27. številka.
Trst. v sredo dne 27. januvarija 1904.
mečaj XXtX
Izhaja vsak dan
»odi ob nedeljah in praznikih! ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
Pat amezne številke prodajajo po 3 novč i'G stotink)
» mnogih tobakamah v Tr*tu in okolici. Ljubljani. Gorici, Ceiji, branju. Mariboru. Celovcu. Idriji, žt Petru. Sežani,
Nabrežini. Novem mestu itd. Oflaie ln naročbe »prejema uprava lista „Edinost", ■flia Moiin piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Oene oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
^	TELEFON Str. 870.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost'* za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnina znaia
za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine si a; iava ne ozira.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Mafrankovan« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO : Ulica Torre bianca štv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. ia
Iz ogrske zbornice.
(.Brzojavno poročilo)
BUDIMPEŠTA 16. Predsednik Perczel
je r.ivc ri» bc o ob 10. uri :n pol. Poročevalec MuaTiieh je pre<il ž,i poročilo vojnega odreka • > ob*h rekrutn h predlogah za leto 1904. Z c rnica ;e nadaljevala raipravo o drugi re-krutni predlogi za leto 1903. Kot prvi go-vorn k je govoril posl. Kovacs (ljudska uranka). G voril je med drugim o vesti ne-kegi lista ki stoji zelo blizu vladi, po kateri ve- da je dala ljudski stranka lUOO goldinarjev nekemu budim; eštanskemu trgovcu, ki je znin kot izbiren prireditelj shodov, da priredi vtlik protivladni shod in da popelje vel ko število meščanov pred palačo m ni-Kter»«cegi predsednika v svrho demonstracije. Gov« rn k je označil to vest kot nesramno žalitev.
V	nadaljnjem svojtm govoru je izjavil j nec Kovača, da bo izneeel odkritje iz vojnega ministerstva in je pripovedoval, da mil je znano neko poročilo naučnega min:-*ter-tva, ki ga je isti priobčil vojnemu mini ^tr-i'.vu ;n ki 89 t:če nameravane reforme vojnih vzgojevaliič.
V	poročilu se opo*arja, da se ne more provesti od Ogrske zaželjena reforma vojnih vzg'^eval šč, ker bi ista onimogočila eventu-veien p.viatek v civilno vzgojo onih mlade-meev, ki so pristojni v AvBtr>j».
PosL Smialovszfev (disident iz liberalne -transe! je predltgal sledeči zaključek : Radi s^dan ega parlamentarnega pol žaja in radi res tve nujnih predlog, naj zbornca sklene, da ee izvoli iz vseh strank sestavljen komitet, kateremu bi bila naloga v kratkem časa izdelati načrt zjedinjeaja. — Ako se doseže dogovor, smatral bi govorn k potrebnim, da bi be potem najvažnejše predloge rešile če ne >en bloc« pa vsaj ravno tako hitro kakor »ea bloc«. On stavi ta predlog ne morda veled strehu pred boj*m, marveč radi tega, da bi se obvarovalo parlamentarni okvir. (Gibanje na desnici in levici.) .
Akt vojnega minister=tva glede pouka v madjarekem jeziku, katerega je omenil posl. Kovacs, obsega te-le 4 točke : 1.) V vo-jašt h nižjih in v šjih realkah, kadetnih šolah kaKor tudi v obeh vojaških akademijah se ima takoj, še tekom t. 1., uvesti intenzivnejši pouk madjarščine. — Ma ijarski jezik se mora poučevati v vseh letnikih. 2 ) V dveh najvišj'h razredih realk in kadetnih šol mora se predavati o ogreki zgodovini, domovino-znanstvu in ogrskemu državnemu pravu, isto* tako tudi v vojaških akademijah. 3.) Da bo na razpolaganje zadostno fctevilo učiteljev za te predmete, komandirati se imajo častniki na obiskovanje budimpeštaaske univerze ter na hespitiranje v ogrskih srednj h šolah, kakor se to dogaja tudi v AvBtriji, kjer je na hos
PODLISTEK.
Molčanje.
Pripovedka, ru-ki spisal Leomd Andreje* Poel. —ki.— II.
Od tega dne, kar se je izvrš 1 pogreb, je v majbini hišici nastalo molčanje. To ni bila tišina, zakaj tišina je le odsotnost gla sov; topa je bilo tisto ncolča uje, ko bi oni, ki molčč, mogli govoriti, pa nočejo. Tako si je mislil oče Ignacij, ko je vstopil v sobo svoje žene in tu zagledal oni uporni pogled, taso težak, uprav kakor bi se vse ozračje spre minjalo v svinec ter mu tlačilo glavo in hrbet. Tako si je mslil on, ogledujoči hčer kine napeve (v katerih je bil zapečaten njen glas), njene knjige in njeno sliko, ki jo je privela s seboj iz Petrograda. Pa tudi ogledovanje slike se je vršilo po nekem določenem redu. Oče Ignacij si je najpoprej ogledal i.ce, osvetljeno na sliki, io preiatavljal si je
n pitiranje v avstrijskih srednjih šolah koman-I diranih 8—-.10 častnikov. 4.) YTojna uprava naj na ogrskem ozemlju pripravlja ustanovitev vtč nižjih i o višjih vojaških realk, Čijih učni načrt naj ae prilagodi odgovarjajočim ogrskim šulam in naj se pouku nemškega jezika odk^že primeren čas.
Mtnieterski predsedaik, grof Tisza je izjavil, da ne ve, kako je posl. Kovacs prišel do omenjenega akta; de-li ga je morda našal v keša vojnega ministra, ali si je pa kdo ž njim (poslancem) dovolil slab dovtip. Toliko pa more v ponoirjenje istega pos'anca izjaviti, da je prepričan, da sa bo v sporazum-Ijenju z v« jnim ministrom doseglo mnogo več, neg j je obseženega v omenjen.h točkah (Živahno odobravauje in »Eijen«-klici.) Na to je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda.
Položaj v vzhodni Aziji.
Brzojavke.)
LONDON 26. »Dailv Mail« javlja iz C fu : Bolezen namesto.ka Aleksejeva je resnejša, kakor se je od začetka mislilo. Vsled tega eo se nakopičila dela, katerih nižji uradniki ne morejo končati.
PEKING 26. i Reuterjev bilo). Kitajske oblasti so predlož le mnogim poslanikom tujih držav, da bi podpirali poskus posredovanja med Rus;jo in Japonsko. Vlada v Pekingu se zelo trudi, da bi odvrnila vojno.
WASHINGTON 26. Ruski poslanik grof Cassini je imel včeraj pogovor z namestnikom državnega depart€ment3, Lcomisom. Poslanik je izjavil, da ni brez upanja, da ss j ohrani mir v vzhodni Aziji.
Brzojavne vesti.
Prora«*un9ki odsek avstrijske delegacije.
DUNAJ 26. Proračunski odsek avstrij-j ske delegacije bo imel jutri, v sredo ob 11. uri predpoludne sejo S9 sledečim dnevnim redom : 1.) Odobrenje poročila o okupacijskem kreditu. 2.) proračun vojne mornarice. Povrnitev mornaričnega poveljnika.
DUNAJ 27. M -rnarični poveljnik baron Spaun se je p vrnd iz Gorice semkaj. Pekovski štrajk v Tariiovu.
LVOV 26. Pekovski štrajk v Tarnovu je končal vsled sporazumljeuja. Trajal je en teden.
Dementi sklede udeležitve na zaroti proti bolgarskemu knezu.
DUNAJ 26. »Currespondecz Wilhelm« je bila od dobro poučene strani naprošena, naj konstatira, da so popolnoma neosnovane časniške vesti, ki trdijo, da je bil nekdanji dvorni maršal Bouboullon udeležen na neki zaroti proti bolgarskemu knezu.
na njem obronek, ki se je pojavil na mrtvem Verinem licu in o katerem ni mogel uganiti, od kod se je vzel. In vsikdar si je domislil, da, ako bi bil to res storil vlak, bi bil zdrobil gotovo vso glavo; glava mrtve Vere pa je bila povsem nepoškodovana.
