PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 64 (13.295) Trst, petek, 17. marca 1989 Po podatkih zavoda Istat za januar Zaskrbljujoče v v naraščanje cen na debelo RIM — Po zaskrbljujočem naraščanju cen na drobno je italijansko gospodarstvo doživelo nov šok z objavo podatkov o gibanju cen na debelo v letošnjem januarju. Te so namreč v primerjavi z decembrom narasle za 0,8 odstotka, letna stopnja pa je dosegla rekordnih 6,4 odstotka. Tako visoke letne rasti cen na debelo ni bilo že od septembra 1985 dalje. Ti podatki Istata so sprožili nov alarm med italijanskimi gospodarstveniki, saj so cene na debelo tako že januarja presegle letno rast cen na drobno v februarju. Inflacijska stopnja za cene na drobno je januarja znašala 5,7, februarja pa 6,3 odstotka. Zaradi tesne medsebojne odvisnosti cen na debelo in cen na drobno lahko z dokajšnjo gotovostjo trdimo, da se bo nadaljevalo tudi naraščanje cen na drobno. Marec bo zato po vsej verjetnosti dokaj »vroč« mesec, saj je težko računati, da so višje januarske cene na debelo vplivale le na februarsko naraščanje drobnoprodajnih cen. Zavod Istat navaja, da so se januarja v primerjavi z lanskim decembrom najbolj povečale cene surove nafte in to kar za 16,9 odstotka. Kmetijski izdelki so se podražili za 1%, barvne kovine za 3,2 in petrokemični proizvodi za 1,4 odstotka. Za 1 odstotek pa so se povečale tudi proizvodne cene v industrijskih podjetjih. Zato pa so se januarja za 3,5% znižale cene telekomunikacijskega materiala, lito železo in jeklo sta bila cenejša za 0,4%, za 0,2% pa so se pocenili izdelki italijanskih rafinerij. Lanska januarska stopnja rasti cen na debelo je znašala 3,9 odstotka, nato pa se je do oktobra letna stopnja zadrževala med 4,5 in 5 odstotki, da bi nato cene na debelo začele izredno hitro naraščati. Skupščina ji je soglasno izglasovala zaupnico Naloga Markovičeve vlade izpeljati državo iz krize V njenem programu tržno gospodarstvo, demokratična družba in odprtje do Evrope - Uresničitev reform ne bo lahka JANJA KLASINC BEOGRAD — Jugoslavija je danes končno dobila novo vlado. Kot je bilo pričakovati, jo bo vodil Ante Markovič, priznani gospodarstvenik, delno pa tudi politik, saj je bil tudi član predsedstva Hrvaške. Markovič je naredil ob oblikovanju svoje vlade precejšen rez. Ne le, da je zahteval povsem odprte roke pri izbiri ljudi in pa s tem, ko je zmanjšal vlado za deset ljudi. Ukinil je tudi šest zveznih komitejev in medrepubliške komiteje in s tem, verjetno, precej zmanjšal zvezno administracijo. Lahko rečemo, da nanj Jugoslavija gleda kot na odrešenika, saj je s svojim programom tržnega gospodarstva, demokratične družbe, predvsem pa večje odprtosti v Evropo, prava podoba človeka, ki naj bi to državo izvlekel iz tmur-nega obdobja sporov, ekonomske krize, revščine in pa celo izrednega stanja v delu države, kar vse grozi, da lahko kaj kmalu pride tudi do izrednega stanja v vsej državi. Markovič se tega zaveda, saj je v nastopnem govoru, na primer, dejal, da bi nadaljevanje sedanjega političnega položaja v državi, zmanjšalo možnosti za vsebinsko uresničevanje napovedanih reform oziroma za ustvarjalno delo nove jugoslovanske vlade. Take pomisleke pa nima samo on, temveč tudi ves napreden del jugoslovanske javnosti. Zato je bila toliko bolj presenetljiva odločitev novega premiera, da je za ministra za notranje zadeve izbral dosedanjega predsednika republike Srbije Petra Gračanina. Gračanin ni civil, temveč vojaška osebnost, general, kar vse govori o tem, da se verjetno ne bo mogel nevtralno obnašati pri sedanjih jugoslovanskih NADALJEVANJE NA 2. STRANI Včeraj v ljubljanskem Cankarjevem domu Slovesen začetek kulturnih dnevov Slovencev v Italiji BOGO SAMSA LJUBLJANA V Cankarjevem domu so se včeraj slovesno pričeli kulturni dnevi Slovencev iz Italije. Včerajšnji dan je bil posvečen razpra-vi na temo "Video in film" in torej Promociji slovenskega filma v Italiji in razpravi o ustvarjalnih možnosti v zamejskem prostoru. Celotna prireditev dnevov, organizirana s poetičnim nagovoru "Modrina in prod", naj prikaže kulturni utrip Slovencev na Tržaš-. em in Goriškem". Tokrat je kulturno, 'stočasno tudi znanstveno, kar je zanimiva novost. Dnevi so se pričeli že v Ponedeljek s tiskovno konferenco in (?zstavo "Soška fronta 1915-1917". čeraj je poleg slovesne otvoritve na-pPilo Slovensko stalno gledališče s ®nkarjevo "Lepo Vido", j Na včerajšnji otvoritveni svečanosti nastopil Kvartet gojencev Glasbene sm ^e' Nat0 Pa le spregovoril pred-v dnik Socialistične zveze delovnega Prdstva Slovenije Jože Smole, ki je ed drugim dejal: »Rad bi spregovoril nekaj besed o pomenu, ki ga ima kultura zamejskih Slovencev za narodnostno skupnost, za njen obstoj, razvoj in njeno afirmacijo ter za nas, matično domovino. Gre torej za pomen skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki pa zahteva danes, ko razmišljamo o novi etnoplura-listični Evropi ponovno ne le vsebinsko, temveč tudi vrednostno razmišljanje. Ideja skupnega slovenskega kulturnega prostora je na nek način predhodnica razmišljanj, ki danes govorijo o Evropi kot skupnem domu enakopravnih in enakovrednih kultur. Slovenci živimo ob meji, ki je vseskozi dokazovala s svojo zgodovino, da ločnice med različnimi političnimi in kulturnimi območji niso bile nikoli povsem jasno določene. Čeprav so nihale kot meje med vzhodnim in zahodnim svetom, od jezikovne meje med latinščino in grščino, ki se je vlekla od Drača v Albaniji do izliva Donave v Črno morje, do obrambne črte, ki si jo je zamislil Leonardo da Vinci nekje v Vipavski dolini kot sistem beneških utrdb proti Turkom. To govori o tem, da četudi se je kdaj takšna ločnica ujemala s politično mejo, ni nikoli zapirala poti ustvarjalnosti, ki je s sebi lastno energijo prebijala to nevidno pregrado in pričala o nujnosti tesnih stikov znanja, kulture in vedenja. Vse to dokazujejo konec koncev naša obmejna mesta, predvsem Trst in Gorica, kjer so v naši novejši zgodovini svojo kulturno in življenjsko modrost iskali Simon Gregorčič, Ivan Pregelj, Milko Kos in Gojmir Anton Kos, Stanko Vuk ter mesto, kjer so se te življenjske in kulturne modrosti_učili Fran Levec, Fran Erjavec, Fran Šuklje in Anton Sovre. Vse to dokazuje, da smo Slovenci gradili svojo civilno, socialno in produktivno moč znotraj evropske zavesti, ki je pomembno sooblikovala narod, kateremu z jezikom, duhovno kulturo in življenjsko usodo tudi sami pripadamo. Prav zato skupni slovenski kulturni prostor govori tudi o nekem novem načinu bivanja v evropskem prostoru, načinu, ki ga razumemo v smislu polnega spoštovanja evropskih meja na NADALJEVANJE NA 2. STRANI Gorbačov omilil kmetijsko politiko NA 2. STRANI 'D D D Jezikovne manjšine v Združeni Evropi NA 2. STRANI □ c n Srhljiv umor na Vogrskem na 8. STRANI Državni svet KD včeraj izvolil Ciriaca De Mito za predsednika do izraza že ob zaključku kongresa stranke. Istočasno se je Forlani spomnil tudi ubitega predsednika stranke Alda Mora. V kratkem posegu se je nekdanjega voditelja spomnil tudi Ci-riaco De Mita. Državni svet je izvolil še novo vodstvo, kjer so 11 mest dobili pristaši struje Forlani-Gava-Scotti, prav toliko mest ima De Mitova levica, 5 jih imajo andreottijevci, 2 pristaši Donat Catti-na in 1 Fanfanijevi pristaši. G_ R De Mita v Beogradu BEOGRAD — Italijanski ministrski predsednik Ciriaco de Mita bo spomladi uradno obiskal Jugoslavijo. Vest je včeraj sporočil glasnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Ivo Vajgl. Do obiska bo prišlo na povabilo novega jugoslovanskega premiera Anteja Markoviča. RIM — Včeraj so dokončno arhivirali XVIII. kongres KD, ko je državni svet demokristjanov izvolil Čiriaca De Mito za novega predsednika stranke. Do izvolitve je prišlo ravno na dan njegovega zaščitnika sv. Ciriaca in na dan, ko so Rdeče brigade pred enajstimi leti ugrabile takratnega predsednika KD Alda Mora. De Mita je bil izvoljen na tajnem arisot- ^la-je vzdržal, 13 jih je oddalo bele glasovnice, 12 glasovnic je bilo neveljavnih in končno je 12 glasov provokativno dobil Martinazzoli. Tajno glasovanje, ki je sicer predvideno po statutu stranke, je zahteval predstavnik Donat Cattinove struje, ki je hotela na ta način izraziti svoje nestrinjanje z izvolitvijo De Mite za predsednika. Ob izvolitvi De Mite je tajnik KD Forlani poudaril, da je KD s tem kronala tisto enotnost, katera naj bi prišla 0 izrednem kongresu bodo razpravljali drugič CK Zveze komunistov w spet podprl Suvarja BOGO SAMSA BEOGRAD — Predsedstvo jugoslovanskih komunistov je zasedalo dva dni, v sredo ves dan pozno v noč, včeraj pa do popoldanskih ur. Dogovorili so se o stališčih do Kosova in v bistvu podprli srbsko politiko, obenem pa so potrdili dosedanjega predsednika Stipeta Šuvar-ja. Niso pa ničesar sklenili o obtožbah, izrečenih na račun slovenske in hrvaške zveze komunistov, prav tako so odložili razpravo o sklicanju kongresa. Predsedstvo se bo torej ponovno sestalo, menda v torek prihodnji teden, ko bosta na dnevnem redu tudi ključni vprašanji. O Kosovu so že v sredo pozno zvečer objavili uradno sporočilo. Je obsežno in na dolgo ponavlja že znana stališča do separatizma in iredentizma, obsoja manifestacije, govori o tem, da so bili rudarji izigrani in podobno. V uvodnem delu se v bolj omiljeni obliki ponavljajo znane srbske teze. Nato pozivajo kosovske komuniste k enotnosti in zahtevajo, da bo čim prej sprejeta nova srbska ustava, kar pa morajo seveda opraviti v skupščini pokrajine Kosova in naposled podpirajo predsednika kosovskega PK ZKJ Morino, ki bo torej ostal na svojem mestu, in to s trditvijo, »da ne smejo veljati odstopi, ki so bili izsiljeni s pritiskom.« Bistveni sta torej ti dve točki in predvsem podpora ustavnim spremembam, kar naj bi bilo opravljeno 25. marca in to z vsemi sredstvi. Prištino bodo preplavili tanki, uvedli bodo vse oblike »prepričevalnih metod«, vendar se je tudi govorilo, da ne bo druge stopnje izjemnih ukrepov. Omenjena pa je bila možnost, da kosovska skupščina zavrne srbski predlog o novi ustavi; v takem primeru se celotna zadeva zavleče še za eno leto, kot to določa ustava. Sporočeno je bilo tudi, da je bilo vseh aretacij menda 86, pri tem pa gre za različne stopnje priporov: v samicah, priporih za preiskavo in tudi za konfinacije po italijanskem fašističnem vzorcu, ki so jih poznali predvojni slovenski antifašisti. Že ob razpravi o drugi točki, ki se je nanašala na položaj predsednika Šuvarja, pa je prišlo do zanimivega preobrata. Vojvodinci so obrazložili zahtevo po odstopu, sledilo je glasovanje. Za Šuvarja so se izrekli: Slovenci, Hrvati, Bosna in Hercegovina in vojska, proti so bili Srbi in Vojvodinci, pri drugih pa so se stvari zapletle. Povsem nepričakovano je Rahman Morina glasoval za Šuvarja, dva Makedonca prav tako, tretji pa je izginil (ni hotel glasovati za, proti si ni upalj, dva Črnogorca proti, eden pa za. Šuvar je, bil torej potrjen z izredno veliko in prepričljivo večino, ki je posegla tudi v na zunaj tako trden Miloševičev fevd. O obtožbah, ki jih je sestavila Vojvodina na račun Zveze komunistov Slovenije in Hrvaške in celo osebno na račun Milana Kučana, pa tokrat ni bilo govora. Razprava o zgoraj navedenih točkah se je namreč zavlekla in Kučan se je v sredo vrnil v Ljubljano, kjer je imel danes druge obveznosti. V njegovi odsotnosti pa je debato zavrnila tudi Hrvaška. Včeraj so razpravljali o izrednem kongresu in stališču statutarne komisije. Izkazalo se je, da je namreč razlika med »izrednim« in »rednim« kongresom bistvena in vsebinsko odločilna. »Izredni« kongres pripravi organizacija, ki ga predlaga, torej bi Vojvodina pripravila poročilo, teze, osnutke resolucij in vsed-rugo gradivo. Kakšne pa bi bile vsebinsko te stvari, je na dlani, če pomislimo, da so bila izvajanja na zadnji seji predsedstva CK ZKJ skrajno šovinistična, nepadalna, centralistična in nedemokratična. Poročilo se je končalo celo s trditvijo, da »za Albance ne more biti nobgne demokracije«. Redni kongres pripravijo normalni partijski organi, predsedstvo Zveze komunistov, centralni komiteji republik in pokrajin, opravi se posvetovanje članstva in vse drugo, kar je navedeno v statutu. Včerajšnja Politika seveda odločno vztraja pri izrednem kongresu, izrecno poudarja zahtevo, da ga mora pripraviti Vojvodina, češ naj bi bilo to stališče statutarne komisije CK ZKJ. Slovenska stališča do vsega tega so izrazito načelna in odločna. Že smo poročali o zasedanju slovenskega predsedstva ZK in o stališčih člana Cirila Ribičiča, ki služijo kot gradivo za zvezni CK in predvsem kot izhodišče za razmišljanje. Ta stališča bo Ribičič objavil v sobotni prilogi Dela in se nanašajo na polemiko s srbskimi stališči glede Kosova, partije in demokracije. Razmišljanje je obsežno in poglobljeno, v njem pa Ciril Ribičič ponavlja slovensko izjavo, ki je bila soglasno izrečena v Cankarjevem domu. Zavrača očitke kontrarevolucije na račun Albancev, saj bi lahko bili protirevolucinarni samo v primeru nasprotovanja modelu samoupravnega, demokatičnega socializma. Slovenci so bili proglašeni za sovražnike Srbov samo zato, ker nočejo privoliti v protialbanstvo. Bistvo problema pa je po mnenju Cirila Ribičiča naslednje: »Bistvo Speransove, Kardeljeve, Titove Jugoslavije je, še zlasti potem, ko je bila samoupravno utemeljena, da svojo moč ne črpa iz unitarizma, centralizma, nasilnega poenotenja, iz moči odtujenega državnega in partijskega aparata, ampak iz samostojnosti, odgovornosti, iniciativnosti, enakopravnosti njenih federalnih članic in iz samoupravnega demokratičnega socializma kot skupne vizije vseh njenih narodov in narodnosti. Ne le krah predvojne kraljevine, ampak tudi grenke ovojne izkušnje so pokazale, da birokratski centralizem in unitarizem moreta v Jugoslaviji povzročiti le Spore, delitve, konflikte in razpad. Sedemdeset let trajajoča polemika o tem, ali je močnejša demokratična, decentralizirana in federativna država ali centralistična unitarna tvorba, se mora po logiki zgodovine končati v korist prve teze. To pa seveda ne pomeni, da omenjene skrajnosti, ki želijo postati uradna sestavina srbske in jugoslovanske politike, ne bi mogle te zmage odložiti za kakšno desetletje in jo obremeniti z novimi žrtvami v obliki gospodarske in družbene stagnacije in nazadovanja, nasilja, političnih procesov in celo s človeškimi življenji. Za to usodno vprašanje gre danes na Kosovu in v Jugoslaviji. Dogmatske sile vstrajajo na družbeni lastnini zemlje in sredstev Gorbačov nekoliko omilil svojo politiko Zemljo kmetom, a previdno brez naglice Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov MOSKVA - V Sovjetski zvezi so se vrnili k stari krilatici iz časov oktobrske revolucije: »zemljo kmetom«, a previdno, brez preuranjenih in travmatičnih pobud. Na razširjenem plenumu sovjetske partije, ki razpravlja o novi kmetijski politiki, je motel po vsem sodeč generalni sekretar Mihail Gorbačov nekoliko popustiti dogmatskim silam, ki jim je družbena lastnina zemlje in sredstev temelj socializma. Gorbačov je namreč navedel, da bi bilo popolnoma zgrešeno kriviti za sedanje težave v kmetijstvu samo sistem kolektivizacije. K sovhozom in kolhozom je treba zato le priključiti nove oblike kmetijske proizvodnje, ki naj bodo odraz gospodarskih, naravnih in kulturnih značilnosti neke stvarnosti. Kmetom, a le nekaterim, naj bi dali zemljo v zakup, kar naj bi jih stimuliralo, da bi proizvajali čim več, saj bi vnovčili svoj trud. Ohranili pa bi produktivne kolhoze in sovhoze. Kasnejša razprava je jasno pokazala, da bodo morali poiskati kompromis med stališči dogmatikov in pristašev perestrojke. Vsi so priznali, da bo treba nekoliko spremeniti načelo družbene lastnine, saj se bo le tako dalo novega zagona sovjetskemu kmetijstvu. Iz bojazni, da bi zaradi pomanjkanja najosnovnejših živil prišlo v državi do družbenih nemirov, je marsikdo zahteval radikalnejše spremembe. Prav tako glasni pa so bili tisti, ki so pozivali k previdnosti, ki so opazarjali, da bi lahko preradikalne spremembe povzročile na podeželju hude zaplete. Nova sovjetska kmetijska politika naj bi torej dopuščala ob sovhozih in kolhozih zasebne kmetije in zadruge zasebnih kmetov. Cene kmetijskih pridelkov naj bi se oblikovale po novih gospodarskih zakonih brez dosedanjih nakazil in podpor. Ukinili naj bi orjaško ministrstvo kmetijsko-indus-trijske panoge, ker kmetijske politike ne bi več vodili z vrha. Zamisel Mihaila Gorbačova je v bistvu oživitev nekdanje NEP (Nove gospodarske politike), ki jo je likvidirala Stalinova prisilna kolektivizacija podeželja, ki je v tridesetih letih povzročila na miljone žrtev. Gorbačov trdi, da se hoče vrniti k prvinam leninizma, ob tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, kam s stotisoči, ki na čelu sovhozov in kolhozov lagodno živijo, kako obnoviti delovne navade ljudi, ki so jih odtujili zemlji s prisilno kolektivizacijo. Kmetijska politika bo nedvomno najtežji preizkusni kamen za perestrojko, saj bo od uspeha v kmetijstvu v marsičem odvisno, ali bo Gorbačovu uspelo uresničiti gospodarsko in družbeno perestrojko. Ob vsem tem pa ie zanimiv članek nekega agronoma v Literaturnaji gazeli, ki svetuje, naj se SZ raje zgleduje po zahodnem kmetijstvu kot da od Zahoda kupuje živila. Nedvomno so to skrajnosti, ki pa Gorbačovu služijo, da omili protiudarce dogmatikov. Zavezništvo PLI-PRI RIM — Liberalci in republikanci so včeraj postavili temeljni kamen za skupni nastop na bližnjih evropskih volitvah in za ustanovitev demokratično-laične osi. Tajnika obeh strank La Malta in Al-tissimo sta namreč na skupni tiskovni konferenci v Montecitoriu predstavila zamisel, ki bo vsekakor ostala odprta tudi drugim osebnostim brez strankarskih is-kaznic. La Malta in Altissimo sta torej potrdila govorice o skupnem nastopu na bližnji volilni preizkušnji, nista pa povedala nobenega imena osebnosti, ki bo kandidirala na listi PRI-PLI. Stranki sta sicer nastopili enotno, sicer dokaj neuspešno, že na zadnjih evropskih volitvah. Voditelja republikancev in liberalcev sta izrazila prepričanje, da bo šlo letos bolje, ker bo tokrat imelo njuno zavezništvo močnejši politični predznak. Protest slovenske vlade zaradi • Naloge Markovičeve vlade sredstev vplačanih za rudarje LJUBLJANA — Slovenski izvršni svet je sklenil poslati generalnemu direktorju Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije Dimitriju Tasiču protestno pismo, ker je prekoračil svoja zakonska pooblastila. Tasič je namreč izdal odločbo o opravljanju kontrole pri Službi družbenega knjigovodstva v Sloveniji - filiala v Ljubljani, v zvezi z vplačanimi sredstvi za pomoč rudarjem v Trepči. Izvršni svet skupščine SR Slovenije ugotavlja, da navedena odločba sicer temelji na zakonu, po katerem Služba "družbenega knjigovodstva Jugoslavije kontrolira uporabo zveznih zakonov in drugih predpisov, pravilnikov in navodil generalnega direktorja službe pri Službah družbenega knjigovodstva‘pri republikah in pokrajinah, da se predpisi enotno uporabljajo oziroma da se dela in naloge sproti in dobro opravljajo, vendar pa glede na konkretno opredelitev vsebine kontrole pomeni prekoračitev zakonskega pooblastila. Bistvo kontrole je namreč v tem, da se ugotavlja pravilna oziroma enotna uporaba zveznih predpisov, medtem ko naj bi se po citirani odločbi med drugim oblikoval tudi seznam plačnikov (tako pri uporabnikih družbenih sredstev kot pri občanih). Pravilnost oziroma zakonitost uporabe družbenih sredstev pri posameznih uporabnikih za pomoč rudarjem v Trepči bi bilo mogoče ugotavljati le z neposredno kontrolo pri teh uporabnikih in ne s kontrolo pri službah v republikah oziroma pokrajinah. Uporaba oziroma usmerjanje sredstev občanov za posamezne namene pa po zakonu sploh ne more biti predmet kontrole službe družbenega knjigovodstva, saj služba po zakonu kontrolira le zakonitost uporabe družbenih sredstev. Iz naslednjega sledi, da se z delom odločbe, ki se nanaša na oblikovanje seznamov vplačnikov sredstev za navedene namene ne uresničuje naloga službe po zakonu, temveč se s tem zagotavlja gradivo za kakšne druge postopke, za kar pa služba ni pristojna. Izvršni svet skupščine SR Slovenije zavrača takšen način dela Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije, saj nalaganje kontrole pri organizacijskih enotah v republikah oziroma pokrajinah, ki se nanaša na ugotavljanje konkretnih vplačnikov sredstev za posamezne namene, pomeni prekoračitev danega pooblastila in je torej v nasprotju z zakonom, (dd) NADALJEVANJE S 1. STRANI sporih. Sicer pa je težko ugibati, kaj bo. Ko ga je avtorica teh vrstic prosila za posebno izjavo, jo je za zdaj zavrnil in rekel, da lahko kaj več pove šele čez čas. No, podobne pomisleke so imeli tudi nekateri slovenski delegati in zato so se trije vzdržali glasovanja pri volitvah članov nove vlade. Delegat Vilko Jelen nam je povedal, da misli, da bi moral biti notranji minister iz okolja, ki je v sedanjih sporih nevtralno - torej, niti iz Srbije niti iz Kosova niti iz Slovenije. Temu mnenju kaže tudi pritrditi, saj so jugoslovanski odnosi že tako napeti, da je težko biti nepristranski. Kakorkoli že, vlado Anteja Markoviča prav gotovo ne čakajo rožnati časi. Človek, ki ima v svojem programu marsikaj, pred čimer se je Jugoslavija skrivala vse do danes in ki mora speljati moderen način gospodarjenja, političnega življenja in tudi državne organizacije v državi, kjer je doslej vladala dogovorna ekonomija in partijske odločitve, ker se politika ne odvija v institucijah političnega sistema, temveč na mitingih in po časopisju, bo zelo težko speljal ta program. Nočni sestanek PSI-KD Spopad ob komentarju La Volpeja RIM Tajnik KD Arnaldo Forlani in tajnik PSI Bettino Craxi sta se sinoči sestala v Montecitoriu in si na štiri oči izmenjala mnenja o sedanjem političnem trenutku. Sestanek je bil neformalen, oba tajnika pa sta prisotnim novinarjem prodajala vest, da je bilo srečanje povsem naključno, saj je imel