uto xxni. mm MfP %JP B I 1 f TPžno nazjranje je pravilno in v ba-vprečni donos od hektarja je zna-1.^ Rrvatski se praviinost tak žal 190 metrskih stotov. Delo v gne ka]ku,adje tudi že oficialn0 sladkornih tovarnah w je začelo iznava In ,0 flo mora ve. 20. septembra Sn bo 15. decembra vg(>d ge ^ da t končano, v nekaterih tovarnah tudi l.na ]noma de_ prej. Vse tovarne sladkorja bodo I . . ..h, proizvele 10.000 vagonov sladkor- Da .le to stališče edino pravil-ja, kar je sicer zadosti do prihod- |n0; nal pokažejo naslednji praktični nje proizvodnje, ne bo se pa mogla [primeri, ki nam jih je pos a ug e-napraviti nobena zaloga, kakor sejden gsopodarski strokovnjak je nameravalo. Prihodnje leto se bo površina s sladkorno peso posejane zemlje skušala povečati vsaj na 50.000 do 55.000 ha, da se Praktični primer kalkulacije Predpostavka trgovske kalkula-bo mogla doseči rezerva sladkorja, | cjje je trgovski princip, da mora ki je za vsak primer potrebna. Uporaba starega gumija dovoljena trgovec na nabavno ceno kalkulirati primeren procentualni pribitek, ki mpra kriti njegove tekoče režije in primeren trgovski dobiček in ki naj mu poleg kritja nje Oficialno se sporoča: Ker je za-1 gove tekoče režije in primernega radi vojne uvoz surovega gumija dobička omogoča normalno vzdr-skoraj popolnoma onemogočen, je [Zevanje poslovanja, t. j. »čuvanje trgovinski minister dr. Andres vrednosti v podjetje investiranega prepovedal uporabo gumija za iz-1 obratnega kapitala, oziroma ohra-delavo obutve in njenih delov. I nitev vsaj iste vrednosti zaloge. Tako se obvarujejo rezerve suro- Ako razčlenimo primer trgovca vega gumija za izdelavo tehničnih 13 čevlji, pridemo do naslednjih predmetov, toda zaradi prepovedi I ugotovitev: Je ostalo odprto vprašanje, kako j Trgovec razpolaga z zalogo: maj se prebivalstvo oskrbi z obut- i(K) v stare Mloge po 200 din., vijo. Velik del našega najubožnej- j parov nove zaloge po 300 din. »ega kmetskega prebivajva nosi z ^ gumijasto obutev, tako da znaša 1 25 bruto_zaslu_ i« “"I prodaj«« vredno.1 tolikšni uporabi gumija za obutev Prv* * . je bilo naše gospodarstvo za usnje ™ Parov dm pasivno. Tako smo leta 1938. uvo- 100 parov din 371,00 -, tabo da Sli 848 vagonov, izvozili pa samo zaaša skuPna P^da^ vr"dn°^ 16 vagonov goveje kože, ki je v 2<*> parov din 62.500- ali po- glavnem namenjena za izdelavo vPr^na P'-°daina cena eneg p obutve. Spričo takšnega stanja se Ira din 312 50-pomanjkanje gumija za obutev ni I Če proda trgovec 100 parov iz moglo nadomestiti z usnjem. Mo- te zaloge, znaša izkupiček dinar-rali so začeti proučevati kakšen I jev 31.250 . drug material, ki bi se mogel ra- Kot vesten trgovec mora takoj biti za izdelavo obutve. Z današ- po odprodaji teh 100 parov _ špranj i-m odlokom je trgovinski mini-[viti zalogo blaga na isto višino in šter dr. Andres dovolil uporabo recimo da kupi ponovnih 100 pa starega gumija za izdelavo obutve. I rov iz izkupička prodanih 100 pa S tem se bo jaa zagotovilo kritje j rov din 31.250'— po stari ceni osnovne potrebe in olajšalo stanje [din 300'—, potem bo moral pri na tržišču z usnjem. »istem bruto-zaslužku zopet zvišati prodajno ceno celotni zalogi 200 parov na din 343'75 po paru. Primer: 100 parov stare zaloge prodajna vrednost din 31.250'—, 100 parov nove zaloge prodajna vrednost din 37.500'—, 200 parov v skupni prodajni vrednosti din 68.750 —, ali povprečna prodajna cena 1 para din 343'75. Ko je torej odprodal prvih 100 parov a din 312'50 in kupil novih 100 parov a din 300'—, je znašal njegov bruto - zaslužek pri tej transakciji din 1.250'—, to se pravi, da je pri kombinirani nabavni ceni h din 250— zaslužil 5% in ne 25%, kakor mu zakon dovoljuje. S čim pa naj krije običajno ca. 20% režijo? Ako bi pa moral trgovec novih 100 parov kupiti po zvišani ceni din 350 — = din 35.000'—, bi jih ne mogel kupiti iz izkupička prej prodanih 100 parov, saj je zanje dobil samo din 31'250—, kar pomeni izgubo substance v znesku din 3.750'— ter bi mogel za izkupiček kupiti samo ca. 89 parov (31.250 : 350 = 89). Če bi pa moral kupiti novih 100 parov 5 din 400'—, bi pa lahko kupil samo 78 parov (31.250 : 400 78). Če bi še! ta razvoj naprej v tem pravcu, bi bila to tiha likvidacija njegovega podjetja. Edino v primeru, da trgovec likvidira svojo trgovino pri prvih 200 parih, mu ostane bruto-dobi-ček din 12.500 ali 25%. Pri vsakem dodatnem nakupu po višji ceni, kot je stara zaloga, pa zasluži pri prvem dokupu 100 parov š din 300'— 5%, pri dokupu ii dinarjev 350'— pa celo izgubi 12'5 odstotka. Dokaz: 100 parov prvotnega dokupa k din 300’— da kombinirano ceno din 250 — po paru, to je din 25.000'—, 100 novo dokupije-ih parov k din 350"— znaša dinarjev 35.000'—, 200 parov skupaj din 60.000'—. Povprečna nabavna cena teh 200 parov je din 300'— po paru. Pri tem novem dokupu po dinarjev 350'— po paru bi moral torej priložiti din 3.750'— kar predstavlja pri povprečni nabavni vrednosti za 100 parov din 30.000 zgubo celih 12'5%. Če pa nastopi — kot P° vsa* kem soncu dež — padec cen, potem bo ta trgovec primoran prodajati drago kupljeno zalogo po novih nižjih konkurenčnih cenah in bo izgubil ne samo vsak bruto-zaslužek, temveč bo še jedel od svojega obratnega kapitala. Naravnost v izgubljen položaj pa zaide ta trgovec v primeru padca cen, ako je delal na kreditni bazi. Tedaj je konkurz pred vratmi, Če bi pa trgovec pravilno kal-kuliral svojo zalogo po dnevnih ali tržnih cenah, bi bila pa situacija sledeča: 100 parov stare zaloge a din 200’— = 20.000 din, din 50.000'—. | velesilami, ker je danes to vpra Pravilna kalkulacija bi bila v žc brezpredmetno. Danes gre . . , ' . T, . samo za novo ureditev evropsko- tem primeru naslednja: K ceni afriškega življenjskega prostora. 50.000 din mora trgovec kalkuli- Francozi niso postavljeni pred al-rati na podlagi te cene z zakonom ternativo, da ali grade to novo dovolieni 25% bruto-zaslužek na EvroP0 ah pa J1 nasProtujejo, tem-aovoijem Druio-zasLu/.ek na yeč njih naloga je samo da pri ceno novo dobavljenih 100 parov | novi ureditvi sodelujejo pasivno ali in obenem staro zalogo 100 pa- aktivno. V tem smislu pa je raz-rov zvišati na isto prodajno ceno, govor Hitlerja z maršalom Pčtai-... v, f. nom vsekakor nudil velike mož- da bi znašala prodajna vrednost zaloge din 75.000'—. Prodajna ce- Nemški bombni napadi na Lon-na po paru pa bi znašala za celo j don in druga angleška mesta so zalogo din 375'—. Če odproda od zopet zavzeli večji obseg, a tudi 1 n™ , ,. angleški letalski napadi na Nem- te zaloge 100 parov k din 375 eijo postajajo vedno hujši, in kupi iz izkupička din 37'500 — španska vlada je poklicala pod novih 100 parov h din 300'—, I orožje pet letnikov, in sicer letnike mu torej ostane bruto - zaslužek r°d 1923- dp vključno 1C°L „i- or a/ j I Predsedniške volitve v Združenih din 7 oOO ali 2o% od nove na- državah gev Amerike so se izvr- bavne vrednosti 100 parov — | gjje v največjem redu in se od din 30.000'—, ki jih zakon dovo-1 nikoder ne poroča o kakih incidentih. Zanimanje za volitve je bilo velikansko in na njujorških ulicah ljuje. Če pa mora novih 100 parov ku- so