Mjžno, da se je je, ko so pobirali truplo, kdo zadel z nogo ali neprevidno z nohtom ?<
Toda mislti dolgo o podrobnostih Ve-rine smrti je bilo strašno in oče Ignacij jel je ogledovati očesi portreta. Bdi sti črni, zali, z dolgimi trepalnicami, pod katerimi je ležala gosta senca, vsled česar se je kazala belina v cčesu izlasti jarko, a očesi Bta izgledali kakor zaprti v črnem, žalobnem okvru. Nepoznan, toda močno nadarjen umetnik, jima je vdahnil nekak tuj izraz : kakor bi med očmi in tem, na kar one gledajo, ležala tanka, prozorna kožica ; nekoliko je bila podobna celo črni strešici na glaao-virju, na kateri leži v tanki plasti letni prah, zastirajoči blesk polikanega lesa. In kamor koli je oče Ignacij postavil sliko, sledile so te oči povsodi ca njim, toda niso go-
L*vos mesa iz Ar^entiuije.
DUNAJ 26. Zadnji sklepi dunajskega mestnega sveta, t.čoči se dovoljenja in po-vspeševanja uvora argentinskega in preko-
marki of Londonberrv in trgovinski minister Harald Balfour. Te demisija se smatiajo kakor protest proti temu, da dopušča miniater-oki predsednik Balfour svojo laBtno fiaanci-
morskega mesa, so povzročili živahno pro- jelno politiko izpodrivati od Chamberlainove
testno gibanje v poljedelskih krogih. Tekom zadnjih dni je dospelo mnogo brzojavk poljedelskih korporacij in društev na minister-skega predsednika, ua ministerstvo za notranje stvari in na poljedelsko ministerstvo, v katerih se nujno prosi, da zavzame vlada odločno Biaii^če nasproti projektovanemu uvozu prekomorske g i mesa in se ob enem opozarja na nevarnost, ki preti s tem domači produkciji.
Madjarski dvoboj.
BUDIMPEŠTA 26. Danes se je vršil dvoboj na sablje med poslancem grof>m Ka-
in da podpira pri kandidaturi za parlament Chamberlainove pristaše.
LONDON 27. Trgovinski minister Herald Balfour in lord-predsednik tajnega sveta Londonberrv sta izjavila, da ni govora o kaki demisiji.
Nesreča v radniku.
PITSBURG 26. Nobenega upanja ni, da bi se rešilo 184 delavcev, ki so zasuti v rudniku Harvick Coal Compagnie.
Smrt lrancozkeca senatorja.
PARIZ 26. Senator Eonil Dčchauel, bivši profesor na College de France, je danes
rolvjem in časnikarjem Ladislavom Fenve- v jutro umrl. som, k< r je slednji v nekem članku razžalil	Smrt diplomata,
prvega. Fen ves je bil lahko ranjen na glavi	LONDON 26. Angltžki poslanik v
in desni rt ki.	Lizboni, Mao Doneli, je včeraj tukaj umrl.
Objavljenje ukora posl. Lengyelu. j	Požar na vseučilišču.
BUDIMPEŠTA 26. Službeni list ob- j TURIN 26. Vzrok požarja vseučiliščne javlja zbornični sklep, po katerem se jc po- knjižnice ša ni uradno razglašen, ali se pri-delil poslancu Zoltanu Langvelu protokolari- pisuje električni napeljavi. Požar je bil po-
čen ukor.
Vstaja na otoku San Domingo.
poludoe pogažen. Vznemirjenje v mestu je zelo veliko. Peterim rodovinam onih, ki so
Železnice v Dalmaciji, Herce-cegovini in Bosni.
^Dopis od strokovnjaške strani.) Neugodna sodba, ki so jo povodom ravnokar dogodi vse se nesreče prinesli o tej črti
PARIZ 26. Agencija Havas javlja iz	nastavljeni na vseučilišču, je požar vse uni-
Ssn Dominga : V Lob Llanosu je bila kr-	čil. Predstojnik knjižnice je izgubil mnogo
vava bitka, v kateri je bil vojni minister	vrednostnih papirjev in gotovega denarja,
ranjen. Danes je vojni minister vsled zadob-	Blagajne so ostale nedotaknjene. Del rokopi-
Ijenih ran umrl.	sov je bilo uničenih. Iz francozke zbornice.
PARIZ 26. Zbornica je dane3 nadaljevala razpravo o predlogu glede podržavljenja severne in južne železnice. Finančni minister je pobijal ta predlog.
0, Tiszovi avdfjenci pri cesarju.
BUDIMPEŠTA 26. »Magyar Nemzet«	razni časopisi, ni opravičena. Crta Spljet-
piše: Žjlimo konstatirati v konkretni obliki,	gjnj tvori b0 tvorila del od strani Dalma-
da jutrajšnja avdijenca grofa Tisza pri ce	cjje toji zaželjene zveze Spljet-Aržan-Bugojno, sarju nima namena prinesti odločitve v prin- katera gradnja se sicer izvrši še le potem,
cipijelnih vprašanjih. Naravno je, da v se-	jj0 na§i ljubi bratje — dvojčeki Madjari to
danjem času, ko je prazno mesto ogrskega	dovole. Za sedaj so zgradili le Spljet Sinj, od
»a laterde, ogrski minieterski predsednik na-	katere črte bo sedaj vodila stranska, potem
stopa kakor posredovalec med krono in vlado.	j)a glavna železnica v Aržano. V Ilerrego-
Iz te^a pa ne sledi še, da bi moralo to po-	vjnj 8e gradi nadaljevanje v Novi Pazar,
tovanje ministerskeg® predsednika prinesti	p0tem na srbsko mejo proti Viseli rad u in
principijelno odločitev in to tem manj, ker	Doboj-Šamae. Še le, ko bo dozidano vse to,
taka odločitev sedaj ni potrebna.	pride vrsta na Aržano-Bugojno. Ker } a je
vse bosansko-hercegovinsko železniško omrežje
Iz nemške zbornice.
BEROLIN 26. Poslanca zbornica je na-	— izvzemši za se obstoječi koa Novi-Banja-
daljevala prvo posvetovanje o proračunu in	iuka — ozkotirno, vštevši novo južno-dal-
je odlužila posvetovanje na petek, potem ko	matinsko zvezo Gabela-Zelenika, 700 do 8UO
je bil proračun izročen proračunski ko-	km vsega skupaj, ee ni moglo zveze Spljet-misiji.
Kriza t angležkem kabinetu.
LONDON 26. »Dailv News» piše,
da
Aržano-Bugojno graditi z normalnim tirom, ker bi to obteževalo obrat.
Da je bosansko-hercegovinsko železniško
je vspeh dolgih posvetovanj, ki jjji je imel omrežje ozkotirno, to je le srečno naključje,
kabinet v petek in včeraj, ta, da najbrže od stopijo minister za vnanje stvari, marki of Landsdowae, lord-predsednik tajnega sveta,
——————... i. i ■	II	n
vorile, marveč molčale, a to molčanje je bilo
ker ob tamošnjih razmerah bi se bilo omrežje z normalnim tirom težko dogradilo tako hitro v tolikem obsežju.
glavo naprej ter čakal, kedaj dospe ta glas
tako jasno, da se mu je zdelo, da je je k njemu. Toda glas seje trgal in umolknil
možno celo slišati. In polagoma jel si je oče Ignacij domišljevati, da čuje molk.
Vsako jutro po maši je oče Ignacij
»Budalost!*, je spregovoril oče Ignacij srdito ter vstal s stola, toda še zmerom raven in visok. Skozi okno je videl s Boln-
prihajal v obednico, vrgel pogled Da prazno cem salito dvorišče, potlakovano z okroglimi, kletko in na vso znano mu opravo sobane, ^ gladkimi kameni in na nasprotni strani sto-sel na stol, zaprl oči ter poslušal, kako molči ječo steno dolgega skednja brez oken. Ob
hiša. Kletka je molčala tiho in nežno in čutil je v tem molčanju tugo in solze ter daljni zamirajoči smeh. Molčanje žene, omehčano z ihtenjem, je bilo uporno, težko in grozno, tako grozno, da je celo vročega poletnega dne očetu Ignaciju postalo hladno. Dolgo, hladno kakor gomila in zagonetno kakor smrt je bilo molčanje hčerke. Uprav kakor bi že samemu sebi bilo mučno to mol čanje ter je človek strastno hotel prijeti za besedo; toda nekaj močnega in topega, podobno stroja, ga je držalo nepremično in ga natezalo kakor neko gibanje. A tam nekje, na daljnem koncu, se je to gibanje pričelo gugati ter zveneti tiho, plašno in otožno. Oče Ignacij je z veseljem lovil te porajajoče se glasove in, oprši se z rokami ob Btol, stegnil
voglu je stal »izvošček<, podoben kipu. narejenemu iz gline, in bilo je lahko umeti, čemu prav za prav stoji tukaj, kjer se vendai po cele ure ni pojavil kak človek.
