St, 193 Mbmi UvKail pMddjek. Vtftk RSOlL u. avfiusta 1923. Posamezna številka 2U cent«. letnik xlviu 7 ulica »v. ftiMflii edniitvu. Hexaakir* i . ^ JateiJ Im " tiskara« ML leta l ta cak 1 li oprin ft. U47> EDINOST Posamezne Številke v Trsta ia okolici po 20 cenL — ogltsi se računajo t Urok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent csmrtnlcf zahvais, poslanic« ia vabile po L X.—. OfUsi denarnih eevodov mm po L 2 — Mili oglasi po 20 cent. besed«, ntjiunj pa L 2. — OgU< naročnina In reklamacije m pošiljajo iskljufno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aslžkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uruiuiSiva ia u^nvs J1-57. Mračne fantazije Beigrajska «Politika, piše nadalje: «V [tiste šole pa, ki 21190 še odpravljene in ki Ne nahajajo v nedostopnih gorskih vaseh, bo fašisti namestili svofje može, da patuctt-fejo dečke v italiiansk. jeziku ter da strogo nadzorujejo dielo tistega malega števila slovenskih učitljev, ki so še ostalih < Piccolo» pripominja, da je feudi v Istri in na Krasu- — tn ne samo v gorskih kra-jjih — se kaikih 400 šol, ki niso odpravljene «1 ki ima*jo torej tudi odgovarjajoče število Učiteljev. Teh je malo, če dopisnik smatra 55a Slovence i^klitsčaaioi le tiste, ki s svofim poHUčnim vedenjem dajejo povoda za to, dr. so nadzorovani. Tu se zateka ^P*ccok*» zopet k lisitemu znanemu triku: kadar hoče zatemnevati resnico glede Istre, besediči o Krasu. Tako nekako: v Hite, koliko sfovenskih šol je na Krasu in v Jsfe-i! Zamotčuje pa; da so te — na Krasu* m ne v Istri! Tako vara ■ePiccelos- nepoučeno javnost. In ker na more tajiti dejstva, da* so naši učitelji ne- pa je napisal tudi direktno neresnico, ko govori o edSni Postojni. Kaj pa> Idrija? To je stairodćtfvmo mjesto s sv^etovnojananim srebrnim rudnikom, kjer se — poleg drugih šol — naiha^ajta tudi dve sredfoji šote, četudi — da Bcg> ptnagaj! Mar« pa šteje «Piccob*» Idrijo med mesta z italijansko večino kljub dejstvu, da splok nepoena Italijanov, izvzema »eko&iko uradtaskoiv, ki so službeno* prišli tja v najnovejših časih. Pa tudi glede Postojne se je tržalsad list zJagal, ker je bila že ped avKtr^sflco vladavino povišana v mesto. Politika-, je ugotovila, da je slovenski jezik izgnan iz goriških sodnij. Istotaiko tudlš iz drugšh sodmj Juitjsfe Krajine. S svojm železnimi čelom pripominja «Picoo4o», da je to v skladu a Širjenjem italijanskega jezika med prebivalstvom, vsled česar da tista nadležna in cViralna dvojezičnost avstrijskega sistema poatan« nepotrebna. Ni nasa> krivda — vzklika perfidni «PiccaAo» — da devet desetin ■uijic l aj it t mujoiv«, -jo w m > _ » - . ■, 1 • pre-tano zasledovani kot kaki dekaizani! Slovencev pozna prav tfobro italijanski r - -i vr. _____.< ____; 1_____m ;<>tr4ilri rogovileži prati državi, slepomiši, da so nadzorovani le tisti, kr s osvojim političnim vedenim da ;: jo povoda za to.» Pojem o pc vWif> je1 kaj elastičen in se ntore natezati in raztezati, kakor kdo hoče. Če n. pr. kak učitelj ptorjčuje vlaske £ante v petju, ali, če čita slovenske liste, ali. če morda celo v gostilno v slovensko dru.žbo, že rac rc — če heče — vsak komisar ali pa 'udi vsak orožnik poročati, da politično ve Serije takcganrčiteljia daje povoda za nad-zorsf v:! In tako je nteia na jele m en tar-ne/ših državljanskih pravic, ki naj bi jih •uživa l učitelj — ki je menda tudi držav fesi — odvisna od? tega, kako -kak komisar ali orožnik tolmači pojem .-nevarno politično vedenjem. In dejstvo je, t% ga to4mačijo zelo različno tod' kraja do kraja, tako, da ubogi učitelj ni nikoli gotov, kaj in koliko jme, ako sc hoče rzc-gn:ti nevarnosti, da diobi na čelo žig nekorektnega poiiti-ičnega vedenja! Tako sta vsakemu značaj-nesnu in za kulturni napredek vnetemu slovenskemu učitelju prestriženi držav-flianska pravica- in svoboda! < PoKtika» označa kot zanimivost, da morajo učenci slovenskih šol vsak praznik defilira ti pred italijanska narodno zastavo. Učitelja, ki bi se uprl tej odredbi, pošiLjajo v pokoj, ali ga cdstavljajo n službe, a v, sk.r^mem slučaju, ča celo izganjajo iz ita- Vf*-' ■ <.picčc]o > ^rašuje: zakaj neki naj bi se učitelji upirali temu izkazu spoštocvanja naDrarm dkžavi? Če bi bil . Piccolon pošten, bi naravnost ugotovil ck^tvo, da se slovenski učitelji ne upirajo temin emu sne- jefcik! Tu? pa se je ugriznil v svoj lasrfni jezik. Će je re«, da devet desetin Slovencev že pozna «betiissinio» italijanski jezik, česnu potem vnebovptjsoć e nasilje za — širjenje tega jezika*?! Seveda je ta trditev najdrznejša laž, ki jo more napisati le kak «Piccoio». Sicer pa morejo le> ljudje, ki vse pojme o državljanskih pravicah po* stavlja jo na glavoi, nadevalti sedErojasn nalogo — širjenja Icakega jeiz^a. Maii naj bo državljan, ki si je s svojo biatroistio dfuha in pridno&tio priučil poleg svojega materinega jezfcka še kak dr*ugi jarfk — kaznovan zato z iz^užbor državi jamskih stavama napram cfirzavi; Rajske je povil svojo pripembo v obliko vprašanja, ki do- _ vsaj pri nerazsodnih rjude.i domnevo, da je vendar tudi takih ^čiiclpev, ki se ubirajo! <.Politika^ piše, da so po nekaterih me-3Lil 1, kjer je večina prebivalstva slovenska. fašisti ustanovili društvo cU^i.te Aii-ghieriv z namenom, da širvo italjanski jezi!: in italijansko kulturo. ; .. . cPiccolo- odgovarja, da v JulafjskiKrajini ne obstoje mesta s slovenskimi večmaira, izvzemši edino Postojno, a še ta cia je btla pod Avstrijo le trg, ki se pa po zaslrujgi Italije razvija v iidustrialno mesto,. To je neslano dlaJcocepljenje. Kakor da je vse kaj drugega, če se je kaj zgod&o v kr3:u, ki nosi ime* mesta, ali pa v kakem tr»cu Trgi Vipava, Ajdavisčina, Tohnffi, pa tudi Sežana, soi po .