Forlani zmenek z Rumorjem in Cirinom Pomicinom, Craxi pa je temu dodal, da je bil sestanek le sad srečnega naključja. Po 20. uri pa je Montecitorio običajno povsem prazen in bi težko verjeli golemu naključju 20-minutnega razgovora med tajnikoma KD in PSI. Na vprašanja novinarjev sta tako Craxi kot Forlani odgovarjala brez posebnega navdušenja. Forlani je sicer priznal, da sta se ustavila ob vprašanju gospodarskega manevra, obenem pa je izjavil, da se obe stranki zavezemata za izvajanje resne politike v zvezi z vprašanjem državnega primajkljaja. Tajnik PSI Craxi je bil manj zgovoren in je izjavil, da bodo socialisti vzeli v pretres vprašanje krčenja javnih izdatkov, ko bo to napisano črno na belem, pred tem pa se nočejo prenagliti. Na vprašanje, če bodo socialisti sklicali sestanek vodstva, pa je Craxi odgovoril, da se vendar ni treba sestajati ob vsaki podražitvi avtobusne vozovnice. RIM — Na včerajšnji seji predsedstva parlamentarne komisije za nadzor nad RAI je bilo precej vroče. Povod za živahno debato je posredno dal direktor dnevnika druge televizijske mreže Alberto La Volpe. Ta je namreč na televizijskih zaslonih zagovarjal podtajnika PSI Claudia Martellija pred napadi dela italijanskega tiska glede Martellijeve domnevne aretacije v Keniji, kjer naj bi ga zasačili z nedoločeno količino lažjih mamil. Na seji parlamentarne komisije za nadzor nad RAI so se proti komentarju La Volpeja izrekli komunist, neofašist, republikanec, radikalec in zastopnik zelenih. V bistvu so v svojih posegih zastopniki zgoraj omenjenih strank, med temi tudi tržaški komunistični poslanec VViller Bordon, obsodili direktorja televizijskega dnevnika druge mreže, češ da je s komentarjem kršil jasno določilo, po katerem mora biti novinar, ki je zaposlen v javni ustanovi, objektiven in nepristranski. Povsem drugačnega mnenja je bil podpredsednik komisije, socialisti Ugo Intini. Dejal je, da nekateri niso napadli direktorja časopisa, ki je napihnil neobstoječi škandal, ampak direktorja, ki je branil deontološke principe novinarskega poklica. Zato bi bila vsaka evforičnost v zvezi z njegovo novo vlado odveč. Predvsem v njej niso ravno vsi povsem taki, kot bi si jih želel razviti del države, po drugi strani pa tudi zato, ker so tudi doslej bili v vladah prejšnjih premierov ljudje Markovičevega tipa, pa so jim politiki, ki želijo obdržati status quo, uspešno metali polena pod noge. Edino, kar si lahko želimo je to, da tokrat teh polen ne bo več toliko kot doslej in da bo tudi v Jugoslaviji postal močnejši glas razuma in utišal sedaj močne vzklike parol sovraštva in socrealizma. • Kulturni dnevi NADALJEVANJE S 1. STRANI eni ter kot nujnost ohranjanja spomina na skupno evropsko kulturno preteklost na drugi strani. Prav tako govori skupni slovenski kulturni prostor o nujnosti združevanja kreativnih sil, ki naj neposredno prispevajo h kulturni identiteti celine za skupen kulturni razvoj ter razvoj enakopravnih in enakovrednih narodov Evrope«. Na včerajšnji svečani otvoritvi so bili prisotni vidni predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja. Danes bo osrednja pozornost posvečena okrogli mizi na temo "Skupni slovenski znanstveni prostor - možnosti in ovire", kar je vsekakor pomembna novost, ki vzbuja v Sloveniji precejšnje zanimanje. Zvečer bosta dve izredno zanimivi in kvalitetni glasbeni prireditvi. Zaključna prireditev bo v soboto ob 20. uri v osrednji dvorani Cankarjevega doma. prireditev bo neposredno prenašala slovenska televizija. Skratka program je izredno obsežen, bogat, vsestransko zanimiv in je v slovenski javnosti v Ljubljani vzbudil upravičeno veliko zanimanje. Slovenske zamejske dneve "Kulturni utrip Slovencev na Goriškem in Tržaškem" so organizirali: Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Cankarjev dom, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kultumo-gospodarska zveza. ' Študijsko srečanje na visoki ravni v Rimu Perspektive jezikovnih manjšin v Združeni Evropi po letu 1993 RIM — Srečanje, ki smo mu včeraj prisostvovali v osrčju Rima, je bilo eno od tistih, ob katerih se omamljen od tolikih prelepih in spodbudnih besed vprašaš, če imajo jezikovne in narodne manjšine sploh še kakšen razlog za negodovanje, ko pa jim vsi v en glas izkazujejo tolikšno pozornost in ljubezen. Srečanje je potekalo v stari, z grškimi motivi okrašeni palači, iz katere lahko brez težav poženeš kovanec v znamenito in prikupno Fontano di Trevi ter istočasno izrečeš željo: v našem primeru seveda željo, da bi bilo manjšinam končno priznano, kar jim gre in kar bo v Združenih državah Evrope po letu 93 (in ne več 92, kot smo še do pred kratkim govorili) neobhodno potrebno. »Združena Evropa bo večjezična, ali pa je ne bo.« S temi besedami, ki sicer zvenijo kot nekakšno geslo, ki pa nekako sintetizirajo bistvo triurne razprave, je zaključil svoj poseg ravnatelj komisije za okolje in krajevne uprave pri Evropskem svetu dr. Fer-dinando Albanese. Še pred njim pa je iste besede uporabil slovenski senator Stojan Spetič. Vsa pozornost je bila torej usmerjena v novo Evropo, ki jo bo treba šele zgraditi in ki,bo morala sloneti na načelu enakosti/ pri tej gradnji pa morajo sodelovati vse države članice, vključno z Italijo, ki je vsaj na področju priznavanja in zaščite jezikovnih in etničnih manjšin krepko v zamudi. Srečanje je že spet priredil Vsedržavni zvezni odbor za jezikovne manjšine v Italiji Confemili, tokrat ob sodelovanju Italijanskega združenja za svet evropskih občin in dežel AICCRE, ki kaže vedno večji posluh tudi za kulturne aspekte evropskega združevanja. Razlog za to srečanje-debato je tokrat dala listina o pravicah manjšin, ki jo je pripravil Evropski svet in ki jo mora sedaj proučiti in odobriti odbor ministrov tistih držav, ki tvorijo Evropski svet. Listina predvideva zelo široko paleto ukrepov v prid manjšinam na vseh področjih javnega življenja. Če bo sprejeta, bo pomembno izhodišče za zaščito ter ovrednotenje kulturnega bogastva manjšinskih jezikovnih skupnosti. Obvezovala bo države članice, da poskrbijo za zaščito teh skupnosti. Ta listina, ki sta jo med včerajšnjim srečanjem orisala in obrazložila dr. Albanese in katalonski evropski parlamentarec ter poročevalec listine v Evropskem svetu Lluis Maria de Puig i Oliver, je bila tudi izhodišče razprave same, ki je, kot rečeno, izzvenela nadvse spodbudno, ki pa je hkrati opozorila vse prisotne, da so besede žal še vedno zelo daleč od dejanj. Tudi včeraj je bilo veliko lepih besed, pa tudi spoznanje, da se te besede bijejo z dejstvi. Na vrata trkajo nove potrebe združene Evrope, zaščitni zakonski osnutki za jezikovne in narodne manjšine pa trohnijo v parlamentarnih predalih, ker vladajoče politične sile v Italiji niso sposobne, da bi zbrale dovolj poguma in se resnično sprijaznile z novi- mi potrebami jezikovnega in kulturnega pluralizma. Kakor na nedavnem srečanju na univerzi La Sapienza, ki je obravnavalo odnos Cerkve in države v Italiji do majšin, sta bila tudi včeraj glavni predmet razprave zakonski osnutek o zaščiti manj razširjenih jezikov, ki se od lanskega junija ne premakne z mrtve točke v poslanski zbornici, ter zakonski osnutek za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji, ki je po tolikih letih še zmeraj na začetku poti v senatu. O obeh ukrepih je bilo še enkrat slišati veliko pritožb po eni strani, ter veliko zagotovil po drugi. Vprašanje pa je, če bo vse to kaj zaleglo. Reči je treba, da je včerajšnjemu srečanju prav gotovo znatno dvignila ceno in pomen številna prisotnost kvalificiranih političnih osebnosti. Zastopana je bila skoraj vsa paleta političnih strank v parlamentu. Naj tu omenimo samo tiste, ki so se priglasili k besedi. To so predsednik 'senatne zunanjepolitične komisije Michele Achilli (PSI), senator Gaetano Arfe (Neodvisna levica), videmski poslanec Danilo Ber-toli (KD), posl. Giovan Batista Co-lumbu (sardinsko gibanje), posl. Martino Scovacricchi (PSD1) in sen. Stojan Spetič (KP1). Med drugimi se je k besedi priglasil tudi deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar, ki je poudaril zlasti koncept, da se vsi počutijo veliki Evropejci, ko govorijo o manjšinah v Strassbourgu, ko pa pridejo domov, kjer je treba te besede uresničevati, popolnoma razočarajo, zato je treba Evropo najprej graditi doma, v Rimu, v Trstu itd., ne pa v Bruslju in Strassbourgu. Poleg parlamentarnih predstavnikov je bila zastopana tudi vlada. Zanjo se je srečanja udeležil podminis-ter za zunanje zadeve demokristjan Gilberto Bonalumi. Prišel je sicer z zadnjim vlakom, ko se je srečanje že bližalo koncu, in najbrž tudi ni popolnoma ujel prave niti debate, vendar je bilo dovolj, da je lahko poudaril, kako važen je problem drugačnih jezikov in kultur in kako je vlada občutljiva za to problematiko. Manjšine so veliko bogastvo človeštva, zato jim je treba zagotoviti, da se bodo ohranile in razvijale, je zaključil. Medtem ko je Bonalumi sklenil zasedanje, ga je demokristjanski predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti otvoril ter takoj odšel po drugih opravilih, tako da ni mogel prisluhniti dragocenim razmišljanjem drugih govornikov (in nekaterim polemičnim pripombam na njegov račun). Biasutti je v spod- budnem tonu spregovoril o manjšJ' nah in o slovenski, s katero ima ne' posredne opravke, še posebej. Iz sv°’ jih izkušenj v deželi s posebnim st°' tutom je poudaril, da si utira P° nova miselnost, ki narekuje za mahi' šino pravično rešitev, ki pa ne st°e spreminjati ravnotežij. Skratka, P°, Biasuttijevem mnenju ni mogoče ve zavlačevati potrebe po zakonske ukrepu v prid Slovencem. Ves posev je prevevala skrb Dežele za slove0 sko vprašanje. Senator Spetič je z nekaterimi PT' meri (špetrska šola, poštna upr0''' neodobritev statuta KGS ipd.) d°h,g zoval, da odnos deželne uprave Slovencev ni ravno idiličen. O šinah pa je dejal, da so cement gradnjo nove Evrope ter izrazil sk‘ ’ da bo magično leto manjšin (t0 L leto, ki ga je papež posvetil tna/1/ nam in leto, v katerem proslavi/01 načela francoske revolucije) rning0-ne da bi prišlo do toliko prič nega zakonskega priznanja sl°vaZil ske manjšine. Zaskrbljenost je iZr ;s-tudi nad volilnimi uspehi neon0'-tičnih sil v Evropi, ki slonijo n xi i /-# mo n rrt p i a m r» ■ n t TT1 ItS ^ na idejah rasizma, in pri tem je \ ,g. nil primer Koroške, kjer tudi živi venska manjšina. Ob vsem tern 7®^. razil začudenje nad zadržanjem nistra Maccanica, ki sprejem° mogoča zakrknjena nacionahs predstavništva iz Trsta. .. po-Zanimiv je bil tudi Bertoli/eV katerem se je zavzel seg, prejšnjo rešitev slovenskega VP^ je nja ter med drugim povedal »iona kongresu njegove stranke P je žil resolucijo o zaščiti manjši ^ predsedstvo kongresa ni . j0l d° dnevni red, temveč jo je zadrz '^et bi se o njej izrekel državn aš°' stranke. DUŠAN kalc Po izgubi absolutne večine na nedeljskih volitvah Polemike v vodstvu koroških socialistov CELOVEC — Na seji vodstva koroške socialistične stranke so bile po izgubi večine na nedeljskih volitvah izrečene ostre besede. Tako je direktor strankinega Rennerjevega inštituta mag. VValter Posch spregovoril o tem, da so tudi socialisti pomagali napraviti "zrelo za salone nevarno politično kulturo rastočega rjavega humusa", pri čemer je z rjavim mišljena nemško nacionalna smer vse tja do neonacizma. Zdaj pa je od tega spet profilirala edinole Haiderjevo FPo. Enako oster je bil predsednik mladih socialistov mag. Peter Kaiser: dolgoletno zavzemanje socialistov za (nemško) nacionalne kroge se je dokončno pokazalo kot povsem zgrešeno. Stranka naj bi se po volilnem porazu naslonila na kritično inteligenco in na privržence varstva okolja. Na seji socialističnega vodstva je bil govor tudi o napakah pri prešibkem podpiranju delavstva, delojemalcev, kar je seveda del le-teh odbilo od socialistične stranke. Na Koroškem še zmerom niso uzakojene minimalne mezde, po povprečnih zaslužkih pa je dežela v Avstriji na predzadnjem mestu, prav tako pri odstotku brezposelnih. Kritično se pretehtali kopičenje funkcij (tudi kot vira lepih dogodkov). Osrednje vprašanje pa je zdaj kot je zapisal današnji socialistični KTZ, tako naj se tradicionalne množične stranke odzovejo "drugačnemu . duhu časa, ko je mnogo ljudi postalo dovzetnih za več individualizma in pluralizma, a za manj države in stranke.« Medtem so se začela prava pogajanja med strankami o novem deželnem glavarju. Medtem ko socialisti menijo, da mora priti iz glavne stranke, ki je dobila največ glasov in naj bo to še naprej dr. Peter Am-brozy, Haider javno kandidira za ta položaj, ki naj bi ga dosegel s podporo ljudske stranke. V vodstvu te stranke, v katerem ni izključen odstop predsednika Heralda Acheus-cherja, sta očitno dve struji. Del vodstva je za socialističnega glavarja, vendar baje ta naj ne bi bil Ambrozy, marveč mladi nekdanji župan Rožeka Herbert Schiller, ki je prišel v vlado šele lansko jesen. Drugo krilo je za koalicijo s Haiderjem. Ta je ljudski stranki javno ponudil takšnole nagrado za podporo pri izvolitvi Haiderja za deželnega glavarja: še naprej položaj namestnika deželnega glavarja in eno ministrsko mesto, ki ga je ljudska stranka izgubila. Prvi slovenski kandidat Drugačne Koroške dr. Marjan Sturm je ob dejstvu, da niso dosegli vsaj enega poslanskega mandata izjavil, da so "pričakovali več glasov". Neuspeh je pripisal temu, da so Drugačno Koroško ustanovili šele dva meseca pred volitvami, da so imeli "težaven položaj v narodni skupnosti zaradi Smolletove privolitve v ločevalni šolski zakon". Veliko nižje število glasov v enojezičnih koroških krajih je po Sturmovem mneju posledica tega, da je "vsako gibanje", ki sodeluje s koroškimi Slovenci izpostavljeno ideološkim in nacionalnim pritiskom.« JOŽE ŠIRCELJ Iz carinske cone v Sežani prvi izdelki že junija SEŽANA — Potem ko so v Sežani konec januarja dobili vsa dovoljenja za carinsko cono, so poleg že pripravljenih 3 tisoč kvadratnih metrov dvoran in 4 tisoč kvadratov odkritih skladiščnih in manipulativnih površin za to dejavnost, začeli pospešeno urejati še nadaljnjih 4.500 kvadratnih metrov cone. Na gradbišču so že vidni temelji prvih šestih obratov, v katerih naj bi začeli delati čez približno tri mesece. Predsednik Poslovne skupnosti su-hozemni terminal Sežana Tihomir Kovačič je povedal, da imajo za te obrate jugoslovanska podjetja: LIV, Galeb, PRISPEVAJTE ZA FRANJO Jadran in Kraški zidar, v okviru mešanih firm, utrjenih poslovnih in kooperantskih pogodb s tujimi partnerji že zagotovljene programe, predvsem s področja elektronike in kovinskopredelovalne industrije. Poleg tega se Poslovna skupnost dogovarja še z nekaj drugimi domačimi in tujimi interesenti, ki bi za svojo dejavnost v začetku potrebovali še nadaljnjih 6 tisoč kvadratnih delovnih prostorov. Seveda pa za najnujnejše primere za proizvodnjo lahko takoj odstopijo tudi že omenjenih 3 tisoč kvadratnih metrov nekdanjih skladišč, ki jih bodo takrat, ko bo cona v celoti zaživela, uporabljali predvsem za servisno dejavnost. S pridobitvijo soglasja za carinsko cono in začetkom dela v njej, sežanski Terminal, ki tudi sicer povečuje in izboljšuje svoje zmogljivosti, dobiva novo kvaliteto. Tako je v zadnjem času tukaj svoje prostore odprlo 15 novih predstavništev, v začetku prihodnjega meseca pa bo v Terminalu začela delovati tudi pošta. Četudi se nerazumljivo dolgo odlaša začetek gradnje avtoceste Razdrto-Fernetiči, poslovna skupnost pospešeno nadaljuje z zbiranjem dokumentacije in pripravami na začetek gradnje poslovrio-turističnega in servisnega centra, ki naj bi pred Fernetiči zrasel ob izteku avtoceste nasproti Terminala. Ker je že nekaj časa najbolj problematično ozko grlo Terminala carinska baza (projektirana je bila za dnevni pretok stotih vozil, sedaj pa ob delavnikih preko nje potuje od 600 do 1000 kamionov) nadaljujejo tudi s pripravljanjem dokumentacije in iskanjem denarja za njeno postopno širitev, tako da bi v nekaj letih podvojili njene zmogljivosti. JANEZ ODAR Miting A-J o kmetijski problematiki GARDA — Vključevanje mladih v družinske kmetije: pod tem geslom se je začel včeraj v gardski kongresni palači 4. mednarodni miting Alpe-Jadran o kmetijski problematiki, ki bo trajal do sobote. Iz uvodnega referata, ki ga je prečital deželni ravnatelj za kmetijstvo FJK dr. Giuseppe Pascolini, izhaja, da je prisotnost mladih v kmetijstvu temeljni pogoj za nadaljnji razvoj primarnega sektorja v vseh deželah in regijah Delovne skupnosti A-A ne glede na njihove specifične razmere. Mladi bodo poprijeli za delo na zemlji s'amo, če jim bodo oblasti poskrbele za prave pogoje, če bodo torej utrdile njihovo Profesionalnost, jim olajšale postopek za nakup oziroma pode-dovanje zemljišča s primernimi davčnimi olajšavami ter jim dajale tako finančno' kot tehnično zaslombo za umno vodenje kmetij ter za kakovosten povzdig Pridelkov in prireje; takšna pomoč naj bo še zaznavnejša na hribovitih in tudi sicer manj razvitih območjih. V prizadevanjih za oblikovanje sodobno opremljenega kmečkega gospodarstva, ki mora zagotavljati dostojen dohodek, je treba seveda upoštevati tudi naravovarstveno logiko. Kultura italijanske manjšine v FJK ROVINJ — Komisija za umetnost in kulturo pri Uniji Italijanov za Istro in Reko je priredila važen posvet s predstavniki kulturnih sekcij vseh skupnosti Italijanov v Jugoslaviji. V uvodnem poročilu in v razpravi so ugotovili, da v zadnjih mesecih dobršen del kulturno-umetniš-kih sekcij deluje nekam utišano zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Huda gospodarska kriza se torej drastično odraža tudi na tem področju, ki pomeni eno od temeljnih dejavnosti italijanske narodnostne skupine v Jugoslaviji. Zaradi pomanjkanja denarja je lansko leto odpadlo več kulturno-umetniških manifestacij, ki jih že po tradiciji prireja Unija Italijanov. Kaj storiti? Dilema je res hamletska. Ne gre namreč pozabiti, da so prav kulturne prireditve tiste, ki pomagajo k vključevanju lepega števila pripadnikov italijanske manjšine v Istri in na Reki v skupnosti Italijanov. Če bi te dejavnosti zamrle, bi nastala nevarnost, da se sedeži teh skupnosti začnejo polagoma prazniti z lahko predvidljivimi posledicami. Na posvetovanju so predložili, da bi popisali pravi inventar celovite umetniško-kulturne ponudbe italijanske narodne skupine. V kratkem se bo delegacija Unije sestala s tržaškim in goriškim županom ter s predsednikoma ustreznih pokrajinskih uprav. Predlagano je tudi bilo, naj bi se zastopniki komisije za umetnost in kulturo pri Uniji ob tej priložnosti sešli z odborniki za kulturo pri tržaški in goriški občinski ter pokrajinski upravi; tedaj naj bi sestavili nadroben program predstav oziroma prireditev v Furlaniji-Julijski krajini, na katerih bi sodelovale najboljše kulturno-umetniške sekcije raznih skupnosti Italijanov v Istri in na Reki. Gostovanja zunaj meja bi namreč lahko spodbudila oziroma dala novega poleta delovanju teh sekcij. V tej zvezi so na posvetu naglasili potrebo, da se poiščejo denarna sredstva za namestitev poklicnega kulturnega delavca, ki bi se neposredno bavil z dejavnostjo sekcij. Kulturno dejavnost posameznih skupnosti Italijanov, so še dejali, bi se dalo okrepiti tudi s čimbolj smotrnim izkoriščanjem enega dela tistih finančnih sredstev, ki jih Italija namenja italijanski manjšini v Jugoslaviji v okviru sodelovanja med Ljudsko univerzo ter Unijo. E. OPASSI Turizem gonilna sila v deželah A-J DUBROVNIK Turizem je gonilna sila v deželah skupnosti Alpe-Jadran. V prihodnjih letih utegne postati najpomembnejša gospodarska dejavnost na tem območju, saj so na njem prvine, ki zanimajo današnjega turista. Vedno več je namreč ljudi, ki si ne želi preživeti nekajtedenskih počitnic v enem samem kraju, ki si želi v času dopusta videti tudi zgodovinsko zanimive kraje in tudi take, v katerih je bolj malo turistov. Iz leta v leto se vedno bolj opaža ta težnja, saj lahko iz statističnih podatkov ugotovimo, da se število turistov veča, manjša pa se število nočitev v najbolj znanih turističnih krajih. O tem teče beseda na posvetu z naslovom ' Turizem -vitalna sila razvoja dežel skupnosti Alpe-Jadran", ki se je včeraj pričel v Dubrovniku. V tem svetovno znanem turističnem kraju, kjer so v tem trenutku kot turisti le udeleženci nekaterih kongresov ter prekomorski romarji, namenjeni v Medjugorje, so se zbrali zastopniki deželnih ter republiških vlad in najbolj pomembnih turističnih ustanov ter tiska Hrvaške, Slovenije, Furlanije-Julijske krjaine, Veneta, Koroške, Štajerske, Bavarske ter še nekaterih drugih avstrijskih ter madžarskih dežel. Na včerajšnjem srečanju, ki mu je predsedoval ravnatelj deželne ustanove za turistično propagando Furlanije-Julij-ske krajine dr. Paolo Romano, so govorili M. Dragičevič in V. Mikačič iz Zagreba, F. Zimmermann iz Celovca ter Lilia-na Treves iz Turina. Poročevalci so ugotovili, da se je kulturna osveščenost turistov povečala. Zaradi tega je vedno več zahtev po obisku v muzejih in krajih, ki imajo zgodovinsko vrednost, vedno več zahtev po ovrednotenju podeželja, še zlasti gričevnatega. Tu se je še zlasti zaustavila Liliana Treves, ki je koordinirala dela skupine, ki je preučila turizem v Furlaniji-Julijski krajini. Obmorski kraji kot so Lignano, Gradež in tržaška obala so v zadnjem času dosegli višek uspeha. Ovrednotiti pa je treba sedaj zaledje, to je Oglej, Palmanovo, Čedad, Brda, Benečijo, Karnijo in Kras, ovrednotiti je treba kmečki turizem. Še zlasti v poštev prihaja gastronomska ponudba zaledja, ki zelo privlači tujce. Furlanija-Julijska krajina, ki je v zadnjem času rešila problem cestnih povezav z izgradnjo avtoceste z Avstrijo se bo sedaj zavzela za to, da bo ovrednotena vloga letalskih povezav. MARKO VVALTRITSCH Sen. Micolini na obisku pri SKGZ videmske pokrajine Sen. Paolo Micolini ČEDAD — V okviru sestankov med predstavniki pokrajinskega odbora Slovenske kulturno-gos-podarske zveze za videmsko pokrajino in furlanskimi parlamentarci je bilo te dni na sedežu SKGZ v Čedadu srečanje z de-mokristjanskim senatorjem Paolom Micolinijem, ki je bil izvoljen v čedadskem volilnem okrožju. Micolini je med drugim član prve senatne komisije, sicer pa predsednik deželne Zveze neposrednih obdelovalcev in v tem svoj-stvu že več let sledi krajevnim dogajanjem. Gosta so sprejeli predsednik pokrajinskega odbora za Videmsko Viljem Černo, Pavel Petricig, Maurizio Namor, Fabio Bonini, Giorgio Banchig in deželni predsednik SKGZ Klavdij Palčič. Obrazložili so mu stvarnost slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini s posebnim ozirom na dejavnosti in programe njenih organizacij in potrdili, da si Slovenci dejavno prizadevajo za utrditev položaja in vloge, ki pritiče deželi Furlaniji-Julijski krajini v evropskem merilu. Predstavniki osrednje manjšinske organizacije so se dotaknili seveda tudi vprašanja globalne zaščite. Poudarili so, kako važno je, da je rimska vlada sprejela ustrezne obveznosti, obenem pa so izrazili zaskrbljenost v zvezi z besedilom vladnega zakonskega osnutka o Slovencih, ki naj bi ga minister Maccanico, kot je bilo rečeno, predložil še pred veliko nočjo. Senator Micolini je naglasil, da sam ne more odgovoriti na vprašanja glede uzakonitve pravic slovenske manjšine, da pa bo vso zadevo pozorno spremljal. Iznešenih je bilo tudi več konkretnih predlogov o tem, kaj bi veljalo ukreniti v prihodnjih mesecih v prizadevanjih za dosego zakonske zaščite slovenske skupnosti v Italiji. Micolini je izrazil pripravljenost na druga takšna srečanja, da bi se lahko neposredno Seznanil z nekaterimi pobudami, ki so nastale v zadnjih letih na različnih področjih v Nadiških dolinah. V svetu lani potovalo v tujino 390 milijonov potnikov p ®ERLIN — Turizem v svetu nezadržno na-rnfi-^e' Lani je v svetu v tujino potovalo 390 do/,0nov potnikov, ki so porabili 195 milijard ,,-7'ev. Turistična industrija predstavlja že če-C° v$e svetovne menjave storitev. Za jugos-ptoanski turizem pa tudi letos niso napovedi h0l.v nič vzpodbudne. Če bi ostalo pri tem, ka-naih-že trenutno' bi šl° prav gotovo za eno 'A!j črnih letin v jugoslovanskem turizmu. se.