288. Številka. Ljubljana, v petek 13. decembra 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan ive^er, isimsi nedelje in praznike, ter valja po polti prejeman za avetro-ogerake dele le za vae leto lf» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden ■■■■o i gld 40 kr. — Za L j obijano brca pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., aa četrt lata 3 gld. 30 kr., aa jeden meaeo 1 gld. 10. kr. Za pošiljanje na dom računa m po 10 kr, aa mesec, po 30 kr. aa četrt leta — Za tnje deiele toliko ved, kolikor poltnina znala. Za oznanila pladnje ae od Maristopna petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr., če ee dvakrat, in po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Oredniltvo in npravniitvo je na Kongresnem trgn It Vi. Upravniltvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t j. vae administrativne »tvari. Volilna reforma. Grof Badeni je določil dan in mesec, kdaj državnemu zboru predloži volilno reformo. Dvomimo tudi ne, da bode besedo držal, kajti dotična predloga je že izdelana. Nekaterim strankam ni prav, da grof Badeni ni precej predložil svojega načrta, da bi o njem se že lahko posvetovali v deželnih zborih. Malo čudno je to pač, da je kot Poljak avtonomist tako prezrl deželne zbore. Najbrž je pa zato imel gotove povode. Kdor pozna sestavo naših deželnih zborov, ve, da je ni vlade, ki bi izdelala volilno reformo, ki bi bila našim deželnim zborom povšeči. Izrazile bi se tako različne želje, da bi ne bila mogoča nobena volilna reforma, ki bi ostrezala veČini teb želj. Skoro lahko rečemo, da bi stvar bila pokopana, ako so le nese v deželne zbore. Tndi z našega slovenskega stališča ae ne moremo posebno veseliti, da bi se pustil deželnim zborom kak poseben vpliv na to stvar. Isterski, koroški in štajerski deželni zbor bi se gotovo ne izrekli za volilno reformo, ki bi bila nam Slovencem ▼ korist Če vlada svoje predloge ni predložila se sedaj državnemu zboru, to nikakor še ne izključuje, da bi deželni zbori o tem ne izrekli svojega mnenja, posebno ker so nekateri poljski listi že raztrobili načela vladne predloge. Če se bodo še drugi deželni zbori izrekli kaj o volilni reformi, bode tudi kranjski moral zavzeti svoje stališče v varstvo slovenskih koristij. Volilna reforma, katero bode predložil grof Badeni, gotovo ne bode nekak vzor in to tudi biti ne more. Gledati mu bode pred vsem na to, da atvar tako zasnuje, da zanjo v državnem zboru dobi večino. Kaj pomaga najboljši načrt, ako pa ni izvršljiv. Veseli bodemo morali biti, ako bode Bade-nijeva volilna reforma le korak k boljšemu. Govori se, da se osnuje nova peta kurija, v kateri se bode po občni volilni pravici volilo 75 Prijetnosti železniške postaje na deželi. (Spisal <'h. L e r o j.) (Konec.) »Kedaj . . .?■ »O petih deset!!!* „No. ... no ... no .. . Nisem gluh! Torej ob desetih pet minut pravite?" „Ne, o peti nri deset minut!" .To je zame prepozno, ker bi rad v Boulogne obedoval. Moja soproga me tndi pričakuje. To je v istini neprijetno. Kako bi se le moglo . . . Povejte mi, ali ni druzega vlaka, ki bi preje dospel v Boulogne? .Seveda. Poštni vlak z vozovi tretjega razreda, ki odide od tu ob šestih.11 „Ta mi je prezgoden. Meni bi bilo ljubše ob osmih . . .* .Poljite se torej s ekspresnim vlakom ob 7. uri 35 minnt" ,No, to vam moram reči, da je ta železnična uprava res nekam čudna. Naj nam ngaja ali ne, voziti se moram z vlakom, kakor mi ga ona predpiše, ali pa se moram odreči obedu v domačem krogu! To je jasno kakor beli dan, da ne dobim obeda, ako se vozim z ekspresnim vlakom. To je *es preveč! — Koliko velja vozni list za drugi razred t" .31 frankov 25." poslancev. Grof Badeni misli, da bodo za tako volilno reformo glasovali lahko vsi sedanji poslanci, ker se v sedanjih kurijah nič ne premeni. Slovencev taka volilna reforma ne bode posebno zadovoljila, kajti ostanejo vse krivice v dosedanjih kurijah glede razdelitve volilnih okrajev, vsled katerih 120.000 koroških Slovencev nima nobenega zastopnika v državnem zboru. Vender mislimo, da naši poslanci volilni reformi ne bodo mogli nasprotovati že zaradi tega, ker skušnje pod Taaffejem in Win-dischgrutzom kažejo, da se kaj boljšega ne da doseči. Na neko stvar pa moramo opozarjati naše poslance. Porabiti bodo morali ves svoj upliv v to, da se v novi skupini zopet volilni okraji ne raz-dele neugodno za Slovence, da se tako ne povek šajo vse dosedanje krivice. Seveda mirovati pa Slovenci ne bodemo smeli po izvršenju volilne reforme. Badenijevo delo bode nam zmatrati le za začetek daljšim reformam. Slovenski poslanci bodo vedno morali se držati tistih strank, ki bodo za daljše razširjenje volilne pravico in odprave volilnih privilegij. Cim bolj ae bodemo bližali jednaki volilni pravici, tembolj se bode kazal slovanski značaj večine avstrijskega prebivalstvu. Vodilo našim poslancem mora vedno biti, da se doseže po pre-membah volilnega reda to, da bodo volitve vselej zares pravi izraz mišljenja prebivalstva. Seveda bodo morali sami preudarjati, katera pot hitreje in gotoveje pelje do tega smotra. Državni zbor. Na Dunaji, 12. decembra. Najvažnejši govor pri današnji proračunski razpravi je bil govor finančnega ministra dr. viteza Bilinskega. Govor je sila dolg a jako važen in zanimiv. Začetkom seje so koroški poslanci G h on in tovariši interpelirali vlado, hoče li kranjski indu-strijalni družbi dovoliti olajšavo davkov za napravo „In za tretji razred?" ,17 frankov 20." „Drug vlak ne gre?" „Seveda, gospod, popoludne ob 1. uri 30, 4. uri, 6. uri 10 in ponoči ob 8. uri 50 in 11. uri 45. „Tako ? Zakaj pa mi niste tega povedali takoj ?