Poštnina plačana v gotovInL Leto LXV., št. 49 Ljubljana, torek 1. marca 1932 Cena Din i.— LOTENSKI % Hn^nn^^ ^emf D6 jemkov, ker bi v primeru redukcije uredništva morala odpustiti nad 30 tis soč državnih uslužbencev z nad 100.000 družinskimi člani. Znižanje uradniških nreiemkov. ki stoDi v ve= liavo s 1. aprilom, bo znašalo 5 do 11 odstotkov tako. da se bodo najbolj znižale plače višic^a uradništva. nai= man? pa Dlače nižjih državnih usluž? bencev, dočim starovpokoienci nri tel redukciii snloh ne bodo prizadeti. V svojih nadalinih izvaianiih je fi* nančni minister naglašnl, da se mora nrav tako rigorozno štedi ti tudi on banovinah in občinah. V obširnih iz* vaiannh je finančni minister nato utemeliil potrebo štednie in orisal splošno davč. obremenitev. Povpreč« no pride pri nas na vsakega prebival-ca 600 Din davka. To v primeri z dru« gimi državami ni pretirano, toda če se upoštevajo gospodarske prilike n življenjske razmere pri nas. se mora priznati, da je davčna obremenitev zelo velika in da se mora storiti vse. da se iavna bremena kar najbolj olaj* šaio. Zaradi tei dvojni tir tam, kjer se danes še v velikem obsegu pojavlja in zavira redno in ekspeditivno poslovanje ter povzroča nepotrebne stroške. Pri razmotrivanju o realnosti proračuna je prevladalo v splošnem mnenje, da gospodarska kriza še ni dosegla svojeg? vrhunca in da je treba zaradi tega računati, da bodo davčni dohodkj še bolj padli; zato je za ohranitev proračunskega ravnotežja potrebna skrajna opreznost tudi v teku proračunskega leta, da ostanejo izdatki v sorazmerju z dohodki. Nihče danes ne more predvideti, kakšna presenečenja nam lahko prinese v zunanji trgovinski in politični situaciji bodoče leto. Situacija je nejasna, labilna in se lahko vsak dan spremeni. Kar se tiče razbremenitve našega gospodarstva po novem proračunu, pa moram ugotoviti, da ni dovolj, ako se je pri razbremenitvi v prvi vrsti upošteval le kmečki stan. Treba je voditi račun tudi o majem obrt. niku, posebno pa o delavcu, kateremu so se zaslužek in dohodki tekom zadnjega časa bistveno zmanjšali. Posebno fatalno pa je to, da se baš delavcem s finančnim zakonom v amandmanu 47/a ne le niso priznale nikakršne davčne olajšave, marveč so se jim celo naprtila nova bremena in to občutna bremena v prilog njihovih tovarišev, ki so brez posla. Bilanca in efekt dela finančnega odbora se ne more torej oceniti le s stališča številk prištedenih 140 milijonov, marveč je treba presojati pomin njegovega dela tudi z vidika predlogov, zahtev in odredb, ki jih je sprejel v svojih sklepih, predvsem glede reforme javne uprave, glede revizije upokojencev in spremembe politike o eksploataciji državnih podjetij. V pooblastilih, ki jih vsebuje finančni zakon, je določen obsežen program dela za skoraj vse resore. Izvršitev teh pooblastil ima biti nadaljnji korak pri štednji, s katero je treba prispevat: k temu, da ?e bremena, ki težijo prebivalstvo, bistveno olajšajo. Vendar je vse to delo le piva etapa k onemu, kar nam je z ozirom na sedanjo g-ospodarsko krizo potrebno. Tu moramo stremeti predvsem po ojačeniu domače delavnosti, ker bomo le na ta način vzdrževali davčne dohodke vsaj v nni višini, na kateri se daies nahajajo. V tem oziru vi dime potrebo gospodarske preorijentarijf ne le glede našega gospodarstva, marveč tudi glede naše trgovinske politike. Mi produciramo še danes mnego predmetov, za katerih izvoz ne moremo najti zadostnih, tržišč. Nasprotno uvažamo za stotine milijonov poljedelskih pridelkov, za katere imamo vse pogoje, da jih pridelamo doma. Ravno tako imamo industrijska podjetja, ki bi lahko v celoti krila potrebo mnegih industrijskih izdelkov, pa jih danes zara;:i nezadostnih carin in iz drugih vzrokov uvažamo iz inozemstva. Tovarne stoje, imajo zmanjšan obrat, odpuščajo delavce in naša zlata zaloga deviz, za katero smo se morali zadolžiti v inozemstvu, odteka zopet v tujino. Tu je potrebna nujna od-pomoč, tu je potrebna nujna korektura in preorijentacija. BO ne moremo voditi one liberalne politike, katero smo vodili do leta 1927, ker so vse industrijske države srednje Evrope prešle k agrarnemu protekcijoniz-mu in silijo tako tudi nas. da pospešimo industrijo, za katero imamo na domačih tržiščih dovolj predpogojev in zadosten konzum. V tem oziru pozdravljam, da je v novi obrtni zakon sprejeto posebno poglavje o pospeševanju domače delavnosti, da je tu končno jasno definiran pomen domače industrije, da ji je dana prednost pri javnih in državnih dobavah. Kolikega pomena je vse to, vidimo najbolj. Če pomislimo, da znašajo materijalni izdatki državne uprave 3.16 milijard Din, materijalni izdatki državnih gospodarskih podjetij pa 2.5 milijard Din, torej skupno 5.7 milijard Din. če računamo, da lahko polovico te vsote krijemo doma. vidimo, kako potrebna je država kot naročevalec za našo industrijo in kot konzument za naše poljedelstvo. Sedanji gospodarski položaj nam nujno diktira in imperativno zahteva od nas, da uredimo uvoz iz inozemstva, da ustvarimo razmere v katerih bo zrast-lo delo v tuzemstvu, in v tem pravcu pozdravljam, da se prične s posojili zopet gradnja železniških prog, ki bodo prizadetim krajem dale možnost novega gospodarskega razvoja. Obžalujem le, da tudi dravska banovina Še ne pripada v letošnji program dela dasi bi bila tudi železniška mreža v dravski banovini nujno potrebna dopolnitve. Mnogo pritožb je slišati proti previsoki carinski zaščiti. Tu moram ugotoviti, da znaša povprečna obremenitev uvoženega blaga po uradni statistiki 20 odstotkov, kar z ozirom na našo mlado industrijo nikakor ni pretirano. V naši produkciji je nastopilo stanje, da se cene, ki jih dobiva poljedelec za svoje pridelke, ne krijejo več s produkcijskimi stroški. To se je pojavilo najprej pri hmelju, pozneje pri žitu, nato je sledilo vino, živina, opij itd. Zahtevana je bila :n-tervencija države, da bi se z višjimi cenami, odnosno z izvoznimi premijami krilo produkcijske stroške Brez dvoma je dolžnost državne zajednice, da tu pomaga, toda tudi vsaka pomoč ima svoje meje. Vprašanje je, kje najti sredstva za take dalekosežne in drage intervencije. Nastane pa še drugo vprašanje, če se pomaga poljedelstvu, ki prideluje žito. s kakšno pravico bi se moglo odkloniti podporo, ki jo zahteva živinorejec, hmeljar, vinogradnik itd. Jasno pa je, da za vse to nimamo dovoljnih sredstev in da jih naše finance sploh ne bi premogle. 2e sam žitni režim daje dovolj jasen vzgled, da jr na primer zaradi podpore poljedelcev dunavske banovine obremenjena vsa država z davkom na kruh, ki preseki vsoto 350 milijonov Din. Prav gotovo je popolnoma uprav* predlog, da se ta režim .takoj ukine, da se s tem obenem omogoči pocenitev kruha na zdravih normalnin razmerah cen ž!ta in da se v sedanjem splošnem osiromašenju, ki je nastopilo v tako velikem obsegu, olajša prehrana pasivnih krajev. Glede trošarinske politike moram ugotoviti, da obremenitev posameznih predmetov ne sme presegati njihove konzumne sposobnosti, ki je v zadnjem času bistveno padla. Trošarina ne sme biti prohibitivna ker to ni v interesu fiskusa niti v interesu producentov. Danes obstoja veliko nesor izmerje v obremenitvi in od gotove strani se zahtevajo lx-jeme, ki bi lahko prevrnile ves trošarin-ski sistem. Pojačanje domače delavnosti ni potrebno samo iz socialnopolitičnih razlogov, da se preskrbi delo množicam iz inozemstva se vračajočih rojakov ter vi- šku prebivalstva, ki dohaln 7 va?l v industrijske kraje in mesta marve< tudi, ker ni mogoče nadaljevati dosedanje politike zadolževanja. Ne smemo pozabiti, da je narastla anuiteta za dolgove v zadnjih dveh letih za cele po 'Milijarde in d i je dosegla sedaj že vsoto ! ^naka dk - - su direktnih davkov. Znižanie prui aeur.