-Q tem, kako so razpoloženi Nemci, ki prine-tqn, evropskemu turizmu največ zaslužka, na-rize!l0. govorijo podatki raziskav Inštituta za tu-vef j,Jz Starnberga. Lani je potovalo (za dva ali vSj !~.ni) kar 49,3 milijona Nemcev (praktično skor 1 S0 s(are/ši od štirinajst let); ti so ustvarili foVQa' 84 milijonov potovanj. Kar dve tretjini po-'r>ivn,Je v tui'n0- Zanje je bila najbolj zani-Jgqo “a^/Q, sledijo Španija, Avstrija, Francija, f°vai avj/a, Grčija in Švica. Z avtomobili je pokov, ? ^8'9 odstotka Nemcev, z letali 20 odstot-hoo nadaljnjem sodelovanju Darinka Žbogar in Jože Bubnič za Društvo upokojencev iz Ilirske Bistrice, Stanko Žiberna za sorodno društvo iz Sežane, Anica Udovič za Združenje aktivistov in Zvezo vojnih invalidov NOV, Boris Simoneta za Patronat INAC in Jože Koren za pokrajinski odbor SKGZ. Po volitvah novega devetčlanskega upravnega odbora, nadzornega odbora iri članov razsodišča, je občni zbor sprejel še tri pomembne sklepe. Odločil se je, da nakaže iz društvenih sredstev 1 milijon lir za obnovo bolnice Franja, 1 milijon za dejavnost Zadružnega centra za socialno dejavnost in da poviša letno članarino na 5.000 lir. Občni zbor je z enominutnim molkom počastil tudi spomin članov, ki so umrli od zadnjega zbora do danes. Občnemu zboru je predsedoval Evgen Dobrila. (N. L.) Na sliki (foto Magajna) občni zbor Društva upokojencev v Trstu. čanov (npr. o ureditvi nabrežinskega trga, o Sesljanskem zalivu itd.), poleg tega, da redno delujejo tudi svetovalske komisije, na katerih pa so prav kritiki Slovenske skupnosti najmanj prisotni. Slovenska skupnost se zaveda težav, s katerimi se sooča občinski odbor, ki ne razpolaga z večino v občinskem svetu - nadaljuje tiskovna nota devinsko-nabrežinske sekcije - krivdo za to pa je treba iskati pri PSI, ki je zgolj iz predvolilnih razlogov izstopila iz takratne večine, prepričana, da bo na deželnih volitvah prejela primerno nagrado. Vse pa kaže, da so slovenski in italijanski volilci pravilno presodili ta manever in tako smo bili na eni strani priče porasti števila glasov strank, ki so v odboru, po drugi strani pa osipu glasov PSI. Tajništvo devinsko-nabrežinske sekcije SSk zaključuje svoje tiskovno sporočilo s pozivom demokratičnim strankam, ki ne sodelujejo v odboru, naj zavzemajo odgovornejša - tudi če kritična - stališča v korist vsega prebivalstva in sožitja. Ni še minilo toliko let - dodaja - da bi pozabili, kako je lahko manjšinska koalicija KPI in PSI skozi dva mandata upravljala občino tudi s pomočjo odgovornega zadržanja Slovenske skupnosti. pismo uredništvu Dve globi za napačno parkiranje Spoštovano uredništvo! Problem, o katerem bi želela napisati nekaj besed, ni takšen, da bi zadeval le nekatere. Gre namreč za vse avtomobiliste, in teh nas je v Trstu iz dneva v dan vse več in več. Vsi smo prav gotovo že kdaj plačali globo zaradi nepravilnega parkiranja. In kako tudi ne bi. Kje pa je v Trstu še prostor, kjer bi lahko posameznik ustavil avto, ne da bi napravil prekrška? In kaj se je v zakonodaji spremenilo, potem ko se je število avtomobilov v našem mestu tako povečalo, da skuša lastnik parkirati povsod, kjerkoli še more, torej tudi tam, kjer meni, da lahko še najmanj prizadene oziroma ovira promet? Nič se ni spremenilo in se verjetno tudi ne bo - iz objektivnih, pa tudi subjektivnih razlogov. Naj preidem k svojemu primeru. Parkirala sem svoj avtomobil v Ul. Conti, na tistem delu, ki je dovolj širok, da ne ovira ostalega prometa, in tudi tako, da ni oviral niti pešcev. Vsak dan parkirajo na istem mestu številni avtomobili. Pa so mestni redarji napravili že tradicionalni občasni obhod in me z zelenim listkom obvestili, da moram plačati globo. Šla sem v Miramarski drevored in tam globo tudi plačala. Čez nekaj dni pa sem prejela obvestilo urada mestnih redarjev, da rnorarn plačati globo, seveda zvišano. Mislila sem, da gre za pomoto, da niso zabeležili, da sem globo že plačala. Tudi v uradih v Miramarskem drevoredu so bili najprej mojega mnenja. Potem smo pa ugotovili, da gre za dve globi: eno mi je zapisal en mestni redar, kmalu nato pa mi je prisolil drugo še drugi redar, ki pa mi ni pustil zelenega listka, in torej za to globo nisem niti vedela. Pa zakaj moram plačati še višjo gl°' bo za prekršek, za katerega nisem vedela, niti bila obveščena, sem vprašala odgovorne. In tu sem dobila pojasnil0, ki bo nedvomno za marsikoga prav0 odkritje. Mestni redarji vam namreč lahk° naložijo globo, ne da bi vas na to op°' zorili z zelenim listkom. To je pravzaprav nekakšna usluga, so mi dejal*' ki jo redarji napravijo nam »grešnikom«, ko nas z zelenim listkom opozorijo na prekršek in nam s tem zmanjšajo tudi višino globe. Po zakonih Pa ni potrebno obvestilo o prekršku *** torej niti o potrebi plačanja globe n0. Priznati moram, da mi je bilo neprijetno in neugodno ob ugotovitvi, 0 sem dolžna spoštovati zakone, ki J1*, tako slabo poznam. Še bolj negativ** pa so bili moji občutki ob spoznanj ' da smo kot avtomobilisti dolžni sp°^ štovati predpise, prepovedi in zap°ve di, da pa odgovorne oblasti niso 0 sedaj storile ničesar ali pa zelo ma ' da bi nas odvadile grešiti. Kam lank_ v našem mestu še postavimo avtom bile? Kje lahko še parkiramo? Kje so tolikokrat obljubljena parkirišča, ka deluje služba avtobusov, ki bi mora^ razbremeniti mestni promet in nuditi čanom možnost, da pustijo svoja vo doma in da se poslužujejo avtobusov. _ odha; To sem se spraševala, ko sem jala iz poštnega urada, kjer sem za 0 prekršek plačala kar dve globi, dr H še nekoliko povišano.. Sledi podp*s V proračunu in v triletnem razvojnem načrtu »Tržaška Občina je prezrla probleme kraškega območja« V okviru protesta proti lokaciji sinhrotrona T t l 1 •• V • V V • Jutri akcija za čiščenje Krasa v okolici Bazovice Proračunska razprava v tržaškem občinskem svetu se počasi bliža h koncu. Drevi bodo na sporedu še zadnji posegi predstavnikov strank, sredi prihodnjega tedna pa bo glasovanje, pri katerem pa ni pričakovati presenečenj, saj razpolaga odbor v tem trenutku z dovolj močno številčno večino. Tudi na sredini seji je imela v razpravi glavno besedo opozicija, ki očita Richettiju in njegovim kolegom v upravi, da so izdelali precej plitve in vsebinsko ter politično gledano šibke proračunske dokumente. Lista za Trst je s svojim tajnikom Staffierijem javno napovedala prehod v opozicijo. Melo-narski voditelj je bil v prvem delu svojega posega zelo kritičen in napadalen do občinskega odbora, češ da je premalo aktiven in da v bistvu ni kos zahtevnim nalogam, ki ga čakajo. Postopoma pa je nekdanji župan omilil svoje kritike in govoril o potrebi po nekem nejasnem »političnem in upravnem preverjanju«, pri katerem bi očitno želel sodelovati tudi on, somišljenik Gambassini pa mu je na nedeljski skupščini to preprečil. O vprašanju decentralizacije in o vlogi rajonskih svetov, ki jim uprava ne priznava dovolj pristojnosti, je govorila komunistka Anamarija Kalc. Rajonski sveti dejansko životarijo, med rajonskimi svetovalci pa se širi malodušje, saj lahko kljub prizadevanju in veliki angažiranosti le zelo malo vplivajo na konkretne izbire občinske uprave, ki je tudi v tem proračunu v bistvu prezrla njihovo delo. Isto velja tudi za občinske izpostave na teritoriju, ki jih Občina v vseh teh letih ni znala pravilno izkoristiti in ovrednotiti. Kalčeva je nato očitala petstrankarski koaliciji, da je v finančnem proračunu in v triletnem razvojnem načrtu popolnoma "pozabila" na kraško območje, tako, da imajo verjetno prav tisti, ki polemično podčrtujejo, da se za naše upravitelje tržaška občina konča pri openskem Obelisku. »Številna odprta vprašanja kraškega teritorija ne bomo rešili s postavitvijo dveh ali treh dvojezičnih cestnih tabel ali zgolj z načrtovanjem dveh športnih centrov na Zahodnem in Vzhodnem Krasu, ampak z novo politiko do teritorija, za katero pa doslej pristojna upravna in politična telesa niso pokazala nobenega zanimanja.« Kraško območje je že plačalo zelo visok davek za razvoj mesta, oblasti pa se očitno tega ne zavedajo, kot zelo jasno dokazuje postopek za izgradnjo sinhrotrona, je še povedala svetovalka KPI, ki je polemizirala s tistimi, »ki hočejo kot protivrednost za postavitev svetlobnega po-speševalnika pretihotapiti tudi uredi- tev openskega strelišča, kar sodi med dolžnosti občinske uprave«. Zeleni Bekar je predlagal oblikovanje »odbora mestne solidarnosti«, ki bi lahko edini rešil splošno hudo krizo, s katero se sooča naše mesto. Sedanja koalicija se po Bekarjevem mnenju ne zaveda resnosti položaja in se je doslej omejila samo na neke vrste »klavrno nogometno borzo za nakup tega ali onega melonarskega veljaka«. V razpravi sta se oglasila tudi neodvisni Pa-nizon, ki je bil izvoljen na komunistični listi, in pokrajinski sekretar KPI Costa. Panizon je dejal, da je »načrtovana lokacija sinhrotrona pri Bazovici kulturno šibka rešitev, saj gre za vsiljeno in avtoritarno izbiro«. Costa pa je podčrtal, da je proračun odraz ne-odločanja Richettijeve uprave, ki da »misli na vse, le na razvoj mesta ne«. Občinski proračun ni naletel na podporo zahodnokraškega rajonskega sveta, ki ga je zavrnil z glasovi komunistov, Slovenske skupnosti in MSI. Dokument so podprli le demokristjani in socialisti. Skupščina je z glasovi predstavnikov istih strank, katerim se je pridružil tudi socialist Fontanot, zavrnil tudi triletni načrt javnih del z utemeljitvijo, da ne posveča nobene pozornosti temu predelu Krasa, ki združuje vasi Prosek, Križ in Kontovel. S. T. Koordinacijsko združenje kraških vasi prireja jutri akcijo za čiščenja Krasa. Akcija bo po eni strani izraz splošno občutene potrebe po varovanju naravnega okolja, po drugi strani pa tudi protest proti načrtovani gradnji sinhrotrona na ambientalno dragocenem območju blizu Bazovice. Jutrij-šnje čiščenje Krasa se bo torej uokvirilo v niz raznih protestnih akcij proti omenjeni lokaciji sinhrotrona, ki jih KZKV v teh dneh že izvaja ali pa pripravlja. Kdor se namerava udeležiti jutrij-šnje akcije, je vabljen, naj pride ob 9. uri v Bazovico na zborno mesto, ki bo na začetku vasi (v smeri proti Trstu). Čiščenje se bo pričelo pri velikem ovinku ceste za Bazovico; od tod bodo udeleženci čistili obcestne gozdne in travnate površine proti mejnemu prehodu na Pesku. Zeleni "pasovi" ob cesti so namreč izjemno onesnaženi. Tu dejansko nihče nič ne čisti, avtomobilisti pa vztrajno mečejo v travo in med drevesa polivinilaste vrečke, škatle, steklenice, skratka vse, kar bi bilo za v smeti. Vsem, ki se danes peljejo iz Trsta na Pesek in v nasprotni smeri se ponuja nelep in nevzgojen razgled, nihče pa ni pomislil, da bi postavil ob cesti primerne smetnjake in potem kaznoval tiste, ki mečejo odpadke na tla. Udeleženci pohoda pa se bodo podali tudi po stranskih poteh, saj je Alarmni zvonec v otroški bolnišnici Burlo Garofolo Ali nas bo učinkovitost dela drago stala? V zdravstvu je več kriterijev, po katerih se lahko izračuna učinkovitost bolnišničnih storitev. Eden izmed njih je število pacientov, ki se v enem letu zvrsti na isti postelji: v Italiji znaša ta indeks 25, v otroški bolnišnici Burlo Garofolo pa 77. Konkretno to pomeni, da ena operativna ekipa oskrbi v italijanskih bolnišnicah 25 pacientov, v Burlu pa trikrat toliko. Poglejmo še en pomenljiv kriterij, povprečen čas hospitalizacije: v italijanskih bolnišnicah znaša 11 dni, v katinarski 20, v Burlu pa le 2,5. Po teh indeksih, ki jih lahko primerjamo samo z nekaterimi vrhunskimi ameriškimi bolnišnicami, je torej tržaška otroška bolnišnica izredno učinkovita, kaže pa, da odgovorni organi tega dovolj ne upoštevajo pri dodeljevanju sredstev in osebja. Da vlada med zdravniki in bolničarji otroške bolnišnice nezadovoljstvo, slabo počutje in zaskrbljenost, je z interpelacijo deželnemu odborniku za zdravstvo opozoril pred dnevi podpredsednik deželnega odbora Garbone! Kaj se pravzaprav dogaja v tej bolnišnici, ki je bila vedno ponos deželnega zdravstva, saj ima status deželnega znanstvenega inštituta? »Ne morem zanikati, da delamo v neprijetnem ozračju. Govorim za pediatrične oddelke, vendar mislim, da se tudi drugi kolegi strinjajo,« nam je Povedal primarij pediatrične klinike Franco Panizon. V prvi vrsti se primarij boji, da bi novi izvršilni' načrt KZE znižal število osebja. To bi bilo mogoče, če bi odgovorni organi upoštevali samo kriterij zasedenosti ležišč, kar pa bi bilo za bolnišnico Burlo Pravi absurd, saj se njena učinkovitost kaže prav s tem, da so ležišča v njej zasedena le 50-odstotno. Da so uspeli znižati čas hospitalizacije, so v Burlu vložili ogromna truda in tudi osebnih žrtev, so nam Povedali zdravniki. Sami pravijo, da je to bil sad tesne, stalne in kapilarne kulturne investicije, ki je popolnoma spremenila način dela in organizacije. Malokateri otrok leži v Burlu tudi eno samo uro več, kot je potrebno. Toda kako je mogoče, da znaša v katinarski bolnišnici povprečna doba hospitalizacije 20 dni (tudi za iste primere, denimo za kirurški poseg), v Burlu pa le dva dni in pol? Med bolniki, ki ležijo na raznih oddelkih je veliko takih, ki se lahko premikajo in jim ni treba ležati, pa čeprav so hudo bolni. Med odraslimi je takih 30-40 odstotkov, med otroki pa kar 70 odstotkov. Za te bolnike pomeni hospitalizacija dolgo čakanje na specialistični pregled, na izvid, na radiografijo, večkrat celo na odslo-vilno dokumentacijo. Da bolje razumemo, kaj se dogaja v Burlu, je treba vedeti, kako poteka tradicionalno zdravljenje. V 11 dneh hospitalizacije (kolikor znaša povprečno v Italiji, v katinarski pa kot rečeno traja 20 dni) je čas, posvečen bolniku za razne preglede in izvide, izredno razredčen. Marsikateri dan gre mimo celo tako, da bolnik nesmiselno leži na oddelku in je pač "v pričakovanju". V Burlu pa je za te bolnike poskrbljeno kot na tekočem traku. To pomeni, da otroka sprejmejo (vedno v materinem spremstvu) le za čas, ki je nujno potreben. V enem samem dopoldnevu opravijo vse potrebne izvide in preglede, nato se otrok vrne domov. Ko so rezultati izvidov, diagnoza in terapija znani, ga ponovno pokličejo. Isto velja tudi za kirurške posege: po ambulantnih izvidih otrok stopi v bolnico šele na predvečer ali celo istega dne, ko je predviden poseg. Zelo zgovorni so podatki, ki so jih v Burlu zbrali o zdravljenju bronhopolmonitisa: v italijanskih bolnišnicah zdravijo to bolezen povprečno 11,2 dneva, v deželi 7,7, v Burlu pa traja povprečna hospitalizacija samo 2,8 dneva. na pogovor prihrani veliko čakanja), koordinacija oseb- Doseči take, optimalne rezultate ni lahko: potreb-je velika prožnost v kontaktih s starši (telefonski ja in storitev (laboratorijski tehniki opravljajo svoje delo na osnovi vnaprej določenih sestankov), prav tako pa osebna požrtvovalnost in razpoložljivost vseh. Dejstvo, da so odprli vrata mamicam in očetom in da so ti lahko vedno ob otroku, lahko namreč spravlja v krizo osebje, ki na to ni pripravljeno. Tudi zato — so nam povedali zdravniki — ker težko rečeš materi, ki je na oddelku s svojim otrokom več dni in noči, da bo moral čakati na nek izvid tri dni... Iz vsega tega izhaja ugotovitev, da v Burlu lahko opravljajo delo, ki povsem zadovoljuje otroke in starše, zraven pa je tudi ekonomsko učinkovito le tako, da imajo dovolj osebja. Pri tem pa profesor Panizon ugotavlja, da že sedaj manjka okrog 10 od-stokov zdravnikov in 20 odstotkov bolničarjev. Če bi jih še nadalje krčili, bi Burlo ne mogel več jamčiti dosedanjih kvalitetnih storitev. Pa čeprav bi na osnovi svojih indeksov učinkovitosti (omenili smo jih prav na začetku članka) imel pravico do podvojenega števila osebja, ironično ugotavlja primarij prof. Panizon. Zaskrbljenost zdravnikov-pediatrov pa povzroča tudi perspektivni razvoj medicinske fakultete v Vidmu, kjer kaže, da so politiki in upravitelji veliko bolj determinirani kot tržaški. V trenutku, ko bi Burlo izgubil svoje značilnosti (učinkovitost, odličen stik s starši, strokovnost in pripravljenost osebja) ne bi več imelo smisla, da bi bil še naprej »deželni znanstveni inštitut«. Če bodo zaradi prekomerne obremenitve zdravniki in bolničarji postali osorni in nerazpolož-ljivi, če bodo mamice morale še naprej prebedeti noči ob otroku na vegastih stolicah, se bodo starši, ki prihajajo iz dežele v Trst (in teh je okrog 50 odsotkov vseh), raje obrnili drugam. In tako bi Burlo (in z njim seveda Tržačani) izgubil zaklad, ki je bil iz vseh zornih kotov v splošno korist. N. F. tudi tod čiščenje prepotrebno. Po pohodu bodo organizatorji pripravili za vse kosilo, ki bo na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Po odmoru predvidevajo tudi sprehod po območju, kjer nameravajo zgraditi svetlobni po-speševalnik. Medtem pa je KZKV že začelo izvajati razne akcije v znak protesta proti načrtovani lokaciji sinhrotrona in predvsem proti gluhosti, ki jo kažejo pristojne oblasti do potreb in zahtev neposredno prizadetega prebivalstva. Tako pripadniki KZKV že teden dni onemogočajo gradnjo dveh stavb Cen- Nov napad na pravice slovenščine Tržaška občinska uprava je ponovno zavrnila dopise v slovenščini. Gre za tri pripombe k pod-robnostnim načrtom za urbanistično ureditev Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, ki med drugim predvidevajo gradnjo sinhrotrona pri Bazovici. Pri-pominjevalci so svoje pripombe skušali najprej lastoročno izročiti 17. februarja letos pristojnemu občinskemu uradu, ker pa jih uradniki niso hoteli sprejeti, so jih potem poslali po pošti. V teh dneh pa so se pripombe vrnile po pošti, in sicer s spremnim pismom, ki ga je v imenu župana podpisal odbornik za urbanistiko Eraldo Cecchini (PSI). Pismo se dobesedno glasi takole: »Vračamo priloženo dokumentacijo, ker Občina Trst lahko sprejema akte in dokumente, ki so napisani v italijanščini ali pa v tujem jeziku in so opremljeni z zapriseženim prevodom.« Pismo je podobno tistemu, s katerim je svoj čas župan Staffieri zavrnil v slovenščini napisane ugovore k urbanistični ureditvi Centra za raziskave. Zaradi tega je Staffierija tožil predsednik SKGZ Klavdij Palčič. Zanimivo pa je, da je Dežela pred dobrim mesecem sprejela zavrnjene ugovore. tra za raziskave pri Padričah. Gre za stavbi, ki jih zidajo tik ob zemljiščih, ki še vedno pripadajo domačinom kljub temu da so odgovorni pri Centru za raziskave že večkrat obljubili, da bodo zadevo uredili. KZKV poleg tega vabi vse, ki jim je ohranitev bazoviške gmajne pri srcu, naj se v torek, 21. t. m., udeležijo seje vzhodnokraškega rajonskega sveta. Seja bo s pričetkom ob 19. uri v občinski izpostavi na Opčinah in na njej bo predvidoma tržaški občinski odbornik Cecchini predstavil konvencijo med tržaško občinsko upravo in Centrom za raziskave. t Sporočamo žalostno vest, da nas je 14. t. m. zapustila naša dobra in preljuba Mirovniki in zeleni načrtujejo skupen nastop Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki s° jo sklicali Massimo Babich (Zveza okolje), Luciano Benini (Zelena lis-j_a). Paolo Ghersina (Radikalna stran-*^a), Vincenzo Menon (DP), Dario Prekrižan (WWF) in Lino Santoro, so Predstavili okroglo mizo o vprašanju Združevanja različnih gibanj, ki pa Jmajo vrsto skupnih interesov. Okrog-a miza bo danes ob 19. uri v Domu Pristaniških delavcev, udeležili pa se |e. bodo tudi poslanci Vesce (PR), Ta-amo (DP) in Cecchetto (Zeleni). 