■ „ Vprašali ste me samo za dopoludanske vlake!" „ Dopoludanaki, popoludanski ali nočni vlaki ! To mi je popolnoma vse jedno, samo da pridem tja? — In ob kateri uri . . ." „Gospod, jaz vas moram prositi, da se končno odločite, čaka še drugo občinstvo, katero . . ." .Jaz pa vas moram prositi, da ste uljudni z menoj ! Vi ste vender zato tukaj, da dajete potujočemu občinstvu pojasnila! Mislite li, da meni dela to veselje, cele ure besedičiti z vami ? . . . „Gospod, jaz vas prav resno prosim ..." „A, tako je ta stvar? Dobro, gospod, pritožil se bodem pri vašem ravnateljstvu, bodem . . . No, to bi ne bilo slabo! Veste li, s kom govorite? Jaz sem Horace, da, gospod; Horace Fausourlet; bil sem šef trgovske hiše, pa če bi se bil jeden izmej mojih uradnikov usodi!, z mojimi naročniki ..." Uradnik (proti neki za Horace Fausourlet stoječi dami): „Vi želite?« Horace: „Nočete mi torej odgovoriti, gospod blagajničar ?" Dama (blagajničarju): „Jaz bi . . ." (Horacu); Prosim malo prostora, gospod !u plavža v Trstu, potem pa se je začela proračunska razprava. Finančni minister dr. vitez Bilinski je začel svoja veleresna izvajanja z dobrim dovtipom, da predsednik ni poklical k redu tistih dveh poslancev, ki sta jedina o proračunu govorila. Dr. Kramar je očital vladi, da za pokritje novih troškov hoče novih davkov To drugače ni mogoče. Prebivalstvo zahteva novih naprav in te se morajo plačati. Napovedalo se je povišanje pokojnin za nradniške udove in sirote in zbornica je že večkrat priznala, da je stvar nujna. Kar se dostaje uredbe uradniških plač, je vlada trdno sklenila, rešiti to vprašanje definitivno, nima pa pri tem nikakega političnega ali agitatoričnega namena. V dokaz tega predloži dotični načrt šele po dunajskih volitvah, tudi zategadelj, ker mora zanj potrebni materijal zbrati bi-rokratičnim potom. Dva govornika sta se spodtikala ob izreku ministerskega predsednika, da morajo uradniki zastopati vladne interese. Uradnik ni sluga vlade, nego sluga države, a vzlic temu je bil ministerskega predsednika izrek korekten, ker mej interesi države in mei interesi vlade ni razločka. Povišanju uradniških plač ee je ugovarjalo, češ, da bi se morala obremeniti industrija in kmetijstvo, katerima se že itak slabo godi. Industriji se ne godi slabo, ker se napravIjajo vedno nova podjetja, kmetijstvo pa se res nahaja v kritičnem položaju, a to nikakor ne more biti argument zoper povišanje uradniških plač, uradniki so prav tako produktiven stan, kakor vsi drugi produktivni stanovi, njih produktivnost je duševna in vsak državljan je primoran rabiti njih pomoč. To pa nikakor ne gre, da bi se stan zoper stan izigraval Kmetijstvu se mora pomagati; zgodilo se bo tudi z davčno reformo. Vlada ima pri davčni reformi dva cilja v mislih : boljše dotiranje dežel in preprečenje, da bi država imela izgubo pri dohodkih. To je bil uzrok, da se je izrekla vlada za to, naj se prebitki dele tako, da bodo dobile dežele polovico prebitka, in Horace: „0, ne trudite se, milostljiva! Temu gospodu se ne poljubi odgovoriti, ako ga uljudno vprašate! Že jedno uro si prizadevam, spraviti iz njega besedico ..." Uradnik: „Pustite, prosim, da pride dama k oknu !u Horace: .Čemu pa ste tu, ako ničesar ne znate ?" Dama: „Jaz bi rada ..." Horace: „Plačo spravljati, to znajo gozpodje. Nohte čistiti, Časopise Čitati, to tudi, ali pojasnila dati . . ." Uradnik: „Gospod ...!!!" Horace: „Kaj? Surov tudi še?! Ab, ne! Tega pa ne prenesem! Jaz ne! Grom in strela!" Uradnik zapre okno in potegne zastor čez. Horac (dami): „Da, da! Železniški uradniki! To je ueka posebna rastlina. Že celo uro povprašujem tega Človeka za omrežjem, tega gadnega bo-jazljivca, kedaj gredo vlaki v Boulogne ! Mislite, da mi je naklonil kak odgovor ? Kaj še ! Zasmehoval me je ta hudobni ničvredni lenuh, ki svojo družbo. . „ no, ali pri meni n. naletel na pravega! Peljal se bodem v Boulogne, to mi sme ta . . . ta . . . gospod verovati in uložil bodem pritožbo radi vedenja . . . grom in strela !u Grozeč se zapusti goBpod Horace Fausourlet, nekdanji zadružnik tvrdke Fausourlet, Lambin & Coni p (drobnina in krojaški izdelki) bojišče. naj so odpisi od davkov majhni. V zvezi z davčno reformo je regulacija zemljiškega davka. Glavna svota zemljiškega davka se bo znižala za milijon goldinarjev vsled davčne reforme pa ae bo dovolil desetodstotni odpust, eventuvalno tudi petnajst od-atotni odpust. Vlada je tndi že izdelala načrt za večji odpis od zemljiškega davka v slučaju elementa rnih nezgod. Druga predloga, katero pripravlja vlada, se nanaša na odpis hišnonajemninskega davka v slučajih, da se najemnina ni mogla dobiti, vrh tega bo vlada predlagala, naj se melijoračijski za-klad poviša na milijon goldinarjev, in bo povišala h u/ni davek. Glede monopola z žveplenkemi je treba najprej zbrati materijal. Če je res, da bi se 8 tem dobili lepi dohodki, se ogerska vlada temu gotovo ne bo upirala Davek na žganje se mora povišati in tudi davek na pivo. Glede prietojbinstva 8e zbira materijal in bo vlada koj, ko ga dobi, storila kar mogoče, da se malim posestnikom olajšajo pristojbine. Finančni minister je potem pretresal vprašanje o železniških tarifi h in o tarifih za prevažanje premoga in s tem zaključil svoja izvajanja g'ede finančne politike in potem poleuaizoval z raznimi govorniki glede pogodbe z Ogersko in s posl. Romančukom gleda položaja Malorusov. Rekel je: Gospod posl Ilomančuk j« pobijal narodnostno politiko nove vlade pa r k* 1, da bi ne imel nič zoper mi-nisterstvo, ko bi mu ne stal na čelu grof Badeni. Mini.sterstvo Radenijevo brez Radenija si je težko mi-'iti. Skoda, da Romančuk ni slišal tega, kar so p ^!a:ci iz Češke rekli glede njegovih izvajanj. Po vladnih mislili so narodi v zmislu ustave ravnopravni. A kakor si mora vsak človek v privatnem življenju sam pridob'ti svojo veljavo, tako je tudi z narodi. Jr