-- Jc nivi korak v izvajanju politikr- proklamacije, p katvio smo šli 8. novembra v volitve in s kateiv* smo prišli v Narodno skupščino. Temu koraku morajo sedaj v teku leta na osnovi pooblastil finančnega zakora na podlagi že sprejetih in novih zakonov, ki jih bo še treba predložiti Narodni skupščini, slediti nadaljnji ukiepi. ia se nase gospodarstvo čimbolj obvaruje pred udarci svetovne gospodarske krize ter da se omogoči, da s ćim manjšimi žrtvami prebrodimo sedanje težke čase. Ob 11. je začel govoriti narodni poslanec dr. (Irga Andjeli novic. Seia ob 12.30 še traie. Ameriška demonstracija Ai2terika je poslala v Tihi ocean vse svoje vojno brodov fe — Sporazum o nevtralni coni v šanghaju? »Vasliington, 1. marca. Nenadni od- | razum bo sedaj predložen še obema \ labod ameriške vojne mornarice v Tihi dama. Ce ga odobrita, je pričakovati ocean je izzval v vsej javnosti ogromno presenečenje in razburjenje. Mornariške oblasti sicer zatrjujejo, da gre samo za že dolgo nameravane manevre, vendar pa tem nihče ne verjame. Splošno vlada prepričanje, da hoče Amerika na ta način izvesti demonstracijo proti Japonski. V Tihi ocean je od plulo 202 vojne in 50 pomožnih ladij. VVashington, l. marca. Ameriški zastopnik v Šanghaju potrjuje, da je prišlo ob priliki včerajšnjega sestanka med japonskim in kitajskim vrhovnim poveljnikom načelno do sporazuma, da se ustanovi pri šanghaju nevtralen pas ter da se tako japonske kakor kitajske čete umaknejo iz mestnega okoliša. Ta spo- ustavitev sovražnosti. Sanghaj, 1. marca. Davi ob 8.30 so pričele japonske čete znova prodirati na čapejski fronti. Napad je usmerjen proti Honkev parku ter južno in zapadno od Ćapeja. Kitajci se srdito branijo. Tudi pri Kiangvanu so Japonci prešli v napad. Japonska letala strahovito bombardirajo vse kitajske dele mesta. V blizini mednarodnih koncesij sta bili danes zopet izkrcani dve novi japonski diviziji s skupno 24.000 mož. Sanghaj, 1. marca. V Cape ju je izbruhnil nocoj največji požar, kar ga dosedaj pomnijo. Skoro vse mesto je r plamenih. Japonska artiljerija Je v«n noč obstreljevala mesto. V Avstriji pričakujejo draginjo Kritika avstrijske uvozne in finančne politike — Deficft trgovinske bilance — Težak položaj industrije luksuznega blaga Dunaj, 1. marca. V gospodarskih krogih obširno komentiraj d poskus avstrijske vlade, da bi dosegla aktivno trgovinski bilanco s pomočjo raznih sredstev, kakor so to omejitev uvoza poljedelskih pridelkov iz sosednjih držav, dalje nove devizne odredbe itd. Po mnenju poznavalcev avstrijskih gospodarskih razmer pa si je skoraj nemogoče zamisliti, da bi Avstrija dosegla toliko znižanje svojega uvoza, da bi izravnala trgovinsko bilanco. To je nemogoče že zaradi tega, ker znaša deficit trgovinske bilance v preteklem letu 867 milijonov šilingov. Napram letu 1930 je naraste! za 9 milijonov šilingov Deficit avstrijske trgovinske bilance kaže tenden- co naraščanja. V preteklem letu je izvoi kril 65 odstotkov avstrijskega uvoza, v januarju t. 1. pa le še 45 odstotkov. Smoter vseh prepovedi za omejitev uvoza je ta, da bi se popravil devizni položaj avstrijske Narodne banke. Dvomljivo pa je, če bodo te prepovedi obrodile koristne učinke za avstrijsko gospodarstvo. V dobro informiranih gospodarskih krogih splošno pričakujejo, da bodo v Avstriji v kratkem pričele naraščati cene živil in drugega blaga. Poleg tega je zaradi deviznih odredb avstrijska Industrija luksuznih predmetov, ki potrebuje za svoje rzdelk celo vrsto polizdelkov, zašla že sedaj v dokaj težke razmere. Deputacija upokojencev v Beogradu Beograd, 1. marca. p. Tukaj se mudi že par dni deputacija Udruženja upokojencev kraljevine Jugoslavije. V deputaciji so poleg drugih gg. Maks Lilek, Marko Se-lian, Peter Peric in Janko špander iz dravske banovine. Deputacija je posetila predsednika senata dr- Pavelića, predsednika Narodne skupščine dr. Kumanudija, finančnega ministra dr. Djordjeviča in prometnega ministra inž. Radivojeviča. Povsod je bila ljubeznjivo sprejeta. Deputacija je pojasnila želje in težnje vpokojen-ccv. zlasti glede voznih olajšav na državnih železnicah ter glede izenačenja staro-upokojencev po novem zakonu. Vsi ministri so obljubili svojo pomoč v okviru danih možnosti. Jugoškoda d« d. Praga. 1. marca. Tod firmo Jugoškoda d. d. bo ustanovljena v Beogradu s kapitalom enega milijona Din posebna družba, v kateri bodo v največji meri udeleženi škodovi zavodi. Družba se bo bavila s prodajo vseh vrst izdelkov škodovih zavodov. HelsingSors v vojni groznici Heisingfors, 1. marca. V*a vojaška gar-nizija je v strogi onpravljenosti. Vse dovozne ceste v mesto so zasedle vojaške čete v popolni vojni opremi. Vsako uro se pričakuje proglasitev obsednega stanja. Na več krajih v provi ci je že priSlo do spopadov med Lapovci in pristaši vlade. Židovska sovjetska republika Moskva, l. marca. Pred nekaj dnevi je hnel preds. Centralnega izvršnega odbora Kaljinin govor, v katerem je izjavil, da bo v najkrajšem času na daljnem vzhodu ustanovljena in organizirana avtonomna židovska republika. Ne glede na to. koliko bo število Židov v tej republiki bodo v njej 2idje prevladovali. Ni namreč potrebno, je dejal, da bi morali Židje v tej republiki imeti absolutno večino. Republika se bo organizirala po vzgledu tatarske avtonomne republike na Krimu, kjer štejejo tudi Tatarji le eno petino prebivalstva. Z ustanovitvijo židovske republike na-ravajo Sovjeti pomirjevalno vplivati na milijone Židov, ki živijo v sovjetski Rusiji, in obenem napraviti lep vtis na vse one Žide, ki so izven Zveze sovjetskih socialističnih republik. Sorzna poročila. Ljubljanska borza. Devize: Amsterdam 2275.34—2286.70, Berlin 1343.12-1353 92, Bruselj 787—790.94. Curih 1094.95—1100.45. London 196.78*-19838, Newyork ček 5634.86—5663.12, Nevork kabel 5656.86—5685.12, Pariz 222.60 —223.72, P rac a 167.40—168 26. Tmt —295.65. INOZEMSKE BORZE. Curib: Beograd 9.06, Pariz 20.31 in pol, London 17.99. Newyork 516.37, Bruselj 71.87 in pol, Milan 27.01. Madrid 39.75. Amsterdam 207.80, Berlin 122.90, Sofija 3.74, Praga 15.29, Varšava 57.85, Bukarešta 3-07. Stran 2. »SLO VENSKI NAROD-, dne 1. marca 1D32 štev. 49 še gospodarske krize in pota iz njih Neka] pripomb k predavanju g. dr. Dularja pod okriljem trgovskega društva „Merkur" Ljubljana, 1. marca. Članek pod naslovom >Gospod&reke kri* ae in pota yl njm< v >Slov. Narodu« z dne *>. m. m. pnnaća referat o predavanju g. dr. Dularja pod okriljem >Merkurja: M tt^ega vsebino. Ker doktor Dolar dosedaj mi poslal dopolnila aH pojasnila k re^Hvru-ul. hočem napisat! nekaj prevdarkov o tem, kad ae zdi komu nujno re&l aH kaj ne. Gospod doktor pravilno začenja s konstatacijo, da gospodarske Krize niso ■ .* novega, tenrveč da so se porajale od poanti* Teka, ter da so bile drugačnega značaja. orignd od Rusije kupovati, *a»to ker Je bila eenejča. Ruski proizvod se s svojo minimalno ceno ven dar nI mogel nikomur vsiliti. Zadeva je bUa stvar kalikailacije, ki pa je bila žal samo po Rusih dokaikuMrana. Tn prehaja g. dr. Duiar k našemu kmetu in kaže na potrebo, pristopiti k davčni reformi. Kakšna naj bi bila ta reforma, 61aneik Žalibog ne pove in to Je velika škoda. Pravi le, da je nepravično, ker kmet, ki je oddaljenejši od mesta kn tržišč, težje m z manjšim dobičkom proda svoje blago 4n predlaga, da naj se radi pocenitve vožnje uvede nekak četrt! razred o a železnici (kakšen naj bi bil le ta?) in da naj mestne občine postavijo azile za kmete -a skladišča za njihovo blago. Ta ideja ima ta nedostatek, da bd stavba oz. adaptacija t ta namen bila draga, če naj bi odgovarjala potrebi In tudi ni zadosti verjetnosti, da bi bil s takim azilom kmet sam zadovoljen. V ostalem je moje laično mnenje, da raapečavanje podeželskega blaga, pri katerem se vozi vsak deželan osebno v mesto, da proda kravo ali par jajc, tako nemogoče, da se ne da z ničemur podpreti. K pripombi, da je treba omejiti dotok podeželanov v mesta, pripominjam, da more to urediti na zdravo podlagi edinoie pravtičzia od m ena za kmečko delo. G. dr. Dular se poglablja nadalje v problem stroja in postavlja originalno definicijo. Deii stroje v take, ki Izboljšujejo kvaliteto izdelka in take, ki na do mest uje jo dek>vse to bvalabogn našli. Mislim, da more biti stroj, ki samo nadomešča človeško moč ali silo, ne da bd pri tem tudi izboljšal kvaliteto izdelka, samo transportni stroj in naprava, n. pr. vJak, parnik, žerjav, dvigalo, traktor, lokomoblla, itd., itd., in teh bi a as g. dr. Dular menda vendar ne hotel rešiti — ali pa ai morda želi nazaj idiličnih časov dtopaJnih mlinov. — Vsi ostali strojd, kn nadomeščajo človeško silo in delo, izboljšujejo obenem tuli izdelek. Ne vem za noben