L J 7 ' ' * *' \ »L 14 dii odličnega voditelja. Med njim in slovenskim ljudstvom se je razvilo naravnost ganljivo razmerje popolnega medsebojnega razumevanja in zaupanja. V tem razmerju je bil vir tolikim uspehom v razvoju tržaska^a Slovenstva v dobi Rybarev&aa vodstva. Z darom svoje velike zgovornosti na javnih shodih je vzbujal v ljudstvu narodno zavest in ga stalno dovajal do visoke stopnje politične dozore-losti. S svojimi nauki, navodili in zgledi je oplojal kulturni razvoj in socijalno življenje, je pospeševal delo za gospodarsko organizacijo riašega ljudstva. O tem priča dejstvo, da so imeli na tržaškem ozemlju malo manje nego dve stotini raznih organizacij, ki jim je bil vsem namen: vsestranski razvoj in napredek. Enega največjih svojih tri-umfov je dosegel dr. Rybšr na državnozborskih volitvah za takozvano «peto kurijo». Morda bo umestno, če napišem tu nekoliko pojasnila. Volilna reforma, ki jo je predložila Badenijeva vlada 1. 1890., je k prejšnjim štirim k uri jam dodala še eno, takozvano «peto kuriio». Za volilno pravico v tej kuriji se je znižal cenzus in so zadobili volilno pravico tudi tisti, ki so plačevali izpod 5 gold. davka. K prejšnjim 353 mandatom se je pridružilo 72 mandatov nove kurije in število volilcev se je zvišalo od 1 milijona 700.000 na 5 milijonov 300.000, torej za več, nego 200 odstotkov. Ta peta kurija je sicer pomenila napredek v demokratizaciji volilne pravice, toda ta napredek je bil paraliziran s tem, da se je uvedla pluraliteta volilne pravice. To je: volilci starih kuri j so dobili glas tudi v V. kuriji, so imeli torej dvakratno volilno pravico. Značilno je tudi, da je tudi po tej reformi kurija veleposestva ohranila svoj stanovski privilegij. 5000 veleposestev je slej ko prej imelo 85 mandatov, torej 13 več nego 5. kurija s splošno volilno pravico. Trst z okolico je dobil 1 mandat za peto kurijo. V letu 1907. je sledila volilna reforma Beckove vlade, ki je v principu prinesla splošno in enako volilno pravico s tem, da je odpravila kurije. To enakost pa je zadobil le posamezni voli-lec, ni pa se izražala v porazdelitvi mandatov. Ta se je namreč določila po kronovinali in je Beckova reforma brez vsakega ozira na število prebivalstva do- delila bogatejšim deželam večje Število mandatov. Na tem so se okoristili Nemci In Italijani. Na volitvah v V. kurijo po Bar denijevi reformi je bil v Trstii nad kandidat dr. Ryb&F, italijanski kandidat pa Atilij Hortis, mož velikega slovesa med Italijani kot patri jot, kot znanstvenik in zgodovinar. Tem višje moramo ceniti nepričakovano sijajni uspeh dr. Ryb£ra. Hortis je dobil okoli 10.000 glasov, Ry-b6f pa okoli 8000. Prosimo: to se je zgodilo v V. kuriji v mestu tržaškem. Ta uspeh je izzval na drugi strani splošno osuplost, na naši pa največje zadoščenje in peno s, ker se je neizmerno povzdignil ugled naše stvari. Kako resno in vestno je smatral pokojni dr. Rybaf nalogo in dolžnost ' narodnega voditelja, na j poka žeta. naslednja dva primera izmed stotine drugih. Bližale so se državnozborske volitve. Politično društvo je sklicalo volilni shod na Pomjan-£čini — na «KroŽadi» nad Koprom. TulUa je silna burja. Ker je bil nekoliko bolehen, smo ga nujno prosili, naj se ne izpostavlja nevarnosti in naj ne hodi z nami. Zastonj je bilo. Odgovoril je odločno: resni časi so zdaj in dolžnost moja je, da &«tti na delu tudi jaz. Dvorana je bila nabito polna, atmosfera strašna, duSljiva. Dr. Rjbaf pa je govoril z vsem ognjsm, poučeval in bodril, dokler ni zgrudil. Posledica je bila d&ljfla bolezen. Bil je shod v Trebčah. Govornik je bil dr. Rvbir. Ker je bilo skrajno neugodno vreme, so ga vaščšni prosili, naj ne hodi peš, Češ da mu preskrbe voz, Ry-b*r pa je odločno odklonil rek-ši: «Rekli »te, da sem vaš general. Torej ste mi moja vojska. General pa mora ostati pri svoji vojski! In je z drugimi m*£čam in okoličani peš proti Trstu v najhujši burji. Ta dva primera katera kako ni dr. Ryb£? na vršenju dolžnosti voditelja ljudstva nič studil, nrti svoj ©ga šibkaga zdravja...! Dr.ju Ryb&fu se je od izvest-nih strani očitalo, da strupeno sovrati Itaiijo in Italijane. Taka trditev pomeni potvorbo dejstev. Dr. Rybaf je bil pač odkrit in odločen sin svojega naroda in temperamenten borec za njegove pravice, toda vsa njegova narav je bila preple-menita, da bi poznala sovraštvo. Nikdur ni sovražil italijanskega naroda, pač pa je bil glasnik v boju proti politični stranki, ki je odrekala našemu narodu vsako pravico. To je zgodovinsko dejstvo. Nadaljnje zgodovinsko dejstvo je, da je dr. Rybaf med vojno, v garni-ziji v Trstu kot nadporočnik, o-petovano kot uradni branitelj pred vojaškim sodiščem branil Italijane, obdolžene raznih zločinov in tudi veleizdaje — in to s t*ko vnemo in tudi uspehom, da si je nakopal najhujšo zamero in maščevanje visokih krogov, ki je zadobilo svojega izraza v tem, da so gra premestili iz Trsta na Koroško in na fronto in da je vrhovno armad-no poveljstvo — nadvojvoda Evgen — izdalo rezerva-tno povelje, naj Rybifa pošljejo «auf einen interessanten Punkt!» Dr. Ryb«t* sam mi je često pripovedoval, kako sk> pozneje prihajali k njemu očetje takih mla^ dih italijanskih obtožencev zahvaljevat se mu s solzami v očeh in izjavljajoč, da ne bi bili od strani slovenskega politika nikdar pričakovali takega ka-valirstva... Tako je bilo «sovra-štvo» dr.ja Ryb&ra! Kronska priča za to je zlasti dr. Fran Brnčič, ki je kot stotnik-avdi-tor istočasno tudi — reševal italijanske obtožence. To so zgodovinske resnice! Dr. Rybar kot človek? Naj-blažja duša na svetu* Kolikokrat mi je bridko tožil, kako ga obletavajo ljudje in nadlegujejo tudi z najrazličnejšimi prošnjami in zahtevami, ki niso bile v nikaki zvezi z nalogo in dolžnostjo poslanca in so včasih celo zelo odijozne zanj. Ali ni se jih mogel odkrižati, ker mu ni bilo dano, da bi komu kako prošnjo odbil. Dr. Ryb&f v krogu svoje obitelji? Idealen soprog, vzoren oče svoji deci. V Ryb&Fevi rodbini je vladalo najlepde soglasje, naj plemenitejša medsebojna ljubav* Soproga Zinka — iz Ka-stelčeve rodovine v Materiji — mu je bila vneta vrstnica na na- r«4nexn delu, seveda na drugih poljih. A to tako uspešno, da je bila svojemu »oprogu resna tekmovalka v — popularnosti. Malo je žena, ki bi bile tako splošno ljubljene — od imovitih plasti pa do resnih priprostih vrst — kakor je bila v Trstu gospa Zinka Rybafeva. To pa še posebno zato, ker ji je bil dan čudovit dar za občevanje z ljudmi. Znala je biti danes odlična dama na parketu, jutri pa se naj prisrčne j še kretati v družbi delavk ali kmetic. Razumljivo je torej, da se k blagi ženi, ko je prišla nad njo tako strašna nesreča, obrača najgloblje in itajresničnej&e sočutje vse nase družbe od mestne hiše pa do koče v podeželski vasi. Nje po- ložaj je bil te dni tem straš-nejši, ker je tudi sama. morala v posteljo in ji ni bilo dano, da bi svojemu tako ljubljenemu soprogu pritisnila poljub ob njegovem zadnjem vzdihu. Bog milostni jo tolaži in ji daj potrebne moči v teh težkih urah. Dr. Otokar Ryb£f pa naj v božjem miru sniva svoj večni sen! Ves naš hvaležni narod moli danes za mir in pokoj duši blagega pokojnika. Bil je tudi meni oseben dobrotnik. Včeraj so položili v daljnem Beogradu dr.ja Rvbar a k večnemu pokoju. V duhu ga je spremljalo vse naše ljudstvo in sipi je cvetje na ta sveti ^rob. Naj se mu pridruži tudi moja cvetka neminljive hvaležnosti! ' M. C-č. oje mi ur. tucana Veličasten pogreb BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes dopoldne se je vršil svečan pogreb dr. Rvbar a. Ob 10. dopoldne je bilo opravljeno v beograjski katoliški cerkvici cerkveno opravilo. Truplo velikega pokojnika so prenesli iz cerkve na mrtvaški voz višji uradniki zunanjega ministrstva. * e * Poleg ožjih sorodnikov ter večjega števila ožiih prijateljev pokojnika iz Slovenije in Julijske Benečije so se udeležili pogreba najodlicnejši dostojanstveniki p^estolice in velika množica občinstva. V sprevodu je bilo videti predsednika vlade Uzunoviča in vse ministre, kralja pa je zastopal admiral Priča. Nato je sledil mnogoštevilni diplomatski zbor in vse uradništvo zunanjega ministrstva. Na pokopališču se je v imenu zunanjega ministrstva poslovil od pokojnega poslanika jugo-slovenski poslanik Ljuba Ne-Šić, ki je slavil pokojnikove zasluge za jugoslovenski narod od trdih manjšinskih bojev na Tržaškem preko dunajskega parlamenta, kjer se je odločno zavzemal za majnižko deklaracijo, pa do njegovih lepih diplomatskih uspehov v svobodni kraljevini SHS. Nato so govorili še bivši poslanik dr. Vošnjak, ministrski pooblaščenec Bakotič in istrski begunec Ivo Mogorović. Pogrebna slavnost je potekla v najlepšem redu in je na vse prisotne napravila najgloblji vtis. Zs Maje Haisollnij^e skražnlse MftJztreiki in Mski ti?t!]nHci krčeviti orožnika na rš?*rtu pri mHstrskim prirfse&iku RIM, 15. (Izv) Danes zjutraj je predsednik vlade pozval na raport nadzornike okrajev ter ladijske poveljnike kr. orožnikov. Trst je zaaLopal brigadni general Sterzi. Ministrski predsednik je imel kratek govor, v katerem je nadzornike in poveljnike opozoril na svojo okrožnico na prefekie, ki j« nekak kompas, po katerem se morajo ravnati oblasti, katerim je bilo poverjeno čuvanje javnega miru. T6m uvodnim besedam je dodal predsednik vlade: dogodkih, ki so sami po sebi popolnoma neznatni, a lahko zadobijo važnost in pomen, če se uvrstijo v splošni okvir ostalih dogodkov; 5) v novih zakonih o javni varnosti imate mogočno orožje, katero bo prineslo državi izredne koristi, ako bo dobro uporabljeno. Prepričan sem, da bo orožništvo umelo izvajati istega primerno svojim tradicijam, ki so priča visokega čuta za dolžnost in pripravljenosti za žrtve. Gospodje oficirji! Nimam ničesar drugega dodati. Izročite moje pozdrave in izraze moje največje simpatije vsem častnikom in orožnikom. Mi\ gi Simm Razgovor je trajal emo uro RIM, 15. (Izv.) Danes ob 8 4G je prispel v spremstvu svojih treh sinov in svojega osebnega tajnika iz Brindisi v Rim angleški zakladni minister Churchill. Danes popoldne je obiskal angleški minister v palači Chi-gi predsednika, vlade on. Mus-solinija, s katerim se je razgo-varjal približno eno uro. Prvemu delu razgovora, ki je trajal 25 minut, je prisostvoval tudi angleški poslanik Rouald Graliam. Churchill bo ostal v Rimu približno šest dni, zakaj dne 20. ali 21. t. m. bo odpotoval naravnost v London. -Dne 19. t. m. se bo udeležil svečanega obeda in sprejema, katerega prireja vsako leto na ta dan angleško poslaništvo. Pred svojim odhodom bo minister Churchill sprejel zastopnike angleškega in italijanskega tiska Kakor zatrjujejo, ima Churchillov obisk izključno privaten značaj. Takoj po svojem prihodu si je angleški zakladni minister izposloval dovoljenje za skiciranje rimskih spomenikov Poleg* izbornega finančnega ministra je namreč minister Churchill tudi strokovnjak v vojnih, zlasti mornariških zadevah in pa spreten slikar. PffenivskH ktmisijfl se jo včeraj sestala v Rimo RIM, 15. (Izv.) Danes se je prvič sestala pod predsedstvom italijanskega delegata in polno-močnega ministra gr. uff. Carla Rossettija v palači Chigi mednarodna podonavska komisija, v kateri so zastopane Italija, Jugoslavija, Anglija, Francoska, Nemčija, Romunska, Bolgarska in Madžarska. Tekom svojega rimskega zasedanja bo komisija razpravljala, kakor smo že poročali, o važnem vprašanju ureditve podonavske plovbe skozi ((Železna vrata». Današnje otvoritvene seje sta se udeležila tudi minister Giu-rati in podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve on. Grandi. Trst in Hamburg Konferenca za oredltev železniških tarifov RIM, 15. (Izv.) Dne 10. februarja se bo vršil na Semmeringu sestanek zastopnikov železnic, ki so soudeležene pri sporazumu o jadranskih in hambur-ških tarif ih. Na predstoje če m sestanku se bo skušal doseči sporazum, ki bo napravil konec carinski vojni med Hamburgom in Trstom. V preteklem letu sklenjeni sporazum je bil namreč samo začasen in izgubi svojo veljavo SMILAJOD 139 £l»li kri PRSNI SIRUP izborno sredstvo proti kašlju G L Y K O L najboljše okrepčevalno sredstvo Ukana Castillamick - Trst, Via dei Giulisni 42 Lastolk: F. BOLAFFIO I 3 besede: 124 I ' SPECIJALITETA KAVA HA11H : m am TRST: 5 razprodajalnic. ?ORICA: Via dell'Arcivescovado BERLITZ-SCHOGL Trat, Via Fabio Filzi 23 - telef. 44-82 taik In prevodi v vseh jsziklh. ,.U) MAPAV* * VJEH tEKAftN raasžtii mm - via t« s. p ero«- Trsi koncem tega leta. Sestanka so bodo udeležili zastopniki Italije, Nemčije, Čehoslovaške, Avstrijo in Jugoslavije. Velik lov in velik plen NEAPELJ, 15. (Izv.) Včeraj je priredilo orožništvo na aver-sanskem polju velik lov na mnogoštevilne prestopnike, ki so se tamkaj skrivali. Lovski plen je znašal 334 prestopnikov, med katerimi je 135 takih, proti katerim je bil izdan opomin. JLova se je udeležilo kakih uvjO orožnikov. Svibs} med hiistsvshia! Btvlisrjl RIM, 15. (Izv.) Danes se je vršil v rimski okolici dvoboj med ravnateljem fašistovske revije «La Conquista dello Stato» Cur-tiem Succhertom in med sorav-nsteljem fašistovskepra dnevnika «LTmpero» Marijem Carli-jem. Po šestnajstem brezuspešnem napadu sta se oba nasprotnika pobotala, toda s tem še niso končani dvoboji za Suce h prta, kajti istočasno s Curlijem mu je napovedal dvoboj tudi drugi soravnatelj lista «L"1iil-pero» Settimelli. Danes pa jo Succhertu napovedal nov dvoboj urednik lista «L/Impero» Silvio Maroranno, ki se je že pred nekaj dnevi boril s Suc-chertom, pa je podlegel radi utrujenosti. Hercnlaneum P.IM, 15. (Izv.) Po nalogu ministrskega predsednika se bo v najkrajšem času pričelo z izkopavanjem starega rimljanskega mesta Hercunaleum, ki je bilo liki Pompei zasuto ob priliki izbruha Vezuva 1. 79. po Kr. r. Izkopavanja so bila pričeta S** v drugi polovici preteklega s1 -let j a, pa so bila pozneje prel- i njena. " _ PinCeusKI mest se bo začel graditi BEOGRAD, 15. (Izv.) Dar dopoldne se je vršila seja n ' nlstraKega sveta, na kateri bil definitivno sprejet predi o zgradnji takozvanega pančf . skega mostu, ki bo vezal Pe čevo z BeogTadom. Po seji je prometni minisn-v general Milosavljević izja novinarjem, da se bo takoj p čelo z gradnjo mostu in da bo gradnja trajala 3 leta. Most bodo zgradili Nemci na račun reparacij. O tem je ministrsko predsed-ništvo izdalo poseben komunike, ki se glasi: «Na današnji seji ministrskega sveta je bilo definitivno sklenjeno, da so zgradi pančevski most in da se delo odda nemškim tvorni ca m za znesek 21,009.682 zlatih mark. Od teva zneska gre na račun reparacij 16,819.108 zlatih mark, ostanek pa se pla£a v gotovini. Most se mora zgraditi najkas-'neje v 4 letih in izročiti prometu v tem roku. Rok velja od dneva podpisa tozadevne pogodbe. _ Smrt uglednega Jngosloveua BEOGRAD, 15. (Izv.) Danes je umrl v Dubrovniku Anton Pu-gliesi, eden izmed velikih narodnih borilcev, ki je bil svojčas član dalmatinskega deželn. zbora. Pokojnik je bil župan Dubrovnika in predsednik tamošnje radikalske organizacije in kot tak markantna politična osebnost v predvojni Dalmaciji. IL cEDINOSTk V Trstu, dne 16. januarja 1927, NemSka vladna kriza Đurđu s ni imel uspeha — Vlado bodo sestavile srednje stranke? BERLIN, 15. (Izv.) Kakor je bilo predvidevati, se je definitivno ponesrečil Curtiusov poskus sestaviti novo vlado. Po mnenju katoliškega centra, je sedaj mogoča samo taka vlada, ki bi jo sestavljale srednje stranke. Hindenburg je sprejel danes kancelar j a Marxa in nekatere druge politične voditelje. Vse kaže, da bodo tvorili novo nemško vlado demokrati, centru-maši, nemški ter bavarski lju-dovci in gospodarska stranka. Toda taka vlada bi najbrž naletela na odpor nemških liacijo-nalcev in najbrž tudi socijali-etov, zlasti če bi Gesslcr še ostal vojni minisetr, kakor lioče Stre-semannova Stranka. V pondeljek se bodo sestale parlamentarne skupine, 19. t. m. pa državni zbor, ako bo do tedaj že sestavljena nova. vlada. Churchill se je razgovarjal z grškim zunanjim ministrom ATENE, 15. Atenska brzojavna agencija sporoča: Angleški zakladni minister Churchill je izrazil željo, da bi rad govoril z grškim zunanjim ministrom Michalakopulosom. Ta se je pred\ č Mra jšnjim tekom popoldneva podal na angleško poslaništvo, kjer se je sestal s Churchillom. Razgovor med obema ministroma je trajal celo uro in jo bil prav prisrčen. Rusija in Poljska MOSKVA, 15. Prihod poljskega poslanika v Moskvo tolmačijo ruski politični krogi kot znak važne izpremembe v od-nošajili med Poljsko in Rusijo. Obe državi bosta najbrž v najkrajšem Času uredili vsa še nerešena vprašanja ter bosta sklenili varnosten pakt. Novi predsednik francoskega senata PARIZ, 15. Na včerajšnji seji senata. je bil izvoljen za predsednika. Paul Doumel*. Od 273 senatorjev jih je zanj glasovalo 238; socijalisti so se volitev vzdržali. _ Pol milijona so ukradli PARIZ, 15. Ko se je neki dra-gruljar včeraj zjutraj vrnil v svojo prodajalno, je zapazil, da so mu neznani tatovi prevrtali železno blagajno ter mu odnesli mnogo draguljev in dragocenosti v skupni vrednosti pol milijona frankov. MehlKansKI episkopat zavrača obdolžitve predsednika Calle&a MEHIKO, 15. Mehikanski episkopat je objavil izjavo, v kateri zavrača obdolžitve, ki jih je Calles izrekel proti mehikan-skim škofom, češ da so ščuvali proti oblastim ter snovali zaroto proti državi. Episkopat izraža upanje, da bo vlada dovolila škofom, da se branijo proti tem obdolžitvam, ko bo zbran obdolžitveni materijal. V svoji izjavi obžalujejo me-hikanski škofje, da je vlada nepravično postopala napram škofu Diazu. Proiestna stavka proti Angliji na Kitajskem HONG-KONG. 15. (Izv.) Tekom poslednjih dni narašča število protestnih stavk proti Angliji, posebno pa v Shanghaju, Ilan-Kovu in drugih manjših središčih. Po poročilu oblasti se je stavka razširila celo do Ichanga, kjer so se vršile proti Angliji viharne demonstracije. Medtem bežijo misi- i jojtfirji iz notranjosti dežele. Po- \ ložaj v Ilan-Kovu ie nespremenjen, in to posebno radi odpora angleških bankirjev in trgovcev, ki se branijo nadaljevati svoj posel, dokler ne doseže angleški polnomoč-ni minister zadostno garancijo varnosti š strani kitajskih oblasti. _ 37 mrtvih radi eksploadje TAMPICO (Mehika), V pristanišču je eksplodtfcri velik reservoir bencina. Sedemintrideset pristaniških delavcev je pri tem izgubilo življenje. Ju g »slovenski poslanik v Budimpešti pri Bethlenn BUDIMPEŠTA, 15. (Izv.) Madžarski min. predsedsednik Beth-len je danes sprejel v daljši konferenci jugoslovenskega poslanika Gešo Tadića, ki je bil pred kratkim imenovan na to mesto. liurofojte in Me „EDiHOSr Ob smrti dr.ja Otokarja Rybžfa V stalne tesnejše stike z dr. Ryb£fem kot politikom sem prišel šele od konca 1906. leta dalje, ko sem bil izvoljen v odbor našeg-a Političnega društva «Edinosti». Dr. Rybdf je bil v njem že zdavnaj in je ostal njegov član do svojega odhoda iz Trsta po koncu vojne. Kot tajnik, in sicer skoraj poltretje leto (do aprila 1910. leta) pod predsedstvom samega dr. Ry-b£ra, a od takrat dalje kot predsednik naše tržaške politične organizacije sem spadal v ožji krog njegovih najbolj zaupnih političnih sotrudnikov. Za mojo osebo je bilo najino razmerje določeno že vnaprej po tem, da sem bil skoraj polnih trinajst let mlajši od dr. Rybara in da ga je takrat, ko sem stopil v odbor Političnega društva, davno že vsak priznaval za. voditelja in predstavnika tržaških Slovencev. Z udanostjo sem se mu približal in z veseljem sem sledil njegovemu vodstvu. Četudi je razmerje v teku let postajalo vedno bolj zaupno in prijateljsko, sem vendar nasproti starejšemu, tako uglednemu in veljavnemu prijatelju ohranjeval tisto spoštljivo razdaljo, katera je odgovarjala prvotnemu razmerju. Omenjam to, ker je značilno za pokojnika., ki je iz njega vkljub vsej ljubeznivosti in milobi tudi v najbolj zaupnem krogu dihala možata samozavest in resnoba, sileča k spoštovanju. Mislim, da je prav v tem vjemajočem se nasprostvu mehkega in trdega v nastopu dr. Rybafa ključ za tisto, kar bi se sicer skoraj moralo imenovati uganka njegove neizmerne popularnosti. Dr. Rybaf je privlačeval mase z ognjevito, a priprosto, tudi najmanj izobraženim pristopno zgovornostjo, z bistrim, prepričevalnim, na pravem mestu šaljivim in spet rezkim dokazovanjem, a predvsem — tako menim — s tem, da so mase Čutile v njegovih besedah f milobo ljubezni i avtoriteto samozavestnega voditelja. Dr. Ryba? je bil odličen odvetnik. Naj mi bo kot odvetniku dovoljeno povdariti, da je bil uzoren predstavnik tistih lastnosti, ki jih s ponosom štejemo med tradicije svojega stanu in ki so vkljub blebetanju nevednežev in zlobnežev prav tiste, radi katerih so odvetniki poklicani k sodelovanju na vodilnih mestih v javnem življenju. Nihče se ni upal nikdar niti ELajmanje dvomiti o poštenju dr. Ryb4ra. Njegovi bližji so-trudniki bi pa mogli izpričati, kako je to poštenje prešinjalo tudi politika Rybara. Z naravnost bolestno razdraženo tenko-vestnostjo je odklanjal vsako nelepo, tudi samo nekavalirsko politično dejanje. Razume se samo o sebi, da je tak politik bil zato tudi vzvišen nad vsak sum, da bi ga mogel nasprotnik, tudi najmogočnejši nasprotnik, pridobiti z obljubami ali z grožnjami, da bi zatajil svoja načela. Medtem ko to pišem, so se v dalnjem Beogradu že davno vrnili domov tudi zadnji po-grebci in je legla noč na sveži grob dr. Otokarja Rybara. Pogreb se je izvršil na državne stroške v svečani obliki, kakor se prireja najboljšim sinovom domovine. Žalna slovesnost je gotovo odgovarjala zaslugam in dostojanstvu pokojnika in ugledu države, v katere službi ga je dohitela prezgodnja smrt. Vsem, ki žalujemo za dr. Ry-barem, mora biti v uteho, da se je njegova zadnja pot pre-menila v poveličanje njegovega tako delavnega in zaslužnega življenja. A jaz in drugi tisoči z menoj v tem mestu in njegovi bližnji in dalnji okolici, ko smo sedaj prevzeti predvsem od prezgodnjosti te smrti, raz-mišljujemo hkratu spričo ne-odvTatnosti te izgube, kako bi bili položili našega Otokarja Rybara k večnemu pokoju v domači zemlji ob tem sinjem morju. Politične vesti GDNOŠAJI MED POLJSKO IN RUSIJO Pri razgovoru z novinarji, ki ga je imel pred svojim odhodom v Rusijo, je novi poljski poslanik v Moskvi, Patek, podal o rusko-poljskih odnošajih sledečo izjavo: «Potrebno je, da si z vso energijo in resnostjo prizadevamo, da končnove!javno uredimo od-no&uje napram Rusiji, dasi mo- ramo računati, da bomo pri to zadevnih pogajanjih morali premagati marsikatero oviro. Vsa sporna vprašanja med Rusijo in Poljsko bi se dala zelo lahko rešiti, ako bi obe stranki imeli potrebna pooblastila in ako bi delali s popolnim prepričanjem v dober izid pogajanj Odhajam v Moskvo z najtrdnejšim prepričanjem, da potrebujemo drug drugega. Sedaj nimam nobenega posebnega poslanstva, toda ko se bom orijentira! v Moskvi, bom predložil svoji vladi točen in jasen predlog za rešitev vseh spornih vprašanj. Smatram svoj položaj za zelo važen in tudi precej težaven. S poljskega stališča je treba razlikovati dva momenta: borbo s komunizmom kot socijalnim naukom in borbo za vzdrževanje dobrih • sosednih odnošajev z državo, ki je komunistična Mešanje teh dveh pojmov povzroča glavne tež koče pri sklepanju normalnih zvez s sovjetsko vlado. Nadejam se, da mi bo uspelo, da nekoliko prispevam k zbližanju med Poljsko in Rusijo. JUBILEJ REVOLUCIJE NA ČEHOSLOVA&KEM V Pragi se pripravljajo na veliko slovesno proslavo desete obletnice, odkar se je pričela na italijanskih tleh borba za čelio-slovaško neodvisnost. Znano je, da je čehoslovaški narodni odbor v Parizu organiziral tekom vojne čehoslovaške vojne ujetnike v Italiji v močne oddelke prostovoljcev, ki; |so se kmalu proslavili v krvavih bojih proti Avstriji. Prvi oddelek teh prostovoljcev, ki so se borili kot čehoslovaški legijonarji, so bili ustanovljeni dne 17. januarja 1917. Dne 17. januarja t. 1. poteče torej od takrat 10 let. t RAZSODBA V KOMUNISTIČNI VOHUNSKI AFERI NA 6EHO-SLOVAŠKEM V prvi polovici meseca novembra je vzbudilo v čehoslovaški javnosti veliko senzacijo odkritje komunistične vohunske afere, pri kateri je bila prizadeta celo sovjetska trgovinska misija v Pragi. Krištof Dimov, član trgovinske misije, je kupoval od nekega vojnega invalida^ zaposlenega v litografski delavnici I. divizije v Pragi, razne vojaške dokumente, ki so bili velike važnosti za obrambo čehoslovaške države. Vsega skupaj je dotični vojni invalid, po imenu Simunek, izmaknil in prodal 81 dokumentov, med katerimi je bilo 16 zaupnih odredb. Tozadevna razprava se je pričela dne 3. januarja in je trajala točno teden dni. Od obtožencev je dobil najhujšo kazen mesar Jan Vodička, eden izmed moralnih voditeljev vohunske akcije, poznan že iz drugih komunističnih vohunskih afer; bil je obsojen na 4 leta ječe. Šimu-nek, ki je prodajal Dimovu dokumente, je bil obsojen na. 3 leta ječe. Študent Ilija Kristunov, ki je posredoval med Šimune-kom in Dimovim, je bil istota-ko obsojen na tri leta ječe in naknadno na izgon iz Čehoslovaške. Ostali trije obtoženci so bili obsojeni vsak na 2-3 mesece poostrenega zapora. Branitelj obtožencev je prijavil ničnostno pritožbo. DNEVNE VESTI Kaucije za Mii flsviiieaje Objavljamo danes zopet določbe, ki predpisujejo, kako se izračuna višina kavcije. Kavcija znaSa 590 lir za nova dovoljenja. Za stara dovoljenja znaša 500 do 5000 lir, in sicer se izračuna svota na podlagi zneska, ki je zapisan na zadnji karteli iztir-jevainice kot čisti obdavčljivi dohodek od premičnega premoženja dotične trgovine. 1) Kavcija znaša 5M lir za vsak dohodek do 5000 lir. 2) Če je dohodek večji od 5.000 lir, se izračuna kavcija tako, da se razdeli ves dohodek na stotake in za vsak stotak znaša kavcija 15 lir. Ce ima torej kdo 5600 Ur dohodkov, znaša kavcija 56X15= 840 lir. Za celi stotak velja tudi vsak odlomek stotaka. Pri letnem dohodku 5625 lir znaša torej kavcija 855 lir, ker se plača tudi za odlomek 25 lir 15 lir kavcije kakor za celi stotak. Ta račun velja do 10.000 lir dohodka, kjer znaša kavcija 1500 lir. 3) Pri dohodkih od 10.000 dg 20.000 lir na leto se izračuna kavcija na ta način, da se dohodek razdeli na stotake in vzame za vsak stotak ali odlomek po 20 lir. Ce torej znaša dohodek 15.000 lir, je tu 150 stotakov in kavcija znaša 150X20=3000 lir. In tako dalje do 20.000 lir dohodka, kjer znaša kavcija 4000 lir. 4) Pri vseh letnih dohodkih, ki so večji od 20.000 lir, znaša kavcija 5000 lir. Opozarjamo prizadete na razglas prefekture, ki smo ga objavili v včerajšnji številki «Edino-sti» o polaganju kavcij. Priporočamo vsem, da vplačajo kavcijo v liktorskem posojilu. V tem shičaju plačajo za vsakih 100 lir kavcije samo 87.50 lir in poleg tega imajo tudi pravico do b% obresti. Ce hoče'jo biti deležni te ugodnosti, morajo že tekom jutrišnjega dne podpisati za posojilo. Na deželi lahko podpišejo pri poštnih uradih. Po 18. t. m. se bo sicer tuđi lahko plačala kavcija v papirjih liktorskega posojila, toda potem se bo računala vsaka obveznica le po 87.50 lir. Pri poštnih uradih na deželi lahko še tekom jutrišnjega dne' vsak trgovec vplača kavcijc in izrazi pri tem željo, da se mu kavcija spremeni v posojilo. Tudi v tem slučaju plača za vsakih 100 lir samo 87.50 lir. Cas za polaganje kavcij je do 31. t. m. _ SMRTNA KOSA S Katinare nam pišejo: Skoro 70 let star je 9. t. m. umrl na Vrhniki upokojeni župnik Jos. Stržinar. Kdor ga je poznal, se bo vedno spominjal njegove simpatične osebe. Svojo domovino in svoj rod je ljubil nad vse. Služboval je v raznih župnijah naše škofije. Kot kaplan je bil v Klancu pri Kozini. Pozneje je bil nastavljen v Lokvi in Kontovelu, a nazadnje je bil župnik na Katinari pri Trstu, kjer je služboval dolgih 22 let. Marsikdo se ga bo s hvaležnostjo spominjal. Pod robato skorjo se je skrivalo zlato srce. Bil je vesten delavec v vinogradu Gospodovem. Odkar je junija 1925. zbolel, ni bil več sposoben za službo. Počasi je hiral. Zato je bil upokojen. Sel je na Vrhniko v Jugoslaviji uživat pokoj, toda žal le za malo časa. V nedeljo 9. t. m je nenadoma preminil. Pokopan je na Vrhniki, kar si je vedno želel. Pokopal ga je njegov rojak dr. Mihael Opeka, profesor v Ljubljani, ob asistenci domačih duhovnikov. V imenu ka-tinarske fare sta se udeležila pogreba g. župnik Leiler in g. Karel Cok. Na njegovi zadnji poti ga je spremila ogromna množica ljudstva. Bodi Ti lahka zemlja! Počivaj v miru! V torek je preminula v Puli, kamor se je pred kratkim preselila, g.a Joshrina Bizjak, mati dobro-znane družine iz Dornberga. — Pred vojno je pokojnica vodila važno goriško podjetje za izvoz sadja, katero je slovelo tudi v tujih deželah po evoji solidnosti. Kljub intenzivnemu delovanju na tem polju pa je posvečala vso potrebno pažnjo svoji številni družini, katere Člane je odgojila v dobre hčere in sine svojega naroda ter jim postavila širom d«žele spoštovani dom Bizjakovih v Dorn bergu. Tudi tu je vojna in njene posledice opravila svoje delo •u* ničavanja ter razpršila plodove desetletja trajajočega trdega dela. Pokojnici, ki je dosegla lepo starost 79 let, blag spomin, žalujočim družinam naše eožalje. DRŽAVNI UPOTJENCI in LIK-TORSKO POSOJILO Vodstvo društva državnih upokojencev za Jul. Krajino je podpisalo na pobudo predsednika g-A. Roicha iz aktiv društva 30 000 lir za liktorsko posojilo. Vodstvo se obrača do vseh upokojencev, da po svojih močeh prispevajo k uspehu posojila in da se na poziv tukajšnjo prefekture javijo najkasneje do 17. t. m. pri tukajšnji zakladnici (Via Geppa 3, III) radi podpisa za posojilo. Podpisani znesek se bo odštel od mesečnih prejemkov v 14 t tarokih. Upokojenci na deželi laLLo podpišejo pri poštnih uradih. POJASNILA O NOVIH PRISTOJBINAH Finačna intendanca nam je poslala nekatera važna pojasnila k ukrepom o novih pristojbinah na vladna dovoljenja- Objavimo jih v prihodnji številki. Iz urada FoL dr. Ettiotsi v Trsta POZOR DAVKOPLAČEVALCI! Kot vsako leto tako so tudi letos glavni davčni seznami na vpogled vsakem ar v pivi polovici meseca Januarja skozi osem dni pri vseh občinskih uradih. Je ▼ interesa vsakega davkoplačevalca, da pogleda, ali ni nisrda kakega pametnega ali dvojnega Tplsa davkov na Škodo davkoplačevalca. Reknrirati proti takim napačnim vpisom Je čas test mesecev. -Re-kurz se lahko vloži bodisi pri davčnem orado, bodisi pil žepen-Stro. Najbolje Je *lo&ti reknrz čimprej in ne čakati, da poteče Šestmesečni rok; tako bo tndi reknrz prej rešen. Opozarjamo pa, DA SEDAJ NI ČAS ZA PRITOŽBE PROTI PREVISOKI ODMERI DAVKA, AMPAK LE PROTI NAPAČNIM VPISOM ▼ SEZNAME; pač po lahko davkoplačevalec prijavi od prvega ja do 31. folija mm novo svojo oko sto pretekli 2e dve leti, odkar Je zadnjič popravljal vfitno svojih dohodkov da Se dve leti stalno, Saje davke. Podrobnejše iniormaeijc stavo reknrzov In nasvete dobite v našita tajništvih. • • * Fran Bonež - Kobarid: V Vašem pismu niste povedali, kakšna je bila Vaša služba in kakšen Čin. Sicer pa izvolite se obračati vedno le na Politično društvo «Edinost» v Gorici, via G. Carducci št. 7, I., radi pokrajinske kompetence. Franšička vd. Oblak - Idrija: Preikrbite nam certifikat Vašega županstva, da bivate nepretrgoma v domači občini. Terezija Petrcvdič - Vipava: «Edinost» od 19. novembra 1925. je že pošla. Opišite Vaš konkreten slučaj, pa Vam bomo dali potrebna navodila. Gg. M. & P.: Zadeva učiteljev se nahaja na sledeči točki: Kakor sedaj stoji stvar, ne more «Cassa De-positi e Prestiti« izplačati ničesar. Ministrstvo pa. na požurnice šolskih skrbstev v Trstu in Trentu, je mnenja, naj bi se dovolila odpravnina in v tem smislu je tudi stavilo nalog erarskemu odvetništvu. Slednje čeprav je ugotovilo upravičenost, je sklenilo, da na podlagi sedanjih navodil ni mogoče izplačevanje, temveč je potreben nov tozadeven zakoniti ukrep. Zofija vd. Lasič: Do danes že niste poslala potrebnih listin na šolsko skrbstvo v Trstu. Žurite! Ana Gre dan - Lelični vrh: Vaša zadeva je bila poslana na ministrstvo radi odobritve. Ko Lo akt povrnjen v Trst, bomo skrbeli, da pride takoj do likvidacije. Jos. Vončlna - Idrifa: Vojna pokojnina pritiče s prvim prihodnjega meseca, ko se vloži prošnja. Vlogo ste odposlali 3. marca 1925., potemtakem gre pokojnina od 1. aprila 1925. dalje. To je zakonito in vsi rekurzi ne bodo v stanu spremeniti ukrep. Svetujemo Vam, da si prihranite stroške in čas. F. Kamra dl - Rajan: Vaše vprašanje je preuranjeno, ker predlog zdravniške komisije utegne biti spremenjen, mogoče pa tudi potrjen. V slednjem slučaju bi znašala pokojnina kosmato letnih lir 1320. Če invalidnost ni nastala pod vplivom zadobljenih ran ali bolezni v vojni coni, pa znaša kosmato letnih lir 1140. Tajništvo. Iz tržaškega življenj jCl # Ne age da dveh krojače v Ker sta morala dovršiti neko nujno delo, sta krojača Alojzij Basilico in Ivan Tarach, stanujoča v ljudskem prenočišču v ulici Pondares, delala predsinočnjim v svoji delavnici na Greti št. 16 do pozne ure. Okoli 2. ure ju je premagal spanec in utrujena sta legla na mizo, da bi se nekoliko odpočila. Cez nekaj časa je obema začelo postajati slabo. Iz ročnega ognjišča, na katerem sta segrevala likalnike, je namreč puhtel og-ljenčev dvokis, ki je sčasoma pokvaril zrak v delavnici. K sreči se je Basilico pravočasno prebudil, in se zavedel nevarnosti, ki je pretila njemu in tovarišu; z velikim naporom se je privlekel do okna ter začel vpiti na pomoč-Njegovi klici so privabili dva orožnika, ki sta, ko sta zvedela, za kaj gre, pohitela telefonirat rešilni postaji. Zdravnik, ki je kmalu potem prihitel na lice mesta, je podal krojačema prvo pomoč, nato ju je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer bosta okrevala — ako ne nastopijo kake komplikacije — v osmih dneh. Aretacija nepoštenega pismonoše. Pred par meseci je 38-letnega pismonošo Rafaela De Lucia, sta-nujočega v ul. S. Maurizio št. 10, pren-amila skušnjava, da si je prilastil priporočeno pismo. Ker sprva ni nihče prišel na sled njegovemu nepoštenemu dejanju, se j« mož Še večkrat pregrešil na ta način, meneč, da mu bo sreča vedno mila. Toda nekega dne je poštena uprava odkrila rijegove pregrehe in ovadila nepoštenega uslužbenca sodišču, ki je izdalo aretacijski nalog, na podlagi katerega je bil De Lucia predvčerajšnjim aretiran in odveden v zapor. Tržaško sodišče Tatvina kave Henrik Siscovich, delavec v prosti luki, je obtožen tatvine in tihotapstva, ker je v novembru p. 1. odnesel iz odprtega voza 3 kilograme in pol kave in skušal isto vtihotapiti v mesto ter jo v ta namen skril pod obleko. Obtoženec je predkaznovam radi enakih zločinov. Obtoženec priznava dejanje popolnoma. Vzel je kavo v nekem odprtem vagonu in jo skušal o?V nesti pod obleko skozi vrata proste luke v mesto. Na podlag5 priznanja obtoženca in brez prič je Siscovich obsojen na 3 mesece in 3 dni ječe in nd 1 leto strogega policijskega nadzorstva Zopet kava Simeon Sindija, pomorščak iz Bibinj. in Rino Taich i z Splita sta se včeraj zagovarjala pred tržaškim kazenskim senatom radi tatvine na Škodo uprave parnika Laura (S N. Cosulich). Odnesla sta baje 4 kg kave v zrnih prvi in 1 kg in pol drugi in da sta poskusila odnesti ukradeno kavo skozi vrata proste luke Številka 1. Skrila sta kavo v ta najnen pod obleko in se s tem pregrešila glasom druge točke obtožnice , t. j. tihotapstva na škodo carinske oblasti. Sinđija pravi, da kave ni ukrc-del, pač pa da je pobral kavo med smetmi parnika. Ta parnik je nam- reč pripeljal kavo v Trst Očistila sta kavo smeti. On ni imel namena škodovati carinski upravi. Tudi Taich pravi, da kava ni bila ukradena, kajti kava, ki ostane na tleh pri razkladanju, ni več smatrana za blago in se vrže navadno v morje. Priča Pini, finančni stražnik, je zasačil oba obtoženca, ko sta hotela odnesti kavo ckozi vrata proste lulie. Sindija jc v tistem trenutku začel bežati in trositi kavq po tleh. Državni pravdnik predlaga za obtoženca denarno globo 200 lir. Brani odvetnik Zennaro Guido," ki skuša dokazati, da dejanje obeh obtožencev ne tvori zločina, in pravi, da bosta obtoženca že s tem dovoli kaznovana, da bosta morala radi tega dejanja za vedno zapustiti kraljevino Italijo. Sindija je obsojen radi tihotapstva na dvojno carino za ukradena blag.- in Taich isto. Oba sta. oproščena obtožbe tatvine. Društvene vest? — M. D. Rocol. Današnji občni zbor odpade ter se bo vršil prihodnje nedeljo (23. I.) ob isti url in z istim dnevnim redom. TELESNA UZGOJU SPORT TEilN. VODSTVO" NOGOMETA (Uradno) Prvenstvena tekma II. divizijo Opčine- Jadran za danes odpada Toliko na znanje četam in sečniku. — T. V. N. D. K. N. TGMMASEO • TRST Danes oh 13.15 uri se zberejtj vsi nogometaši v društvenih prostorih, oz. ob 14. na igrišču S. D,' A dri je. — Vodstvo. CONCORBIA - TOMMaSEO igri&če Adria ob 1«.S0. Danes bomo imeli priliko videiJ boj dveh enakovrednih čet prve divizije. Tommaseo je ntoral že dvakrati kloniti glavo pred zmagovito čr^ nobelo Concordijo, toda oba poraza ga še bolj podžigata k prvenstvenemu boju. ki bo gotovo mnogo zanimivejši kot dosedanji radi dejstva, da je izid tega nastopa odločilen za tretje mesto v redo-vanju. Dijaška četa se spopolnjuje in je preteklo nedeljo porazila lanskega prvaka belomodro Pr os v eto. Na drugi strani pa se tudi Con-cordia nahaja na višku svoje moči, kar nam dokaz.uje krasna preizkušnja proti Adriji, ko Je morala zadnja napeti vse moči, da porazi kavalirskega, tehničnega in vztrajnega nasprotnika. Kdo izide iz boja z lovoriko zmagovalca? Na podlagi ravnokar omenjenih dejstev je vsaka domneva zelo ha-zardirana, toda gotovi smo, da bo tekma nudila vse, kar nam lahktf poda ta plemeniti eport. Občinstvo bi moralo to resno u-poštevati in v večjem številu po-sečati naša športna igrišča. S. D. ADRIA Danes naj bodo na igrišču igralci prve in rezervne čete. Danes in jutri training, če bo lepo vreme. D. K. N. TOMMASEO V torek 18. t. m. ob 19. prične tečaj za nemščino. Vsi udeleženci naj se zglasijo v društvenih. Načelnik o. j. i. ZORA - OBZOR Igrišče Trstenik 14.30 Ti dve četi se danes prvič srečata v letošnjem prvenstvu. Videli bomo tako močni Obzor v boju s četo, ki je najbolj nesrečno začela prvenstvo, toda. ni še položila orožja in gotovo želi odigrati še eno lepo tekmo. Danes popoldan vsi, ki ljubijo presenečenja, an Trstenik! D. ZORA - Trst, Nogometaši naj se zberejo o^ 1. uri na določenem mestu. Točno ob 1.30 skupen odhod na Trstenik. Opozarjam vse, da je tekma važna, naj nobeden ne manjka! Istočasno vljudno naprošam ostalo članstvo, da pride prisostvovat tekmam. — Športni vodja, M. D. ROCOL Danes nastopi prva četa v prvenstveni tekmi z M. I). Sv. Ivan v sledeči formaciji: Gustinčič, Ra-žem, Roje, Skamperle. Slamič S t* Preprost, Vatovee, Kaliparis, Sila. Babič. Navedeni morajo biti ob 12. uri 15. min. na igrišu S. D. Ob/.ora. DAROVI V počastitev spomine, dr. Ry« bara daruje g. Malalan Karel L 50 za Dij. matico. Denar pri I O.Z. Valerij Simčič daruje Dijaški kuhinji o priliki smrti g. dr. Otokarja Rybara L 5- Namesto cvetja na grob prvo-boritelja g- dr.ja Otokarja Ry-bifa daruje N. N. L 20 Šolskemu društvu. V počastitev spomina na pok. dr. O. Rybafa darujeta Anton Mi-klšvpc in soproga L 50 za magda-lensko podružnico Sol. dr. V počastitev spomina blagopok. drJja Ot. R v bara daruje obitelj Knežič L 100 Šol. društvu za siromašno deco. V počastitev spomina blagopok dr.ja O. Rybafa daruje dr. Matej Pretner L 30 za Solsk. društvo in L 30 za Dij. matico. V isti namen daruje g. Suban Fran L 20 Dij. matici (Denar za D. M. hrani S. D ) Nadalje darujejo za Sol. društvo ▼ počastitev spomina blagopok. dr.ja Otokarja Ryb&fa: Ante Ger-bec L 10. Ma-a Zorman L 10, Godina Viktorija L 10. Srčna hvala vsemi V Trstu, dne IS. januarja 1927 •EDINOST« m Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Br a niski roparji prijeti. - Vipavska in Kras sta se oddahnila. V četrtek zjutraj se je našlo na poti, ki pelje iz Rihemberka proti Branici, truplo moža v mlaki krvi. Krogla iz revolverja mu je prebila glavo. Zunanji znaki so kazali, da je moral biti mož, ki je ležal v krvi, v boju s svojim oziroma s svojimi napadalci, ki so mu potrgali gumbe pri jopiču in ga končno oropali. Ta mož je bil posestnik Ivan Rchar, približno 60 let star iz Dolenje Braniče. Na vse zgodaj se je bil odpravil, kakor so povedali •njegovi domačini, z doma. da gre na sejem v Gorico. V ta namen je vzel s seboj tudi večjo vsoto denarja. Kakor hitro se je zvedelo za ta zločin, je bila vsa braniška dolina pokoncu. Obveščeni so bili takoj karabinerji, ki po se lotili zasledovanja. Daleč na okrog so stikali za zločinci In končno so imeli popoln uspeh. Oblasti se niso omejile samo na pregledovanje ožje okolice, 'marveč so raztegnile svoja poizvedovanja tudi na Kras. In v četrtek popoldne se je posrečilo takemu oddelku dobiti v gozdu, ki se razteza na poti proti Nabrežini, storilca. Videč, da bi bil vsak odpor brezuspešen. sta se vdala. Povedala eta svoji imeni: Novak Franic iz Tresnjega (Jugoslavija) in Mami-lovič Franc iz Slivja (Istra). Prvi ima 59 let, drugi pa 2o. Pri obeh so našli orožniki revolver, 500 lir, ki so bile lastnina ustreljenega Roharja in ki sta si jih bila razdelila. Najprej sta se roparja pripeljala na koinensko karabinersko postajo, kjer se je vršilo prvo zaslišanje. Tu sta tudi priznala svoja druga dejania; tako sta na Fajtovem hribu napadla, in ranila Pahorja Franceta, nadalje sta oropala na poti iz Brji v Nab^ežino Gorkiča Alojzija iz Brjij in Stolfo Maksa iz Komna, napadla sta tudi Božiča Franceta blizu Bj'jij. ki se jima je pa izmuznil na kolesu iz rok. Izpred goriškega iribunala Pred kazenskim senatom se je moral zopet zagovarjati Mikarčič Jakob, sodni siuga pri trbiški sod-niji. Obtožen je bil radi poneverbe. Radi istega zločina je že stal pred tribunalom in bil tudi kaznovan; sedaj se je moral zagovarjati radi novih dejanj, .ki mu jil? je očitala obtožnica. Osleparil je kot javni uslužbenec goriško podružnico ljubljanske kredit, banke za L 925, odvetnika dr. Gabrščka za L 752, Gustava Tominca za L 1550 in zavod zoper nezgode v Trstu za L 1*500. Vseh teh svot se je bil polastil obtoženec v mesecih maju in juniju lanskega leta. Obtoženec Milharčič priznava svojo krivdo, zagovarja se pa s tem, da je to napravil, ker so ga upniki le preveč pritiskali za svoje terjatve. Obsojen je bil na tri leta in šest mesecev ječe, na globo v znesku L 700 in na izključitev iz javnih uradov. — Dekla Fillafer iz Št. Vida na Koroškem, uslužbena v Rajblu. je bila obsojena na poldrugo leto ječe, ker je dvakrat ukradla perilo, in sicer najprej Martiniju Ivanu in potenj Crescenzi-ju Francetu. — Prav tako radi tatvine, in sicer obleke, ure in nekaj denarja, in sicer v Škodo Mihaela Biasiga v Kožbani je bil kaznovan Pregelj Štefan iz Renč na eno leto ječe. — Štrukelj Mflielj iz Kala. Kavčič Franc iz Do^a pri Tolminu in Kraeelj Franc iz Sv. Lucije so kradli, in sicer so odnesli Tušarju Jakobu blaga za L 180 in Peter-nelu Valentinu blaga v vrednosti L 170. Radi teh tatvin so stali pred sodniki. Dobili so Štrukelj in Kavčič dve leti in pol in 15 dni ječe. Kragelj pa tri leta, štiri mesece in 20 dni ječe, poleg tega bodo po prestani kazni še dve leti pod policijskim nadzorstvom. Šolski skrbnik v Gorici in okolici. Šolski skrbnik Josip Reina je nadzoroval v družbi šolskega nadzornika Karla P.ubbia v četrtek dopoldan ljudske šole v Št. Petru, Vrtojbi, Mirnu, Opatjeselu, So-vodnjah in Standrežu. Obenem je obi-kal tudi otroška vrtca v Št. Petru in Vrtojbi Popoldne si je ogledal novo stavbo, določeno za konvikt «Dante. Alighieri» in stoječo pri Rdeči hiši na prostoru nekdanje hiralnice. Zvečer ?e je razgovarjai z ravnatelji srednjih šol, za drugo jutro v petek je pa povabil vse didaktične ravnatelje goriškega okrožja. Po obisku pri novem goriškem prefektu se je zvečer odpeljal oskrbnik v Trst. Odprte lekarne Danes v nedeljo dne 16. januarja bodo odprte v Gorici sledeče lekarne: ves dan z nočno službo ves prihodnji teden lekarna Kur-ner, Cors-o Vitt. Em. št- 4; do ene ure popoldne pa lekarni Cristofo-letti, na Travniku št. 14, in Gliu-bich v ulici Rabatta št. 18. Tatvina pri belem dnevu Ko se je vrnila gospa LevpuŠček danes opoldne domov v svoje stanovanje, ki se nahaja ravno nasproti prostorom našega uredništva in uprave v Gorici, je v naglici slekla svoj površnik in ga pustila v veži pri nezaprtih vratih. Videla je namreč prihajati skoro tik za njo svojega moža in se ji ni zdelo vredno zaklepati vrata, ki naj bi jih po njenem mnenju zaprl soprog. Toda to prilrko je izrabil neznanec ter smuknil v vežo in se polastil toplega površnika, v katerem se je pa nahajal Še večji znesek denarja, ker je gospa ravno Šla kupovat v neko trgovino. Ko so opazili tatvino, je bilo že prepozno. Gospa je hotela znova v mesto, pa ni našla več površnika na mestu. Naznanili so vso stvar pri tukajšnji kvesturi, ki se je za tatvino pozanimala. 12 BRANIŠKS DOLINE Požigi. Tiho, mirno življenje vasi v našem kotu je bilo naenkrat prekinjeno in razburkano od dveh umorov. Kot da bi to še ne zadostovalo je planil podtaknjen ognjeni zubelj v gospodarskih poslopjih Rudolfa Semiča in pa Leopolda Kobala v gornji Braniti ter jima uničil hleva. Le s težavo so mogli rešiti živino iz gorečih poslopij. Gasilci iz Vipave niso mogli več dosti pomagati in so le pazili, da se ogenj ni razširil naokrog. Lljudje vsi v strahu noč za nočjo čuvajo menjaje svojo imovino, da bi se ne približala zločinska zažigalna roka. Najhuje, da se ne ve za vzroke in ne za storilca teh dejanj. Obstoji poleg tega še nevarnost, da ne bi ljudje v preveliki gorečnosti svoje Ču-vajniške službe ne povzročili po neprevidnem novih nedolžnih žrtev. LEBINE NAD IBRI.O. Smrtna kosa. V torek 11. t. m. ob polirtretji uri zjutraj je umrl tu posestnik Josip Čadež v 31. letu starosti. Bolehal je dolgo Časa; ker pa je bil krepke narave, nismo mislili, da se bo moral že za vedno posloviti od nas. Kal bolezni je prinesel iz svetovne vojne, kjer je bil na raznih frontah večkrat ranjen; nekaj Čaea je kil tudi ruski ujetnik, a so ga kot invalida kmalu izpustili. Po končani vajni je prevzel od svojega očeta obširno posestvo, se oženil in se nato z vso vnemo Votil kmetijstva in gospodarstva V kratkih letih je popravil hišo in zgradil moderen hlev za 30 glav živine. Nadaljne načrte pa mu je prekrižala smrt, ki ga je pobrala v najlepših letih. Pogreb se je vršil v četrtek 13. t. m- dopoldne ob veliki udeležbi sorodnikov^ sosedov, prijateljev in znancev, ki so prihiteli od blizu in daleč, da se poslovijo od pokojnega na njegovi zadnji poti. Naj mu l>o lahka domača zemlja! Žalujoči rodbini naše iskreno sožaljel SVETA LUCIJA. Na naši postaji se dogajajo, kot vedno, enaki prizori. Prideš pol ure, preden je čas odhoda, stojiš pred okencem, okoli tebe se prerivajo ljudje, da te potrpežljivost mineva, in še moreš brez voznega listka v vlak, da potem plačuješ še kazen. Tako se, čeprav je vedno pritoževanje, to vendar ponavlja. Veseli bi bili, ko bi se ta stvar vendar enkrat uredila, posebno ker je sedaj v zimskem času v čakalnici neogreto. Enako se dogaja tudi pri železniškem skladišču, ko morajo vozniki radi enega uradnika čakati včasih po celo uro. Te malenkosti bi se na naši postaji brez težav popravile. (Dalje na IV. strani) PsHtezalMs pssoitls ¥ BERUTHCHGOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-62 ;£ffn Nadaljevalni tečaji _ ' dnevni in večerni tečaji. Vpisuje se vsaki dan.-Vse vrste aparatov za oddajanje in/ prejemanje s zaklopnico ali kristalom. Oddajanje z aparatom Wcasthone, sličen onemu v Speziji, ki služi za izpite za dosego diplom. Zavod je avtoriziran od naučnega ministrstva, eden izmed najboljših v Italiji. Posebni tečaji za gospodične, ki želijo nameščenja na kopnem ali na morju. Zavod za dosego mest za Kaše diplomirane bodisi na kopnem ali ca Hiorjti. Obiščite naš informacijski urad. Ravnateljstvo radiotelegrafiČne-tja zavoda «AIerssandro Volta^ Via S. Francesco 31 ali Dri združenih zavodih *Battisti-GalfleU Via Battisti 10.__3 DVlfir L s.— Societa Ltgtire - Lom-ilVMj barda Piazza Sc S V. , T. J CORSO VITT. E. 111/16 TRST CORSO VITT. E. 111/1© SO ZAČELA VČERAJ SAMO Zfl 1 TEDEN OB VELIKANSKI UDELEŽBI IZREDNO OB PRILIKI SESTAVE VSI OSTANKI ZA SEZIJO SE PRODAJAJO PO RAZPROD Pgg (g® g^ g® ^^ Stroji za šivanje, vezenje in pletenje, za domin vsa ko obrtnijo. Potrebščine TRST, via Mfcda vecchia 3 Napeljave 2 motor, pogonom. Popravila. - E«dnae1str«toHi ■ BresptoCen p*«k v v«-a;uiM Okrepčevalno sredstvo, predpisano od adravnifikth avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in z« OKREVANJE 118 HlKJtKMA ZAHETTI - TRST - Vis Nastal kateri!) se likvidirajo slovite ©L 45 kem debele, iz pristne volne, v vseh barvah, tudi črne, in vse o s t a 1 e manufakture, ki izvirajo iz velikega falimenta, predstavljajo ne Vsled tega naj ne zamudi nobena gospodinja obiskati naša skladišča brez vsake obveze. „F8NDAC0 01 C0KVEH1ENZA" Via Genova 21 A (tik pralnice Carr.lal) Govori se slavenski. Tfc« (170) Govori s«- s»o»enski. £ Predno nakupite kakrčnosibodi 119 | : POHIŠTVO I I obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke g i ALESSANDRO LEVI MINZI s L TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON 7-13 | inii^itiSMMniBMMnigMiiBTOiiimg TRGNKKS BIRTNA ZADRBGA 9 TOTJ registrovana zadruga z neomejenim jamstvom Via Milane 20, »ritilčj« (vogal XXX ottabre) - Tel 16-04 "u □ □ Obrestuje hranilne vloge po 5°/0 Vetje vl«9«, vezane na ndpovad, po dogovoru. Davek na obresti plačuje zavod sam. TRStVCEM IN OBUTHiKOM 0IVNRJA TEKOČE ČEKOVNE R A ČUKE, Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. Urada« ura »d 9-127* dop. In od 272-a pop. PODIalSTE V. L KRI2ANOVSKA: NEMEZA ROMAN — Evo,poglej, — je nadaljevala, vzela z mize Škatlico ter jo podala AntuanetL — Danes zjutraj me je kjieginja pozvala k sebi in mi podarila ta ovratni kinC ter mi rekla, da me ljubi kot svojo in da me smatra za svojo hčer. Antuaneta je odprla škatlico. Na črnem žametu je ležalo nekaj nitk krasnih biserov s safi-rovim zapi ralom. — Kako krasno! — je rekla Antuaneta. Toda ti si v skrbeh, Valerija. Po tem daru sklepač, da krie^ginja odobrava Raulovo ljubezen, do tebe, ker 011 je ne skriva. — Torej tudi ti si zapazila, da se Raul bolj zanima z^me. kakor bi si jaz želela. Jaz se mu izojdbam, kolikor mi- je sploh mogoče, toda ne morem biti nevljudna s kneginjinim sinom; ona je tako dobra z menoj. Sicer pa ni v besedah in dejanjih Raailovih nič določenega; toda njegov ognjeni pogled, ki me neprestano zasleduje, me vznemirja; njegova navzočnost me tlači in najrajši bi Še danes Šla odtod. Prijateljstvo med kne-ginjo in očetom se mi zdi sumljivo ravno tako tudi očetovski ton očeta napram knezu. Moj Bog, kaj bo iz tega? Kaj, Če me Raul zasnubi? Svetuj mi, Antuaneta, kaj naj napravim? — Umiri se, — je odgovorila gospodična Ebersteinova ter jo poljubila. — Vsekakor, če te misli Raul zasnubiti, ne bo tega napravil pred zimo, a do tedaj boš že poročena s Samuelom in knezova prevara se bo sama od sebe raztaiila. Zdaj pa je čas, da se oblečeve, je kmalu pata. Poročni obred je bil svečanostao izvršen v grajski kapeli, nato sta novoporočenca sprejemala Mitke. Ob zvokih orkestra In gromovitih «živiio» VH^ih iA^nkdi mu- oivaril nle& nakar aa sledili drugi in veselje je naraščalo v tisti meri, kakor je šampanjec razgreval glave. Po nekem valčku je šla Valerija pod pazduho z Raulom v zimski vrt, ki je bil bajno raasvetljen z lučmi, katere je zakrivalo zelenje; oba sta bila razvneta od plesa. Knez jo je odpeljal do oddaljene skupine dreves, jo posadil na zeleno žametno klopco, ki je predstavljala zeleno trato, in sedel poleg nje. Medtem ko je deklica hladila s pahljačo svoje razgreto obličje, jo je knez z naslado gledal ne skrivajoč svojega blaženega občudovanja. Nenadoma se je spustil na kolena, jo prijel za roke in strastno govoril: — Valerija, angel moj, ljubim vas več kakor življenje; recite, da boste moja, ali pa pustite, da umrem pri vačih nogah. — Za Boga, knez, vstanite, — ga je prosila Valerija, ki je pobledela od razburjenja. — Utegne vas kdo vid etil... Tos kar prosite, je nemogoče! — Nemogoče? — je ponovil neverno. — Jaz na vstanem. Valeriia. dokler ne čuiem svoie sodbe. Vi me odbijate, ker vam nisem všeč, ali pa zato, ker dvomite o mojih čuvstvih? ,— Vstanite, Raul, in sedite poleg mene, — ga je prosila s solzami v očeh. Mladenič je mehanično vstaJ, sedel vnovič na klopco in gledaj Valerijo z izrazom tako mučnega nemira, da ji je sa-ce stisnilo. — Ne ta, ne drugi iz navedenih vzrokov ni vplival na moj odgovor: kdo zasluži večjo ljubezen od vas, Raul, in kako naj dvomim o vaših čuvstvih? Tako poštenemu srcu, kot je vaše, ni mogoče govoriti neresnice ali dati prenagljenega odgovora. Ce bi mi bili pred tremi meseci povedali te besede, dala bi vam z radost jo in ponosom svojo roko; toda zdaj vam moram odreči, no morem biti vaša žena, ker nisem več prosta. Mrtvaška bledoba je pokrila Raulovo obličje, — Torej sem prišel prepozno? Kdo pa je oni, ki ga ljubite? Kdo je ta izvoljenec? Čemu nista o tem nikomur nič govorila ne vaš oče ne va$ brait? Sklonil se je k Valeriji s koprnečim nemirom, ter si prizadeval čitati v njenih očeh IV CB0UVOSTI V Trstu, dne 16. |annar|a 1«27. Naša vaa se je po vojni povzpela in prekaša že v marsičem sosednji trg Tolmin. Trgovci so domačini, enako gostilničarji In obrtniki. Pa saj ni čudno, ko si vsi medsebojno pomagajo. Tako bi želel -marsikateri vasi in trgu v naši bližini. TOLMIN. Že dvakrat smo bili v našem trgu tako srečni, da smo javno plesali. Priporočam zabave, ampak take vrste ne. Naša mladina se tega plesa ni mnogo udeležila, izjeme so bile pa vseeno. Res da se v Tolminu pleše malo, takih plesov pa le nisern vesel. Pošten zabaven večer bi bil večkrat na mestu, posebno ker bi Vam pri tem tudi starejši pomagali. Naj se pripravlja ta mladina, ki čuti še mnogo moči, na delo; naj se pripravi na bodočnost, ki bo stala še mnogo truda. IZ PLISKOVICE Povsod se opaža, da se polaga veliki! važnost na kolikor mogoče hitri promet. V tem pogledu je !obra in direktna cesta za kraje, kjer ni železniške postaje blizu, gotovo velike važnosti. Med vojsko so napravili vojaki j o Krao u mnogo cest. Nočem trti; ti, da so vr-e te ceste tudi sedaj potrebne. Lahko pa trdim, da je r<'sta. ki vodi mimo Krajne vasi /a Pliskovico, Veliki dol, Tub!je, Brje in druge, ki jih pelje pot tod mimo, velike varnosti. Je to skoro ravna A roka in lepa cesta, živina je tod pri vožnji malo trpela, do-Oim je ste/a skozi vas zelo bregovita in zraven še daljša. Lastniki zemlje, kjer leži cesta, so se --tU tako lepo cesto z&prcii, hodili so na kraje, naj se j.m da kaita odškodnina. Slednjič 30 se jih Usmilili v Tr-fiiu ter iira rekli, da naj pn zaprejo. Seveda, to je najkrajša pot!... Tako je sedaj cesta že par tednov zaprta, tako da naši vaščani 7. lepo cesto pod vasjo, Velikodolci i i drugi morajo hodići će z vas po »:ari strmi in daljSi poti. Pr*i je vozila skozi Pliskovico korijev/i po novi krajno vaški cesti, sedaj, ko so to zaprli, je tudi lastnik korijere odpovedal vožnjo z izg=ovorom,- da j ki stari poti ne more voziti. Vsak si lahko misli, kakšen udarec je to za nrjj in za bližnje vasi. Našega poteptata pa prosimo, 'da se pobriga in zgane, da za tako važno stvar interesira kompetentne oi>-Ja-st!. Ljudje se jezijo in zabavljajo. Potoštata torej siljeno prosimo, raj /r-an**. Drugače bomo prisiljeni sami poslati deputacijo na pristojno ine3io. Eden v imenu vačine. BILJB. Kmetijski izlet. ^ Kmetijska nadaljevalna šola v BiJjali priredi v nedeljo dne 16. t-m. i>oxični kmetijski izlet v Renče (Žigoni) h gosp. stavbeniku in posestniku Ivanu Stcpančiču, kjer si bodo učenci ogledali zelo vzorno urejeno posestvo po najnovejših Kmetijskih virili, kakor vinograd, Sć_U;ai -tvo in kletarstvo. Odhod iz feilj ločno ob 12.30. — Dostop je prost vsakemu, ki bi rad prispeval k izpopolnitvi kmetijske naobrazbe. V slučaju slabega vremena (dežja? se izlet prenese na prihodnjo liedeijo j. 23. t. m. ČADRG. Že spomladi smo poročali v «Novicah» o nesporazumljenju, ki je nastalo glede skupnih zemljišč. Toda sporno jabolko so takoime-novane «lastriine», deleži gozda. Baje, kot pravijo najstarejši ljudje v vasi, je tolminski grof sam od-delil posameznikom te deleže, ko se je zemljišče odkupovalo od njega. Ker je ostalo zemljišče, oziroma gozd, kot popolna last kakega kmeta Že skoraj dve stoletji, dasi ni bilo vknjiženo, katero obstoja le nekaj let, imejatelji teh «lastnin» nikakor ne morejo privoliti, da se jim to odvzame na ta ali oni način, bodisi deloma ali celotno. Da tudi novi hišniki ne mislijo zlepa odnehati od svoje zahteve, je to praktično dokazal neki posestnik, ki je čel sekat drva v neko ga pobeli »neg. Strmi hribi, s katerimi ie Idrija ofrdana, so porasli po vaoh svojih vrhovih z gozdom, jelovim in bukovim, ki zaiobi v svoji zimski oM«fci krasno obhko »ivih, razkodranih ki neprestano strme v dolino ih se ne ganejo. S*m mir jih je, sama tiha voličast. Tik pod temi kodri gladka lica rudarskih senožeti prav do prvih hiš v mestu. Ta lica, le tu pa tam ra3praskana po črnem deblu in vejevju, so kot bela pesem kontrasta. Dvoje lepot imajo vsi ti visoki bregovi. Drugačni so, če jih vidiš Črez dan drugačni če jih srečaš po noči, ko sije luna. Vesel odziv jim je mesto samo, v dolino posejano. Kot ogromen mrtvec se zdi, ki se je ulegel v doiino in stegnil vse Štiri od sebe, da so nastala predmestja: roke Grapa in Sv. Trojica, noge Podpore in Brusovše. Glavo je naslonil med visoke bregove y Nikovi. Potem so se naselili ljudje kot grobarji- Začeli so grebsti pod njim, da bi mu grob izkopali. £e dolgo delajo to delo, p« ni 3e končano. Se vedno sape de sneg po lesenih strehah in »tnnih poteh vsako zimo. Včasih so imeli navado, da so takoj potem, ko je susg zapadel, poslali delavce na cesto, da so kidali sne*. Občina je zato najela posebne skupine delavstva, rudnik je pomaga,! s svojimi zunanjimi delavci. Letos in že par let vseara tega skoro ni. Res, da je mnogo manj snega kot tedaj, k6 ga je zapadlo po 1 m, toda tudi tega pustijo le iz neke želje, čaš, naj bo malo veselja, naj izgleda, da smo v zimi. Poseben okrasek naši jrimi so sanke. V sneženih dneh jih je povsod, po vseh ulicah dovolj. Toliko sani ni menda nikjer kot tu pri nas. Izdelujejo jih Idrijčani sami in že se je izoblikovala posebna, oblika naših sani, ki je točneje ne bomo opisovali. Kjer so sani, so sankači in drče tudi. Za drčo pa lahko služi vsaka pot ali cesta ali breg, ki je malo nagnjena, pa bodi sredi mesta ali pa kjerkoli. Sankanja nihče ne brani, povsod je dovoljeno. Včasih so se policaji hudo jezili in lovili predrzneže in jim celo vzeli sani. Sedaj pa je vse veselo, samo da se drsa. Tako je torej zima pri nas. Vzlic vsemu hudemu, vzlic davkom in nizki plači, vzlic obilnemu izseljevanju ostaja lice mesta še staro, še prvotno. Človek je rad vesel, pa si privošči zabave. Kdo bi mu jo v tem času branil- Nismo več tam, da bi nam zabavo nudili drugi ljudje, bodisi veselico ali gledišče, pa si jo poiščemo sami in se zabavamo sami. IDRIJA PRI BA6I. Koncem tega meseca bomo volili člani Kmečke in delavske gospodarske zadruge novo načelstvo. Dve leti samo je vodilo sedanje načelstvo našo zadrugo in reči moramo, da se ni izkazalo posebno Kakor je naša gospodarska organizacija pod prejšnjim vodstvom napredovala, tako je sedaj nazadovala. Lep primer dobrega gospodarstva nam kaže zadržanje zadružnega načelnika ob nesreči, ki jo je utrpela naša zadruga ob jesenski poplavi. — Zakaj je načelnik prepovedal voznikom prevažati mokro koruzo iz skladišča na Samotešni-ku v zadružno poslopje, da bi se tam sušila? Izrazil se je, da ljudje tako hočejo. In kaj so hoteli oni «ljudje»? Ali niso hoteli da bi koruza ostala na mestu in bi jo potem oni kupovali po nizki ceni za krmo? — Sedanji načelnik ni zloben, a nasedel je ljudem, ki so mislili, da bodo kupovali koruzo po nizki ceni, primanjkljaj pa da bo kril Peter Podgornik s Samotešni-ka. — Radi prepirov in nesposobnosti načelstva ter nevolje udov so odstopali člani načelstva, tako moramo voliti novo vodstvo eno leto pred potekom upravne dobe. — S tem pa je vodstvo glasno obsodilo lastno neresnost. Obsodilo pa je tudi moža, ki je na zadnjem občnem zboru omogočil izvolitev sedanjega načelstva Kakšne namene je takrat zasledoval, ne vemo, vemo pa, da bi bilo možato, če bi bil pomagal ljudem, ki jih je porinil na tako odgovorno mesto, voditi zadrugo. Isti mož pa je pozneje odpovedal članstvo in pokazal zadrugi hrbet. — Od srečne ali nesrečne izvolitve bo zavisela bodočnost naše zadruge. Eno pa bodi priporočeno že danes; škoda bi bilo razdorov, nevolje; škoda bi bila zadruge, zato naj člani in tudi oni, ki bodo še zraven, pridrže politične mige zase. Zadruga ni «naša», temveč je naša. to je vseh članov. Reška pokrajina Vsem vojnim invalidom bistriškega okraja ca znanje. ! Vsi vojni invalidi, ki so v posesti j pokojninske knjižicc iz občn Bi-I strica. Trnovo, Jablanica, Jelšane, Prem, Knežak, Zagorje, so pozvani, da se od ponedeljka dne 17. januarja 1327. naprej v najkrajšem času zglasijo pri društvenem tajniku gospodu Logarju v 'Trnovem, ki biva sedaj na poštnem uradu. Prinesejo naj s seboj svojo pokojninsko knjižico. Ta zglasitev je odrejena od ministrstva in je potrebna posebno z ozirom na nove izkaznice za leto 1927., ki jih bodo invalidi dobili in ki bodo služile za točno kontrolo- Da ne bo nihče imel nepotrebnih sitnosti pri izplačevanju pokojnine, je v interesu vsakega posameznika, da se čim prej odzove temu pozivu. V pondeljek bo prisoten tudi predsednik gospod Skrlj, ki ima povedati invalidom različne važne stvari, kakor tudi odposlanec gospod Ettore Moroni. Znanost žn umetnost PRVi KLAVIRSKI KOTfCKKT jPIAJnSTCB SARMKL3 K06OVB-LOV3 V UUKJAMI V pondeljek dne 10. januarja zvsčer je koncertirala prvič v Ljubljani pianistka g.Čna Kar-mela Kosovelova, absolv. Glasbene akademije v Monakovem. Dama je dovršila svoje študije pri sve-tovnoznanem pianistu in glasbenem pedagogu prof. Jos- Pembau-ru mlajšem in obiskuje sedaj za izpopolnitev svojega študija njegovo mojstrsko šolo. Piamstkin klavirski koncert v Ljufcliani je priredila Filhatmo-nična družba. S .ored je o*sec*7 te le točke: Joh. Bram«: Štiri balade op. 10; Maks Reger: Trije intermezzi op. 45; L. v. Beethoven: Rondo, Ecossaices; Ck^pin Fanta« j a op. 49 v F-inolu; ter Skrjabin: Sonata op. 25 v Fis-rnolu. Že sestava sporeda priča o re«-rvoati stremljenja primorske rojakinje, ki je "že ponovno nastopala z lepim uspehom izven domovine v Nemčiji. Njen koncert v Ljubljani pa ji je prinesel priznanje in pohvalo tudi v Jugoslaviji. Koncertna dvorana je bila prav dobro obiskana, občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo posameznim točkam in ni štedilo z aplavzom. Glasbena kritika v Ljubljani priznano stroga se izraža o mladi pianistki zelo laskavo. Recenzent prof. L. M. Škerjanc piše v »Jutru«^ da je klavirska umetnica odigrala Bramsa z elanom in posebno hvali izvajanje Chop4nove skladbe, o kateri pravi dobesedno: «Močni kontrasti, razdrapanost in silna gradacija te skladbe, vse njene vrline in lastnosti so prifte v interpretaciji do lepe veljave. Pianistka se je v tej skladbi izkazala ne le kot tehnično popolnoma podkovana, temveč tudi kot dobra, verna interpretka» Na koncu poročila pravi kritik, da upa, da bo mogel g.čno Kosovelovo po nekaj času najti med najboljšimi slovenskimi pianisti. Zelo ugodno je ocenil nastop skladatelj Emil Adamič, ki piše v «Slov. Narodu«: «Z velikim interesom smo se sestali v Filharmoniji h koncertu mlade pianistke Karmele Kosovelove, naše primorske Slovenke, ki je absolvirala svoje študije na monakovskem kon-servatoriju ter je v Nemčiji že parkrat uspešno koncertirala. Zlasti je zanimal program z redko izvajanimi skladbami Bramsa, Re-gerja in Skriabina, ki se tudi drugod ne čujejo pogostokrat. G čna Kosovelova razpolaga z močno razvito tehniko nemške šole, s silnim udarom, ki skoroda ni ženskega značaja, z umno uporabo pedalov. Izmed štirih balad Bramsa je imponirala pianistka predvsem v prvi s silnim izrazom in krepko zanositostjo. Umetniški višek je Kosovelova dosegla s sijajno Chopinovo Fantazijo v F-molu. ki je poslušalce dodobra razgrela ter izzvala iskrene, dolgotrajne aplavze. S to Fantazijo je Kosovelova dokazala, da je v resnici vsega spoštovanja vredna umetnica ter največje in najbolj upravičene upe vzbujajoča naša primorska pianistka — Prepričani smo, da simpatično umetnico še često srečamo v vrsti naših klavirskih koncertov« Ponatiskujemo te pasuse v informacijo naših Čitateljev z do-stavkom, da je pianistka prejela več šopkov in nebrej Čestitk- Koncertu je prisostvoval tudi veliki župan ljubljanske oblasti dr. Bal-tič s soprogo. Ravnatelj Glasbene Matice Matej Hubad je na podlagi doseženega uspeha izjavil, da bo podpiral vsako željo mlade umetnice, Če bi želela priti na konservatorij v Ljubljano. Loterijske Številka izžrebane dne 15. januarja 1927: BARI 87 21 35 54 1 FIRENZE 33 26 56 77 37 MILANO 50 79 10 76 4 NAPOLI 67 17 49 5 27 PALERMO 37 55 39 14 80 ROMA 74 14 19 22 40 TORINO 24 23 70 43 32 VENEZIA 45 54 2 30 IS BORZNA POROČILA Amsterdam 900-920, Belgija 310-320, Francija 90.50-92, London 110 25-111.25, New York 22.80-23.10, Španija 350-360, Švica 438-448, Atene 29-30, Berlin 540-550, Bukarešt 11.50-12-50, Praga 67.25-68.25, Ogrska 400-420, Dunaj 310 330, Zagreb 40.75-41.50. — Uradna cena zlata (14. I.) 443.21. Benečij-ske obveznice 01 95. 116 RAZNE ZANIMIVOSTI Zadostuje tudi polovica pijne Mrs. Garnes iz Coningrsbay-a na Angleškem je pravkar praznovala svoj »to t i rojstni dtn. Ko je imela osemnajst let, so ji povedali zdravniki, da ima samo še polovico pljuč zdravo. Njenim starišem so pa izja.vili. da bo njihova hči kmalu umrla. Trikratni roparski umor V vasi Adonv ob Donavi se je dovršil te flneve Trikraten roparski umor. Zjutraj so ljudje-sosedje dobili lastnika ob Dona^ vi ležeče krčme Viljema Mul-lerja z razklano lobanjo mrtveca v postelji. Pod streho sta ležali njegova žena in petnajstletna dekla v mlaki krvi. Dekla, ki so jo bili prinesli na dvorišča, se je za kratek čas osvestila in pokazala na moža, ki je 3tal med gledalci, kot storilca. Dotični mož, Ja.nji Steircr, se je takoj zaprl. V njegovi hiši so dobili orožniki krvavo sekiro. Polastil se je bil v^e gotovine Miillerjeve družine v znesku sedmih milijonov ogrskih kron. Ko so ljudje odkrili umor," je hitel tudi moriiec na lice mesta in je vpil med vsemi najbolj gdaano, da treba takoj prijeti morilca. Najlepše, najboljše in najcenejše obuvalo dobite pri REBCU, Via Carducci 36. Klavirji Pianlni Harmoniji PRODAJA POSODA se dobi v Tiskarni Edinost In v I Knjigarni-Papirniri Stoka U usnje vazan stane i- 6-—. a piatno vszsn stana L 4*-. Popolnost 105 Lleganco Prikladno t Proda'a in por kuti brez obveze za nahup ^ «v Delavska lso. fiiliO BOSI Trst, Via Valdirivo št. 2} 5 Laureni Puccetti (Villa Mir a) Bilje -Gorica (prej v Parizu 39 Rue Pascal) OT^OK JE BOLAN ker ima gliste. Ozdravile ga takoj In popolnoma. ako mu date ČOKOLADNI BONBON ARRIBA PltOTl GLISTAM. ČOKOLADNI BONBON AR HIB A PROTI GLISTAM odpravi vse gliste. V zelenih zavitkih po L. t. Prodaja se v v s« h lekarnah. CARRIBA ČMOLftftM BONBON PROTI 6USTAM KeraiČM-lakarniški zavod .AHs Msdor.nA d^ltn Stltl«* . C*». Raff. G*(iin» - Trietle. S. Otacomo. Brez opcr2c;Je irj boleMn zaino-r jo O^UoCi, ki so poskušali vra i f J&I j^J^JT^""*^ bretiispešna sredic -Asna, ptt prido-U biti sluh, po uitn-kovitern načinu; ušesna proteza, ki je uspeh dolgoletnih in tiuda-pelnih znanstvenih ražiskovinj proti giukaeti, šibkemu sluhu in brenčanju. Interesenti se lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariikega specialista za u»Esno j»ro^exo, Laurenta Pucc*tti, ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal ta novi aački. Brezplačne lconzultaciie od 9 do 16 v: Trst, nedelfa 16., pondeljek 17., torek 18. in srrdo 19. januarja, Hotel Vanoli, Piazza Unita. Gori««, četrtek 20. ianuaria, via Giri-baldi 10. (163) JjIKOB BE¥C ^»'»a In il^sfaa Trst. €*s»m* S. C&c*«S© 5 Zlat« Ituruic v tsaki innoitni po naj- *ii«ih cerjrfi. Kr«m pkfuje v ije kot vsi drugI. rszaevrstnih ur H z!*tenine. KIZMSU B"Li?ffiCfl Z Z*LS€Q navadnega ;u finega 115 POHIŠTVA D. C»v«Jler3 & E. Trst, Via Parini St. tel, 11-0* ftejfeasjšs fcfciss. PladeTaiije na obroke. □□□□□□□□OCDDD Ako imate ZA POPRAVITI URE IN ZLATE PREDMETE, obrnite se k tvrdki N. BORSATTI a FIGLIO V TRSTU ki ima lastno delavnico nad 40 let. Naj-vetje jamstva, poštene cene. Velika izbera ur, zlatenine. Kmpnje in prodaja zlato in srebro. Govori se slovensko. Pnziie na ime N. BORSA TTI& Figlio CORSO V ITT. EM. III N. 47 blizu lekarne Rovis (Piazza C. Goldoni). □□□□□□□□□□□□D Zobozdravnik sacj ordinira v TRSTU Vil fH. e. imbrani St. 16. Hi. (prej Via S. Gi lasni) m od 9-12 In od 3-7 i to m i asi " teiikanski dohodi dunajskega POHIŠTVA navadne in finejše \rste ki se bo prodajaln po starih, nizkih cenah. Ha drobno. Mh defealo« Največje jamstvo. Viale XX Settembre 33 - Trst Tel. 793 u« SP^B&IS 81 «Fffgg£¥?tž 1 M&VAfii f kimah dunajske tovarne PIATNIK najboljše in najtrpežnejŠe se prodajajo v vseh boJjših papirnicah in tobakarnah im ZALOGA; S. Leipziger Srn?. Tnt - Sia Brcnner 4 - Trsi hui^lšje cene v\&in]m m 1305 kun, zlatic, lisic, di. burjev, vider, jnzbe.' cev, ma£k, veveric, c , „ , krtov, divjih in do- Sprejemajo se mačih zajcev Itd. itd. poSiljnlve po ooili. D. Mspach - Trst Via Cessre Battiiti 10, H. nad., vrata 15 zastopnik in »đlojr.ffc ca lt«lij« in kolonije: AMIt C«ch«t - Trlfjle, V^ S. Nu«!* It NA MORJU. V HRIBIH IN NA LETOVIŠČU IMEJTE 9EDN0 NA RAZP0LA6O ..ciRRlBO4* ZA ZDRAVJE 9A5IH OTROK. ■ I UIIBLJANSSCA StRESfTUA MU la mm M 63.E6B.a9D.-1 PODRUŽlISCA U TRSIO Telefon 5—18, 22— 98 CENTRALA V LJUBLJANI Ma in mm Dinarjev 60,000.300.- Telefon 5—18, 22-98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%> na tekočih računih po 4%%, vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. 122 | Podružnice: I GORICA, Brežice, Celje, I Černomelj, Kranj,Logatec. Najprikladnejša zveza z Jugoslavijo. Blagajna jc odprta od 9Vt-12V* In od l4'/2-l6 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Maribor, Sarajevo, Split. ■■i (■■i