III.
Izven hiša je trebalo očetu Ignaciju govoriti mnogo : z duhovniki in župljani ter z drugimi znanci, s katerimi je časih posedal k igri. Ko se je pa vračal domov, si je mislil, kako doma ves dan molči. To je izviralo iz tfga, ker z nikomur od ljudij ni mogel oče Ignacij govoriti o tem poglavitnem in zanj tako važnem činu, o katerem je premišljeval vsako noč : radi česa je umrla Vera ? !
(Pride še.)
Za ozki tir bo se odločili zato, ker je, ko je počila bosanska ustaja, gradbeno podjetje črte Segedin-O.šjva, itnelo doli na Ogrskem velik park vozov z lokomotivami, tako, da je bilo vse takoj na razpolago vojaštvu. Ta sredstva za prevažanje, ki pa bo služila le kakor pomožna sredstva na gradnji, so pa bila ravna ozkotirna. C. k. vojaštvo ni imelo druzega na izbero in je vse nakupilo, da je le moglo prevažati živilu, kajti po poznanih turških cestah je bilo možno prevažati k većemu le vojaštvo, transport pro-vijanta pa je zaostajal. Saj je znaco, da je moral general Fdipovič dvakrat zaustaviti svoje pomikanje proti Sarajevu v ta namen, da ga je mogel dohitevati tudi tren. Za prevažanje meterskega stota iz Broda v Sarajevo se je plačevalo 47 gld., za najet voz z dvema konjema po 9 gld. na dant o čemer pa je vojaštvo moralo preskrbovati konja in voznika.
Ce pa je bila — kar je naravno — prvo zgradjena želecnica pomanjkljiva, pa je sedaj tako izborno urejena, da se nje poslovanje občuduje: če ima torej črta Spljet-Sinj slabe vgpehe, ni vzrok temu v nje konstrukciji, ampak v tem, da — kakor črta brez nadaljevanja — nima kaj delati.
Kar se dostaje možnosti, da burja prevrača vozove, podati vam hočem tu par iz- , gled >v z našega Krasa. Ie teh izgledov raz- | vidite, da more burja prevračati tudi vozove z normalnim tirom. V zimi leta 1864—1865 je bila burja na progi Divača-Ležeče med obema prvima tuneloma nad Vremarno prevrnila H —15 praznih vozov tovornega vlaka, ki je vozil navzgor. Na srečo je tir, po katerem je vozil vlak, ležal na strani proti vetru, vsled česar so vozovi padli na drugi tir. Jeden vozov je že segal preko roba ceste : in is okolnosti, da eo železne pripone med vozovi dobro držale, je bilo zahvaliti, da se nobe.len vozov ni prevrnil s ceste v jarek. Drugi slučaj se je bil dogodil na črti Št. Peter Reka pod Ilirsko Bistrico. V obeh slučajih pa se je zgodilo na visokih nasipih nad globoko udrtimi jarki, kjer je mogla burja, kakor da piha iz ene same cevi, razvijati vso svojo silo. Tretji slučaj se je bil dogodil na hrvatskem Krasu med Reko in Karlovcem. Stari Kraševci, ki se še spominjajo na promet po cestah, potrde gotovo, kako je burja prevračala tudi najtežje tovorne vozove. V tem je bila na slabem glasu cesta med btor am in Senožečami, Gabrk. Tudi spo-, ro« i >, da je pri Vipavi burja raznesla — eekadron huzarjev, utegne biti še znano v 1 tarnanji okolici.
Nadejam se, da sem s temi podatki ustregel Važim čitateljem. Potrebno 83 mi je zdelo t<>, da se ne bodo med občinstvom izrekale prentgle sodbe in obsodbe o gradnji, uredbi in upravi železnic.
Nemci med sabo.
1 bogi Derschatta, ubogi predsednik nemške »ljudske« stranke! Ne. Ni dosti, da ga radi njegove resolueije v avstrijski delegaciji,
naperjene proti veljavi parlamenta, obsoja vse, kar pošteno demokratično misli, ampak še huje so ga začeli dajati lastni mu bratje v veliki nemški misli. So se zbrali te dni v Gradcu gospodje Vsenemci, da presodijo »politični položaj« iz svojih veliko-nemških višin. In motreči ta »politični položaj« naše Avstrije so se zadeli tudi ob dra. Derschatto. Znana komična figura v avstrijskem parlamentu, posl. Malik, je označil predlog dr.a Derschatte za igro, k: vzbuja stud v njegovi stranki, ker ni mogla verjeti, da bi se mogel pripadnik nemškega naroda dajat izrabljati za takov bizantizem in tako hlapčevsko politiko. O konferenci načelnikov nemških strank je izrekel Vsenemec Malik sodbo, da je v njej en sam pošten in — dost »jen človek — klerikalec dr. Kathrein; Dr. Lueger, dr. Gro*s, dr. Derschatta in dr. Baernreither da so sami politični intriganti, ki vedno česa iščeo — za-se.
Razprava Potoeiijak-Korač.
Obsodba v tej znameniti in za hrvatske, po Khuenu ustvarjene razmere veleznačilni pravdi, bo izrečena še le čez par dni, ko pre-tresejo in proučijo ves nagromadeni obsežni materijal.
Iz govora branitelja dr.a Hinkovića po-snemljeno :
Državni pravdnik je sam priznal, da nima dokaza, da je dr. Potočnjak pisal ono brošuro. Pravi pa, da ima celo grupo »indicij«. Prva indicija je priča Milic ; ali s tem da je državni pravdnik sam privolil, da sa ta priča ne za priseže, je tudi pri poznal, da Mi-lič ne zaslužuje vere. To je dokazal branitelj konkretnimi podatki, da je bila karakteristika Milićavega pričanja sama protislovja.
Druga indicija za držav, pravdnika je, da se je Mili<5 obrnil ravno do dra. Potoč-njaka, naj vloži pritožbo proti zaplembi brošure. Tu je branitelj obrnil palicj in je apo-strofiral državnega pravdnika : Ali ne bi bilo naravneje, da bi ss bil Milic obrnil do Potoč-njaka kakor pisca brošure (in ne kakor do odvetnika), ako bi bil Potočnjak res pisec ? !
Tretja indicija je, da je v onem pam-flttu *-nogo govora o aferi Potočnjak Khuen. Ali ta af<sra je zadobila veliko publiciteto, znana je bila v obeh polovicah monarhije. Če je torej govora o njej tudi v brošuri, naperjeni proti Khuenu, ni to nič Čudnega in ne dokazuje, da je PotoSnjak sam pisal brošuro.
Jedna najhujib indicij za drž. pravdnika je ta, da je brošura podpisana s psevdonimom »Pučanin«. To je primorski izraz, a ker je Potočnjak ožji rojak pok. bana Ivana Mažuraniča, ki se je ponašal z imenom ban-pučanin, je to za drž. pravdnika dokaz, da je ravno dr. Potočnjak pisal brošuro! Po takem bi morali raztegniti preiskavo na 200.000 ljudij v hrvatskem Primorju. Ali državni pravdnik pozna samo dva pučanica : pok. bana in dr. Potočnjaka! (Smth )
Državni pravdnik trdi, da so leibžurnali Potočnjaka označili njega (Potočnjaka) piscem
te brošure. Po takem bi Potočnjak razpolagil z vsem novinstvom razun »Narodnih novin« (uradnega lista) in — »Hrvatskega prava« !! (Veselost.)
Največi del obtožnice temelji na sumnji, da je bil del rokopisa iz roke dra. Potočnjaka. Tu pa je branitelj dokazal, kako je priča tiskar Milič vsaki hip drugače trdil in vse potrdil, kar se je zahtevalo od njega. Drž. pravdnik hoče, da je nemški tekst preveden iz hrvaščine, veščak dr. Bojničić pa je zatrdil, da je nemški prevod po madjarščini, kakor originalu. Po trditvi drž. pravdnika bi bil dr. Potočnjak pridržal v nemškem prevodu konstrukc jo madjarskega jezika, katerega dr. Potočnjak — niti ne zna ! Izključeno je torej, da bi bil dr. Potočnjak priredil nemški prevod.