primer, kjer bi stroj ne izboljšal kvalitete izdelka Potrebno je razjasniti si, kaj je stroj in kaj nam naj bd ML Vsak stroj je delovni organ, iti štedi človeške moča. N-i ga stroja, ki bi bil nastal iz kaprice po njegovi eksistenci. Nismo rekli: >Tega stroja še nimamo — brž ga napravimo — bili &m j enostavno prisiljeni si ga Lzinisivtii po nujni potrebi opraviti to aM ono delo hitreje, natančneje tn z manjšim trudom. Je torej absurdna trdi-tev, da je stroj v najmanjšem kriv današnjega kaosa. Pripuščam, da ni biJ vedno najsrečneje dartgiran dobiček, ki ga je stroj dal, tako da je preveč odstotkov šlo v žep slučajnega lastnika, in je premalo ostalo za človeško druižibo, kateri je imel sluiždti, in to na ta način, da je bil izdelek v razmerju z »racuonalaairanoc izdelavo potom stroja, predrag. Ta doba je minila in danes se mora podjetnik zadovoljiti z neznatnim dobičkom. Ta obrat je sicer neprostovoljen in popolnoma nezavestno u .smerjen, ven-tiar je tu in verujem, da je to le predigra k novi epobi, v kateri bo služi; stroj širokim plastem naroda. G. dr. Dular nas toia&i, češ, da kriza, pri nas ni zavzela še razmaha, k&kor ga opažamo v drugih drža van. Razmeroma niajimo število brezposeln in pri nas (.120 tisoč) in to, da nam gre vendarle boljše kot drugim, navaja sigurno v našo tolažbo. Md pa se tako poceni potolažiti ne damo. Vemo, da ko bd ne bilo tudi sence krize pri nas, medtem ko bi se ostala Evropa itušila v stanu u, ki ga ravnokar preživlja — nič uam ne bi pomoglo, da se ne bd takoj morali pripravuti k odločujočim korakom za najbližjo bodočnost. In prvi pogoj k uspehu ten dejanj je spoznanje, da na stvari nič ne iz premen: okolnost, da je v eni drža vri več brezposelnih kot v drugi. V dobi tehničndh iznajdb, ki so porušile vsako distanco, smo se ali bi se vsaj morati odvaditi lokalne miselnosti, in no- bena »tvar, tudi gradil ev babi lanske s: a stolpa na geografičndb mejah države, ne more odvrniti človeškega duha od ekspanzije pojmovanja ljudskih zmešnjav, bolesti in potreb, js vsosvetovne perspektive. V tem, da se doma zapremo, si ne pomaga mo. Ostati se zapro proti nam in vsatk v svojem brlogu bo životaril radii pomanjka nja dobrin, ki jih doma ne pridobiva in radi pomanjkanja trga za d^hrine. k; >h ima v izobilju. Popolnoma se zavedam, da prinese za četek svobodne trgovine s seboj prehodu t-težavo, morda težje, kot so sedanje. Ten-dar morejo biti samo prenodne in na-ša generacija ne sme biti preligarska za tako žrtev . V dobi, ko se v skladiščih nreza-dolženih podjetij obupno kopiči blago, ki si ga nikdo ne more knprti, čeprav ga nujno potrebuje, ko se potapljajo in pokur!jo ogromne množine jestvirj, medtem ko otroci gladni jočejo m umirajo radi nezadostne prehrane, smo dolžni biti s trpečimi vsega sveta, s svojim srcem in razumem. S svojo častjo smo zavezani novi generaciji, njej moramo pri.pravi.ti znosne žnv-rjendske i>ogoje. Ako pa bomo v dosego tega cilja delali v«ak le s svojo nezadostno močjo ne glede na sočloveka In sod-ržavo — se nam ne bo nič posrečilo. J. H. V znamenju krize Ljubljana, 1. marca. Že privadili smo se vestem, kako jc to in ono podjetje zopet moralo ustaviti delo in jc zato toliko m toliko delavcev brez zaslužka, ker so take v^sti že vsakdanje in niso več nepričakovane novice in senzacije. Ne razburjamo *e več zaradi kri/-.-ker smo njenih udarcev že vajeni kakor osel gorjače, pa lepo mirno trpimo in vdano v usodo čakamo boljših Časov. A kadar je najhuje, si pa damo močno injekcijo optimizma in zaupanja v bodočnost po starem domačem receptu, da po dežju solnce pride, in z ncovrgljivim argumentom, da je bilo na svetu ie to!.ko tn toliko še hujših in tudi manjših kriz, človeštvo je p« vse premagalo in obstalo ter se ceo pomnožilo. Pa so morile vojske, kuga m lakota, ljudi je tJ& vedno več in vedno je bolj nagel tudi napredek človeštva in vedno v bujoejšem cvetju kultura. K.LD na Jesenicah jc morali odpovedati ^*sem uradnikom in delavcem delo. as bodo 15. marca obstale vse njene tovarne, okroij njih bo pa postopalo nad 2000 delavcev in uradnikov / ženami in otrobi brc/ kruha. Za težke milijone nabavljene nove stroje, ki so bili postavljeni zato, da bi bih prinesli novo blagostanje v deželo, bo razjedale rja, kakor že uničuje v skladiščih blago, ki ga jc na vagone. .. Ce uvažamo celo krompir, da «>e L>a kmetu več ne izplača voziti v mesto, zakaj bi ne uvažali železa, ki ga se gristi ne moremo. S slepoto jc udarjen naš svet. da ne vidi, kako tonemo v blagostanju. Prešu*; imajo tako ceno, da kmet živi od samih klobas in pečenke in mu tudi delati ni več treba, pa si kar čevljev kupimo v enem letu v inozemstvu za mnogo čez 100 milijonov. Brata Srbin in Mrva; lepo pravita, da se nam godi »kao bubregu u k>ju«. Samo čitajte, kako smo pc**taM sladkosnedi! Na svetovnem trgu je lani cena sladkorju zabeležila brezprimeren padec. V drugih državah doživlja sladkorna industrija težko krizo, pri na& pa tvornica sladkorja v Novem Vrbasu pravkar objavlja bilanco, iz katere je razvidno, da je lani znašal njen kosmati dobiček 16,0 mi lijonov. dividenda pa 75 Din, a L 1926. so delničarji dobib le po 20 Din, a večina akoij te naše tovarne je baje v Budimpešti. Glavni savez srbskih kmetijskih zadrug je v načelu sprejel ponudbo češkoslovaških tvornic za gradnjo velike sladkorne tvornice na zadružni podlagi. Torej še novi dobički za našega kmeta in mnogo zaslužka za našega delavca. Tudi delavce bodo lahko dobili. V Senovem jih bo počivalo 300, na Dobrni v Trbovliem še več, na Jesenicah bo praznih rok čakalo Velike noči nad 2000 delavcev, v Hrastniku jih jc brez dela 700, po manjših tovarnah in podjetjih pa tudi toliko, da za delavce gotovo ne pridemo v zadrego. Teh nikakor ne bomo uvažali, pač bomo pa m oh k o postlafc tujim mojstrom in inženjerjem. DA IN NE Mož in žena gresta po poljski poti in naenkrat zagledata pred seboj splašenega bika. Beživa! — zakliče on. In res sta začela na vso moč bežati. Ko sta bila ie na varnem, je pa žena očitala možu: 10.000 ljudi na cesti Prihodnjo sredo odkoraka vse jeseniško in okoliško delavstvo pred sresko poglavarstvo v Radovljici Jesenice. 1. marca. Davi ie bilo odpovedano vsemu delavstvu in urad-ništvu KID in 15. marca se ustavi delo v vseh tovarnah. Razglasi so nabiti in obveščene so občine ter oblasti. Zastopnik delavstva g. Jeram jc naznanil srezkemu poglavarju v Radovljici g. dr Vidmarju sklep delavstva, da prihodnjo sredo dne 9. marca prikoraka vse dalvstvo z ženami in otroci z Jesenic in okoliških občin pred srezko poglavarstvo v Radovljico, da pokaže svoje ogromno število. Delavstvo je prevzelo za ta pohod vso garancijo za najpopolnejši mir in red, da s tem pokaže tudi do zadnjega moža trdno disciplino delavstva ob najtežji preizkušnji težke gospodarske krize. Ker je KID morala odpovedati 2150 delavcem in čez 100 drugim uslužbencem, razen tega je pa prizadetih v okoliških občinah tudi polno sezonskih delavcev, tako n. pr. v občini Gorje nad 500, gotovo toHko tudi v občini Koroška Bela, še mnogo več pa v mestni občini Jesenice, je na cesti čez 10.000 ljudi. Ob odpovedi se delavstvo ni razburjalo in je vse poteklo v najdostojnejsem redu. Disciplina ni bila rušena nikjer, ker se dalvstvo zanese rti upa, da odpoved ne bo izvedena in tovarne ne bodo ustavljene. 2upan mesta Jesenice je Izdal naslednii apel javnosti: Iz današnjih časopisov je vsa javnost obveščena o usodni katastrofi, ki je zadela delavstvo in s tem tudi vse prebivalstvo občine Jesenice in okoliških občin. Kot župan jeseniški in kot predsednik srezke organizacije JRKD prosim in pozivam vso javnost in vse sloje, zlasti pa županstva okoliških občin, da prično nabirati prispevke v denarju ali pa v naturalijah, da se olajša beda težko prizadetega prebivalstva. Vsi prispevki nai se pošiliaio mestni občini na Jesenice Mer je koncentrirana pomožna akcija. — Jože Zabkar, župan mesta občine Jesenice na Gorenjskem.