bde tako velikanske množice piti k din 350'—, potem mora do- ljudstva, kakor dosedaj še nikoli, ločiti novo prodajno ceno na vso 1 Značilno za ameriške razmere je, , . , onn kako je pisal po volitvah list »New sjiopolnjeno zalogo -00 parov na York Times«, ki je iz načelnih raz- din 437'50 po paru (din 350 -j- j0gOv ostro nasprotoval tretji izvo-25%). litvi Roosevelta za predsednika. Edino pri tem kalkulacijskem Eisal je: »Po ponovni izvolitvi . . ... , „ „ Franklina Roosevelta je dolžnost načinu ima pn prodaji vsakega sjebernega Amcrikanca, da ga pod- para vedno 25%ni z zakonom do-1 pre Naše vrste se morajo pomiriti voljeni trgovski dobiček in če na- in svet se mora združiti z ozirom slopi reakcija in padec cen, po- na zadk?4,nevarnost’ ki nam grOZ tem to izgubo na kapitalu krije iz podoben proglas je izdal tudi dobička oz. masti, ki si jo je na- premagani kandidat Willkie. V bral za časa porasta cen, vendar oklicu na svoje volivce pravi, da pa obdrži isto vrednost zaloge Pf^a ^Ibn^da^Ameri-Ekonomska teorija kakor tudi kancl enotni in si0žni. Treba je do praksa postavljata za trgovsko kal- skrajnosti storiti ameriško dolžnost kulaciio aksiom: za trgovino velja do Vel. Britanije in jo do skrajno- ccna za naknadno dobavo (Nach- LS mora' izginRi sebaffungspreis), za industrijo pa vsaka nesloga. — More se reči na reprodukcijski stroški (Wieder- [ podlagi teh in podobnih oklicev ter herstollunoskosten). Dostikrat obi-1 izjav, da je stališče predsednika -m tnril m nniviSiili mestih Roosevelta sedaj mnogo bolj trd- i.ajrio m tudi na najvi. jih mesti I nQ kakor pa kažejo volivni rezul- branjeno načelo, da mora trgovec prodaj-M staro zalogo samo s pri- Roosevelt je dobil nad 25 milijo-bitkom 25% bruto-zaslužka, je za a0v glasov, Willkie pa nad 19 mi- , , . . x lijonov. Od 531 volivnih moz dobi vsako redno obratovanje pogres-1 Roosevelt 468 .Demokratski stran-110, pride pa do polne veljave v ki je z novimi volitvami zagotov- primeru špekulantov in verižni-1 ljena velika večina tako v repre- kov, za katere res velja, da izrab- j ^a”j,ancni zbornici ko v se" ljaio pomanjkanje blaga in vtika- ‘odmev predsedniških volitev je jo v žep samo posredniški dobi- bil po vsem svetu velik, zlasti pa v gek britanskih deželah. V Londonu so T« pravno hiranje i* .udi ^££00*™*^ gr po našem mnenju za zidovske in [ v vodstvu ameriške zunanje nežidovske trgovce, ki samo gle- [ politike. Ce bi bil izvoljen Willkie, dajo, da napolnijo svojo trgovino [ bi sicer ostal predsednik Roosevelt , Jio,vo5 in Srn cneišiu, blTO g P*W. potem pa čakajo na kulnunacijsko 1 jočnostjo ko dosedaj. V državah točko konjunkture, nakar hitro osi se volitve le malo komentirajo blago po visokih tržnih cenah raz- ter se predvsem označujejo kot prodajo, odpuste svoje nameščen- aij3?r^ka noti anja zadeva. ' . J ’ 1. • Vsa sporna vprašanja med Me- če m trgovino enostavno zapro. hiko ^ združenimi državami Sev. V te.n primeru imajo bankovce v Amerike so sedaj poravnana in regalih, čevlje pa v Wertheimerci. I pričakovati je, da bo v kratkem '2 , ’. . ' , v i i. t; podpisan sporazum med obema dr- Zalostno je, ako se špekulanti |aVama in verižniki ter neresni trgovci-1 Predsednik vrhovnega sovjeta konjunkturisti uvrščajo v isti red I Kalinin je imel na slavnostni seji trn Qom«utnini tranvci ki v proslavo 231etnice oktobrske re- kot redni samostojni trgovci, ki V(Jfucije velik go v katerem je redno vrše svoje gospodarske, so- pregied storjenega dela v le- cialne ter davčne dolžnosti, tako [ tošnjem letu. Med drugim Je na- v dobi konjunkture kot krize in I vedel, da se je industryska pro- da se po„op, proti »jim s pra,- “ nimi leki, ki so mišljeni in smi-1 veeaia tudi proizvodnja železa, prešel ni edino za neredno, špekula-1 moga in zadovoljiva je bila tud-livno 1» verišniško irgovsnjo. | «ev. jin in Besarabije. Nato je govoril t t; trnfni ir Ir/«!«.: i. oood Politične vesti Bolgarski vladni list »Večer« je objavil članek poslanca Stoti Ja-neva, ki piše, da bi bilo vsako poseganje Bolgarske v sedanji itali-jansko-grški konflikt največja pustolovščina. Stališče Bolgarske do Jugoslavije in Turčije je bilo jasno označeno v prestolni besedi kralja ob otvoritvi sobranja. Iz turških krogov v Carigradu poročajo, da ni verjetno, da bi Nemčija podprla Italijo v Grčiji. Turčija bi morala smatrati vsak poskus nemških čet, da bi korakale skozi bolgarsko ozemlje, kot sovražno dejanje proti Turčiji. Bolgarska zato ne more priti v poštev, da bi bila vključena v načrt nemške pomoči Italiji. Sicer pa da Je * j- o v tj„ji o sedanji vojni, v kateri je SSSR tudi Sovjetska Rusija sporočil [ s^r0g0 nevtralna. Zasluga Stalina bolgsirski vladi, kakor se poroča l | je da se je Sovjetski Rusiji posre- Carigrada, da ne zeU, da bi pi Wo čllo ostati izyen y(}jne Sedanji se do nadaljnjih sprememb _ ., | med narod n i položaj pa ne dovo- ka?U'bi. SlrSTse ^vjetom, da bi ostali le rada videla če bi se B g ravnodušni gledalci dogodkov, ki se bolj naslonila na države . razvijajo Vsak državljan SSSR izpo.nl« Sw)o nrekoračile reko Kalamas. Zelo V armadnem ukazu ob 231etnici vpliko aktivnost so razvili Italijan- revolucije je zapisal maršal Timo-ol aprovizacijskih ustanov celo pri izvozni trgovini? Na ta način se bo trgovina popolnoma izločila iz živilske stroke. Kaj pa naj sedaj store trgovci? Ali naj ti kratko malo zapro svoje trgovine in ustavijo vsako obratovanje? Nekoč je dejal stari in izkušeni švedski diplomat svojemu sinu, da je neverjetno, s kako malo pameti se vlada svet. Zdi se Po časopisju in radiju so bili trgovci in podjetniki pozvani od železniške uprave, naj na blagovnem kolodvoru naglo razkladajo svoje blago, da ne bo zastoja v prometu. Tudi brez takega poziva skrbijo naši gospodarski krogi, da pridejo čimprej do blaga, ki jim je bilo poslano po železnici. Na blagovnem kolodvoru pa so pri razkladanju velike težave, ki se f 1 i lep zaslužek 1 : • « : imate pri prodaji “ • 1 1 1 ■ ■ • ■ “ zobne kreme “ ■ 1 ■'' II ■ u f C I M E A N S mm H preskrbovali ja s prehrano je tudi najcenejši. »Prevod« ima v načrtu monopolizirati poleg pšenice, moke in koruze tudi olje, sladkor in mast, nakar bi prišlo na vrsto še drugo blago in bi bila na la' način veletrgovina popolnoma eliminirana. Ustanoviteljem in tvorcem domače narodne veletrgovine, ki so s svojo vztrajnostjo in solidnostjo odstranili vse tuje vplive, bi bila s tem storjena velika krivica, odprla pa bi se tudi lnida socialna rana, ker bi se velika trgovska podjetja reducirala in bi bilo mnogo uslužbencev brez kruha. nam, da skušajo nekateri prav posebno potrditi pravilnost tega izreka. Drugače res ne moremo razumeti, da se preizkušena trgovina uničuje, namesto nje pa postavljajo ustanove brez izkušenj. Ko se je pred dnevi vprašalo nekega visokega funkcionarja, kaj pa naj počno trgovci, če bodo čisto izrinjeni iz trgovine, se je povzpel do naslednje cinične in zelo nespametne izjave: Trgovci pa naj plačujejo davke! Kako pa naj to store, če bodo njih trgovine zaprte, tega seveda ta malo preudarni funkcionar ni povedal. In tega tudi ne bi mogel nihče na svetu