(Zvršetek pride.)
Konflikt med Rnsijo in Japonsko.
Vestem, ki prihajajo preko Londona z znano angltžko apreturo, ne preostaja za sedaj druzega, nego da se vzdržujejo nad vodo s poročili o silnih pripravah za vojno od strani Rusije in Japonske in da pripovedujejo, kako da je sedaj ena sedaj druga nezadovoljna, ker še ni začel krvavi ples. Tako zatrja neko londonsko poročdo, da so ruski častniki v Port-Artur tega mnenja, da se odloči v dveh do treh dneh, ali bo vojna ali bo mir !
V Petrogradu in v Tokiju pa so malo-besedni in se — pogajajo dalje.
Karel Moor.
Karel Moor je jedna rajmarkantnejših prikazni na polju sedanje če*ke glazbene umetnuti in ker bomo tržaški Slovani brž kone že v kratkem imeli priliko poslušati glazbo tega velikega češkega mcjstra, bo eatovo vsakomur ustreženo s priobčenjem kratkega obrisa zagonetne Moorove indivi-davalnotti.
Moor ima za seboj jako viharno in razburkano preteklost, od katere se pa tudi sedanjost ne razločuje mnogo. Pod utisom te njegove preteklosti, ki sestoja skoraj izključno iz t»ri h bojev za svojo umetniško in ceT<5 tizičn j ekeistenco in pod utisom Moorovega večkrat abnormalnega duševnega stanja stoje vse Djegove skladbe, ki imajo na poslušalca čudovito moč in mu često z grozo napolnjujejo dušo.
Mladi češki skladatelj je patologična prikazen, da li je to že od svojega rojstva ali je pa abnormalnost posledica njegovega divjega življenja, to je danes še odprto vprašanje: vsaka kor je pa gotovo, da abnormalnost prevaguje vse njegovo bitstvo in ga izroČuje v igro usode. »Odpočinte a nepište sic aećfite« (Odpočijte si in ne pišite, s:cer znorite>, dejal je Mooru slavni prof. dr. Eiaelt. — Kaj prinese Mooru bodočnost, zastrto je še neprodirnim zagrinjalom ; razdraženo« njegovega živčnega sistema je ogromna, da, drgajajo se trenotki, ko pada v halucinacijo in se groznice trese. Te svoje haluci-
nacije, o katerih mi je Moor — ki živi že delj Časa tu v TrBtu — sam pripovedoval — popiše v kratkem tudi v pražkem dnevni ku »Čas«.
V takem nenormalnem stanju napiBal je pred leti tu v Trstu zbor peklenskih prikazni za svojo opero »Vij«, katera je bila lani vprizorjena v Pragi in Brnu v Narodnih gledališčih. Pražka kritika je o tej priliki pisala soglasno, di je ta zbor kulmina-cijska točka vse opere ter da sta v istem izražena groza in strah uprav demonsko.
Opera »Vij« je bila odlikovana dne 4. jan. t. 1. s prvo nagrado ustanove Novotnv, katero podeljuje pražki magistrat. V odboru, ki je priporočil to nagrado bila sta med drugimi znamenitimi umetniki tudi avetov-noznani češki glazbeni velikan dr. Aot. Dvcrrfk ter slavni glazbeni kritik Em. Chva a. Tudi češka akademija za znanost, slovstvo in umetnost v Pr»gi je Mooru za predi žene skladbe dne 2. dec. 1. 1. podelila že v petič štipendij.
*
* *
Karel Moor rodil se je 1. 1873. v Be-lohradu na Češkem. Po dovršenih gimnazij skih študijah stopil je na pražki konaervatorij in je 1. 1896 na Dunaju položil z izbornim vspehom izpit iz glazt e.
Pozornost češkega občinstva vzbudil je Moor 1. 18*6. in 1897. se svojimi orkestralnimi skladbami »Pulskć tance« in sinfonijo »Polonia«, ki so bile izvajane v »Rudolfi-numu« v Pragi. Na to je Moor kakor zvezda
Novi ruski državljanski zakonik.
Komisija imenovana od ruskega carja za izgotovljenje novega državljanskega zakonika za RuBijo, je svoj načrt doposlala v oceno, znanemu češkemu učenjaku in členu gosposke zbornice, dvornemu svetniku Randi. S tem nal( gom ni le dvorni svetnik Randa pripo-znan kakor avtoriteta svetovnega glasu, ampak je v njem laskavo priznanje za ves Češki narod.
Dnevne novice.
90-letnica Josipa Jurja Strossmayerja.
Veliki biskup bo slavil dne 4. februvarja devetdesetletnico svojega Bogu in narodu posvečenega življenja »Obzoru« poročajo, da pripravljajo v Djakovem veliko slavje za to priliko. A spomniti se je hcČejo vsi kraji Hrvatske.
Nori deželni glarar istrski, gospod Ludovik R zzi, je povodom svojega nastopa razposlal vsem obč nam po deželi to le le v italijanskem jeziku sestavljeno okrožnico:
»Prevzemši danes funkcije deželnega glavarja pošiljam temu županstvu moj uljudni pozdrav. Usoda občin istrskih mi je živo na srcu in vsikdar bom rad sodeloval — skupno z deželnim odborom — za njih provspeh, moralni in ekonomični.
Čim mi bodo okolščine dopuščale, hočem obiskati to občino, da se osebno obvestim o razmerah in da dobim direktnih infjrmacij o
repatica zopet zginil z obzorja in splošno ee je sodilo, da je popolnoma opustil sklaua-teljstvo. Temu pa ni bilo tako. Moor je mejtem lil grozen boj, toliko gmotni kolikor duševni. Hotel je prodreti se svojo voljo, hotel je napraviti pot svojoj umetnosti. Le železna volja mogla je Moora vzdržati na površju razburkanega življenskega valovja, katero mu je neprestano pretilo s poginom. Da si je veaj omogočil ekzistenco moral se je Moor tako ponižati, da je svoje kompozi-I cije prodajal drugim skladateljem za Bra-motno nizke cene in isti izdajali so jih potem
1 kakor produkt svojega uma, pod lastno firmo. A tudi b tem si ni mogel prislužiti dovolj kruha in slednjič moral je vstopiti v neko cigansko družbo, s katero je sviral na budimpeštanski jubilejni razstavi....
Njegovi načrti bo se razbili, izginila mu je že nada, da seznani javnost se svojimi deli. Kakor izgubljen begal je iz kraja v kraj, strt, poražen in pobit od udarcev zle usode. Dozdevalo se je, da je Moor že popolnoma izgubljen. Bil je že popolnoma podivjal in ogibal se je vsakej družbi ; na njegovih činih pojavljali so se že znaki blaznosti. Vendar pa bi mu bilo lahko prihranjeno to divje in grozno življenje, da ga ni nemir in nepremagljiva težnja po umetniškem snovanju pognala iz službe učitelja glasbe na c. k. realki v Pardubicah. Leta 1901. preselil Be je Moor v Trst, kjer je njegovemu umetniškemu snovanju napočila nekoliko srečnejša doba. Začel je pridobivati
nje najnujnejih potrebah in o željah občinske uprave in prebivalstva.
Za Bedaj mi je ugodno, da morem to županstvo zagotoviti, da more isto računati na vso mojo podporo.
Dež. glavar: Dr. R i z z i 1. r.«
O tej okrožnici se hočemo nekoliko pogovoriti z novim gospodom deželnim glavarjem.
Dr. Vošnjakova sedemdesetletnica. Na častnem večeru v Ljubljani je bila pre-čitana tudi ta-le čestitka:
Velezaslužiieuiu prvoboritelju gospodu
Dr, Josipu Vošnjaku
olt 70. obletnici njegovega, rojstva (1834. — 4. jannvarja — 1904.)
Živel osiveli narodni očak, Ki dospel v čestito starost si psalmista Smel si v borbi za presveto bil j u »tal- — Dula Ti v trpljenju je ostala Čista... Ko se poloti Te prejšnjih dnij nemir, Čaio vina s solnčnih Visovelj natoči. Suhi kruh pridelkov Svojih si namoči /« —. spomini naj Ti bodo sreče vi r.