dnakopr tvncsti n: smeti tako zrna trati, da naj vlada stori vse za kak narod. Vsak narod ima dolžnost, skrbeti sam za svojo kulturo v okviru, kateri določa država, in kolikor večja je njegova kult ura, toliko večji je njegov upliv. Vlada ne bo tesnosrčna, a naravne meje ne more prestopiti. Skušala bo storiti vse, kar odgovarja opravičenim interesom države in posamičnim historično razvitim individualnostim kraljestev in dežel ter jsdnakopravnostl narodov. Posl. dr. Me tiger je obširno govoril o finančnem programu viteza Bilinskega in zavračal protisnute. Posl. Biankini je govoril o dalmatinskih in Isterakih gospodarskih in političnih rečeh. Posl. C i a n i je z veseljem vzel na znanje napoved miuisterskega predsednika, da bo vlada eAunla rešiti Trentinsko vprašanje. Posl. Bareuther se je v imeni nemških nac jonalcev izrekel zoper pr. račun. Posl. dr. Iluss je sa levico izjavil, da želi sprave mej Cehi in Nemci. Posl. dr. Scheicher je zahteval, naj vlada predloži zbornici pošten program o socijalnih reformah. Prihodnja seja bo jutri. V I J«l)lJ»»nl« 18« decembra. Štajerski konservativci ostanejo še v Ho« benvvartovem klubu, kakor so sklenili pri posvetovanja te dni v Gradcu. Pri tem posvetovanju so nekateri govorniki ostro grajali tiste duhovnike, ki so raiposlall okrožnico do župnikov, naj delujejo na to, da štajerski konservativni posl inci izstopijo iz konservativnega kluba. Posebno se jim je očitalo, da so to storili brez vednosti škofa. Vidi se, da pri štajerskih konservativcih velja isto načelo, kakor pri nasi katoliški stranki, dt ima vrhovni vodja politike biti šk( f brez njega -m ni česa ne sme storiti, njemu se mora vse slepo pokoriti. Ceni u imamo pač petem narodne zastope; ako ima že vse iti po že!j h škofov, naj bi pa škofje kar sami odločevali. K sieči, da večina avstrijskega prebivalstva ni še teh misli in da hoče sama odločevati v političnih Stvareh brez ozira na to, je li to škofom prav ali ne. Celo Da Gorenjem Štajerskem j« že mnogo kmetov, ki niso trdno prepričani, da bi taka politika, kot jo t rajo njih j oslanci, bila prava in koristna. Ruski Nemci Nemci naseljeni v raznih krajih v Rusiji imajo svoje šole, ki 80 seveda nemške. Nemški živel) ae je radi tega v mnogih krajih celo V osrednji Ri*iji hitro množil. Posebno j« pa na Poj-dtein bilo mnogo Nemcev, ki so kazali neprijaznost do vsega ruskega. Ruska vlada pa sedaj misli zaukazati, da se imajo porušiti vse te nemške šolo. Poučevalo se bodo razen veronituka vse v ru3č ni. Dogodki ▼ Turčiji. Turčija se je nadejala, da Rusija in Nemčija ne bodeta složno postopali v zadevi dovoljenja, velevlaatAm poslati še po jedno vojno ladijo pred Carigrad. Zaradi tega ae je pa odločitev odlašala. Ko je pa te dni ruski veleposlanik turški vladi odločno povedal, da bode Rusija v tem ozira podpirala velevlasti in je nemški cesar v pre-stolnem govoru, s katerim se je otvoril nemški državni zbor, naglašal, da bo Nemčija složno postopala z drugimi velevlastmi v turških zadevab, je sultan odjenjal. — Razmere v Armeniji se pe še niso dosti izboljšale. Kurdi zlasti v venskem vilajetu požigajo armenske vasi. Armenci so pred Kurdi zbežali v gore, kjer se lačni v mraza okrog potikajo. Po trditvi armenskega patrijarha je o kol u pol stili-jona ljudij v Armeniji brez strehe, ker so Turki in Kurdi hiše požgali. — Said paša se je povrnil v svoje domovje, ko mu je sultan zagotovil popolno varnost. Poslal je bil k njemu trinajst selov, da so ga pregovarjali, naj se povrne v svoje domovje. Vojne ladijo v orijenta* Da velevlasti zusa-trajo sedanji položaj v orijentu za kritičen, rac-vidno je že iz tega, da imajo blizu turškega obrežja vkrcanih mnogo vojnih ladij. Avstrija ima sedaj; v orijentu 6 vojnih ladij, oboroženih s težkimi topovi; Nemčija ima ondu le 2 ladiji, dve po sta te dni dobili povelje, naj odplujeta v orijent. Italija isna< pa v orijentu že osem vojnih ladij, v Neapolju je pa pripravljenih še 11 vojnib ladij, da pojdejo* v orijent, ako bi bilo treba. Anglija ima ob turškem« obrežju zbranih 17 vojnih ladij. Na teh angleških vojndi ladijah je 9000 pomorščakov. Francija ima ondu pet vojnih ladij. Rusija ima sedaj le tri vojne ladije ob turškem obrežju, a ima v svojih pristaniščih v Črnem morju pripravljeno močno brodovje, ki lahko vsak čas napade Turčijo Zjedinjene države severnoameriške imajo v orijentu le dve vojni ladiji, jedna je pa še na potu v orijent. Sicer se pa Zje-dinjene države tudi precej zanimajo za turške stvari, ker je v Armeuij* mnogo ameriških protestantskih misijo uarjev. Arton. Arfconova stvar utegne še marsikaksmu francoskemu politiku postati neprijetna. To so mislili tudi poslanci raznih strank v zbornici 'a so zaradi tega hitro o tej stvari prešl. na dnevni red. Vlada bi posebno rada dobila Artonove papirje v roke, da bi jih potem porabila, kakor bi njej, ugajalo. Izve lelo se je, da je Arton v Budimpešti pustil dva kovčega, v katerih so baje ti papirji. Sedaj budimpeštanska policija že o tem poizveduje. Arton je imel potni list na drugo ime. Ta potni list je pa bil dal napraviti bivši francoski minister Levelle, ker je tedanji vladi bilo mnogo na tem, da Arton ne pride policiji v roke. Poraz Italijanov v Afriki. Oddelek Italijanov v Afriki so nakrat napah Abesinci in ga obkolili. General Arimondo je bil takoj odšel z močnim oddelkom napatiencem na pomoč, a tudi njega je sovražnik napal in nazaj porinil. Jeden oddelek Italijanov je zgubljen. Abesinci imeli so na bojišču 20.000 mož, 50.000 jih pa baje še pričakujejo. Italijani pa imajo v Afriki le 12.000 mož. Govori se, da Abesince vodi kak ruski častnik. Da mora biti položaj Italijanov v Afriki jako nepovoljen, videti je že iz tega, da je vlada sklenila poslati še kar 20 000 mož v Afriko. Seveda bode minolo še precej čaHa, predno v Afriko pride pomoč. Ta čas pa Abesinci že lahko nekajkrat pošteno naklestijo Italijane. Posebno bi pa Italijani prišli v stisko, ko bi jih še oi druge strani napali muhamedanski Su-danci. V tem slučaji bi bile vse njih dosedanje pri dobitve izgubljene. Dopisi. Iz 4>ru4l<*H, 10 decembra. (Razjasnilo glede j) odpiral ne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradcu) Ker bi utegml dopis g. prof Kreka v „Slov. Narodu" štev. 27G z dne 29. novembra napačno označiti slovensko di-jaštvo, ker se v tem dopisu mej vrsticami čita, da je slov. dijaštvo postopalo nepravilno, nehvaležno in ker bi radi tega mogla podp.ratna zaloga kako škodo trpeti, usojajo si slov. vseučiliščniki tole priobčiti v razjasnilo: V odboru podpiralne zaloge sede tudi dijaki, ker svoje vrstnike in njih potrebe najboljše poznajo in torej nepristransko podpore določevati morejo. Prigodtlo se je pa ne jedenkrat, da se g. predsednik na večiuo odbora nič oziral ni in odmerjal podpore čisto po svoji volji. V začetku letošnjega studijskega leta volil je občni zbor slov. vseučiliščnikov odbor v podpiralno zalogo in v njega tudi hotel poslati — in ostala je pri tem sklepu res velik a večina — vseučiliščnika, v kate- rega objektivnost in odločnost je imel zaupanje. Id ker je bil voljen dotičnik v odbor, — tu konštatn-jemo le fakta — izjavi g. prof Krek, bivši mnogoletni zasluženi predsednik, da odloži predsedništvo, ker je izvoljen dotični akademik. „Zasluga večine sedanjih tukajšnjih slovenskih vseučiliščnikov" pri odlošitvi predsedništva od strani g. prof. Krek-a je torej ta, da je slovensko dijaštvo volilo in moralo v o • liti le po svojem prepričanji. Zakaj se je g. prof. Krek tako proti vi I proti dotične mu vse-učiliščnikn in „pastil zavod na cedilu", motiviral je tem, da je dotičnik »nemiren element", t. j. ker se bil znebiti predrznil včasih v odborovih sejah svoje mnenje razložiti. Scer pa slov. dijaštvo ve ceniti zasluge bivšega dolgoletnega predsednika g. prof. Krek-a za podpiralno zalogo in misleč, da nima ono v tej krizi nobene krivde, prosi slov. občinstvo, da ne zapusti i nadalje podpiralne zaloge in tem ubogega dijaŠtva ker smoter podpiral ni zalogi ostane tudi pod dragim predsednikom vedno isti; če tndi je neki naša zaloga bogatejša od italijanske in nemške, je pa tndi pri nas neprimerno več ubogih in v pravem pomenu besede stradajočih dijakov. Ta bi lahko naveli tužna, srce pretresajoče slučaje, telo- in duhoraorne bede. Tu moramo neka) pojasniti glede bilance, da ne bo slov. občinstvo napačno tolmačilo dotično besede v dopisu g. prof. Kreka: Da se je ,v osmih zadnjih letih razdelilo 1482 goidi. več, kakor poprej v petnajstih letih", mora se tu upoštevati to, d a je zdaj povprečno rešenih 20—30 prošenj na mesec, mej tem, ko je bilo poprej 8—10 prosilcev. Slov. dijaštvo v Gradcu obrača se še jedenkrat do vseh dosedanjih dobrotnikov podpiralne zaloge s prošnjo, da jej ostanejo i zanaprej zvesti, in prosi slov. občinstvo, da podpira kolikor mogoče ta pre-važen zavod. Pri tej priliki bodi tudi povdarjeno, da stoji podpiralna zaloga pod strogim nadzorstvom akad. senata in da se- definitivan odbor objavi takoj, ko bo prišel-red v podpiralno zalogo, kai se bo še v teka tega meseca zgodilo. Večina sloveuskih vseučiliščnikov v tiradcu. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 13. dscembra. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči javno sejo, katere se je udeležilo 22 mestnih odbornikov. Otvorivši sejo predstavil je župan &ra s s e I I i občinskemu s ve u deželne vlade svetnika Dralko, kateri ja prišel kot zastopnik c. kr. vlade pri razpravi o utelovljenju nove deželne bolc.ee in njene okolice v mestno občino ljubljansko. Kooečno naznanil je župan, da je povodom smrti častno, a meščana ljubljanskega grofi Taaffeja v imenu mestne občine izrekel sožalje vdovi pokojnikovi, katera se je za to pismeno zahvalila. Ko je poten: podžupan dr vitez B 1 e i w e i s-Trsteniški prevzel predsedstvo, poročal >■ župan Gras-selli v imenu magistratnega gremija glede vtelovljenja nove dežetae bolnice ita> njene okolice v mestno občino ljubljansko. Ko je dežela sklenila graditi novo bolnico na Vodmatskem svatu poleg Št. Peterske ceikve, stpozarjaJb se je na to, da bi kazalo ta svet uteloviti mestni občini ljubljanski« Deželni odbor nazna.nl je te mestnemu magistratu z »adejo, da mesto utelovljenju ne-bode ogovarjalo. Magistrat sicer principijelno ni bil. proti temu, vendar je moral pretresati vprašanje, je-li bi bilo koristno za mestno občino, če se privzame k mestu le tisti svet, aa katerem stoji nova bolnica, in prišel je do spoznanja, da to pač ne kaže, in da je treba mejo tudi v ostalih točkah premeniti- Jedna stran sv. Martina ceste spada ž« sedaj v mestno področje, druga pa v področje h lake občine vodmatske, kar je v mnogih ozirih sele neprikladno. Zato naj bi se ves ta del katastralns občine vodmatske, ki ima itak že bolj mestni značaj, privzel k mestni občini ljubljanski. Govornik predlaga konečno v imenu magistratnega gremija, c. kr. deželna vlada naj se naprosi, da predloži deželnemu zboru načrt zakona, po kujem se utelovijo mestni občini ljubljanski one parcele kataatralne občine vodmatske, ki leže mej Ljubljanico, sv. Martina cesto in progo dolenjske železnice. Vladni svetnik Dralka naglasa, da je utelovljenje iz administrativno-političnih ozirov nujno potrebno ter v imenu vlade podpira magistratnega gremija predlog. Podžupan dr. vitez Bleivveia omenja, da je selski občini popolnem nemogoče izvrševati posel, kateri jej pripada vsled nove deželne bolnice. Pri glasovanji bil je magistratnega gremija predlog soglasno vzprejet. Župan G r a s s e 1 I