povedati, kajti trgovina brez prometa je tudi brez vsakega dohodka, kjer pa ni dohodkov, kjer nič ni, tudi cesar nič vzeti ne more. Aprovizacijske ustanove naj zato ostanejo pri svojem poslu, naj delajo složno z zasebno trgovino, naj ne draže s previsokimi provizijami blago in naj pomenijo z vsem svojim delom zboljšanje v gospodarskem življenju, ne pa poslabšanje! večajo od dneva do dneva. Mnogokrat se ne dostavlja dospeli tovor na proste razkladalne tire po ves dan, zaradi česar se potem tiri zatrpajo. V zadnjih časih ostaja vsak dan nedostavljenih po več vagonov, nekajkrat celo po 20 do 40 vagonov. Direktni tovorni vlaki so ukinjeni, tovorni vagoni ostajajo tudi v Zalogu in na ranžirnih tirih v Ljubljani ter je blago izpostavljeno vremenskim neprilikam in če-sto tudi tatvinam. Zgodi se, da vagoni, naloženi in odpremljeni iz Trbovelj istočasno, ne dospejo v Ljubljano skupaj, nego posamič, včasih z razliko po več dni. Trgovci, ki dobijo od svojih dobaviteljev obvestilo o odpremi vagonov, čakajo brezuspešno na razkladanje, a ko pride na razkladalne tire skupaj več vagonov, imajo zelo naporno delo, da izvedejo razkladanje v 24 urnem roku. Tako se tudi pri največjih težavah in ovirah vrši razkladanje i največjo naglico. Razklada se pravilno in točno v 99 odstotkih, kar je dokazano z minimalno stojni-no, katero mora uvoznik plačati po preteku razkladalnega roka. Na razkladalnih tirih je prosto- ra za največ 140 vagonov, vmes pa so tudi taki, ki tja ne spadajo. Tako sla bila tam dolgo časa dva orjaška Tv vagona za železne konstrukcije, ki sta zavzemala prostor za najmanj šest navadnih vagonov. Zaradi neredne dostave tovornih vagonov na razkladalne tire in zaradi prenatrpanosti teh tirov nastaja cela veriga težav in ovir. Trgovcem se dela velika škoda z izgubo časa, imajo pa tudi nepotrebne izdatne stroške, kadar zastonj pošiljajo k razkladanju delavce in voznike, ali pa kadar morajo najeti še več delavcev in vozov, ker je prispelo na razkladalni tir dosti več vagonov, nego so jih pričakovali. Zeio močan člen te verige težav pa je tudi to, da prazni vagoni niso redno na razpolago dobaviteljem. Baje nameravajo del razkladišča preložiti na rampo ob Vilharjevi cesti. Za trgovce bi nastale s tem nove težave. Razkladišče na rampi bi bilo od rok, ker bi morali vozniki čez železniški prelaz na Tyr-ševi cesti, ki je tolikokrat zaprt, in potem k tehtnici nasproti Turkovi špediciji. Ker je rampa visoka, bi bilo tudi razkladanje zelo težavno. Tovore bi morali iz vagonov dvigati ali metati navzgor v vozove. Prizadeti trgovci upoštevajo napore železniške uprave ter požrtvovalnost prometnega osebja. V tem upoštevanju uvidevajo, da so nekatere težave neizogibne zlasti sedaj, ko je promet tako živahen, menijo pa, da bi bilo treba na kak način zadostiti načelu: za jačji promet več materiala in osebja. Mnoge težave in ovire bi bile odpravljene, če bi bili kakor podnevi tudi ponoči na razpolago štirje pre-mikalni stroji. Druga odpomoč pa bi bila v tem, če bi bili razkladalni tiri res samo za razkladanje, ne pa za deponiranje in bi se od tam odstranili zbiralni vagoni ter bi bilo vse, kar je namenjeno na dovlačilnice, odpravljeno tja sproti. Uvedba četrte nočne rezerve in odstranitev vagonov, ki ne spadajo na razkladalni tir, bi v veliki meri zmanjšali sedanje težave in ovire in železniška uprava bi tudi imela od tega izdatne koriti. Naj bi železniška uprava te predloge upoštevala. Pred trgovinskimi pogajanji z Italijo Pred bližnjimi trgovinskimi pogajanji z Italijo so pristojne trgovinske ustanove pozvale gospodarske organizacije, da jim sporoče svoje želje in zahteve glede bodoče zamenjave blaga z Italijo. Zlasti se potrebujejo podatki o dosedanjem funkcioniranju blagovne zamenjave. Posebno so potrebni podatki o italijanskih dobavah bombažnega in umetnega prediva z ozirom na najnovejši sporazum v Benetkah. Kakor se poroča iz Beograda, se pri novih pogajanjih ne bodo določevali uvozni in izvozni kontingenti, ker so bili ti določeni že na letošnjih junijskih pogajanjih. Razpravljalo se bo samo o spremembi nekaterih kontingentov, da bodo ti v skladu s potrebami obeh držav in z njunimi izvoznimi možnostmi. Zlasti se bo razpravljalo o osvoboditvi našega blaga, ki je blokirano v italijanskih pristaniščih. Italijani so zahtevali za to oprostitev neke protiusluge, ki jih bomo tudi dali, samo da se že enkrat to mučno vprašanje likvidira. Ni pa še določen termin, kdaj se Ibodo ta pogajanja začela. Misli pa se, da bodo v drugi polovici novembra. Težave na blagovnem kolodvoru v Liubliani Aprovizaciiske ustanove nai opuste izvozno trgovino MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod. Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe Za vse vloge in obveze hranilnice -iam^ > Mestna občina ljubljanska Denarstvo Tečaji drž. papirjev, ki služijo kot kavcija Finančni minister je z odlokom ■*. dne 30. oktobra 1940. odločil, da ►veljajo za spodaj naštele državne in od države garantirane vrednostne papirje naslednji tečaji: din 2'5% vojna škoda za nominalnih 1000 din 450'— 7% investicijsko nom. 100 100'— 4% agrarne obveznice iz 1. 1.921. za nom. 100 60'— 4% agrarne obveznice iz J. 1934. za nom. 100 55'— 6% begluške za nom. 100 80'— Delnice PAB za nom. 500 220'— 0% dalmatinske agrarne za nom. 100 75'— 6% gozdne obv. za nom. 100 75'— 7% stab. posojilo v zlatu nom. fr. fr. 100 fr.fr. 100'— 7% stabilizacijsko posojilo v zlatu iz 1. 1931. se mora preračunati v dinarsko vrednost po te-*»ju 100 fr. frankov = 222'45 din. Ti tečaji veljajo od 1. XI. dalje in se morajo upoštevati od vseh državnih in samoupravnih teles v primerih, ko se sprejemajo te obveznice na podlagi posebnih zakonov, uredb ali pravilnikov kot jamstvo (kavcija) po borznem tečaju. * Uradno se iz Bukarešte demantira vest, da bi se v Romuniji zvišal ■tečaj marke v odnosu do leja. Podpredsednik nemške državne banke Puchj je izjavil, da je stabilnost nemške marke zagotovljena. Marka je danes podlaga za obračunavanje že velikega števila valut v Evropi. Zlato kot podloga nima nikake upravičenosti več, ker je za Nemčijo odločilna samo produkcijska sila nemškega naroda. Ta pa se vedno bolj izpopolnjuje. Nadalje je izjavil, da cirkulacija plačilnih sredstev ne bo vplivala na cene in zaslužek. Gospodarstvo in nemške linance se gibljejo na adravi in stabilni podlagi. Velika pozavarovalna družba z delniško glavnico 200 milijonov lir se je ustanovila v Italiji. Nova družba se imenuje »Compagnia di Roma«. Glavni ustanoviteljici nove družbe sta Istituto nazionale di Assicurazione in Assicurazioni Generali v Trstu. Anglija je dovolila Grčiji posojilo 20 milijonov funtov ter takoj izplačala predujem v višini 5 milijonov funtov. Ameriški finančni minister Mor-genthau je izjavil, da povečanje vrhovne meje ameriških državnih dolgov za 15 milijard dolarjev ne bo zadostovalo, ker se je sedaj oboroževanje šele začelo. Nadalje je Morgenthau zahteval nove kredite za oboroževanje, in sicer v višini poldruge milijarde dolarjev. Liubliantka borz v Devizni trg Od julija dalje je na vseh domačih borzah znatno nazadoval zlasti