« Tragedija zapeljanega dekleta Policija je izsledila mater zadavljenega novorojenčka ki so ga našli v sredo v kamniškem vlaku Ljubljana, 1. marca. V sredo smo poročali, da je sprevodnik Matija Bolgar na glavnem kolodvoru po prihodu kamničana zjutraj v enem srednjih vagonov našel manjši zavitek. V prtljažnem oddelku so pozneje ugotovili, da je v zavoju mrtvo dete, policijska komisija je pa ugotovila, da gre za novorojenčka, krepko razvitega dečka, ki je bil rojen šele pred nekaj urami. Otroku so se na vratu poznali sledovi davljenja in bilo je jasno, da ga je brezsrčna mati takoj po porodu zadavila. Policija je seveda takoj začela s poizvedovanjem, v akcijo so stopili tudi orožniki. Na podlagi poizvedovanj je policija kmalu dobila opis neke ženske, ki je usodnega jutra, ko so dete našli, izstopila iz kamniškega vlaka. Vprašala je nekega uslužbenca, kdaj odhaja vlak v št. Janž in ko ji je pokazal na vlak. ki je stal pripravljen za odhod na postaji, ie prav počasi odšla proti dolenjcu. Policija je domnevala, da utegne biti otrokova mati najbrž služkinja Marija šavs, rojena 1906 v Ljubljani, sedaj brez posla, nazadnje pa službujoča pri posestniku Josipu šmonu v Trzinu. Ker se je mreža okol! šavsove vedno bolj ožila, je policija včeraj brzojavno obvestila orožnike v št. Janžu, naj šavsovo aretirajo in pripeljejo v Ljub- ljano Snoči so orožniki na Pajseku pri Pod-borstu savsovo prijeli in danes jo je orožnik ptignai na kriminalni urad ljubljanske policijske uprave. I>avi je bila savsova na policiji z-asii-šana. Po kratkem oklevanju je detomor priznala .Gre za tragedijo mladega neizkušenega dekleta, ki jo je zapeljal in pustil na cedilo njen ljubček. šavsova je služila od 7. decembra 1930 do 25 junija 1931 pri mlinarju Francu Juvanu v Gameljnah, kjer se je seznanila s hlapcem in zanosila z njim. Lani o binkoštih je začutila, da je noseča, in to je priznala tudi fantu. Hlapec je kmalu službo zapustil, šavsova je 25. junija zapustila službo pri Juvanu in odšla služit k posestniku Josipu šmonu v Trzin. Seveda ni nikomur povedala, da je noseča. V nedeljo 21. februarja je ponoči med 3. in 4 uro rodila na postelji brez tuje pomoči otroka in ga takoj po porodu zadavila. Dva dni pozneje je otroka zavila v cunje in papir in se s kamničanom odpeljala proti Ljubljani, šmonu je že poprej dejala, da pojde za teden dni v ljubljansko bolnico, ker se ne počuti dobro, in gospodar ji je dejal, da lahko gre. šavsovo je policija I dopoldne zasliševala, popoldne bo pa naj-j brž prepeljana v bolnico, da si nekoliko opo-1 more, potem pa bo izročena sodišču. Iz življe&fa ameriških Slovencev Ameriški Slovenec ubit pred Sang Kjone — Številne avtomobil Ameriški lisci poročajo. da je pade! pred Šanghajen Slovenec Julij Mrt/, k j je t»iu/il v ameriškii momj-rici. Ko je ^tul na strani, se je po nesreči sprožila puika nekega drugega vojaka in je krogla /adtlu Mraza v glavo. Bil je takoj mrtev. Tako je torej krvavi ples na Daljnem vzhodu :«ahtev«l tudi življenje našega rojaka. Italijanski konzul v Chicagu je obvestil S.ovenko Franč^ko Tavčarjevo, ki živi ločeno od svojega moža, da ji jc njen stric Anton KlemenČič, tovarnar v Ilirski Bistrici, zapustil večmil i jonsko premoženje. Baje gre za milijon dolarjev. Klemen-čič, ki .ie bil samec, je nedavno urnrl v visoki starosti 8S let. Mož je bil lastnik tovarne makaronov, imel je obširna zemljišča, vrednostne papirje itd. Največje premoženje si je pridobil med svetovno vojno. Premoženje je v oporoki zapustil svojim nečakom in nečakinjam in ga razdelil na pet enakih deležev. Srečna dediča tega ogromnega premoženja 6ta tudi brat in sestra Frančiške Tavčarjeve, ki pa živi v Jugoslaviji. 'Zanimivo je, da Tavčarjeva ni nikdar videla in poznala do-rega strica iz Evrope. V Clevelandu je 9. februarja na St. Clair Ave avtomobil povozil Karla Pečjaka. Prepeljali so ua s težkimi poškodbami v bolnico, kjer je pa drugi doji umrl. Pokojni je bil doma i/ Badgejne vasi pri Žužemberku. Zapustil je žalujočo hčerko, v stari domovini pa žaluje zh njim mati. — V kraju Porter, država Indiana. se ie 1. avgusta t motorjem ponesrečil lOletni Andrej Rajko. Ko je vozil eez železniško križišče, je privozil brzovlak in ga podrl. Lokomotiva je motor popolnoma razbila, Rajka so pa težko poškodovanega prepeljali v bokiico. Sprva se je njegovo stan«je izboljšalo ni so mislili, da bo okreval, pozneje se je pa poslušalo in končno je podlegel poškodbam. V Clevelandu je v bolnici umrl 57leti>i Anton Toplak. Pokojni je bil rodom iz Gel>a, ▼ An^eriki je bival 28 let. — V Clevelandu so tudi v enpm tednu pokopah tri Slovence in sicer 531etnega Alojzija Lipoglavška, 401etnega Antona Ometa in Franca Zaplato. — V Clevelandu je umrla Antonija Koželj, stara 47 let. Pokojna je bik. doma iz Velikih vrh, fara Krka na Dolenjskem, v Ameriki je bivala 31 let. Zapustila je moža in hčerko, v etari domovini pa mater. — V Collmvvoodu je 2, febniarja umrla Lucija Urankar v starosti 43 let Zapustila je moža in več otrok. — V istem kraju so pokopali tudi Marijo Anžlinovo. V Milwaukee je 7. februarja umri hajem — Slovenka podedovala mf-ske nesreče — Smrtna kosa Fnance Tamše. Z njegovo smrtjo je tamošnje Slovence zadel hud udarec, kajti pokojni je bil znan kulturni delavec m se jc mnogo udejstvoval v javnem žhrljenjn. Težko ga bo pogrešal zlasti slovenski oder v Mihvaukee, kateremu je bil glavna opora. Pokojui jc bil rojen leta 1892. r Gorenjem pri Rečici ob Paki, v Ameriko jc prišel leta 1910. Zapustil je ženo ki dve hčerki. V kr.iju Arma, država Kansas, jc umria Amalija Ameršek, stara 59 let. Pokojna jc bila doma iz Zagorja ob Savi, ▼ Ameriki je bivala 36 let. Zapustila je moža rn hčerko. — V kraju Fromenac, država Kansas, je umrl 261etni Anton Kreus. Čistil je obleko z bencinom, prišel je pa preblizu ognja m obleka se mu je vnela. Zadolžil je tako težke opekline, da jim je v bolnici podlegel. — V Pittsburghu je umrl Jane/. Kerin, doma iz Lcskovca pri Krškum. — V kraju \Ville~d, država Wi-eicontins, je umrl J. Gorše. Zapustil ie ženo in štiri nepreskrbljene otroke. — V državnem sanatoriju v Chicagu je ODO H Alojzij Marinič, star 55 let. Pokojni jc bil doma s Štajerskega. V Michiganu je zapustil ženo, hčerko in sina. — V \V'au-keganu, država Illinois, je umrla 81-Ietna Ana koreoča-nova, ki je zapustila pet sinov in dve hčerki. — Pokojna jc bila doma iz Stare Vrhnike. — V kraju ;'^ 20. v Inio" sk\ dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Dunajska cefd b H1 Bakarčie Sv. Jakoba tre 9. • Zvočni kino Moste V torek, sredo in č>trtek oh 8. z\ • premijera tilnut MORALA NEKE ŽENE s primadono Mctropolit-nn-opere GRACE MOORE Znižane cene. - Na najnovejši mvI-lo-zvocni aparaturi. Velik razmah JRKD v Prekmiir ju Dolnja Lendava, :> rja. 1'reknvurc! so asllnl, delavnost i*m je kar v krvi, zato ture,tyjvalftva rua/v za prav ž« organiziranega v stranki. Pripadniki so obeh sjrvolov. Vpisan in je baj«* tudi že mnogo žene*. V mostni organizaciji JRKD je bilo vpisanih že ob ustanovitvi preko 100 članov, kar Je za Dok Lendavo jzredmo mnogo, saj Meje komaj okrog 1700 prebivalcenr. Novi odbor tvorJjc gg.: predaefln i k A Sfcolič, ev angelski župnak, podrpredeednik J. Ožlaj, tajnik J. Geder. sodni ofUv.jal, m d van a jat odbornikov. PrekmurcJ trde, da bo t najkrajšem eaen JRKD ra-zpredena po vaej Slovenakt Krajini ter preblval6t/o vse organizirana Sreska organizacija JRKD Dol. Lendave in Mursice Sobote začneta nwia;;ati ▼ četrtek tednjk >Murska Krajina«:, cigar urednik bo g. A. Koder, notar v Murski Soboti. Tudi za ta list je baje med prebivalstvom dovolj zanimanja ia je gotovo zelo potreben, saj ao Pre&mnrc4 al popolnoma brez tiska. — — . . » Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. L marca, torek: zaprto. 2. marc*, sreda: Zdravnik na razpotja. Red D. 3. marca, četrtek: Nekdo, Red K. 4. marca, petek: zaprto ^gcnera!ka>. 5. marca, sobota: ob 15. Vest. Dijaška predstava. Izven- Globoko znižane cene. ob 20. JubZej, presmdjera. Cesar Ivan kreira vlogo &la>vnoataiega araruserja VukeJdca v nori komediji, kamero pripravlja ljubljanska drama. Avtor Momčilo Miloćevic, kd j« obdelal motiv slavljenja obletnic službe na zelo spreteu, zabaven a svojevrsten način, imenuje komedijo >Ju)bUej<. Komad je bil doslej uprizorjen v Beogradu on Zagrebu b odličnim uspehom. V komediljd je zanoalcn velite del dramskega ceobja; premijera bo v soboto dne 5. t m. Kakor smo Informirani, bo premijeri prt-sostvoval avtor sam. K^me*-jo reiira prof. £eet. OPERA Začetk ob 20. 1. marca, torek: zaprto. 2. marca, sreda: Medea. Ma>ka rdeče sini- ti, Dandm v vicah. R&d C. 3. marca, četrtek: Luiza, Red B. 4. marca, petek: Sevrlj6ki brivec. Red A. * Prva repHza Osterčevih treh enod«-jank, ki so se prvič tevajale na naAem odru v soboto ine 27. t m., bo v hrodo dne 2. marca. Nova izvirna Oster©«*™ operu« iela so v \sakem pogledu izredno Interesantna. Repriza so vr*<5 za red C. Ljubljanska opera trprizori v četrtek ine 3. t m. Chanpont'erovo opero >Lu*Jza< za red B, v petek 4. t- m. pa »Sevlijaka* brivca« za red A. Iz policijske kronike Ljubljana, 1. maru.. Včeraj okroii 17.50 je s1« po Prešernovi ulici kuharica Antonija Pirnatova prort Marijinemu trgu. Tik pred Frischevo trgovino se je zaletel vanjo neznan noote&anec s tako silo, da je odletela v izložbeno okno trtjovme. Sipa je glasno /ažvenicr-tak in se razbi'a. N-znanec jo -e na popihal. Tvrdka ima 3400 Din škode. Mesar Ivan Cimperman je prijavil, da mu je bilo izpred mesnice na Duna-ski cesti it. 37 ukradeno 1.200 Din vredno kolo. Poročali smo, da je 23. februarja tvc-čer nekdo na Vrhovcih pri Dobravi napadel sčetarskega poenoemka Andreja Lapa ki oe je vračal z kozari j proti Dorv Napadalec ga je zagrao.l za vrat, gfl u»la-ril po glavi, treščil ob tla iu mu vz- i/. žepa 40 Din. Orožniki in policija so napa dalca izsledili v osebi orczposelnegM delavca Jožeta Planinca, ki je bil aretiran. Priznal je. da je Lapa res napadel, pravi pa, da ne gre za rop, temveč da oi-j je bil Lap do'žan dva kovača in da ga ie opetovano tirjal. Ker mu ju ni dal zlepa, mu ie vzel denar s silo. Vzel pa mu ni 40 L'm. kakor pravi Lap. n**go samo 10 Din. Poneha je Planinca zaprla. stev. 4U »SLOVENSKI N A R O D-*. dne 1 marca 1932 Stran S. zvesti Grem* učinek. jaaKSK ry——— ^° Rabiti morate obenem P„der Simon in Milo Simon. Dnevne vesti — Zavarovanje postrežiiic in hišnic. Po odredbi osrednjega urada za zavarovanje deavcev v Zagrebu so od 1. marca 1932 dalje zavarovanju zavezane tudi poročene postrežnice in hišnice, toda le takrat, če je to njihov glavni posel, če za svoje delo zaslužijo nad Din 300 na mesec, vendar pa *amo toliko ćasa, dok'er njmov soprog nima zaslužka radi brezposelnosti, bolezni, vojaščne itd. Urad poziva vse delodajalce, da prijavijo postrežnice in hišnice.' ki izpolnjujejo gornje pogoje, v zavarovanje natkasnete do 8. trn. OUZD v Ljubljani. — Nad 300 milijonov letno za zavarovanje delavcev tn nameščencev. Tudi naše socijalno zavarovanje občuti posledice gospodarske krize. Zanimivo jc, da število zaposlenih žensk in otrok narašča- Ze predlanskim je b?!o pri zavarovanju za bolezen 4 milijone Din deficita pri celokupnih dohodkih 308 milijonov Din. Za podpore v denarju in naturi je šlo okrog 259 milijonov Din. Lani je bilo pa brezposelnih še mnogo več in bo znašal najbrž deficit 15 do 20 milijonov Din. Poskusna bilanca za september lanskega leta izkazuje aproksimativni primanjkljaj v znesku 18 milijonov Din. Za naše socijaino zavarovanje je tekoče leto jubilejno, ker jc bik) pred 45 leti v Sloveniji ustanovljeno prvo zavarovanje za primer nesreče. Letos bo pa tudi 10 let, odkar imamo v Jugoslaviji socijalno zavarovanje po zakonu z dne 14. maja 1902. — Zagrebški peki proti kartelu tovarn kvasa V nedeljo je odpotovala iz Zagreba deputacija pekov, da izroči vladi spomenico »proti kartom tonram kvasa. V na&i državi se porabi na leto okrog 320 vagonov kvasa :n k on rum od let« do leta narašča. Ko je bila trgovina s kvasom Se svobodna, so ga prodajali po 12 do 14 Din in če računamo še državno trošarino v znesku 4 dinarje, bi stal kilogram kvasa 20 Din. sedaj pa stane 31 Din. Peki zahtevajo, naj se uvede stroga preiskava o delovanju kartela in ojoffovfa članov zlasti i;lede neupra-'"ičenega povišanja cen in da se v no^rm finančnem zakonu ne podaljša zaščita tovara kvasa. HOTEL TIVOLI DANCING DOSU prvovrstni tuji NOVI artisti. — Dobave. Gradbeno odelenjc direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. t. rn. ponudbe za dobavo pak-fong-plocevinc tn libra. — Dne 10. marca se bo sklenila pri ministrstvo za promet v Beogradu direktna pogodba /a dobavo relefonskih žic. Direkcija državnih železnic v Ljubi nni sprejema do 10. t. m. ponudbe za natisk vozno redni h knjižic. Gradbeni oddeiek direkcije dr/avnJh železnic v Ljubljani sprejema do 11. t, m. ponudbe za dobavo to.ceuega gramoza. — Pri komandi 3°. pespoika v Celju se o sklenila dne lb. t. m direktna pogodba za dobavo rižola, makaron, riža, ješprenč-ka, čebule in kisa. — Direkcija državnih železnac v Ljubljani sprejema do 18. t. m ponudbe za natisk voznorednih knjižic in knjig« Prometne določbe«. — Pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljana se bo sklenila dne 18. t. m. direktna pogodba za dobavo žival: riža, fižola, kave. zdroba, Čaja, sladkorja, čebule, krompirja, kisa itd. Predmetni oglasi z natančnejšimi po da t kri so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Zračni promet na progi Zagn*—-Reograd. 15. marca se prične na progi Zagreb—Beograd redni zračni promet. Avi-jon bo odhajal vsak dan iz Zagreba zjutraj tn se bo še istega dne vračal. Glede aračne proge med Zagrebom in Sušakom ter Zagrebom in Splitom še ni določeno, kakšna bo. Znano je samo, da bodo letali potniški avijoni tudi na progi Zagreb— Sušak vsak dan. V ta namen je družba za zračni promet kupila še en avijon, ki bo v njem prostora za 12 potnikov. Med Prago in Zagrebom se prične zračni promet 1. aprila. — V Hubadovi župi J. P. S. v Ljubljani vča-njene pevske zbore obveščamo, da je izšla prva letošnja številka revije »Zbori«, katere naročnik mora biti vsako včlanjeno društvo. V reviji so važna obvestila za župni koncert vn letni redni občni zbor (3. aprila 1932) ter poslovnik za pevske tekme (16. maja 1932). Opozarjamo vsa društva, da je rok za priglasitev sodelovanja na žup-nem koncertu 10. marca t. L zato naj vsako društvo pošlje takoj: ime in priimek pevovodje ter skladatelja, ime skladbe, koliko pevcev (po posameznih glasovih) nastopi, kdo bo za- stopa! druŠtfO na občnem zboru ter kratko poročilo o delov.iniu društva v preteki em letu. —LTprava Hubadove župe. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bomo imeli še mrzlo i« deloma oblačno vreme, Vari! včeraj je bilo po vseh krajih naše držarve deloma oblačno. Najvišja temperatura je znaša'* v Splita 86.1, v %as:r»'-bu in Skoplki 1, v Beogradu n Sarajevu 0, v Mariboru —1.2, v Ljubljani _1.(». Davi je kazal barometer v Ljubljani T7o.6. temperatura je znašala —11.6. — Ram vodi beda? Vdova Luiza Na-daždv v Vršcu je hotela v noći od sobote na nedeljo z ogljikovim dioksidom zastrupiti sebe in svoje štiri otročičke. Za zadnji denar je kupila nekaj oglja in premoga, otročiekom je pa skuhala dobro večerjo in jih položila spat. Ko so zaspali, je naložila v pečico oglja, nanj pa premoga, da bi se razvilo tem več stmpene^ra plina. Potem je zamašila s cunjami dimnik, odprla vratca pečice in legla k svojim otročičkom Slučajno je pa sosed opa-ziL da se iz stanovanja kad:, odprl je okna, pogasil tleče oglje in premog ter poklical zdravnika. V zadnjem hipu se je posrečilo rešiti nesrečno rodbino. Ko so ubogo ženo vprašali, zakaj je to storila, je odgovorila: To mora biti vsakemu jasno. — Strašna smrt. V noči od 24. na 25. februarja je od$el kmet Ivan Trdi iz vasi Kapto! pri Poželi v stajo pokladai bika krmo. Ko je pokladai krmo, aa je pa bik tako močno pritisnil ob &id, da se m mogel ganiti. Kmet je /a-rov rokavic, vreča krompirja, /avoj obleke, šolska ročna torba. 3 m eefirja. moški obnošen suknjič, zavoj šcitnepa stekla. 1 nei zgotovi jena slika, kovčeg revliev (vzorci), ženski ovratnik, vrček za hra >, knjiga in zaboj pa vole. —lj Na komornem koncertu ljubljen skih k r»n se rva to ris tov se izvaja kM II. točka Ke^crjeva sonata v a-d uru. Ma\ Ke-ger. katerega predhodnik na njegovem slu.benem mestu jc bil veliki Rach, je mojster, ki se je prav osamljen dvignil nad ostalo glasbeno umetniško ustvarjanje svoje dobe. Y invenrciji :ie /:n.-no bogat in piodovH (/a pusti' je če/ 100 velikih Opusov) se ie obrnšl od romantičnega subjektivi/ina in nam napisal muzi ko. ki na-Tesnejše veže našo dobo s k!;».siko. Msx Roger jc daleko pred danasnjini prizadevanjem dosegel obljubljene dežek) absolutne glasbe. V njegovi glasbi spozna \ amo veselje nad toni -kot taki'ni«, nad njihovo razvrstitvij i m dinamično zamislijo. Do kla-sik- «j»> s eže Brahrms, s katerim sta si zelo sorodni tudi po klavirskem slogu. Sonata v a-duru op. 41 je verna slika Regcrjcve mu/ikc. Odlikuje jo izvrstna forma, krasna ka r.lcna v violinskem g asu, sem in tja poya ne išče nikdar, glavnu mu je kakor si toni slede in ne v kakšni barvi zvenijo Regenjeva oseba stopa v njegovih debh zavedno za umetnino, ki naj ima prvo mesto, njegova osebnost pa je izražena v njej v največji meri. Violinski part izvaja Pteifer Leon. pri klavirju ga spremlja Lipov tr»;iv. sk uro razprodana, občinstvo prosrmo, da si kupi vstopnice še tekom dneva v Mr.tičn; kn livarni. Pripominjamo, da za stojišča ne Y>o zadre-t>e. vendar prosim ) tudi te kupit: v pred-prodaji. V preprodaji in pri bMieterjih bo na razpolago p^>dr>bni spored koncerta, p-n vs.iki točki je označeno, v katerem jeziku po:c umetnica, ki )večni mladc-oi«, praznuje danes 30-!etnico neprestanega zvestega službovanja pri svoji delodajalki in 65-letnico svoje starosti. Njego-v*i nriiatelH smo tem boli veseli, da je do- J>ane*» premiera ob 4., 8 in 9 zvečer I Liane Haid Hans Brausevvetter Albert Prejean č4ju*i ta dva juOiicju, ser je pred me>eci prestal pet operacij, med njimi dve zelo težki z dletom, ki bi njima vsak drugi v njegovi starosti podlegel, a večni mladenič jih je prestal brez posledic in je danes prav tako čil in živahen kot sicer in dela še vedno čast svojemu nazivu. Zopet ga imamo v družbi in zopet slišimo njegov junaški tenor, njegove šale in domi-sleke, ki so nadvse originalni. Iskreno mu čestitamo k jubilejima z Zeljo, da bi še dolgo let delal čast svojemu priimku kot večni mladen:č. Tncredu-bile?_ Iz Celja —c Opozarjamo na drevišnje predavanje g. inž. Kneza iz Ruš o avtogenem varenju kovin. Predavanje bo ob 18. v dvorani celjskega mestnemu kina. Spremljali ga bodo 3 strokovni filmi. —c Me&tni občinski sVet celjski bo imel nadaljevanje svoje seje, katere prvi del se je vršil pretekli petek, zopet v petek 4. marca ob lb. v sejni dvorani mestnega magistrata. Dnevni red obsega poročila vseh odsekov, izvzemši finančnega in gospodarskega ter slučajnosti. —c Celjsko mestno avtobusno podjetje obvešča prebivalstvo, da je z včerajšnjim dnem zopet pričel redno obratovati mestni avtobus na progi Celje—Sv. Peter pod Svetimi gontrni po dosedanjem voznem redu. —c Občni zbor Gremija trgovcev Celje. V četrtek, dne 10. marca ob pol 20. uri se vrsi redni letni občni zbor Gremija trgovcer v Celju v mali dvorani Narodnega doma, Dečkov trg^ št. S z običajnim dnevnim redom. Vsi Člani so vabljeni, da ae ga polnostevimo in točno udeleže in tako pokažejo na viden način svojo stanovsko zavednost Izostanek od občnega zbora se mora po določilih §-a 24, 4. d-stavek gremijatnih pravil temeljito opravičita, ker se sicer lahko naloži denarna globa —c Sokolsko društvo r Celju priredi ob 100letnici Tvraevega rojstva t nedeljo 6 marca ob pol 11. dopoldne v mestni telovadnici posebno proslavo z govorom, de-klamacU*ml in petjem. Pole« Sokolov, za katere ie ndeleeba obvezna, so vabljeni tod! predstavniki oblasti m zastopniki društev. Krasna spevoigra o lepi poročeni gospej, ki se je zaljubila v mladega knjigoveza, preživela z njim najlepše trenutke sladkega flirta in mu zamolčala, da je poročena, — Krasni šlagerji. — Izvrstna vsebina! Najnovejši Foxov zvočni tednik Elitni kino Matica Telefon 2124. Sreda, 2. marca. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salooski kvintet; 18.30: Dr. Reya: O morju; 19: Dr. N. Pre^ obraženski: Ruščina; 19.30: Literarna ura: Franz VVerfel (Silvester Skerl); 20: Prenos iz ljubljanske opere; 22.30: čas in poročila napoved programa za naslednji dan. četrtek, 3. marca. 1215: Plošče; 12.45: Dnevne ve*li; 13: ćas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Ing:. Novak: Gozdarstvo; 19: Dr. A-Bajec: Italijanščina: 19.30: Dr. If. Rupel: Srbohrvaščina; 20: Pero Horn: Poglavje is vzgojeslovja; 20.30: Koncert okteta ^Ljubljanskega Zvonavt; vmes poje i Dijaški oktet T. S. S.«; 21.30: Samospevi ge. Zlate G jun* gjenac-GaveUa, primadone ljubljanske opere; 22: šlagerje poje g:. Mirko premelč; 22.30: <5as in poročila napoved programa za naslednji dan. Petek, 4. utarciu 11.39: šolska ura: Kako &o telovadili nekdaj in kako telovadimo sedaj; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Gospodinjska ura, vodi Krekova gospodinjska šola; 19: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina; 19.30: Dr. Val ter Bohinec: Narodi zemlje; 20: Prenos iz Varšave: Pianist Orlov; 22.30: Cas in poročUa, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 5. marca. 12.15; Plošče; 12.45: Dnevne vesti; iS; čas, plošče; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Drago TJlaga: Gimnastične vaje; 19: Ga Orthaber: Angleščina; 19.30: Marija Kmetova: Nekaj besedi o šoli; 20: Prenos Masa-rvkove proslave iz Delavske zbornice; 22: čas in poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Sli fen 4. »SLOVENSKI N A R D D«, dne 1. marca 1932 Stev. 49 Albert Soret: 3b Čudodelni zdravtti/e Roman '— 2e res, toda zdravnik piše tudi: zgrešen poklic. — Zgrešen, da, s tem se strinjam, "~ je pripomnila Athenais. — Zgrešen ali pravi! — je zakričal Rofosse. — Jaz tega nočem, razumeš? Vem dobro, kaj hočeš. Toda dokler bom živ, Emma ne pojde v samostan. Ne, nikoli! — In Ji misliš, da jo boš mogel kar tako Stražiti, da ji boš zadostoval, da je dolgočasno življenje ne bo ubilo in da ne bo sledila svojemu notranjemu gla-jg — Je ugovarjala Athenais. — Odloči se torej: Ali hočeš prepustiti Emmo vplivu te Gauberge, ali jo hočeš pahniti v nevarnost, da zblazni, ali pa jo prepustiš temu Maylianu, ki je nikoli ne bo vzel? — To je zelo posten fant in zelo pameten. Ne morem mu pokazati vrat. Kako pa hočeš, da bi prepovedal zdaj Rmmi hoditi v materino sobo? — Vidiš, kam te je zapeljala tvoja popustljivost in pretiravanje! Ce bi bil vprašal mene, bi ne bilo prišlo tako daleč. To je delo tega doktorja. Geno-vefa ne bo ozdravela; ostane tako, kakor je zdaj. Ta tvoj doktor je spravil Km mino življenje v nevarnost in pripeljal je k nam Mavliana. Rofosse je zardel. Udaril je s pestjo po mizi, potem so mu pa pritekle solze iz oči. — Kaj si dejal ? — je vprašala Athe-naida. — Da bi bilo bohe. če bi ta doktor nikoli ne bil prestopil praga naše hiše. — To tudi jaz pravim' — je pritrdila Athenais zmagoslavno. In govorila bi bila še, toda Rofosse je vstal in odšel v gozd. V gozdu se je zopet pomiril. Hotel je sario eno: obdržati Emmo pri sebi, rešiti jo Onesima in samostana. Maylian mu je prišel prav. V začetku se je jezil pri misli, da lazi za Emmo; ni pa verjel, da je zaljubljen v njo; mislil je, da ne bo nič hudega. Tako se vsaj odvrnejo vsa vprašanja in oba nasprotnika za nekaj časa utihneta. Za Emmo bo to zabava tako, da ne bo hotela zapustiti Saint-Vigora. Če jo bo pa le treba omožiti, bo Andre še naj-prikladnejši ženin. On je miren, pameten, navdušen lovec, vnet za življenje na kmetih; Emma bi ga obdržala pri sebi. Končno pa — in to je bil najtehtnejši razlog: on nima niti najmanjše nade, da dobi dovoljenje svojih roditeljev. xvm. Posledica tega pogovora med bratom in sestro je bil poraz Fontemorso-vih. Rofosse je bil omejen in trmast človek; odpor ga je jezil. Vrnil se je k svojim navadam in hotel je imeti mir. Em-Tnin smehljaj ali solza je zadostovala, da se okrog Genovefe ni nič izpremenilo. Začetek lova je pripomogel Andreu. Z Rofossom sta šla trikrat v gozd in baron se je vračal ves očaran ter povabil Andrea na večerjo. Niti na Emmi, niti na njem ni opazil, da bi se rada videla ; Ajidre ni bil prav nič vsiljiv. Athenais ni delala opazk; Rofossu je pa bilo razmišljanje zelo mučno; nehal je misliti in pustil je čas teči. Zvečer je vedno rad zaspal videč, kako Genovefa polagoma okreva in kako se Emma razvija. Rofosse ni bil slab človek; na svojo ženo se ni nikoli jezil; ni ji očital bolezni, ki ga je bila pripravila ob zakonske sladkosti. Pa tudi samega sebe ni dolžil, nasprotno, smatral se je za žrtev usode; ozdravljenje svoje žene je smatral za povratek sreče. Bal se je samo, da bi Gauberge vsega ne izklepetala. Na drugi strani se je pa tolažil, da se lahko zanese na njo; in tako je pustil Emmo pri materi ... Ostajala je pri nji po cele dneve; hodili sta na izprehod in ostajali dolgo zunaj. Mati je začela govoriti; življenje jo je veselilo. Redko je kaj vprašala, pustila je, da je hči delala z njo, kar je hotela. Emma ji je stregla in skrbela za njo kakor za dete. Ubožica je polagoma zopet postajala ženska. Emma je rada sedela materi pri nogah in mati ji je gladila lase na čelu; nekoč jo je objela, rekoč: »Dete moje!« Toda naprej ni mogla govoriti; za nikogar se ni zanimala. Zdelo se je. kakor da se noče zdramiti iz polsna svoje zavesti; bilo je kakor jutranji sen, ki bi ga človek rad zadržal. Toda prebujenje se je bližalo, spomin in razum sta se ji vračala. Bila je preslaba, da bi mogla pregnati spomine, ki so jo oblegali. Pogrezala se je v zamišljenost in vse Emmino laskanje je bilo zaman. Toda Emma teh pretečih znakov ni opazila. Ona ni vedela, od kod izvirajo in zato m znala oceniti nevarnosti. Bila je srečna, da se more žrtvovati... Vendar pa ni uživala popolnega miru, nesigurnost njenega poklica jo je žalostila. Mislila je na materin položaj, na vsa razočaranja, na vse muke, ki jih je pretrpela in ki so jo končno strle. Bala se je ljubezni, ni si upala živeti. Bujna fantazija ji je slikala vse polno legend prvega krščanstva, misli so ji uhajale k svetnikom severa, ki so spreobračali kristjane in umirali naravne ali pa mučeniške smrti kje daleč v gozdovih, na pečinah ali ob jezeru. In tako ji je rojila po glavi ena sama misel: misel na mir srca in večni pokoj. Mislila si ga je kot mistično spanje pod vplivom sladkih akordov, v svitu žare-čega neba. Njen duh je oživel ves Saint-Vigor in pod oboki so se ji prikazovale sence redovnic. In zdelo se ji je, da vse govore: — Iskale smo srečo, pa smo našle smrtne muke nepogasljive žeje. Borile ^mo se; razlegal? so se glasovi od spodaj in protestirali so; toda ti glasovi so prevara, ne poslušajte jih. Mir najdete 5amo v samozatajevanju. Zbežite; ne prepuščajte svojega srca mukam naporne poti. trnom teh zastrupljenih rož, ki vas izkušajo. Čujte besede sv. Jeronima k sv. Pavlu: Jezus prebiva v lilijah: devica je njegova nevesta. Emma je videla, kako so te ženske zapuščale prestole in bežale od poročnih oltarjev v puščavo, kakor tista hčerka norveškega kralja, ki je izginila v neznanem samostanu v Northumbriji. Te legende, pobarvane ■: romantičnimi odtenki severnih krajin, ti cvetovi barbarstva so vlivali v njene žile diven vonj, ki jo je zazibal tu pa tam v čarobni polsen. In tako je blodila za temi nunami pod rimskimi arkadami, po bregovih Bretonske; in povsod je videla strah in zbeganost. Vse te ženske so potrpežljivo prenašale vse križe in težave osamljenosti. Nebesa so bila predaleč; iskale so okrog sebe vodnika in oporo. Vse so ljubile, iz vsega srca so ljubile, ljubile so v bogu, skozi svet, toda ljubile so. »Vsako nesrečno in slabo bitje išče prijatelja, ki bi mu odkrilo tajno svojega srca. Najslajše je imeti dušo, ki ji lahko govorimo kakor samemu sebi, ki smatra našo nesrečo za svojo nesrečo, naše bolesti za svoje bolesti, ki čuti z nami, nas pomiluje in tolaži.« Te besede so prišle iz nekega islandskega samostana in napotile so se v Rim, iščoč izgubljenega prijatelja. »Mornar v viharju, hrepeneč po varnem pristanišču, po blagodejnem dežju hrepeneče polje, mati, iščoča na strmih pečinah svojega sina, ne hrepeni tako, kakor jaz po vašem povratku. Kličem vas s konca sveta, da omilite mojo neizmerno bolest, da podprete mojo slabotno dušo, da mi priskočite na pomoč.« Čiiala je te besede, ki jih je napisala neznana roka, ta pritajeni krik srca, slutečega skorajšnjo smrt. »O, brate moj, moj dragi brat, zakaj me pustiš tako dolgo čakati? Zakaj ne pomisliš, da sem sama na svetu? Zakaj te ni, da bi prinesel v moje mračno življenje vsaj malo luči in veselja? Mar ne veš, da si mi ti najdražje na svetu?« Edina ljubezen Georga Washingtona Vse življenje je bil zaljubljen v ženo svojega najboljšega prijatelja .V svojem govoru, ki ga je imel prezident Masarvk po ameriškem ra= diu ob 200Ietnici rojstva Georga Wa« shingtona, je omenil tudi lady Wa? shingtonovo. Dejal je, da jo pozna svet kot prvo ameriško ženo, ki je uspešno pomagala prvemu ameriškemu prezidentu, prvemu v vojni in pr= vemu v miru. Stala je torej zvesto ob strani mo* ža ter ga s svojim navdušenjem pod= pirala. In vendar je bila to zakonska zveza po treznem prevdarku. Wa» shington je imel rad svojo ženo, ni je pa ljubil. Njegovo srce je pripadalo drugi m sicer od prvega dne, ko se je L 1748 seznanil z njo, pa do njegove smrti 1799. To je bila platonična lju= bežen, ki je trajala celih 51 let in vsa ta leta so bila polna zadrževanih stra* sti, samozatajevanja, * oboževanja in neštetih sladkih trenutkov ljubečega, ki mu je usoda naklonila vsaj bližino ljubljenega bitja. Francoski pisatelj Bernard Fay pripoveduje zanimive podrobnosti o edini Washingtonovi ljubezni v svoji knjigi »Georce \Vashinaton gentJl* homme«, ki je izšla za 2001etnico roj* stva ustanovitelja Zedrnienih držav v Parizu. Georgu \Vashinr*tonu je bilo 16 let, ko je prvič videl Sally Fair* faxovo. Bila je visoke, vitke postave in njena mikavnost je bila prej v nje* nem dostojanstvu kakor v lepoti. Imela je na sebi nekaj očarljivega in privlačnega, česar ni našel mladi Wa* shington pri nobenem dekletu, kar jih je poznal. Sallv je bila stara 18 let in baš je bila postala žena najboljšega Washingtonovega prijatelja, mladega častnika Georga Wiliiama Fairfaxa de Belvoir. Kako kruta usoda! Žen* ska, ki se je bil v njo na prvi pogled strastno zaljubil, je bila žena moža, s katerim ga je vezalo prijateljstvo in hvaležnost, kajti v začetku svoje kari* jere je bil Washington v službi Fair* taxove rodbine. Rodbini sta bili sose* di, posestvo \Vashingtono\ih rodite* Ijev Mount Vernon je mejilo na po* sestvo Sallvnega moža, ki je radevo* lje podpiral mladega Washingtona in mu pomagal odstraniti ovire, ki je na nje naletel v armadi. Toda Washingtonova ljubezen je bila močnejša od njegove zdrave pa? meti. Zaljubil se je strastno in nikoli ni poskusil iztrgati si brezupno ljube= zen iz srca. V svoj dnevnik je napi* sal: »Prej sem samo ljubil, zdaj pa moram oboževati.« Toda \Vashingto= no\ljubezen je morala ostati vse življenje platonična. Fav pravi: »Po* stala je kraljica niraovih misli, kakor pri srednjeveških vitezih, ki jim je bil \Vashington močno podoben. Sal* ly Te pa imela vse ženske lastnosti, znala je očarati moškega, v koketira nju je Kila nedosegljiva. Flirt med njima je hil tako očiten, da ga je opazila tudi javnost. »Dobri« ljudje so seveda takoj opozorili moža, ki je svetoval svoji ženi, naj bo previdna, da ne osramoti njegovega imena \Va* shingtona je pa silila rodbina, naj se oženi. Tudi Sally je ljubila Washing-tona in je imela vsa njegova pisma spravljena. Leta 1757 je prišel polkovnik \Va= shington v Mont Vernon, da bi si od= 30Čil od naporov m muk zatajevane jubezni. Njegov prijatelj je bil ta* krat v Angliji. Sallv jc bila sama. to* da njena poštenost in zakonska zve* stoba nista dopuščali nobenega dvo* ma. Stregla je svojemu prijatelju, to= da možu je ostala zvesta in ko si je VVashington odpočil, je sklenil oženiti se z mlado vdovo Harfo Custisovo. Poroka se je vršila 6. januarja 1759 Rodbini sta živeli v najboljšem prijateljstvu, ženi sta si bili intimni prijateljici. \Vashinqtonovo zasebno življenje se jc umirilo. Bil je srečen, da je imel ljubljeno bitje vedno v svoji bližini. Javnost se ni imela nad čim spodtikati. \\ ashington je spo* štoval svojo ženo in :mel jo je rad, ljubil je pa vse življenje Sallv. Vedno se je z njo posvetoval, kadar je šlo za važno odločitev, nji na ljubo je bil častihlepen in nobenega dvoma ni, da je vse življenje obžaloval, da mu ni mogla biti žena. Vse življenje je mis* lil na njo, tudi ko je bil na višku svo* je slave. In ko je ob koncu svojega življenja obujal spomine, so bili vedno isti. Sallv je bila takrat že siromašna in osamljena vdova in Washmgton ji je pisal: »Nič ni moglo iztrgati iz