9‘banja in stranke, ki smo jih ome-. ‘b. se med drugim sklicujejo na poki so ga v vsedržavnem merilu ziv, podpisali misel poziva je v predlogu, naj bi tranke Združila Siascia, Fo in Bettini. ' se in gibanja s sorodnimi cilji n —u in skupaj nastopala. Skupni st°P naj bi se konkretiziral Vsem i pred- Vt 1 na evropskih volitvah, ki so pred ati. Do takšnega skupnega nastopajo naj bi prišlo tudi v naši deželi in p vpda v Trstu, današnja okrogla miza ke Ze*‘ v tem smislu povabiti mirovni-Pra Parav°varstvenike in druge k raz-v0i? 0 skupnih temeljih skorajšnjega ho lltle9a nastopa. Če nastopajo loče-Lp. naštete skupine in stranki (PR in v našem mestu nimajo posebne V0in' hkrati pa računajo na precejšnjo r*zai‘e bazo, ki bi lahko prišla do iz- ^ ,e s skupnim nastopom, lijp^rt omenjenih skupin pa ni le s^f. ' Saj želijo z združenimi mo Vpt Ibdizirati širšo javnost o številnih Sanjih okolja, med katerimi so na vo-močmi včerajšnji tiskovni konferenci omenili tudi gradnjo sinhrotrona pri Bazovici. V teku je tudi širše zasnovana akcija, ki vedno bolj združuje naravovarstvenike in mirovnike iz FJK, Slovenije in avstrijske Koroške. Skratka, omenjena gibanja želijo graditi "zeleno" in de-nuklearizirano skupnost Alpe-Jadran. Na včerajšnji tiskovni konferenci je predstavnik Radikalne stranke Paolo Ghersina povedal, da se je pridružil gladovni stavki, ki jo je oklical deželni svetovalec južnotirolske Zelene alternativne liste Alexander Langer in ki ni uperjena proti nekomu, pač pa je gladovna stavka »za dialog«. Mednarodni posvet o bilirubinu V Trstu se bodo od 6. do 8. aprila sestali največji strokovnjaki za bilirubin, to je rdečkastorumeni pigment, ki se nahaja v žolču in ki povzroča, da pri nekaterih boleznih koža porumeni. Mednarodni shod prireja znanstveni odbor, ki mu predseduje Claudio Tiri-belli, profesor medicinske patologije na Univerzi v Trstu. Znanstveniki iz številnih držav bodo proučili bilirubin z vidika kemije in fiziologije. Prof. Tribelli je v predstavitvi srečanja med drugim dejal, da bilirubin lahko pronica v jetra, nova odkritja na tem področju pa omogočajo zdravljenje novorojenčkov. Neslana šala z bombo včeraj tudi na OŠ Trubar v Bazovici Neznani zlikovci so se včeraj spet neslano pošalili, tokrat na račun osnovne šole v Bazovici. V tajništvu šole Primož Trubar so včeraj okrog poldne prejeli anonimni telefonski klic: na drugi strani žice se je oglasil "duhovitež", ki je napovedal, da so v šoli nastavili bombo. Pouka je bilo seveda takoj konec. Učenci slovenske osnovne šole Trubar in italijanske šole Sillani (oboji imajo učilnice v istem poslopju) so skupaj z učitelji odšli v bližnji vrtec. Karabinjerji so v kaki uri pregledali vse prostore, a niso našli ničesar. Nato so pregledali še vrtec, učiteljem in učencem pa so svetovali, naj čimprej odidejo domov. Včerajšnji neprijetni dogodek je že drugi po vrsti v samih dveh dneh. Predvčerajšnjim se je nekaj podobnega zgodilo na slovenskih šolah pri Sv. Ivanu. Možno je, da gre za šalo koga, ki nima česa drugega početi. Bolj verjetno pa tovrstne "šale" (na koži otrok) sodijo v strategijo umetnega ustvarjanja napetosti zaradi napovedanega vladnega osnutka zaščitnega zakona za našo manjšino in specifično pred jutrišnjim množičnim prihodom misovskih parlamentarcev v naše mesto. Tržačana v zaporu v Padovi zaradi razpečevanja heroina Med petnajstimi razpečevalci heroina, ki so se ujeli v past policijskih agentov iz Padove, sta tudi Antonella Mazzer in Giuseppe Battaglia iz Trsta, oba stara 22 let. Policisti so pri osumljencih zaplenili tudi 200 gramov čistega heroina. Preiskovalci iz Padove so stopili na sled krivcem po zapletenih večmesečnih preiskavah. Razpečevalska mreža je bila razpeta od Trsta do Benetk, Padove in Trevisa. Vse kaže, da sta aretirana Tržačana sicer manj pomembna člena verige. Organom javne varnosti iz našega mesta sploh nista znana. Drugi obtoženci pa so iz raznih mest Italije, predvsem iz Padove. Večina je stara od 20 do 30 let. Med njimi pa sta tudi zakonca iz Neaplja, ki sta preteklo poletje izgubila sina. Fant je umrl pri 21 letih zaradi overdoze heroina. Preiskave se vsekakor niso zaključile. Policisti so aretirali le razpečevalce, ni jim pa še uspelo, da bi nataknili lisice tudi njihovim dobaviteljem. Zelo možno je, da so mamila prišla v Italijo prav preko italijansko-jugoslovanske meje. Julija Golob vd. Kenda Žalujoče sestre Milica, Karla, Mira in Pina z družinami. Trst, Selnica ob Dravi, 17. marca 1989 Nenadoma nas je zapustila naša draga Libera Zacchigna vd. Azzolin Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo hčere An-namaria, Franca in Adriana z družinami. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 17. marca 1989. 17. 3. 1987 17. 3. 1989 Ivan Briščik Zmeraj si v naših srcih VSI TVOJI Briščiki, 17. marca 1989 SLOVENSKO GLEDALIŠČE Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE Izvaja Bogdana Bratuž danes, 17. t. m., ob 20.00 za ABONMA RED K v Kulturnem domu v Trstu. gledališča kino VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Pro-fumo, i. Florence Guerin, CAPITOL - 15.445 22.10 Mlssissipi bur-nig - Le radicl delVodio, dram., r. A. parker, i. G. Hackamn, W. Dafoe. LUMIERE FIGE - 18.00, 22.00 Sald e le 120 giornate dl Sodoma, Fr./It. 1975, r. Pier Paolo Pasolini, i. Paolo Bonacelli, Giorgio Cataldi, Caterina Boratto. ALCIONE - 17.00, 22.00 Arancla mecca-nica, fant., ZDA 1971, r. Stanley Kub-rick, i. Malcolm McDowell, Patric Ma-gee, RADIO - 15.30, 21.30 Fanny, la calda bestla, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ razstave V galeriji Cartesius - Jutri ob 18. uri bodo odprli razstavo grafičnih del 24 slikarjev. Razstava bo na ogled do 13. aprila. V studiu Bassanese (Trg Giotti 8/1) je na ogled razstava treh slikarjev in treh kritikov in sicer: P. Modica, Corrado Mo-relli, Bettina Warner, F. Leonetti, M. Carboni in F. Menna. V galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo z naslovom MLADE ŽENSKE MITTELEU-ROPE, na kateri sodelujejoVesna Bene-detič, Valentina Furlan, Liliana Maggio-lini, Barbara Paganini, Martina Stuffer in Analisa Zelik. Razstava bo trajala do 31. t. m. Oskarju Kocjančiču, ženi Elizabeti in malemu Luki se je pridružila CECILIJA Pomnoženi družini čestitajo in želijo vse najboijše delovni kolegi ZTT BODI SVETLOBA bogoslužna meditacija za glas, zvok in ritem izbor in režija ADRIJAN RUSTJA koreografija JANEZ MEJAČ scena in likovna pesem VERA KLEPEJ glasba ANDREJ PEGAN jezikovno vodstvo MARJANA PREPELUH danes, 17. t. m., v cerkvi sv. Ivana - predpremiera jutri, 18. t. m., v cerkvi sv. Ivana - premiera v nedeljo, 19. t. m., v cerkvi sv. Jerneja apostola - Opčine v ponedeljek, 20. t. m., v cerkvi sv. Marije Magdalene - Bazovica v torek, 21. t. m., v cerkvi sv. Ulderika - Dolina v sredo, 22. t. m., v cerkvi sv. Lovrenca - Škedenj Vse predstave se bodo začele ob 20.30, razen nedeljske/ki bo od 18. uri. šolske vesti včeraj - danes KULTURNI DOM Slovensko stalno gledališče ponovi danes, 17. t. m., ob 20. uri za abonma red K POVEST SLUŽKINJE ZERLINE Hermanna Brocha. Jutri, 18. t. m., ob 20. uri ponovitev za izven LEPA VIDA Ivana Cankarja. VERDI V nedeljo ob 15. uri (red G) ponovitev opere PARSIFAL Richarda VVagnerja. Dirigent Spiros Argiris, režija Giancarlo Menotti. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 (red prost) bo gledališče Furlanije-Julijske krajine predstavilo delo Harolda Pinterja PREVARA. V glavnih vlogah nastopajo: Paola Bacci, Giampiero Bianchi in Paolo Bonacelli. Režija Furio Bordon. V abonmaju: odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve do 23. t. m. V kongresni dvorani (Ul. S. Nicolo 5) bo danes ob 16. uri zasedanje o Haroldu Pinterju. 8. RICMANJSKI TEDEN Kulturni dom KD Slavec Ricmanje SPORED: DANES, 17. marca, ob 20. uri - KONCERT Godbe na pihala iz Ricmanj. JUTRI, 18. marca, ob 20. uri - VESELICA: nastopajo dramska skupina, mešani pevski zbor »Slavec« ter Veseli godci iz Boljunca. NEDELJA, 19. marca, ob 18. uri - KONCERT harmonikaškega ansambla »Miramar«. Urnik galerije: danes in jutri od 19. do 22. ure; nedelja od 10. do 12. in od 19. do 22. ure. Vabljenil razne prireditve ARISTON - 16.00, 22.00 Salaam Bom-bayl, dram., Indija 1988, r. M. Nair. EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Cocoon II- II ritorno, fant., ZDA 1989, r. D. Petrie, I. S. Guttenberg, T. VVelch. EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Un pešce di nome VVanda, kom., V. B., 1988, r. C. Crichton, i. J. Cleese, J. L. Curtis, K. Kline. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Nightmare IV., il non risveglio, srh., r. R. Harlin, i. R. Englund, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Lei, io e lui, kom.; r. D. Dorrie; i. G. Dunne, E. Greene. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Ispirazio-ni sessuali, pom., □ D NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Matador, kom., r. P. Almodovar, i. A. Serra, A. Banderas, GRATTACIELO - 17.15, 22.00 Rain Man - L'uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman. MIGNON - 16.30, 22.15 Sotlo accusa, dram., r. J. Kaplan, i. K. Mc Gillis, J. Foste.r, EDEN - 15.30, 22.10 Delizie intime, porn., □ □ KD Lipa - Bazovica vabi danes, 17. t. m., ob 20.30 v Bazovski dom na srečanje s psihologoma Marijo in Vinkom Skalarjem O VZGOJI ŠOLOOBVEZNIH OTROK. MePZ Rdeča zvezda - Salež organizira ob mednarodnem prazniku dnevu žena KULTURNO-ZABAVNI VEČER. Prireditev bo v športno-kulturnem centru v Zgoniku jutri, 18. marca, ob 20. uri. Nastopil bo ŽPZ Postojna pod vodstvom Dušana Kafola. Za ples in smeh bo poskrbel ansambel Happy day. Vabljeni tudi možje in fantje. MPZ V. Mirk in Godbeno društvo Prosek priredita v nedeljo, 19. t. m., v kulturnem domu na Proseku KONCERT. Začetek ob 18. uri. Vstop prost. Zadružni center za socialno dejavnost in KRUT vabita na srečanje s STANETOM ŽERJALOM - SLIKARJEM SAMOUKOM OB PREDSTAVITVI NJEGOVIH DEL. Srečanje bo danes, 17. t. m., ob 16. uri_ v prostorih odseka za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4 - Trst. KD Rovte - Kolonkovec , Ul. Monte Sernio 27 vabi na VEČER Z DRAMSKO SKUPINO KD KRAŠKI DOM iz Repen-tabra, ki bo prikazala življenje na vasi z igro Vrtiljak, jutri, 18. t. m., ob 20. uri. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 20. t. m., na predavanje prof. Loredane Nanut na temo ZGODOVINSKO OZADJE KOSOVSKE KRIZE S POSEBNIM OZIROM NA ITALIJANSKO POLITIKO NA PODROČJU V ČASU MED VOJNAMA. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30. KD J. Rapotec iz Prebenega vabi na celovečerni KONCERT MPZ V. VODNIK, ki bo jutri, 18. t. m., ob 20.30. KD I. Grbec - Škedenj vabi jutri, 18. t. m., ob 20.30 na otvoritev razstave ženskih ročnih del. Upokojenci CGIL organizirajo vsakoletni praznik, vpisovanja jutri, 18. t. m., ob 17. uri v domu A. Ukmar - Miro pri Domju. Vabljeni vsi upokojenci. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 18. t. m., na predavanje z naslovom SEVERNA IRSKA - IZZIV KRISTJANOM. Govoril bo Robin Schweiger. Začetek izjemoma ob 18. uri. koncerti Kje lahko kupite knjige in plošče po polovični ceni? Samo na RAZPRODAJ I TRŽAŠKI KNJIGARNI DO 31. MARCA. Narodna in študijska knjižnica v Trstu ciklus Otroške urice v NŠK Od pike do slike z ilustratorjem MARJANOM MANČKOM se bomo srečali danes, 17. marca, ob 17. uri v prostorih NŠK - Ul. sv. Frančiška 20/1. Vabljeni osnovnošolski otroci! ŠD Sokol in SKD I. Gruden vabita vse člane in prijatelje na DRUŽABNI VEČER danes, 17. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih. razna obvestila Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 20. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist A. COHEN. Glasbena matica Trst - koncertna sezona 1988/89, v četrtek, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Marko Munih, solista Tatjana Ognjanovič - klavir, Vojko Cesar - fagot. Na sporedu: Dolar, Beethoven, Ramovš in Bizet. Prodaja vstopnic pri Utat - Pasaža Protti od jutri, 17. t. m. dalje ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma v Trstu. Nedeljski koncerti. V nedeljo ob 11. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi glasbena in vokalna skupina gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerini-ja izvajala Boccherinijeve in Mozartove skladbe. Vstopnice so na razpolago že danes pri blagajni gledališča. Oficirski krožek vojaškega poveljstva - Ul. Universita 8 - vabi jutri, 18. t. m., ob 20.30 na koncert dua pevke Marte VALETIČ, katero bo spremljala na klavir Anna LUCI SANVITALE. Klub študentov občine Sežana prireja jutri, 18. marca, ob 20. uri v hotelu Maes-toso v Lipici BRUCOVANJE. Igra ansambel Bazar, pester program. Predprodaja vstopnic: Kompas-Sežana. Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 19. marca, geološko ekskurzijo v Goriška Brda, strokovno vodstvo prof. dr. Rajko Pavlovec iz Ljubljane. Zbirališče ob 8. uri pred sodniško palačo v Trstu ali ob 9.30 pred hotelom Sabotin v Solkanu. Prevoz z lastnimi sredstvi. SKD Barkovlje prireja PLESNI TEČAJ v standardnih in latinskoameriških plesih. Začetek danes, 17. t. m., ob 19.30. Zaradi velike udeležbe nežnega spola vabimo predvsem fante. Za informacije telefonirati na št. 415797. Sekcija VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec obvešča vaščane, da bo sprejemala prispevke za obnovo partizanske bolnice Franja v srenjski hiši danes, 17. in jutri, 18. marca od 18.30 do 20. ure. KD F. Prešeren priredi tečaj MNE-MOTEHNIKE. Prvo srečanje bo danes, 17. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Za informacije in vpisovanje na tel. 228438. VZPI-ANPI občine Repentabor in KD Kraški dom organizirata nabiralno akcijo za obnovo spomenika NOB bolnice Franja. Prispevke lahko oddate v Bubniče-vem domu v Repnu 20., 21. in 22. t. m. od 20. do 21. ure. Društvo Jus obvešča člane, da bo REDNI OBČNI ZBOR danes, 17. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Vabljeni! izleti Sindikat slovenske šole sporoča, da so datumi pismenih nalog za izredne habilitacije za slovenske višje srednje šole naslednji: danes, 17. t. m., telesna vzgoja. Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča državno neučno osebje, ki ni še v staležu, da bo do 15. 4. 1989 ODPRT ROK ZA VKLJUČITEV NOVIH PROSILCEV V POKRAJINSKE LESTVICE OSEBJA A.T.A. Kdor je bil že vključen v lestvice v šolskem letu 1987/88 in 1988/89 bo vključen tudi v novo lestvico, mora pa predložiti vse dopolnilne diplome in službene liste ter poseben formular. Informacije in formularje dobijo interesenti na sedežu sindikata v Ul. Carduc-ci 8 ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Sindikat slovenske šole javlja učnemu in neučnemu šolskemu osebju, da bodo tudi letos deležni doklade za brezposelnost tisti, ki so v letu 1988 dosegli vsaj 78 dni službe. Prošnje in ustrezno dokumentacijo morajo interesenti predložiti najkasneje do 31. t.m. Informacije in obrazci so na razpolago na sedežu Sindikata, Ul. Carducci 8 ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. V petek, 24. in torek, 28. t. m. bo urad zaprt. Deželni pedagoški zavod IRRSAE je razpisal natečaj na podlagi naslovov za 5-letno dodelitev za naslednja mesta: eno mesto za knjigovodsko službo, osem mest za izvršno službo in eno mesto za izredno službo (prevajalec za slovenski jezik). Od osmih mest za izvršno službo ,sta dve namenjeni upravnemu osebju, ki je doseglo diplomo nižje srednje šole na slovenski šoli. Natečaja se lahko udeleži neučno osebje v staležu. Na razpis za prevalajca se lahko javi upravno osebje v staležu z diplomo slovenske višje srednje šole. Rok za vložitev prošenj zapade 24. t.m . Podrobne informacije pa je mogoče dobiti pri odbornikih Sindikata slovenske šole. prispevki V spomin na Draga Žerjala in Benedikta Žerjala daruje Miro Žerjal z družino (Boljunec 133) 20.000 lir za obnovo bolnice Franja. V spomin na Grozdano Čebohin, Albino Bavčar in Bortola Petronia darujeta Milan in Anica Udovič 50.000 lir za popravilo bolnice Franja. Namesto cvetja na grob Josipa Perčiča darujejo za KD Rdeža zvezda Mileva in Danilo 20.000 lir, Stanko Milič 20.000 lir, Ivanka in Albert Svetlič 20.000 lir, Nataša in Darjo Gruden 30.000 lir ter Vilma in Sandro 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Andreja Kralja darujeta Stanko Milič 20.000 lir ter Sandro Gruden 15.000 lir za ŠD Primorec. V spomin na Josipa Perčiča daruje družina Škrk (Salež 61) 10.000 lir za KD Rdeča zvezda. V počastitev spomina Borisa Čuka, Grozdane Čebohin, Borisa Božiča ter namesto cvetja na grob Bortola Petronia daruje družina Božič 100.000 lir za popravilo bolnice Franja. V spomin na Albino Bavčar in Grozdano Čebohin daruje Srečko Colja 50.000 lir za popravilo bolnice Franja. Namesto cvetja na grob Gabrijela in Sergija Husuja darujeta Iris in Miha 100.000 lir za Sklad M. Čuk. Sonja in Edih Kocjan darujeta 100.000 lir za bolnico Franjo. V spomin na Sergija in Gabrija Husuja darujejo Ivan, Vojka, Drago in Sonja Ukmar 30.000 lir za obnovo bolnice Franja in 30.000 lir za FC Primorje. V spomin na Jožefa Perčiča darujejo Pini Kocjančič, Boži in Marta 30.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob drage Julije Golob - Kenda darujejo Pini, Boži in Marta 20.000 lir za šolski sklad A. Čok, 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev in 20.000 lir za svetoivanski Marijin dom. Gabrijela in Lidija Čuk darujeta 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Angela Doljaka darujeta Nada in Silva Perčič 20.000 lir za Vaško skupnost Praprot. V spomin na pok. Josipa Perčiča darujeta Pepi in Danica Simoneta 30.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras ter 30.000 lir za obnovo bolnice Franja. V spomin na Josipa Perčiča darujeta Janko in Ivanka Simoneta 30.000 lir za ŠK Kras in 30.000 lir ua obnovo bolnice Franja. V spomin na Josipa Perčiča darujeta Zvonko in Tamara Simoneta 30.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na Draga Gantarja darujeta Zvonko in Tamara Simoneta 20.000 lir za Sklad M. Čuk. V spomin na Sergija in Gabrija Husuja darujeta Zvonko in Tamara Simoneta 20.000 lir za FC Primorje. ŽŽI UDI Opčine daruje 50.000 lir za obnovo bolnice Franja. Danes, PETEK, 17. marca 1989 LJUBOSLAV Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 18.13 - Dolžina dneva 11.59 - Luna vzide ob 13.11 in zatone ob 4.16. Jutri, SOBOTA, 18. marca 1989 SLAVOLJUB PLIMOVANJE DANES: ob 1.37 najnižje -3 cm, ob 6.29 najvišje 18 cm, ob 13.13 najnižje -42 cm, ob 20.10 najvišje 35 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,4 stopinje, zračni tlak 1010,5 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Massimo Pantaleo, Carlo Ludovico Stibelli, Giovanni Cog-no, Roberto Castiglioni, Luca Castiglioni. UMRLI SO: 80-letna Antonia Duše, 83-letna Romana Zgrinschi, 67-letni Giuseppe Sedmak, 93-letna Vincenza Melillo vd. Cortellino, 84-letna Chiara Ramani, 81-letna Anna Borstelj por. Velari, 66-let-na Maria Crisafulli por. Schillani, 89-let-ni Giuseppe Subert, 80-letni Pietro Bo-netti, 48-letni Luciano Finotto. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. marca 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bemini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3, (MILJE). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE). PROSEK (tel. 255141/255340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. mali oglasi OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. OSMICO je odprl Ladi Kocjan v Dolini 147. OSMICO je odprl Jože Žigon v Ul. Fla-via di Stramare 87/A - Žavlje. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino. 4-ČLANSKA DRUŽINA ponuja 70.000.000 lir za približno 1.000 kv. m zazidljivega zemljišča v Dolini ali okolici. Tel. 280591 zvečer. NATAKARICO išče gostilna Ljudskega doma v Križu. Tel. 220132 (razen ob ponedeljkih). V OKOLICI OPČIN iščem delo kot varuška ali hišna pomočnica, lahko pa opravljam tudi lažja pisarniška dela. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Sigurna". DAJEM lekcije iz nemščine (materin jezik) in angleščine. Tel. 212884. MLADI DELAVEC išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 226716 ob večernih urah. IŠČEM harmoniko 80 basov. Tel. 0481/779469 v popoldanskih in večernih urah. FIAT 127, brazilski, december '86, v odličnem stanju, prodam. Cena 5.500.000 lir. Tel. 943388. PRODAM fiat 1, turbo IE, letnik '85, v odličnem stanju. Tel. 327284 ali 251047. PRODAJAMO metrsko žagana hrastova drva za kurjavo. Tel. 0481/884184. PRODAM motor yamaha XT 350, letnik 1986. Tel. 228333. PRODAM gradbeno dvigalo v dobrem stanju. Tel. 228217. PRODAM sliko Gorski motiv 196 x 76 cm, tempera. Ponudbe na tel. 226618. PRODAM dovoljenje za prodajo v mle-karni. Tel. 220605. PO ZELO UGODNI ceni prodam hrastove in kostanjeve sode za vino v dobrem stanju (od 100 do 300 1). Tel. na št. 040/225973 od 7. do 8. ure ter od 20-do 22. ure. NUDIM lekcije iz angleščine, po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Te1, 948080. V FRANKOVCU v občini Dolina naprodaj teren 1.870 kv. m, od teh 1.000 ky-m zazidljivih. Tel. na št. 228190 od 8.3 do 12. ure ter od 15.30 do 18.30. Zveza žena občine Dolina priredi v nedeljo, 19. t. m., enodnevni izlet v Ptuj in Rogaško Slatino. Cena 55.000 lir. Za informacije in vpisovanja v gostilni Pri Tatjani, tel. 228497 ali 232223. Devinsko-nabrežinska sekcija SSk priredi od 22. do 25. aprila, izlet na Gradiščansko in na Dunaj. Informacije in vpisovanja: Terčon 299509, Brecelj 208270, Kralj 200771. Ob priliki zimskih športnih iger na Zoncolanu priredi SPDT v nedeljo, 19. t. m., avtobusni izlet v Ravascletto. Vpisovanja po telefonu pri Devanu Cesarju (911433) in Pavlu Fachinu (742488). Odhod avtobusa točno ob 6. uri izpred sodne palače na Foro Ulpiano in ne ob 6.30, kot je bilo prvotno napovedano. menjalnica______________________ FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE MILAN TRST Ameriški dolar.... 1371,500 1359.— Nemška marka...... 733,500 731.— Francoski frank... 216,750 215.— Holandski florint ... 650,040 647.— Belgijski frank... 35,034 34,500 Funt šterling..... 2359,900 2345.— Irski šterling... 1958,750 1940.— Danska krona...... 188,170 186.— Grška drahma...... 8,727 8,250 Kanadski dolar.... 1145,450 1120.— 16. 3. 1989 FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE ^ILAN TRST Japonski jen ... v.... 10,503 10,20® Švicarski frank..... 853,200 ^l-' Avstrijski šiling... 104,250 103. Norveška krona...... 201,480 199 '' Švedska krona....... 