V Ljubljani, dne 20. jan. Kj04-
Prostoslsiv KretanoT. Grof Croess t avdijenci. Z Dunajajav-ljajo, da je bil tržaški namestnik, grofGoess, v ponedeljek v avdijenci pred cesarjem.
Imenovanja. Namestnik je imenoval tehnika Frana F o g a r j a provizoričnim stavbenim adjunktom za državno službo v Primorju.
Predsedstvo finančnega ravnateljstva v Trstu je imenovalo davčna kontrolorja Raj-munda Godeasa in Frana K a v č i č a davkarjema v IX. plačilnem razredu, davčna adjunkta Josipa Plahuta in Frana Tomo Weyerthalskega davčnima kontrolorjema v X. plačilnem razredu, in davčna praktikanta markija Eneja O b i z z i j a in Huberta Rauscherja pl. Steinberg pro-vizoričnima davčnima adjunktoma.
Poštni aspiranti Alojzij T o m h ž i č, Srečko C a i s u t t i, Silvij Revelaut in Josip L u g n a n i so imenovani poštnimi pomožnimi uradniki.
Iz Črnikala (krajna obč. Dekani), javljajo, daje bila 18. t. m. tamkaj volitev vaškega predstojnika in da je bil z večino glasov izvoljen g. Josip P a v 1 i č, brat pokojnega nepozabnega župana dekanskoga. Podpredsednikom je bil izvoljen obč. odbornik Anton C a h. Protikandidat za to mesto je bil g. Anton Bažec.
llmrla je V Zapeču gospa Marija S u t e j, glavarica ugledne in tudi v Trstu znane rodbine Šutejeve. Žalujočim ostalim nase iskrene* sožalje.
Noto politično društvo v Trstu. C.
kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva, ki se ima vstanoviti pod imenom »Socieia popolare politica perTriesta ed il Litorale con la sede a Trieste« (Poli-
glas se svojimi komornimi skladbami in proizvajanje njegovih kvartetov v pražki »Cmč-lecki Besedi« prineslo mu je fenomenalen vspeb. Kmalu na to Ibii je Moor izvoljen kapelnikom slavne »Češke filh armonije« v Pragi, s katero je priredil nad 100 koncertov. Nekdanje burno in nemirno življenje pa je Mooru pretreslo itak slabotno zdravje in mu onemogočilo nadaljevati s »C'eško filharmonijo« zapričeti tourneč po čeških deželah, na kar je bil zopet primoran odpotovati na 1 jadransko obal, v naš Trst.
Izmed neštevilnih Moorovih skladb ome-1 nim naj le sledeče: Opere »Vij«, »Kjordis« in »William Ratclitf«. Libreta k prvim dvem je napisal prof. Khol in sicer za opero »Vij« po Gogolu, za »Kjordisa« pa po Ib-senu. Opera »Vij« je bila — kakor ome-I njeno — že uprizorjena v Pragi in Brnu. »Kjordis« pa se uprizori v bodoči jeseni v pražkem narodnem gledališču. Nadalje so ; Moorove orkestralne skladbe: Symfonija » Po-loniac, Cvklus polsk/ch taDCii (6), Polončzg (2), Re<juiem na smrt mistra Bedficha Smetao v (zložena v Trstu), Symfoaija »Moje mladi«, ouvertura k drami »Tkadlci« cd Gerharta Hauptmanna, Svmfonija »More« (zložena v Trstu meseca januvarija t. 1.). Slednjič je Moor zložil več komornih skladb in množino pesmij.
Razun tega je Moor tudi zaamenit virtuoz na glasovir in je ugtazbil že mnogo komadov za to glazbilo. Češka kritika nazivlje Moora pevca boli in žalostne resigna-cije.	D. Godina.
ćn'i ljudsko društvo za Trat in Primorje ae	doživljen dogodek. K temu prihaja še, da je
sedežem v TrBtu.)	igra ohranila vso svojo privlačno ailo, o čemer
Volitev župana r Marezisrali. Po dol-	je pričalo občinstvo, ki je polnilo gledališče do
gem času smo vendar dočakali, da je rešen	zadnjega kotička in ki je oduševljeno po-
in — zavržen utok proti obč. volitvam, ki	zdravljalo igro in igralce, so se vršile dne 15., 16. in 17. oktobra m. Iz Gradca se nam poroča : Sedaj, ko
1. Volitve so torej potrjene. Dne 2«. t. m. se	se po vsej slovenski domovini vrše veBelice,
bo vršila volitev župana in obč. svetovalcev,	koncerti in plesi, tudi Slovenstvo v Gradcu
Od več kandidatov bi mi najtopleje priporo-	ni zaostalo v tem oziru. Čeravno je polno ne-
čali g. Matija Kocijančiča, ker je ta najspo-	prilik in ovir, se vendar skoro vsakih 14 dni
sobneji v vsej občini. Kocijančiču nasproti pa	vrši kaka priredba, ki kaže, da slovenska
stoji stranka, katere kandidat je g. Anton	društva v Gradcu ne drže križem rok, am-
Koren (p. d. Pico). Tudi v Korenu bi imela	pak da z veliko neumornostjo delujejo v
občiDa dobrega načelnika. Upamo, da pride	okrepljenje Slovenstva v nemškonacijonalnem
eden teh dveh na krmilo občine; da bo ra-	mestu. Izlasti akad. podružnica sv. Cirila in
zumn<> in vestne skrbel za zboljšanje Dje go-	Metodija zastavlja vsako leto vse moči v to,
spodarstva. Novega župana čaka težka na-	da se njen ples vrši kolikor le možno sijajno,
loga, a od novega župana in novega odbora	Agilni odbor nam hoče dne 9. fdbruvarja
pričakuje občina povspesevanje svoje bla-	pokazati vspehe svojega truda in vse pri-
^inie.	prave kažejo, da bo ples re* odgovarjal in-
Kepriza opere »Petar SraciC«. Is	tencijam podružnice, privatnega pisma uglednega Člana intendance Kakor se da sklepati iz zanimanja, ki
■»lov. gledališča v Ljubljani upravljenega na	se kaže v vseh graskih slovenskih krogih, se
g -Josipa Mand dj, ki se sedaj zopet mudi	tega večera zbere vsa graška slovenska inte-
na Dunaju, posnemljemo, da pride opera	ligenca. In tudi spodnještajerski rodoljubi nas
»Petar Svačić« menda dne 4. februvarja t. 1.	gotovo, kakor smo navajeni vsako leto, po-
tirugič na oder. Istega dne priredijo Hrvatje	setijo v obilnem številu.
z Banovine v Ljubljani sijajni koncert v	Če se naši upi ureBničijo, bo ta ples
korist slov. družbe sv. Cirila in Metodija v	gotovo najsijajnejša priredba, kar jih je med
zahvalo bratom Slovencem za njih simpatije	Slovenci v Gradcu.
izkazane Hrvatom ob priliki znanih lanjskih	Trgovski ples. — Med najlepše in
izgredov na Hrvatskem.	cajprijetnejše predpustne zabave v našem
Natančen dan uprizoritve rečene oper«	mestu spada gotovo ples naših zavednih
izvejo naši čitatelji iz ljubljanskih časnikov,	narodnih trgovcev, ki ee že več let
ki prinašajo redovito že osem dni poprej re-	sem prireja v gledališču, najprimernejšem za
pert'ir slovenskega gledališča. Onim gospo-	to: v Goldoni (ti Armonia). Na tem plesu
dom, ki niso utegnili iti na premiero je s tem	se vsako leto zbira cvet tržaškega slovanskega
dana prilika, da se dne 4. februv. naužijejo	občinstva, kar je popolnoma naravno v ta-
lepe glazbe	kem trgovinskem emporiju, kakor je Trst.
* * *	Naši narodni trgovci, kateri so združeni v
O operi »Petar Svačić« prinašati du-	svojem lepo razcvitajočem se strokovnem dru-
najs-ka »Reichsvrer« in »Fremdenblatt« od	štvu, postanejo v kratkem času močen čini-
dne 19. t. m. sledečo karakteristično kri-	telj v tržaškem socijalnem življenju in krepka
♦ jfco -	moralna in materijalna opora našemu narod-
»Iz Ljubljane nam pišejo : V tukajšojem	nemu in gospodarskemu razvoju. Zato zaslu-
sr venskem gledališču uprizorila se je dne 15.	žujejo naše vsestransko priznanje in simpat je,
L. m. opera v dveh dejanjih »Petar Svačie«,	katere naj pridejo do izraza na trgovskem
prvenec dvajsetletnega hrvatskega glazbe-	plesu, dne 7. februvarija t. 1. v gledališču
nika Josipa Mandića iz Trsta. Inštrumenta-	Goldon; !
cija, ki je popolnoma moderno držana ie bo-	Opozarjamo slovansko meščanstvo, da se
ga:a na originalnih motivih in prekrasnih	lože za ta ples že sedaj prodajajo v trgovin-
z vučni h utiskih, pokriva pa včasih glasove	ski kavarni.
p?vrev. Vkljub temu, da ni libretto popol-	Pevsko društvo »Zvonimir«. Prejeli
nama vspel, doživela je opera sijajen vspeh	smo: V neieljo zvešer smo bili v Rocolu, v
n glazi»enik se je moral večkrat na odru	gost 1 ni pri Škilanu p. dom. pri Drionu. Bila
p-kazati. Mand e je sedaj gojenec dunajskega	nas je desetorica »Kolašev« in smo si tudi
k mservatorija.	zapeli za kratek čas.
Občinska železnica s trga Goldoni	Okolo 7,7. ure zvečer pa je prišel tja
do pod Skednja. Mestni - magistrat javlja,	malone ves zbor novega rocolskega društva
da je načrt za to železnico razložen na javni	»Zvonimir«. Ze lepo število čvrstih mlade-
. p gled v IV. oddelku magistrata (v III. ni.)	ničev, ki sestavljajo ta zbor, nas je iznenadilo.
j<: dne 19. do 31. januvarja v uradaih urah.	Še bolj prijttno pa smo bili iznenadjeni, ko
Eventuvelne prigovore imajo interesiranci	smo zazrli celo vrsto vrlih rocolskih deklet,
iiiožit. v tem roku, ali ustmeoo ali pis-	ki so zasela eno celo dolgo mizo! Kmalo na
oien*t.	to je zadonel močan možki zbor, a za tem
Deželne doklade na Goriškem. Tu-	§e močnejši mešan zbor. Ljudstvo, ki je na-
Kaj^Dji u rad o i list razg aša, da je cesar po-	polnjevalo gostilno do zadnjega kotičfca, je
trdi! sklep dež. zbora goriškega od dne 23.	kar strmelo, videče pred sabo tak močan
ie-embra 1903, po katerem se imajo za leto	zbor domačih hčera in sinov! Kakor je prej
*9»M do ustavne določbe dež. prevdarka za	vse šumelo med gosti domačini, tako so fe-
deželai zaklad pobirati te le doklade :	daj tiho in vidnim zadovoljstvom poslušali
a) k zemljiškemu davku doklada 20% ;	milodonečo slovensko pesem. k hišnorazredn»»mu in hišnonajemninskemu Žal, da so bili dotični gostilniški pro-
:av-.Li doklada 20®/,,; c) k splošni pridobnini,	stori (dasi precej obširni) vendar še pretesni
k :>r lobnini poijetij obvezanih dajati javen	ta toliko število gostov. Da-si le ne radi smo
ra? 13. k rentoemu davk't in k davku od plač	mi iz lastnega nagiba prepustili prostore
loklt U -X>%, ; d) k državni už tnini vina,	domačim gostom — ali v nadi, da se bomo
i»o-:a in me«*a doklada 120° ; končno e) na-	% vrlimi »Zvonimirovci« srečavali zopet in
< adu u« pivž'tek piva kron 1.70 od hekto-	zopet ter da bomo skupnimi močmi širili
>	zavelnost med brati mesta in okolice.
Hira.
Podporr iz ustanove »Leopoldina	Bog živi »Zvonimira« in njegove vrle
pi Tegetthof«. 1« ts usianove ee razdele	pevke in pevce!
podpore dne 7. aprila, kakor dan smrti po-	Otroka ubilo. Šestletna hčerka železni-
Kv.inega vice admirala Tegetthota. Pravico do	g^ega čuvaja Antona Viderja v Ljubljani se
te ustanov« ;majo odpuščeni mornarji, ki so	je min3\e eobote igrala na dvorišču in se
nezm žni za delo, v prvi Viti pa oni, k so	vspenjala po trugi za gramoz, ki je bila pri
se udeleiiii tke pri Helgolandu, ali pa pri	9'OJjena 0b zid. Hkratu se je truga prevez
Vsu. Prošnje (brez kcl-ka) je uložiti na ti-	nija in je j,acila 0tr..ku na glavo s tako silo,
'ašrieoa m* ntnem magistratu — prvi i»d<le!ek	mu je preL>ila. črepinjo in je otrok ostal
v ulici Muda vecchia št. 2, III. nadstropje	mrtev na ]jcu me§ta.
— najdalje do 15. februvarja.	Nezgode na dela. 36 letni težak Aloj-
iz ulice Carpison štev. 7, je včeraj v jutro . koaj ugriznil v levo lice.
Vsi so dobili potrebno pomoč na zdrav-niškej postaji.
I zoren soprog. — 37 letna Frančiška Frankovič, ki stanuje se svojim soprogom v ulici Giuliani št. 38, je včeraj opoludne prosila svojega soproga, da bi jej dal kaj denarja za družinske potrebe. Nje uzoren saprog jej je pa na to prošnjo odgovoril s tem, da jo je nabil s pestjo in jo ranil pod desnim očesom in jej prebil zgornjo ustnico.
Reva je morala na zdravniško postajo, kjer je dobila potrebno pomoč.
Požar. Sinoči se je pojavil mal požar v neki prodajalnici slanin na trgu Santorio št. 9. Prišli so na lice mesta gasilci s postaje v ulici Alfieri ter so v pol ure pogasili mali požar. Škode je požar provzročil kakih 100 kron.	i
Zabačen tat. Delavci tvrdke Žgur & Popa*.ni k so včeraj nakladali razno blago na voz pred prodajalnico tvrdke v ulici delle Poste. V tem je pa prišel mimo 30 letni Andrej Bradaš, kateri je uporabil trenolek, ko ni bilo nikogar pri vozu, v to, da je vzel z voza zaboj, v katerem je bilo za 75 K r.ža in kave. A eden delavcev ga je opazil ter je stekel za njim. Kmalu ga je dohitel tsr ga izročil redarju, kateri ga je odvedel na policijo, a od tam pa v zapor v ulico Ti gor.
Bolniška postrežnica prenesena v bol nišnieo. Včeraj popoludne ob 2. in pol uri je bil zdravnik ee zdravniške postaje capro-šen telefoničnim potom, naj bi prišel v ulico Sv. Caharije, kjer da leži na tleh neka ženska, ki mora biti jako bolna. Z lravnik je šel na označeno mesto a tam našel ležečo na tleh 55 letno bolniško postrežnico Josipino Ballok, katera je bila res jako bolna na — pijanosti. Z lravnik jo je skušal priklicati k zavesti, a ker se mu to ni posrečilo, jo je dal prenesti v buln šaico.
Tatovi na delu. Kakor včeraj, tako moramo poročati tudi daaes o neznanih ta-tov h, kateri so ulomili predsinočnjim v prodajalnico obuval g. Benedikta Kiraz-a. ki se nahaja na Corsu št. 28. Odnesli so 53 parov čevljev, v vrednosti vsak par od 12 do 18
K in 320 K gotovega denarja.
*
* *
Oni neznani tatovi, o katerih smo poročali včeraj, da so odnesli blagajno iz pisarne trgovca s premogom, g. Evgena Cnie-rini-ja, bo vzeli iz ukradene blsgujne 3000 K v bankovcih po 100 in po 50 K, 600 K v bankovcih po 20 K, 100 dvajsetkronskih zlatnikov, 1 srečko Bodenkredit I. emisije in 10 turških srečk.
včeraj	danes
100.70	100.65
100.6.S	100.60
120.65	120.65
100.70	100.70
93.35	93.25
118.H0	118 95
99.05	98.05
91.05	91.—
1606.—	1605.—
673.25	672.25
239:70	239 70
117.07 V's	117.—
23.42	23.40
19.06	19.05
95.25	95.30
11.32	11.32
Na pozneje došle prošnje se ne bo c*.ralo.
»Ti. predstava »Eokovnjačev« v ljubi.anskem gledališču. Iz Ljubljane nam
• V sobot» so im*li v ljubljanskem gle-lai!-ču dogodek, ki je senzacijonelen za nase -lovenske razmere in v slovenskem okvirju V soboto s« je namreč vršiia 25. predstava Govekarjevih »Kokovnjačev« v tem gledališču. Ž 3 to samo na sebi, da je slovensko ixv rno delo doživelo toliko predstav, je še ne
zij Rangan iz ulica Pierluigi da Palestrina št. 1, si je porezal palec leve roke.
—	22-letni mehanik Karol Mozetič iz ulice Nioolo Macchiavelli št. 16. se je pobil na čelo.
—	16 letni litograf-tki vajenec Karoi Colja iz Kjadina št. 480, si je porezal mezi nec leve roke.
—	51 letni podajač Ninolaj Dordej iz sagate Sv. Tekle se j« pobil na levo pod-očesno kost.
—	54-letnega kočijaža Josipa Kanobelj-na
Razne vesti.
Nekaj O smehu. Smeh je svojstvo človeka, ali vsi ljuoje se ne smejejo enako. »Revue Moadiale« razlikuje pet vrsti smejanja, ki odgovarjajo petorici vokalov. Govoriti moremo torej o smehu v A, E, I, O, u. Vsaka vrst smejanja odgovarja posebnemu dušnemu staoju in posebnemu značaju človeka. Ljudje, ki se smejejo v A, so odkriti in prijazni. Občevanje žnjimi pa vendar ni priporočljivo, ker ljubijo šuui in gibanje in so včasih nestalni in spremenljivi. — Smejanje v K znači ti gmatičen temperament, ki je navadno miren, ki pa često nagiblje k melanholiji, tako, da to smejanje lahko postaja grenko in žalostno. — Smejanje v I je nesimpatično, saj to je smejanje otrok in naivnin, poslužnih in udanib duš. Ima le to pogreško, da zveni preojstro in prebistro in da hrešči v visokih registrih. Občevanje z ljudmi, ki se smejejo v I, deluje utrudljivo. Izlasti odrasli ljudje postajajo po preveliki udanosti nadležni, in njihova zvestosrčnost jih dela omamljive iu neodločne. — V O ee smejejo veleduŠoe in srčne naravi, v U pa črnogledi in soviažaiki ljudj.
Kateri vr*ti smejanja bi dali prednost? Nobeni tu navedenih, ampak šesti vrsti, ki se ne smeje v vokalih, ampak se le tiho smehlja pred-se. Tako molčeča smejanje se opaža le redko. Ljudje, ki se tako smejejo so jedini, katerih smejanje je la-kavo, ker oni se einejejo le tedaj, ?e je vredno. Nikdar se ne silijo v »mtli, zato pa Djihovo smejanje občutljivim naravam pomenja več, nego pa glaBno smejanje v vokalih.
Nekdo pa pripominja k tem izvajanjam : Ako naj bo to morda — znanost, potem se pa že sme k temu smejati v vseh petih vokalih !
Trgovina.
Borzna poročila dne 2<». januvarja.
Tržaška borza.
Napoleoni K ]y.06—19.08, angležke lire K 23.93 do 23.98, LondDn kratek termin K 239.60—->40.20, Francija K 95.25—95.50. Italija K 95.20—95.45, italijanski bankovci K 95.^0—95.45. Nemčija K. 117.05—117.35, nemški bankovci Iv 117 05—117.35, avstrijska ednotna renta K 100.60 -100.90.. ogrska kronska renta t\ 99.00—99.30, italijanska renta K 101.85—102.30, kreditne akcije_ K 671.00—674.00, državne želez iice K 671.00— ti <4.00, Lombardi K 83.00 - 84.00, Llovdove akcije K 745 00—750.00. —
Srečke: Tisa "iv* 326.--33G—, Kredit K 464.—
do 474.—, Bodenkredit 1880 K 295.--300.—, Bodenkredit 1889 Iv 287.—-J91,—, Turške K 131 — do 132.50. Srbske 2% —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2. uri popol.:
Državni dolg v papirju
„	„v srebru
Avstrijska renta v zlatu
v kronah 4% Avst. investicijska renta 31/«0,, Ogrska renta v zlatu 4% „ „v kronah 4%
renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.67. 50/, italijanska renta 102.35, španski exterieur 85.95 akcije otomanske banke 587.—
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice 720.— Lombardi —.— unificirana turška renta 87.— menjice na London 251.55, avstrijska zlata renta _—f ogrska 470 zlata renta 101.—, Liinderbank
_.—f turske srečke 128.50, parižka banka 11.05,
italijanske m^ridijonalne akcije 725.—, akcije Rio Tinto 12.30. Mlačna.
London. (Sklep) Konsolidiran dolg 87 Lombardi 31/-., srebro 25Spa iska renta 851/*, italijanska renta* 101.x/2, tržni diskont 3V8, menjice na Dunaju —.—, dohodki banke —.—, izplačila banke —.— Mlačna.
Tržna poročila 26. januvarja.
Budimpešta. Pšenica za april K 7.84 do 7.85, za oktober od 7 65 do 7.66. Rž za april K 6.60 do 6.61, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.50 do 5.51, za maj K —.— do —.—. Koruza za maj K 5.30 do 5.31.
Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje : slabo, neživo. — Prodaja 6.000 met. st. za nekolik j stotink nižje. Druga žita mlačnejše. Vreme: megi n.
H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 46.V-, frk, za marc 47.— frk.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za januvar —, za marec 373/4 za maj 387«, za september 391/,, vzdržano; kava Rio navadna loco 35—38, navadna reelna 39—41, navadna dobra 42—45.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za januvar 15.50, za februvar 15 55, za marc 15.80, za maj 16.15, za avgust 16.61), za oktober 17.05. Stanov. Vreme Prijetnejše.
London. Sladkor iz repe surov 7,1;,r. Sh, Java 9.09— Sh. Mirno.
Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 64.25 do 65.50. za september K —.— do —.—, jan.-avg. 64.25 do 65 75, Concaasi in^ Melispil • promptno K 67.30 do 67 80, za sept. K —.— do —.—, jan.-avg. 67.80 do —.—.
New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodoče dobave. Vzdržano, 5 st. znižanja.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15.15, rž za februar 15.—, za marec-april 15.—, za marec-junij-15.— (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 20.90. za februvar 21.Oo, za marec-april 21.20, za ina-rec-junij 21.25, (mirno.) — Moka za tekoči mesec 28.95, za februvar 28.95, za marec - april 28.80, za marec-junij 28.75 (mirno.). — Repično olje za tekoči me«ec 49.50, za februvar 49.25, za marec-april 49. — , za maj-avgust 49.50 (mirno) Špirit za tekoči me-iec 42.25 za februvar 42.75, za marec-april 43.25, za maj - avgust 4'J 75 (mlačno.) —
Sladkor surov 88° uso nov211/s--21.3/4(mirno), bel
za tekoči mesec 24.37'/» za februvar 24 621 2 (mirno, za maj-avgust 25.50. ža okt.-jan. 26.50 - rafiniran, 56 V*—57 — Mrzlo.
Trgovina se zaklanimi prašiči.
Včeraj je bilo pripeljanih na tukajšnji trg 6?? prašičev. Kupčija je še vedno dobra in se ie v-e blago prodalo. Cene prve vrste K 114.—, slabše pa od K 96.— naprej.
GRLOBOL, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi
Pastiglie Prendini.
Nad 40 leten vspeh.
Izdeluje P. Prendini, lekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd.
Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „Pastiglie Prendini'" koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
. ulica Tesa št. 52. A. =
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se nI bati nikake konkurenca.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
nnitroT&a oaolk brupU&ao in franko.
Stanovanja
(Piazza Caserma št. 2) oddaja od danes naprej
lastnica
,Tržaška Dosojilnica in hranilnica
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom).
Istočasno se oddaja	_
hotel, restavracija in kavarna. iMffOOOOOOOOO svoji k svojim ; <
Svoji k svojim!
■f^i

Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, irebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro. W Cene zmerne.
Prijave se sprejemajo v poso-jiinični pisarni (ulica S. Francesco št. 2, I. n., telefon št. 952), kjer se dajejo tudi potrebna pojasnila.
X«KXXXXXH*XXHXKX
Operater kurjih očeh
oDlikovam specijalist GEOP.DANI
ki ordinira na Ccrso it v. 23, II. nadstropje
naznanja vnem, ki trpijo na kurjih očeh ali vsled zaraščenih nohtov, da iste takoj odpra i po neki posebni metodi, ki ne povzroča n i k a k i h bolečin-
Cena od ene k T one
za operacijo ni nič, ako se pomisli na velike dobrote, koje se takoj zado*>fe.
prodajalnica »zgotovljenih oblek
iUa Citta di rieste" s
tvrtke
XX EDVARD KALASGH
^	Via Torrente št. 40
nasproti gledališču „COLDONI" s kr< j»čn co, kjtr »e izvršujejo obleke po meri in n*jugodnfjših cenah. V pr< dnjalmei ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizk h cenab. I*b< r boljših in navadnih snovij. VELIKI IZBOR -me
izgotovljenin hlač za delavce
kak« r tudi blaga za hlače, ki se napravilo po m«>ri.	^ Avtorizotan-* kroja«'ni<-a.
:xxxxxxxxxxxxxx
• Precizljsta ora sestav Bonheur
bo DajLnl š^gu teka in { opoln« ma ploščnate vi-užke remont. ure na f-idro, heimetčno za ivoijeDe tak«, da je j-iec zijeko kolesje ob >ar«>\atio prt d menja-j< čo ► e t* m p* rt 1 u r«».
Jeklena remont. K 9. lavijt- ttka na Hidru, 15 Tubirov, z muk m tekom na sdio na ktza u, :> letnim t i^mtn m jamstvom za p^ctni tek. « d jekla K 19.—f od erthra K 23.—, «h! «lvojnaUga dem lfe zlata (okrovie pre\lt4eno z pristnim zlatom, tedaj ne |w.rlw?eQo) z traj mm jam^tv« m za zlati l^s-k K 22.—, cd 14 karatn. zlata K 60.—. Ura na snro za damt-jtoeeboo ploš<**naia »Bonheur« na f. kakovosti K 31.—, od srebia K 37.—. Verižice od dvo na t* ga doubl£ ziaii v m« dernih oblikah po K 6.—, H.— in 1- — in sicer po teži.
Bm av Roskopf. od niklja, remont ura. K 6.—, ravno ista na sidro, patent K 8.50, z dvojnatiroa rofcrovoma od srebra »Roskopf« K 14.50.
Vd< biva t*e po poštnem povzetju od to varniške zaloge
M. RUNDBAKIN, Dunaj, IX. Bergg. 3.
Rizik je i/kljaeen. ker se »prejme kar ne u raj a.
Kašelj - Katari
Dobroznane kntruniiiate paštilije Kavasini. koje st? izdelujejo z izvlečkom kemično čistega nor> eškeira katrama, imajo eame na sebi že m»dieina)no moč, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in
črevesne zasiiženja.
Ena škatljica z navoiilom 80 stot. Zahtevati je le pastilije z vžganim imenom „Kavasini" ter zavračati vsakovrstua ponarejanja. Po poŠti pošilja proti povzetju najnanj 3 skatljice.
Glavna zaloga: ljekarna
v Trstu.
Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah : Antoniazzo Skedenj, Biasoletto Ponterosso. Gmeiner ulica Giulia, Jeroniti ul. Caserma, de J^eitenbiirfj pri javnem vrtu Leitenburg trg £5. Giovanni, Piceiola Barr. vecchia. Serraralo ul. Pešce, Suttina Corso, Viilali & Vardabasso pri sv. Antonu nov. ; v GORICI: Cristofoletti in Pontoni; na REKI : Prodani in Schindler. in v glavnih lekarnah v
A vstvo-Ogerskej.


Thierry-ja pravo stolistno mazilo °°o
je najjačje mazilo, ki z korenito uporabo blaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravlja vse prirasle izrastke na človeškem životu. Je za hribolazce, kolesarje, jezdece neobhodno potrebno. Po pošti franko J lončka K 3.50.
Lekarna „Pri angelju varhu" A. THIERRY-ja v Pregadi
pri Rogafecu-Sauerbrunn.
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na lončku utisnjeno varnostno znamko. Priporoča se jemati to mazilo vedno za vsak slučaj na potovanja.
£
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
to Doljal ? Solim pri Gorici.
I- Zahtevajte
bogato iiustrovani cenik pariSkeei blaga od j gumi a ki obsega jako zanimive novosti ter j se pošilja eratis in tranko.
Ctirmivaaren Ctablissement J(. Schvarzmande
L. DUNAJ, Rothenthurmstraitse 16
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši.	Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizarji, vefiČimi od najnavadnejših do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebliranje vil, prenočišč, uradov itd z navadnim in najfinejšim pohištvom.
^^ Za mizarje.	=
Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin.
Vsaka konkurenca izključena, ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postežbi.
Vihu tega pe jsmči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak —olkan.
jfinton Sancin pok. frana
TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. II. — TRST. Velik dohod fuštanja veleur v najnovejših risanjih.
Zaloga perila in imbotiranih p ogrinjal, zimskih srajc, srajc od fuštanja ter belih v velikem izbora kakor tudi ovratnikov in kravat. Vezenine in moderci. Snovi od same volne za obleke za ženske. Blago za delavske
• •••••••»o ' lače in izdelki za delavce, o.oooooooo
Pozor!
Josip Gregorič
trgovec z oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom
v Trstu, ul. Barriera vecchia št. 4.
Priporoča svojo dobrozuano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občuje se strankami vedno v slovenskem jeziku.
Pošilja na dom pa naročbi. Komur je na srcu geslo »S v o j i k svojim« naj ne zamudi sc zglasiti
Pozor !
Podpisani je odprl v ulici S. Marco št. 15 novo prodajalnico
svinjskega mesa.
V isti trgovini se vdobi vsakovrstna suha in sveža svinjina po zmernih cenah. Sv: Jakobskim Slovanom se priporoča
Joahim Roncel.
Najboljši in najpopolnejši
glasovirji (pianisti)
se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu ali 11a mesečne oboke (tudi na deželo) nepo-sedno tovanarju
HENRIK BREMITZ-u
c. kr. dvornem založnikr glasovirjev (pianinov) v TRSTU, Borzni trg št. 9.
Svetovna razstava v Parizu 1903. uajviije odlikovanje Avstro Ogerske za glaiovirje.
FILIJALKA
BANKA UNION
V TRSTU
se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi p sli kakor:
a)	Vsprejema uplačila na tekoči račun .ter se obrestuje:
Vrednostne papirje:
po 2V/o takoj n 3 °/0 na »i mesecev „ 3l/8°/„ na 1 leto
Napoleone:
po 2,/4°/o «a 6 mesecev ^ 2V,°/0 na 1 leto
b)	Za giro-couto daje 2%do vsakega zneske izplačuje se do 40.000 K a cheque; za veče zuesk« treba avizo pred opoldansko borzo. L'otrdila se daje
v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od <1 s uplačila in naj se je to zgodi lo katero si bodi n> nih ur.
Sprejema za svoje conto-correntiste iuk:! • in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trat, 11 maj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim i/.Jaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pn vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa-dirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone prot; drimerui proviziji.
Ma mlekarna pri Sv. Jakobu.
ulica delle Scuole 18. uhod Campo S. Giacomo
naznanja cen'enemu občinstvu, tla je preskrbela ra/.-ven pri iv. Jakobu tudi za mesto
dostavljenje mleka na dom.
Priporoča se vsled tega tudi cenj. me*tj anuotii za blagohotno podporo 1'jstrežba točna.
Mleko vedno sveže.
Anton Skerl
mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, {»lošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacij onalna godba in petje.
Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda-siajo vpredmeti tudi na mesečne obr< ke.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA- v LJUBLJANI
Poln o vplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
f* vrate rent, zastavnih pisem, p rij o rite t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz .
rromiM izdaja k
Zamenjava in eakomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — -	kupone. --"
Špitalske ulice štev. 2.
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni --Izgubi	—
Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Emkoampt in fw>«wo menic.	Bor-trn naročil*.
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreetim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do —	= dne vzdiga.	---- - -
Promet a Čeki in nakaznicami.