mojih misli spominov na one srečne tremit« ke, najsrečnejše v mojem življenju, ki sem jih preživel v Vaši družbi. Vas brez otrok Angleška vas Andligfleet je bila deležna do najnovejšega časa redke slave, da se v nji celih deset let ni rodil noben otrok. Vas šteje nekaj nad 360 prebivalcev, otrok pa skoraj sploh nima. V vasi je sicer šola, kamor pa hodi samo 12 otrok in še ti so iz okolice. Od leta 1922 so sicer krstili v vaški cerkvici nekaj novorojenčkov in jih tudi vpisali v matrično knjigo, toda šlo je v vseh primerih za otroke, rojene izven upravnega območja vasi tako, da se vaško prebivalstvo sploh ni množilo. Sele te dni je vas naenkrat zaslišala jok novorojenčka, ki so ga seveda sprejeli z velikim navdušenjem. Vsa vas je proslavila ta radostni dogodek. Srečnim staršem so vsi čestitali, novorojenček je dobil mnogo daril in vsa vas se je udeležila svečanega krsta tako, da je bila cekvica nabito polna. Deklrca, ki so jo tako navdušeno sprejeli na svet, je dobila pri krstu ime Dona — darovana. Veter namesto premoga Zaloge premoga v zemlji se izčrpavajo hitreje, nego nastaja nov premog. Zato so začeli ljudje že davno razmišljati, kaj bi moglo nadomestiti premog in dajati človeštvu energijo, ki jo črpamo zdaj iz premoga. Vode, ki je tudi bogat vir energije, nimamo vedno v tolikih množinah kot jo potrebujemo. Vodna sila bi lahko dopolnila premogovno energijo, ne mogla bi je pa nadomestiti. Premog nam pa služi tudi za pridobivanje plina, metilovega alkohola, ogljikovodika itd. Kaj bo, kadar premoga ne bo več? Nemški inženjer Horeff, ki vzbuja s svojimi načrti veliko zanimanje, se peča z mislijo izkoriščati silo vetra, ki piha v višjih legah, da nadomesti iz premoga črpano energijo. Zgraditi namerava 250 metrov visok stolp, ki bi imel na vrhu nekakšen mlin na veter. Veter bi goml to napravo, energija bi se pa prenašala v stroje ob vznožju stolpa, tako. da bi ne bilo treba kuriti kotlov za pridobivanje pogonske sile. Inženjer Horeff je proučeval smer in moč vseh vetrov, da bi bil točno informiran o novem viru energije in da bi prilagodil konstrukcijo svoje naprave tako, da bi obratovala nepretrgoma. Plesalka v uniform! Policijsko sodišče v francoskem Orle-ansu je obravnavalo te dni tako kočljivo zadevo, da je sam sodnik komaj ohranil dostojanstvo Čuvarja postave Lani dne 15. novembra so se zabavali častniki v posebni sobi orleanske kavarne pri časi zujnega vinca s kartami. Bili so tako zatopljeni v igro. da niso imeli niti pojma o tem, kaj počenja za njihovmi hrbti podjetna 18 letna kavarniška plesalka Annetta Guv. Razposajena lepotica je oblekla oficirsko suknjo, si nataknila na glavo oficirsko čepico in odšla iz kavarne. Napotila se je naravnost k vratarju in si izposodila od njega dolg črn plašč z zlatimi gumbi. Tako preoblečena je prikorakala v restavracijsko dvorano, kjer so jo sprejeli z bučnim smehom. Nesreča je pa hotela, da je zmotila pri igri polkovnika, ki upravlja topničarsko skladišče in ki si je zabeležil osebne podatke razposajene plesalke ter napisal o tem dolgo ovadbo. In tako je prišla plesalka pred policijsko sodišče zaradi prepovedane nošnje uniforme. Zatrjevala je, da ji je šlo samo za šalo in da ji niti na misel ni prišlo, da bi žalila vojaško uniformo. Vse drugo je povedala njena zagovornica, odvetnica Zay. Povdarjala je, da obleka njene kli-jentke ni bila uniforma, saj je bila zakrita z dolgim vrat ar je vi m plaščem in da bi bil polkovnik gotovo strogo kaznoval častnika, ki bi ga zasačil v taki uniformi. Sodišče se pa na zagovor ni dosti oziralo, temveč je prisodilo obtoženki primerno kazen. 40 let po nedolžnem v ječi Italijanski kralje je izdal te dni poseben dekret o osvoboditvi 721emcga Carm^la Catermicchia iz ječe mesU Aleksandrije. Caterinicchio je bil ob" sojen L 1892. pred poroto v svojem rojstnem kraiju Stiacci na Siciliji s trema soobtoženci na dosmrtno ječo zaradi roparskega umora pastirja, ki ga je bi- baje napadel m oropal za 700 lir. Mož se j* vedel v ječi vzorno in ves čas je zatrjeval, da je nedolžen. Po moževem odhodu v ječo se je žena posvetila vzgoji dveh sinov in pred 20 leti S2 je preselila z mirna v Ameriko. Tudi rodbina je bila prepričana, da y oče nedolžen m je ves čas dopisovala z njrm- Pred tremi leti je pa žena enega iz-mad obsojenčevih sokrivcev na smrtna postelji izuavila, da je bil Caterinicchio po nedolžnem obsojen. To je pa izja" vila že v agorriji in zato po italijanskem zakonu mena izjava ni mogla slu/iti za podlago obnovitve procesa. Tudi ravnatelj kaznilnice v Aleksandri, i je b?! prapričan, da je Caterincchio nedolžen, ker je pa imel jetnika zelo rad in ker mu je slednii vzorno skrbel za jetniki vrt, se dolgo ni hotel obrniti na kralja s prašnm naj Catermicchia pomilo-sti. Slednjič se je pa \i odločil za ta korak. Ko so nesrečnemu starcu povedali, da ga je kralj pomilostil, se je onesvestil. Ko se je zopet zavedal, je takoj brzo ja vid svoji rodbini v Ameri" ko, da se preseli k nji. Ko je pa stopi na ulico, se je kar o«potekel, bal se H posebno avtomobilov m izjavil Jc, da se mu zdi, da je ves svet znorel. AMERIČAN V VLAKU — Sprevodnik, opozorite me na postajo Poljane, kjer izstopim! — Ste jo že prespali, gospod! — In vi me niste zbudili! Koliko bo pa stalo, da me zapeljete takoj nazaj? > mMali og1asi< Vsaka beseda SO |»&r- Plača e<= lahJcn tudi v znamkah ta odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamk* nr CEVL.fl na obroke »TEMPO«. Gledališka 4 (nasproti opere) 19/T Najcenejši nakup KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14. 22/T LEPO STANOVANJE zračno, dvosobno, s pritiklina-mi takoj oddam. Poizve se pri: MOdavc, Dravlje 154 (pri novi šoli). 1026 ŠTAJERSKA JABOLKA lepa, imam zopet v zalogi. — Dobijo ae: Dunajska cesta 33 (javno skladišče). 1027 KROJAŠKI POMOČNIK išče zaposlenje na finem malem delu. Copf, Šmarje pri Jelšah. 1033 PRIMA BUKOVA DRVA dostavljena na dom: cela 115.— dinarjev, žagana 125— Din in klana 135.— Din m3 — Putricli. Dolenjska cesta 6. 1030 STROJEPISNI POUK 1, 2 in 3 mesečni večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Začetek 1. marca. Vpisovanje ob torkih in sobotah od 6. do S. ure zvečer, šolnina zelo nizka. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 7/1. 965 LOVSKI PES belorjavo pisan, ki sliši na ime »Rino«, se je zatekel. — Oddati ga je proti nagradi na naslov Zaff, Pobrežje, Maribor. 1032 IŠČE SE SLUŽKINJA starejša moč za vsa hišna dela. Naslov v upravi * Slovenskega Naroda«. 1021 Vsak dan sveže pečene JARČICF V DELIKATESI K. Jarc »PRI TURISTU« DUNAJSKA C. ŠT. fl RESTAVRACIJO IX HOTEL v Kamniku pri kolodvoru oddam s 1. aprilom 1932 v najem. — Zglasijo naj se samo resni interesenti. Franc Rode. Kamnik. 1020 MODROCE otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nr.di najceneje IGNACIJ NA KOLK, Ljnbij.ica, GosposvetSKa n sta St. 16 (pri Levu) 25/T ščetke raznovrstna omela, žimnate metle, čopiče i. t. d. — izdeluje najceneje Hlnko Šimenc KONGRESNI TRG STEV. 8 (poleg kina Matice) 29 L Slavnemu občinstvu vljudno sporočam, da »em prevrela in da bo jutri v sredo, dne 2. marca t. 1. OTVORITEV stare, renomirane restavracije »POD SKALCO" na Mestnem trgu št. 11. Točila bom zajamčeno pristna vina: ljutomerski silvanee po 16 Din, ljutomerski rizling po 15 Din, dolenjski cviček po 14 Din, štajerski fiipon po 12 Din, dalmatinski opolo po 12 Din, karlovački bermet in pristni kraški teran po 28 Din. Gostom je na razpolago za posebne prilike in zaključene družbe posebna soba in planino. Fina domača in srbska specij&ina kuhinja (čevapčičL ražnjiči, čulbastija itd.) ter specijalna turška (srbska) kava, Abonenti se sprejemajo vsak čas na prvovrstno domačo hrano za mesečni abonement po Din 450. Postrežba točna. Pridite in prepričajte se. ne bo Vam žal. Na obilno udeležbo vabi in se priporoča JULKA DOLŽAN. NajcenejSe vezenje perila, zaves, mono* gramov pri MATEK 8 MIKFš. * Sabijan? (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Entlanje, ažuriranje, p red tis kanje — Na izbiro krasno oredti«W*in» nrtioi r>n ••»»•orli*, ^;7i.;v, r»#»nnh Urejuje Josip Zupančič, Za »Narodno Uaaamo« Fran Jezerdek, — Za upravo in inseratni del usta: Oton Cnnstol, — Vm t Ljubijaal 2264