številu prefojvalsttrva, OO svoji legi kc-f. gospodarska in kuiturma središča vsporedni s Pos'oj.no! «Piccoiot> pravic?! In to že v državi enakosti, dbrac-kraiizma in svobode!! t;Pkoo!k>» pravi, da je dvoijejzičnost «nadležna.» Kcemiuj? Urad-n^kotm, ki so jezikovno nespodobni za službovanje v jezikovno mešanih krajcih, aH pa ljudem, ki jim je gonja proti pasenuu nanotd'-a in njegcveanu jeziku, glavni in edina živl^enski pokHc — ne pa prebivajptvnl Verujemo, da ItaHjanu ni prijetno, če je ddbil kale sip is v slovenskem jeziku; sto^-k ratno nadležno« pa je to za maso našega slovenskega ljudstva. Ali treba še-le praviti, v kaki zadregi je? človek na deželi, posebno v gorah, ko je dbbil od sod-niie spis, sestavljen v jeiziku, ki ga ne razume. Delati mora dolge poii in trositi d'enar, predno izve«, kaj je v sfpisitl, ki je morda v zvezi z nje^ervirm mjvečptmi ma-terialnimi, ali pa moralnimi interesi!! Nor-malno misleči ljudje se odlašajo v teta, da je v naro/dhio in jezikovno mešanih kraj2i dvojezičnost obJastev neizogibna, absoi-lutna potreba! Kako naj drugače — če ne more govoriti (dtirektno s človeskioro; — sodnija nr..di p: ebivaktvu? to, kar je njetna edina naloga: absolutno zanesljivo sodstvo in popolno pravno 'varnost?! Naloga sedtrij ni, da šarijo itaiijanst\x>, marveč, da kiojijo pravico vsem enako! Če naj se sodno posjorvanje ravna le po sposfcnost.'h ali nesposobnostih! :uracfewkov in n^ na podlagi dejanskega stanja, ki se pa more ugotoviti le s pomočjo jezika prizadetih strank — ali sc mora sploh o pravo-trodstvu, ki služi svojemu namenu — ali se more sploh še govoriti o pravni državi?! Pri kraru sano s sv>o^ni pripomibalmi k «PiocolovHn» pripombam. K večjemu bi še doidiali, dn se «Piccotow v zadnijem odstavku naravnost o-ensaša s tem, da v Janojski Krafsni goispoBiujejo fašisti. Nteši i?wvnosti pa prepuščamo, naj ona razsodi: je res, da je «Pođifcika)» ^pisala same «mražne lan-ta2ijc». ročai kralju o svojih aekdan^h zvezah zlza svojo prva doižnost, da kot minister Radićem.. * Iskric za procvit in Trnprekfek naše trgovine Juttri prispe na Bieidf poštnr minister Ve- Un ii^l^strije. ija Vu^ćević. Na Bled« se mufi Že par Savka trboveljskih rudarjev dim tuda ronaster ver dr. Vojislav Janjic. rrt no a t a d - - •• jj 1 spreznsfevu g. Kristana je posetil faftLf ' dbpol- * . ___ I r«IV UTIM* V« tW co i«iHwiATt N t . b» vršdi tam velesejm. Mimogrefflb si bo ogledal tudi nov«e izkopnine v Poimtpeph. Koliko občin inajo ▼ rokah fašisti? RIM, 14. Minister za notranje zadetve je ugotovil, da je ^Dprava 1656 ofcćm popolnoma v rokah fašistov, pri upravi 1785 občin pa fašisti samo sodelujeijo. Iu90siavl]a Iz ministrstva presvete. BELGRAD, 14. Minister prosvete Miša Trifunovtč je v daljšem elcspOKejuj očrtal novinarjem prosvetno politiko vlade. Ministrstvo iprosvete bo v jesenskem zasedanju predložilo narodni skmp?čini več da kiiuib zani- prosvetni zakonov, s katerim, se ima kanju opozicionalnega tiiska. brezposelnost: ustvariti za v®« državo enoten prosvetni pojema. 1. ja nfUiarja 1922. je bilo 541.775, \ sistam. PredHoži se skupščini zakon o 1. januarja 1923. 381.969, 30. junija 1923. | osnovnih šolah, zakon o prosvetnih: orga-216.287, 30. julija 192j. 213. 590 brezpo-; nizacijah in zakoni o imivcrizah. Tendenca selnrh. Število brezposelnih se še zmanjša, ■ njegove politike je, uvesti v državo enott-ako odbijemo še brezposelne iz poklica, most vzgoje in prosvete. Za prifcodnie leto Nov italijanski fažistovski list v Parizu, j?^ posebno komisijo rpro^veinih strofi, m 1 - T t ' * v :kovnjakov in peda^gogc^v, ki bc$o določili RIM, 14 l iskcvnt urad fasastovske ^^^ ^errnioe prosvetnemu deli*- Za stranke jav^a, osa bo «šel v kratkem času \ygo državo se ima uvesti enoten vzgojni ^ Pob-ado i^i>;an.skega .p^la-sistem na osnovnih šolah. Glede ginSazij Italija Koiilerence paritetne komisije ukinjene. RIM, 14. Seje paritetne komisije sa začasno odložene. Jugoslovanska delegacija je zaprosila belgrajsko vlado za navodila. Poslanec Ovigfeo predsednik deželnega odbora v Bol ogni. bologna, 14. Pričelo 'je redno zasedanje deželnega odbora; za predsedinžka je bit izvoljen posl. Oviglio. Brezposelnost v Italiji se manjša. RIM, 14. MiniTfcrski predsednik je naročil vsem prefekitom, da zberejo podšatke o brezposelnosti v posameznih pokrajinah. Iz podatkov je raizvidno, "V danes «Vesna», kjer je ostal del? časa. Z izrednim zanimanjem caMrii razstavljene slike. Pustil si je (predstaviti več navzočih slikarjev in je nakupi celo vrsto slik, med drugimi štiri slike Marčičeve, eno Buci-kov o In nekaj šantiovih perorisb. Dopaldle so aet mu tudi Kopačeive slike in zlasti Sicrekar|eve karikature. Gy Buciko je kra^ dovolil, da tfa sme potretiraH. Tuda gosp. K ristan je kupil na razstavi par slik. - Včeraj opoidki» je (uradnica Mari ja sprejela c<%>oolar^stvo odhara za zgradbo De-čjega »n: niajt»erinskega doma v Ljubljani. Delegacija fe {poid vodstvom ge. Franje dir. Tavčarjeve poročala kraljici o dosedanjih uspehih in momentainem položaju dmiU-e-ne akcije ter se 51 zahvalila za< dosedanjo podporo. Krai^ca se fe naimala za vse podrobnosti listano ve in je naposJetdi iz svojih privatnih sredstev poklo-mfca Dečje-imi in materinskemu dom« v Ljubljani, ki nosi njeno hne, 50 t»oč dinarjev. Zvečer se je vršil V korist Dečjega doma koncert« ki so ga priredile na Ble^iu bivajoče srbske, hrvatske m siotvens/ke dame. Koncert, čigar -pokroviteljstvo