devizni promet v nemških klirinških markah, kar je imelo za posledico občuino skrčenje deviznega prometa tako v avgustu (1940 = 28,5 milij. din, 1939 = 45'5 milij. din), kakor tudi v septembru t. 1. (1940 = 24'8 milij. din, 1939 = 28'4 milij. din), dočim je še v juliju 1940. znašal skupni devizni promet nad 43'7 milij. din. Ker pa je zaradi znanih ukrepov in novega dogovora z Nemčijo glede zvišanja tečaja RM (od 14'80 na din 17'82) bilo pričakovati oživ-Ijenje kupčije v čekovnih markah po jugosl. nemškem privatnem kliringu, je dosegel celotni promet samo v devizi Berlin v oktobru 39'3 milij. din, torej kar trikratni znesek prometa z RM v septembru t. 1., ki je znašal komaj 18'767 milij. din. Celotni devizni promet v oktobru znaša na ljubljanski borzi din 68,196.167'80, torej za nad 4B'3 milij. din več kakor v septembru letos, oziroma za 26'6 milij. din več kot v oktobru 1939., in za 38'8 milij. din kakor v septembru 1939. Največ zaključkov odpade na de-vizo Berlin (59'3 milij. din), znatno manj na devizo Curih (7'1 milij. din) ter na devizo New York (1'2 milij. din), razen tega pa še nekaj manjših zaključkov v devizah London, Stockholm in Trst. V prvih desetih mesecih 1939. je znašal totalni devizni promet na naši borzi 418'3 milij. din, v istem razdobju leta 1938. približno 307'8 milij. din, dočim je letos dosegel totalni devizni promet v desetih mesecih 453'1 milij. din, tedaj za okroglo 35 milijonov din več kakor lani, oziroma za celih 145 milijonov din več kot predlanskim. Efektni trg Efektnega prometa v državnih vrednostnih papirjih v oktobru sploh ni bilo, pač pa je bilo per-fektuirano nekaj zaključkov v delnicah Kranjske industrijske družbe, Jesenice, in sicer 17. X. 1940. na bazi 144'- din, 21. X. 1940. na bazi din 140'-, a 29. oktobra t. 1. Postali smo dolžniki Nemčije Zadnji izkaz o stanju naših kli-ringov navaja veliko spremembo, da smo namreč iz upnikov Nemčije postali njeni dolžniki. Skozi leta je bil naš klirinški saldo proti Nemčiji aktiven, včasih celo silno visoko aktiven, da je presegal tudi četrt milijarde din, sedaj pa je nakrat nastala spremembo in naš dolg Nemčiji je narastel »na 7,43 milijona RM. Ta sprememba je nastala ne samo zaradi manjšega izvoza, temveč predvsem zaradi spremembe te čaja marke, ker so uvozniki forsi rali naročila blaga iz Nemčije, dočim izvozniki z izvozom še čakajo. Gibanje tečajev kažejo naslednje Številke (vse v milijonih din do-tične valute): Aktivni kliringi: 31. X. 22. X. Bolgarska din 1,99 2,94 Franeija fr. fr. 7,55 3,23 Franc, kolonije fr. fr 2,69 2,69 Italija din 49,02 42,99 Nizozemska fl. 2,02 1,52 Pasivni kliringi: Madžarska din 29,48 17,79 Poljska din 18,75 18,89 Romunija din 5,02 6,03 Slovaška Ks 26,67 27,02 Ceško-Moravska Kč 64,10 63,37 Turčija din 12,76 10,73 N&mčija RM 7,43 3,85. na bazi din 136'— za en komad. Tendenca za državne efekte je bila večjidel nespremenjeno stalna, sredi oktobra celo čvrsta, sicer pa trdna. Notice državnih vrednostnih papirjev so bile: 1. oktobra 1940. 7% investicijsko H% Blairovo 7% Blairovo 7% Seligmanovo 4% agrarne (1921) (i% begluške 7% stabilizacijsko 6% (lalmat. agrarne 2'5% vojna škoda 7% investicijsko 8% Blairovo 7% Blairovo 99 — 99 — 95'— I00‘— 52'— 76'50 94 — 69 — 436'— 99'— 99'— 94'— 100'- 53'— 77'50 70-— 439'— 10f— 95'— 31. oktobra 1940. 102]— —'— 70'— 77'— 96'— 98'— 69'— 71'50 443'— 445'— 4% agrarne (1921) 6% begluške 7% stabilizacijsko 6% dalmat. agrarne 2'5% vojna škoda Od začetka oktobra t. 1. delnice Narodne banke sploh niso noti-Irale na naši liorzi vse do 9. 10. 1940, ko je bil zabeležen tečaj din 6500'— v povpraševanju in din 7500'— v ponudbi. Odtlej je tečaj nekoliko nazadoval ter so delnice NB notirale večjidel na bazi din 6300'— za denar in din 6500'— za blago, dočim je bil danes dosežen že tečaj dinarjev 0400'— v povpraševanju in din 6700'— v ponudbi. V prvi polovici oktobra t. 1. je beležila Kranjska industr. družba, Jesenice, na bazi din 148'— v povpraševanju brez blaga, od 22. 10. 1940 dalje pa dosledno na bazi din 136'—za denar; vmesno je ta vrednostni papir notiral dinarjev 144'—, oziroma din 140'— ter nazadnje din 136'— za blago in denar, kar je bilo pri zaključkih že itak omenjeno. Nasprotno pa so bili tečaji za delnice Trboveljske premogokop-ne družbe v stalnem porastu. Tako je ta efekt belež.il še zadnjega septembra t. 1. din 300' — v povpraševanju, 1. oktobra 1040 pa že din 305'—, tedaj najniže v tem mesecu, dne 9. oktobra pa že din 330'— za denar in dinarjev 340'— za blago. Koncem oktobra je dosegel ta vrednostni papir že tečaj din 340'— v povpraševanju in din 350'—, ter notira na tej visoki bazi še danes. Tudi seno se je podražilo za din 5'— pri 100 kg in beleži danes din 115'— do din 125'—, medtem ko je slama ostala brez izpre-memb v cenah in notira danes din 60'— do din 65'— za 100 kg pšenične stlačene slame. Les: Tendenca za trdi les je bila ves oktober mirna, za mehki pa nespremenjeno stalna. Cene so v glavnem ostale nespremenjene za vrste lesnih proizvodov razen oglja, ki se je podražilo za din 5'— pri 100 kg in beleži danes din 82'— do din 92'—; prav tako se je podražil mcccscn za 10—20 dinarjev pri m3 ter beleži danes na naši borzi od din 1125'— do din 1335'—. Za malenkost so se podražili tudi bukovi hlodi, zlasti oni za izdelovanje furnirja v premeru od 40 cm dalje, popolnoma čisti prvovrstne kvalitete. Nekoliko višje so tudi cene za neobroh-ljene plohe v I. in II. kakovosti ter notira danes javor od 710 do 810 din, brest od 720—820 din, jesen od 780—860 din, ali pa od 690—790 din za m3 franko vagon nakladalna postaja. Promet je bil razmeroma slab, še največji zaključki so bili oni hrastovih frizov na bazi din 925, 955, 970 in 985 za prima blago v širinah od 5 do 7 cm, dalje na bazi din 1120, 1135, 1150, 1190 in 1200 za prvovrstno blago v širinah od 8—12 cm. Trami smreka-jelka so bili prodani na bazi din 325, 340, 350 in 375 za m3, jelove deske na bazi din 610, 630 in' 670, dalje smrekove deske na bazi 700, 730 in 750 ter hrastove deske na bazi din 950, 980, 1050, 1100, 1170 in 1200 za m3 franko meja. Izvoz je bil neprimerno slab, produkcija v normalnem razmahu, konsum nekaj boljši kot druga leta ob takem času zaradi podaljšane gradbene sezone pri večjih stavbnih delih in gradnjah zlasti javnih večjih stavb. Cene so sicer še nekam umirjeno stalne, toda ne povsem zadovoljive, zlasti z ozirom na vsestransko rastočo draginjo in posebno zaradi povečanih mezd itd. Izgledi niso ravno dobri, vendar je še vedno treba produkcijo obdržati na dosedanji višini, ker potrebe rastejo, na zalogi pa nimamo posebno veliko suhega in dobro izdelanega blaga. Kako se utemellule uredba o ko trgovine Blagovni žito: Tendenca za žito je ostala ves oktober povsem nespremenjeno trdna, promet pa je znašal le v koruzi približno pol milijona din. Zaključki so bili perlektuirani v koruzi na bazi din 255, 256, 257, 260 in 263, v ječmenu na bazi din 400, 410, 415, 425, 430 in 435 ter v prosu na bazi 320, 325 in 330. Mlevski izdelki: Tendenca za mlevske izdelke je bila tudi v oktobru nespremenjeno trdna oziroma stalna, promet pa