214,560 212- _ Portugalski eskudo . 8,907 ,q Španska peseta ...... 11,791 11' Avstralski dolar.... 1119,500 1070^^ Jugoslov. dinar .... — ECU................. 1527,800 —' BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tele. Sedež 04CV67001 Agencija Dom|<> . Agencija Rojan 41 Vsak dan Prva izdaja z dnevnikom za goste Vsako jutro od ponedeljka do petka je na sporedu druge televizijske mreže oddaja o aktualnostih z zgovornim naslovom Prva izdaja. V tem okviru je tudi TV dnevnik za goste iz tujine, ki ga bere prikupna Maria Grazia Capulli (na sliki). Novost Davida Zarda bodo plastične izkaznice namesto vstopnic Bliža se obetavna rock sezona Ljubiteljem rock jjlasbe se obeta razgibana spomlad. Ze aprila in maja bo Italijo obiskalo kar lepo število rock zvezdnikov, koledar nastopov pa je precej bogat do konca julija. Ze pred časom so bili napovedani Stevie VVonder, Elton John in skupina Bee Gees, prav pred nekaj dnevi pa so seznam dopolnili še UB 40, Bob Dylan, Santana, Neil Young in Joan Baez. David Zard, v Italiji najbolj znan organizator velikih rock koncertov, je na tiskovni konferenci sporočil datume koncertov in novost v zvezi z vstopnicami. Tako je recimo, iz »tehničnih razlogov« premaknjen koncert Stevieja Wonderja. Njegov koncert je bil napo-veda za april, ker pa je pri snemanju, s katerim se pravkar ukvarja, nekaj zamude, bo prišel v Evropo in Italijo šele junija (verjetno od 12. do 28.). Nastopal bo v Rimu, Milanu in Veroni, točni datumi pa bodo znani do konca marca. Bee Gees bodo nastopali konec maja (24. v milanskem Palatrus-sardi, 25. v turinskem Palasport in 27. v rimskem Palaeur). Nekoliko razširjena bo turneja Eltona Johna, ki kraljuje na top lestvicah z zadnjim LP Reg Strikes Brok. Njegov prvi nastop bo v Veroni (26. aprila), sledila bosta še Milan (27. aprila) in Rim (28. aprila). Za rimski koncert so v predprodaji že oddali 8.000 vstopnic. Nastopi skupine Bee Gees so predvideni od 24. do 27. maja v Milanu, Turinu in Rimu. Angleški ansambel UB 40 bo v Italiji od 28. aprila do 4. maja (28. 4. v Milanu, 29. 4. v Firencah, 1. 5. v novem Palas-portu v Modeni, 2. 5. v rimskem gledališču Tenda a strisce, 4. 5. v Turinu). Bob Dylan bo nastopal v Italiji z novo skupino ob koncu junija. David Zard se trenutno pogaja, da bi Dylanu organiziral koncerte tudi na Siciliji in v mestih, ki se jih lanska turneja ni dotaknila. Carlos Santana in njegova skupina praznujeta letos 25 let delovanja. Po italijanskih mestih bo gostoval predvidoma v prvi polovici julija. V isti dobi so napovedani tudi nastopi Neila Younga (od 4. do 6. julija), mesta pa še niso določena. Isto velja za Joan Baez, zvezdo oporečnikov 68. leta, ki se bo v Italiji pojavila med koncem junija in začetkom julija. Organizacijska novost rock koncertov so tudi plastične izkaznice z magnetnim trakom, ki bodo nadomestile dosedanje vstopnice in tako onemogočile poneverbe. Izkaznice bodo seveda oštevilčene, ožigosala jih bo SIAE, imele pa bodo tudi poseben kodeks, tako da bodo na las podobne kreditnim karticam. Novost bo stala organizatorja skoraj milijardo lir, saj bodo pri vhodih potrebni tudi posebni elektronski aparati, ki bodo lahko »brali« vstopnice in usmerjali gledalce v posamezne sektorje športnih palač ali dvoran. Nekaj poskusov je Zard opravil že lani ob koncertih Michaela Jacksona in skupine Pink Floyd, podobne tehnike pa se je poslužil tudi ob gledaliških in glasbenih festivalih. Lanski uspehi so ga očitno spodbudili, sicer so dandanes pri navalu tisočih gledalcev tehnični pripomočki tudi neob-hodno potrebni. Magnetske izkaznice-vstopnice bo David Zard preizkusil ob prvem koncertu Eltona Johna v Veroni. Koncerta Eltona Johna in Stevieja VVonderja v Veroni sta tudi nam najbližja in vsaj teoretično naj boj dosegljiva. |i|ip||ll|l||||i| današnji televizijski in radijski sporedi ni rai 1___________________ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Mia sorella Sam 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes dnevnik 11.00 Nadaljevanka: Passioni H.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Glasbena oddaja: Disco-ring 15.00 Dok.: Leteči zmaj 16.00 Risanke, nato mladinska oddaja Big! 17.55 Danes v parlamentu 18.05 Kviz: Domani sposi 19.30 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah in dnevnik 20.30 Film: II viaggio di Nat-ty Gann (pust., ZDA 1985, r. Jeremy Kagan, i. Meredith Salenger) 22.10 Aktualno: Linea diretta 22.40 Dnevnik 22.50 Opera: Guglielmo Tell (G. Rossini, dir. Riccar-? do Muti) 23- 35 Aktualno: Per fare mez- - zanotte 24- 00 Dnevnik - zadnje vesti u-l5 Dokumentarec: Otroci in pravice v Evropi 0-45 SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza) RAI 2______________ 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju 9.00 Film: I 39 scalini (krim., VB 1959, r. Ralph Thomas, i. Kenneth More, Taina Elg) 10.40 Risanke: Donkey Kong 10.55 Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Tečaj nemščine 11.35 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik, Diogenes in vreme 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 16.55 Iz parlamenta 17.05 Nanizanka: Uno psico-logo per tutti 17.30 Rubrika o zdravju 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Hunter 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Kviz: Conto su di te 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Dnevnik - posebnosti 23.20 Dnevnik - zadnje vesti 23.45 Film: Saturn 3 (dram., VB 1980, r. Stanley Do-nen, i. Kirk Douglas) | ^ RAI 3 | 11.00 Nadaljevanka: Destini 11.45 Aktualnosti: Destini per voi 12.00 Izobraževalna oddaja: Vabilo v gledališče - La maestrina (Dario Nicco-demi, r. M. Cajano, i. Isabella Goldman, Ste-fano Satta Flores) 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Aladinova svetilka 15.30 SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza) 16.40 Aktualnosti: Spaziolibe-ro 17.00 Nadaljevanka: Destini 17.45 Aktualnosti: Destini per voi 18.00 Dokumentarec: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Aktualnosti: Io confesso 20.30 Aktualno: Pošto pubbli-co nel verde, vmes (ob 22.00) večerni dnevnik 23.00 Variete: Zaključni večer 4. natečaja Nati per la danza, vmes dnevnik 0.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 1 RTV Ljubljana 1 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Tednik, 11.00 Slovenci v zamejstvu -O zadružništvu na Tržaškem, 11.30 nad. Študentska balada 12.45 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik. Tednik (pon.) 17.35 Slovenci v zamejstvu: O zadružništvu na Tržaškem 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade: Zverinice iz Rezije (Milko Matičetov, 1. del) 18.35 Nad.: Safari (4. del) 19.05 Risanka 19.12 TV Okno, Naše akcije 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Dokumentarec: Podvodna odkritja - Zakladi so težave (1. del) 21.00 Nanizanka: Detektiva iz Miamija (11. del) 21.50 Dnevnik, 22.00 Film: Mož, ki je hotel biti kralj (pust., ZDA 1975, r. John Huston, i. Sean Connery, Michael Caine) 0.05 Video strani TV Koper 13.30 TVD Novice 14.00 SP v umetnostnem drsanju - ženske (prenos iz Pariza-Bercy) 16.00 TVD Novice 16.10 Umet. drsanje - ženske 18.00 Nanizanka 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — Komentar o zakonu proti spolnemu nasilju TRST — VVagnerjev Parsifal navdušil občinstvo SOVODNJE — Potujoči akvarij VIDEM — Projekt Arhimed 19.30 TVD Stičišče 20.00 Umet. drsanje - ples 23.00 TVD Novice 23.15 Rubrika: Sottocanestro 24.00 Nočni boks RTV ljubljana 2 19.00 Videomeh (pon.) 19.30 Dnevnik 20.05 Koncert Slovaškega komornega orkestra, dir. Bohdan VVarchal 22.00 Skupščinska kronika 22.25 En avtor, en film: Play off (I. Pediček) cr CANALE5 8-30 Nanizanki: Una famigl: americana, 9.30 Gener- Io-30 Kviri Cantando cantai do, 11.15 Tuttinfamigli 12.00 Bis, 12.35 II pran; e servito, 13.30 Čari gen tori, 14.15 Gioco del: n coppie 'u6 Aktualno: Agenzia m: j- trimoniale '80 Nanizanki: La časa nel Prateria - Le signore ribellano, 16.30 VVebsti n n ' H cacciatore di stregl 0 Kvizi: Doppio slalor 17.30 Cest la vie, 18.( O-K. II prezzo e giust< 19.00 II gioco dei nov 19.45 Tra moglie e mar Aktualno: Radio Londi Variete: 11 Principe A: zurro (vodi Raffaell 20-25 2°-3o 22- , Carra) 23- C Aktualnosti: Forum '^0 Variete: Maurizio C q „ stanzo show 1 V, Rubrika: Premiere 0 Nanizanke: Baretta - 1 Problema di donne, 1 Mannix - Uomo in tre Pola, 2.50 Masgueradi Intrigo ai Caraibi _____RETE4__________________ 7.45 Nanizanki: Lou Grant, 8.30 Switch 9.30 Film: I trafficanti della notte (dram., ZDA 1950, r. Jules Dassin, i. Richard VVidmark, Gene Tiemey) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 C osi gira il mondo, 16.15 Aspettando il do-mani, 17.00 Febbre d a-more 18.00 Nanizanka: New York, New York, 19.00 Sulle strade della California -Sguadra d'assalto 20.00 Aktualno: Dentro la noti-zia 20.30 Film: Operazione Nor-mandia (vojni, ZDA 1956, r. Henry Koster, i. Robert Taylor, Dana VVinter) 22.30 Nanizanka: Spenser -Una giornata da incubo 23.30 Film: I giorni impuri del-lo straniero (dram., ZDA 1976, r. John Lewis Carli-no, i. Sara Miles, Kris Kristofferson) 1.25 Nanizanka: Vegas - Lie-ve incidente mortale ITALIA 1______________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 14.00 Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 14.55 Variete: Smile 15.25 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar - Trappola su misura, 19.30 Happy Days - Ai genitori non far sapere 20.00 Risanka: Milly '20.30 Film: Tuono Blu (pust., ZDA 1982, r. John Bad-ham, i. Roy Scheider, Warren Oates) 22.40 Kviz: Per la strada 23.10 Variete: Dibattito! 23.30 Šport: Grand Prix 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanki: Troppo forte, 1.15 Kung-fu ODEON 8.00 9.00 9.30 10.00 10.30 13.00 14.00 14.30 16.30 19.00 19.30 20.30 22.30 24.00 Nad.: Aguaviva Nanizanka: Good times Nadaljevanka: Marcia nuziale Nanizanka Kviz: La spesa in vacan-za, vmes nan. Una fami-glia si fa per dire Otroški variete: Sugar Nanizanka: Rituals Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito Sugar... (2. del), vmes nanizanka Heidi Rubrika: Fiori d arancio Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine Film: Tintorera (dram., VB 1977, r. Rene Cardona jr., i. Susan George, Fio-na Lewis) Športna rubrika Nanizanka: Night Heat TMC__________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio imbroglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Dnevnik 14.00 Športne vesti 14.30 Glasbena oddaja: Clip Clip 15.00 SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 SP v umetnostnem drsanju (iz Pariza) 22.45 Nogometne vesti (1. del) 23.30 Aktualno: TMC nocoj 23.45 Nogometne vesti (2. del) TELEFRIULI___________ 13.30 Nanizanka: Nella časa di Flambards 14.30 Risanke 15.00 Glasbena oddaja: Musič box 17.30 Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Zelena dežela 20.30 Nadaljevanka: Cuore 22.00 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 22.30 Inf. tednik: Tigi 7 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: Il salotto di Franca, nato dražba 1.30 Informativna oddaja: News dal mondo TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Koroški portreti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Ženske in politika; 12.40 Zbori; 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pravljični svet v barvah; 14.30 Zapisi in glasba; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (21. del); 15.15 Naši kraji in ljudje; 16.45 Postni govor; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Za starejše občane; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Oddaja o pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugoton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori; 18.30 Popevke po telefgnu; 19.00 Radio Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družina; 11.00 Notranjepolitična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zunanjepolitični komentar; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Puzzle; 16.33 Iz kulturnega sveta; 17.00 Bubbling; 17.33 Show Business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val. Okvara v centrali SIP v UL Crispi Tisoči naročnikov brez telefona Telefonski promet je bil včeraj dopoldne v dobršnem delu Gorice povsem prekinjen. Precejšnje motnje so bile tudi v popoldanskem času, čeprav je tehnikom uspelo omrežje ponovno usposbiti že okrog enajste ure. Prve težave na omrežju so se pojavile že zjutraj okrog šeste ure. Nekaj tisoč telefonskih naročnikov vsi tisti, ki so povezani s telefonsko centralo v Ulici Crispi (center Gorice ternekateri kraji v okolici, kot Pevma, Štmaver, Podturn itd.) je bilo tako kakih šest ur povsem odrezanih od sveta. Brez telefonskih komunikacij so se znašli tudi številni državni uradi in dežurne službe. Neuporabni so bili videoterminali in druge aparature za daljinsko komuniciranje. Telefonski promet, ki poteka preko južne centrale (ob Tržaški cesti), ni bil moten. Prav tako ni bilo posebnih težav na drugih območjih v pokrajini. Po do zdaj razpoložljivih ugotovitvah je okvara menda nastala zaradi motenj v električnem omrežju. To naj bi se zgodilo že v sredo okrog 20. ure, kakor je povedal ravnatelj telefonske družbe inž. Piovesana. Motnje, šlo naj bi za vrsto prekinitev toka in nihanje napetosti, naj bi povzročile nekaj manjših okvar na napravah v centrali in izklop centrale iz električnega omrežja ob istočasni vključitvi aku- mulatorjev kot rezervnega sistema. Ker je avtonomija akumulatorjev časovno omejena, je telefonska centrala v nekaj urah ostala brez električne energije in nekaj tisoč telefonov je postalo neuporabnih. Včeraj je bil v Gorici na pol prazničen dan. Zaradi praznovanja patronov Hilarija in Tacijana je bila večina trgovin in delavnic zaprta. Banke so poslovale po skrajšanem urniku. Le v državnih uradih se je dejavnost odvijala povsem običajno. Prve reklamacije telefonskih naročnikov so pri dežurni ekipi sprejeli že pred osmo uro. Kmalu se je pokazalo, da gre za resnejšo okvaro, ki so jo odpravili šele po nekaj urah intenzivnega dela in okrog enajste ure dobršnemu delu naročnikov, med temi smo seveda tudi mi, omogočili stik z zunanjim svetom. Zapora trgovin da - zapora ne Polemike ob prazniku goriških zavetnikov Hilarija in Tacijana so ponavljajo že kar nekaj let. Tudi letos je bilo tako. Vzrok za polemike so dokaj nejasna navodila, predvsem Občine, glede dejavnosti trgovskih obratov. Sprva je kazalo, da bo letos zapora obvezna za vse, v zadnjem trenutku pa so spet sprejeli kompromisno rešitev: trgovine bodo po želji lahko odprte. Resnici na ljubo je treba zapisati, da se je take možnosti poslužilo bolj malo trgovcev. Nekoliko več reda je bilo na šolskem področju, saj je povsod odpadel pouk. Zaprti so bili tudi uradi nekaterih (državnih) služb. Tako niso delali v poštnih uradih na območju goriške občine, pri telefonu, praznični dan so imeli občinski uslužbenci itd. V bankah so poslovanje skrajšali za nekaj ur. Redno so bili v dopoldanskem času odprti državni uradi. Da je bil v Gorici praznični dan so ugotovili predvsem v trgovinah v Novi Gorici, Šempetru in Solkanu, kjer so včeraj zabeležili neobičajen obisk kupcev. Ob včerajšnjem prazniku je bila v stolnici slovesna maša, ki jo je daroval nadškof A. V. Bommarco. Na včerajšnji cerkveni slovesnosti so tudi prvič uradno uporabili "Misal goriške Cerkve". V Kulturnem domu premiera PDG »Komedijanta« T. Bernharda "Dialog" med Brusconom in krčmarjem (foto Klemše) V Kulturnem domu smo bili v sredo priče svojevrstnemu in pomembnemu dogodku: Primorsko dramsko gledališče je premierno uprizorilo Komedijanta, delo pred nedavnim umrlega avstrijskega pisatelja Thomasa Bernharda. Za predstavo, ki je bila v okviru 5. Srečanja gledališč Alpe-Jadran, je vladalo veliko zanimanje in prvič smo na tem festivalu doživeli polno dvorano. Skratka, prava redkost, kar kaže na pravilno potezo vodstev KD in PDG, ki bi morali nadaljevati po tej poti tudi izven tega obsoškega srečanja. Sama predstava pa je v režiji Dušana Mlakarja izzvala iz številnega občinstva odobravanje in aplavzi so na-gradilinastopajoče, predvsem pa protagonista Sandija Krošla. Na ogled je do nedelje Razstava rib in športne opreme na pobudo sovodenjskih ribičev V nedeljo popoldne bo v Gorici 7. pokrajinski kongres SSk V prostorih sovodenjskega Kulturnega doma je Združenje športnih ribičev Vipava ob sodelovanju deželne ustanove za urejanje ribolova pripravilo zanimivo razstavo živih in nagačenih sladkovodnih rib. Pobuda je že od vsega začetka naletela na odobravanje občinstva, predvsem mlajšega, ki se je v velikem številu ogledalo razstavljene bazenčke, vitrine in police z najrazličnejšo opremo za športni ribolov. Sicer je prvič, da se sovodenjski športni ribiči predstavijo javnosti z razstavo, ki so jo skrbno in domiselno pripravili. Po ustanovitvi leta 1972 je ta skupina doživela organizacijsko krizo, iz katere se je izvlekla pred nekaj leti, ko so v Sovodnjah začeli organizirano sodelovati na raznih tekmovanjih in sami tudi pripravili več preizkušenj športnega ribolova. Danes je v društvu več kot sto članov, ki so v tem času, sodeč tudi po številnih razstavljenih pokalih in trofejah, bili tudi dokaj uspešni. Kot zanimivost naj povemo, da je med ribiči tudi predstavnica ženskega spola, Nives Pelicon. Pravijo, da povsem upravičeno, saj je dobršen del razstavljenih pokalov prav njen. Iz razgovora, ki smo ga imeli s člani sovodenjske ribiške družine, smo izvedeli, da imajo v načrtih še marsikatero pobudo, da bi povečali med mladimi zanimanje za to športno panogo. Razstava živih in nagačenih rib ter materiala za športni ribolov bo odprta do nedelje in sicer med 9. in 22. uro. V nedeljo popoldne, ob 15. uri, pa bo na sovodenjskem nogometnem igrišču zanimivo »suho tekmovanje«. Sodelujoči se bodo med seboj pomerili pri metanju trnka na razdalji dvajsetih metrov na točno določeno točko. Na sliki: osnovnošolski otroci z zanimanjem opazujejo ribe v bazenčkih. (foto Pavšič) Grozljiv zločin se je v torek zvečer zgodil na Vogrskem. 55-letni I. Ž., ki je trenutno v zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice v Idriji, je osumljen, da je z nožem napadel in ubil 33-letnega Vojka Čibeja, občasno zaposlenega gradbenega delavca, moža 26-letne hčere Alenke. Do fizičnega napada naj bi prišlo na dvorišču hiše št. 22. Osumljenec naj bi z nožem odrezal glavo od trupla in jo potem vrgel v greznico. Tja naj bi zatem vrgel še obglavljeno truplo. Vest o grozljivem dogodku se je nenavadno hitro razširila, saj v teh krajih ljudje še niso pozabili na zločin, ki se je poleti pripetil nad Šempasom, kjer je oče v trenutku nerazsodnosti umoril svoja dva otroka in pobegnil ter si nekaj dni zatem sodil sam. V podobnih okoliščinah naj bi prišlo tudi do tragičnega dogodka na Vogrskem. Osumljenec naj bi bil namreč občasni psihiatrični bolnik in S poročilom pokrajinskega tajnika Marjana Terpina se bo v nedeljo, 19. marca, ob 15.30 v goriškem Kulturnem domu začel 7. pokrajinski kongres Slovenske skupnosti, ki bo potekal pod geslom: »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo«. Skupščina slovenske stranke, ki se bo sklenila z izvolitvijo štiridesetčlanskega pokrajinskega sveta, sodi v okvir priprav na deželni kongres Slovenske skupnosti, ki bo 16. aprila v Boljuncu. V tajniškem poročilu bo, kot je slišati, posebna pozornost usmerjena v iskanje čimvečje enotnosti tudi s Slovenci drugih nazorskih in političnih gledanj. Menda bodo na kongresu oblikovali predlog, da bi se na prihodnjih upravnih volitvah v občini Gorica predstavila enotna slovenska lista. O predlogu, če bo predstavljen, se bodo morali najprej izreči delegati na kongresu in kasneje seveda še predstavniki ostalih strank, za katere volijo Slovenci. Skupščina članov in somišljenikov SSk v Kulturnem domu pa bo priložnost za poglobljeno analizo današnjega političnega položaja na Goriškem s posebnim ozirom na zaskrbljujoče upadanje glasov SSk, ki se kaže pretežno v mestu Gorica. S tem v zvezi bo tekla beseda o krepitvi notranje or- naj bi bil pred leti na obveznem zdravljenju. Menda je šlo za posledice težke prometne nesreče. Tako stanje se je odražalo po vsej verjetnosti tudi na življenje v družini, ki je živela, vsaj v kolikor je mogoče sklepati po zunanjih znakih, v zelo težavnih in neurejenih razmerah. Zdi se, da sta bila umorjeni Vojko Čibej in njegova 26-letna žena Alenka že nekaj časa ločena. Alenka je mati treh otrok, od katerih je najmlajši star šele nekaj mesecev. Čibej, ki je doma v Skriljah, naj bi kljub temu občasno prihajal na dom žene. Torkov obisk se je končal tragično. Na truplu umorjenega so že opravili obdukcijo, danes popoldne pa bo pogreb v Skriljah na Vipavskem. Menda je osumljenec, ki so ga prijeli na domu, dejanje priznal. S primerom se ukvarja preiskovalna sodnica Darinka Kogoj. ganizacije, utrditvi sekcij po vaseh ter pomladitvi vodstvenih organov. Kot smo izvedeli, bo po kongresu lahko prišlo tudi do zamenjave pokrajinskega tajnika, saj je dosedanji tajnik (Marjan Terpin) na tem mestu že celih trinajst let. Na skupščini pa bo prostora še za druga vprašanja, ki zanimajo našo narodnostno skupnost, začenši s šolsko problematiko, ki je trenutno osredotočena okoli gradnje šolskega centra v južnem delu mesta. Srečanje o novem pristopu k poklicu novinarja Uredništvo tednika Voce Isontina je dalo pobudo za zanimivo srečanje na temo Nov pristop k novinarskemu poklicu. Srečanje je namenjeno sodelavcem krajevnih listov. Osnovno poročilo bo imel podpredsednik deželne novinarske zbornice Natale Zaccuri. Srečanje se bo odvijalo v uredništvu tednika Voce Isontina jutri, 18. t. m. ob 16. uri. Še ena razprava o zdravstvu Vprašanje, kako bo z javno zdravstveno službo na Goriškem in v Gorici je med prebivalstvom zelo občuten, še posebno pa je živo zanimanje za odločitve glede nove bolnišnice, ki jih bodo morali upravitelji sprejeti v kratkem