je prevzela kraljica« je bil seveda po^>oliTnsna razprodan in je potekel nad vse sjajno. Udeležili s>oi se t^a tudi kralj Aleksander, rcm unski kzatf Ferdinand, kraljica Marip, princ Arzen in tdMotr^ki dostojanstveniki. Člani kafje^ake^a doma so bili pri vstopu v dhrorano in pri odhodki burno aiklamirani. Oba kralja hodita pogostio na love v blejska okoKco. Tudi romunski kralj Ferdinand je ves zadivljen od kra«dt Gorenj-sfce in ostajat po cefte popotdineve v naTavi. Za prlhokMe pričakujejo na Bledu romunskega prestoioci^esledniika Karla, Id pride tfa s svo(fo soprogo. Program novega trgovinskega ministra. BELGRAD, 14. minbuer Ko- jie je sprejel niolvšnarje in se z nji.iu raz-govaj-jal nad eno tir-0. Pojasnil je stališče ojziroan na aktualna Vprašanja svojega resorta. Izjiarv^ je, da rse ho ostai pri trgovinski Ikoratvenclji s Poljsko, ki se nahaja sedaj pred narodno skupščino. On želi trgiovioslče kotmrct>c?ije z Italijo, Če-hoslovažko in Francijo, ker se bo še-le s tem 'omogočilo prava razvijanje frgsL trgovine z ijiiosrtraaaetvoM, Trgovinska politika je bila do sedaj za-nermar^ena. V (^pofraiztosUiS s ».o^ejdidskmv ministrom deta sna to, dm se produkcija po--veča in s tena .poveča tudi izvoz, obenem pa tudi izravna jugcs?lxJ7. me?daxodna plačilna bilanca. Le ako se bo n tem deliak> sistematično, bo ta biianca afctivaa, brez aktivne trgovinske bilance pa se valuta ne more popraviti. Za izvoz so važni trije elementi: izvoani krediti, transportna sredstva in fevoena carina. Njegov prednik Ve-Hzar Jankiovič na* je zapaastil izvozni ki*e-dit 150 truBijcrsov dinarjev pri Narodni banki. On smatra* da ;e ta kredfct prejmaj-hen in da s® n«ora po^e-čarti, Na aadnjs seji ministeskeiga sveta se je skienilo, da se sporaTJimtno s promdtafm ministrom pri v drugih držawaib najamejo prevozna* sred-j sfcva. Vprašanje izvoza ipsenice pc-.vzroča ve* like skrbi, Ler je pšenica ne samo v Jui-goslavi^, marveč tudi v vseh prejkomsorskih krajih rodSa zelo dobro. Minister je zahteval pri gospodarsko-fmančnean komitetu, dia se setuattfa izvozna carina izdatno zmanjša. Na ta način se bo pioducenlom omogočiAa, da žifco dobro prodajo. Z izvoze«n sliv so velike težave. Slive so zelo ddbro rodite, venx5ar pa so nekateri izvoz- rovanje, ki sw se ga udeležili socialisti in komunisti. Delavstvo je protestiralo proti terorju politični ohkusti, ki ga izvajajo sedaj pred občinskimi voištv-amJi rsa vo-Iflce. Sprejeta je bila tudi med velikim odo-b ravan jem, resoiuci^a, ki se z \ so odločno^ SI70 za-vteenia za pravica južnih železničarjev. Njih borba je in bo vedufo. samo gospodarskega značaja, nikdar ne političnega. Resolucija dalje poživlja vlado, da upošteva gospodarske interese rudarjev, -ne pa Trbcn-^ljske družbe. Veliko o^o^čenje je med navzočimi delavci vrhtadno pciro-čilo, da je Pasič sani osebno zelo intere-seran. pri Trboveljski V?Jru;zM. Pa^ič ileot predsedbik vlade bi moral glescfiati, da ščiti državne interese in pa tudi? interese rudarjev. Kako je paišel Radić preko meje. ZAGREB, 14. O Radičevem prehodu na Madžarsko preko Drave poročajo zagrebški listi nastopale informacije: Seiifak Ivan Zenečaj je priznal svoje sct:$elovanje. Finančna' patrola) v Legraidu je doznala, da je znani župnik Škriiajar preve Jel Radića preko Drave. Poveljnik ta fbančne patrole je takoj javil ministrstvu za rvo~ ii'anije stvari. Na kolodvoru v Kcspeivnici je neka žena spra še vata po svojemu otroku, ki bi se imel vrnifr iz Madžarske, ker se je njen m-o-ž kot begunec nahajal na Madžarskem in se sedaj hotel »tosti donnoiv. Najprej je hotel poslati otroka, nato pa se je vrnil sam. ter se javil pri oblasti, rekoč, da je bil mrtvih. PAftlZ, 14. V Saint-Sauveurju, v visokih Pirenejih, ;e padel tovorni avtomobil z mosta. 23 eseb, l;i so se nahajale v avtomobilu, je bilo ubitih. Ponesrečenci so bili identificiran! za Holandce, ki so bili namenjeni na božjo pot v Lourdes. Nemčija Padec Cuaove vlad«. Sestava veSike koalicijske vi ade, BERLIN, 14. Kakor \}atvi^i post», se bo tekoan danainje^a. ff?o!a F-uonservizi; Ifet bo tednik. ničarji izgubiti aaupanje na Angleškem in v Ho s tujimi trgi. i^gova naloga bo, da nudi domači industriji motžnost, dia sc plasira v inozemstvu. Da se povzdš$ne jugoslov, industrija, je pripravljen dovolili, da se priitegne inozemski kaf>itai, toda pod zelo streho državno kontrolo, kakor je to v Italiji. Občinske volitve-v Srbiji, BELGRAD, 14. Za občinske volitve s« vse stranke mrzlično pripravljalo. Včeraj dopoldne so bšia v Belgradts samem kar trije volilni stfiodS. V hotelu Parir so pri-rftdiH radikali svoj shod Shod je bil slabo obiskan »n je prišk> do mučnega incidenta med dvetma uglednima radikalnima pristašema. Mefščansld blok, ki ga tvorijo demokratje, naprednjarki in druge meščanske frakcije s Protičevimi neodv isninii radikali, je priredil v restavraciji Takovo dr. SdlLiii-ann (sne, diesm.); finančno ministrstvo di. Hilierdn^g (soo. dem.); ministrstvo za državno gospodarstvo dtr. Raumfer j (ljud, stranka); minister za zasedene I krajine dr, Fuchs; justično ministrstvo Radbrucli fsoo. dem-j; minister p^oJto Jersberts (center); minister za občila* dfr. I Luthcr fljud. stranka); ministrstvo za delo i ur. Brauug (ceater), j Verjetno je. da bo pozneje imenovati za j ministra zamanjih zadiev barcn von Bci-j.gen, sedaTrji $>03liaoik v Vatikanu. Nova jv-atfe se je daiv.s predstavilo. drž\nen!.u I zboru. j ReTolacijimafao baa|e v Nejn^iji. — Splo-ina stavka t Bcrlinn in v vsej osrednji Negaciji. BERJ.1M, 14. Kotnimi* t i so sklenili nadaljevanje sptošne stavke v Berlinu in v pokrajini, medtem ko so sc ^socijalni demokrati in delavski sindikati izrekli proti stavki. "V BsrlLnu počivajo vsa prometna sredstva, mesto je brez vede, luči in plina. 