malenkosten. Moka (baška in banatska) ničlarica, Og in Ogg notira brez izprememb din 840'— za 100 kg franko skladišče Ljubljana, bruto brez vreč, plačljivo ob prejemu; enotna krušna moka pa po istih pogojih din 455'—, dočim notirajo otrobi po istih pogojih din 220 — za 100 kg bruto-teža. Deželni pridelki: Iendenca je bila ves oktober stalna oziroma trdna, prometa ni bilo. Fižol je pričel notirati od srede oktobia dalje in sicer beleži vse do danes brez izprememb na bazi dinarjev 450'— do din 500'— ribničan, na buzi din 500’— do din 550 pa prepeličar. Krompir vseh vrst se je v oktobru podražil tečajno za din 15'— pri 100 kg in notira danes din 140'— do din 160'—, le industrijski krompir se je podražil za din 5'— in beleži danes za neto, inkl. prometni davek, j din 110 — do din 115— za 100 kg. Bratom in sestram na meji — pomoč • Na pragu letoSnje zime se spomnimo posebno • našega obmejnega prebivalstva • ob Dravi, Muri in na Kotevskem 10. november 1940 naj bo zato namenjen narodni meji O zlasti pa njeni mladini z geslom: Mal položi dar — domu na altar! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Zagrebške »Novosti« so objavile članek, v katerem se dokazuje potreba uredbe o kontroli zunanje trgovine z naslednjimi razlogi: Povprečno smo uvažali v normalnih letih pred vojno (1. 1937. in 1938.) za 5,1 milijarde din blaga. Po izbruhu vojne moremo računali, da se je uvoz povečal za 30% in da je narastel na 6,5 milijarde din. Od tega uvoza odpada najmanj za tri milijarde na blago, ki ga ne moremo uvoziti iz klirinških držav. Morali bi torej za najmanj 3 milijarde blaga poslali na leto v čezmorske države, da bi pokrili vse svoje uvozne potrebe. To pa v času največjih prevoznih težav ter blokade. V takšnih razmerah mora zasebna iniciativa odpovedali in komaj država je dorasla, da premaga vse te težkoče. Zato tudi ni čudno, da so skoraj vse države povečale kontrolo nad zunanjo trgovino. * Ob izdaji uredbe o kontroli zunanje trgovine se je slišalo mnenje, da so s teili končani v glavnem vladni ukrepi glede načrtnega gospodarstva. To ni res, ker (Kimoni uredba bas nasprotno šele izhodno točko za spremembo vsega narodnega gospodarstva. Če se vojna nadaljuje, tudi drugače biti ne more. Kakor vojskujoče se države, moramo tudi mi s koncentracijo vseh konstruktivnih sil postaviti enotni veliki gospodarski načrt. Ni naše stališče lažje, ker se moremo poslužiti izkušenj, ki so jih imele druge države pri izvajanju načrtnega gospodarstva, keF smo brez strokovnjakov in ker so razmere pri nas čisto drugačne kakor v Nemčiji, Italiji ali Rusiji. Vendar pa prej omenjena uredba deloma izkorišča tuje izkušnje. Tako predvideva ustanovitev uvozni-ških in izvozniških zajednic, ki naj dosežejo sodelovanje z Direkcijo za zunanjo trgovino ter skupno določanje kontingentov, po potrebi pa tudi skupne nabave surovin oz. skupne prodaje blaga. Te zajed-nice so tudi posvetovalni organi za posamezne stroke. Vendar pa je treba opozoriti, da teh zajednic ne sme biti preveč in Nemčija ima n. pr. samo 28 takšnih osrednjih ustanov (Reiclisstellen). Vpliv Direkcije za zunanjo trgovino bo po teh zajednicah v kratkem dosegel velik razmah. Uredba predvideva pri uvozu in izvozu določanje količin blaga, predpisovanje cen in izvora blaga. S tem se postopno začenja uvajati dirigiranje zunanje trgovine do podrobnosti. Prisilne zajednice bodo vzvodi, s katerimi se bo reorganiziralo naše narodno gospodarstvo in zato so začetek, ne pa konec sprememb v strukturi našega gospodarstva. * Ni mogoče, da bi imeli odločujoči že jasne slike o vseh potrebnih ukrepih, ker se vsak dan pojavljajo novi problemi, ki naj šele najdejo mesto v novem načrtnem gospodarstvu. Jasno je samo, da mora nad vsemi zasebnimi interesi biti kolektivni interes celote. Zato so zasebno-kapitalistične ideje mnogo izgubile na svojem prejšnjem pomenu. Vračamo se k svoji izhodni točki. Lansko leto je znašal naš izvoz 5,5 milijarde din, v prvih osmih mesecih smo izvozili letos že za 4,8 milijarde din blaga, do konca leta se bo ta številka zvišala na 7,2 milijarde din, zaradi dobre žetve koruze morda tudi na več. Cisto drugačna pa je slika glede naše oskrbe s surovinami, ki naj jih uvozimo za 3 milijarde iz čezmorskih dežel. Malo je upanja, da bi mogli dobiti vse potrebne količine bombaža, kavčuka, jute itd. Toda naša industrija mora dobiti surovine za neovirano obratovanje. Ze danes nekatere industrije ne delajo v zadostni meri, kakor dokazuje tekstilna industrija. Oskrba industrije s surovinami je danes mnogo važnejša naloga ko vsa druga vprašanja. Komuni žele novo ureditev trgovinskih odnošajev z Jugoslavijo Romunska vlada je izrekla željo, da se na novo urede trgovinski odnošaji med Jugoslavijo in Romunijo. Predvsem žele Romuni, da se likvidirajo stara klirinška salda in da se postavi zamenjava blaga na novo podlago. Posebno zanimanje kažejo Romuni za nabavo raznih naših kovin. Značilno je, da hočejo kupiti pri nas tudi živila, v prvi vrsti mlečne proizvode (zlasti kaekavalj). Kot protiuslugo pa nam ponujajo Romuni nafto in njene derivate. Kakor se poroča iz Beograda, je verjetno, da bo v kratkem prišlo do pogajanja o teh vprašanjih Naredba o kon tekstilnih surovin Davčni svetovalec Taksna zavezanost dobavnic »Račun«. — Vprašanje: Blago dobivam z dobavnico, v kateri sta navedeni količina in cena blaga, ni pa naveden fakturni znesek. Te dobavnice niso kolkovane, pač pa je kolkovan račun, katerega dobim za to blago. Te dni je bil organ finančne kontrole v moji trgovini in je opazil dobavnico in ko mu na zahtevo, da mu pokažem račun, nisem mogel ustreči, je zahteval kazen. Ali so dobavnice res zavezane kolku? Ali je organ finančne kontrole res upravičen zahtevati kar kazen? Odgovor; Vprašanje je docela jasno. Dobavnice je treba taksirati po tar. post. 34 samo tedaj, ako nadomestujejo račun, to se pravi, da izda dobavitelj dobavnico, ne pa tudi računa. V primeru, da se iždata dobavnica in račun, je treba taksirati samo račun, na dobavnico je pa napisati n. pr. »taksa iz tar. post. 34. je plačana na izvirniku računa.