i poročal je nadalje o dopisu predsedstva deželnega sodišča v Ljubljani glede zgradbe nove just ične palače na Zeschkovih dedičev svetu. V tem dopisu gre za eventuelno gradnjo ju-etičnega poslopja na skupinah IV in V, ki mejita na Predilne ulice; nadalje za napravo novih cest okoli posestva Zeschkovih dedičev in razširjenje Dolgih ulic in konečno za razdelitvene izpremembe, ki jih utegne zahtevati novi regulacijski načrt. Poročevalec omenja, da občinski svet pač nima vzroka, protiviti se gradnji justičnega poslopja na skupinah IV in V; glede novih cest je občina dolžna zanje skrbeti, kedar so začne graditi na novo parcelovanih zemljiščih. Razširjenje Dolgih ulic bode brez težav že prihodnje leto mogoče tako s Dunajske ceste k ukor ■ Kolodvorskih ulic le do posestva Zeschkovih •dedičev; ob tem posestva se bodo Dolge ulice razširile, kedar se umaknejo stara poslopja novim zgradbam. Takrat bode tudi šole mogoče, novo cesto mej skupinami IV, V in III, VI zvezati z Dolgimi ulicami. Glede tistega dela te nove ceste, kateri leži mej Dolgimi in Frančiškanskimi ulicami, pač ne more prevzeti občina nobene obveze, kedaj ga otvori, ker ji bode pogajati se z različnimi gospodarji in morebiti celo svet razvlastiti. Poročevalec stavil je torej sledeče predloge: 1. Mestna občina ne ugovarja, če se izbereta in zložita za gradnjo jnstičnega poslopja skupini IV in V posestva Zeschkovib dedičev mej Dolgimi in Pred i I ni mi ulicami in če se zazida kos ceste, ki je projektovana v razdelitvenem načrtu mej tema skupinama. 2. Nove ceste na parce-lovanem posestvu Zeschkovib. dedičev bode mestna občina otvorila po razmeri potrebe, kedar ji Ze-schkovi dediči svet izroče. To velja zlasti tudi glede ce*tn mej skupinami I, II in III, IV, katero cesto bode mestna občina takoj podaljšala preko bolničnega sveta do Dunajske ceste. 3. Razširjenje Dolgih ulic od Dunajske ceste do posestva Zeschkovih dedičev se bode izvršilo do prihodnje pomladi. Otvoritev nove ceste iz Frančiškanskih ulic do ceste na južno železnico smatra mestna občina za jako važno in si bode prizadevala jo doseči čim prej, vendar pa ne more v ti smeri prevzeti nobene obveze niti staviti roka. 4. Mestna občina še ne more jamčiti, da ostanejo po regulacijskem načrtu popolnem UHpr«menJH.nH stavbinske skupine, ki so sedaj določene za Zeschkovih dedičev posestvo mej Dolgimi in Predilnimi ulicami na podata?i odobrene razdelitve, izjavlja pa, da se bode ogibala vsaki bistveni spremembi teh skupin, ki ne bode neobhodno potrebna. — Vsi predlogi bili so brez debate vzprejeti. Obč. sv«t. P e t r i č i č poročal je v imenu fi nančnega odseka o računskih zaključkih mestnega loterijskega posojila in mestne klavnice za 1. 1894. Mestna klavnica imela je v letu 1894 skupnih dohodkov 21.f>88 gold. 9 kr. in skupnih izdatkov 14.D34 gld. 51 kr., torej prebitka 6653 gl. 58 kr., kateri se je uvrstil mej dohodke loterijskega poso jila. Glavnica 192.277 gld. 32l/s kr. investovana v mestno klavnico obrestovala se je torej s 3'4G°/0, za 1 O4°/0 slabeje, nego zahteva to amortizacijski načrt mestnega loterijskega posojda in sicer zlasti zaradi tega, ker se je po večletnih rekurzih konečno moral plačati pristojbinski ekvivalent za pretekla štiri leta. Poročevalec predlaga z ozirom na nadzoroval oo dolžnost, naj občinski svet sklene: 1. da pr» fina nadzorništvo mestne klavnice vse klavnične Dolete in tiskovine, katere so naložene v svrho zaračunavanja klavničnih pristojbin, pri mestnem knjigovodstvu, kjer bedi vselej razvidno, kako se uporabljajo ; 2. se računi, mestno klavnico zadevajoči, vlagajo v magistratno vložuo knjigo in rešujejo po obstoječdi predpisih; $, da se pooblasti finančni odsek, izvi sevati nepričakovano nadzorovanje v klav-ničnem uradu, kedar se r u potrebno zdi in 4. da se pozove nadzornik klavnice, da opraviči neprimerno veliko porabo vode. Glede računskega zaključka loterijskega posojila poročal je isti poročevalec, da se je posojilo obiestovalo s 4"9G°/0, torej z 0 4G°,0 bolje, nego to zahteva amortizacijski načrt. Gospodarilo seje torej dobro in vestno. Finančni od-*ek se je prepričal, da se povoljno obrestujejo skoro vse točke bilance in da imajo vsa pasiva pokritje v točkah aktiv, in sicer tudi znesek G l 071 gld, f>0 kr. za izžrebane, a še ne izplačane srečke. Vendar finančni odsuk z ozirom na to, da morajo bdi izžrebani dobitki za izpla-čanje vedno pripravljeni, predlaga, naj se imenovani znesek naloži na posebno vložno knjižico v mestni hranilnici. Dalje obžaluje finančni odsek, da je knjigovodstvo zamudilo pravočasno predi žiti proračun za leto 189o za klavnico in za loterijsko posojilo ter Htavi konečno sledeče predloge: 1) Računski zaključek loterijskega posojila za leto 1804 se odobri, knjigovodstvu pa se podeli absolutorij. 2.) Magistratu so naroča da naloži znesek 01 071 gld. 50 kr, za neizplačane srečke na poBebno knjižico V precej obširni debati o računskih zaključkih izrazil je obč. svet. Senekovič željo, naj se računski zaklučki predlože tiskani, oziroma litogra-fovani občinskemu svetu, ker je popolnoma nemogoče, slediti ustnemu poročilu. Obč. svet Hribar obžaluje, da sh ni prdložila glavna bilanca loterijskega posojila ter graja, da se poljubno rabi denar za neizplačane dobitke. Obč. svet. dr. Gre goric pravi, da se pokazuje v mestni upravi pravi „šleu-drian", ter priporoča, naj se točno izvršuje občinski red. Govornik grajal je zlasti nadzorstvo mestne klavnice. Obč. svet. S ve to k omenil je, da je ko-nečna odločba glede pristojbinskega ekvivalenta bila neugodna za mestno občino, da pa se je znesek milostno spregledal in da pride izdani znesek 2776 gld. za pristojbinski ekvivalent zopet kot dohodek mestne klavnice v proračun za leto 189,"). Obč. avet. Šubic je predlagal, naj se poročilo o računskih zaključkih vrne odseku z naročilom, da je v prihodnji seji predloži tiskano ali litografovano. — Pri glasovanji bil je obč. svet. Šubica predlog odklonjen, vzprejeti pa so bili pred'ogi finančnega odseka ter predlog obč. svet. Senekoviča, da je račuuske zaključke v prihodnje tiskan« predlagati. Po nasvetu obč. svet. Valenti nčiča odstavili eo se zaradi pozne ure vsi ostali predmeti z dnevnega reda ter se bode javna seja v ponedeljek zvečer nadaljevala. V tajni seji podelil je občinski svet meščanstvo gospodoma Janezu Černetu in Henriku K ornu, v občinsko zvezo pa so bili vzprejeti gospodje: Ivan Hribar, Leopold S i-mončič, Janez Zaje in Franc Zupančič. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. decembra. — (Repertoir slovenskega gledališča) Velikanski uspeh, kateri se je doslej dosegel z vsemi predstavami velike opere „Afričanka" jamči, da bode gledališče tudi v nedeljo dobro obiskano. Tekom prihodnjega tedna se bode predstavljala nova igra in sicer ljudska igra s petjem „Brat Martin" spisal Karol Kosta. Prav danes bo ta igra slavila nekak jubilej. Danes bo namreč nje 100 predstava v dunajskem Rajmundovem gledališču. — („Pozdrav braći Slovencima".) Sinoči smo priobčili v našem listu lepo pesem dr. Haram-bašići, namenjeno za prolog pri gledališki predstavi v Zagrebu na čast slovenskim izletnikom. Hrvatska vlada je pa prepovedala deklamovati ta na sebi nedolžni prolog in js konfiskovala tiste zagrebške liste, kateri so ga priobčili. Čitatelji naši si zdaj lahko narede sodbo, kake so v Zagrebu tiskovne in politične razmere. — (Volaričev večer.) Narodno občinstvo ljubljansko opozarjamo še jedenkrat na jutrišnji zabavni večer, ki ga priredi wpri Maliču" vrli naš „Slavec" na Korist osiroteli rodbini skladatelja Vo-lariča. Vzpored, ki smo ga prijavili včeraj, jamči za prijetno zabavo, dobrodelni namen sam ob sebi pa je porok, da se bode ljubljansko domoljubno občinstvo prav obilno odzvalo vabilu in pokazalo, da se hvaležno spominja onih, ki so za narod delali in se žrtovali, kakor je to storil prezgodaj narodu in svoji rodbini vzeti Volarič. Preplačila se bodo hvaležno vzprejemala. — (Okrožne bolnice) se bodo ustanovile v vseh štirih zdravstvenih okrožjih radovljiškega okraja. — (Prireditev efektne tombole) je dovolilo fiuačno tninistsistvo gasilnemu društvu v Gorjah na Gorenjskem. — (Roparski napad) se je zgodil dne 10 t. m. v radeškem okraju. Sedemnajstletni kmetski fant J. Kovač iz HrUIS je tisti dan na potu iz Radeč v Št. Jan ž napadel Janeza Zupana iz Gaja, ga toliko čas.i tolkel s kamnom po glavi, da ga je podrl na tla in mn vzel 4 gld. v gotovini in žepno uro. Orožniki so bili roparju takoj na sledu in ga srečno ujeli. Našli so pri njem ukradeno blago in ga izročili sodišču v Radečah. — (Tatvina) Neznani tatovi so pred kratkim ulomili v stanovanje g. Andreja Samse v Spodnjem Zemouu pri Ilirski Bistrici in ukradli 965 gld. v gotovini. — (Slovenska zmaga.) Dasi so slovenje-bifrtriški uemškutarji agitovali na vse kriplj«, je vender prt volitvah v skupini veleposestnikov z\ okrajni zastop zmagala narodna stranka in je s tem Slovencem zagotovljena večina v tem zastopu. — („Celjski Sokol") izvolil si je pii svojem občnem zboru dne 7. t m. nov odbor. Ker sta dosedanja starosta in podstarosta, gg. Dr. Vrečko in Dečko, izjavila, da zaradi preobilnih drugih javnih in zasebnih poslov ne moreta sprejeti izvolitve, porabil je občui zbor to priliko, in v znak hvaležnosti volil soglasno odstopivš i ustanovnika častnima članoma in častnim starosto in podstarosto. Da temu odlikovanju tudi zunanjo dostojno obliko podeli priredi „Celjski Sokol" v nedeljo dne 22. t. m. veliko sokolsko slavnost, pri kateri bode sodelovalo slov pevsko društvo, tamburaški zbor, atletski in akrobatski klub in vojaška godba. Ker je čisti dohodek te 8lavnosti namenjen sokolski zastavi, se pričakuje obilne udeležbe. — (V saraokolici okolu sveta.) Francoz Gallais in njegova žena sta sklenila potovati v sa-mokolici okolu sveta in sicer se vozita drug dru-zega. Pred nekaj tedni sta odpotovala iz 1'ariza in prišla včeraj v Trst, kjer se seveda sanja zanima vse prebivalstvo, tako, tla utegneta s svojem predavanjem o doživljajih na potu od Pariza v Trst, zaslužiti lepe novce. — (Slovani v Afriki) Iz dalnje Aleksandrije smo dobili vesel glas, poziv na ustanovitev slovensko hrvatske sloge Poziv so podpisali: odvetnik dr. Lugo Žaja, trgovec Ivau Cibelič, tovarnar Albin Volonšek in zlatar Ivan Ternus. V tem pozivu se mej drugim čita: „Naš namen je, ustanoviti društvo za uzajemno podporo in prosveto mej Slovenci-Hrvati in ostalimi Slovani koje je usoda oddaljila od mile domovine ter jih naselila tu na obali starega Nila in širom celega Egipta. Ta krasna in rodoljubna misel je bila predložeua podpisancem od vrlega d unoljuba in vzornega svečenika mnogospo-štovanega očeta Huberta II t nt. i, nam brata, po rodu Slovenca. Tožno mu je srce, boli ga v duši, gle-d ijoč nas raztresene, brei vsake opore niti obrambe. Mi smo takoj razumeli ujugov velelepi naum in navdušeno, z vsem žarom smo se oklenili njegovega predloga, toliko bolj, ker je njegova skromna, a v isti čas tudi močna moralna podpora za nas trdno, dragoceno jamstvo nadaljnjega vspeba. Nismo maloštevilni in misel slovenskega rodoljuba in svečenika moremo oživotvoriti, samo če je v nas le še iskrica ljubezni za mili rod; oživotvorjenje te namere služilo nam bo na čast in diko v tej Nilski dolini, kjer se vse inorodne naselbine združujejo sredstvom narodnih cerkev, klnbov, čitalnic, trgovskih zadrug in zbornic ter vsakovrstnih društev. Mi vsega tega nimamo, razstreseni smo tu in tam, brez glavarja in starešine, nepoznamo se, svoje moči drobimo na korist tujcev. Združimo se torej, bratje, bodimo svoji v čvrstem, nerazdružnem jedinstvu! To bo častno za nas in osvetlili si bomo lice pred tujci, a mati nam domovina gledala bo s ponosom, kako ji njeni sinovi raznašajo milo ime po tujem svetu, posebno tu po Kgiptu, tei prastari deželi, koja je bila zibelka človeštva in prosvete. Naj bode toraj utemeljenje slovensko-hrvatske sloge v Egiptu prvi korak vseh nas k prosveti in uzajemni podpori mej Slovenci, Hrvati in ostalimi Slovani v tem gostoljubnem kotu „ "rnega kopnega sveta". Mi se trdno nadejamo, da se bode tudi Vaše blagorodje navdušeno oklenilo te plemenite namere ter se jej blagodarno odzvalo. V to ime, imamo čast, pozvati Vaša blagorodje na sestanek, koji bo meseca decembra tega leta. Na tem sestanku se bo razpravljalo o društvenem pravilniku ter se volil odbor.* Ta poziv nas je jako razveselil in prav od srca želimo, naj bi se lepa ideja uresničila. — (Razpisane službe) Mesto pristava pri rrvnateljstvu pomožnih uradov finančnega vodstva, v IX. čin. razr dti eventuvalno mesto oficijala v X. in masto ksnoslista v XI čin. razreda pri finančnem ravnatnljstvu kranjskem. Erošn)e do 8. janu-varja pri istem ravnateljstvu. — Mesto davčnega pristava v XI. čin. razredu. Prošnje do 24 t. m. pri finančnem ravnateljstvu. — Mesto paznika pri dež. sodišču v Celovcu. Prošnje do 9; januvarja. * (Zgorel otrok ) Sarajevskega kočijaža Omca žena je imela opravek zunaj doma in je svojega šestletnega sina, da bi se ne klatil po cesti, zaprla v svoje stanovanje. Za časa nje odsotnosti je nastal v hiši ogenj in dečko je zgorel. * (Dame na biciklu ) Tistim pri nas še sila redkim, drugod pa že jako številnim damam, ki se vozijo na biciklu, 88 je sedaj pridružila še italijanska kraljica Mirgerita. V dvanajstih lekcijah se je naučila voziti tako izvrstno, da se labko kosa z vsakim »sportsmauoni". 1 1 —• Slovenci ln Slovenke) ne zabite druSbo sv. Cirila ln Metod« 1 k A 1 1 Darila i Uredništvu našega lista so poslali: Za ..Narodni dom4 v Ljubljani: Gospodje uradniki banke „Slavija" v Ljubljani 10 kron. Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Brzoi a/srlce. Dunaj 13. decembra. Poslanska zbornic« je danes nadaljevala proračunsko razpravo. Grof W u r m b r a ii d je rekel, naj protiscinitje gledajo na Armensko, tam da bodo videli posledice sovraštva mej plemeni Obžaloval je, da radi politike ni moči izvesti nobene reforme. V imeni mladočeske stranke je govoril Kal si. Zahteval je, naj vlada takoj odpove tigo vinsko in carinsko pogodbo l Ogersko, pojasnjeval bistvo češkega drž. prava in obrazložil titjatve Čehov v jezikovnem oziru ter pogoje za spravo mej Cehi in Nemci. Kaizlov govor je obudil največje zanimaujc. Dunaj 13,- decembra. Pričakuje se, d* pride še v današnji seji poslauske zbornice d»> konllikta mej llohemvartovim klubom in katoliško ljudsko stranko. Poslednja je sklenila glasovati zoper dispozicijski fond. Dunaj 13. decembra. Nocoj se pripelje maloruska deputacija, da se pritoži pri cesarja zaradi galiških razmer in vladnega postopanja pri galiških deželno/borskih volitvah. Cesar vzprejme jutri deset voditeljev te deputacije v avdijeuciji. Vsa deputacija se udeleži nocoj javnega shoda, na katerem bo dr. Lueger govoril o gališčih razmerah. Sofija 13. decembra. V sobranju je posl. Najčev izjavil, da opozicija ne dovoli vladi proračuna, dokler ne prestopi prestolonaslednik Bori s k pravoslavju. Vsled te izjave je dal predsednik govornika odstraniti iz zbornice. Opozicija se je temu uprla in nastal je splošen pretep. Iz ur A gld 10 kr., dne 10. decembra 1 '.•.'> in 20. jamroarja 18Utj v Ljubljani. Franceta T-omaiifcn posestvo v Sanaboru, cenjeno 2562 gld. 70 kr.v dn6 16. decemba. 1895 in 2u. januvarja 189»> v Vipnvi Ivanke in Janeza Praznik zemljišča v Turjak«, cenjena 8815 gld^, dne 16. decembra 1895 in 21. januvarja 1896 v Velikih ILa&cah Matija štrukelj a zemlji&če v Medvedci, cenjeno 36o5 gld., dia? 18, decembra (nov narok) v Ljubljani. Joiefa, Štruklja posestvo v Struklovi vasi, cenjeno 2941 j;ld_, dn«. 18. decembra (v drugič) v Ložu. Janezu H u n s k o 1 1 e posestva v Mavrlu, cenjena 3000 7a 9t sr. jzah. oblačno Srednja včerajšnja temperatura -j-320, za 4*5° nad normaloui. ID-u.n.a^slcsi borza dne 13. decembra 1895. Skupni državni dolg v notah..... 100 gld. 20 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 100 n 95 * Avstrijska zlata renta....... 121 a 70 s Avstrijska kronska renta 4°',..... 10O , — , Ogerska zlata renta 4°/0....... 121 „ 75 a Ogerska kronska renta 4"/0 ..... 98 , 65 , Avstro-ogerske bančne delnic« .... 1010 m — a Kreditne delnice......... 37o „ 25 g London vista........... 121 , 65 - Nemški drž. bankovci za KM) mark . 59 „ 55 „ 20 mark............ 11, 90 , 80 frankov........... 9 . 65»/, . Italijanski bankovci........ 44 „ 80 , C. kr. cekini........... 6 , 74 „ Dne 12. decembra 1895. 4% državne srečke iz l. 1854 po 250 gld. 147 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 193 m — , Dunava reg. srečke 5'/, po 100 gld. 130 ,, — , Zemlj. obč. avstr. 4•'/■'„ zlati zast. listi . 120 , — „ Kreditne srečke po 100 gld...... 203 . 50 . Ljubljanske srečke......... 24 . — , Rndolfove srečke po 10 gld...... 23 , — , Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . 164 „ — . Trauiway-dru4t. velj. 170 gld. a. v. . . . 492 n — , Papirnati rube 1 j......... 1 . 29*/4 „ Listno-žagna dela nudijo za dolge zimske večere prav prijetno kratkočasno zabavo. Via potrebne priprava za to se dobivajo po ugodnih cenah v prodaj hI ni e i Fr. Stampfel v Ljubljani Kongresni trg (Tonhalle). (ifU7—i) Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti nafie preljnbljene soproge, oziroma matere, sestre in svakinje, gospe Antonije Perko roj. Novak soproge sobnega slikarja katera je danes zvečer ob 1 ,9 uri, po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 44. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v soboto, dne 14. decembra t. 1., popoludne ob 3. uri iz hiše žalosti, Florijanske ulice st. 32, na pokopališče k sv. Krištofa. Svete mase zadušnice brale s-, bodo v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. Draga rajnka se priporoča v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 12. decembra 1895. Franjo Perko, bo prog. — Avgust, Lađo vik, Adolf, Franjo, Antonija, Ivanka, otroci. — Joalp Novak, brat — Marija Segedtn roj. Novak, Barbara Novak, sestri. — Marija Novak, svakinja — Ignacij Segadin, Joalp Stebli, svaka. (1618) srajce za gospode z gladkim in nagubanim oprsjem, kakor tudi ovratnike in manšete obramnike (hlačnike) in vodno najnovejše T kravata 1* ^ priporoča (1494 — 3) Alojzij Persclie Pred škofijo 22 poleg" mestne hiše. Lekarna Trnk6cgy, Dunaj, V. Doktor pl. Trnk6czy-jev zeliščni sirup od občinstva navadno zahtevan pod imenom sok za prsa, pljuča in zoper kašelj prirejen iz planinskih solilo ln lahko rast opij lv aga vapn enega telesa. Steklenica i navodilom o porabi 56 kr., 12 "teklmic & gld. Dobiva se pri (1568 3) U bal d u pl. Trn k ocxy- j u lekarnarju v Ljubljani. 1'oall t« se a obrt* tu o poHto. Lekarna Trnk6czy v Gradci. aa.uaa. vav.*mm a- — -u m 3 pr o-o n *< 0 d B. si; C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. dri, železnic Izvod iz voznega reda 'voDas-v-sa.*** av odL 3m ohctoTorav 18S5. ImmPM —nj—I prtknjaini te —hajalnl aaaf gMum m a> Odkod li LJubljano (Jni. kol.) OS 1» mri S wUm. p* m+H oMbal vlak v TrbU, PonUbal. Beljak. Oa-lafM, fniiHDifMM, Ljubno, aaa Balattial m Amh, laahl, Ornnn-Amn, Sola«cr»d, HtajT, Um, Bcdajart««, flaaaj, Marijina nn, H»b, Karlov« vare, franoova vare, Prag«, Uprnko, Dan«) vi« Aoihti«. Ok a hH IO nafta, njimrmj —iliei vlak * Koeevja, Sovo maito. OS r. m*H tO uUn. mjutr*) oMbnl vlak v TrbU, Voatabol, BoUak. Oslove«, FHiuiDiStH, UJnbno, Dna »J, oaa Bolathal v BolaoflTacl, Dan«! vfa Amatotton. Ok 1». uri M nmtn,. yajiohflw< mtul vtek * Sovo narto, Kaiitji. O« 11. *mrt SO m*tm. Kooavja, Novoga aaaote. M U aH H waa«. BafMfMaffM oaabnl vlak a Dttaaj* vla AniUHn, Upakaga Prago, Vranoovtti varc.v, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, PLcnJa, Bndajavie, Bola ograda, Idaao, Stajra, Parlaa, Oanev«,,. Oarfha, Braganea, laooiooto, Zalla aa Joaarn, Lood-Oaatalna, Uaona» Oalovea, Ponlabla, Trblaa Ok B. mrt 5W m4m. fijialaiBiii aaaaanl vlak la Kooavja, Sovaga BaSjjSa Ok B. mri *S m+ir* popoJaMlta« aaabat vlak ■ DaaaJa, Idakaa, iolathala^ Beljaka, Oalovaa, Pranaanaiaato, Poatehla, Trblaa O* B. mri M mri m. moaanl vlak te Koeevjo. Sovaga Maota. O* B. mri 4 m+ir* gggggp ooobal vlak m Doaaja grako AauMtaaoa fce. Edabaag*. BaUaka, Ootovoa, Pootebla, Trbloa. Odhod Is lajubljano (drt. kol.V OS t. mri BB and«, mjm+rmj v Baatulk. ■ B. g OS m jio^iOlnalaia m a B* SO vvo^ov Prihod ▼ laJnbUano (drl. kol.). OS B. mri 39 m%*wt. mjmirt^ la KasuilSa . ti. . IA , dopolni«« . M 0. „ SO (5—288) Razpis acilelj slce službe. Obrok za vlaganje proženj za službo učitelja-voditelja na nafii 5 razredni deški ljudski Soli v Tratil 8 letno plačo 800 gld., ki je bila razpisana do dn& 20. novembra t. 1., se podaljšuje do IO. Ja— ■auvar|n I.Š1M3. leta s pristavkom, da se bodo učitelj-voditelj zavaroval za pokojnino letnih .r>00 gld^ Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda Ljubljana, dne 8. decembra 1895. "H gumaste galoše la najboljio vrsto za dekleta.....gld. 1*60 ii dame gld. 190, „ 220 „ gospode N 2*80, ,« 3*20 ponuja (1444—6) Henrik Kenda St. 36.0K0. Razglas. (1509-3) V zmisla §. 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano ne javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in stroških 1. mastne občine ljubljanske, 2. mestnega ubožnega zaklada, 3. inefrcansko-bolničnega zaklada in 4. ustanovnega zaklada že sestavljeni in bodo agil H, do) VOa t. lila razgrnjeni v magintratnem ekspeditu občanom na vpogled, da vsak lahko svoje opazke v njih navede. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 3. decembra 1895. Proda se iz proste roke v lepem kraju na Gorenjskem (1540—3) lepa dvonadstropna hiša ležera ob železniški postaji, z vsemi k njej pripadajačimi j£ON|»€»-riairNltiiiil |»o«Io|rJI. w. Teltlkllll Nlldllllll lil ltk|iot-niiii vrtom. Iilovl. vellkiiii le|ilm dvorlMom itd. Več se izv*5 iz prijaznosti pri upravuiAtvu »Slov. Naroda". lekarna ,pri zlatem državnem jabolku4 I »mul j. T.. Siny:4*rHlrriwNo Nt. IS. J. Pserhofer-jeve nrlt/Ololno IfPnnlirO Pre> krl hro-rlloa imsnovane, staro UU VClJOllllO M UUHlfTJ, /.iiHiiit, lahko Aist £e domaće zdravilo. Od tbh kroglic stanu: 1 skatljloa s 15 hroarlloaml al hr., 1 svitak s 8 ihat-ljloaml 1 g;ld. 5 kr., ta se pofilje nefrankovano proti povzetju pa 1 gld. 10 hr. Če se poprej vpoalje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pofiiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. '25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr, 8 zvitki H gld 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr.. 6 zvitkov 5 gld. 80 kr, 10 zvitkov 9 g!d 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more pošiljati.) 1'rosi m* izrecno T" „j. Paerhofsr-Ja odvajalna hroajlloa" -ajjsjj zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vaafcn ftka'ljice na navodilu o uporabi stojafli podpis J. Pasrhofer m mcer z rndećlml črkami. Balzam sopar ozeblino J. Pserho-far-Ja. I loocek 40 kr., s poštnine prosto po&iljatvijo G5 kr. Boh Is ozkega trpotoa (Spitzwegerich-safl), 1 steklenica 50 kr. Balzam sopar g-oiio, 1 steklenica 40 kr., s poštnine prosto po&iljatvijo