60% delavcev berlinskih podjetij je zapustilo d^Io. Večina trgovin e zaprtih. Posianistva in javne urade strašijo čete državne branvbe. V delavskem delu mesta je pi'išlo do nemirov, rut več krajih so se pojavili oboroženi oddelki komunistov. Iz družili delov države manjkajo ločnejša poročila, vendar je goiovo, da razvijajo komunisti na Sak-scns.I4.en1, Turingiji in v Prusfji močno a^itu-ci>a. V Halle so zastopniki delavskih svetov fraacifa Nemška nota komisij za Nemčija bo ustavila d^atve v naravi. PARIZ, 14. \Reparacpijl5kiaj jkctnr^ija (je prejela ci kcfn'sije za nemške dblgcive sledečo noto: «Nemški državni ziber proučuj s sedaj zakonsld načrt za davčno pre-uredbo in dkngega za ejniarijo poisojila v zlatu. V s v rito zagotovitve uspeha Leni ukrepom Ln da se izogne popoAnensuj po-I-c/n3)U go£fpcdarsk!c1ga rf attjcrJa) i%em'ča$e Sin njenih financ, ae nemška visi dia ne bo mo-_ gla. ozirati na dajatve v naravi enim državam.. ki se ne iždeleživjcjo zascdfce Po-rurja. Nemčija je skuš?la nadaljevati s temi dajatvami tudi tekem JZasedbe in j01 s tem dokazala do skrapie meje svcija dloibro voljo za izvršitev obvez, ki jih ji nalaga mirovna pogodba. Sedanji poiržrj. ko je dolar dcsegefl 'kvoto 4 milijonov mark, zahteva koncentracijo vseli sil Ne&r,č3je, ako se hoče nemškemu ljudstvu zagotoviti eksistejnčni mmimaim ter ga obvarovati red njo in- vedilk shod. Msed družini, je govoril Ljuba. bližajoče se takole. Radi fcega je neor^ka T~V _ • J___i ' _1 P»nin«i>mi«t I J ___-_: II________n.Jii A- > i-. Je za Kralj In kraljica na Bledu. BLED, 14. Kralj Aleksander je sprejel v avdijenci namestnika ministrskega predsednika, prometnega ministca dr. Velizarja Jakovića, ki je predložil vladarju v podjpis ukaze, sklenjene na zadnjih sejah ministrskega sveita, Daiie je sprejel kraty na Biedu T,r.f , . se mudećega ministra za gradjevine Ni- 14. Mmistrski piedsedriik Musso-jkodo Uzunoiviča, ministra o. r. Antona Kri-itaš se bo i**ial v Neapolj v času, ko se stana in dr,. A. N.txvačajia^ ki ie bkie Mtis??olini si bo ogledal velesejm v Neapofju. D a vidov ič proti sedanjemu političnemu > realno- režimu m proU koru|pc^L V restavraciji odtpravo «siavija» so knedi svoje zŽ>oroivainje kom,u- ... __fa * ____2» nisti. Govorii je Tiiša Kacletrovič Industrijam razstava t Novem Sadu. NOVI SAD, 14. Pr«dvč>e!ra$ši^kn ob 10. dppoldoe je bila na slovesen način otvter-jena indudtrifdca razstava Največji kompleks zavttenoajo polfedelski strogi. Predsednik odbora MiiosavHejvič je s kraftk^m otvoritvenim govorom pozdravi! zastopnike bJ&istii in mineta* trgovine. Dr. Kojič kot minister trgovine in inldiustriie je m&d xinu£jm v svfrism izvozu. ommiL smatra vlada prisiljena irslaviti omenjene dajatve v aaravi, ki so glavni vzrok sedanjega prrman.jklja§a v nemški bilanci in poplave papirnatega denarja. Ta odločitev ntm.ske vlafdle pa ne rpcm.eni kofrEČnoveljavnega izfcrisa daTatev v naravi, ki se bodo nadaljevale, ko bodo ncmš?ce finance in vaVts zH?-ipet na trdkiih temeljih. Izvršile se bodo za enkrat naročb-e, napravljene do 11. avgusta 1923. • Za posebne valuto v Poreeju. PARIZ, 14. Matiiiu bizjavljajo iz Ko-; blenza, da so dr. Dorten in zastopniki j porenska uoiie aMislovili na Poincai eja 1 sklenili razširiti stavko na vso čijo. V Hamburgu je prišlo do več ' rva ih spopadov med delavci in policijo, kjer je bi].» več oseb ubitih. Nad mestom -e bilo proglašeno obsedno spanje. V Haanbvrgu je Ivlo med nemiri 23 oseb ubitih in v Jeni 50. Zakijučitev m e*ln aT mineta dcujokralikcga koTi^resa v Freiburga. Resoincijc za ra žitev. FREIBURG, 13. Včeraj fe bil zaključen mednarodni deuookratskl kongres, katerega so se udeležili predstavniki vseli držav, id so vpisane v ženevsko li£o (52 držav). Kongres je imenoval razne komisije, ki so proučile v prvi vrsti vprašanje razorožitve in "icer materijalne in moralne. Gleds materijelne razorožitve je bilo odobreno poročilo franecoko^a polkovnika Lamonch-e, kar se tiče moralno razorožitve je kongres sklenil, da bo Lreba pričeti primerno gibanje po vsčiu svetu. Zelo važno točko razprav je tvorilo razmerje med nacionalizmom in kap: tali smem. Tozadevna razprava je bila zelo živahna, a ni dovedla do nikakega sklepa. Ob 9. uri je mons. Friiz o-pravil službo božio v stolnici, katari eo prisostvovali tudi predstavniki drugiii veroiznove-danj, — Novi odbor je tako-le sestavijeos Predsednik Marc Segncr, podpredsednik posL Joos (Nemčija), Giasstvein (Ogrsko), Quid« (Nemčija), Serranes (Nizozemska), llooj (Francija), Aiello (Italia), gčna S^varts (Bel-i fi'ja). Kocmi nisti pojdejo daaes ca delo. BERLIN, 14. Delavski. komunistični sveU so skleniH, da poidejo jutri na delo. V Berlinu fe mir, BERLIN, 14. Včerajšnji dian je splošna| v mestu i azen neka terili malih javnega reda luirnto potekel. Ko! stavkovni paroli se- je odzvalo le podjetij. promet se je razsvi. i>avscm ao^naJLno in nima sta,vka se ujj kakega, vpliva. Promet na prcdirriesfnih železnicah se je razvijal brez vsake hibe. Bolgarska Štiri smrtne obsodbe v Bolgari«:. SOFIJA, 14. V Plevni je bila* izrečena včeraj obsodba v procesu proti nekaterim komunistom, obtoženim komlplota proti proti Cankovi) vladi. Štirje obsojenci go bili obsojeni sxa smrt na smrt, drugi na dalfšo ječo, 9 je oproščenih. Amerika Amerik« molči na. angleško noto. WASHINGTON, 14. Državni oddelek ni podal nobene izjave