« V primeru, da se ob dobavi blaga izda samo ena listina, pa naj se imenuje kakor koli: dobavnica ali račun, je to listino kolkovati z računsko takso, če v listini naznačena vsota ne presega din 50'—. Pri tem je brez pomena, ali je ta listina podpisana ali ne. Tudi je brez pomena, Če znesek, katerega je plačati, v listini ni označen, pač pa je v tem primeru plačati najvišjo računsko takso, to je 5 din. Za primer, da se ob kupčiji izstavi več listin (dobavnica in račun ali kaj podobnega), je treba taksirati samo eno teh listin, in sicer račun, dočim je na dobavnici točno označiti, na katero listino je bila računska taksa plačana. V praksi se večkrat dogaja, da se blago večkrat dobavi in se dobavlja včasih cel teden ali pa tudi mesec. Vsaka dobava je krita s posebno dobavnico, po gotovem časovnem razdobju pa se izda za vse dobave skupen račun. V takem primeru je taksirati vsako posamezno dobavnico, dočim končnega računa ni treba taksirati, ker je taksa že plačana na posameznih dobavnicah. Vendar je tudi v tem primeru potrebno, da se v računu sklicujete na listino, na katero je bila računska taksa plačana. — Po našem mnenju mora biti blago v dobavnici in v računu enako označeno, da se ne bi zgodilo, da bi bila dobavnica zelo natančna in izčrpna, račun sam bi bil pa kratek, ali bi se celo skliceval na dobavnico. Drugače more priti do komplikacij, pa tudi kaznovanja. Organ finančne kontrole je bil upravičen zahtevati da mu za z dobavnico, ki ni bila taksirana, prejeto blago pokažete taksiran račun in zahtevati od vas kazen, ko tega niste mogli pokazati. Po taksnem zakonu plača kazen, in sicer redno takso in kazensko takso vedno lastnik listine (izjema je pri pri-znanicah o prejemu najemnine). Izdajatelj listine se kaznuje le v primeru, če se kazen ne bi mogla izterjati od lastnika. Vsekakor ste torej zapadli kazni, ki znaša pet-desetkratni znesek neplačane ali ne predpisno ali ne zadostno plačane takse. Vendar je dana možnost, da se kazen zniža na petindvajset-kratni iznos, ako obdolženec ni bil še nikdar kaznovan zbog kakršnega koli taksnega kaznivega dejanja. V tem primeru mora obdolžena oseba, ki hoče doseči znižanje kazni, izjaviti ob priliki, ko se takšno kaznivo dejanje odkrije ali pozneje ob zaslišanju po preiskovalnem oblastvu, da je voljna plačati takoj petindvajsetkratni znesek in da se odpoveduje vsem pravnim sredstvom. Organ finančne kontrole je po črki predpisov dolžan stranki izročiti poštno položnico, da plača na bližnji pošti odpadajoči znesek. Je pa v praksi prišlo v navado in je največkrat »Službene novine« z dne 6. novembra so objavile naslednjo na-redbo o kontroli uvoza bombaža, bombažnega prediva in fiocce: Čl. 1. — Uvoz bombaža iz uvozne car. tar. št. 38 1 in 272, bombažnega prediva (št. 274 do 276) in fiocce w. w. (št. 328) iz vseh držav se postavlja pod kontrolo Direkcije za zunanjo trgovino. Čl. 2. — Bombaž, bombažno predivo in fiocco smejo uvažati samo uvozniki, ki so registrirani pri Direkciji za zunanjo trgovino ali pri organih, ki so od direkcije pooblaščeni (ekspoziture direkcije, Oddelek za obrt, industrijo in trgovino banske oblasti in drugi uradi) ter na podlagi uvoznega potrdila. Čl. 3. — Uvozno potrdilo mora vsebovati: a) številko potrdila, b) številko, pod katero je uvoznik registriran, c) ime ali naziv uvoznika in njegov sedež, č) vrsto, količino, vrednost in izvor blaga, d) plačilni način, e) Pogoji, po katerih se izdaja potrdilo, f) opozorilo, v katerih primerih se potrdilo razveljavi, in g) navodilo za carinarnico, ki bo ocarinila blago. Vsakemu potrdilu mora biti priložen kontrolni list, ki ga mora pristojna carinarnica, potem ko ga je po predpisu izpolnila, dostaviti Direkciji v petih dneh po izvršenem ocarinjenju. Čl. 4. — Uvozna potrdila izdaja registriranim uvoznikom na njih zahtevo bodisi direkcija ali od nje pooblaščeni organi v okviru določenega načrta zamenjave. Carinske oblasti ne smejo izvršiti predpisanega ocarinjenja, če nimajo bombaž, bombažno predivo ali fiocca uvoznega potrdila. Uvozno potrdilo je javna listina, ki se glasi na ime. Ne more se odsvojiti in ne more se prenesti na drugo osebo. Zlorabe uvoznega potrdila se kaznujejo po kazenskem zakonu, kar pa ne izključuje kazni po tej naredbi. Čl. 5. — Uvozniki bombaža, bombažnega prediva in fiocce w. w., ki nameravajo še nadalje uvažati to blago, morajo v 15 dneh po uveljavljenju te naredbe vložiti prošnjo za registriranje na Direkcijo ali organe, ki so od nje pooblaščeni. Uvozniki morajo prošnjam za registracijo priložiti: a) preverjen prepis dovoljenja ali pooblastila za opravljanje obrta ali preverjen prepis potrdila o prijavi obrata, ki je bilo izdano na podlagi § 456. zakona o obrtih. b) Potrdilo pristojnega strokovnega obveznega združenja (združenja industrialcev ali obrtnikov) o pripadnosti k združenju po uveljavljenju te naredbe. Trgovci, ki uvažajo navedeno blago, morajo vložiti potrdilo o pripadnosti obveznemu združenju, potrjeno od pristojne zbornice. c) Zadruge, ustanovljene po zakonu o gospodarskih zadrugah, ki uvažajo navedeno blago, morajo predložiti potrjeni prepis pravil, registriranih pri pristojnem sodišču. Direkcija oziroma organi, ki so od nje pooblaščeni, morajo vpisati v register uvoznikov bombaža, bombažnega prediva in fiocce one osebe ter firme, ki dokažejo, da izpolnjujejo prej navedene pogoje ter morajo o tem obvestiti prosilce z odlokom. Čl. 6. — Registracija uvoznikov preneha s črtanjem: a) na podlagi pismene izjave tudi edino izvedljivo, da prevzame denar organ finančne kontrole in ga sam odpremi na pošto. uvoznika, da želi, da se dotični član črta iz registra, b) če uvoznik preneha opravljati obrat ali ko preneha veljava dovolila ali pooblastila za opravljanje obrta in c) če nastopi primer po čl. 7. te naredbe. Čl. 7. — Direkcija ustavi po izvršenem postopku začasno izdajanje uvoznih potrdil uvozniku: a) če se ne ravna po pogojih, po katerih mu je bilo izdano uvozno potrdilo, b) če uvoznik ne nabavi določene vrste blaga ali blaga določenega izvora, c) če blaga ne kupi po določenih cenah, č) če pravočasno ne dostavi podatkov o zalogah blaga in cenah, po katerih je kupil blago. Direkcija mora trajno ustaviti izdajanje uvoznih potrdil uvoznikom, katerim je bilo trikrat začasno ustavljeno izdajanje uvoznih potrdil v teku 24 mesecev. Industrija suhe povrtnine je zborovala v Wiirzburgu dne 25. oktobra. Tej industriji gre v vojni dobi čedalje večji pomen, kar dokazuje njeno uspešno sodelovanje z vojaškimi oblastvi. O tem je bil podan daljši referat, ki opisuje tudi podatke o razvoju te industrije v Nemčiji. Referat obravnava predvsem nove metode konserviranja, delo za zatiranje škodljivcev in za preprečavnje drugih slabih vplivov na živila ter še posebno naglasa velike pridobitve v pogledu zaobale (pakiranja), ki so bile seveda nujno potrebne, odkar primanjkuje bele pločevine. Suha zelenjava se je uveljavila povsod, kjer gre za prehranjevanje velikih množic, in sicer še posebno zaradi prihranka s časom in delom, pa tudi zaradi izredno nizke cene nasproti drugim konser-vam. Kako je sušeno blago ugodno za prevažanje, je pokazal račun, da se namreč z odvzemom vode količina 100 kg zelenjave spravi na težo 10 kg kuhane ali 30.000 obrokov (porcij) v zavoj en ga kubičnega metra. Nemška industrija suhe zelenjave se je bila zelo razvila že v prvi svetovni vojni. Povečala se je na dvajsetkratno mirovno zmogljivost in imela že več ko 400 večjih podjetij. Pozneje jih je vzdržalo le še dober ducat in ta niso za podvige tretjega Reicha več zadostovala. Leta 1033. je bilo 6 specialnih tovarn, leta 1938. že 30, lani 60 in zdaj je takih tovarn približno 120. Vrhovno vodstvo te akc'je je imelo društvo »Haupt-vereinigung der deutschen Garten-bauwirtschafl«. Uvedena je stroga kontrola, in strokovna dovolitev za obratovanje se dobi le za popolnoma modernizirana podjetja. Dovoljeno je samo sušenje s segretim zrakom, ne pa s plini, kakor se je delalo med zadnjo vojno, se je zaradi tega dosti blaga zažgalo. Sušenje je zdaj kljub temu na-glejše,. pri zmernih temperaturah ter z manjšimi količinami zraka, tako da se ohranijo