času. Rajonski svet za mestno središče bo zato danes, 17. marca, ob 20.30 na sedežu v Ul. IX. avgusta priredil zasedanje o zdravstvu. Srečanja se bodo udeležili predstavniki sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL. Srečanje je odprto vsem občanom. Zadnje predavanje o odnosih Sever-Jug V konferenčni dvorani Palače hotela bo drevi, ob 18. uri zadnje predavanje iz ciklusa o posledicah zadolževanja držav v razvoju ter o odnosih med razvitim Severom in revnim Jugom. Nocoj bo predavala prof. Juetta Stei-gerwald, tajnica mednarodnega združenja IDOC in sicer na temo Nove vrednote razvoja - predlogi za soudeležbo narodov. Predavanja pripravlja združenje CVCS v sodelovanju z goriško sekcijo WWF. Srhljiv umor na Vogrskem Tast odrezal zetu glavo D E R B Y ZHD ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KVIZ Kulturni dom Gorica - ponedeljek, 20. marca 1989, ob 20. uri V znanju se bodo pomerile skupine iz Gorice, Doberdoba, Sovodenj in Števerjana. Pokrovitelj: Občine Gorica, Doberdob, Sovodnje in Števerjan. Glasbena spremljava: ansambel BIG BEN iz Nove Gorice. Gostje večera: Dražen Dalipagič, Silvan Bevčar, Ace Mermolja, združena ekipa Agorest in člani ansambla Agropop. Napovedovalca: Barbara Rustja in Sten Vilar. V zajetju kotlinskega vodovoda visoka koncentracija atracina V podtalnici, ki jo črpajo za napajanje vodovoda v Medei in Krminu je koncentracija atracina še zmeraj zelo visoka. V enem od treh vodnjakov v kraju Molin nuovo so ugotovili 12 mikrogramov atracina v litru vode, kar je za petino več, kakor je maksimalna mera, ki jo določa EGS. Taki so podatki analiz ob koncu februarja. Rahlo se je povečala koncentracija atracina v vodnjaku v Medei, kjer so namerili 0,08 mikrogramov v litru vode (prej 0,07). V vodnjaku v Bračanu so ugotovili 0,1 mikrogram herbicida v litru vode. Vprašanje onesnaževanja podtalnice je torej veliko bolj zapleteno, kakor je zgledalo do nedavna, ko so večjo prisotnost pesticidov v vodi skušali prikazati kot občasen pojav. razne prireditve Slovensko planinsko društvo priredi v petek, 31. marca, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici okroglo mizo na temo »Dr. Henrik Tuma - planinec in alpinist, pisatelj, politik in gospodarstvenik«. V razpravi bodo sodelovali: dr. Miha Potočnik, dr. Tone Strojin, dr. Branko Marušič in novinar Marko Wal-tritsch. Pogovor bo vodil Vlado Klemše. Balet ob zaključku Srečanja gledališč Drevi ob 20.30 se bo v Verdijevem gledališču z baletnim večerom zaključilo letošnje Srečanje gledališč Alpe-Jadran. Prireditelji festivala, na katerem je nastopilo dvanajst gledališč iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Slovaške in Bavarske, so želeli posvetiti zaključni večer baletu. Drevi bodo namreč nastopili člani miinchenskega Bayerischestaatsoper s priznanima plesalcema Renato Calderini in Mau-riziom Bellezzo. Plesalci bodo podali krajše koreografije iz Chopinovega Preludija in Nokturna, Minkusuve Variacije, Prokofjevega Romea in Julije, Bizetove Carmen, VVebberjeve Cats in Čajkovskega Hrestača. Na večeru bodo nastopile tudi plesalke baletne šole Tersicore iz Gorice. kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Mississippi burning, le radici delVodio«. VERDI 20.30 Baletni večer - Zaključek 5. srečanja gledališč Alpe-Jadran. VITTORIA 17.30-22.00 »La moglie orien-tale«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »La vita e un lungo fiume tranguillo«. EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Moonwalker«. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Glembajevi«. ŠEMPETER 20.00 »Sence sanj«, 22.00 »Striptizete«. DESKLE 19.30 »Jumping jack fiash«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'Udine - Trg sv. Frančiška 4 - tel-530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute - Ul. Cosulich 117 - tel-711315. _________pogrebi_____________ Danes v Gorici, ob 11. uri, Maria Fuf' lan iz bolnišnice Janeza od Boga v cer' kev v Ločniku in na tamkajšnje pokop3 lišče. t Umrla je v 82. letu starosti Ida Gravner vd. Drufovka čili naknadno. , j. Namesto cvetja darujte v dobro ne namene. jj^j Sin Karlo in drugi sorod® Oslavje, 17. marca 1989 J Premiera PDG na 5. Srečanju gledališč Alpe-Jadran Bernhardov Komedijant neizprosna analiza družbe in posameznika Predavanje v okviru Kulturnih dnevov v Ljubljani Književnost za otroke pri Slovencih v Italiji Srečanje gledališč Alpe-Jadran se bo danes .končalo. Polnih osem dni smo sledili bolj ali manj uspelim predstavam, ki so s svojo kreativnostjo izpovedovale sedanji gledališki trenutek v posameznih deželah Delovne skupnosti Alpe-Jadran in širše, vendar je treba tudi reči, da je ta slika vprašljiva, saj ni povsem jasno, ali je šlo za zares najbolj reprezentativne skupine in postavitve. Razmišljanje o tem bo seveda predmet končnega obračuna o tej obsoški prireditvi, sprotni kroniki pa bo zadoščeno že s tem, da povemo, da sta bili sinoči še zadnji dve tekmovalni predstavi, danes pa bo ob 20.30 v goriškem Verdiju slovesen zaključek Srečanja s podelitvijo mednarodnih priznanj za najboljše tri stvaritve. Središče našega današnjega dela pa moramo vsekakor upreti na sredino premiero Primorskega dramskega gledališča v goriškem Kulturnem domu. To je prvič, da je PDG premiero postavilo v našo centralno goriško hišo, a trud se je vsekakor obrestoval, saj je bila dvorana (končno) polna, kar ni bila značilnost letošnjega festivala. Ob mnogih praznih sedežih na ostalih predstavah je človeka zgrabilo malodušje... Poteza PDG, da prav na Srečanju odigra premiero, pa je vsekakor v duhu, ki bi moral voditi prireditev. To je iskanje in predstavljanje avtorjev iz tega srednjeevropskega prostora, skratka gledališki laboratorij, kar je za ustvarjalno srečanje bistvenega pomena. Pred kratkim umrli avstrijski pisatelj in dramatik Thomas Bernhard je bil s Petrom Turrinijem nekakšna slaba vest Avstrije, ali kot se temu reče-»nezaželen pisatelj«. V svojih delih natančno in brez pridržkov demontira mit leska, urejenosti, kulture in kulturnosti v avstrijski družbi, neprizanesljivo odstira tančico nad polpretek- lo zgodovino in ugotavlja, da pod bliščem in demokratičnostjo v ljudeh še vedno gnezdi nacionalsocialistična ideja in da so v Avstriji sami naciji. In čeprav je njegov Komedijant, ki ga je Primorsko dramsko gledališče premierno uprizorilo v sredo v goriškem Kulturnem domu, predvsem igra o gledališču, o njegovih temnih in svetlih plateh, je to tudi neizprosna analiza družbe, in posameznika v njej. Gre pravzaprav za en sam dolg monolog glumača Bruscona, ki se s svojo potujočo gledališko skupino, v kateri so še žena, hči in sin, potepa po zakotnih vaseh, kjer uprizarja svojo komedijo Kolo zgodovine. To potovanje iz Ut-zbacha v Butzbach pa je samo iskanje potrjevanja njegove igralske veličine, ki ni nikjer priznana, čeprav za samega Bruscona večna in nenadkriljiva. Sam je velik, ostali so mu samo za okras, vsi mu služijo za to, da bi konkretiziral utvaro o samem sebi. Nikoli se ne bo predstavil na kakem velikem odru, igra lahko samo v zakrknjenih in prašnih dvoranah, za publiko neukih ljudi, ki jim nekaj pomenijo le klobasni dnevi, gledališče pa nič. A to ga ne ovira pri iskanju njegove kraljevske veličine in samopašnosti, tiran je in glavni petelin v kurniku, pa čeprav le na zanemarjenem plesišču gostilne Črni jelen. Dolgi monolog, ki ga Bruscon ima o samem sebi in svojem okolju, pa razodeva tudi njegovo' klavrno naravo, ki jo dramatik Thomas Bernhard opisuje z določeno ironijo, pri čemer razkriva svoje videnje gledališke umetnosti. To videnje poteka v Komedijantu brez vsakršnega moralističnega predznaka, zato pa je toliko bolj kruto in avtentično, toliko bolj brezkompromisno: danes bohemskih gledaliških igralcev ni več in niti pretirane ljubezni do gledališča ni... Predstava Primorskega dramskega gledališča je v režiji Dušana Mlakarja, na realistični sceni Marka Krambergerja in v kostumih Alenke Bartlove posredovala vso zanesenost gledališkega igralca, njegove padce in vzpone in to z naraščajočim tempom in smislom za doziranje sekvenc. Res, da bi lahko režiser odpravil vse ponavljajoče se prizore in še bolj izostril tematiko, res pa je tudi, da je to dobro grajena inscenacija, ki nikoli ne popusti in tematizira gledališče znotraj gledališča, s tem pa tudi zelo izpostavljeno odnose, vizijo in sam smisel glumaške-ga izživljanja. Mlakar je predstavo vodil smotrno in učinkovito, pri čemer ni osredotočil pozornosti samo na glavnega igralca, ampak tudi na ostale nastopajoče, ki so pri Bernhardu bolj ali manj statisti. Tako imajo predvsem Metka Franko (gospa Bruscono-va), Iztok Mlakar (Ferruccio) in Dušanka Ristič priložnost izdelati trdne miniaturne vloge, groteskne figure, ki delujejo kot kontrapunkt Brusconovi »veličini«. Teža pa je vsekakor na protagonistu, ki ga je Sandi Krošl v dolgem, skozi vso predstavo trajajočem monologu, podal koherentno in brez padcev, v kar presenetljivem obvladovanju ritma in ponazoritvi igralčeve duše, ki je na meji norosti in konkretnega delovanja. Sam je velik, nikoli v dvomu, dvom razsipava samo v druge in v okolje, ki ga obdaja. Učinkovita in prepričljiva kreacija igralca Krošla. Lahko torej rečemo da je nova igra PDG, v kateri so v prevodu Boruta Trekmana nastopili še Tone Šolar, Marjanca Krošl in Nevenka Vrančič, učinkovit prikaz Bernhardove misli in izpovedi, ki se pri Mlakarju ne radikalizirata, a to tudi ni potrebno, saj je sam avstrijski pisatelj dovolj radikalen, da lahko izziva. In tudi predstava iz Nove Gorice je lahko nekakšen izziv, čeprav v obleki dovršene estetske inscenacije. Kdo pa pravi, da sta umirjenost in skladnost neizzivalni in medli? MARIJ ČUK Živa Gruden V okviru Kulturnih dnevov Slovencev v Italiji je bilo v sredo v knjižnici Oton Župančič v Ljubljani predavanje Žive Gruden z naslovom Književnost za otroke pri Slovencih v Italiji. Na srečanju je sodelovalo več kulturnih delavcev, ki se ukvarjajo s posredovanjem tovrstne literature v Italiji, v razpravo, ki se je za tem razvila, pa so posegli še gostitelji iz Slovenije. V svojem predavanju je Grudnova prikazala zgodovinski prerez otroške in mladinske književnosti med Slovenci pri nas, začenši z zaplodki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Dejala je, da na začetku ni bilo specifične literature za mladino, saj je do večje pozornosti v tej smeri prišlo več desetletij kasneje. Prvi razmah je ta literatura doživela vzporedno z razvojem šolskih ustanov in odrske dejavnosti. V nadaljevanju je Živa Gruden razčlenila različno vlogo, ki so jo pri tem imela središča slovenske kulture na Primorskem. Medtem ko je težišče pri knjižnih izdajah po prvi svetovni vojni imela Gorica, je v Trstu v tem obdobju zaživela periodika, kasneje pa je svoj delež (in sicer z Ivanom Trinkom) prispevala še Beneška Slovenija. Po zadnji vojni je vodilno vlogo za več let prevzela Gorica, nedvomno zaradi političnih prepihov, v katerih se je znašel Trst. V zadnjih letih imata pri popularizaciji mladinske knjižne besede pomembno vlogo slovenska radijska postaja iz Trsta in pa gledališče, prezreti pa ne smemo niti številnih avtorjev, ki se ukvarjajo s tovrstno literaturo. Pomembna novost iz novejšega obdobja so prevodi iz tuje mladinske literature. Po predavanju je posegel ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milan Pahor, ki je spregovoril o naporih knjižnice, da bi se približala mladim bralcem. Pri tem je omenil otroške urice, ki jih NŠK prireja že tretje leto. Miran Košuta je za njim govoril o knjižni dejavnosti za otroke in mladino pri Založništvu tržaškega tiska, upravnica Tržaške knjigarne Ude Košuta pa je nekaj povedala o stikih z naj-mlajšimi. Oglasila sta se tudi urednika listov Galeb in Pastirček Lojze Abram in Marjan Markežič, ki sta predstavila dejavnost obeh revij v zamejstvu. Kot zadnja je v nizu posegov pred razpravo spregovorila knjižničarka Magda Pavlič Maver. Naj povemo, da je v prostorih iste knjižnice že dva tedna na ogled knjižna razstava o slovenski mladinski književnosti v Italiji. Razstavo je pripravila NŠK in je nekakšen pregled več kot stoletne dejavnosti na področju otroškega in mladinskega čtiva med Slovenci v Italiji. Razstava je urejena po tematskih področjih, v njej je tudi več šolskih in veroučnih knjig iz obdobja, ko ni bilo slovenskih šol. Na razstavi so prikazani tudi periodika, šolska glasila, iz novejšega obdobja tudi kasete in gramofonske plošče. Razstava bo odprta do 25. t. m. IVAN VOGRIČ Na pobudo Stalnega gledališča FJK Zasedanje o delu angleškega dramatika Harolda Pinterja Po Zgodovini Cerkve je Družina izdala novo pomembno delo Bogata monografija o Hrastovljah Medtem ko se v gledališču Rossetti v Trstu nadaljujejo ponovitve Pinter-jevega dela Prevara, je Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine organiziralo niz prireditev, da bi iz različnih zornih kotov osvetlilo delo tega pomembnega sodobnega angleškega dramatika. Tako se bo danes v dvora-nj v Ul. S. Nicold 5 v Trstu začelo dvodnevno zasedanje o Haroldu Pin-terju. Masolino D'Amico bo govoril o Vinterju in sodobni dramatiki, Guido Aimansi o liku lažnivca pri Pinterju, Dario Calimani pa o komičnem pri Pinterju. Današnji del zasedanja se bo začel ob 16. uri. Jutri (ob 10. uri) pa bo yuido Fink spregovoril o Pinterju in (dmu, Giorgio Polaeco o Pinterju in ^scenariji. Podobno temo bosta ob-Mvnavala tudi Alfonso Santagata in claudio Morganti, srečanje pa bo sklenil Franco Marenco. Jutri (ob 18. uri) bo v gledališču ko.ssetti branje Pinterjevega teksta Un {^9gero malessere. Brali bodo Paola Qcci, Giampiero Bianchi in Paolo Bo-nacelUi ki nastopajo v drami Prevara. Harold Pinter Verski list Družina je poleg pomembnega založniškega projekta Zgodovine Cerkve, od katere je prva knjiga že v prodaji (in je o njej Prim. dnev. že poročal), pred nedavnim izdal zanimivo monografijo o Hrastovljah. Bogato ilustrirana knjiga, ki nosi naslov Romanska arhitektura in gotske freske, prinaša izvrstno predstavitev znane cerkvice v Hrastovljah, majhne vasi, kjer se kraško obrobje zliva v severno Istro in bližino jadranske obale. Fotografije, ki nam omogočajo vpogled tako v zunanjost pokrajine kot natančen pregled poslikave cerkvene notranjosti, so delo Marjana Smerke-ta. Dokaj obširno besedilo pa je prispeval Marijan Zadnikar. Ni dolgo tega, kar se nam je avtor, strokovnjak za romansko in širšo srednjevško umetnost, posebej na Slovenskem, predstavil z monografijo o Stični. Tokrat je za dopolnjeno izdajo že davno razprodane publikacije pripravil zapis o kulturno-umetnostnem spomeniku v Hrastovljah, ki se zaradi enkratne izraznosti uvršča med najzanimivejšo dediščino, kar so nam jo zapustila minula stoletja v naših krajih. Hrastoveljska cerkev je zanimiva iz več pogledov, ne samo po njenih freskah. Nastala je najbrž v 12. ali 13. stoletju, ko so jo pozidali v romanskem slogu. Posebej značilno je mešanje različnih slogov, kar je najbrž tudi odraz posebne kulturno geografske lege, na kateri ležijo Hrastovlje. Pri cerkveni pozidavi se pozna vpliv bazilične gradnje iz starokrščankega obdobja, zaslediti je mogoče celo oddaljene bizantinske vplive, ki so prek Istre in Ravenne prihajali do naših krajev. Po drugi strani so s severa, preko Kranjske, prihajali elementi gotike in se tu svojevrstno mešali z mediteransko klimo. Avtor besedila Marijan Zadnikar sledi raznoterim vplivom in povzemanjem arhitektonskih in drugih elementov, ki so navzoči pri današnji in nekdanji, v glavnem le za malenkost drugačni podobi cerkve. Za časa turških vpadov, v 15. in 16. stoletju, so cerkev obdali z obrambnim zidom, ki je do danes ohranjen. Članki, razprave, eseji in ocene zgodovinskih knjig Pestra zadnja številka Zgodovinskega časopisa s Tretja številka 42. letnika Zgodovinskega časopi-pr'. glasila Zveze zgodovinskih društev Slovenije, inrna®a vrsto zanimivih prispevkov o slovenski in goslovanski zgodovini. Razprava dr. Janeza Rotarja o virih Trubarjevega sei1Tlenovanja dežel in ljudstev zajema pojav in razje n°stl slovenskega etničnega imena do reformaci-p0jV 16. stoletju in Trubarjevo naslonitev nanjo v ^snovanju slovenskega ljudstva in njegovih dežel, ^formacijski pisci so prevzeli Trubarjevo poj-dat7anie in poimenovanje, kar se je skupaj s stanje lZacijo slovenskega knjižnega jezika preneslo vPT. azsvetljenskega preroda in do oblikovanja slokega naroda. ra (r,?°ert Matijašič piše o pismih senatorja Kasiodo-p0znk' 490 - ok. 583 n. št.) kot viru za poznavanje sUje °antične zgodovine Istre. V pismih senator opi-aktivnaravne lePote in bogastva polotoka, agrarne poUc,nosti (pridelovanje olivnega olja in vina) ter arja velik pomen Istre v Ostrogotski državi. p°sv ' Ignacij Voje je v svojem članku predstavil v°dn'Se kvantifikacije trgovskega prometa in proiz-ha HaslV sr®dnjeveškem Dubrovniku, ki je prikazana CU ,, , dnjih vrstah trgovskega blaga: srebru, svincu, kožah in tkaninah. Pojjtj?T: Janez Cvirn tokrat zaključuje razpravo o l86l-iqn orientaciji celjskega nemštva v obdobju Seden7-i Celjsko nemštvo je bilo v šestdesetih in Srejg '~esetih letih 19. stoletja izrazito liberalno, do devetdesetih let je bilo strogo nemško-nacio- nalno usmerjeno, proti koncu obravnavanega obdobja pa je postalo skrajno radikalno in antisemistično. Zgodovinski prikaz čarovniških procesov na Slovenskem, o katerih piše dr. Vinko Rajšp, zajema deželo Kranjsko in del nekdanje dežele Štajerske, ki je danes v okviru republike Slovenije. Čas do srede 17. stoletja je avtor označil kot čas posameznih čarovniških procesov, vrhunec pa je čarovniška blodnja dosegla v drugi polovici 17. stoletja in v začetku 18. stoletja,- ko so obtožene množično sežigali. Istvan Gyorgy Toth obravnava v svojem prispevku obseg znanja branja in pisanja v Železni županiji med 1600 in 1800. Raziskavo sposobnosti in navade pisanja in branja med plemiči in kmeti so omogočili številni viri. V medvojno obdobje sega razprava Bojana Bal-kovca o vplivu zakonodaje na izide parlamentarnih volitev v narodno skupščino leta 1920 in 1929. V zapisih je objavljen članek Igorja Grdine o obsegu bosenske države za časa vlade bana Kulina (ok. 1180 - ok. 1203), ki je uspešno vodil politiko prodora Bosne proti morju. Hrvaško in celotno jugoslovansko zgodovinopisje je avgusta 1988 izgubilo pomembno znanstvenico in raziskovalko hrvaške zgodovine srednjega veka prof. dr. Nado Klaič. Spominski zapis o njenem življenju in delu je napisal dr. Ferdo Gestrin. Dr. Sergij Vilfan pa se je v svojem zapisu spomnil življenja in dela pokojnega slovenskega pravnega zgodovinarja dr. Antona Svetine. Rubrika Kongresi, simpoziji, društveno življenje prinaša popolno informacijo o 24. zborovanju slovenskih zgodovinarjev (Ptuj, 28. do 30. september 1988), govor predsednika Republiškega komiteja za kulturo Vladimirja Kavčiča in izjavo zborovanja slovenskih zgodovinarjev. Sledi notica o ustanovitvi Zgodovinskega društva za Koroško, informacija o delovanju Zgodovinskega društva Ljubljana in krajše poročilo o Tretjem zasedanju avstrijsko-jugoslovanske komisije zgodovinarjev aprila 1988 na Dunaju. Poročila in ocene o knjigah in revijah so prispevali Peter Štih (Božo Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest na Slovenskem; in Lexikon des Mitte-lalters), Stane Granda (Anton Fister, Izbrani spisi, Prva knjiga: Spomini od marca 1848 do julija 1849, prispevki k zgodovini dunajske revolucije), Draško Josipovič (Dietrich Maina, Thomas VVeber, Blizing-sleben III), Marta Verginella (James C. Davis, Carso. Riscato della poverta), Paola Korošec (G. Marjano-vič-Vujovič, Krstovi od IV do XII veka; in Die Slaven in Deutchland), Ferdo Gestrin (H. Hiassinger, Geschichte des Zollvvesen, handels und Verkers in den ostlichen Alpenlandern vom Spatmittelalter bis in die zvveite Halfte des 18. Jahrhunderts), Ludvik Čarni (Roj Medvedov, Revolucija 1917. godine u Rusiji. Problemi, karakteristike, ocene) in Petra S volj-šak (Orietta Altieri, la Comunita ebraica di Gorizia: carrateristiche demografiche, economiche e sociali, 1778-1900). PETRA SVOLJŠAK Izredno zanimiva je notranjščina, saj je cerkvica skoraj v celoti poslikana s freskami. Njihova kvalitativna vrednost ne spada med vrhunske dosežke, medtem so skoraj brez primere na Slovenskem po motivni raznolikosti. To slikovno bogastvo, ki si ga lahko danes ogledujemo, je leta 1490 opravil Janez iz Kastva, pri delu pa mu je najbrž pomagalo še nekaj pomočnikov. Najznamenitejši motiv hrastoveljskih fresk je kajpak t.i. Mrtvaški ples. Ta motiv je povezan z občutenjem evropske renesanse; nenadoma se na slikovnih upodobitvah pojavi koščena smrt, ki z ravnodušno gesto poprime slehernika za roko, od otroka, berača, do škofa in kralja, in ga, vsakega posamič v dolgi vrsti, odpelje do odprtega groba. Še danes deluje motiv Mrtvaškega plesa zelo živo in presenetljivo. Vse kaže, da so bile Hrastovlje del sred-nje-evropskega prostora, v katerem se je ta motiv pojavil, od Francije prek spodnje Nemčije, italijanskih dežel pa do naših krajev. Cerkvena notranjščina pa je prepolna tudi drugih slikovnih motivov, povzetih večinoma iz nabožnih, svetopis-memskih zgodb. Strop srednje ladje krasijo po obeh straneh oboka podobe stvarjenja sveta, stvarjenja človeka in življenja prvih staršev. Veliko je upodobljenih svetnikov, prerokov, uprizorjen je Jezusov pasijon, križanje, vnebohod in drugo. Poleg nabožnih se radovednemu gledalcu kažejo tudi posvetni motivi, na primer figure časa, letnih mesecev in dela na polju. Avtor je skušal bralcu predočiti vsako malenkost, ki se navajenemu očesu sicer kaj rada izmuzne iz motrenja. Freske so v času, ko so nastale, večinoma nepismenim ljudem pomagale pri razumevanju svetopisemskih zgodb. Dobrih dvesto let pozneje, najverjetneje že v 18. stoletju, pa je bilo že drugače, pojavljale so se nove slogovne oblike, tako da so freske prebelili. Očitno se je srednjeveško občutenje, ki so jih freske izražale, globoko spremenilo. Ponovno so jih odkrili šele v prvih povojnih letih, k sreči kolikor toliko ohranjene, da so nam lahko še danes v enkraten pogled na čas, ki je resnično že tako oddaljen, da ga v marsičem ne razumemo več. Monografija o Hrastovljah prihaja ob pravem času. Kmalu bo namreč minilo točno petsto let od poslikave cerkvenih fresk, zato ni napak, da se spomnimo tega zanimivega in prisrčnega kulturnega spomenika. IGOR ŠKAMPERLE V prvi finalni tekmi Kovačevega pokala VVismara boljša od Partizana VVismara - Partizan 89:76 Košarkarski pokal pokalov Scavolini, poraz za porazom (45:35) WISMARA: Cappelletti 2, Milesi 6, Bosa 17, Rossini, Benson 24, Turner 10, Riva 19, Marzorati 9, Gilardi 2. PARTIZAN: Djordjevič 20, Danilo-vič 10, Vujačič 2, Savovič, Divac 28, Popovič 3, Paspalj 13, Nakič. SODNIKA: Sanchis (Šp.) in Gerrard (VB); PM: VVismara 20:27, Partizan 14:18; PON: Paspalj (28), Vujačič (34), Divac (40); 3 TOČKE: Bosa 0:1, Riva 1:6, Marzorati 2:4, Djordjevič 2:4, Dani-lovič 1:2, Popovič 1:2, Paspalj 0:2, Nakič 0:2; GLEDALCEV: 4.500. CANTU — Pred petnajstimi leti, prav tako v prvi finalni Koračevega pokala, je ekipa iz Cantuja z isto razliko v koših (13) premagala beograjskega Partizana in zatem v povratni tekmi zgubila samo s 7 točkami razlike. Marzorati in tovariši seveda upajo, da se bo kaj podobnega ponovilo tudi v sredo, v povratni tekmi v Beogradu. Prednost s sinočnjega srečanja je seveda solidna, vendar treba upoštevati, da je Partizan nastopil dokaj okrnjen, brez Pecarskega in Obradoviča, a Sa- vovič, ki si je v soboto proti Crveni zvezdi poškodoval prst, je igral le tri minute. Zato bi sinočnjih 13 točk ne znalo zadoščati. V prvem polčasu je VVismara sicer stalno vodila, vendar so gostje drugi polčas začeli odlično in z delnim izidom 15:4 v 5. minuti tudi povedli (50:49). Bilo pa je to edino vodstvo v vsej tekmi. Kmalu zatem je zaradi 5. osebne napake moral z igrišča Paspalj, kar je verjetno tudi odločilo tekmo, saj je vse breme praktično slonelo na ramenih sicer odličnega Divca. VVismara je za to priložnost iz ZDA poklicala Bensona, katerega je že odslovila, potem ko se je poškodoval. Poteza se je izkazala za pravilno, saj je Benson, skupaj z Marzoratijem, Boso in na koncu tudi Rivo bil med najboljšimi pri svoji ekipi. Streiff paraliziran RIO DE JANEIRO — Francoski pilot formule ena, 23-letni Philippe Streiff, ki so ga operirali po predvčerajšnji nesreči med poskusnimi vožnjami za VN Brazilije, ki bo 26. t. m., je ostal paraliziran. Zdravnik, ki ga je operiral, je izjavil, da ima Streiff paralizirano telo, vendar lahko premika glavo in je pri zavesti. Po njegovem mnenju pa še zdaleč ni izključeno, da ši bo pilot opomogel. Ljubitelji Totocalcia so lahko brez strahu RIM — Tiskovni urad CONI je včeraj sporočil, da so stiki, ki sta jih minister za turizem in prireditve ter CONI imela s finančnim ministrom, potrdili, da zakonski odlok od 2. marca ni v ničemer spremenil davčnega režima za dobitnike Totocalcia in Enalotta. Obstajala je namreč bojazen, da bi na stavnih listkih bilo treba navesti davčno številko igralcev, tako da ne bi bili več anonimni, kar bi seveda drastično zmanjšalo število igralcev, prav gotovo pa bi se razbohotile črne stave. Vsekakor si bodo prizadevali, da bo v dokončnem besedilu jasno napisano, da tudi za Enalotto in Totocal-cio ne bo treba navesti davčne številke. Barcelona - Scavolini 71:70 (36:33) BARCELONA: Jimenez 12, Costa 3, Sibilio 10, Solozabal 9, Crespo, VVai-fprc 7 Norris 4 SCAVOLINI: Minelli 15, Gracis 2, Magnifico 6, Ferro, Daye 34, Vecchia-to 4, Zampolini 6, Pieri, Costa 2, Sil-vestrin 1. SODNIKA: Kotleba (ČSSR) in War-nick (Izr.); PM: Barcelona 17:28, Scavolini 18:26; PON: Magnifico (32), Crespo (33),_ A. Costa (38), Silvestrin (39); 3 TOČKE: Minelli 2:4, Gracis 0:1, Zampolini 0:1, Costa 1:3, Sibilio 0:3, Solozabal 0:2, Crespo 0:2, Norris 0:1, S. Epifa-nio 1:2; GLEDALCEV: 4 tisoč. BARCELONA — Scavolini je sinoči doživel že svoj osmi zaporedni poraz v tem kvalifikacijskem delu pokala prvakov. Vendar treba tudi povedati, da tokrat ni bil zaslužen in če bi bilo sojenje bolj pošteno (zlasti s strani Izraelca), bi se igralci iz Pesara lahko vrnili tudi z zmago v žepu. Prihodnji teden čaka Scavolini, ki jo bo od danes okrepil Američan Clint Richardson, še poslovilni nastop v tem kvalifikacijskem delu pokala prvakov, v katerem pa je že vse odločeno, saj bodo v finalu igrali Barcelona, Makabi, Jugoplas-tika in Aris. Lestvica po 13. kolu: Makabi 22, Barcelona 20, Aris in Jugoplastika 16, Limoges 12, Scavolini 8, CSKA 6, Nas-hua 4. O San Benedettu drugič RIM — O prizivu San Benedetta glede srečanja proti Neuttroroberstu včeraj niso sprejeli nobene odločitve. Pri košarkarski zvezi so izjavili, da potrebujejo dodatno dokumentacijo. Sovjetskemu paru zlato PARIZ — Sovjetski par Katerina Gordejeva in Sergej Grinkov sta osvojila zlato kolajno na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Parizu. Sovjeta sta bila »zlata« tudi na olimpijskih igrah v Calgaryju in sta osvojila naslov svetovnih prvakov tudi leta 1986 in 1987. Becker že poročen LONDON — Po pisanju, sicer »skandalističnega« britanskega dnevnika Today, naj bi se zahodnonemški teniški igralec Boris Becker »skrivaj vzel« s svojo dolgoletno prijateljico Karino Schultz. Pred današnjim žrebom v Ženevi za evropske nogometne pokale Italija najbolje zastopana v polfinalnih tekmah Italijani bodo najbolje zastopani v polfinalnih tekmah v evropskih nogometnih pokalih, saj imajo svoje ekipe v vseh treh tekmovanjih. Doslej se je samo trikrat zgodilo, zadnjič pred 21 leti, da so se tri italijanske ekipe istočasno uvrstile v polfinale. Italijani pa so začeli že sanjati, da bi v prihodnji sezoni imeli kar osem moštev. To bi se zgodilo v primeru, da se Milan, Sampdoria in Napoli prebijejo in seveda zmagajo v finalnih tekmah, da bi v pokalu prvakov imeli še enega zastopnika in da bi v pokalu UEFA nastopila štiri društva... Seveda so to zaenkrat le pobožne želje, vendar glede na to, kar so Milan, Sampdoria in Napoli doslej pokazali, ni-nemogoče. Kakšne nasprotnike bodo imeli v polfinalu, pa bo znano že danes, po žrebu, ki bo v Ženevi (polfinalne tekme bodo 5. in 19. aprila). Poleg Italije bodo na današnjem žrebu še zastopniki Španije (dve ekipi), Romunije, Belgije, Turčije, Bolgarije, Vzhodne in Zahodne Nemčije (dve ekipi), torej osem držav od skupnih 32, kolikor jih je startalo v prvem kolu. Glavna značilnost povratnih četrtfinalnih tekem je bila velika borbenost in izenačenost. V treh srečanjih so morali odigrati podaljške, v dveh pa so o zmagovalcu odločale enajstmetrovke. Prvorazredno senzacijo pa je pripravil turški prvak Galatasaray, ki je izločil francoski Monaco. Za Galatasaray igrata dva Jugoslovana, Prekazi in vratar Simovič. Prav Prekazi je dosegel izreden zadetek, a za uspeh je bil zelo zaslužen tudi Simovič. Tekmo so odigrali v Kolnu, kjer sicer ni manjkalo incidentov, zato pa so Turki doma po tekmi slavili dolgo _v noč. Kot smo dejali, bo danes v Ženevi. žreb. V pokalu prvakov sp Steaua (Rom.), Milan (It.), Real Madrid (Šp.) in Galatasa-ray (Tur.), v pokalu pokalnih zmagovalcev Malines (Bel.), Sredets (Bol.), Samp- . doria (It.) in Barcelona (Šp.), v pokalu UEFA pa Dinamo (NDR), Bayern (ZRN), Napoli (It.) ter Stuttgart (ZRN), ki je sinoči s 4:2 po streljanju 11-metrovk premagal Real Sociedad (regularni, del in podaljška so se končali z 1:0 za Špance). V prvi tekmi je Stuttgart zmagal z 1:0. Veselje Ferrare in Maradone, potem ko je Napoli izločil Juventus iz pokala UEFA . (Foto AP) kratke vesti Veliko zanimanje za tekmo v Vidmu VIDEM — Za prijateljsko nogometno tekmo Brazilija - Ostali svet, ki bo 27. t. m. v Vidmu, je zanimanje veliko. Doslej so namreč prodali že 25.000 vstopnic. Organizator računa, da bo na tekmi 45.000 gledalcev. Brazilija tesno premagala Ekvador CUIABA — V prijateljski nogometni tekmi je Brazilije premagala Ekvador le z 1:0 (1:0). Zadetek je v 18. minuti dosegel VVashington. Tekma je bila precej napeta in tudi ostra, tako da je moral sodnik pokazati številne rumene kartone, z igrišča pa je poslal domačina Bebe-ta in Ekvadorca Tenoria. Danes Nizozemska - SZ EINDHOVEN — Danes bo v Eindhov-nu prijateljska nogometna tekma med Nizozemsko in Sovjetsko zvezo. Za to srečanje je sovjetski trener Lobanovski sklical tudi vratarja Dasajeva, ki igra pri Sevilli, in Zavarova (Juventus). Mladinske igre v rokometu Zanesljiva zmaga Kosovelovih dijakov KOSOVEL - NAZARIO SAURO 31:20 KOSOVEL: Plehan, Calzi 3, Ravbar, Sosič, Ferluga, Mijot 3, Milič 8, Carli, Vrše 12, Galopin 2, Vidali 2, Guštin, Vavpetič 1. V torek so dijaki openske srednje šole Kosovel v polfinalu, mladinskih iger premagali šolo Nazario Sauro in si tako priigrali natop na pokrajinskem finalu. V prvem polčasu so openski dijaki zaigrali nekoliko lagodno in ga zaključili le s tremi goli prednosti. V drugem polčasu pa so se razigrali. O tem, ali bo Kosovel tudi letos osvojil pokrajinski naslov, bo odločala ponedeljkova tekma v tržaški športni palači. (Inka) Disciplinski ukrepi Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je med drugim izključila za dve koli nogometaša Juventine Maura Tesolina ter za eno kolo Mic-heleja Fabrisa in Marka Kerpana (Ju-ventina). Naj omenimo, da je kapetan Opicine Giuliano Apolonio zaradi poskusa napada na sodnika dobil kar šest kol izključitve. 1. MOŠKA DIVIZIJA V tej konkurenci ni prišlo do presenečenja na vrhu lestvice. Najbolj pričakovana tekma med Našim praporom in Intrepido je bila odložena. Od slovenskih ekip je 01ympia pospravila svoj četrti par točk, mladi odbojkarji Vala pa so potegnili krajši konec. Zabeležiti je treba, da je ekipa Našega prapora pod vrhom lestvice, mora pa nadoknaditi dve tekmi prav proti še-sterkama, ki so skupaj z njo v vodstvu. IZIDI 9. KOLA: Corridoni - Torriana 3:0, Caldini - OK Val 3:0, ACLI Ronchi - S. Luigi 0:3, Grado - 01ympia 0:3, Mossa - Cormons 3:0. LESTVICA: S. Luigi in Intrepida 16, Naš prapor 14, Caldini 10, 01ympia, Corridoni, Mossa in Torriana 8, Grado 6, ACLI Ronchi 4, OK Val in Cormons 2. 1. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A Slovenske predstavnice Soče Če-rimpex so tokrat izgubile, vodilni S. Luigi pa je tudi tokrat zmagal. IZIDI 7. KOLA: Libertas Cormons -Lucinico 3:1, Capriva - Mossa 3:0, Libertas Gorizia - S. Luigi 0:3, Soča Če-rimpex - Azzurra 0:3. LESTVICA: S. Luigi 14, Libertas Cormons 12, Lucinico 10, Azzurra 6, Soča Čerimpex in Libertas Capriva 4, Libertas Gorizia in Mossa 2. SOČA ČERIMPEX - AZZURRA 0:3 (9, 4, 12) SOČA ČERIMPEK: E., S., M. in A. Černič, Florenin, Tuniz, Devetak, K. in S. Princi. Proti goriški Azzurri so predstavnice Soče Čerimpex tretjič zaporedoma izgubile. Proti sebi enaki postavi bi sovodenjske odbojkarice lahko zmagale, ko bi se na igrišče predstavile bolj zbrane in bolj zaverovane v lastne sposobnosti. Že v prvem setu so domačinke v začetku vodile, nezbranosti pa je treba pripisati razlog, da so v nadaljevanju popustile. Tako je bilo tudi v tretjem nizu, ko so v končnici nerazumljivo vrgle puško v koruzho (E. Černič) SKUPINA B Predstavnice Agoresta so izgubile srečanje 7. kola, zmagale pa so zaostalo srečanje proti Intrepidi. IZIDI 7. KOLA: Corridoni - Agorest 3:0, Fincantieri - Mariano 0:3, Fara -Villacher Bier 3:0, ACLI Ronchi - Grado 2:3. Zaostalo srečanje: Agorest - Intrepida 3:1. LESTVICA: Corridoni 14, Farra 12, Grado in Agorest 8, Intrepida Mariano 6, ACLI Ronchi 4, Fincantieri 2, Villacher Bier 0. AGOREST - INTREPIDA 3:1 (15:13, 15:8, 8:15, 15:7) AGOREST: Maša in Magda Braini, Florenin, Krašček, Fajt, Grillo, Pavšič, Černe. V zaostalem srečanju so predstavnice Agoresta slavile pomembno zmago proti Intrepidi iz Mariana. Po tem uspehu so se Prinčičeve varovanke prebile na 3. mesto razpredelnice in sedaj se jim ponuja možnost, da z zmago v zaostali tekmi dosežejo Farro na drugem mestu, (-jo-) 2. ŽENSKA DIVIZIJA IZID 4. KOLA: 01ympia - Mossa 3:0. LESTVICA: Villesse 6, Morarese in 01ympia 4, ACLI Ronchi in Mossa 0. UNDER16 ŽENSKE V tej konkurenci se ni nič spremenilo. Še vedno vodi Fincantieri, ki ima štiri točke prednosti pred Sočo Čerim-pex. IZIDI 15. KOLA: S. Luigi - Soča Če-rimpex 0:3, Azzurra - Fossalon 3:0, Libertas Gorizia - US Sagrado 3:0, Fincantieri - Farra 3:0, Grado - Mariano 0:3. LESTVICA: Fincantieri 30, Soča Čerimpex in Libertas Gorizia 26, Azzurra 20, Sagrado 14, Fossalon in Intrepida 8, S. Luigi 6, Grado 2. Robert Devetak totocalcia Atalanta - Fiorentina 1 X Cesena - Torino X Juventus - Bologna 1 Lazio - Napoli X 2 Lecce - Como 1 Milan - Verona 1 Pescara - Ascoli 1 Piša - Roma 1X2 Sampdoria - Inter X 2 Avellino - Genoa 1 Barletta - Udinese 1X2 Vis Pesaro - Cagliari X Benevento - Cavese 1 X Na prvi dirki, ki bo v Turinu, bi se morala uveljaviti dskupina 1, v kateri je najboljši Feistongal. V sk. X kaže napredek Inaus, ki prav tako pride v poštev za končno zmago. Med prvimi bi moral biti tudi Hollyhurst (sk. 2). Dokaj težka je napoved za dirko v Neaplju, vendar menimo, da je Conta-tore (sk. X) le glavni favorit. Paziti treba tudi na solidnega Enparenteja (sk. 2), presenčenje pa lahko pripravi Dirk d'Ausa (sk. lj. V Bologni bi se moral uveljaviti Fathom (sk. 2), seveda če ne bo delal napak. Paziti pa se bo moral pred Di-mist Castom (sk. X), ki preživlja ugoden trenutek. Prezreti ne gre še De-vignona (sk. 1). V Padovi je Elleborina (sk. X) glavni favorit za zmago, čeprav nima preveč ugodne startne številke. Za prvo mesto bi se moral potegovati tudi Giungla Fa (sk. 2), a na dober zaključni sprint lahko računa Gisky (sk. 1). Za tekmo v Rimu bi poskusili bazo s sk. 2, v kateri je najboljši Lady Lubel-la. Soliden je tudi Aber Salt iz sk. 1, v ospredje pa bi se znal prebiti tudi Play On Wors (sk. X). V Piši bi si končni uspeh moral zagotoviti Victorine Rehm (sk. 2). Iz sk. X bi opozorili na Pepsi Boya, za presenečenje pa lahko poskrbi Nyalon (sk. 1), ki mu razdalja na tej dirki res leži. Dirka tris Dirka tris bo v Rimu, kjer se bo pomerilo devetnajst konj. Naši favoriti: 9 Al Mavone, 14 Last Generation, 1 Sfi-tinzia. Za sistemiste: 2 Daal Salt, 6 Fa-natic, 7 Mister North. talin _________________T 1. — prvi 1 drugi X 2 2. — prvi X drugi 1 2 3. — prvi 2 drugi X 1 4. — prvi X drugi 1 2 5. — prvi 2 drugi 1 X 6. — prvi 2 drugi X 1 Robert Devetak (letnik 1955) iz Rupe se je že od mladih nog posvetil nogometu. Začel je namreč v mladinskih vrstah Sovodenj, pri katerih je igral tudi v članski postavi. Leta 1974 pa se je odločil, da bo obesil »tretarje« na klin in se posvetil sodniškemu delu. Po začetni »praksi« v mladinskih vrstah je deset let sodil v članskih prvenstvih 2. in 1. amaterske lige. S sojenjem je zaključil pred nekaj leti, po več kot 330 nastopih. Prejšnji teden je Erik Dolhar pravilno napovedal 10 izidov. S. LUIGI - SOČA ČERIMPEX 0:3 (2, 12, 41 _ SOČA CERIMPEX: E., S., M. in A. Černič, Florenin, Tuniz, Devetak, K. in S. Princi. Predstavnice Soče so brez večjih težav na tujem premagale ekipo S. Lui-gija, ki sodi med slabše postave prvenstva. Slovenske odbojkarice so i dobrim servisom povsem onemogočile nasprotnice, ki so se le v drugem nizu delno izkazale. (E. Černič) UNDER 15 ŽENSKE Vodilna ekipa ACLI Ronchi je tudi tokrat zmagala in ostaja na najvišji stopnički, vrsta zasledovalcev pa se redči. IZIDI 10. KOLA: 01ympia - Villacher Bier 0:2, ACLI Ronchi - Torriana 2:1, Villesse - Pieris 2:0. LESTVICA: ACLI Ronchi 16, Villesse 14, Pieris 12, Villacher Bier 10, Torriana 4, 01ympia in Agorest 2. UNDER14 ŽENSKE V ženski B skupini nemoteno vodi ekipa Šansona iz Ločnika, ki je tudi tokrat premočno zmagala. Do zmag® je tokrat prišla tudi ekipa Agoresta. IZIDI 4. KOLA: Pro Romans - Torria-na 1:2, Agorest - Intrepida 2:1, Sansod - Libertas Gorizia 3:0. LESTVICA-Šanson Lucinico 8, Torriana 6, Agorest in Intrepida 4, Pro Romans 2, Liberta5 Gorizia 0. (MJ) SK DEVIN b organizira v nedeljo, 19. t. m., priliki zimskih športnih iger smjj' carski izlet na Zoncolan. Za in.<°ra macije in vpisovanje telefonirati 0 št. 200236 - Bruno Škerk. SMUČARSKI KLUB BRDINA ki vabi vse člane na izlet in tekmo, bo v nedeljo, 19. marca, na Zonco* nu (22. zimske športne igre). Vse * 1 2 3 4 5 6 formacije na sedežu kluba od 19-21. ure. PLAVALNI KLUB BOR . . „ v vabi na 3. redni občni zbor, ki oo Borovem športnem centru v Trs Vrdelska cesta 7, v petek, 31. .®ai.e-ob 20.30 z naslednjim dnevnim dom: 1. Otvoritev občnega zbora, ^ Umestitev delovnega predsedstva, . Predsedniško poročilo; 4. T° „,nU in diskusija; 5. Razrešnica star 7 odboru; 6. Volitve novega odbor < Razno. KK ADRIA IN ŠZ BOR . sporočata, da v ponedeljek, 2°-.l’ade zaradi seje rajonskega sveta o“Pkjb sklicani sestanek vseh sloven j0 organizacij in ustanov, ki °eVyit®-na področju svetoivanske koI),Qča5' Novi datum bo sporočen prav no. V ponedeljek, 20. t. mv Kulturnem domu v Gorici Dražen Dalipagič gost Derby kviza Jugoslovanski košarkar Dražen Dalipagič, »Praja«, bo v ponedeljek, 20. t. m., gost goriškega Kulturnega doma, kjer bo v večernih urah sodeloval na mladinskem tekmovanju Derby kviz. Dalipagič letos nastopa pri Glaxu iz Verone in je prav gotovo eden izmed najboljših tujcev, saj vodi na posebni lestvici strelcev v A-2 ligi. V dresu jugoslovanske reprezentance je osvojil vse, kar se je osvojiti dalo: moskovske OI, svetovno prvenstvo v Manili, večkrat evropsko in balkansko prvenstvo, kakor tudi jugoslovanski državni naslov. Pa tudi z ekipami, za katere je igral, je osvojil že marsikatero lovoriko v evropskih pokalih. »Praja« je svojo kariero pričel pri Partizanu iz Beograda. Kasneje se je preselil v Italijo, kjer je nastopil v Benetkah (Carrera), nato pa je za eno sezono igral pri španskem Real Madridu, sicer le v pokalnem tekmovanju. Svojo uspešno kariero je nadaljeval pri videmskem Fan-toniju, nato zopet pri beneškem Hitachiju, letos pa pri Gla-xu, kjer naj bi sklenil svojo dolgo in uspešno košarkarsko pot. Sicer kaj več o tem bomo gotovo izvedeli na goriškem večeru (ob 20.00), ko bo 38-letni športni as odgovarjal na vprašanja časnikarja. Pred večerno oddajo se bo Dalipagič (ob 18.00) srečal z vodstvom in športniki ŠZ Dom iz Gorice, in to v mali dvorani Kulturnega doma. Na sporedu bo enourni prijateljski pomenek, katerega se lahko udeležijo vsi ljubitelji košarke in športniki nasploh. Jutri v košarkarskem prvenstvu D lige v Mianah Za borovce izredno pomembna tekma Nekajkrat smo v tej rubriki že zapisali, da morajo košarkarji Bora Radenska računati na točke proti »sebi enakim« ali vsaj proti tistim moštvom, ki so razvrščena od petega mesta navzdol in ki jih od prvouvrščene četverice že loči precejšnji »gap«. Očitno pa se borovci preveč ne zavzemajo za tople nasvete, tako da so proti znatno slabšemu tržiškemu POM zamudili zmago ter Tržičanom povrnili večje upanje v srečen iztek letošnje lige. Prvenstvo je skoraj docela nezanimivo, če upoštevamo, da je na vrhu že vse rešeno in da bo treba počakati konec »playoff« tekem, da bi izvedeli za naziva srečnežev, ki bosta napredovala v C ligo. Edini vir zanimanja je trenutno prav neizprosen boj, ki ga bijejo na dnu in glede na to, da so še štiri ekipe v neposredni nevarnosti in z več ali manj istim številom točk, je Prav lahko predvidljivo, da bo boj trajal vse tja do zadnjih kol. Borova vrsta bo v Mianah bržkone naletela na hud odpor domačinov, ki 80 pred tednom dni klonili pred Gin- Trener borovcev Miro Turcinovich nastico v Trstu. Na tablici imajo fantje iz Trevisa še vedno točki manj od borovcev, prav zato pa je pričakovati, da si bodo prizadevali vse mogoče, da jih dohitijo. Spored predvideva med drugim tudi neposredni dvoboj med po- stavo POM in moštvom Ormelle, zato bi uspeh v gosteh borovcem avtomatično prinesel premik navzgor, čeprav bi s tem še ne nadoknadili, kar so zamudili v nedeljo. Vtis imamo, da so varovanci trenerja Turcinovicha spet zašli na neustrezno pot individualnih rešitev in podatek, ki najbolj bode v oči, je skromen delež v napadu, ki so ga v zadnjih treh tekmah prispevali centri in krilni igralci. Upoštevati je treba predvsem dejstvo, da je časa vse manj, saj nas od konca lige loči samo šest kol. V teh šestih kolih bodo Borovi košarkarji odigrali dve tekmi (proti Interju 1904 in Ormellam), v katerih mora biti zmaga že obveza, dve taki (Ponte di Piave in Arte), v katerih je zmaga dosegljiva in pa še dve na papirju »nemogoči« (Pordenone in Roncade). Če je bilo stanje še tri kola nazaj nezaskrbljujoče, sedaj, žal, ni tako; zato je treba slej ko prej pljuniti v roke in resno poprijeti, kajti napakam in ugibanjem odslej ni več mesta. (Cancia) iz sveta naše telesne kulture_ Športnemu ribolovu pri nas doslej premalo pozornosti Ne pomnim, da bi na teh straneh brali o športnem ribolovu na splošno in o slovenskem športnem društvu, ki se s tem ukvarja pa posebej. Vendar spada tudi to v našo telesno kulturo. Ali so morda glede tega kakšni dvomi? Združenje športnih ribičev so ustanovili v Sovodnjah v prvih mesecih leta 1972 na pobudo nekaterih domačinov, ki so tudi postali člani društva. 