o angleški noti Uradno se zaitnuje, da je bil prepis te note poslan tudi viadl Zedinpenih držav v informativne svrhe m ne zato, da bi se Ze-dinjene dtiave udeležile pogajanj, katerih potek se paj vendar v Zedin/enih državah ■ pazno zasleduje z upanjem, da se bo to-I krat gotovo prišlo dta sporazuma. DNEVNE VESTI Strahovitni valutni polom V Nemčiji ,veče{ ie vrvelo tudi drugega občinstva na Ur- j bančičevem domu. Bil je to dan, ki ostane — En milijon mark — to je danes denarna k^kor je zagotavJial — v neizbrisnem spominu edinica v Nemčiji in je vreden toliko kot ena njemu, pa tudi vsem, ki so ga doživeli ž njim. marka predvojne vrednosti. Beseda o sovje-J Nova poštna tarifa za periodična glasila, trziranju nemške valute ne znači već pretira-} Uradni list ^Gazzetta ufficiale» objavlja kr. vaaja, čeravno obstoja še razlika med nemško odlok z dne 15. julija 1923 štev. 1669, ki vsfe-marko in sovjetskim rublom. Pri primerjanju buje spremembe k poštnemu tarifu za perio-nemške s sovjetsko valuto si moramo predo-' d:čna glasila. eiti, da imamo danes v sovjetski Rusiji že j Izpiti za občinske tajnike. Z odlokom z dne tretjo denarno veljavo. Leta 1918 je bil vpe- 2. i. m. so bili določeni izpiti za dosego di-Jjan prvi sovjetski rubel, kateri je stopil na pI0me občinskega tajnika na dneve 18., 19. in mesto Kerenskijevega rubla. Po treh letih je 20. decembra t. 1. Za Julijsko Krajino se bodo valorizacija toliko napredovala, da se je so- j ti izpiti vršili na tržaški prefekturi ffiV^l^ I^M&^L« državnih ^veznicJbuoni l^^SS pravi da je bil 1 rubel vreden 10.000 rublov « ***om) četrte serije, ki se je izvršilo iz leta 1918. Toda tudi rubel iz leta 1921 je vcera) vt g|ajt*i£m< ravnateljstvu Izt (kkd-imel isto usodo kakor oni iz leta 1918 in za- nega ministrstva, je do«btla premijo 1 mili-četkem tega lela je bil izdan tretji sovj-stski jona obveznica št. 1,334.713, premije rubel, ki odgovarja vredn ti enega milijona 100.000. 50.000, 10.000 ter 4 po 5,000 cd-starih sovjetskih rublov. Dciar, kateri danes nostno št 812,704, 393.920, 699.163, uradno velja v Moskvi 214 rublov iz leta 1923, 1.876.674, 1,805.793, 556.450 m 339.736. ima torej tečaj 214 milijonov starih sovjetskih > ■ — rublov. Če vzamemo torej dolar kot merilo, ka- , DrilSlVGiSO VGSti 1eri danes stane približno 4H milijone mark, i , . . izhaja, da ena marka danes velja okrog 50; vse? star h sovjetskih rublov. To nam najbolje pre- , * ^t^Ln ^f H ^^ j - • ^ 1 l i i i * 1'\aja vršila izjemoma jutri, v cetriek 16. t. m., d ocu je ogromno katastrofo, katero ,e doživela ' &b * _ £ ^ x 1 k 10. m., nemška marka. fSaravno je, da so prt taki ka- | tastrofi; katera se je poleg tega izvršila v raz- ■ —^ X* i"—. meroma zelo kratkem času, cene za razne po- BZ ZSWIS861J3 itrcbščine doživele še bolj divje skoke. Tako j „ A velja n. pr. en kilogram konjskega mesa danes 1 ▼ Ofaerdan — Vo- en milijon mark, Kljub temu, da se bankovci tc*OT??* * dro^ !er« zlo2ad in dan tiskajo, vlada vsled ogromnih cen Včer?? predpoldne je na vojaškem vež- _ J - . r-% - ha IIC^II n»-i I _ ___.zl__1 _ ____ bamo noč splošno pomanjkanje denarja. Samo meslo prf P?er^an vecJ€ Berlin potrebuje za vsakdanje življenje veli- Sevalo vojakov. Oddelek 12 pespolka se je kansko svoto 14 bilijonov mark. ur», v telovadbi. Poleg drugih prostih vaj je ni! velik požar. Začel je goreti senik, v katerem je bilo spravljenih okoli 60 stolov sena. V kratkem je bil ves senik v plamenih. Tržaškim gasilcem, ki so bili telefon ično poklicani oa lice mesta, se je posrečilo preprečiti« da se ni ogenj razširil na draga poslopja. Senik pa je pogorel do tal. Po več urnem, napornem delu je bil ogenj popolnoma pogašen. — Škoda je velika, a je pokrita z zavarovalnino. Priporočljiv trgovski družabnik. Trgovec Urban FrancescHinel se je svc-je-časoio v svojo nesrečo seznanil z nekim: Ivanom Depicoizuaoe, starim 37 let. Moža sta se dccnjeniia, da bodeča trgovala v diružbi. Predmet trgovine so; bile srtara kovine. Pogodila sta se tudi, dta bo Fratnceschinel dal potreben kapital, medtem ko bo De-pioolsoiane dejansko vodlil trgovino. Kupčije set bile dbbre, a semo za Depkciz^ia-neja, Ta je- namreč z dlručabnim kapitalom fcujpovai od svoje Ijnbirajke Elizabete Zu-braziich, ki ima trgovino e staro železnino v ulici Tesa, velike množine kovina&tega materiiaia, katerega je potem po oderu-žZt ccai E&iačnnal svetemu žajbnika. Naznanil ga je na kvesturi. A zvesti slepar fO» je še pravoča^io odikturil v inozemstvo1. Zutraiftčheva, kt je bržk»ne za «kupčije« svojega> ljubimca, je biiai aretirana. Iz triaike pokrajine Telovadni nastop v Postojni. Vsem udeležencem mora biti še dobro v spominu lanski telovadni nastop «S. K. P.» v Postojni. *Boij-šega vtisa bi ne mogli odnesti kalcor smo ga. «S. K. P.» je častno rešil svojo nalogo*, tako je poročaia «Edinost > o prvem javnem nastopu postojnskih telovadcev po vojni. Tudi letos nam hoče pokazati K- P.