hranilna vrednost, oki. in zunanjost bla^ Zadnja leta se je v to stroko investiralo dosti gotovine, poseb- w barva, plesira in 70 II *)& lirah kemično s n a ž i LG f £** Ul UH obleko kiobllke itd. škrobi in svetlulika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Trajna ustavitev izdajanja uvoznih potrdil ima za posledico črtanje iz registra uvoznikov bombaža, bombažnega prediva in fiocce. Čl. 8. — Urad za razdelitev prediva v Beogradu bo tudi v bodoče razdeljeval navedeno blago, dokler se ne ustanovi zajednica uvoznikov bombaža, bombažnega prediva in fiocce. Čl. 9. — Naredba stopi v veljavo z dnem njene objave v »Službenih novinah«. Iste »Službene novine« objavljajo odlok direktorja Direkcije za zunanjo trgovino, da je pooblaščen oddelek za obrt, industrijo in trgovino banske oblasti banovine Hrvatske v Zagrebu, da registrira uvoznike bombaža, da izdaja uvozna potrdila, da črta registrirane uvoznike v smislu Čl. 6. naredbe in da izreka kazni v smislu čl. 7. naredbe. O vseh svojih ukrepih pa mora takoj obvestiti Direkcijo in ji poslati duplikate potrdil. no še za hladilne naprave, ker se zdaj, 1 ■* manjka pločevine za škatle, izdelujejo konservne kot ’ \ Nastalo je več specialnih tovarn, večinoma pa se dela še s starimi napravami, pri katerih traja sušenje 4 do 6 ur in izd la ena naprava d~evno j 590 kg konserv. Hitrejše je sušenje s turbinami in kanali ali pa na trak. Vojaško po-veljn-ištvo pospešuje uvedbe vakuumskih naprav, ki bolje ohranijo vitamine in vonj. Nima pa dovolj strt jev za to in ponekod so jih posodil tovarne za čokolado, pivovarne in pekarne. Po sušenju se tlačijo povrtnine v kocke. Ena naprava izdela na uro 6000 briketov po 100 gramov. Kocke zavijajo trikrat, da se držijo dve leti. H konserviranju povrtnine je Nemčija pritegnila tudi delovne obveznike (Arbeitsdienst), ki so tudi močan konsument kock. Za vojsko pa konservirajo poleg drugega tudi krompirjeve rezine. Baje se tudi zasebna gospodinjstva vedno bolj privajajo na suho zelenjavo. Zunanja trgovina Nov načrt naredbe o izvozu žive živine se bo danes proučeval na seji ožjega odbora za zunanjo trgovino. V Rim odpotuje ta mesec bolgarska trgovinska delegacija zaradi sklenitve nove trgovinske pogodbe z Italijo. Zadnji dodatni protokol k italijansko bolgarski trgovinski pogodbi je bil podpisan v novembru 1939. Italijansko-španska tovarna ce- luloze in umetne svile se je ustanovila v Santanderju s kapitalom 90 milijonov pezet. Italijanska družba Snia Viscosa je udeležena pri družbi s 25% delniške glavnice. Snia Viscosa je dala novi družbi na razpolago tudi svoje patente ter bo prevzela tehnično vodstvo tovarne. Ostalih 75% glavnice so podpisale španske banke in tekstilne tovarne. Nova tovarna bo mogla na leto proizvesti 10.000 ton celuloze ter 3650 ton umetne svile in stanične volne. Na Madžarskem se je ustanovila posebna družba za zbiranje tekstilnih odpadkov. Družba bo imela v vseh krajih svoje komisarje, ki bodo nadzirali zbiranje. Švicarski gospodarski tisk poroča, da more Švica pričakovati večje madžarsko naročilo tekstilnih strojev, ki bodo potrebni zaradi reorganizacije tekstilne industrije na Sedmograškem. Nemški listi poročajo, da je Nemčija sklenila, da odstopi nizozemski tekstilni industriji del bombaža, ki ga bo uvozila iz Sovjetske Rusije, da bi mogle nizozemske tekstilne tovarne začeti znova obratovati. Med Japonsko in Turčijo so se začela pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Zaradi italijansko-grške vojne ter znatnejših ponudb je cena bombaža v Združenih državah Severne Amerike nazadovala. Kanadski kmetijski minister je ob svojem obisku v Londonu izjavil, da ima Kanada tako velike zaloge žita, da more Anglijo prehraniti skozi tri leta. Za tri leta more Kanada pokriti tudi vse angleške potrebe po slanini. Uvedeno bo obvezno mešanje krušne moke s koruzno Na pristojnem mestu v Beogradu se nujno razpravlja vprašanje obveznega mešanja krušne moke s koruzno. Prisilni odkup pšenice namreč ni dal onih rezultatov, kakor se je pričakovalo, potrošnja pa je bila večja, kakor se je mislilo. Prvotno se je nameravalo, da se uvede prisilno mešanje krušne moke s koruzno šele v začetku prihodnjega leta. Sedaj pa da se je pokazala potreba, da se to vprašanje reši takoj. Verjetno je, da bodo že v nekaj tednih izdani v tem smislu potrebni ukrepi. Dobave - licitacije Hidrografski inštitut mornarice v Splitu sprejema do 17. novembra ponudbe za dobavo raznega hidrografskega materiala. 2. Hidroplanska komanda v Di-. ' vuljah sprejema do 23. novembra ponudbe za dobavo jeklene in ma-nila vrvi. Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 3. decembra ponudbe za dobavo pribora za jamske vozičke. LICITACIJE: Dne 16. novembra bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo kromkartona in krompapirja; 18. novembra pergamentnega papirja: 19. novembra pergamentnega papirja; 20.. novembra celofan papirja, 22. novembra kartonskih škatel; 23. novembra kartona za škatle in kromkartona; 25. novembra lepila v prahu; 26. novembra pa za dobavo žebljev za potrebe tobačnih tovarn. K KNJIGA 0 OSNOVNIH TRGOVSKIH NAČELIH Konzorcij »Trgovskega lista" je izdal in založil delo znamenitega ameriškega trgovskega publicista H. N. CASS0NA: BUSINESS Knjiga vsebuje 16 osnovnih naukov o pravilni trgovini. Vsak trgovec, zlasti pa trgovski naraščaj mora prebrati to knjigo. / Knjiga se naroča pri upravi .Trgovskega lista*, Ljubljana, Trgovski dom Telefon štev. 47-61 * Cena knjigi din 20‘— Trgovska združenja in šole dobe znaten popust Naročite znamenito knjigo takojl & ef tel Konjunktura za suho zelenjavo v Nemčiji Konferenca proizvajalcev in izvoznikov oglja Direkcija za zunanjo trgovino je sklicala za torek 12. novembra konferenco proizvajalcev in izvoznikov oglja. Konferenca bo ob 10'30 v prostorih direkcije (Rat-»ički dom, Beograd). Dnevni red konference: 1. Ugotovitev razpoložljivih zalog oglja v državi, možnosti nadaljnje proizvodnje ter izvoza v druge države. 2. Akcija za povečanje proizvodnje z ozirom na možnost izvoza v tuje države. Vsi interesenti naj takoj prijavijo svojo udeležbo Direkciji za zunanjo trgovino in Osrednjemu odseku za zunanjo trgovino pri Zvezi trg. združenj v Ljubljani. Razpis Friderika Homana ustanove Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1940 iz Friderik Homanove ustanove 12 podpor po 200 din. Upravičeni do teh podpor so obubožani trgovci na ozemlju nekdanje dežele Kranjske, v kolikor pripada to ozemlje kraljevini Jugoslaviji. Poleg tega prejemajo podpore samo oni bivši trgovci, ki so obubožali zaradi bolezni, nesreče ali poslovne nezgode, toda KN1IG0VEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE | reg. zatfr, z o. m. | LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po Izredno nizkih cenah: Salda konte, štrače, lournate, šolske zvezke, mape, o d 1 e m a 1 n e knl lžlce, risalne bloke Itd brez lastne krivde. Rok za vlaganje prošenj je do 1. decembra 1940. Prošnje morajo biti opremljene s potrdilom občine o prosil-čevem siromašnem stanju in sicer od občine, v kateri prosilec stalno stanuje, kakor tudi