24. aprila 1972 so sprejeli pravilnik, ki je v glavnem povzemal določila vsedržavne ribiške zveze. Prvo leto delovanja je društvo štelo petdeset članov. Udeleževali so se tekmovanj v Trbižu, Zagraju, Romansu, Krminu in drugih furlanskih krajih, sami pa so priredili zelo odmevno tekmovanje že leta 1973 na Vipavi. Na začetku tega desetletja je društvo zašlo v organizacijsko krizo, generaciji pobudnikov je pošlo zanimanje in dejavnost je razvodenela. Pred dvema letoma so se v Sovodnjah začeli ponovno pogovarjati o organiziranem ribolovu in o organiziranem vključevanju v deželno stvarnost tudi na tem področju. Novembra 1987 so imeli občni zbor, po katerem so zabeležili 80 članov. Danes imajo 100 vpisanih. Društvo Vipava se je vpisalo v vsedržavno zvezo za športni ribolov, a tudi preko meje so navezali stike najprej v Vipavi in nato v Ajdovščini. Poleg rekreacijskega in športnega ribolova se lotevajo tudi vprašanj varstva okolja, zlasti pa čistosti vode in ribjega zaroda v reki Vipavi. Kaj pomeni tekmovalnost v športnem ribolovu. Sovodenjci sodelujejo skoraj vsako nedeljo od marca - sezona se začne zadnjo nedeljo - do oktobra na raznih tekmovanjih v goriški pokrajini in v deželi. Če pomislimo, da mora na tekmovanje vedno in povsod najmanj 10 članov, ker tako predvidevajo razpisi, se v eni sezoni nabere kar lepo število prisotnosti, ki lahko konkurira drugim odmevnejšim športnim panogam. Navadno pa člani Vipave prisostvujejo tekmovanjem z dvema ekipama, to pa pomeni od dvajset do trideset ljudi. Lovijo na Idrijci, na Nadiži, v Val Celini in na umetnih jezercih, kot so tista v Romansu, Vilešu in še kjer se nabira talna voda v velikih gramoznih jamah. Pri nas pozna športni ribolov v sladkih vodah dva tekmovalna razreda: do 14 let in nad 14 let starosti. V goriški pokrajini deluje približno 15 društev. Za marsikaterega bralca bo novost tudi naslednja razlaga. Nekaj dni pred tekmovanjem spusti prireditelj v rečno strugo ali v umetno jezerce toliko kilogramov rib, kolikor je prijavljenih na tekmovanje. Na dan tekmovanja lovijo tekmovalci na trnek in z živo vabo (deževniki ali majhne ribice) štirikrat po pol ure. Vsake pol ure namreč obvezno zamenjajo mesto lova. Na koncu prireditelj stehta ves ulov, ki navadno doseže 70% v vodo spuščenih rib. Tekmujejo posamezniki in moštva. Tudi društvo Vipava prireja tekmovanja, čeprav je ribarjenje na Soči in tudi na Vipavi prepovedano in se torej ne morejo poslužiti teh tokov. Te dni si je društvo za športni ribolov Vipava privoščilo še eno posebnost. V Kulturnem domu v Sovodnjah so otvorili razstavo. Za kaj gre? Ustanova za urejanje ribolova v Furlaniji Julijski-krajini daje na razpolago včlanjenim društvom bazenčke z živimi ribami in nagačene ribe: vse bodo na vpogled kot zanimivost, v poduk in zaradi višanja občutljivosti do žive narave, ki je v nevarnosti v vseh okoljih. Poleg tega si bodo obiskovalci -prireditelji trdno verujejo, da jih ne bodo obiskali le sovodenjski občani, temveč tudi Goričani, Štandrežci, Dolani, Kraševci itd. - lahko ogledali naprave za raziskovanje vode, vodnih virov in vodnih tokov v vseh njihovih značilnostih, ki jih je dal na razpolago Zavod za hidrobiologijo iz Rovig-nana. Pa še to: v nedeljo bo na nogometnem igrišču v Sovodnjah "suho tekmovanje", kar pomeni: metanje trnkov na razdaljo dvajset metrov v na tleh ležečo avtomobilsko gumo. Če se komu to zdi otročarija, naj si pride ogledat, koliko spretnosti in osredotočenja pa izkušenj je treba. Prisotni bodo tudi Ajdovci. Ni kaj, vse kar je tu napisano, še enkrat dokazuje vsestranost naše telesne kulture; na teh straneh, če dovolite, pa pravo osvežitev med poplavo običajnih izidov in taktik v športnih panogah, ki so za našo narodnostno skupnost paradne. A. R. Tretja skupina košarkarske prve divizije V brezciljnem boju tudi štiri naše ekipe Jutri v košarkarskem promocijskem prvenstvu na Goriškem Domovci proti prvouvrščeni Arditi Ta teden bo startalo prvenstvo prve (hoške divizije za tiste ekipe, ki nima-pravice do napredovanja, ker pač že Uvrščajo člansko moštvo v promocijski °z. v D ligi. ,y tej skupini tekmuje devet moštev, se bodo med sabo pomerila samo ?hkrat, tako da bo zadnje dni maja že konec vsega. Prvenstva se udeležuje tudi četvero ?aših ekip. To So rekreacijske skupine r®ga, Cicibone ter Kontovela ter na-hsčajniška postava Bora, ki si bo tudi »starinami« nabirala igralne iz- . Že v prvem kolu bo v nedeljo ob h.OO na »Prvem maju« na sporedu slo-er>ski derbi med Cicibono in Bregom, i ®dtem ko bodo Kontovelci sprejeli bna v goste Ferroviario, in prav tako o° jutriborovci igrali z Barcolano A. k PARI 1. KOLA la K°nt°vel - Ferroviario; Bor - Barco-cj?a A; Barcolana B - Intermuggia; Ci-°na - Breg; prost Inter 1904. Tudi pionirji ZSŠDI v polfinalu Pred kratkim smo poročali o uvrstitvi pionirske reprezentance ZSŠDI na polfinale Slovenskega pionirskega festivala - Pokal Šumi 1989. Naši košarkarji so izgubili proti ljubljanskim vrstnikom, nato pa so prepričljivo premagali sežansko postavo in si tako priigrali pravico do nadaljnjega nastopa. Polfinalni turnir bo potekal v Novem mestu 26. t.m. in vrsta ZSŠDI se bo morala za vstop v finale pomeriti z vrstniki iz Novega mesta in iz Domžal. SPORED TEKEM 10.00: Novo mesto - Domžale; 13.00: Domžale - ZSŠDI; 16.00: Novo Mesto -ZSŠDI. Naslednji trening kandidatov za reprezentanco ZSŠDI bo v sredo, 22. t.m., ob 18.45 v Borovem športnem centru. (Cancia) Jutri bodo domovci gostovali pri prvouvrščeni Arditi, ki je po minulem kolu najresnejši kandidat za prestop v D ligo. Drugouvrščena Alba in tretjeuvršče-ni Corridoni sta namreč nepričakova-^ no izgubila proti Petroliferi, oziroma ' Gradežu. Ta spodrsljaj je seveda izkoristila Ardita, ki sedaj vodi z dvema točkama prednosti in srečanjem manj. Domovci so tudi v preteklem kolu potegnili krajši konec, saj so izgubili v Starancanu proti istoimenski ekipi. Naši so prikazali nepovezano in ne-kostantno igro ter ponovno je bilo opaziti nezbranost med tekmo. Jutri bodo belo-rdeči pred nelahko nalogo. V prvem srečanju so igralci Ardite sicer premagali Dornikove varovance, ki so pa nasprotikom nudili močan odpor do poslednjih minut srečanja. Jutrišnja tekma med Ardito in Do- mom Gometal Simek bo ob 18. uri v telovadnici Stella Mattutina v Gorici. (af) Za cicibonaše in Brežane skoraj odločilno Tokratni spored v tržaški promocijski ligi bo posebno zahteven za dvoje naših predstavnikov, ki še vedno lovijo vlak obstanka v ligi. Košarkarji Brega Adriatherm bodo v goste sprejeli postavo tržaškega Liber-tasa, ki so jo v prvem srečanju že premagali. Tržačani imajo točki več od Čokovih varovancev, slednji pa so zadnjih nekaj kol odigrali zelo pomanjkljivo, tako rekoč »brez srca«. Prav v tem tiči razlog za slab položaj Breža- nov, ki bi se s kančkom več zavzetosti in zagrizenosti lahko izvlekli iz nezavidljivega položaja, ne glede na kopico poškodb in drugačnih težav, ki so jih imeli med sezono. Precej podobna je diagnoza za Cicibono, pri kateri pa res ne gre pogrešati »bojevniškega duha«, bolj gre spodrsljaje pripisati nezgodam in pomanjkanju izkušenj. Cicibonaši bodo orožje prekrižali s Stello Azzurro, velikim razočaranjem letošnjega prvenstva. Morebiti imajo Sancinov! fantje prednost pred Tržačani, ki predvajajo zelo počasno in premišljeno igro. Kovačič in tovariši morajo vztrajati na hitrosti in dinamičnosti, nikakor pa ne podrediti svojega ritma nasprotnikovemu. Za konec še nekaj o Kontovelu Electronic Shop, ki bi moral le formalizirati »na papirju« že osvojeno zmago proti zadnj euvrščenemu ČUS. (Cancia) V nedeljo v dolinski telovadnici samo dve srečanji Peto kolo Jadranove trofeje v minibasketu 5 , Nedeljo bo v dolinski telovadnici Not turniria v minibasketu za Trojki Jadran za letnike 1977 in mlajše. sjc sP°redu bosta le dve srečanji, in ro^.1116^ Bregom in SGT ter med Boža ln Poletom. Don Bosco je zaprosil ln Položitev svoje tekme proti Soko-Venster Je isti dan zaposlen tudi v pr-BoSr Vu Propaganda. Tekmo med Don v Sre^rtl in Sokolom pa bodo odigrali tstrsv °' 22- t. m., na igrišču Don Bosca, y a ulica v Trstu ob 15.30. Ginn^6!11 kolu sta nesporna favorita Uaitirp-*Ca ITiestina in Bor. Brežani da k; C, uastopajo s premlado postavo, sp^luhko presenetili izkušene nate, kj -'k®' Enako velja tudi za poletov-6 Precej zaostajajo za borovci. SPORED !0 45 R69 " SGT Pr,?. Bor " Polet ^ st Kontovel. 7rof^:S**ki (foto Magajna) s tekme za Iojr ° Jadran med Borom in Soko- Pred kratkim v telovadnici TVD Partizan v Sežani Na demonstraciji karateja tudi športniki iz Zgonika Karate klub Sežana, ki ga vodi Vojko Rener, je organiziral dvodnevni seminar karateja v telovadnici TVD Partizana v Sežani, na katerem je 50 članov vadilo športni in tradicionalni karate. Pred tem so imeli dva seminarja v Črnučah in tudi trening v Sežani sodi v sklop priprav na republiško tekmovanje. Poleg intenzivnih priprav so sežanskemu občinstvu prikazali tudi del svojega delovanja. V Sežani so se zbrali člani karate klubov iz Idrije, Ilirske Bistrice, Bohinjske Bistrice, Črnuč in domačega kluba, k sodelovanju pa so povabili tudi Shinkai karate klub iz Zgonika, ki ga vodi trener Sergij Štoka. Z javno demonstracijo karateja so dokazali, da je tudi karate enakovreden ostalim športom in išče primeren prostor v slovenskem športnem udejstvovanju. Veščine iz karateja so prikazali najmlajši ter nekoliko starejši člani. Nastopila je tudi slovenska prvakinja v katah Metoda Podpečan. Zanimivo je bilo tudi izvajanje Sergija Štoke ples moči, v katerem je prikazal povezavo ročne in nožne tehnike. Ne moremo mimo športnega karateja, kjer je potrebno nasprotnika prelisičiti. Srhljiv pogled je napad z nožem in obrambo proti temu hladnemu orožju. Vsi nastopajoči so pokazali kvaliteten karate in dokazali, da je karate enakovreden ostalim športom. Seveda pa karate le ni samo šport, ampak tudi združuje člane v trde prijateljske vezi. Zato si tudi na Sežanskem prizadevajo, da bi pridobili nove člane v svoje vrste, je ob zaključku javnega nastopa v Sežani dejal Vojko Rener, trener sežanskega karate kluba. OLGA KNEZ STOJKOVIČ Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000 - din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch H ZTT Trsi član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 17. marca 1989 Eksplozijo jurnba Pan Am nad Lockerbiejem bi lahko preprečili Podrobnosti o bombi in vrsti eksploziva znane že dva dni pred usodnim atentatom LONDON Britanske oblasti so dva dni pred eksplozijo ameriškega jumba nad Lockerbiejem vsa britanska letališča opozorile, da se pripravlja atentat na eno izmed letal. V opozorilu je bila do podrobnosti opisana tudi bomba in pa znamka ter tip radijskega sprejemnika, v katerem naj bi atentatorji skrili peklenski stroj. Toda opozorila očitno ni nihče resno jemal in v eksploziji jumba Pan Am je nad Škotsko umrlo 270 ljudi. Vest, ki jo je potrdil britanski minister za prevoze Channon, je povzročila pravi politični potres v Veliki Britaniji. Laburisti obtožujejo Thatcherjevo, da je hotela prikriti dejstvo, da bi nesrečo lahko preprečili. Britanska ministrska predsednica je namreč še v sredo v parlamentu izjavila, da so takratne informacije britanske tajne službe o možnem atentatu na neko letalo preverili in jih ocenili kot malo verjetne. Ob tem pa sploh ni spregovorila o opozorilnem pismu, ki so ga poslali tudi vsem večjim letalskim družbam. Pismo je podpisal vodja britanske varnostne službe pri civilnem letalstvu Jim Jack. V pismu je bilo navedeno, da je 3 kg eksploziva semtex skritega v radijskem sprejemniku toshiba model 435. Bilo je tudi zapisano, da. žarki x ne morejo odkriti eksploziva, vendar pa opozorijo na neobičajno veliko število električnih žic v radiu. Zato bi bilo dovolj, da bi osebje na letališčih poskusilo odkriti vse radijske sprejemnike vrste toshiba, ki bi jih našli med prtljago potnikov, in atentat bi bil preprečen. Kot je včeraj izjavil glasnik britanskega ministrstva za prevoze, je Jim Jack že 22. novembra lani letališčem in letalskim družbam poslal prvo okrožnico, v kateri je sporočil, da obstaja utemeljen sum, da lahko pride do atentata. Nato je ameriška tajna služba 9. decembra sporočila, da naj bi najkasneje v dveh tednih na enem izmed letal družbe Pan Am, ki letijo iz Frankfurta, eksplodirala bomba. Jim Jack, ki je medtem dobil nove informacije iz ZRN, je 19. decembra sporočil, da je eksploziv skrit v radijskem sprejemniku toshiba, in 21. decembra lani je nato prišlo do usodne eksplozije nad Lockerbiejem. Fotokopijo opozorilnega pisma je včeraj objavil tudi opozicijski Daily Mirror in na podlagi te objave je minister Channon potrdil, da so pred atentatom res obvestili vse pristojne za varnost na letalih in tudi podrobno opisali peklenski stroj. Pismo je bilo poslano vsem britanskim letališčem, domačim letalskim družbam in" letalskim prevoznikom iz ZDA, Izraela, Indije in Južnoafriške republike, ki naj bi bili najpogostejše tarče atentatorjev. Glede verodostojnosti informacij, ki jih je posredoval Jim Jack, je torej nemogoče dvomiti, mnogi pa se sedaj sprašujejo, zakaj opozorila ni nihče resno jemal. Laburisti so že zahtevali ugotavljanje odgovornosti pristojnih oblasti, ki bi lahko preprečile atentat, vendar je Thatcherjeva to zahtevo zavrnila, saj naj bi po njenem prepričanju takrat vsak opravil svojo dolžnost, informacije o možnem atentatu pa se jim niso zdele verodostojne. V hudi nesreči v Ukrajini umrlo osemnajst oseb MOSKVA Ukrajinski dnevnik Pravda Ukrainy je včeraj p6-ročal o najhujši avtomobilski nesreči zadnjih let v Ukrajini, v kateri je umrlo 18, ranjenih pa je bilo 12 ljudi. Do nesreče je prišlo že 1L marca v ukrajinski pokrajini Černi-gtiv, kjer sta na avtocesti pri kraju Veliki Osnjaki trčila avtobus s 40 potniki in osebni avtomobil. Takrat je bila na tem področju izredno gosta megla in zato ukrajinski dnevnik krivdo za nesrečo pripisuje premajhni vidljivosti. Vendar pa bo na uradno poročilo o vzroku za to hudo nesrečo potrebno še nekaj časa počakati, saj je ministrski svet te sovjetske republike imenoval posebno preiskovalno komisijo, ki jo vodi ukrajinski podpredsednik. Mala Serena v miru zapustila svoje dosedanje krušne starše RACCONIGI (CUNEO) — Včeraj dopoldne je 3-Ietna Serena Cruz v naročju svoje »nezakonite« krušne matere zapustila hišo, kjer je živela 14 mesecev. Francešco Giubergia je namreč Sereno prijavil kot nezakonskega otroka, ki se je rodil iz razmerja med njim in neko Filipinko. Zakonca Giubergia sta se torej uklonila razsodbi turinskega prizivnega sodišča in poskrbela, da ločitev ne bi otroku pustila hujših posledic. Pri tem so jima pomagali psihologi krajevne zdravstvene enote, saj imata zakonca še enega »zakonitega« posinovljenca, ki bi mu lahko ločitev od sestrice povzročila psihološke težave. Prav tako sta zakonca Giubergia pomirila ljudi iz Racconigi-ja pri Cuneu, ki so v teh dneh ustanovili poseben odbor in ki so bili pripravljeni z vsemi sredstvi preprečiti, da bi jih Serena zapustila. Zakonca sta namreč spoznala, da bi trmasto vztrajanje škodilo predvsem mali Sereni, ki ji bržkone ne bi bilo vseeno, če bi se ločila med jokom in kričanjem. Navsezadnje je otrok že doživel eno ločitev, o kateri pa vemo bore malo. Mala Filipinka je sedaj v nekem domu turinske Pokrajine, kjer bo čakala na nove krušne starše. Otroka bodo najprej dali v rejo, če bo ta uspešna, bosta lahko nova zakonca otroka posinovila. V rejo bi jo morali dati že prihodnji teden. V naročju »nezakonite« krušne matere je Serena Cruz zapustila svoj dosedanji dom (Telefoto AP) Na Discoveryju popravili okvaro: misija se nadaljuje CAPE CANAVERAL Posadka vesoljskega trajekta Discovery je popravila okvaro na energetskem sistemu, tako da je v vesoljski ladji sedaj dovolj električne energije. Kot je ugotovila kontrolna služba je padel pritisk v enem od treh rezervoarjih za vodik. Pokvaril se je ventil, ki so ga astronavti ročno popravili. Misija se torej nadaljuje po predvidenem načrtu, tako da se bodo astronavti vrnili na Zemljo jutri ob 15. uri po srednjeevropskem času. Discovery bi moral pristati v oporišču vojnega letalstva Ed-wards v južni Kaliforniji. Zaradi okvare so te prve dni delali v polmraku, a so vseeno uspešno izvedli vse predvidene poizkuse. V geostacionarno orbito so poslali telekomunikacijski satelit, ki je med najsodobnejšimi in je stal bajno vsoto 130 milijard lir. Izvalili so se jim tudi piščančki, prav tako so preverili rast korenin v breztežnem stanju in celjenje kosti. Sedaj se ubadajo z najmanj zahtevno nalogo, saj snemajo zemeljsko površje s 70-milimetrsko filmsko kamero in s posebnim filmom, ki bi moral strokovnjakom prikazati stopnjo onesnaženosti na zemeljskem površju. Take posnetke so uresničili že med prejšnjimi poleti, tako da bi jih lahko sedaj primerjali in ugotovili, če se je stanje poslabšalo. To nalogo jim je poverila vesoljska ustanova NASA in vesoljski muzej Smithsonian. Colt prepovedal prodajo puške AR-15 VVASHINGTON — Sklep ameriškega predsednika Busha o prepovedi prodaje tujega polavtomatskega orožja je povsem nepričakovano in prostovoljno podprl tudi eden največjih ameriških proizvajalcev lahkega orožja obrat Colt, ki je napovedal, da bo začasno ukinil prodajo polavtomatske puške AR-15 civilistom. Bush je s svojim sklepom škandaliziral zagovornike »orožja brez omejitev«, razočaral pa je tudi mogočno lobby proizvajalcev orožja, ki ga je med predsedniško kampanjo vsestransko podprla. National Rifle Association (NRA) je bila prepričana, da se Bush kot strasten lovec ne bo izneveril danim obljubam. Ta lobistična organizacija se sedaj na vse krip-lje trudi, da bi v kongresu preprečila morebitno predstavitev zakona, ki bi v ZDA omejil prodajo orožja. NRA trdi, da se ljudem ne sme vzeti orožje, ko se kriminal v ameriških mestih stopnjuje. Bush se je nekaj časa upiral omejitvam, prepričala ga je baje newyorška policija, ki mu je dokazala, da so prekupčevalci z mamili po zaslugi proste prodaje orožja bolje oboroženi kot policisti. Seveda ni naključje, da je med newyorškimi prekupčevalci z mamili najbolj priljubljeno orožje prav Coltova polavtomatska puška AR-15, ki jo ne bodo več prodajali civilistom. Coltov cilj je zelo jasen, polavtomatske puške AR-15 naj bi kupovala policija, saj je policistov več kot razpečevalcev mamil, s tem bi bil dobiček zajamčen, odgovorni v podjetju pa so si pridobili predsednikovo naklonjenost. Ta naklonjenost bi se lahko prej ali slej obrestovala. Predsednik Bush je včeraj izjavil, da bi morali spor o prodajah orožja zasebnikom rešiti s sprejemljivim dogovorom. Bitka za omejitev prodaj orožja pa bo vse prej kot lahka. Proizvajalci'in trgovci se namreč zavedajo, da bi tudi blaga oblika policijskega nadzorstva povzročila padec prodaj in proizvodnje. w Italijanska jabolka so v redu Čilsko grozdje v ZDA menda tudi RIM Strah pred zastrupljenim sadjem je zajel tudi Italijo, kjer so se začeli ljudje izogibati jabolk, še posebno tistih živordečih. Predsednik Coldiretti Arcangelo Lobianco je- včeraj demantiral vest, da bi bila tudi italijanska jabolka lepa zaradi uporabe fitoregulatorja Alar, ki je v ZDA sprožil celotno afero. Igralka Meryl Streep, ki se je že večkrat aktivno borila proti onesnaževanju okolja, je dala na razpolago svoj prestiž in glas skupini v boju proti »zastrupljanju jabolk«. Alar je snov, ki povzroča naglo dozorevanje sadja. Ima tudi to (grdo) lastnost, da menda povzroča raka, ima pa še to karakteristiko, da je ni mogoče povsem odpraviti z vodo. V Italiji so to snov prepovedali 1986. leta, prepoved pa velja izključno za čisti Alar, ki ga dejansko ni mogoče kupiti. Prepovedana snov pa še vedno obstaja in jo lahko vsakdo kupi in uporablja, če jo seveda primeša drugim kemikalijam, s katerimi pomagajo rastlinam, da povečajo produktivnost. Predsednik Coldiretti je vsekakor izjavil, da so ti kemični pripomočki nekaj, kar izgine še predno pride jabolko ali kako drugo sadje do branjevke. Predsednika tudi zelo skrbi, da bi strah pred »forsiranim« sadjem povzročil verižno reakcijo, kot se je že zgodilo v času afere z metanolom v vinu. »Boj za čisto sadje moramo nadajevati«, je rekel Lobianco, »ker moramo pomagati našemu kmetijstvu, da bo ponovno naravno«. V ZDA pa nimajo skrbi samo z jabolki. Afera zastrupljenega čilskega grozdja je povzročila ogromno škode čilskemu izvozu, saj so v nekaj dneh popolnoma padla naročila čilskega sadja. V Filadelfii ždi 336 tisoč zabojev grozdja, jabolk in breskev, izvedenci pa niso našli novih znakov zastrupitve s cianidom. Prav zaradi tega bi lahko že v prihodnjih dneh preklicali prepoved prodaje čilskega sadja, čeprav bodo najbrž ohranili strogo kontrolo nad vsemi pošiljkami sadja. V Španiji trčila lovca F16 V Španiji sta trčila dva ameriška lovca F16: pilot enega je bil takoj mrt6^ drugemu pa je uspelo rešiti se s padalom (Telefoto AH Dvodnevna stavka popolnoma paralizirala Brazilijo Hamburger ima 100 let SAO PAULO Dvodnevne vsedržavne stavke se je v Braziliji udeležilo kar 35 milijonov ljudi, to je 65 odstotkov ekonomsko aktivnega brazilskega prebivalstva. Obe naj-večji brazilski sindikalni organizaciji, levičarski sindikat CUT in zmerni CGT, sta ugotovili, da je stavka povsem uspela. Sindikalni organizaciji sta proglasili 48-urno stavko iz protesta do vladnega »načrta za poletje«, ki predvideva 49-odstotni padec kupne moči povprečne plače, v veljavo pa bi moral stopiti 15. aprila. Predsednik CUT Jair Meneghelli je izjavil, da je bila stavka, ki se je zaključila v noči na četrtek, največja v zgodovine države. Brazilija je ostala brez delovne sile, paraliza pa je bila popolna, kot je moral priznati tudi minister za delo, gospa Dorothea VVerneck. Tudi tisti ljudje, ki bi sicer ne stavkali, so ostali doma, ker je stavka povsem ohromila javna in zasebna prevozna sredstva. Na sliki (telefoto AP): policija patruljira neobičajno prazno železniško postajo v Riu de Janeiru. VVASHINGTON - Hamburger, ameriška naciona^ jed, praznuje 100-letnico rojstva. Kot večina ameriških pešnic, je tudi hamburger gastronomski tujek, ki s°.fari0 prisvojili in mu nalepili pečat »made in USA«. Seseki] in začinjeno meso je bila severnoevropska jed. Sur°v' ?.j so jedli na Finskem, kuhanega v peči pa v Veliki po Američani so si prisvojili zamisel in jo preoblikoval «e lastnem okusu. Se veliko pred slavnim McDonaldom. L hamburgerje prodajala veriga trgovin White Castle, f. svojim odjemalcem prodajala veliko mesa za malo a ja. Mesa niso pražili, so ga pa kuhali na dišeči »Posv popražene čebule. V tridesetih letih je začinjeno mes0.nieljh jemu mehkega kruhka dobil ime »Wimpies« po prll op]o-mornarja Popaya, ki se je preživljal izključno s temi ge ženimi kruhki. Kasnejša zgodovina je znana vsem, ’^ef je hamburger ponovno podal preko oceana v Evropa, navdušuje mlajše in sredje generacije ljudi, ki ‘F10’ vdvse odporne želodce.