* uspehe celoletnega vežbanja, ki bodo gotovo v vsakem oziru pre koša i i lanske. Opozarjamo vse ljubitelje telovadbe, da se vrši ta nastop drugo neefeljo t. j, 26. avgusta 1923. ♦Mati božja £ašMor.» V Monteleooe Cala-bro, malem kraju Kalabrijc je cerkev, v kateri stoji slika Matere božje, ki nosi na levi roki Jezusa, v desni pa drži kratko palico* podobno fašistovski, s katero pretepajo svoje sovražnike. Brž so jo krstili za Mater božjo kolca ali tako zvanega «manganeHa», oziroma za Mater božjo za ščitnic o fašistov. Našel se je celo monsignor, neki Gallega, ki je obljubil, da proslavi 15. avgusta v posebnem govoru Mater božjo kolca kot Mater božjo fašistov. GOSPODARSKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE. Jugcslovenska paroplovba. Belgrajska vlada je sklenila, da ne bo obnovila pogodbe s paroplovnim sindikatom ampak da bo ustanovila novo paroplovno družbo, pri kateri bo država soudeležena z 51 odstotki. Država bo prinesla v novo družbo že gotovo floto. Prva Srbska paroplovna družba je dobila poziv, da vstopi v novo družbo; če bi se pa ta družba branila, bo vlada ustanovila novo akcijsko družbo brez nje. .Kotiranje jugoslovensldh državnih papirjev na loodonski in pariški borzi. Prvikrat po vojni so bile pripuščene na londonski borzi k kotiranju triodstotne državne zadolžnice kraljevine Črnegore iz leta 1909. — Štiricdstotne obveznice srbskega konvertiranega posojila se zopet kotirajo na pariški borzi. KRONE, srebro, zlato in platin kupcem, Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. ~ 85® IfaMsiaMMzairiii Mali oglas H računajo pa 28 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stot beseda. — Najmanjša pristojbina L i-t Kdor fiče službo, plač« polovično ceno. Hi'aSa tepa za — hvalo! prišla na vrsto tudi telovadbi na orodju. Pri teh vajah se je pripeiila težka nesreča, katere žrtev je bil vojak: Josip Lattuada, star 20 let, Te dni je obiskala Idrijo neka družba ita-' dodeljen IV. stofniji 12. pešpolka. Mladenič lijanskih kemikov v znanstvene svrhe. Žnfmi je telovadil na drogu, od koder je radi ne-jc bilo tudi nekaj gospa. Gospodje so si ogle- srečne kretnje nenadoma stmoglavii s kakih dali rove rudnika in tehnične naprave v njih, 2 metrov višine na tla, kjer je obležal; iz rane Ža nismo dobili. Vesti s GoriSkega Iz Ajdovščine. Nekoliko opomb glede pre skrbe našega trga in njegove okolice z monopolnim blagom. Splošno je znano, da smo pri nas s tem b'agora večkrat prav slabo preskrbljeni. Mnogokrat se zgodi, da ni dobiti po več dni soli ali žveploak ali tobaka. Grem v trafiko si kupiti zaželjenih cigaret, dobim odgovor da jih že par dni ni in jih morda nekaj dni tudi n« bo. V nadomestek vprašam po gotovi vrsti tobaka, dobam sličen odgovor: *Ga VprašaS po koleku do- DVA dečka se sprejmeta kot pekovska vajenca. Fran Jančar, Divača 1121 ŽELEZNE DELE za beneško žago prodam. Več pove Plešnar Anton, mehanik, Godo-vič pri Idriji. 1120 EGIPTOVSia GROFOLOG pove preteklost, fedanjost in bodočnost. Gorica, Via Rastel-to 41. 1122 potem kemični laboratorij in zisteme analizi- na glavi se mu je vlila kri. Čeravno rana ni ločene svote, odgovor, jih nimamo, vzemite ' drugačne. Z znamkami ^e velikokrat taisto. Človeku se zdi neverjetno, da' je kaj takega mogoče, ker sleherni je tega mnenja, da mo- ranja v svrho določitve vsebine živega srebra bila navidezno nevarna, vendar se mladenič v rudnini Gcuspe so si pa ogledale čipkarsko ni mogel dvigniti zopet na noge; telo mu je šolo, kjer so bile — kakor naglašajo poročila popolnoma cdrevenelo. Neki poročnik je hitel v italijanskih listih — sprejete z odlično na rešilno postajo ter prosil za zdravniško nepolnega blaga bi ne smelo nikdar zmanjkati vljudnostjo. Gostje da sonaravnost občudovali pomoč. Zdravnik, ki je par minut potem do- in bi ga moraio biti vedno po poljubnosti na J~l" u u • • 'razpolago. Nai organizacijo, naprav in slogo na delu, ki «ob-ijublja poslati vedno bolj bratska^! Hvala lepa za to hvalo, toda z izrecno pripombo, da idrijski rudnik »i slaven še le iz novejših časov, morda od aneksije sem. Srebrne rove so razkrili že v letu 1497, V vsakem leksikonu pa je ugotovljeno, da je prebivalstvo Idrije slovensko!! Kako pa se to, kar so videli občudovali in doživeli v naši —- kljub vsemu oficijelnemu firnežu — slovenski Idriji, strinja s tistimi večnimi klevetami, ki jih moramo čitati dan na dan, češ, da je naše ljudstvo kulturno zaostalo, da se nekulturno ponaša napram italijanskim gostom in da mu treba šs le vcepiti kanček kulture?! Hvala — še enkrot! Toda tisočkrat več bi bila vredna njihova hvala, če bi bilo v skladu žnjo tudi vse postopanje z ljudstvom, v vsakem pogledu!! Nuf dobro je ver.dar-le, da so učeni gospodje obiskali našo Idrijo. Sporočiti bodo morali doma, ca so prišli ocl dobrih in kulturnih ljudi! __ Odvetniški izpit je položil z dobrim uspehom pri tržaškem prizivnim dvoru g. dr. Slavko Fornazarič, odveiriiški kandidat pri g. dru. Karlu Podgorniku v Gorici. Čestitamo! 70-ktnlca Josipa Urbančiča. V nedeljo in pondeijek so prihajale v hišo TJrbančičevo vr-Ete vaščanov in drugih mož iz oko4ice, da izrečejo vrlemu možu svoje iskrene čestitke spel na Hce mesta, je dognal, da je stanje ponesrečenega vojaka smrtno nevarno; nesrečni sJf bi slavna kraljeva mladenič si je namreč zlomil tilnik. Ponesre- 'ukrenila-, da bi ljudstvo ne imelo več vzroka rotiri rrt nt*AT%Al«nll «rninnlr _ ' - " * - * _-__1 " _ _ _ 1? *_ ___. zL _ cenca so prepeljali v vojaško bolnišnico v ulici Fabio Severo. Njegovo stanje je brezupno. Krčmar jeva nezgoda. Krčmar Josip Tifler, star št. 51, se je pre d sinoćnjim vračal z nakup- Lico z bogatim vsporedom. Vsa sosedna ljenim vinom proti domu.Okoli polnoči se je štva so naprošena, da* na ta dan ne pri; uprava voz pri nekem cestnem ovinku v bližini Bo-1 junca nenadoma prevrnil. Pri tem je kzčmar-ja z:-del v levo nogo težak sod ter mu jo zlomil pod kolenom. Ponesrečenca so našli nekateri kmetje, mu pomagali zopet na voz ter ga prepeljali v tuk. mestno bolnišnico. Okreval bo v 4 tednih. Mornar, ki je sit življenja. Pomorski natakar Vakrijan Carbonich, star 25 let, uslužben na pamiku cCsinaro», se je predsinečnpm na ulici Gattcri zastrupil z jodovo tinkturo. Okoli mladeniča, ki se je zgrudil na tla, se je nabra- za slične pritožbe. Baška dolina. Društva v baški dolini, pozor! Dne 26. t. m. prired podmelški dijaci vese- dru-prirejajo ne veselic ne plesov. Književnost in umetnost SUvMtaa številka «Sodabe MislU io vsebino: Pred pe- v Corridoni, kjer se je v hiši Št. 8 zastrupila mla povodom 70-!etnice niegoveda rojstva. Pa tudi! da ženska Dospevši na lice mesta je zdravnik mu došle, izlasti tudi iz ' našel 20-k ino uradnico Valerijo Degano, ob priliki V. ^'J^kr^t shoda je izšla na 56 straneh in prinaša sledeč tim katoliškim shodom (Jo6io Hodechnjec) Katoliki in stranke (Anton Korošec) — Cerkev, duhovnik in politika (Anton Bonaventura Jeglič) — Cerfcev in država v srednjem veku I (P. Angeiik Tominc) — Cerkev kot etično- lo mnogo ljudi; nekdo je poklical telelonično \ socialni problem (Josip Jeraj) —- Odnos med na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Ta je j cerkvijo in državo po Vladimirju Solovjevu Carbonichu izpraL želodec. Nato so zastrup- (Jasip Debevec) ~ Vzhodno cerkveno vpraša-ijenca prepe'jali v mestno bolnišnico, kjer so nje (rran Grivec) ga sprejeli v nevarnem stanju. Vzroki, ki so pripravili mladeniča do obupnega koraka, niso znani. MlatLi ženska, ki je tudi hotela umreti. Včeraj rano zjutraj je bil zdravnik rešilne postaje teleicničnim potom poklican v ulico Filippo pismene čestitke so njegovega nvlega Kobarida. V nedeljo zvečer mu je priredilo podoknico pevsko drualvo »Lipa:-, ki mu jo bil slavijenec pred 35 leti ustanovnik pod širom znano lipo na njegovem razsežnem dvorišču. V ponedeljek popoldne se je zbrala v Urbančičevi hiši četa njegovih starih prijateljev in soborcev iz mesta in okolice. Zlasti moramo omeniti častno število učiteljev. V prisrčnih besedah so označali vrline slavljenca in mu izrekali svojo ljubav tako prav iz globine d'uše. Donela je naša p2-ssm, ki jo Jcško tudi danes istotako žarko ljubi, kakor jo je v letih svoje mladosti. Ves w _ tam stanujočo.. Mladenka je s samomorilnim namenom izpila precejšnjo količino oetove kisline. Za- Bcgoiskatelji v modernih slovenskih literarmh in umetniških strujah (P. Ogrič) — Borba med krščanskimi socialci in konservativci v Italiji (Janko Kralj, Padova) — Sedanji zakoniti položaj katolištva v Franciji (A. Aibaret, Pariš) — Delo čehcslovašikih katoličanov za narod rn državo (Franc Maria Žampah, Brno) — Podvigi in borbe nemških katoličanov (Friedrich Ritter von Lama, Fiissen) — Obnovitveno gibanje katolištva v Avstriji (Dr.Valentin Holzer, Krems a. D.) — Procvit katolištva v Španiji (Zacarlas Garcia Vilkda, Madrid) — Kriza ruske cerkve (Grof strupljenko so nemudoma prepeljali v mestno Dimitrij Olsufjev, Klein Wartenstein) —- Vpliv bc-nišnico, kjer so ji izprali želodec. Toda ta [pravoslavja na dntštvo in državo v Srbifi (Dr. operacija ni zamogla ustaviti smrtonosmega i Fra A. Čičič, Belgrad) — Kat. mladinsko ob no-delovanja strupa. Po dolgournih, strašnih mu- I, vit v eno gibanje (Marijan Dokler, Inomost) — kah je Degano^a ob 14ih nehala živeti. ! Gibanje za združenje cerkva (Ivan Dolenec) Zdi se, da si je mladenka vzela življenje! Katoliške knpge. radi nesrečnih družinskih razmer. Pečar v Barkovljah, Včeraj okoli 4. ure zjutraj je na posestvu vdove Marije Pahor, katero se nahaja v Barkovljah št. 834 izbruh- Cena te Številke je 10 Din. Naroča se pri: «Upravi Socialne Misli«, Jugoslovenska tiskarna, kolpartažnf oddelek, Poljanski nasip 2. PODLISTEK v?' (20) ANN1E VIV ANTI: KlUKA ftoman Marije Tarnovske. - Poslovenila G. B, Pomaknila sem se nazaj vsa preplašena. Tedaj je Vasilij stegnil roko, me pograbil za ovratno niz biserov, ki se mu je raztrgala med prsti. Mlečnobeli kameni so se vrteli po tleh. Povabljenci — moški in ženske —■ so se skia-AjaK, da bi jih poiskali in pobrali. Toda Božcvskij je stopil korak naprej in je stai jezno in napadalno Vasiliju nasproti. Vasilij pa je kričal, smejoč se: «Predrznež!» Re-vež!» In iskaje po žepih orožje, je vpil: »Proč trsi! Ugasnite iuči. Igrala bova slepo muho jaz *mi ulanec! Igrala bova slepo muho v temi! Stani, dajte sem dva samokresa! — zapodite ven vaše ljudi in ugasnite luči!» Bil je pijan in zmešan. Toda Boževskij je bil mirnejši. «Čemu v temi, grof Tarnovskij? Zakaj ne raje pri solnčni kiča — na deset korakov?» «Ne!» je tulil Vasilij, «ubiti te hočem v temi, zla žival ti! Hočem te usmrtiti v temiU Ne vem kako se nam je posrečilo, spraviti ga v trojiiO s Grigorievskajo in Semencov-om ^dana, ki sta nanj nekoliko vplivala. Jaz sem »ledila v drugi trojki s Stahlom; vso pot sem se tresla m težko sopla in se nahajala v grozni fizični muki. se Medtem, ko so sani tihoi drčale po 6negu, je slišal v mirni zvezdnati noči Vasilijev glas: «Slepa muha, ah, ah, ahl Slepa muha, V temi! Pim, pom! Slepa muha I» Podtikanje v Kijevu je balo neznosno, V mestu se ni govorilo o drugem. Vse ženske 60 držale z Vasilijem, moški so pa dajali prav meni. Vasilij se je malo zmenil za ene in druge. Hodil je okrog z divjim obrazom in ni govoril ne z menoj, ne z otroci. Bila sem vsa nervozna in preplašena. Na večer tretjega dne sem se vendar opogumila, proseč Boga pomoči, in potrkala sem na vrata njegove sobe, «Naprej!» pravi on in boječe sem vstopila. Stal je ob oknu in kadil. Okrenil se je in me pogledal in jaz sem se ustrašdla njegovih nemirnih, hudobnih oči- «Vasilij«, glas se mi je tresel. »Vasilij... ne bodi hud name ... Odpusti mi 1...» sem šepetala. « Nisem ti hotela prizadeti bolesti,.. in jokala sem. Bil je navidezno ganjen in mi je podal roko, a rekel ni nič. Kadil je in gledal dalje skozi okno. "Stala sem poleg njega nema in v zadregi držeč ga za roko a ne vedoč, kaj naj mu rečem. * _ Mogoče mu je ugajal moj molk, ker kmalu potem sem Čula, kako mi je stiskal prste. Drznila sem se, pogledati mu v oči in videla sem, da so solze v njih. «Gremo proč?» je vzkliknili kar na enkrat poželjivo. «Gremo proč! Hočeš?» 4i Proč, kam?» vprašam s tresočim srcem.- •Daleč proč, proč iz Rusije... Ne maram je več. Ne maram je veČU in Vasilij mi je spustil roko in stisnil pesti. «Tudi jaz sem mislila nato*, sem mrmrala. In pravila sem mu boječe o vili z rožami, o Italiji^ o godbi in o italijanskih pesnikih ... «Mura, M u rab mi pravi, držeč me za pod-bradek in poglobivši oči v svoje. «Reci, reci. Ni li prepozno?« «Je-li prepozno? Položila sem fice na njegovo roko in sem vzdihnila. Moje nagnjenje do Boževskija je plavalo nad menoi kakor val ognja, ki me razjeda, me ubija... Potem sem mislila na moje otroke, na cvetoči vrt v Italiji... «Ne, Vasilij, ne! Ni še prepozno.» Da ne pustimo za sebo$ mržnje m obrekovanja, sva sklenila, da se Vasilij in Boževskij spravita, pre dno odpotujemo iz Rusije. Stahl in Grigorievskaj »ta se ponudila^ da priredita veselico, na kateri naj bt se midva poslovila od znancev in prijateljev. V spremstvu naj bi sli k operi; potem naj bi se sešli a Stahlom in Grigoiievskifttn k večerji v Grand Hotelu, kot povabljenci Božev-skija samega. Tam naj bi si rekK zbogom. Mogoče za vedno. Čeravno me je vlekla vznemirljiva želja k Boževskiju, sem se vendar pošteno upirala, srečati ga pred tisto, za naju oba tako svečano in tako bolestno uro. Vasilij je hoda okrota. da pr«dktbi potne li-ste in v naši hiši je bila vse razmetano in razdejano. Prišel je predvečer najinega odhoda. — Prišel je večer, ki saj bi bfl zadnji in višek —" sreče. Pokrila sem z atlasom in Liri trgano, trpeče srce. Sergij zadnji večer lepo. Hotele blestečem spominu... naj bi MLEKARNA Vta Boccaccio št. 4. išče dnevno 200 do 300 litrov pasteriziranega mleka. 1123 POROČNA SOBA, predvojno delo, 12 kosov, se proda za L 1200.— Corso Garibaldi 29 vrata 6. 1124 SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugi Pertot. via S. Francesco 15. II. 45 NOVOl NOVO! Le dve liri in komarji Vas ne bodo pikali. Namažite se z balzamom Cant-fonn, katerega dobite le pri I. Ko!akovič-u v Ajdovščini. 1112 VEČJE POSESTVO se proda v obrtnem kra-fu na Gorenjskem ob železnici v neposredni bližini Bleda. Stanovanje takoj na razpolago. V gospodarskem poslopju so kietr, ki so pripravni za večjo vinsko trgovino. Dopisi pod »Posestvo« na Gorenjskem, na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 26/20 KOMPANJONA za novo tovarno v večjem mestu Slovenije, s kapitalom Din 500.000.— se sprejme. Jako dobičkanosno brezkonku-renčno podjetje. Lastno tovarniško poslopje z vsemi stroji, dogotovljeno. Ponudbe pod «Nova tovarna«, na Aloma Companv, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 26/21 ZLAT. srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v:a Giacints Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 Tržnika posojilnica in hranilnica reglslrovaua zadruga z omejenim poroštvom uradnic v svoji lastni hiš! ulica Torrebiancsi štev. 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni prontet, ter jih obrestuje IV* PO 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ore za stranke od 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprl. Št. telef. 25-67. Odhod! in prihodi viškov JUŽNI KOLODVOR, Trst, Tržič, Červinjan, Pcrtograaro - Benetke Odhodi: 0,15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.4C o., 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18,— o.; 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.15 o4 10.05 eks.; H.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.> 23.25 eks. Tret, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi; 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 e>. 16.40 brz.; 18,— o. Dohodi: 8.15 o.j 10.45 o.; 12.40 brz,; lk£0 o.; 18.50 o.; 22.45 o. Trsi, Nabrežin«, Drrača, Št, Peter, Po&f.o&*» Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 S 1.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 br/^ 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 bri; 23.50 o. KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (driatni Trst, Koper, Buje, Poreč. Odhodi: 5.40, 8.50*. 12.35, 18.30*. Dohodi: 8.30*. 12.30, 17.55*. 21.25. Tr*t, Gorica, Podbrdo. * -Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 bn* 17.25 o. Dohodi: 7.45 o.; 12.25 biz; 21.15 c^ 23.45 brz. Trst, Herpelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55' brz.; 18.25 o, Dohodi: 7.35. 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 * • Ne vozi cb nedeljah. izvršuje m Mflrifi đelu točna in solidno Mori ti Sari it Mlaji v slin k franla lim 9.28 CENTRALA TRIESTE Delniška glavnica Lit. 15,000,000.— Podružnice: Abbazla, Zara. Aflltran! zavodi: Jadranska Banka Beograd !n njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jefsa, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, §lben!kf Tržič, Zagreb. ADRIATISCNE BANK, WiEN «h > * frank Sakser Stala Bank: new-york Damo Vufloslavo da linta: valpara1so IzvriuJe vse bančne posle. PREJEMA VLOGE H vbtDe Knjižice ter Iffl obmtola w 3 \9u. tioie oa aro-racM p« 4% Ha odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno 8 stranko določa od slučaja do slučaja. Dalo v na Jam varnostna prodalo (saffos) . n Zavodov! uradi, Trieste: S — Via S. Mrnift A. (Lastna palača) Mhimmsil BVti H^t MIXlllUlll ri tUllB&