s potrdilom krajevnega pristojnega združenja trgovcev. Združenje trgovcev potrjuje prošnje, kakor tudi potrjuje, da je prosilec bivši trgovec in da je obubožal zaradi bolezni, nesreče ali poslovne nezgode, toda brez lastne krivde. Obrtniki zahtevajo prepoved Obrtniška zbornica v Beogradu je vložila na pristojna mesta vlogo, v kateri zahteva, da se karteli prepovedo in da se ceno karteli-ranih podjetij pregledajo. V vlogi se zlasti opozarja, da je to potrebno zaradi silno težavnega položaja, v katerega so zašli obrtniki zaradi velike podražitve surovin in pol-fabrikatov. Če je cena inozemskih surovin draga, bi bilo še nekako razumljivo, nikakor pa ni razumljivo, da so tako narasle tudi cene domačih surovin in polfabrikatov, ki jih obrtniki zlasti potrebujejo. Posebno velja to za proizvode karteli rane industrije. Kartelne cene so bile tudi že v normalnih časih previsoke. Tudi v današnjih časih so gledali domači karteli samo na to, kako bi utrdili svoj monopolni položaj in kako bi mogli še nadalje diktirati svoje cene. Da bi bil boj proti špekulaciji uspešen, bi se morala hkrati s protidraginj-sko uredbo izdati tudi prepoved kartelov. Zlasti pa bi se morali kartelni predmeti postaviti prav tako pod kontrolo kakor so pod kontrolo vsi drugi predmeti. Ni nobenega višjega interesa, zaradi katerega bi bile upravičene posebne izjeme za kartelne predmete. Vloga obrtniške zbornice v Beogradu govori nato o dosedanjem boju obrtnikov proti kartelom ter spominja zlasti na leto 1935., ko so dosegli karteli velike uspehe na škodo obrtnikov. Obrtniška zbornica zato zahteva, da se izda prepoved kartelov. Poleg tega naj se takoj izvede temeljita revizija cen vseh kartelnih izdelkov. Za rajezi-tev draginje je to neobhodno potrebno. Doma in po sveta Vojni minister armijski general Milan Nedič je odstopil. V času svojega ministrovanja sl je pridobil zaradi svoje odločnosti v jugoslovanski javnosti velike simpatije. Za novega vojnega ministra .Je imenovan armijski general Peter Pešič, ki je bil pred leti že vojni minister, nato pa načelnik glavnega generalnega štaba. Knez namestnik Pavle je sprejel v avdienci podpredsednika vlade dr. Mačka. Sovjetsko poslaništvo v Beogradu je priredilo v čast 231etnice oktobrske revolucije velik sprejem v svojih prostorih. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je nakazal za žrtve bombar- Pred 300 leti se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili. Danes je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu. Patud^azdrave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino I A.SBRAB0N SCO. LJUBLJANA 0v oi koloiiljaNi« rob« Veletrgovina s Špecerijo Velepražarna za kava Mlleii« dliav« Slavna zaloga radaia* skita vodi Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Taletoa *L M-M diranja v Bitolju 50.000 din. Tudi Sokol je začel nabiralno akcijo za te žrtve. Pripravljajo pa se tudi druge akcije, ker je v jugoslovanski javnosti ogorčenje nad bombardiranjem zelo veliko. Tuji bombniki, ki so metali bombe na Bitolj, so trikrat bombardirali mesto ter streljali na ljudi tudi s strojnicami. Med žrtvami je tudi slovenski oficir Maks Varl, ki je bil včeraj pokopan. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica ljudi. Uprava mesta Beograda je odredila, da se izvede stroga revizija vseh prijavljenih tujcev v Beo gradu. Ljotičev ».'Zbor« je bil zaradi krvavih dogodkov v Beogradu dne 23. oktobra t. 1. razpuščen. Zagrebški listi so začeli zahtevati, da se ustanovi v Zagrebu za vso banovino Hrvatsko glavno železniško ravnateljstvo. Zadnji vlak z nemškimi izseljenci iz Besarabije je že odšel iz Jugoslavije. V taborišče v Zemunu bodo začeli v kratkem prihajati nemški izseljenci iz Dobrudže, katerih Je 15.000. Namerava se zmanjšati kvota bencinske mešanice za industrijske motorje. V ta namen se bo izvedla revizija vseh dovoljenj, ki so bila izdana industrijskim podjetjem. V splitskem pristanišču se nalaga 350 ton ferosilicija, ki je namenjen za Sovjetsko Rusijo. Blago bo poslano po železnici do ustja Donave, nato pa s sovjetskimi ladjami v Rusijo. Pravice carinarnice na Prevaljah so razširjene in more sedaj carinarnica cariniti vse blago, ki se nalaga in razklada na postaji Prevalje. Donavska konferenca zopet nadaljuje svoje delo. Njeno delo Je bilo prekinjeno, ker so se morali proučiti nekateri predlogi, ki jih je predložila sovjetska delegacija. Turška vlada je dvignila prepoved izvoza žita in posušenega sočivja v Grčijo. Italijanska vlada je prepovedala večino švicarskih listov, ker da pišejo proti interesom Italije. Švicarska vlada je odredila, da se sme v bodoče prodajati kruh šele 48 ur po peki, da se s tem prihrani potrošnja kruha. Angleži poročajo, da so z nenadnim napadom zavzeli Galabat ob etiopski meji. Pritisk angleških čet ob Kasali traja še nadalje. Na Atlantskem oceanu deluje zopet neka nemška vojna ladja, ki je v zadnjem času potopila že več angleških trgovskih ladij. V sovjetski vojski so uvedeni novi podoficirski čini, katerih je sedaj pet. Znova se je uvedlo tudi obvezno pozdravljanje višjih. Zahtevajte povsod poznane specialitete tvrdke B. MGSER. veletrgovina z vinom BEOGRAD - ZEMUN III., Moserova ulica 5t. 1 ZASTOPNIK za Ljubljano in bivšo Kranjsko M. CESAR, LJUBLJANA VII., Gasilska cesta 3 TELEFON ŠT. 23-69 Manufakturna veletrgovina F. Hrehorič LJUBLJANA Tyri«va casta 38 Zidovska ul. 4 Stari trg it. 2 Tyrševa c. 22 RELOG KARL Liubliana Najugodnejši in najcenejši nakup perila za dame, gospode, kakor tudi za otroke, volne, bombaža, svile, nogavic, rokavic, pletenin i. t. d., i. t. d Sejmi 10. novembra: Puconci; 11. novembra: Ormož, Središče, Bušeča vas, št. Gotard, Laško, Marenberg, Oplotnica, Sp. Gorje, Bučka, Sv. Peter pod sv. gor., Šmartno ob Paki, Studenec pri Krškem, Kamnik, Moravče, Poljčane; 12. novembra: Ljutomer, Ormož, Maribor, Dol. Lendava, Metlika, Bušeča vas; 13. novembra: Celje, Ptuj, Trbov. lje, Grahovo; 14. novembra: Turnišče; 15. novembra: Vransko, Maribor, Gor. Radgona, Poljčane, Trbovlje; -16. novembra: Brežice, Celje, Trbovlje. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo jo smatrati kol opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. TG\\BX\ \XtLIXSKM VABV IX kiniČMH IZPELK0V Celle Priporoča svoje specijalne izdelke barve za obleke v zavitkih, barve za luženje lesa v zav., barve za tla v zavitkih, barve za pirhe v zavitkih, Vilbra barve za usnje. Anilinske barve za obrtniške potreb e barve za volno, barve za bombaž, barve za živila, barve topljive v masti, barve topljive v olju, barve za sveče, barve topljive v vodi, barve topljive v špiritu. Razne kemične izdelke za gospo-dinisivo in obrt Zahtevajte cenlkel LJUDSKA POSOJILNICA v LJUBLJANI z z nanm i Liubliana Miklošičeva cesta 6 Obrestuje hranilne vloge najugodneje • Nove in s. s neom. i., Liuoiiana, MHtiosiceva cesta o, stare yloge so y (e|o|| vsak t>s ralpo,oi,jiwej v lastni pslsči nssproti Hotels »»Union obrestuje po 4°/,» proti odpovedi po 57, izdajatelj »Konzorcij Trgovskega llata«, njegov predstavnik dr, Ivan Pleča, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani.