138. ifeunko.
Današnja Številka stane Din 1950.
v UuHitmi, v sredo 18. umno 19Z4.
Leto LUIL
6
iznaja vsak dan popoldne, izvztmii nedelje ln praznika, taser ati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji Inseratl peUt vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid beseda 1 D; Popust po dogovoru- — Inseratni davek posebej". Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Oitravnišrvo „Slov. Naroda1' in „Narodna tiskarna" Kanilo va ulica it 5, pritlično. — Telefon si. 304.
Uredništvo „Slov. Naroda" KnaHova nllca ti, 5, U nadstropje
Telolon ttor. 34. Dopise sprejema le podpisane in sadostno frankovane. Rokopisov so no  vrata. SB*1
Posamezne Številke:
v Jugoslaviji od 4—6 str. po D. 1-509 a In ve* 2 D. V Inozemstvu 4—6 str. 2 D., a In več po 3 D. Poštnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod- velja:			V UMtattn
	i   v Ljubljani    !      po polti		
12 mesecev ••«••• • ••«•■« 3          a «••■•« 1           • •••••• Pri morebitnem povišanju a	Din 240-— „ 120— 60-— . 2(r-e ima daljša i	Din 240-— . 120-— 60-— . 20--naročnina dop	Din 360-— . 180*— . Vračati.
Novi  naročniki naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   SJaST" po nakaznld. Na s»mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati
Prvi znaki okrevanja.
V našem političnem življenju smo beležili zadnji čas neko čudno stagnacijo in zastoj, ki ni mogel ostati brez kvarnih posledic za celokupni državni mehanizem.   Važni upravni in socijalni problemi so zaman čakali ugodne rešitve, vse javno delovanje je absorbirala strankarska borba, ki se je zadnje dni poostrila tako, da je moral slediti preokret. Od tega preokreta je bila odvisna nadalina usoda Jugoslavije in njenega prebivalstva, ki stremi   že vsa leta po ujedinienju k redu. miru in splošnemu zboljšanju življenjskih razmer. Preokret je bil mogoč   v   dveh smereh. Mogle so zmagati stranke, ki praktično negirajo narodno in državno edinstvo in predpostavljajo partizanske ambicije splošnim interesom, mogla   je zmagati separatistična struja, ki zida svoje politično podjetje ha takozvani volji zapeljanih ljudskih mas,   mogla pa je tudi prevladati   razsodnost   in državniška uvidevnost, ki jo predstavlja vlada nacionalnega bloka.
Borba je bila težka in vse do zadnjega trenotka, do odločitve krone v prid ideji edinstva, ni bilo jasno, na kateri strani je premoč. Parlamentarna kriza je zahtevala mnogo napora, ki na ni bil zaman, ker je rešitev prinesla začetek okrevanja naših političnih razmer. Opozicija se sicer še tolaži, da ji bo mogoče zajeziti razmah iugosloven-skega nacijonalizma. toda njen up je splaval po ^odi. čim se jc vlada odloČila za energično akcijo proti elementom, ki so zavedno ali podza^edno pripravljali pogin enotne Jugoslavije.
Odkar so se pojavili v našem skupnem življenju simptomi hrvatskega, slovenskega in muslimanskega separatizma, podkrepljenega s propagando stanovske borbe, in dobro preračunano akcijo proti obstoječemu družabnemu redu. je bilo povsem jasno, da mora naša politika zapustiti ozke brazde strankarstva in stopiti na široko polje obče narodnih in državnih interesov, da mora postati državna politika, ki bo imela pred očmi blagor vseh slojev prebivalstva. Favoriziranje enega stanu ali ene politične skupine rodi vedno nezadovoljnost ostalih državljanov. ki nc morejo imeti zaupanja v vlado, čije politika ni namenjena splošnemu blagru. Ta važna preorijentacija v naši politiki je končno nastopila in danes lahko z veseljem ugotovimo, da je vlada nacionalnega bloka na pravi poti. Signal za skrajno potrebno razčiščenje so dali krvavi dogodki v Trbovljah. Država, ki ji je ležeče na redu in miru, brez katerega je nemogoč vsak napredek, ne mo-
re trpeti, da bi se v njeni notranjosti zbirali in organizirali prevratni elementi   z   očividno protidržavnimi naklepi. Smešno in naravnost absurdno je sklicevanje opozicijonalnih strank na ljudsko voljo, ki   v   tem slučaju absolutno ni merodajna,   četudi bi bila v resnici to, za kar jo smatrajo gotovi politiki spekulanti.   Gg. Korošec, Radić in Spaho so zmagali pri zadnjih volitvah samo zato, ker država s svojo avtoriteto ni potegnila fiksne meje med realnostjo in političnim šarlatanstvom in ker ni zabranila metod in sredstev,  ki v politični borbi niso dopustna. Ljudstvo je v masi vedno enako. Drvi za tistim, ki več obeta. Dokler se gibljejo te obljube   v mejah javnega reda in splošnih državnih interesov, mora tudi država računati z večino glasov, oddanih za to ali ono stranko. Čim pa se ljudski tribuni spozabijo tako daleč,   da hujskajo ljudstvo proti državi in obstoječim zakonom, da kujejo svoj kapital iz ljudske nevednosti in da s pomočjo krilatih obljub o zboljšanju socijalnih razmer rovarijo proti državni avtoriteti, preneha vsak ozir na ljudsko voljo, ki je v bistvu le volja peščice prefriganih demagogov. Ljudstvo kot tako še ni nikoli in nikjer vladalo in vse fraze o tem so brez praktične podlage. Vladajo osebnosti, ljudstvo je samo lestva, po kateri se vspno demagogi do svojih stolčkov.
Pri nas je ljudstvo nadvse priljubljeni konjiček, ki vleče večinoma proti svoji volji separatistični voz. Klerikalci se kar cede hvale in slavospevov na račun ljudskih mas. ki po ogromni večini niti ne vedo, zakaj jih klerikalizem snubi, še manj pa, kakšne namene ima z njimi in kaj bi se zgodilo, če bi mu pomagale na krmilo. Iste razmere vladajo v Radićevem in Spahovem taboru, kjer operira peščica skrajno sebičnih demagogov z običainimi frazami: ljudstvo tako hoče, ljudstvo stoji za nami, njegova volja je suverena. Ker se te fraze ponavljajo neprenehoma in ker baš te dni opozicijonalne stranke največ kriče o nasilju nad ljudsko voljo, se moramo vprašati, kaj pravzaprav hoče naše ljudstvo.
Alfa in ornega ljudskih zahtev je zboljšanje socijalnih razmer. Omogočite kmetu mirno mirno in produktivno obdelovanje zemlje, daite delavcu plačo, ki mu bo zadoščala, da preživi sebe in svojo družino, preskrbite obrtniku trg za ugodno razpečavanje njegovih izdelkov, osigurajte uradništvu stanu primerno življenje in pomagajte industriji in trgovini iz povojne stagnacije, pa odpadejo vsi razlogi nezadovoljnosti. Sa-
nacija gospodarskega življenja je prva in poglavitna naloga, ki čaka našo upravo in zakonodajo. Ta naloga pa ni v nobeni tesni zvezi s politiko opozicijonal-nih strank, ki jim je faktična konsolidacija države postranska stvar. Te stranke so začele ljuto borbo za spremembo državne ureditve in državne oblike, za razdelitev enotne Jugoslavije na več avtonomnih ali celo federativnih pokrajin, ki bi postale hvaležen objekt strankarske eksploatacije. Nobena, pravno količkaj urejena država ne more dovoliti, da bi brezvestni hujskači pod figovim peresom ljudske volje rušili njene temelje in vodili njeno prebivalstvo v nesrečo. Največjo nesrečo za Jugoslavijo pa predstavljajo   skomine opozicijonalnih strank, ki skrivajo za zaveso ljudskih interesov očividno protidržavne mahi-nacije.   Zato pozdravljamo in v celoti odobravamo zadnje vladne   ukrepe, s katerimi je stopila tem elementom končno na prste. Začetek je storjen. Omahljivost in polovičarstvo nista zdaj več na mestu, kajti vsako   popuščanje je voda na   opozicijonalni   mlm. Pričeta energična akcija proti razdiralnim elementom se mora brezobzirno nadaljevati dotlej, dokler ne izginejo iz našega političnega življenja vsi oni koristolov-ci, ki hočejo uničiti naš skupni dom. da zgrade na njegovih   razvalinah svoje osebno blagostanje, če se je vlada vendar enkrat prepričala, da s temi ljudmi ne kaže več postopati z rokavicami, je to le dokaz,   da smo Jugosloveni še zdrava družba, ki je ni popolnoma okužila povojna prevratna psihoza. V sršenovo gnezdo ie treba poseči pravočasno in temeljito, da se zalega zatre, še preden se je zvalila.   In če vlada stori to brez ozira na .desno in levo. smo prepričani, da bo kaj brzo konec huiskama in zapeljevanja ljudskih mas.
Elementi, ki jim gre ta akcija do kože, so seveda zacvilili in napeli vse strune, da se rešijo. Tu jim je dobrodošlo zapet ljudstvo, ni čigar suvereno voljo se zopet sklicujejo. V resnici pa ljudstvo pri tem prav nič ne trpi. pač pa se tresejo kolena tistim, ki so zaslužili, da jih državna oblast pokliče na odgovor za zločinsko delovanje proti državi- Smešno se nam zdi vpitje opozi-cijonalnega tiska, ki hoče pokazati vladne ukrepe v luči nasilja nad ljudsko voljo. Vsem prizadetim krogom, zlasti pa našim klerikalcem, ki kar besne v sveti jezi in ogorčenosti nad umestnim in potrebnim izvajanjem obstoječih zakonov, bi svetovali, naj si ogledajo, kako se vodi državna politika tam. kjer je na krmilu oficijelna kmetsko-delavska. torej ljudska vlada v najširšem pomenu besede. Poskusite v Rusiji organizirati stranko, ki bi nasprotovala obstoječemu
družabnemu redu, ali izdajati Bst, ki bi pisal proti boljševiškemu režimu. Sovjeti bi brezobzirno zatrli vsak poizkus rovarenja proti državi, pa najsi bi tudi izhajal iz najširših plasti naroda. Neštetokrat je že tekla v sovjetski Rusiji kmetska in delavska kri zato, ker so se hotele množice iznebiti boljŠeviškega režima. Tam govori prava ljudska vo-
lja in vendar mora njen glas umolkniti pred bajoneti tistih uzurpatorjev, ki vladajo v imenu in pod firmo ljudskih mas. Pri nas pa so še naivneži, ki menijo, da se mora državna avtoriteta ustrašiti vsake fraze o dozdevnem nasilju nad zapeljanim ljudstvom. Ne. dolžnost državne oblasti je, dokazati, da je to mnenje napačno!
Važna politična izjava Svetozarja Pribjčevića.
Cilji in taktika sedanje koalicijske vlade. — Potreba volitev
neizogibna.
— Zagreb, 17. junija. (Izv.) Sotrud-nik zagrebških »Novosti« je včeraj po-setil prosvetnega ministra Svetozarja Pribičevića, ki je dal rade volje odgovor na stavljena vprašanja.
1. ) »Kako stališče zavzemate, g. minister, napram razvoju novih političnih prilik med hrvatskimi strankami?*
Odgovor: »Na to vprašanje odgovarjam, da se o hrvatskih strankah ne more govoriti kar v pluralu. Obstoja Radičeva stranka in oni Hrvatje, ki so v samostojni demokratski stranki vse ostalo je — hrvatska zajednica in srednja linija — »quantite* negligeable«. Te se morajo izpustiti iz računa brez vsakega vpliva na rezultate. V Radićevi stranki se v zadnem času razvija velik proces. Ce se bo današnji kurz državne politike odločno nadaljeval, povzroči ta proces razpad te stranke.«
2. ) ?>Kai mislite, gospod minister, o posledicah Radičevega potovanja v Moskvo?«.
Odgovor: »Radičeva pot v Moskvo dokazuje našo dosedanjo tezo, da je Radičeva stranka v stvari in v bistvu socijalno destruktivna aH bolje boljše-viška. O tem naj malo več razmišljajo oni kapitalisti na Hrvatskem, ki so podpirali to gibanje ali pa ž njimi simpatizirali. Netočna in izmišljena je bila tudi trditev, da je sedanji vladi predložen predlog za razpust Padičeve stranke in da je radi tega prišlo v vladi do konfliktov.«
3. ) »Katere cilje in kako taktiko namerava voditi sedanja vladna koalicija za razplet situacije?«
Odgovor: »Današnji režim koalicije želi razplet v znamenju edinstva in sporazum v okviru edinstva. Povsem neutemeljena je trditev, da današnji režim vlade znači srbijansko fronto, nasprotno, ta režim je koalicija vseh državotvornih sil Srbov, Hrvatov in Slovencev, odnosno Jugoslovenov, ki imajo cilj edinstvo naroda in ravnopravnost vseh narodnih delov. Koalicijska vlada je proti vsem separatistom, je proti srbskim, srbijanskim, šumadijskim, čr-
nogorskim. Hrvatskim in slovenskim separatistom.«
4. ) »Ali pride do volitev? AH so volitve edini izhod iz situacije?*
Odgovor: »Ne morem reči in znati, da skoraj pride do volitev. Verujem, da so volitve edini izhod iz situacije. Sam narod more rešiti probleme, ki jih ie sprožila sedanj apolitična situacija. Odločiti se ima med obema frontama, med državotvorno in sepcarattstično.c
5. ) »Kaj mislite, g. minister, o ideji koncentracijske vlade ? «
Odgovor: -Mislim, da Je ideja koncentracijske vlade neizvedljiva med diametralno-nasprotnimi programi, med programom vladine koalicije na eni strani in na drugi strani programom opozicijonalnega bloka. Tu ne more biti kompromisa. Ne verjamem nftf v novinarske vesti, da Ljuba JovanoTlć vev di akcijo za tako koncentracijo, posebno ne v tem smislu, kakor to predstavlja opozicijonalni tisk. Edini cilj teh vesti je intriga. Pogajanja za sestavo danai-nje koalicijske vlade je vodil Ljuba Jovan o v i č. Pri tem nismo mislili na koalicijo ad hoc za gotov moment, temveč smo mislili na izvedbo s tame državne politike. To smo posebno podcrtali. Iz sodelovanja nismo izključil! nobenega, ki priznava politično edinstvo.
Koncentracijska vlada, o kateri toliko piše opozicijonalni tisk, bi bfla vlada, ki bi ne mogla kreniti niti na desno niti na levo, niti naprej niti nazaj. Vlada bi bila impotentna in sterilna. Vlada koncentracije bi pomenjala najnesreč-nejšo rešitev političnih sporov. Glavna rešitev je, dati narodu priliko pri vo* litvah, da se odloči za gotovo stran državne politike.<r
Madžarski vitezi.
— Bdimpešta, 17. junija. (Izv.) Državni upravitelj Hor thy je z udarcem z mečem po rami povišal v madžarske viteze nič manj kot 2608 nekdanjih frontnih oficirjev oz. vojakov. Pri tem so se razvile velike svečanosti.
DR. IVAN ROBIDA:
8 I Cecilija: (resno)
Ne, dekle!
Mo%e ob potu.
Lucija:       Na mestu tebe — sam obet . . . (prisluškuje, ko zvonovi zvone, potem vznemirjeno)
A kaj je to? — Sem od Ljubljane . . zvonove, čuj . . . svečano vbrane . m kako pojo . . . kako drhte!
Cecilija: (v zadregi, navidezno omalovažuje)
Daj, pusti jih — le naj brne! —
Lucija: (trdovratno, nervozno)
Zakaj? čemu? — čemu zvone? (odmor)
(proseče)   Daj mati! Ne odhajaj šel
ne puščaj prosim, me same. Ah, meni je tako težko, ah, meni je tako tesno.
Cecilija:     Ne morem več se dalj muditi . . . Lucija, z bogom!
Lucija: Mamica,
(dobrikujoče se)  kaj res mogoče ni, da priti domov bi smela —2
Lucija: (poseže vmes) Ne, — da ostanem, mati! Ne! Samo, da vidim ga, samo za kratek hip . . . zvečer morda, ko me ne vidi nihče . . .
Cecilija: (strogo, boječa se nadaljnih prošenj) To ne gre Lucija. Ah, ne zabi, kaj ga zagnalo je ob tla. In zdaj, če te zazre, pa zgrabi naj ihta ga, naj besen srd . . . in bila bi njegova smrt. Potrpi! ni vseh konca dni; a zdaj, veruj, še rana nova razvneta jedkega otrova, preveč skeli in krvavi.   (Hoče oditi.)
Lucija: (strastno) Ti greš? — Jaz grem s teboj * . *
Cecilija:     Nikakor ne!     (mečje, a hlastno)
Zdravstvu j, Lucija! (k detetu) Ti pa mirno snivaj, srček moj! (proti Luciji)
Do svidenja in bog s teboj!
VI- prizor.
Lucija: (resignirano) Pa z bogom. . .  Tudi ona gre! in nič ne ve, da mi srce je celo ena sama rana vsak dan na novo razruvana od dvomov Črva in vesti.
(Se zamisli.)
Kje hodiš, ljubček krasni ti? Povej, s čim sem se zagrešila! Da te privede, ure ni. in pisma ni, ne obvestila. (Odmor.)
(razburjeno) Kako, kako, bi bilo mogoče, da tvoje bi vroče od mene se moglo srce obrniti, kako pozabiti bi moglo na mene kedaj?
AK, tvoji poljubi — tedaj! Kako so goreli, žareli, kot breskve rudeče dehteče meso, kako so kopneli
na ustih, kot njenega soka slasti.
In tvoji objemi, strastni in tesni, kot vinske so trte v goricah se vspeli po meni v trepetu opojno*mamečem, in v snu koprnečem
preželi — zajeli
medlečo so dušo in blazno telo.
(Pokrije si obraz z rokama, ihti, vzame otroka in izgine v gošči na levo.)
VIL prizor.
(Maruša pride zopet na pozoriščey pleve in gleda sovražno za odhajajočo. Odmor. Potem pride lakaj.) (Strel iz topa. Maruša postane pozorna in gleda proti
mestu.)
Lakaj:        Povej, deklic, sem prišel prav?
So tu Kosančevi?   (Pokaže na kočo.)
Maruša: Da, prav!
Kaj pa želite?,
Lakaj: Mar ne biva
pri njiH . . . dalj časa že . P deklfc, . , (omalovažuj)   no . . . gospodi čin« iz mesta?
Maruša: (zlobno) Pač nekaj takega zdaj skriva pri nas pred belim dnevom ae. Kot vidim iscete Lucijo.
Lakaj:       Da njo!
Mussolinijeva vlada v kritičnem položaja.
Važne spremembe na vodilnih mestih. — Romantična aretacija
glavnega urednika Mussolinijevega glasila. —s Fašisti napadajo
socijaliste.
— Rim, 17. Junija. (Izv.) Mussolinijeva viada je vsled razburjenja javnega mnenja prišla v kritičen položaj. Fašistoyska veči-
na sama je bila moralno prisiljena, da je od svojega voditelja zahtevala važne spremembe na vodilnih mestih .Mussoltni je bil primoran takoj Izvesti delno rekonstrukcijo vlade.
Na predlog ministrskega predsednika Je kralj že snoči imenoval za ministra notranjih zadev dosedanjega ministra za kolonije Federzonija. Začasno ie vodil ministrstvo notranjih del Mussollnl sam. Vsled r.jegove preobloženosti to ministrstvo nI moglo tako funkcijonirati. kakor ie zahteval kritični položaj. Mussolini je začasno prevzel vodstvo ministrstva za kolonije.
Snoči ob 19. se je sestal ministrski svet, kateremu so prisostvovali vsi ministri in državni podtajnik Acerbo. Ministrski predsednik ie zelo obširno poročal o politični situaciji, ter med drugim naglašal, da ima sodišče v svojih rokah osumljence, Id s0 bili materijalni izvršitelji ugrabitve in umora poslanca Matteottija- Sodišče ima nalogo strogo nadaljevati preiskavo proti drugim direktnim in indirektnim krivcem. V nadaljnjem je ministrski predsednik naznanil demisijo državnega podtajnika Fin-zfja, za katerega je Izjavil, da izhaja njegov odstop iz razlogov, ki niso v prav nobeni zvezi z umorom poslanca Matteottija.
Koncem svojega govora Je ministrski predsednik omenil, da je bila vlada primorana Izvršiti na vodilnih mestih policijske oblasti važne spremembe, ker aparat ni funk cLJoniral točno in strogo po zakonu. Odstavljen Je rimski kvestor Bertini. Ministrski svet Je dalje tudi sklenil odstaviti ravnatelja varnostne straže generala De Bon o ter ga nadomestiti z dosedanjim tržaškim prefektom Crispo M o n c a d a. General De Borto še nadalje ostane poveljnik fašistovske milice. Za novega prefekta v Trstu pa ie imenovan Amadeo Mor o ni. Seja ministrskega sveta je končala ob 21.15.
— Rim, 17. junija. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolinlj Je včeraj dopoldne sprejel v notranjem ministrstvu najpreje državnega podtajnika Acerbo. za tem nekatere ministre in pa zastopnike zbornične večine. Snoči Po končani seji ministrskega sveta ie razgovarjal Mussolini nad poldrugo uro z drugim podtajnikom F i n z i j e m. Nekateri listi splošno konstatirajo, da ni bilo pametno, da si Je Mussolini prldržal v svojih rokah kar tri najvažnejše ministrske portfelje in to ministrsko predsedstvo, zunanje ta notranje ministrstvo. Vsled tega je HI zelo preobložen in ni mogel posvečati svojih sposobnosti v taki meri poslom notranjega ministrstva, vsled česar ni mogel precizno funkcijonirati notranji politični aparat
Zbornična fašistovska veČina je Halje sklenila, da izreče svojo globoko sožalje soprogi umorjenega poslanca Matteottija in sta to sožalje izrekla dva fašistovska poslanca sedaj težko bolni soprogi.
Snoči so se sestali zastopniki opozicije, ki so Sprejeli resolucijo, v kateri ostro obsojajo zločin nad poslancem Matteottiiem.
— Genova, 17. junija. (Izv.) Snoči proti 17. je varnostna oblast zaprosila pristaniški urad, da naj da nemudoma na razpolago več motornih čolnov, ker Je potrebno, da se zasleduje neki motorni čoln, na katerem oči-vidno namerava nekdo pobegniti proti francoski obali. Pristaniški urad je dal na to karabmjerjem tri hitre čolne. V nje so vstopili s puškami oboroženi karabinjeri in na en čoln so postavili celo strojnico. Vsi trije čolni so z največjo hitrostjo odpluli v smeri proti jugozapadu. Po daljšem zasledovanju se jim je posrečilo ujeti čoln, ki je še vedno skušal uteči zasledovalcem. Čoln so opozorili, da bodo takoj streljali, ako se ne uda. Ko Je videl čoln svoj brezupen položaj, se je ustavil in udal. Na čolnu so dobili glavnega urednika Mussolinijevega lista »Corriere Italiana«, komendatorja F111-pellija. Ta je pobegnil v soboto iz Rima. Do Piacenze se je vozil v avtomobilu, d0 tu so mu sledili, pozneje pa je izginil. Fillipelli se je včeraj popoldne pojavil v Genovi, kjer so ga spoznali.
Pri aretaciji na čolnu se Je Fillipelli vedel zelo renitentno ter je zahteval, naj ga predstavijo genovskemu prefektu. Odvedli pa so ga naravnost v zapor. Pod močno eskOTto so ga še ponoči odpeljali v Rim. Obenem s Fillipelliiem je bil aretiran tudi njegov spremljevalec, Član uredništva Oa-lassl. Zaplenjena Je bila tudi Fillipellijeva prtljaga, v kateri se ie nahajala precejšnja množina bankovcev po sto Ur.
— Milan, 17. junija. (Izv.) V kraju Ba-laddio, Valsassina so včeraj karabin j erji izsledili sokrivca pri ugrabitvi in umoru poslanca Matteottija — Albina Volpija, ki ga Je skrival njegov prijatelj — znan športnik D o n e s. Volpi je skušal pobegniti ob ugodnem trenotku v Švico. Iz Milana je pobegnil v avtomobilu pokrajinske faš. zveze.
— Rim. 17. junija. (Izv.) Snoči je bil aretiran advokat Fil!n N a 1 d i, ki je skupno s Fillipelliiem snoval načrt za umor posl. Matteottija. Aretiran je bil tudi Fillipellijev glavni šofer C o 11 o n i, ki je skupno z Du-mlnijem najel v znani garaži avtomobil za nasilno ndpcljnvo poslanca Matteottija.
— Rim. 17. Junija. (Izv/) Pnzburlenje med množico narašča vedno bolj in bolj. Delavstvo se pripravlja na generalno stavko v znak protesta proti brutalnemu umoru delavskega voditelja posl. Matteottija. Fašistom pnstaja ta afera tudi zelo neprijetna, ker za njo zan'ma vse svetovno časopisje. Angleški m.T?i:str*id predsednik Mac-rdonaId Je naprosM angleškega poslanika v Rhnn. (fa mu dnevno točno in tajno poroča o rezuItT.ih nadaljnje prc!skave radi umora posl. .Matteottija. s katerim So ga združile prijateljske vezi,   Tudi francoski tisk
zelo ogorčeno niše proti fašistovsldm metodam.
Včeraj popoldne so začeli stavkati zidarji, del kovinarjev in mizarjev. Na stavko se pripravljajo tudi črkostavci
— Rim, 16. junija. Mussolini je sprejel ženo ugrabljenega poslanca Matteottija. Jokajoč je rekla: »Ekscelenca. prišla sem, da zahtevam truplo svojega moža, da ga oblečeni in pok opijem,« Mussolini: »Gospa, rad bi Vam vrnil Vašega moža živega. Vrše se preiskave, da pojasnijo zločin. Nekaj aretacij je izvršenih. Vlada stori svojo dolžnost« Žena Matteottijeva: »Povejte mi, vsaj, ali je moj mož mrtev.« Mussolini: »Mi ne vemo nič. Morda je še nekoliko upanja. Ne morem ničesar obljubiti, ali jutri se preiskava še razširi.« Ko jo je hotel posl. Sardi spremljati do avtomobila, ga je zavrnila z besedami: »Gotovo je, da vdova Matteottijeva ne bo ubita, tudi če gre sama do voza«.
MATTEOTTIJEVA OSEBNOST.
V. Bonfigli in C. Pompei slikata v svoji knjigi »i 535 di Montecitorio« poslanca Matteottija nastopno: »Ko je bil leta 1919. izvoljen, je bil še malo znan. Govoril je na socialističnem kongresu v Bolonji, ali takrat le kot drugovrstna osebnost. Ko je bila pa otvorjena zbornica,   je bilo njegovo ime hitro znano, ker se je razširila vest, da je iMatteotti multimilijonar.   Tofani se je spustil ž njim v ostro prerekanje, oba bojevnika sta se ljuto napadala:   milijoni pa so ostali v njunih blagajnah. Med obema nasprotnikoma   vlada   velika razlika. Tofani se trudi, da si pridobi k temu, kar si je doslej   prigromadil, še več, Matteotti pa živi ves politiki v prid delavskega razreda.   Matteotti,   rojen v Fratri Polesine,    je iz dobro situirane meščanske družine, ki mu je potreba dobro vzgojo in izobrazbo. Njegov Živahen in z raznimi kulturami nasičen duh se je razgrel za socralizem in posvetil se je propagandi v svoji domovinski provinci ter je, organiziral mase. Izvoljen v zbornico je bil najdelavnejši poslanec svoje frakcije. Interpelacije, zakonski predlogi, diskusije vseh vrst so mu dale dovolj prilike za debatiranje. On je v frakciji edini, ki obvladuje vsa polja. On ne govori površno, je izredno delaven in zna asimilirati najrazličnejše argumente. V svojem :edru je Matteotti čustveni človek.   Tudi on je bil žrtev fašistovskih napadov, ki pa so bili bolj neumni kakor zanj v resnici nevarni. Tako sta pisala Bonfigli in Pompei leta 1921., ali danes lahko pišeta, da so bili fašistovski napadi za Matteottija v resnici nevarni in da je duhoviti in neustrašeni Matteotti postal žrtev fašistovskih napadov v trenotku, ko se je pripravljal, da razkrije fašistovsko notranjost in pokaže fašistovske voditelje italijanskemu ljudstvu v pravi luči. Te luči so se fašisti    zbali in nesrečnega Matteottija ubili.
»Corriere della Sera* energično komentira umor in se obrača proti svarilom na naslov opozicije, da se ne smejo taki dogodki zlorabiti v stran-karskopolitične svrhe, omenjajoč dogodke v Turinu, Brianzi, napade na Amendola in Misurija, ki kažejo, da so izvestni ljudje imeli vzrok računati z nekaznjivostjo drznih činov. Zahteva strogo justico in sicer ne samo za prave storilce, marveč tudi za povzročitelje in vse, ki so indirektno odgovorni.
Konferenca italijanskih in jugoslavenskih trgovcev.
s— Padova, 17. junija, (Izv.) V soboto Je bil otvorjen sestanek zastopnikov trgovskih zbornic vseh treh Bene-čij in pa trgovskih zbornic Jugoslavije. Namen sestanku je bil proučiti gospodarski položaj v obeh državah, osobito proučiti trgovske, prometne, bančne in carinske odnosa je. Sestanku je tudi prisostvoval italijanski poslanik v Beogradu Bodrero. Sprejeta je bila po končanem sestanku resolucija, v kateri se izraža želja, naj bi obe interesirani vladi sklenile čim popolnejšo trgovinsko pogodbo, na podlagi katere bi se mogli finančni krogi obeh držav udejstvovatl na najširši podlagi. Ta pogodba naj bi omogočila sporazum, s katerim bi se olajšali medsebojni krediti Sestanek je poslal brzojavne pozdrave ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiću in pa ministrskemu predsedniku Mussolini;'u. Na tem sestanku je zastopal ljubljansko Trgovsko in obrtno zbornico g. Ivan M o-h o r i č Navzočih je bilo tudi več slovenskih trgovcev in industrijcev.
Sestanek Hsrriot - Macdonald.
. — Pariz, 17. junija (Izv.) Snočni ve-čeraiki so javili, da je včeraj francoski poslanik v Londonu imel konferenco z ministrskim predsednikom Macdonaldom. Poslanik je takoj po konferenci odpotoval v Pariz, da poroča ministrskemu predsedniku Herriotu o uspehih svojega razgovora.
— Pariz, 17. junija. Ozv.) »Daily Tcle-graph« javlja, da pride Herriot za tri dni v London. Ostane v Lond nu od sobote do torka zjutraj. Herriot bo razgovarjal z Macdonaldom o mednarodnih problemih, o vprašanju garancij, o dolgovih, o odnošailh zaveznikov napram Ameriki, o razoroženju 'ji o ustanovitvi narodne milice v vseh evropskih državah.
— Pariz, 17. junija. (Izv.) Potrjujejo se vesti, da Herriot prispe v soboto v London. V nedeljo in v ponedeljek se sestane z angleškim ministrskim predsednikom. V Bruselj potuje Herriot ali še pred odhodom v London, ali pa takoj po sestanku v Londonu. Predsednik reparacijske komisije Barthou je izjavil, da ne bo nikake spremembe v predseds.vu reparacijske komisije, češ da je ta komisija središče, čigar predsednik ima funkcije sodnika, na ka;e-reera nikakor ne vpliva trenotni poi Učni položaj.
PnHtične vesli.
= »Zmaga« SLS pri občinskih volitvah. Pod temi in sličnimi naslovi prinaša današnji »Slovenec« daljša uvod-ničarska izvajanja, da uspava svojo publiko še pred čitaniem občinskih rezultatov v zmagoslavje ter ji sugestivno prikrije deanski položaj, ki je v resnici za klerikalno stranko porazen. SLS je sedaj nazadovala za nad 100%, do-čim so napredne stranke napredovale j
skvi umorjen. Brzojavka ni avtentična. Jug ^slovensko poslaništvo na Dunaju je izjavilo, da nima o umoru nikakth avtentični vesti. V kakšne namene je bila ta vest vržena v javnost, še ni jasno. V Zagrebu sploh ničesar ne vedo o kakem umoru Stjepana Radića v Aloskvi. Vest so reproducirali tudi nekateri italijanski in francoski listi.
= Ne bomo! »Slovenec« odgovarja na naš sobotni članek o SLS, kateri
do 120%. To stoji! Tega dejstva seveda j
ne more »Slovenec« priznati, pač pa se j očitamo kardinalno pogreško pasivno* izgovarja s slabo udeležbo! »Slov. Na-    sti napram državi in narodu, napram rodu« očita, da ne razumemo nazadovanja klerikalne stranke zato,   ker ne upoštevamo »male udeležbe pri občinskih volitvah. Naše ljudstvo namreč ču-
]ta te mislim,
jVlirim čokolada I
ti, da je tudi delo v občinah nemogoče v polni meri. dokler ni zaslombe v avtonomnem Slovenskem zastopu. Ni redek poiav, da se župani branijo znova županskega bremena, ker so v centralistični državi samo hlapci režima. To vpliva poleg neprimernega časa na udeležbo pri volitvah.« Prosimo, to stoji doslovno v današnjem »Slovencu«. Tu nahajamo opravičilo poraza klerikalne stranke, ki se vtemeljuje po lastnih besedah z »neprimernim časom«, nadalje s »slabo udeležbo« in končno s »po-panjkanjem županov«. Ta zadnji razlog je edinstven v slovenski politični zgodovini. Kaj takega si je mogel izmisliti samo po porazu razgreti »Slovenec«! Klerikalci so nazadovali in propadli, ker niso mogli postaviti županskih kandidatov, ti zopet so se branili prevzeti težke županske posle, ker nimajo zaslombe v Ljubljani in v Beogradu! Če ne moreš postaviti kandidatov, ne zmagaš. To resnico bomo pač morali odslej upo- j števati vedno, kadar bodo klerikalci na- ! zadovali ali propadali. Tako je torej s S temi občinskimi volitvami! Nas zanima- j jo čitatelji klerikalnega »Slovenca«, ali so res tako naivni, da si pustijo servi- ! rati v eni in isti številki pod naslovom 1 »zmaga SLS pri občinskih volitvah« poraz opravičljive razloge »odsotnosti volilcev«, »pomanjkanja županskih kandidatov« ter »neprimernega časa«!
=r Ljudje niso več tisti, kot so bili.
Tako piše današnji »Slovenec«, ko poroča o sobotni seji ljubljanskega občinskega sveta, pri kateri so se kleri- I kalci s komunističnimi   zavezniki tako j nesmrtno blamirali. Par dni so bobnali pristaše na pohod v mesto, od jutra
vsemu našemu notranjemu dogodeva* nju na upravnem, socijalnem in gospo« darskem polju. Pri tej priliki smo po* kazali na dru^e države, v katerih na* stopajo katoliški, oziroma klerikalni državniki in ki zagovarjajo popolnoma drugačno državno s politično linijo kot pa naša SLS. Ti državniki gradijo drža* vo, se gospodarsko in socijalno ravnajo po zmernih načelih ter na sploh žago* varjajo ideje državnega reda, dela in splošne družabne ter nacijonalne soli* darnosti. »Slovencu« naša konstatacija tega nasprotja med SLS in klerikalnimi strankami v drugih državah ni po volji. Citira nam razna imena in programe, katera dobro poznamo, ki pa mislimo, da pri SLS res ne igrajo nobene vloge. Dokaz: Ali misli »Slovenec« resno, da gre v naši politiki za »socijalnoreforma* torične ideje krščanske filozofije« in da bi se bile te ideje uresničile v zvezi s — Stepanom Radićem in z ostalimi opo* zicijonalnimi politiki in strankami!? Debata o idejah spada v revije, debata o aktualni politiki, ki je morebiti manj idejna, zato pa več stvarna in konkret* na, pa nam je vedno dobrodošla. Tu pišemo v dobri nameri ter prosimo, da ne mešamo poedinih korakov SLS in njene popolnoma izgrešene taktike z idejami krščanske ali protikrščanske filozofije. Praktična politika nima s filo* zofijo ničesar opraviti. Tu odločuje sa* mo zmisel za ustvarjanja, poštena mi« sel in srčna dobrota! »Ne bomo!« sode^ lovali v nacijonalni državi in spričo vsesplošnih ljudskih potreb torej ne more biti izraz debre volje. Če sode* lujejo klerikalne stranke na temelju sedanjega gospodarskega, državnega, vojaškega in nacijonalnega reda po drugih državah z državo, zakaj bi tega ne storila tudi SLS, zlasti ko je že bila pripravljena sodelovati tudi pri nas s
3327
Politična situacija.
Ministrski predsednik pride na Bled. — Volilni mandat. — Beograd, 17. junija, (Izv.) Radi pravoslav. praznikov Duhova min. predsednik Nikola PašJć ni prihajal oba dneva niti v ministrsko predsedstvo, marveč je na svojem stanovanju sprejemal nekatere parlamentarce ministre in politike. Dalj Časa je včeraj razgovarjal s skupščinskim predsednikom Ljubo Jovanovićem.
Ministrski predsednik Nikola Pa-šić odpotuje nocoj ali jutri zjutraj z brzovlakom na Bled. Kralju bo poročal o politični situaciji Včeraj je bila razširjena vest, da je pot ministrskega predsednika na Bled v prvi vrsti v zvezi s tem, da dobi Nikola Pa Šić mandat za izvedbo novih volitev.
Napovedana rekonstrukcija vlade se je začasno odgodila na poznejši čas. P a š i ć bo pozval nove moči v svoj kabinet v slučaju, da prejme volilni mandat V kratkem odstopi minister za šume in rude dr. K o j i ć, njegov resor in pa resor ministrstva za vere prevzameta začasno dva namestnika.
Zunanji minister dr. NinČić se jutri v sredo povrne z Bleda v Beograd. Na Bledu je poročal kralju o zunanjepolitičnih dogodkih.
do večera so klerikalni in komunistični ;     kvarjenim aiOVekom. kakršen je St.
agitatorji   obletavali   predmestja   ter , Radi^fo
bližnje   vasi,   da   pokažejo   napredni i .   . ...
T.,... , . i    u = Beg   iz socnalno-demokratskih
Ljubljani svojo »ljudsko« zaslombo ter ; strokovnih orgaRjzaci5 v Avstriji. Ob
vlad,   večno   bub janske«   prrtiv^- ; 1922 so štele sociialno-demo-
IjIhv ,3 56 \ZS°d.Lak   „» i bratske   strokovne organizacije v av-
ki ^Mnr S k0mU"'S^EcJS?J£ : stri-ski republiki   še   1.049.949 članov.
Sn tMi  nI'' Š*J -SV°"£™KH,™ ! koncu 1923- L Pa še samo S96.763 da-
ditelji ne pridejo nikamor. Ka] p om a- » , . _n    , .      ,r w„ ■ -p^
. zL . . * v. nov. torej za 14.o9 odstotkov manj. lo gajo prepričania in volilne krogljice, ce i
pa voditelji pokvarijo vse in če po enoletnem magistratnem gospodarstvu od- I lagalo orožje in priznavajo, da v soci- j jalnem in higtjeničnem ozira niso mogli i odnosno marali storiti ničesar, da se ljubljanskemu prebivalstvu pomaga na , noge! Nasprotno: uduŠevali so gospo- | darskt razmah mesta in s tem zaposlenost in pridobitno možnost tistih, ki žive od dela svojih rok in glav. Zato niso marali pred magistrat, da proslavijo svoje bivše mandatarje, marveč so lepo ostali doma. Na ulici je bilo par sto ljudi, ki so radovedno gledali občinske svetnike, kako se poslavljaj te »žrtve«    namišljenega  svetništva od ljubljanskega magistrata.   Ti občinski svetniki in »Slovenec« ž njimi so pa lahko spoznali, da Pudje res niso več tisti,
je vsekako vidno znamenje, da se jim demagogično hujskanje in ščuvanje njih hujskaških in demagogičnih voditeljev gnusi in gabi in da se prepričanje o breznadejnosti marxizma neprestano širi. Tudi po drugih deželah je opaziti isti proces. Navsezadnje se bo le predramilo po moskovsko orijentirano delavstvo iz svoje komunistične opice, tedaj pa se bodo sedanji rdeči gromov-niki čudno spogledali s »svojimi ljudmi«.
= Kaj je pisal Radič leia 1903. o Bosni in Srbiji! V »Slobodnem domu« priobčuje St. Radić članek o svojih potovanjih v Rusijo, iz katerega po* snemamo sledeče, politično sedaj zelo poučne odstavke o nekdanji zmedeni protislovanski orijentaciji: »Nekaj dni za tem sem bil pri generalu Komarovu,
kot so bili tedaj, ko so nasedli lfmani- kamor je prišel tudi minister carskega
cam   Sarenega programa   »delovnega j dvora, baron Frederiks. Jaz sem nepre*
ljudstva«. Volitve pa bodo pokazale še- j stano dokazoval, da pomeni vojna radi
le nravi obseg ljudske nezadovoljnosti j aneksije Bosne za Srbijo katastrofo, za
S klerikalnimi in komunističnimi mata- j Rusijo sramoto, za hrvatski narod pa
dorji! j nezasluženo krivico in kazen. Na mojo
= Vesti O umoru Stjepana Radića, j trditev, da Bosna in Hercegovina^ ni*
Včerajšnja »Neue Freie Presse« na Du- j mata morja (razen malega dela, ki pa
naju je priobčila brzojavko iz Zagreba, ■ je brez luke), so se oficirji dvignili raz
po kateri naj bi bil Stjepan Radie) v Mo- t sedežev ter zahtevali zemljevide, Sku»
pine so nato pustile zemljevide in vsa družba, do 40 oseb ie z napetostjo pc* slušala moje razlage, kako je strašno, da velika in nepregledna Rusija, Ru* sija Puškina. Gogolja. Dostojevskega in Tolstega, da iaka Rusija vodi poli= tiko male, roviarske osvojevalne Srbije.^ Tako je torej deloval Radič pred vojno kot navaden avstrijski agent proti slovanski državi, iz katere je 10 let nato zasijala Slovencem in Hrvatom svoboda in samostalnost. In tak človek se nastopa v juaoslovenskem politič= nem življenju, sc nanj lahko opira na* ša opo~:cija in zahteva državno oblast v roke!
= Heiriot. Na čelo francoske vlade je stopil mož. ki doslej Še ni imel n.kakega ministrskega portelja. Pred desetimi leti je uživalo Herriotovo ime v znanstvenem svetu deber sloves, toJa takrat se ta duševno visoko stoje!! mc * s politiko še ni pečal. Po poklicu je srednješolski profesor. Njegovo literarno delovanje je bilo uspešno. Glavni njegov spis nosi naslov »Gospa Rec?.-mier in njen pri.rate!iski krog«. Prizna!?, ga je akademija, V politiko je stopil kot župan v Lyonu. Kot glavar tretjega mesta v Franciji je razvijal zelo plodonosno udejstvovanje in kazal svoje izrazito socijalno čustvo. Zaradi tega je bil zelo popularen in leta 19M. ga je poslalo Ivonsko mesto kot svojega zastopnika v parlament. Po vojni je stopil na čelo meščansko - svobodno nadahnjene stranke radikalnih socijalistov In tak-> je prišel v najhujšo opozicijo proti Poincareju. On je ustvaril blok levice in povzročil padec nacijonalnega bloka. O Herrioru se misli, da bo deloval skupno z Anglijo v svrho. da doseže z Nemčijo sporazum. Ako bi proti takemu pričakovanju v Berlinu zavrgli Da-wesovo poročilo, pride med francoskem ministrskim predsednikom Herriotom in angleško vlado brez dvoma do točnega dogovora, kaj treba ukreniti v tem slučaju proti Nemčiji. Herriotu bi bilo všeč. da bi Nemčija stopila v Zvezo narodov, na kar bi se začelo tudi resno misliti na izpraznitev Poruhurja. Herriot ima v svojem programu tudi priznanje sovjetske Rusije. Kakor znano, je bil v Moskvi, kjer se je razgovarjal s prvimi osebnostmi sovjetske vlade. V notranjosti se hoče Herriot osvoboditi vsakega klerikalnega vpliva in delovati za meščansko šolo, kakor tudi izvesti različne važne gospodarske reforme. Tako hoče imeti notranjo zadovoljnost, da bi toliko lažje deloval v vedno težji zunanfi politiki.
Prnsveta.
— Tretja javna produkcija dramatične šolo Udruženja gled. igralcev. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da se vrši v sredo 18. tm. zvečer ob 20 v dramskem gledališču tretja in zadnja Javna produkcija gojencev dramatične šole. Vspored je prekrasen In najvestnejše naštudlran od g. režiserja Šesta, že pri prvih dveh produkcijah Je Imelo cenj. občinstvo priliko prepričati se o resnem stremljenju vodstva dramatične gole vzgojiti kar najboljSi na-raščaj našemu gledališču. Dramatična šola deluje brez vsake materljelne podpore In zato je njeno delo zelo otežkočeno Apeliramo na vse ljubitelje gledališke umetnosti, da v čim večjem številu posetijo produkcijo in na ta način dokažejo, da vedo ceniti nsebično požrtvovalnost učitelj-stva in s tem odpomorejo, da vodstvo dramatične gole ne bo za ves svoj trud plačevalo še deficit. Cene so tako nizke, da je obisk produkcije vsakemu omogočen.
— A. Sič: Kmečke hiše na Gorenjskem in njih oprava I. Izdala in založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, 1924. Dvoje izdaj: na finem papirju in na kartonu. Nova mapa marljivega nabirateba narodne ornamentike profesorja S i č - a bo gotovo razveselila vso našo javnost. Z marljivostjo, ki zasluži vse priznanje, in z vestnostjo, kakršna je danes komaj še lastnost redkih posameznikov, je avtor zbral v dveh okrajih Gorenjske toliko gradiva, lepega in bogatega gradiva, ki nam kaže pot nazaj k narodu. Stavbe, pohištvo, okraski in najrazlične ši predmeti so razvrščeni v krasni mapi v toliki izberi, da se oko res vzradosti ob tem našem bogatem zakladu. Tu ima obilo gradiva zbranega inženir-arhitekt. mizar, ključavničar, — sploh vsi poklici, ki imajo opravka pri gradnji in opremljanju hiš. Pojasnilni tekst je napisan v treh jezikih: slovenskem, srbohrvaškem in francoskem, tako da je publikaciji pot odprta tudi v širši svet. To krasno delo je prvo s^oie vrste med nami. Avtor in založba sta v po^ii me ri storila svojo dolžnost. Želeti bi bilo. da je vrši tudi občinstvo in zlasti zgoraj označeni faktorji. Pri vsakem nai čilu naj bi opozarjali ljudi na to pul kacijo in po možnosti predlagali črte, zasnovane v narodnem duhu
tak način bodo vršili v estetičnem slu veliko vzgojno nalogo, oberem bo v našem narodu tudi rastla panu samozavest, ki nam je doslej še mar Delo je izšlo v dveh izdajah Navad1 izda a na finem papirju stane DLi 0o._ . luksusna na finem kartonu v lepenkasti mapi pa Din 1 40.—. Ta cena priča, da je založba izdala tc delo iz ljubezni do stvari, kar je vredno, da se posebej zabeleži
štev. 138.
»SLOVENSKI  NAROD«  dne 18 junija 1924.
Sokolstvo.
AKADEMIJA V OPERNEM GLEDALIŠČU.
Ljubljanska sokolska društva in člani nase opere so priredili včeraj t ponedeljek 16. junija \ opernem gledališču akademijo t prid ruskim Sokolom.
Orkester Sokola L Je krasno zaigral nenec narodnih pesmi Slovenec, Srb, Hrvat, nakar je nastopilo 9 ruskih Sokolov s tremi vajami za letošnji ruski zlet v Pragi. — Solista Sevastjanov In P u-g e 1J sta Žela obilo hvale. — Deklamacija ge Nabloeke, je Izzvala mnogo priznanja. — Članice Šišenskega Sokola so ob spreminjanju luči dovrSeno Izvedle »Travl-ato« — Gumileva je čustveno zapela Debussvjevo »Pravljico« v franoskem je-Bfkn. V znak priznanja je dobila dva krasna Šopka. — Gdč. Rozumova je ariji »Marte« morala dodati Se eno pesem. — Pet članic ljubljanskega Sokola je krasno izvajalo VIdmarjevo »Jutro« in izzvalo fcrarno priznanje.
S skladbo »Dur in Mol« je orkester Sokola I. pokazal vse svoje velike sposobnosti, moSkl naraščaj ljubljanskega Sokola je strumno Izvedel par skupin na dveh konjih. — Pozornost je vzbudil ruski narodni ples. s spremljanjem ruskih balalajk — Gospa Abramova oblečena v pestro narodno nošnjo, je žela navdušen aplavz. — Ga. Lewandowska je krasno zapela arijo Llze .Saričeva pa je s čustvom deklamirala »Molk Belmonta«. — člani Sokola so na bradlji imeli malo smole, vendar pa so pokazali par krasnih vaj. — Popova občinstvo ni pustilo z odra, dodati je moral Se eno pesem. — Pet članov ljubljanskega Sokola je prav dobro izvedlo zelo težke proste vaje. — DmetnlSko dovrSeno petje g. Betptta, je občinstvo fasclmlralo^ Clanl SiSenskega Sokola so uspelo prireditev zaključili z Mumlkovo kompozicijo »TJ boj!«
Skoda, da je bilo gledališče zelo slabo posečeno, ker bi ta akademija morala z ozlrom na bogat in lep spored, kakor tudi na njen plemenit namen, vsekakor privabiti več ljubljanskega občinstva. Vsem, ki so sodelovali ln pripomogli do uspeha, Je treba najprisrčnejše čestitati. Prireditelji bi se morali zavedati, da je sredi junija naše občinstvo težko dobiti v gledališče, zato bf morali z Izrednimi sredstvi skrbeti za Številen poset. Gospod ične-članlce Sokola bi bile gotovo rade prodajale vstopnice po Javnih lokalih In bi jih gotovo raspucale. Zakaj pe to ni zgodilo? SIcer pa je bila tudi udeležba 8 strani Sokola samega prav malo častna. Z ozlrom na plemenit namen, ki ga Je imela prireditev, obžalujemo, da Je gmotni uspeh docela Izostal. V bodoče se morajo take prireditve drugače aranžirati!
★   ★ ★
— Ljubljanski Sokol priredi v Četrtek zjutraj 19. junija Izlet v KamnISko Bistrico. Obleka civilna Vsi bratje in sestre kakor tudi prijatelj! Sokolstva dobrodoSH. Odhod s glavnega kolodvora v četrtek zjutraj ob 5.05. Povratek z večernim vlakom ob 22. Polovična vožnja preskrbljena. Zbirališče na postaji.
— Sokofsk! zlet ribniškega okrožja ▼ Kočevje se Je vrSIl to nedeljo. Prireditev Je popolnoma mirno in sijajno uspela. Vreme Je bilo krasno, udeležba tsredio velika. Narodno občinstvo je prihitelo od blizu In daleč. Telovadba Je lepo uspela. Zlasti se je odlikovala sokolska đeca, naraščaj, članice ln člani na orodju. Veselica se Je vršila v obSIrnih prostorih požrtvovalnega br. Kajfeža ob sodelovanju neu-trudljlvib kočevskih narodnih dam Na zvoke Ljubljanske teleznlčarske godbe se Je zlasti mnogo plesalo »kolo«. Slavnost bo posetll! med drugimi vsi uradi in mnogo odličnih meščanov. Sprevod Je bil navdušeno aklamiran. V sprevodu Je bilo nad 200 Sokolov. Govorila sta zastopnik župe Drenik ln starosta Kočevskega Sokola dr. Rajh.
!?is«?Hpni vestnik.
— Cerkveni koncert pev. dr. »Ljubljane« pod vodstvom dr. Klmovca Je pomenil za prireditelje velik napredek, poslušalcem pa Je odprl pogled v čisto nov svet ruske nabožne pesmi. Z odkritosrčnim veseljem pozdravljamo prihod ln zmago globoko rellgljozne, prekrasne pravoslavne pesmi v našo katoliško cerkev. Iz-večlne vse pesmi so bile odpete častno, nekatere naravnost vzorno, »Gospodi pomi-luj« pa kar sijajno
naravnost vzorno igro in napad je dolgo časa ogrožal vrata Ilirije. Naglo izvedeni kombinacijski napadi so spravili ilirijansko obrambo popolnoma iz ravnotežja. Iz tega so sledili tudi trije efektni gosli in rdeča so vodih že s 3 : 0. Sedaj se je šele povspela Ilirija in ustalila se jo deloma pred vrati gostov. Iz pred goalom nastalega serumags je Oman zabil prvi goal za 7. in po krasnem Bregarjevem centru Vidmajer drugega. Za kombinirane je seortal Martinak 2 in Zemljak 1. V splošnem je bila igra živahna in napeta. Kombinirani so igrali z večjo voljo in ambicijo in fe zlasti trio napada daleko nadkriljeval ilirskega. Dobra je bila pri rdečih predvsem obramba Gmdcn-Pečnik, ki je tvorila neprodorljiv zid. Jančigaj je pokazal par elegantnih parad. V krilski vrsti je ugajal samo Pokom; Jcsih ne doseza Birse in Jamnik — tipično krilo — ie za halfa neuporabljiv. Brcar ni zadovoljil kot namestnik blesiranega Pokorna. — Iliriji je ležala še tekma prejšnjega dne v nogah. Najslabši del moštva je bila včeraj obramba, v kateri dela Pogačar velike vrzeli. Kril* ska vrsta od začetka ni delovala točno in se je znašla šele potem, ko so b'li trije gnali v mreži. Dodajanje žoge je bi!--> mestoma hrezsmiselno.    Napad  je  bil   izven forme.
Trio je ali pre-Tudi tehnicr* žari. Svetla t istotako se jc krilu. Vidmajer Oman in Učak
"ombiniral. ali premalo, vest ie bHa ona* ■ 1 jc Doberlet in Ft na drsnem v d"»f>cn polčasu, nista nudila, česar smo vajeni od njih pričakovati Sodnik g. Be* tetto je bil objektiven. Prekinil je predčasno tekmo, v kar je bil popolnoma upravičen. Podsavesmi kapetan pri izbiri moštva ne bo imel težke naloge.
STAFETNI MEETING.
Lahkoatletlčna sekcija SK Primorje priredi dne 2t. In 22. t m. na svojem Igrišču ob Dunajski cesti stafetnl meeting. Tekmuje se v dveh kategorijah. A Juniorjl ln B splošno. Meeting Je dostopen splošno, verificiranim in neverificiran m lahkoatletom cele države. Tekmuje se na tekališču Iz lesa, dolgim 307 m, širokim 5 m, z dvema ne-dvignjenima zavojema. Program Je sledeči:
Sobota ob 17. uri: 4X100 m za pod A. 4X100 m za pod B. — ob 17.30 : 400X300X 200X100 za pod A. 400X300X200X100 za pod B.
Nedelja ob 17.: 80oX200X400X200 za pod A. 800X200X400X200 za pod B.
Prijave s prijavnino za štafeto pod A D 5.—, pod B D 10.— le poslati do 21. t m. opoldne na tajništvo lahkoatletfčne sekcije Primorja (S. Sancin) Erjavčeva 24.
— Primorje I. : Primorje rez. v četrtek 19. Junija trening-tekma točno ob pol 18.
— SK Krakov : Primorje II. v četrtek IO. junija ob 16. uri na Igrišču Dunajska c
— Dunaj, 15. Junija. Tekme za pokal: Amateure , Sfanmermg 3:1 (1:1). Slovan : WAF 4:2 (2:0). Finalna pokalna tekma med Amateurf m Slovanom se vrši 6. julija. — Druge tekme: Wlener Sporfklub • Vienna 2:0 (1:0). Oba goala Je zabil KahnhSuser. Raptid : Hakoah 2:2. rTertha : Ostmark 0:0.
— Praga: DFC : Liberce 3:0.
— Gradec. Prvenstvena tekma G. A. O. : Sturm 3:0! Iznenađenje. Tekma je vzbudila senzacijo, kot poraz Vlenne po SportklubtL
TiH^IJt** Iti snort.
— K nogometni borbi naše drame ln opere nam pišejo: Čast in slava igri in petju naSih igralcev; v njihovo žogobreno umetnost pa nimamo bogve kakega zaupanja. Toda naj se Izkažejo tudi na tem polju. Seveda pa bodi teater kompleten. Zato nam ne gre v glavo, zakaj so si Izbrali napovedano razsodišče. Tudi to bi moralo biti strokovno. In zato smo mislili, če bi ne bilo v razsodišče pravilno naprositi čestite gg kritike. Potem stoprv bo vladala prava harmonija, če bo dana garancija, da kritike nI kalila niti trohica Izvedeniškega znanja, — prav kot pri teatru. Torej!
— Ljubljanski team — Ilirija 3 : 2. V četrtek, na praznik, 19. t m. se vrši v Mariboru tekma reprezentanc Ljubljane in Mari* bora. Ker je ilirijansko moštvo večalimanj že preigrano in od zadnjih tekem deloma izmučeno, je podsavez nominira! moštvo, sestoječe iz klubov Jadran, Hermes in Pri* morje, ki bo, kakor je pokazala včerajšnja trening * tekma z Ilirijo, Častno zastopalo seleno-bele barve mesta Ljubljane. Kombinirani team, se sto j 06 Iz igralcev Jan Čl ga j-PeČnik, Gruden-Pokom, Jesih, Jamnik.Pe-valok, Martinak, PleS, Zemljak, Pretnar, jo dosegel proti Iliriji, ki je nastopila z izjemo Bregarja v isti postavi kot proti Maribor«, lep uspeh m je zasluženo zmagal t 3 : 2. Kombinirani (rdeči) to ▼ Z4Č*lfcn predvodli
— Z Jezerskega. Sezona za letovi-ščarje se prične šele s 1. junijem Zato je edini hotel »Kazino«, kjer dobe tujci oskrbo, še prazen. Kakor po večini naših letovišč, je opažati tudi tu zelo površno zanimanje za tujski promet. Naravnim krasotam naših gorskih krajev skoraj nikjer ne odgovarjajo stanovanjske in življenske razmere, ki so pogosto krive, da si letoviščanji žele nazaj v mesta Tudi tu se domačini ne zavedajo, da bi jim bUa dobra postrežba in večje zanimanje* za tujce vir bogatih dohodkov. Sedanja oskrbnica hotela je sicer zelo prijazna, vendar pa daje domačinom prednost pred zunanjimi gosti, kar ni umestno tam, kjer bi bil tujski promet lahko tako velik, kakor na Jezerskem. S hrano je menda na vseh naših letoviščih velik križ. Tudi Jezersko ne predstavlja v tem oziru izjeme. Prihajajo ljudje, ki si hočejo popraviti svoje zdr^rVje, pa so prisiljeni jesti in piti to, kar jim pride pod roko in kar navadno slabo vpliva na zdravje. O dobri hrani s pogosto spremembo, ki bi odgovarjala zahtevam posameznikov, ni govora. Še slabše je s pijačo. Kdor ni prijatelj opojnih pijač, je sploh v veliki zadregi, kako naj ugasi ob vročih poletnih dnevih žejo. Voda je slaba, kisle vode ali kakih drugih brezalkoholnih pijač pa sploh ni. Človek bi se temu ne čudil, Če bi ne bil v najbližnji okolici vrelec kisle vode, ki prav malo zaostaja za drugimi mineralnimi vodami. Na posestvu gosp. Offnerja je namreč studenec povsem dobre mineralne vode, ki pa se izgublja v zemlji, ne da bi letoviščarjl vedet! za njo. V hotelu jo nimajo, dasi bi jo marsikdo rad pil. S 1. julijem pride oskrba v druge roke in potem se bodo razmere gotovo zboljšale, kajti lastnica hotela gospa Offnerjeva Je dobra gospodinja In zelo naklonjena zunanjim gostom. Pod njeno spretno roko dob! hotel povsem drugačno Hce. — Drugače pa je Jezersko kot letovišče krasno ln zlasti primerno za ljudi slabih živcev al! nagnjenja k jetiki. V bllžlnjl okolic! so krasne partije za Izlete, tako Vernikov Grlntovec, Koroški Storžlč, Češka koča. Sedlo (meja med Avstrijo in Jugoslavijo) Itd. Vse hribe pokrivajo smreke in bori, ki dajejo ozračju čudovito svetost Glede naravnih krasot spa<Ja Je-
zersko med najlepša letovišča Gorenjske. Le Škoda, da je zveza s Kranjem tako slaba.
— Iz Rogaške Slatin«. Zadevo glede pevskega društva »Sloga« treba spraviti na čisto, da se potem kaj ukrene, kar bi odpravilo neugodno razpoloženje, katero se proti društvu občuti z ene strani. Iz vrst pevcev se trdo, da so bili oni brez pravega vzroka grdo napadeni Treba raj še opazovat: delovanje pevskega društva, katero ostane nepristranska Tako pa se Je pevcem delala krivica. Pevski odseki, ki so se svoj čas ustanavljali, so se k:na!u raT^ti in -icer v glavnem rad! osebnih intrig in ftapadov, kakršnih je, žal, v naših naprednih vrstah vedno preveč. Pevsko društvo se ie pr> mnogem trudu ustanovilo in sedanji pevovodja je prevzel poučevanje samo pod pobojem, da mora biti društvo popolnoma nepristransko, češ da se bo moglo samo na ta način držati. Prijateljski sestanek je b:l zelo dobro obiskan, pogrešali pa smo 'akoj one. ki bi bili morali biti navzoči. Tu tiči odpor proti društvu. Mislilo se ie, da se društvu ne ustanovi. Ker pa se je ustanovilo, je nastal nepotreben bo« Med naorednimi vrstami treba sporazuma in strnjeni moramo stati :u povsodi proti našim sovra^om. med nami ne sme biti sovraštva in zavisti. Pri nas no gre za klerikalne privržence, ampak za nemčurje, ki se nam lahko smejejo v pest, ako se bomo med seboj preklali doma in po časopiju. Pevsko društvo hoče odslej mirno delovati in po delovanju naj ga javnost sodi. »Ostati hočemo nepristranski Jn pokazati gospodom, da so vas po krivem obdolžili za klerikalce in nemčurje.« Omenjamo, da podrrrajo društvo tudi nekatere najmerodameiše osebnost! v občini. — Podajamo ta pojasnila z odkrito želio, da pride do sporazuma med društvom in onimi, ki so proti društvu. Kdor ie proti kaki stvari, mora že tudi imeti svoje razloge za to! Treba torej domačega razgovora In pojasnila ter zagotovitve, da se bo držalo društvo teko, da ne bo nikomur v spodtikanie. Društvo obstoji, torej naj deluje in pridruži na? se mu vsak. kdor ima veselje do lepega perja. Zelo M bili mi zadovoljni in le v čast bi shtfilo Rogaški Slatini, ako se pevsko društvo »Sloga« dvigne iz sedanje nesloge k slogi.
Memoari dr. Bilinskega.
Svetovno vojno je zakrivil Fran Ferdi* nand. — Pa$id, Berchtold in Masarvk.
— Krvnik — Ludvik Ferdinand. —
Karel — nesreča Avstrije.
V Varšavi je nedavno tega izdal poljski pisatelj Scarlitt memoire drja. Bilinskega, znanega državnika, ki je svoje dni v Avstriji igral veliko vlo* go. Memoiri obsegajo spomine iz dobe od grofa Taaffeja do zadnjega avstrij* skega ministrskega predsednika drja. Lammascha. Nas zanima predvsem oni del spominov, ki se nanašajo na peri* petijo v zgodovini bivše avstro*ogrske monarhije, t. j. na usodepolne sarajev* ske dogodke in na njih katastrofalne posledice.
V tistih usodnih dneh je bil dr. Bi* linski skupni finančni minister, zato je njegova sodba o teh dogodkih gotovo avtoritativna. Dr. Bilinski proglaša od* krito za edinega krivca velike svetovne tragedije nadvojvodo Frana Ferdinanda ter utemeljuje to svojo sodbo z doku* mentarnimi dokazili.
Ker še nimamo pri rokah memoirov v izvirniku, navajamo, kar v tem oziru piše v »Neue Freier Presse« Karel Litt* hardt: »Dasi gre za tragično krivdo v starogrškem smislu, vendar se ne da spraviti s sveta dejstvo, da se je nad* vojvoda Fran Ferdinand na naravnost briskanten način povspel v svojem, njega posebno označujočem avtokra* tizmu nadvse odredbe za osebno var* stvo, ki jih je ukazal skupni finančni minister kot edini v to poklicani organ. Bilinski navaja v dokaz tega tiskani službeni program za bosanski poset prestolonaslednika. Na četrti strani te* ga programa se nahaja zaznamek vseh onih oblasti, katerim se naj službeno dostavi ta program. V tem seznamku so navedene vse centralne oblasti av» stro*ogrske monarhije z edino izjemo
— skupnega finančnega ministrstva. Tako daleč je šel nadvojvoda v igno* ' branju te oblasti, ki je bila zvezana z riosno in Hercegovino, bolj kakor vsa* ka druga.
Kakšne pogreške je zakrivila Av* strija napram Srbiji, je razvidno iz ugo* tovitve dr. Bilinskega, da je leta 1912. prispel srbski ministrski predsednik Pašič na Dunaj v namenu, da stopi v pogajanja z ministrom zunanjih del BerchtoMom. Ta ga pa sploh ni hotel sprejeti. Bil je to današnji prezident češkoslovaške republike, dr. 'Masarvk, ki se je radi tega pritožil pri Bilinskem. Ko je Bilinski nato grofa Berchtolda vprašal za vzrok, zakaj ni hotel sprejeti Pašića, mu je Berchtold dobesedno od* govoril: »Zategadelj, da bi dr. Masarvk ne dobil nobene — ,provizije!'« Raz* kritja dr. Bilinskega o stremljenju go* tovi h merodajnih političnih voditeljev v Srbiji, Id niso nič manj m nič več nameravali, kakor nadomestiti dom Ka* ragjorgjevičev s — Habsburžani, da* jejo globok vpogled v brezglavost av* atrijske zunanje politike.
Kar poroča Bilinski o znameniti ministrski seji, v kateri je bil sklenjen ultimat Srbiji, daje mnogo snov! za razmišljanje. Bilinski ugotavlja, da je
I bil grof Tisza edini, ki je zahteval, da mora ultimat vnaprej izključevati vsa* j ko vojno. Neugodno sodbo izreka Bi* ; linski o poslaniku baronu Gieslu. kate* j rega dolži. da je Beograd zapustil, dasi I je Srbija odnehala v mnogih zelo vaz* j nih točkah ... Izredno ostri so napadi dr. Bilinskega na avstrijsko armadno vodstvo, predvsem pa na nadvojvodo Friderika in Conrada Hotzendorfa. —. Nadvojvodo Ludvika Ferdinanda ime* nuje Bilinski krvnika in mu dokazuje.
da je v Galiciji postavil cele *o*v!o\e vešal, na katerih je dal obesiti nedolže ljudi.
Naravnost uničujočo sodbo izreka o cesarju Karlu. Imenuje ga največjo n*» srečo, ki je mogla zadeti Avstrijo in na označuje kot slabiča, nezrelega wofn, ki ni imel nobenega značaj irj ki 'o opcrirnl samo z sahrbtnostjo in neod* kritosrčnostjo.* — S temi zanimivimi memoiri se bomo še bavili, ko jih do* bimo v roke v originalu.
v Ljubljani, dne 17 junija tlJ?4 Pred desetimi !eti v KonopiSltt.
(Razgovor med Viljemom in Fran Ferdinandom.)
Dne 14. in 15. jun. 1914 se je mudil nemški cesar Viljem pri prestolonasledniku Franu Ferdinandi: v KonopištU. S tem sestankom se bavi ^ref Wax Mont-selas »Leitfaden zur KriegsschuJdfra-ge«, ki je izšel v Berlinu.
Poprej je bil sestanek v Miramaru, kjer so se preresetavala »vprošania velike politike«. Fro.n Ferdmn^d je trikrat iz-avil. da mora stut? Romunka in Grška kakor trden zid proti Slovanom, ako mogoče, tudi Turčija. Fran Ferdinand se je dotaknil na to notranje politike v Avstriji in razburjen ie rekel, da so Slovan? vedno bolj iz^rvalnl in »re-sramno predrzni, kar smatra za veliko nevarnost. Nemški cesar ie odgovoril, da mora brti avstrHska po3rtJ?*a germansko orijentirana. Opoz:ciio in obstruk-cijo Čehov treba izrabiti v to, da sc Mm v resnici g!ava umije. Nadvojvoda da je odvrnil, da to odgovarja povsem njegovemu preoričanju.
To je bil pogovor v Miramaru, na kar ie sledil sestanek v KonopiŠtu. Pred kosilom in po kosilo sta imela cesar in prestolonaslednik dnlj^i pogovor, pri obedu pa sta razpravljala o baš* sporočenem konfliktu med Grki in Turki. Končno sta konstatirala svojo nenaklonjenost do bolgarskega krala. V pogovoru po kosilu se je izrekel Fran Ferdinand o Ttaliji in nienem kralju zelo nepovoljno. Viljem pa je skušal razpršiti to nezaupanje do Italije. Prestolonaslednik je potem zelo zaničevalno govoril o Madžarih, rekoč, da je Madžarska igrišče boja posamezmh družin in oli-garhična vladna oblika vrši nasilstva nad nemadžarskimi elementi, ki tvori;o več nego 50% skupnega prebivalstva. Zelo nemilostno je omenil Tiszo. ki hoče biti d'ktator ne le na Madžarskem, marveč tudi na Dunaju. Češko je ožigosal ln nagfaš&I potrebo varstva Nemcev, k! b? morali tvorit? »ferment«. Sprava se mora oktrofrat! z Dunaja___
Sovraštva do Slovanov je bU poln sestanek v Miramaru. poln peklenskih naklepov proti Slovanom je bil sestanek v Konopištu. Dva nemška oblastnika sta hotela določiti usodo Slovanov, to je, potlačiti jih v suženstvo pod nemškim jarmom, pa jima je korenito izpod-letelo. Usoda :'u je udarila in Slovan gre na dan! Kaj še vse sta nemška tirana govorila, to seveda se ne ve. Pa je že dosti to, kar je tu odkrito.
In naši klerikalci so neprestano pe-
bo vest in da je rato prodala svoja pod* jetja škofu, da bi so zasigurala za vs© slučaje proti vsaki eventualnosti. — P*% Ljubljani se širi tudi druga vest, ki spravlja klerikalna podjetja v zvezo 13 osebo dr. Sušteršiča. Kakor smo se in* formirali, je ta govorica, kolikor se nanaša na dr. Stisteršiča. neosnovana.
— NAROČNIKOM »NARODNE* GA DNEVNIK A«, ki so poravnati naročnino za mesec dni vnaprej, a so ostali sedaj brez dnevnika, smo pripravljeni pošiljati naš list brezplač** n o do časa. ko so poravnati naročn;nr* pri »Narodnem Dnevniku«. Dotičnilel naj se javijo upravi našega tista.
— Znamenja časa! — Bilo je zed-njo nedeljo popoldne v hudo klerikalci vasi ljubljanske okolice. K mestnem« turistu stopi kmetski človek, s kolom v roki. a ne s hudobnim namenom, ter zaklije kot parolo: »Dol z Orjuno!
držite z Orjtmo. pa vas--« (naredi
kretnjo s kolom.) — »Zakaj pa ste proti Orjuni?c — »Zato, ker so Or-junci za drŽavo.« — »Saj moran.o biti vendar vsi za državo U — »Na k , mi kmetje že ne U — Komentana menda nt treba. Pripomin.pmo le. da v tisti vasi bržčas nf nobenega Orjunaša, pa vendar je taka jeza nanjo, ker so — za državo.
— Slovenci! V nedeljo*, dne 32. s. ma. slavimo v Sloveniji dan treznosti. V isa namen priredi Društvo za gojitev treznosti- ob 10. url dopoldne v dv-oram Mestnega doma v Ljubljani treznostn* zhorovanje. Vsa poročila bodo kratka, strogo stvarna in podana od strokovnjakov. Po dežrli naj društva priredijo svoja zborovanja m naj se snujejo nove treznosrne organizacije v okviru društev.
— Na naslov cestne policije. Na cesti proti Posavju se sedaj kraano razcvetajo Upe. Niso pa Se v polni krasoti, le je na delu tista vrsta stark m mladih ljudi, tat jih vandalsko uničuje. Da dobi pest cve*-ja, ki ga največkrat proda za par eiaarnt. polomi nešteto vej, ki jih oskubljene nsb-meče po cesti vse navprek. Te dni so trij« paglavci nalomili za precejšen vosICek In jih poskrili v pfienlčno njivo Ne samo da je tisto lipo žalostno pogledati, tudi pšenica Je trpela mnogo, kajti paglavei n* čutijo, najbrž pa nočejo Čutiti Škode, ki jo povzročujejo. Zares potrebno Je, da se sedaj na Dunajski cesti do Posavja pos-a-sl stalna straža, to pa taka, ki bo energično nastopala proti Škodljivcem, sicer line rim hodo prebolele stoterih ran, ki se Jim prizadevajo dan na dan.
— Sv. Križ pri Kostanjevici.    V tber 23. »Lažiljuba« me nepodpisani napada kot načelnika tok. Sokola, da Iščem ln lač<n*,
Ht I  kje bi mogel kaj najti za volitve. Vete m«
slavo Franc Ferdmandu m ga povzdi- j ?e!lnoit dft đam na ta dopla prlmerGn ^
govah v deveta nebesa z lažjo, da jc j govor Pred rwm poiIviJam dopisnika. «a
pravičen Slovanom in da jim bo dal | mj javi lmena dotičnih »Orlic« in bivala
samostojnost in srečno bodočnost! Se-
daj nain nemški pisatelji razkrivajo istino, kako je mislil o Slovanih in kaj :'e nameraval Ž njimi največji habsburški hinavec Fran Ferdinand.
*  * *
A— Minister Pribičevič v Ljubljani. Z današnjim brzovlakom je prispel v Ljubljano minister prosvete g. Sveto* zar P r i b i č e v i ć. Po zajtrku, ki ga je vzel v krogu svojih ožjih prijateljev v restavraciji g. Krapeža v »Zvezdi». se je minister z avtomobilom odpeljal na Bled, da poroča kralju o raznih te* kočih vprašanjih svojega resora. Na Bledu je od sobote tudi minister zuna* njih del dr. Momčilo N i n č i č. Tu je bil tudi minister pravde dr. G r i s o g o* n o, ki si je v soboto v spremstvu viš* jega državnega pravdnika Jegliča ogle* dal žensko kaznilnico v Begunjah. Mi* nister prosvete Pribičevič ostane na Ble* du do četrtka.
— y>Nsrodni Dnevnik« prenehal iz* ha jati. Z današnjim dnem 8 prenehat izhajati »Narodni Dnevnik«. Njegov glavni urednik pravi v današnjem uvod* niku »V slovo«, da je list prenehal iz* hajati »po višjem nalogu», tržaška »Edi* nost« pa ugotavlja v brzojavki iz Ljub* jane, da je »Narodni Dnevnik«* — »po* stal žrtev brezobzirnega strankarskega boja.«
— Škof dr. Jeglič lastnik »Jugoslo* vanske tiskarne«? Po Ljubljani kroži govorica, da je škof dr. Anton Bona* ventura Jeglič nakupil vsa podjetja »Katoliškega tiskovnega društva« — »Jugoslovansko tiskarno« s knjigovez* nico in klišarno in »Jugoslovansko knji* gamo«. Za vsa ta podjetja s poslopji vred je dal baje deset milijonov dinarjev. Če je ta vest resnična, ne vemo, vzdržujejo pa se z vso trdovratnostjo. Pravijo, da ima klerikalna gospoda sla*
»Orlic«, katere sem vabil v gostilno, jih tam napala! in poslušajte, kakor pravi dopisen »Lažlljubac, tudi s pečenkami pogostil, da bi v pijanem stanju od njih izvedel, kako naj bi sodil potem vse druge. Ako m! t<*&m ne Javi. ga javno Imenujem za navadn*»«m lažnika, ki bi me rad s svojo neotesanostjo I oblatil Kolikor poznam kot domačin tt»-kaj^nje razmer«, v Sv. Križu »Orlic« sploh j nI, ako jih pozna dopisnik, naj Jih imenoma navede, da se bom znal v bodoče napram tej družbi vesti tako, kakor zahteva
olika. Pri nas so se razmere zadnji čas tako spremenile, da Vas bo kmalu strah tn da bo ostal Va5 katoliški dom le 6e žalosten spomin preteklosti. To Je pokazala procesija na velikonočno nedeljo, na katero ste z največltm naporom in kljub St. Jer-neiski godbi, ki Še danes nemilo brenči po ušesih ljubiteljev lepe glasbe — spravili skupaj le par orlovskih figur. Ne hodite na sclnce z maslom na glavi. Za bodoče volitvo Je dovolj gradiva zbranega. Pa ne mislit*, da sem to Izvedel od »Orllc«^ Zadostuje Vam naj, da nam je za enkrat zelo dobrodošel g. kaplan s svojim »podučevanjem« mladoletnih otrok In pa gospodarstvo sedanjega občinskega odbora z g. župnikom na čelu. Le veliko več, bodite prepričani, da boste po volitvah presenečeni. Dolgo sra» gledali Vaše početje — a vsaka stvar Ima svoj konec. Toliko za enkrat Ako Želita* sem Vam na razpolago. Bog živi! — Tran-ce Colrtrič, načelnik »Sokola«^
— PasJ« kontumac v LJubljani. Pišejo nam: človek bi mislil, da se vsak pam» ten človek zaveda, eminentne nevarnosti pasje stekline. In da vsak plmaša primarno razumevanje prepotrebnim vladnim odredbam v zatiranju te strafine bolezni. V LJubljani Imamo upravičeno proglašen po? ostreni pasji kontumac, a seveda na papirju. Dočlm vestni lastniki psov r resntet pazijo na to, da spoštujejo zakon. In gledajo svoje ljubljence z nataknjenlmi trt. baml, zavedajoči se pa, da Je ta muka m njihov ln drugih dobrobit potrebna, pa razni brezvestni La lahkomiselni ljudje svoj« navadno slabo oskrbovana RČeneta pusfc£ prosto ln brez nngobčrika lotau okoli, da ta hrezobraano8t gre tudi daleč,    da jm
Stran 4
štev. 138.
jemlje celo brez varnostnih priprav v restorane in vrtove seboj. Po ulicah se klati dan sa dnevom cela vrsta nezavarovanih psov,
ki toliko, da policajem ne ližejo Škornjev. ▲ javni stražarji se toliko zmenijo sanje, kot za lanski sneg, in policija kaznuje ovadene lastnike menda s pridržano po-, hvalo, mesto s zaporom, kot to zaslužijo. Vprašamo se tudi, kako pridemo lastniki psov, ki pazimo nanje, do tega, da so prav naši psi izpostavljeni pokolju in eventualni infekciji s strani nezavarovanih psov. In recimo, da ml tak pes okuži otroka, ali ugrizne rodbinskega očeta, in mu povzroči prezgodnjo BtraSno smrt, — ali bo tak brezvesten In zanikem gospodar morda nadomestil otroka, aH vrnil očeta rodbini, in zanjo skrbel. Zadnji čas Je že, da stori oblast svojo dolžnost in poSlje konja-ea dan za dnevom po cestah, da polovi in l>obije nezavarovane pse, lastnike naj pa kaznuje, kot zaslužijo ti antisocijalnl elementi,
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane.
zdravstveni izkaz mesta LJubljane v času od & do 14, Junija Izkazuje to-Ie statistiko: Umrlo Je 27 oseb, 15 moškega in 12 ženskega spola (tujcev 14). Smrtni vzroki: žtv-tjenska slabost 1. JetJka 6, Skrlatica 1, za-strupljene rane 2, možganska kap 2, srčna hiba 1, bolezni filja 3, rak 1, drugi naravni smrtni vzroki 10. Med tem časom se Je rodilo 20 otrok, 9 moškega In 11 ženskega Spola. Naznanjene nalezljive bolezni: davita 2, dušlIM kašelj 2.
— Fazne nezgode, Jakob Langus, 221et-tf posestnikov sin !z Leš pri Radovljici, je 11. t m. vozil hlode. Na nekem ovjnku pa te Je voz prevrnil nanj. Langus Je dobil te-gke telesne poškodbe. — Pri nakladanju hlodov se Je ponesrečil Fran Maček, 601 et-tđ posestnik iz Broda pri Logatcu. Stiio mu Je desno noga — Janeza Potočnika, 20let-ttega delavca iz Oor. Save, Je v Kranju udaru" neki neznanec po desnem očesu tako Inočno, da ga Je težko poškodoval. Vsi poškodovanci so bil I prepeljalnl v ljubljansko bolnico.
— Kobilice v Bosni. Selo Cltlak v Bosni so poplavili celi roji kobilic, ki so uničili vse setve ter pridelke, škoda Je ogromna.
— Bogata dedSčlna. čevljar Konrad IffuTler Iz Vlnkovcev na Hrvatskem Je dobil te dn! obvestilo od lzseljenlškega konzulata v Zagrebu, da Ima podedovati 16 milijonov dolarjev Ako se Izkaže, da Je on faktično postavni dedič, potem bo Mflller brezdvomno najbogatejši mol Jugoslavije. Na račun »bodočihc milijonov, si je čevljarček že kupil nov frak ...
— Dva poskušena samomora v Zagrebu. Radi nesrečne ljubavi Je skočila v Ma-frslmirsko jezero pri Zagrebu 92 letna sobarica TJrSula P. Pravočasno so Jo Se potegnili Iz vode — Delavec Valentin Preme«, je SI vel v konkubinatu s vdovo Te-reS. Ker Je TereSeva prekinila vse vezi z nJim se Je s samokresom petkrat ustrelil. Dve krogli sta ga zadeli v prsa. Težko ranjenega so prepeljali v Zakladno bolnico.
— Plodonosan vlom,   V noči 16. tm Je bfl lzvrSen na Ahaci je vi cesti v stanovanje natakarice Panike Slok vlom  In je storilec odnesel 6150 Din gotovine. O vlomilcu nI sledu.
— Policijske prijave: tatvine 4, kaljenje nočnega miru 4, cestno-policijski red 6, pasji kontumac 6, telesna poškodba 1, poSkodba tuje lastnine 1, poskusen samomor 1
— Številni vlomi In tatvine. V Vrh dole okraj Studenci so vlomili neznani storilci pri posestniku Karlu Dukašku. Odnesli so harmoniko, dve obleki, nekaj zlatnine in več drugih predmetov v skupni vrednosti 6400 Din — V Laškem so tatovi odnesli ključavničarju Adolfu Majlnu vrtalni stroj, vreden 500 Din. — Posestniku Franu žlbertu Iz Stražlšča pri Kranju so bili ukradeni razni predmeti v skupni vrednosti 2000 Din in 500 Din gotovine. Na Racarskem vrhu obč. Sv. Urban so vdrli lopovi v nenaseljeno vilo zasebnika Vilja-na EIsbaeherja. Vlomilcem je padel v roke precej bogat plen v vrednosti 7480 Din. — Kolo znamke »Steyer« je bilo na kolodvoru v I-Jutomeru ukradeno Francu Sla-▼ičn Kolo je vredno 2000 Din. — V okolici Vojnika pri Celju so se pojavili nevarni tatovi. Tako je bila Franu Prevolnlku ukradena 500 Din vredna ura in posestniku VI-denšku lz Randal je bilo ukradenih več predmetov vrednih okoli 1000 Din. — Na Dobravi so tatovi obiskali posestnika Štefana Liožaka. Odnesli so nekaj obleke, vredne 1200 Din. — V Podkraju je bilo vlomljeno pri posestniku Franu Vovku, kateremu je bilo odneSeno par zlatih predmetov, vrednih 1578 Din. — Na Jesenicah !»o neznani storile! vlomili v gupo Kranjske ind. družbe Odmontlrali so električni motor, last družbe In vreden 2500 Din.
IZ CELJA.
-■c Občinske volitve v občini Celje-ofcollca. V ponedeljek so se vrSile občinske volitve sa občino Celje-okolica. Udeležba na obeh voliščih je bila precej živahna. Značilno Je, da Je na dan volitev počivalo delo v tovarni Westen ln je dala ta tovarna na razpolago tudi vozila za nemško listo. Tovarna Westen nikdar ne upošteva nobenih Jugoslovenskih državnih prazni-nlkov in se tam ob državnih praznikih vedno dela, smatrala pa Je za potrebno, dati na dan volitev celi dan prosto svojemu delavstvu, da se Je lahko udeležilo volitev In volilo nemškutarsko listo. SI bomo to v bodoče zapomnili m site lojalne naSe »nemške« državljane Se ogledali natančneje.
—e Izid volitev v občini CelJe-okollca. Prva lista klerikalna Jo dobila 839 glasov 12 odbornikov, druga lista Korenov! socijalisti 166 glasov 6 odbornikov, tretja lista Sernotovi socijalisti 75 glasov 2 odbornika, četrta lista gospodarska lista 251 glasov 9 odbornikov, peta nemška Ust« 111 glasov 4 odbornike. Od gospodarsko liste so izvoljeni: Knkovee Vinko, Fesa r 1 n c Ant, O m 1 a d I S Jakob, B o-,14* JoaJai gajoinlk l£na* BaeJUer
Baltazar, P n I n i k Fran, 0 n v a n Hin-ko, S r 1 b a r Jakob.
—c Protltuberkulozni dispanzer v Celju, ki Je nameščen v samostojnem oddelku invalidskega doma v Gregorčičevi ulici začne poslovati v petek, dne 20. junija ti. j Poslovne ure so odslej vsak torek in pe- j tek od 8.—9. dopoldne. Dispanzer vodi pri-marij celjske javne bolnice g. dr. Ivan Rajšp. — Tako Je otvorjen v Celju zopet nov državni dobrodelni zavod, ki Je namenjen trpečim revnim slojem
—C Pa rast o« za padlimi trboveljskimi nacijonalisti je priredila celjska pravoslavna občina v nedeljo dop. v veliki dvorani Nar. dom. Opravil je parastos pravoslavni svečenik dr. Ljudevit Peric. Sodelovalo je pri parastosu Celjsko pevsko društvo. Udeležilo se Je parastosa mnogo narodnega občinstva.
IZ MARIBORA.
—m Razvitje 8okolskega prapora pri 8v. Lenartu v Slov. goricah^ Eden najbolj delavnih ln zavednih »Sokolov« v Mariborski okolici In to je gotovo po zaslugi g. dr. Goriška Je Sokol v St. Lenartu v Slov. goricah. V nedeljo dne 15. Je praznoval slovesno razvitje svojega prapora Ku-mica prapora, ki Je edina te vrste med Sokolstvom, je bila ga soproga dr. Goriška. Prapor Je lz domačega platna, vezen z narodno ornamentiko, torej v praporih sploh nekaj posebnega. To nenavadno in Izborno vspelo delo je delo priznane vešča-kinje v vezenju, gospe notarjeve Ašičeve iz Maribora. Kljub negotovemu vremenu in Smetanovi proslavi v Mariboru, je bil po-set od raznih strani zelo razveseljlr. Med drugimi Je prisostvoval Sokol iz Ptuja, Jarenine, Ruš, v posebnem častnem Številu pa mariborski Sokol z jezdnim oddelkom, na čelu mu g. Novak. Mariborski sokolski naraščaj Je odšel peš že zjutraj v Sv. Lenart Naraščaj je imel to nedeljo svoj izletni dan, ter ga Je spojil s tem izrednim slavjem. Slavnost se je vršila na vrtu nove stavbe gostilničarja g. Recarja ob cesti proti Trojici. Slavnostl je prisostvovalo tudi domače ljudstvo. Bilo bi ga Se več, toda deloma je bilo zadržano pri košnji, večinoma pa je bilo ljudstvo preplašeno vsled propagande nasprotnikov Sokola, češ da pride s Sokolom tudi 40 Orjunašev. ki da bodo vse nasprotnike Sokola, češ da pride s Sokolom tudi 40 Orjunašev, ki da bodo vse nasprotnike Sokola pobili. Vreme je le deloma nagajalo, sicer se je slavnost Izvršila po vsporedu ln brez kakih incidentov.
—m Strela udarila. V soboto opoldne se je od Pohorja proti Dravskemu polju privlekla kratka, pa huda nevihta. Udarilo je v Bohovi v neko gospodarsko poslopje, združeno s stanovanjem. Poslopje je večinoma pogorelo. Na lice mesta je razen okoliških požarnih bramb prihitela tudi mariborska požarna bramfoa. Prizadeti posestnik je Peter Kselman. Bohova Št. 10. Požarne brambe so rešile živino in poljedelske stroje.
—m Nezgode. Slikarski mojster SIraon Renat Je padel z voza tako nesrečno, da si je odtrgal del ušesa ter tudi si?er poškodoval po glavi. — Služkinja Ema Turn-Sek na Koroški cesti Je padla s črešnje ter dobila težke notranje poškodbe. Oba je reSilnl oddelek odpeljal v bolnico.
—m Ropar%i umor v Grajskem logu. V neposredni bližini Maribora se je zgodilo tekom zadnjih let že več skrivnostnih umorov, katerih menda do danes Se nobeden ni pojasnen. Ti slučaji so se izvršili blizu ob cesti Krčevina-Lajteršberg proti Pesnici. Že takrat smo opozorili varnostno oblast da Je napačno, ako se v takih slučajih od strani orožništva ne stopi takoj v zvezo z mestno policijo, ki ima na razpolago marsikaj, česar orožništvo nima, glavno pa je, da so hudodelci gotovo bolj znani policiji, kakor orožništvu. To pot pa gre še za posebno zagoneten slučaj. 2e v soboto zvečer so krožile po mestu strašne vesti o umoru dekleta, katerega so našli pri Treh ribnikih.
Na splošno začudenje mariborska policija ni vedela nič drugega, kakor so vedele povedati vesti. Predvsem treba korigirati prve vesti v toliko, da umorjenke niso našli pri treh ribnikih, temveč precej daleč od njtti zgoraj v gozdu, ob poti, ki vodi proti svo-ječasnl gostilni VVclfszettel, ki se nahaja v gozdu na poti k Sv. Urbanu. Umor Je bil Izvršen blizu Kokošinekove viničarije na meji občine Krčevina in Lajteršberg. Da gre tu za umor, je danes brez dvoma. Ako gre tudi za roparski umor ali posilstveni umor, še ni ugotovljeno, Glede slednjega obdukcija Še ni mogla ničesar ugotoviti. Vesti o prerezanem trebuhu so neresnične. Pač pa je imela ženska, stara okrog 35 let prerezan vrat in Je umrla na izkrvavljenju! Nož je ležal poleg nje. Po obrazu ?e imela več poškodb očlvidno od praskarHa z rokami, ozlr. z nohti. Tudi leva roka je b:Ia krvava. Sic r se opis stania uiema s prvim poročilom. Obdukcija se le izvršila v nedeljo popoldne. Izvršil Jo le g. dr. Jurečko. Ta slučaj Je tudi pokazal, kako slabo je v Mariboru preskrbljeno za točno sodno preiskavo. Umorjenko so našli že v soboto popoldne, pa nI bilo mogoče dobiti takoj sodne komisije, ki bi bila na licu mesa lahko marsikaj dognala. SIcer pa se je svoj čas zgodil še bolj zagoneten umor učitelj'ce Scmvet-ger sredi mesta v nekem hotelu. Id še danes tudi nI pojasnjen. Značilno Je ruda. da mnorjenke tudi okoličani ne morejo spoznati, čeprav ženska ne more biti daleč od Maribora, nakar kaže že Jerbas s piščanci, katere le gotovo nesla v mesto. ozir. Jih morda nesla neprodane nazaj. V kriminalističnih krogih se domneva, da so sumljivi umora nekateri dosedaj še neizsledeni ubežniki II Jetnlšnlce v Mariboru ln Celja,
—m Naped na lavnem trgu V soboto
popoldne Je bil na Zrinjskem trgu z nožem nevarno napaden Rostohar, spremljevalec tovora za tvrdko PredoviČ. Dobil Je težke poškodbe na hrbtu ta v prsa. Rešilni oddelek ga |e pripeljal t bolnica Nasedel ga Je
m
Invalidski kongres v Ljubljani
Včeraj v ponedeljek se Je nadaljeval
kongres invalidov. Kot prvi se Je cglasll advokat Kunovčič iz Beograda, ki Je napadal vlado, naglasujoč, da invalidski zakon dosedaj še ni bil izdelan ln predložen na rodni skupščini. Novosadski invalid Ne-rančlc, Je nastopal zlasti proti nepravilni redukciji Invalidov in povdarjal, da Je Invalidska podpora veliko prenizka ter je navedel več tozadevnih slučajev. H koncu je predlagal da se v svrho samopomoči oeta-nove invalidske zadruge. Glavni tajnik kongresa major Mihajlo Gavrič lz Sarajeva, Je v svojem stvarnem govoru pozival Invalide, da trezno presojajo vse zadeve in da se ne puste vplivati od gotovih okol-Sčln. Grajal Je zlasti postopanje Osrednjega obora, ki je povrSno zastopal Interese Invalidov. Apeliral Je na koncu na složnost Invalidov. Invalid Radovič iz Zagreba je navedel nekatere kričeče slučaje, ki Jih Je zagrešila redukcijska komisija v Zagrebu. Komisija Je kratkomalo reducirala Invalide, ki niso imeli listin v rokah. Predlagal Je, da se Invalidski fond. razdeli med najbolj potrebne člane.
Invalid Baltič Je ostro napadel upravni odbor, nakar JeDalmatlnec Kazarl poročal o redukciji v DalmacIJIL Invalidi, k» so bili namenjeni za redukcijo, se enostavno niso pozvali na pregled.
Nato Je govoril kot zastopnik slovenskih invalidov Meznarič. Naglašal Je uvodoma, da Je osrednji odbor svojo nalogo slabo vršil in je zastopal preveč konservativno stališče. Povdarjal je zlasti dejstvo, da bo treba na vsak način doseči izpopolnitev v finančnem zakonu predvidevanih postavk v korist invalidov. Glede volitev je Meznarič zahteval podpore. Kljub temu. da Šteje ljubljanska podružnica 752 Članov, nima niti enega delegata dočim odpade v drugih krajih mestoma že na 10 članov po en delegat. — Pavlovič Je nato kot zastopnik kruševačkega okrožja hvalil zlasti plemenitost Dimitrija Milojeviča, ki Je dal invalidom veliko ustanovo. Za njim je govoril hotelir ln bivši častnik NediČ. Dopoldansko zborovanje je bflo nato zakTiur^no, nakar so se udeležnlki kongresa fotografirali. Na popoldanskem zborovanju Jo predsednik Spasoje DImitrljevič reagiral na izvajanja dopoldanskih govornikov in Je branil osrednji odbor, naglasujoč, da je v polni meri storil svojo dolžnost Glede redukcije bo vsekakor treba Izvršiti revizijo. Nato so govorili Stajic, Seunovčič, Mr-valjevič In Kosanovič, ki so poročali o organ Izatorskem delu v udruženju.
Nato se Je vršilo glasovanje o poedl-nlh točkah ln predlogih dnevnega redn. Stavljeni so bili Štirje predlogi In sicer 1. glede sprejetja poročila upravnega odbora, tako kot Je tiskano v posebni številki »Ratnega invalida«. 2. glede neizplačanja 4 odtisočkov organizacijam, ki niso ulače-vale prispevkov osr. odboru In da se sprejme poročilo nadzorstvenega sveta s prvotno omenjenim odlokom, 3. glede sprejetja tajnikovega poročila in 4. glede sprejetja poročila nadzorstvenega sveta. Prvi trije predlogi so bili soglasno sprejeti, za četrtega pa se je vršPo poimensko glasovanje. Predlog je bil sprejet z 69 proti 24 glasovi. Načelnika invalidskega oddelka dr. Ježa in Prof. Aclmoviča iz Subotice je skupščina izvolila za ča<tna Člana Invalidskega udruženja z ozirom na njih agilno delovanje v prilog Invalidom tekom zadnjih let.
Gledališko pismo z Dunaja.
Bivši ravnatelj Volksopere  menda ni >
bfl naklonjen našemu dr. A d r i a n u (.dr Maks Morie, naj štajerski rojaki; šele pod* novim vodstven nastopa dr. Adrian v večjih in glavnfh vlogah — in žanje popoln uspeh. Takega terorja ne zmore vsaka opera! NI dvema, da čaka našega Adriaaa sijajna bodočnost. Zato je le odobravati, da se ravnatelju Hubadu še nI posrečilo, pridobiti ga že letos za ljuubljansko opero. Na D. Ima več prilike, da se še Izpopolni ln tudi pridobi sloves prvovrstnega umetnika, šele potem more * poskusiti srečo v domovini« Nemo propheta in patrla velja pri umetnikih bolj nego pri kateremkoli drugem poklicu, šele tujina jim more odpreti vrata do pravilne in pravične ocene v domovini!
Dr. Adrian ima v novih razmerah pri VolksoperI ugodnejše stališče; moro dobiti tudi dovolj časa, da gre gostovat v druga mesta. In tako ga boste mogli slišati od časa do časa tudi v LJubljani, ako boste želeli. — Gostoval je tudi že v Gradcu; v »Tagesposti« in rTagblattu« ste mogli čitati zelo laskave ocene. Prvi list je pisal n. pr. 17  maja med drugim:
*Ta večer nam je nudil glasbeni dogodek (Erreignis'L f^osp. Maks Adrian s Volksopere je pel Manrica. 2e pri prvih glasovih je zbudil pozornost čist zvoneč t^nor, ki pred vsem presenetljivo obvlada višine, čuli smo včeraj ognj'oni^t (Feuer-■srerk) hlesterih glasov, ki so v viSlnJ vstajali kakor rakete. Stretta j^ razvnela vihar navdušenja Gospod Adrian poje visoki rCt s kolosalno silo (Wv_cht). v vlšivah. kjer večini TrnbadTi-Hr.v- poHe vsi laMn-ščlna, kaže ta umetnik vstrajnost ln pilo. ki so lastne le onim, ki so »Im Kampfe gegen srbvere Tonrnassen- pest^hlte Or gane eigen«. Včasih se zdi, da umetnik v tem oziru malce preveč dobrega nudi. Pri njegovem Manrikn na ni prevladala toliko liriška lepota, kolikor organ v vseh legah polnih blagoglasja in mehkobe ...« Ako nemški kritik (in celo v Gradcu) tako laskavo ocenjuj naš^-r« umetnika, kaj naj rečemo mi na to? zadovoljni smemo biti, da dajemo tudi na glasbenem polju tako vrednih pre^.staviteijev in zastopnikov.
>"a D-inalu Zec in Adrian. v Draždanlh Batiera. v Berlinu je anaražovan na državno opero Tltjavec, tam je že riičič-llllng. Dunaj si je prizadeval, da bi zopet vzel Ljubljani Betteta — aH ni to častno za Jugoslavijo?!
V Metropol-Teatru ob Wurstelpratru gostuje zdaj češka opera iz Olomuca Predstavlja Smetanove opere: Dal 1 bor, Prodanr nevesto. Tajnost, Poljub LlbuSo, Dve vdovi — in Dvofakovo .R u s a 1 k o«. Kapelnik Je večinoma sloveči glasbenik Nedbal.
češka manjšina, na čelu njej poslanik dr. Kroftn, skrbi za častno udeležbo; gledališče je vsak dan polno. Seveda tudi Nemci ka?e;o mednega zanimanja za češko umetnost.
Pisateljica E. Bienerfe!-'ova je priobčila v »N. W Journalu* obzirno ln Jako laskavo kritiko o teh predstavah. Ocenila Je vse or-ero no vrsti in pravi: »Svetovna literatura izkazuje malo oper, katerih izvirnost in ljubka krasota bi se mogla ori-merjati veselim operam Smetanovim Po-l*»g    Mozartovega    »Flgara«, Verdijevega
»Falstafa«,    R^sslnljevega  »Brivca SevilJ-skega« in Cornelijevega    »Brivca br.gu^d-Bkega«    počiva   lolje    prvovrstnih vose lih oper, na katerem Je uvelo mnogo po.- . nih rastlinic. Smet.::, jve opere pa, cveto v samoti na ozkem ^olju češke zemije. Proizvajanje teh Srnt:a:.jvih oper  po olo ški o^eri na Dunaju ob :  zado?!:.... sred stvih, budi v nas teljo. da ti slišali te doslej nedovoljno ocenjene opere v popu >> ma dovršeno v Lemski prireditvi,  — --"a to priporoča ravnateljstvom čnnajakib gle-dališc, naj osvežijo svoj rep« r oar s temi nesmrtnimi d- đona,
V »jubilejnem letu« 1S^£ je prišla prvič »Prodana neveste« iz 1 r slavila zmagovite triumfe. Potem dolge v.C. Letos ob stoletnici Smetanovi pa smo imeli že nešteto glasbenih priroi'i* tv, '.t so i : i-dobile čež .i glasbi popolno zm^isro v t->r.i mestu glasbene uricr^osti.
*
Meseca marca je odpotovala z 1 v Buenos Aires večja oper* na <iru;.ba. ki se je imenovala »Operettentoarnt s Lee FalU, v kateri so bili med drugimi: oba brata skladatelja Fall. vi^i rezist-r Out-mann, pevke VVerginz. Kott. ECienburg, pevci Ferrar, Paver, Svobooa itd. — * i je lani napravil Vvein ;arti.er oi Volk) o -re izborno kupčijo, moramo tuii ud. so si mislili tn delali vesele račune brez krt: nr-Ja; pa ravno v le:.i Jesenski t"as bi prišli V južno Ameriko! — Spr^.i je šlo dosti dobro, ah kmalu so morali dokladatl, drv kler niso blagajne z i ma i — pos-.šili. V nadi na boljše čaee je pomagal tamošnji avstrijski konzulat, neko avstrijsko društvo v Argentini, aH kai vse to za dunajske veseljake. — Končno ni preo.-* 'o drugega nego brzojav:! na Dunaj, naj jih 7,a božjo voljo spravijo (ionov na srr »Buhnenvereina-. Guttmann je brzo javil: »Sofort Schifi - vertr&ge fliisbi^ r:;ahen. Enpomble ohne Mittol«.
Za bolje razumevanje te brzojnvKt naj omenim, da je Buhnenverein spočetka zahteval od podjetništva te eksne i ij«^^:.i1 Impresario Lani k) eno milijardo kavcije] da izpolni vse obveznosti, a Je to zaht- va opustil na proSnJo udeležnlkov. ki so se bali. da bi vsled take zahteve ne pri * do gostovan.ia v Ameriki. Toda Buhnenverein Je zadnji hip pa le zahteval, d i mora biti zagotovljen povratek v domovino, na kar je Navigazlone Generale Italiana v Gerovl brzojavno zagotovila dovoljno prostorov I. In II. razreda. Zato brzojavka o »SchlffFvertršge flussig machen«. — In tako se vrnejo vrli dunajski umetniki rr>7-očaranl. brez dolarjev in peset aH »lastila pa je le blllo!« na poti čez ekvator In na saj »in die Stadt der Llederl«
Ravnatelj R e i n a r d t Je. zdi se, dobro pogodil s gledališčem Josefutadt. t"z zimo so tisto staro barako lz dobe Marije Terezije tako temeljito prenovili, da 1e ni mogoče več spoznati. Nastalo je lepo, moderno gledallflče po najnovejših zahtevah ln ukuslh — Vodstvo gledališča samega je pa v dobrih rokah. Pridobili so prvovrstnih Igralcev in v izbiri iger Imajo srečo, — Gledališče Je ?e zdaj. v visokem no' vedno dobro zasedeno. — Igrali bodo menda celo poletje. — NaSim gledali i :-em v Jugoslaviji bi vzeled in skuSnje Reinhar-dove mogle mnogo koristiti. A. i",.
(v hotelu »SLON«, LJubljana.)
Cene za letno dobo od 16. junija dalje so
Bledeče:
Parna  kopel  s  perilom Din 15.—
Kadna   »     I. raz. s perilom   »   15.—
»        »    II    »     »      »        »   12.— i Prsna kopel s perilom » 8.—
Kopel za noge b perilom        »    5.— Kopališče je odprto vsaki dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od pol 8. ure zjutraj pa do 7. ure zvečer. Prsna kopel vsak popoldne od 5. do 7. zvečer.
Priporoča se Uprava,
■
Office«
šolstvo,
—š Državno žensko učiteljišče v Mariboru. Vpisovanje ln sprejemni izpiti v I. letnik se bodo vršili v ponedeljek 30. junija ti. od 8. ure dalje. Predložiti je treba krstni Ust, zadnje šolsko izpričevalo In zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika Učenke, ki so z dobrim uspehom dovršile spodnjo srednjo šolo aH 4. razred meščanske šole, polagajo izpit samo iz petja. Ostale pa iz verouka, slovenščine, zemljerisja, zgodovine, matematike, prir^-doplsja in fizike. Poleg tega morajo pre ložiti lepoposnl zvezek, r.ekaj risb in ženskih ročnih del.
—S Na II. deški meščanski ioil v Ljub-Ijani se vrši vpisovanje v vbo razrede dne 29. ln 30. junija od ?•—12. v D nadstropju. Ravnateljstvo.
— Podružnica Jugoslovenske Matice v Radovljici priredi v nedeljo dne 22. junija 1924 ob 4? pop na glavnem trgu javno tombolo v korist Jugoslovanske Matice. Ker je to narodno-obrambno druStvo navezano na požrtvovalnost članov in vsega občinstva, pričakujemo, da bo udeležbe častna, da se mn opomore do zaželjenega uspeha.
— »Splošnemu ženskemu eruitvu« so darovali za žensko bolnico: Gospod in gospa H m e 1 m k, Rakek Din 1000, neimenovani trgovec 300, uradnice ln dva uradnika poste ln telegrafa LJubljana I, S8t, gospa Jelke S en n I g 50, gdč. Milena G o v e-kar 10. tospa Babnikori 0 koSuljic ln T plenic, neimenovani S m Sifona. Neimenovani akad. slikar dragoceno sliko, ki se proda v korist bolnice.
— Kolo Jugoslovanskih sester v LJubljani ime ;».; t r torek 17. Junija ob 1$. Talno Izredno odborov o seja
PUSTOLOVŠČINE NEKEGA SPANCA V ATENAH.
Pariški -»QuotidJen« poroča o aretaciji velepodjetnega pustolovca, ki se Je izdajal za emirja Kurdistana In je oblečen v fan-teiiieno uritormo orijentalskega princa skušal varati grške diplomate.
»Jaz sem Mohamed Said, veliki emir Kurdistana«.
Ponižno se Je pol:lonil pred visokim gospodom tajnik angleškega poslaništva v Atenah in z največjim reišpektom vprašal, kaj želi Njegova knježja Visokost Dozdevni veliki emir je nosil krasno uniformo, za katero bi ga zavidal marsikateri operetni princ. Približno dvajset različnih odlikovanj, velikih in majhnih, zlatih in srebrnih križev in polumesecev je dičilo prsa junaškega emirja.
r Recite,c Je zapovedal emir, »recite gospodu poslaniku, da n*.j me takoj obišče.« Spremljan cd dveh služabnikov, je Njegovo Viscfanstvo zapustilo poslaništvo in se napotilo v hotel »Palace<-, največji in naj-ele^antnejši hotel v Atenah. Naslednjega dne je pozval emir ravnatelja hotela k sebi. vHctel mi je — takoj Jo resolutno izjavil emir nervoznemu ravnatelju — premalo e!eg»^ten in še manj p2 udoben.« Dil je navodilo, da se njegova prtljaga naloži na avto. In zapustil Je hotel še tisto uro, ne da bi plačal tudi nočen groš. V hotelu Fran-ois se Je že takoj prvi dan obrnil na ravnatelja s prošnjo, da mu posodi bagatelo 20 000 dolarjev: on ima samo tuje valute pri sebi ln bo znesek kmalu poravnol.
V gr?kem ministrstvu se Je emir nekaj ur pozneje prijavil v avdijenco državnemu podtajniku.
»Prišel sem«. Je Tekel, »da v Imenu mojega naroda sklenem zvezo z Grško.«
Ta izjava je državnega podtajnika nekoliko presenetila, kajti diplomati ponavadi ne postopajo tako odkrito, vendar Je tajnik poslušal emirjeva izvajanja ter Je končno zagotovil Njegovemu Visočanstvu, da grški narod goji tople simpatije za Ju-naSke prebivalce Kurdistana. V svrho podrobnosti naj se Njegovo Visočanstvo obrne na zunanjega ministra Rusosa. Dve uri kaineje Je vellkeda emirja sprejel zunanji minister. Veliki emir Je objel presenečenega diplomata, ga poljubil na Celo In Je dal duška svojemu zadovoljstvu, da vidi svojega starega prijatelja zdravega In čilega. Rusos se sicer pri nsJboljSI volji nI mogel spominjati velikega envrja, ni pa V>tel t ostati nevljuden   ln   le velikemu
emirju prijazno odzdravil. »Jutri Vas predstavim ministrskemu predsedniku Papana-Btasiju«, Je dejal koncem razgovora
Naslednjega  dne se Je pojavil pu>to lovec v  predsobi  ministrskega predsednika. Tedaj sta pristopila dva mož o k elegantnemu inozemcu in sta izjavila o&up-njenemu emirju:
»VI ste aretirani!«
Njegovo Visočanstvo. veliki emir kur-distanskl. je moralo na policijsko ravni teljstvo. kjer so ga daktlloskopirali. O'! t i* njegovih prstov je pokazal na nenavadno sličnost z lopovom, zasledovanim po tiralici. Pod težo dokazov se je emir kmalu uda! In priznal je, da je identičen z že dolgo zasledovanim španskim pustolovcem Cerdehenko.
TUDI KUPČIJA.
Poročevalec angleškega lista »Dally Express« poroča v svojih potni^h spominskih poročilih o svojih doživljajih v Sahari in opisuje dogodek, ki jnsno karakterizira sinove večne puščave. Neko vr poletne noči se je premetaval brrrz spanja po svojem ležišču v taborišču. Nenadoma je začul zunaj šotora glasen poinvor, vsled česar je vstal ter stopil na pro.-*o. V zori jutranjega dne je zapazil pred šatorom trgovca, ki se je pridruf.il karavani in Je bil baš v najživahnejšem pogovoru s svojim arabskim rojakom. Gestiknllral Je z rokami ln skušal je svojega druga na vsr-k način prepričati o resničnosti <*voj'h tr '1-tev. Kakor je Časnikar razumel, sta - =11-hala« za neko p"*ko. ki bi jo rad Imel trgovec Toda revež nI Imel dovolj denirja In končno se je odločil, da da svojemu drugu edino posest, ki jo Je imel v zameno — svojo ženo. Njegova žena — majhno žolto bitje — Je stala popolnoma apatično med obema možema in brezbrižno pričakovala, kako se bo odločila njena usola. Kramar je v vznesenih besedah slavil čar^» svoje žene, dočlm Je mož s puško te čare ood-vrgel strogi in omalovažujoči kritiki, v nebesa pa Je povzdigoval lastnosti svoje puške. Videlo se mu pa Je, da bi rad dobil Žensko. Med obema Je nastal pogevor: — MoJa fena je mlada in bo proslavila Ivoje Ime. — Moja puSka je Izborna ln te bo v obilnosti preskrbovala z mesom, ?esar ti lena ne mere storiti. — To Je res, brat Toda žena Je jabolko, ona Je oko moža, puška pa ostane puška. Po dolgotrajnem mešetarjenju sta sklenila kupčijo in Je mol s puSko za ženo Se nekoliko doplačal.
Ste v »38.
»SLOVANSKI   NAROD«   dne l8 junija 1924.
Stran S
Gospodarstvo.
Zanimive številke.
Italijansko ministrstvo za narodno gospodarstvo je te dni izdelalo statistiko trgovinskega prometa z inozemstvom za prvo četrtletje letošnjega leta. Statistika prihaja sicer nekoliko pozno v primeri z drugimi državami, ah" izdelana je v resnici natančno.
Bilo bi preobširno, če bi se hoteli baviti z vsemi podatki te statistike, in povzemamo zato iz nje le številke, ki v največji meri morejo zanimati naše gospodarske kroge.
Italijanski uvoz je znašal v prvem četrtletu 4 milijarde in 255 milijonov lir ter se je napram istemu razdobju lanskega leta, ko je znašal 4 milijarde 116 milijonov, zvišal za 138 milijonov lir. Kakor gotovo italijanskemu narodnemu gospodarstvu ni dobrodošel ta povišek, pa je tem zadovoljnejši porast izvoza, ki izkazuje v letošnjem prvem četrtletju 3 milijarde 160 milijonov napram lanskim 2 milijardam 426 milijonom in Je tako po ras tel za 724 milijonov. Pasivnost trgovinske bilance, ki je znašala lani 1690 milijonov, se je letos zmanjšala za 595 milijonov in znaša 1095 milijonov lir.
Italija je največ uvažala iz ameriških Zedinjenih držav in sicer za 1 milijardo 183 miliionov ter so bili najvažnejši uvozni predmeti: pšenica, ki je je uvozila za 297 milijonov, potem bombaža za 604 milijonov in mineralnih olj za 82 milijonov. Uvoz iz Italije v Ze-diniene države je bil napram tem številkam naravnost malenkosten: 269 milijonov. Najvažnejši predmeti so bili: svile za 66 milijonov, oljčnega olja za 31.5 milijona in za 30.5 milijona sira.
Najpomembnejši za gospodarski razvoj Italije pa je vsekakor njen trgovinski promet z neposrednim sosedstvom in tu prihajajo v poštev predvsem Jugoslavija, Avstrija in Češkoslovaška.
Iz Jugoslavije se ie uvozi-1 o za 103.5 milijona lir, izvozilo v Jugoslavijo pa za 94.5 milijona. Glavni uvozni predmeti so bili: nad 119 tisoč ton lesa za 44.5 milijona lir, nad 10 tisoč glav goveje živine za nad 12 milijonov lir, 4709 konj za nad 8.5 milijona lir ter nad 50 tisoč ton drv in oglia za 8 milijonov lir. Izvozilo pa se ie v Jugoslavijo: nad 11 tisoč kvintalov blaga iz bombaževine za 35 milijonov lir, 2732 kvintalov volnenega blaga za nad 10 miliionov lir, nad 5 tisoč kvintalov bombažaste predenine (sukanca za skoraj 9.5 miliiona lir, nad 73 tisoč kvintalov p š e n i č n e m o k e z a skoraj 10 milijonov lir in nad 4 tisoč ton riža za nad 7J5 milijona Hr. Izvoz je bil največji v mesecu februarju, uvoz pa je stalno naraščal.
Posebno zanimiva ie tu pač številka 73 tisoč kvintalov pšenične moke za skoraj 10 milijonov lir aH 36 milijonov dinarjev! Jugoslavija, poljedelska država, uvaža pšenično moko iz Italije, ki mora nad dve tretjini svoje potrebščine kriti z uvozom iz inozemstva, v prvi vrsti iz Amerike! Stvar ie pač jasna, da Italija igra tu le vlogo prekupca in si tako na škodo Jugoslavije zboljšuje svojo trgovinsko bilanco. Ali je Jugoslaviji, če že potrebuje uvoza pšenične moke, res treba italijanskega posredovanja? Ali ni mogoč neposredni uvoz iz Amerike? Čemu ima Jugoslavija svoja lastna pristanišča?
Iz Avstrije je Italija uvozila za nad 94.5 milijona lir in sicer predvsem lesa za 33.5 milijona in lesovine za izdelovanje papirja za 10 milijonov. Izvozila pa je za 166.5 milijona. Najvažnejši izvozni predmeti so bili: moke in otrobov za 23.5 milijona lir, svile za 17 milijonov, volnenega blaga za 15.5 milijona ter južnega sadja in zelenjave za 13 milijonov lir. Izvoz je bil največji v mesecu februarju, uvoz pa je rastel vse tri mesece.
Trgovinski promet s Češkoslovaško je bil vkljub vsemu bobnanju v italijanskem tisku, zlasti pa v tržaškem, zelo majhen. Italija je uvozila iz Češkoslovaške komaj za 47 milijonov lir, izvozila pa Še manj, niti za celih 36 milijonov. Uvozila je za 10 milijonov lir strojev, za 4 milijone lir steklenine in za 3.5 milijona lir celuloze; izvozila pa za 4.5 milijona sirovih kož. za 5 milijonov pšenične moke in za 5.5 milijona južnega sadja in zelenjave.
Trgovinski promet Italije z Madžarsko je moral biti doslej zelo majhen, ker se Madžarska niti ne navaja v uradnih podatkih o trgovini z inozemstvom. * ★ * —g Tržne cene v Mariboru. Zadnji tržni cenik z dne 15 junija izkazuje deloma padanje deloma naraščanje cen. Padle so: vampi 10 prej 12, pljuča 10 prej 12, gobec 12 preje 12.50, teletina 25—27 preje 25—28, slanina sveža 80—35, preje 30—86, r>rekajen jesik kg 37.50—40, preje 37.50— 46, gos 75 preje 100, domač zajec 12.50 preje 15, večji 40 preje 50, kg črešenj 10— 12 preje 15—18, limona 0.50—1.50 preje —.50—3. kg sladkorja v kristalu 18.50 preje 19, liter bučnega olja 3.3 preje 34, špirita 14 preje 15, kom mila 18 preje 18—20, kg pšenice 3.25 preje 3.50, rži 3 preje 3.50, ajde 3 preje 3—4, kg pšenične moke it A
5.75 prejo 5.75—6, st. 5 450 preje 5. štev. 6 4 preje 4.50, št. 7 3.50 preje 4, koruzna moka S.50 preje 3 50—3.75, koruzni z drob 4.50 preje 4.50—6, pšenični zdrob 6.50 preje 7, 1 q sladkega sena 50 preje 62.50, kom. glavnate salate 0 50—1.50 preje 1—2, kom. karfijole 8—15 Preje 3—20, kg graha v stročju 10 preje 12, zgodnjega krompirja 9 preje 12. — Podražile so: prašičje meso 25—35 preje 22.50—35, pljuča 12.50— 14 preje 12.50, prekajena slanina 36—37.50 preje 36, prek«.leno meso 41—48 preje 40— 46, šunka. 48—55 preje 46—o4, prekajene noge 10—14 preje 10—12.50. kom. prekaje-nih klobas 6—7 preje 6, piščanec majhen 18 preje 15, večji 86 preje 30, lit smetane 16—18 preje 12—16, surovega masla 44— 46 preje 44, kg riževega škroba 35 preje 30, kg riža 7—14 preje 6.50—12, kg ovsa 3 preje 2—2.75, prosa 4 preje 3.50, q ovsene slame 50—62.50 preje 40—50, krompirja poznega 1.25—1.75 preje 1.25—1 50.
—g VI. poročilo Hmelj, društva za Slovenijo o stanju hmelj^ nasadov v Sa-vinski doUni in njeni okolici 2alec, Pri povprečni zjutrajni temperaturi 9o R in pri zadostni, skoro preobili padavini se je hmeljska rastlina nadalje dobro ravzijala, je dorasla do konca drogov in žic je zdrava in brez vsakega mrčesa in kaže obilo panog. Sedaj hmeljarji obsipavajo nasade. Dne 2. junija je huda toča skoro uničila nekaj hmeljišč v okolici Marenberga, Društveno vodstvo.
—g Glavna skupščina Zemaljskog Saveza industrijalaca v Zagrebu^ V nedeljo 15. tm. dopoldne se je vršila ob številni udeležbi predstavnikov včlanjenih industrijskih podjetij ter ob prisotnosti zastopnikov Centrale industrijskih korporaeij v Beogradu ter Zveze industrijcev v Ljubljani XVL redna Glavna skupščina Zemaljskog Saveza Industrijalaca v Zagrebu. Gospod predsednik S. D. Aleksander je podal iscrpno poročilo o sedanjem gospodarskem položaju ter o številnih akcijah, koje je ođvzeJ Savez v interesu napredka ln razvoja industrije. V svojem poročilu se je gospod predsednik Aleksander s priznanjem spominjal delovanja Centrale Industrijskih korporaeij v Beogradu, ki s požrtvovalnim predsednikom g. Ignat Bai-lonyjem na čelu v odlični meri podpira delo teritorijalnih industrijskih organizacij. Glavna, skupščina je soglasno odobrila računski zaključek za leto 1923 ter proračun za leto 1924
—g   Izvoz  kondenziranega   mleka iz
Danske. Povpraševanje po danskem kon-denziranem mleku na svetovnih trgih stam0 narašča. Leta 1922. je bilo iz Danske izvoženih 23.422 ton kondenzira nega mleka in smetane -lansko leto že 30.000 ton in za letos pričakujejo še večji izvoz. To mleko je po svoii kvaliteti in relativno nizki ceni ve-Tk konkurent na svetovnih trgih. Letna produkcija masla znaša po slednjih podatki 105 miliionov kilogramov, od katerih se Izvozi 92.2 milijona kilogramov. Produkcija sira se ceni na 35 mil ionov k*g, od katerih se izvozi 12.4 milijone kg. V 1061 mlekarnah v Danski se izdela vsak dan okoli 1Q.000 ton mleka.
—g Hamburg - Trst Nemški gospodarski listi poročajo, da so se uspešno končala češkoslovaška pogajanja z zastopniki nemških železnic glede revizije prevoznih tari-fov. Glavni uspeh na češki strani je ta, da se bo prevoznina odštevala v čeških kronah. To je že tretji mednarodni železniški dogovor, v katerem se je češka krona uveljavila kot tarifna izmenjava. Radi teh novih pogajanj med Hamburgom in Prago je nastalo v Trstu precejšnje razburjenje.
—g NovoSadka blagovna borza, 13. junija. Na produktni borzi notirajo: Pšenica baška 79-S0 kg 2% 295—300, koruza baška 227.50—230, za junij - julij 237.50, moka ba-ška baza »0« 455—465, štev. »6« 340—345. Celokupni promet je znašal v vagonih: 7 pšenice, 60 koruze in 6 moke.
—g Italijansko posojilo, ki bi 6e imelo dati Romunski državi, ie odgođeno. Baje ima eksplozija v Bukarešti tudi del krivde na tej odgoditvi, če se italijanske banke, ki bi imele preskrbeti in dati to posojilo, radi romunskih sedanjih razmer v obče niso premislile v tem poslu in vpo-rabile eksplozijo le za dobrodošli povod svojega umikavanja.
—g Popust na željeznicama i parobrodima za posjetioce II. Zanati i jsko-lndustrij-ske izložbe u Sarajevu. GeneralnaDirekcija Državnih željeznica u Beogradu svojim rješenjem od 29. maja o. g. broj 14.368 odobrila je popust na svim državnim željeznicama kako u odlaski tako i u povratku no bez prekidanja vožnje na putu a uz propisnu legitimaciju, koju će izdati Priređivački odbor izložbe i to tako, da posjetioc kupi na polasku cijelu voznu kartu, a ako ima potvrdo na legitimaciji, da je zaista bio na izložbi, važile ta karta i za povratak. Za izložbene predmete računače se vozarina sa 50% popusta od normalne tarife uz uslove, koje tarifa propisuje Povlastica važi za sve vozove osim Slmplon-Ekspresa. Uprava privatne željeznice Zavidovići-Han Pijesak odobrila je popust od 50% uz iste uslove, kao I kod državnih Željeznica, kako za osobe i sa robu. Jadranska Plovidba d. d. Sušak odobrila je povlasticu na parobrodima za 1. i IL razred od 50% kako za osobe tako 1 sa robu. Ova povlastica vrijedi od 15. juna do 10 jula o. g-
—g   Pred novimi trgOvskiml H&\ med
Rusijo in Francijo. V Francki se pn-akuje, da pride pod novo vlado do zopetnih stikov z Rusijo. Ta čas se deluje na to, da se ustanovi nova dTufba, pri kateri bi bile udeležene znatnejše firme s kapitalom 500.000 frankov, ki bi prevzele vse industrijske, trgovske m finančne transakcije v Rusiji. Royal Dutcb snuje novo združenje, katero si hoče pridobiti* pravice starih petrolejskih družb v Rusiji. Takoj Po volitvah so biil na pariški borzi zopet uvedeni seznami ruskih Industrijskih vrednosti
Nov priseljeniški zakon.
New York, začetkom junija. Glavne določbe. Poglavitne določbe novega priseljeniškega zakona, ki ga je Kongres sprejel in predsednik Združenih drtav podpisal, stopijo v veljavo dne 1. julija 1924. Ta zakon je izredne važnosti sa vse one, ki nameravajo priti v Združene Države, oziroma za one tukajšnje priseljence, ki želijo poklicati v Ameriko kakega sorodnika, kakor tudi za vse one, ki se hočejo podati na kratek obisk v stari kraj. Zato naj paz-no precitajo to prvo poročilo o poglavitnih določbah novega priseljeniškega zakona. Bolj natančne podatke in navodila priobčimo kasneje, zlasti čim priseljeniška oblast izda svoje izvršilne naredbe k temu zakonu.
Nadaljna omejitev priseljevanja. Novi zakon še bolj omejuje priseljevanje v Združene Države in postavlja kvoto na popolnoma drugo podlago. Tekom prihodnjih treh let bo letna kvota za vsako inozemsko deželo znašala Ie dva odstotka (2 %) števila prebivalcev, rojenih v dotični deželi, ki so bili nastanjeni v Združenih Državah glasom ljudskega štetja od I. 1890. (Dosedanja kvota je znašala 3%, na podlagi ljudskega štetja od 1. 1910). Minimalna kvota pa je določena na 100, tako da nobeni deželi ne bo odkazanih manj od 100 priseljencev na leto.
Ko i i ko bo znašala nova kvota? Natančna kvota za poedine dežele ni Še uradno določena. Po predhodnih računih pa bodo kvote za nekatere dežele starejše imigracije znižane za 20 do 25 odstotkov, nasproti dosedanji kvoti, dočim bodo priseljeniške kvote nekaterih izmed takozvanih novejših narodnostnih skupin malone izbrisane.
Po teh računih bi letna priseljeniška kvota za Jugoslavijo znašala 735 (mesto dosedanjih 6426), za Italijo 3889 (mesto dosedanjih 42.057), za Nemčijo 50.129 (mesto dosedanjih 67.607) Itd. Ali, kakor rečeno, te številke predstavljajo le predhodno kalkulacijo, in za uradno določene kvote treba še čakati.
Priseljenci izven kvote.
Priseljenci, podvrženi kvoti, (quota immigrants), pa ne bodo edini inozemci, ki jih novi zakon pripušča v zemljo. Oni, ki niso podvrženi kvoti, se zovejo »non-quota immigrants«.
Zakon določa, da so izvzeti iz kvote neporočeni otroci pod 18. letom in žena ameriškega državljana, ki Je nastanjen v Združenih Državah za časa, ko prosi, da se mu izda priseljeniška viza. (Glej spodaj.)
Drugi razred priseljencev izven kvote so oni, ki so tekom zadnjih dveh let bili duhovniki ali vseučiliščni profesorji in ki prihajajo v Združene Države v svro, da nadaljujejo ta svoj poklic, kakor tudi njihove žene in neporočeni otroci pod 18. letom
Stari zakon je napravljal izjemo tudi za nekatere druge poklice, na pr. za hišne uslužbence. umetnike, gledališke igralce, bolničarke in osebe, spadajoče h kakemu znanstvenemu poklicu, kot zdravnike, inženirje, predavatelje itd. Po starem zakonu so take osebe bile pripuščene tudi potem, ko je bila kvota izčrpana; po novem zakonu pa spadajo pod kvoto. Izjema velja le za duhovnike, profesorje in njihove družine.
Pač pa jemlje novi zakon v poštev dijake, ki prihajajo v Združene Države v svrho učenja. Dijaki v starosti vsaj 15 let bodo pripuščeni kot priseljenci izven kvote, ako prihajajo v svrho, da študirajo na priznani visoki šoli.
Priseljeniška vira.
Nekaj novega je zahteva takozvane priseljeniške vize. Ta določba je morda najvažnejša za poedince in ne le novi priseljenci, marveč tudi njihovi tukaj nastanjeni sorodniki in prijatelji morajo na njo obračati največjo pozornost
Vsak priseljenec namreč, ki pride v Združene Države, po 1. juliju 1924, si mora poprej zagotoviti priseljeniško vizo (im-mlgration visa). To priseljeniško vizo is-daje ameriški konzulat in v njej je navedeno, kake narodnosti je priseljenec da-li spada pod kvoto ali je izven kvote, do katerega roka naj ta viza velja, kakor tudi druge dodatne informacije, ki jih zahtevajo predpisi.
Priseljenec od sedaj naprej ne bo več potreboval vize na svojem potnem listu, marveč le gori omenjeno priseljniško vizo. Pristojbina za vizo znaša devet dolarjev. Viza zapade po določeni dobi, ki ne sme presegati štirih mesecev. Priseljeniška viza ne bo jamčila, da bo dotičnik pripušten, ako ne b! odgovarjal določbam sploi-nega priseljeniškega zakona.
Viza je potrebna ne le za kvotne priseljence, marveč tudi za one izven kvote.
Vsak mesec se bo izdajalo kvečjemu le deset odstotkov (10%) števila vseh letnih viz za kvotne priseljence; izjema velja le za one dežele, katerih kvota je manjša od S00. Dosedanji sistem mesečne kvote odpade: po novem zakonu torej odpade nevarnost, da bi kdo prišel v Združene Države, ko je mesečna kvota Izčrpana. Odločilno Je le to, da dospe tukaj v roku, do katerega velja njegova priseljeniška viza.
Prednost pri izdajanju viz. Pri izdajanju vi« onim priseljencem, ki
spadajo pod kvoto, se bo dajala prednost pred drugimi sledečim osebam r neporočenemu otroku pod 21. letom, očetu, materi, možu, oziroma ženi ameriškega državljana, ki ie sam najmanj 21 let star, nadalje ontm kvotnim priseljencem, ki so izurjeni poljedelci, njihovim ženam in otrokom pod 16. letom.
(Dalje prih.)
— Kar V| potrebujete, to |e Elzaflulđ.
To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka D 27. — Lekarnar Eug. V. Feller, Stublca Donja, O-aatrg št, 238, Hrvatska.
Najnovejša porocIL
RAZBURJENJE V ITALIJI.
— Rnn, 17. junija. Uzv.) Razburjenje radi umora poslanca Matteottiia se še vedno ni poleglo. Prihajajo na dan razna odkritja, kako bogate subvencije je dobival »Corriere italijano« od raznih finančnikov in špekulantov, ki so skušali vse visoke dobave in podjetja spraviti pod svo< vpliv. Kakor javlja »Tribuna«, je prejel v teku desetih mesecev --»Corriere italiano« od gotove skupine finančnikov, industrijcev in iz-vozničarjev znesek 12 milijonov lir. Glavni urednik Fillipelli je imel pet avtomobilov na razpolago. Prvotni načrt je bil samo ta, da napadalci nasilno odpeljejo Matteottija iz Rima in da mu odvzamejo ves aktni material, ki ga je imel zbranega o raznih umazanih aferah in ki ga je nameraval vporabiti v svojem govoru povodom začasne proračunske razprave. Matteottija so hoteli zadržati toliko časa, da bi bila razprava v zbornici končana. Poznejši dogodki pa so napadalce prisilili, da so Matteottija ubili.
Sodna preiskava ie ugotovila, da se nahajajo na avtomobilu, na katerem so poslanca odpeljzali, krvavi madeži tako na tleh, na sedežu in na oknih. Posneti so bili z oken tudi odtiski rok.
Ubegli načelnik tiskovnega urada v ministrskem predsedstvu R o s s i izjavlja, da se je umaknil iz Rima samo radi splošnega razburjenja in da bo že govoril, ko pride za to primeren čas. Zanimivo je, da je Rossi pobegnil iz Rima ravno v trenotku. ko je bilo zanj izdano zaporno povelje.
Urednik lista »Giornale d'Italia« je zadnje dneve vodil privatno preiskavo v okolici jezera Bosco Vico. Ob bregu je našel zelo parfumiran robec ter sklepa, da bi se na podlagi parfuma in robca prav lahko našla oseba, ki je sodelovala pri ugrabitvi in umoru Matteottiia.
Aretirani Fillipelli se je pretekli četrtek povrnil v avtomobilu ves zamazan. Sklepajo, da je odšel na kraj umora ter dal nato prepeljati truplo Matteottija na drug kraj in ga skrivaj pokopati.
POLITIČEN UMOR V SOFIJI-
— Sofrja, 17. junija. (Izv.) Kakor javlja bolgarska brzojavna agentura, je bil aretiran morilec zemljoradnik, csa poslanca Petko Petkova. iMorilec je svoje dejanje priznal. — Značilno ie, da je takoj po umoru ta agentura javila v svet, da se je poslanec Petkov sam ustreli!. Morilec je član makedonskega odbora,
ANGLIJA PLAČUJE VOJNE DOLGOVE AMERIKI.
— London, 17. junija. (Izv.) Zakladni urad javlja, da je prejel 68,655.000 dolarjev za izplačilo na račun vojnega dolga Anglije Ameriškim Zedlnienlm državam. Prejel je 49,655.000 v zlatu in srebru, ostanek v državnih obveznicah.
TAJNO OBOROŽEVANJE NEMČIJE.
— Pariz. 17. juni;a. (Izv.) Poleg »Daily Maila« in ^Daily Telegrapha« objavlja danes tudi v>Matin<- daljše poročilo o tajnem oboroževaniu Nemčije. Po zatrdilu Člankarja ie Nemčija materijalno in moralno popolnoma pripravljena za bodočo vojno.
HERRIOT IN MUSSOLINL
— Rim, 17. junija. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini jc danes dopoldne sprejel francoskega poslanika Barrcra, ki mu je iz* ročil uradno sporočilo o sestavi nove fran^ coske vlade. Herriot v svojem sporočilu nas glasa, da bo nova vlada vedno stremela za tem, da se vzdrže med obema državama naj* IskrcnejŠi prijateljski odnošaji.
ODMEVI DOGODKOV V MAREZIGAH.
— Trst, 17. junija. (Izv.) Pred koprskim porotnim sodiščem sta bila včeraj obsojena radi znanih dogodkov v Marezigah povo* dom volitev leta 1921. maja meseca, ko so fašisti z bombami in granatami napadli mir* no jugoslovensko prebivalstvo, in to radi umora mladega fašista Basedonne — Anton Koren na pet let in Rudolf Žangon na šest let in osem mesecev težke ječe.
NOV MARCONIJEV IZUM.
— London, 17. junija. (Izv.) Marco-ni je brzojavno obvestil Italijansko vlado o svojih novih uspehih na polju telefonije in telegrafije. Potom direktnih žarkov je odposlal direkten brzojav iz postaje Poldhu v Južno Ameriko v Bu-enos Aires. kamor je brzojavka popolnoma točno prispela in je sledil tudi v najkrajšem času odgovor.
M ar coni je sedaj v položaju telefonsko in brzojavno poročevalsko službo zavarovati proti vsem oviram, nevihtam in motenju. Svojo postajo v Angliji je sedaj tako opremil, da je sposobna oddajati direktno brzojavke proti južni Ameriki in to v najkrajšem času. Oddaja traja nekaj minut in sprejem sledi neovirano takoj, kakor tudi odgovor. Stroški za brzojavfjenje bodo skoraj manjši od sedanjih, ker se bo pri oddaji teh brzojavk vporabilo veliko manj električne sile«
PROTEST SOC7 JALISTOV RADI UMORA MATTEOTTIJA.
— Pariz, 17. junija. (Izv.) Umor italijanskega soc; alističn;:ga prt'^ca Matteottija je izzval v francoski'1 in angleških socraliM:. nih krogih veliko ogorčenje. Francoski socijalisti , naslovili na dunaiskega bocijaiisr a Fric;i A d 1 e r-ja spomenic?., v kateri zahtevajo, naj se skliče II. internacijonala. da se ustanovi zveza socijalisti j nih strank vseh držav, ki bo prevzela obrambo r ! fašistovskemu terorju.
MEDNARODNA DELAVSKA KONFERENCA V ŽENEVI,
— Ženeva, 17. junija. (Izv.) V prisotnosti švicarske vlade in članov pred sedstva Društva naroJov je bila včeraj otvorjena VI. mednarodna delavska konferenca, na katero je poslalo 20 držav svoje polne delegacije. Konferenci prisostvuje 39 delegatov raznih delavskih organizacij. Dr. Bene* v :.:rvr Društva narodov pozdra\*il kenfereneo. naglašujoc. da naj mednarodne delavske organizacije uspešno podpirajo delovanje Društva narodov. Med viharnim odobravanjem je bil izvoljen za predsednika te k-nfernce bivši švedski ministrski predsednik B r a n t i n g.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dn« 17. junija. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 14.S25—14.9?5. Pariz 463.50—468.50. London 363.5n_-366.50, Newyork S3.75—84.75, Praga 247.10—250.10, Milan 364.25—367.25. Dunaj 0.11525—0.1 J"25. Valute: dolar 828/—-83*'».
Efekti: 7~< invest. posoj. 1S» 65--66.5, 2fc% dri. renta za ratnu štetu 133— 134, Centralna banka 37—3S. Hrv rsk. banka 128—129. Kreditna banka. Zgb. —127. Hipotekama banka 65.73—66.2".. Ju-gobanka 115—11S. Praštediona 910—915. Slavenska banka 110. Eksploatacija 122.50 —126, šećerana, Osijek 1100—1120, Isis d. d. 60—61, Niag 100, Gutman 880—890, Sia-veks 340—380, Slavonija 102—103. Stro.ir.o tovarne 150. Trboveljska 600, Unio" ro-mlin 700—725, Vevče 161.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 17. junija. Današnja b rza: Beograd 6.70, Prasa 16.64, Ne\*,york 565.75. London 34.47, Pariz 31.25, Milan 24.50. Berlin 1.355, Amsterdam 211.40. Dimai 0.070S
— Trst^ 17. junija. Predborza: Beograd 27.40—27.475,    Pariz    115—135, Neuyork 23.05—23.25. Curih 400—411. Dunaj 0.032.V 0.0330, Praga 67.3/fi—68.
Izpred sodišča
— Prva smrtna obsodba pri sedanjem
mariborskem porotnem zasedanju se je dne 6. t. m. izrekla nad Simon Hircerjem, roj. 1. 1889 v Selnici ob Muri. Hircer je v časi; od 7. do 9. II. 1924 udaril svojo ženo Marijo v namenu jo usmrtiti s sekiro s tako silo po zadnji levi strani glave, da ti je zdrobil lobanjo in je radi te poškodbe takoj umrla. Hircer se je šele meseca maja 1923 poročil. Kakor priče navajajo, Je bila Marija Hircer pridna in skrbna gospodinja, obtoženec pa je bil delamržen in je rad popival. Žena ga Je večkrat priganjala k delu m, ker ni hotel opravljati nobenih težkih del. so nastali med njima prepiri. Okrog 9. II. 1924 so obtoženčevi sosedi opazili, da je Marija izginila. Obtožencev brat Ivan se je začel brigati za njo in večkrat povpraševal svojega brata, kje da je, a dobil je vedno odgovor, da je Šla proč. Nekateri sosedje so opazili, da je obtoženec pri hls"i kopal in odvažal zamljo. Začeli so razkopavati sumljiva mesta in so res našli krvave cunje, ki so bile zakopane. 50 m od tega prostora pa so uašli zakopano truplo umorjene. Do 16. marca so orožniki brezuspešno prežah na Hircerja. Nekega dne pa so sosedje opazili, da se v Hircer j evem hlevu nekaj giblje. §H so gledat in so res našli obtoženca, katerega so prijeli in oddali orožništvu v Št IIj. Tam je Hircer priznal, da je udaril svojo ženo. vendar le samo v jezi in ne z namenom jo umorit'. Danes obtoženec izjavlja isto in se vede zmedeno. Porotnikom je bilo stavljenih dvoje vprašanj in sicer prvo na umor in drugo na uboj. Zanikali so drugo vprašanje in potrdili z osmimi glasovi prvo, nakar ie sen izrekel nad obtožencem smrtno obsodbo. Obtoženec je razsodbo mirno sprejel.
D v a iv r a t. Sodnik: Ali ste poročena? Priča: Da, dvakrat! Sodnik: Vaia starost? Priča: Petindvajset let Sodnik: Ali tudi dvakrat?
TI 81 ŽE 8KALPTIRAN.
Stari oče  ( v dobrem razpoložor. j | vnukom,   ki se igrajo Indijance): Otirali se lahko z vami igram? — Vnuk: Dt dek. tebe ne moremo potrebovati,   ti si te skalpiran.
NJEGOV PRIJATELJ.
A. :] John S mit mi je včeraj odpeljal ieno.
B. : Tako! Jaz pa sem mislil, da Je Smit tvoj dobri prijatelj #..
o_ A.i iameje aei: Saj je!.
Stran 6.
»SLOVENSKI  NAROD«   dne 18. junija 19*4.
štev. 138
C D.:
Nogometni trening Opere in Drame.
Jasno poletno jutro. Slavnosten dan. Se ne čisto alsvnosten, ampak precej. Dan nogometnega traininga med Dramo in Opero.
Solnce je vzišlo že mnogo pred svojim časom, da nikakor ne zamudi ob 7. napovedane skušnje. V spočitem jutranjem razpoloženju boža s svojimi žarki mehko ilirsko travico, ki v rosnem pričakovanju drhti po nogah ljubljenih novincev. Zemlja ilirska puhti, ko se bliža trenotek, ko stopijo nanjo sinovi Muz in pastorki Velikega Sporta. Vse živalice 3'> se poskrile v najtemnejše kotičke in tam seiaj v bledih slutnjah zadržujejo sapo. Splošna idila. Le go-ala nekam mrtvaško nemo strmita predse, zavedajoč se v strahu, da bo danes njuno ozračje prebito po »noch rrie da gevvesen« — ih strelih.
Iznad Ljubljane se hipoma dvignejo vrtinci. Znak, da se tam že tvorijo prve vrste junaških borcev. Operni goalman Be-tetto Orožni, dram, centerhalf Sancin Nadebudni, dramska Zveza Kralj, »imejiteli smrtnega strela-, in dramski back Jerman Ginjeni so tisti, ki hite ravnokar smrt pre-ziraje v športni metež. Brez besed, z bli-skajočimi očmi in naprej nagnjenim životom jo režejo z brzino 15 km na uro proti igrišču. Za njimi se dviga oblak orahu, v drevesih se lomi vejevje, popotnike buta ob krat. vozove meče na stran — in kakor bi mignil — zavijejo v divjem loku na prostor Tlirile, kjer morajo pasti na tla, a? se ustavilo. $e po tleh se zadrsaio par metrov naprej.
Ko planejo v klubovo hišo   g. Jakob
(verni svečenik tega hrama) na mestu omedli. Iz omedlevice ga vrže šele prožni korak dram. goalmana Danila, zvanega Neprevidni. Lahno poskoči, parkrat se zavrti in elegantni kavalir se spremeni v čudovitega footbalista.
Hiša se zatrese — tišina — v sobo pri-lomasti Medven Silni.
Stisnem se pohlevno v kot in opazujem početje. Vsi so skrajno razburjeni. Mrzlično mečejo uboge čevlje na tla, ker so jim vsi za nekaj številk preveliki. Ctijem samo stokanje in vzdihovanje. Ko je na*porno delo končano, se razvežejo jeziki.
Moti, kdor misli, da igralci nogometne terminologije ne obvladajo. Kaj še! Vam povem, da so od vraga! Gol, aut, komer, nf-sajd, remplal. faul, to vse tako leti, da se človeku zvrtoglavi! Sicer se pojmi včasih temeljito pomešajo, pa to nič ne de, v ognju debate je vse mogoče.
Ob 7. je napovedan training, točno ob pol 9. so vsi zbrani in oblečeni. Vsak zase trdi, da je bil > edino« točen in da z drugim? ni računati. Eden za drugim prikaplja-jo na igrišče. Zunaj Betetto že lovi neubranljive strele slovite trojice Banovca -Debevca - Puglja.
Ko sodnik piska k začetku, ima večina že izpahnjenc rokie in noge, kljub temu pa se nihče ne zmeni za sodnikovo znamenje, dokler ta ne stopi osebno k vsakemu s prijaznim vabilom, da naj zavzame svoje mesto in da se igra prične. Ker pa večina za svoja mesta ne ve, ostanejo vsi lepo tam. kjer so bili! Z ve'epomcmbnim pogledom jih sodnik razvrsti. Dramski ensemble oči vidno trpi. Navajen kremenite poglobitve v jedro igre, jim nikakor ne zadostuje plitka instrukcija: »tu je vaše mesto« in »zdaj
se začne«. Šele ko jim sodnik g. inšpektor Negovetič namigne, da smejo stopiti včasih tudi za žogo in da nepremičnost ni obvezna, se vsi spogledajo! Razumeli so!! Lipah Neumorni trepeta v navdušenju, Kovač poskusi grlo, forward trojica pa krčevito bulji v svojo žogo. »Mirno!« Grobna tišina. Sodnik zapiska in otvori igro...!
O vi bogovi sporta, vprašam vas, kaj so Barcelonci, Špartanci, Urugua3'ci proti tem gadom! Pri vseh teh slavnih nogometaših me moti vedno dejstvo,, da zadenejo žogo nezmotljivo z nogo ali z glavo in tega, ljuba duša, se tudi naveličaš! To, kar vidim sedaj, pa je igra polna pestrih kombinacij z žogo in — kar je glavno tudi brez nje; polna je krasnih udarcev z roko in najlepših živili skupin! Vse bega sem in tja in če je sila huda. jo ubere vseh deset igralcev na nasprotne polje. To je sloga! To je ensemble! To je navdušenje! Ozračje odmeva od vzklikov, vzpodbujajočih, karajočih, razočaranih in obupanih! In v vsakem vzkliku — osebnost! Ginjen sem... manjka mi besed ... jaz omahnem ...
Ko se umirim, je igra že v polnem teku. Ravno tolče Pugelj s srede na goal. Zračni pritisk žoge vrže vso dramsko obrambo ob tla. Le Jerman pogumno stoji in kremenito trešči nazaj. (Seismografi v realki stoje na potres, opazovalnica na Triglavu se zruši). Mohorič ustavi in zavpije: »Tempo, pazite, bom central!« Operni trio plane v tempo. Žoga udari tik pred dramski goal, toda Šubelj (operno krilo) krasno ubrani in vrže žogo na sredo svojim halfom. Pugelj (ki stoji pred sovražnim goalom, ves bled) stegne nogo in potegne žogo krat-komalo s srede zopet pred goal. Drami ta velepoteznost tako imponira, da spusti žogo v goal. Oglušujoč krik'! Vsi vpijejo živio!
Jerman v solzah' čestita strahovitemu Pug-Hu! Danilo joka od veselja!! Vse povprek se objema!!
En žvižg — en brc. 2oga na sredo. Drama vodi. Smerkolj dirka solo pred operni goal. odda Medvenu. ki silovito zamahne in udari mimo. Vsa opera stopi pred ljubljeni goal. Velikanska kombinacija. Sedem mož se z nogami trdovratno opleta, brca, preriva »podira. Po petminutnem brcanju pa se izvije iz ensemble — scene obupan krik: »Ja, kje pa jc žoga?!-- Ta se je že davno mirno usedla pred goal. Takrat pa jo Betetto zagleda, plane kot tiger in jo burno privije na svoje širokogrudno naročje. Potem se z njo nekoliko sprehodi in jo pošlje na sredo. Takoj jo pograbi slovita trojica in hajd! pred dramski goal! -Za mino!« komandira Pugelj, predstavnik opernih dinastij in stopi v treh korakih pred sovražni goal, ne meneč se za žogo___
Desni dram. back zakrili z rokami in konstatira lastno upehanost. Nemo stopi z igrišča in se vsede na klop. Tam globoko diha. Desni krilec ga hrepeneče pogleda in se mu v bratski slogi pridruži. Torej igra Drama z devetimi igralci. Opera pritiska. Banovec sune. Pugelj sune še enkrat — žoga v goal! 2ivio!! — Mohorič navdušen, skoči za žogo v goal in jo še malo potiplje! Danilo strelja ven. Zupan nogo samo dvigne in žoga pade neubranljivo v goal nazaj! Danilo resignira. Od Drame sem za-
čujem stok: »Kdaj
bo
pa — pavzar*
Vsa opera (z dihalno tehniko) pa enoglasno zatuli: »Nič pavze! Igramo brez pavzeU V očeh jim zablisne strast! Igralci postanejo zagrizeni! Kar pride sedaj, ne morem več popisati! Vsi dogodki, goli, auti, koti in druge pritikline se vrste s tako bliskovito naglico, da jim ni mogoče slediti. Sli-
šim samo, da sodnik neprestano piska ln da Šimenc venomer kliče »aut!«; vidim, da izginejo iz opere še trije in iz Drame še eden, da se dramski goal v vrhu prelomi, da žoga zavzame obliko limone in da Lipah zgubi desni čevelj. Vidim tudi Kogoja, kako žogo hipnotizira, da se ne more ganiti: vidim, kakor prileti Bertoku v glavo nogavica in čevelj; napol v omotici vidim še, kako frče po zraku šop trave s korenino vred — potem pa se mi ie pred očmi stemnilo (kakor so mi pripovedovali drugi) in zgubil sem zavest.
Ko se zavem in vprašam: »Kje sem?-je training žalibog že končan. 22 teles je stopilo na igrišče krepkih in zdravih. 16 se jih vrača z igrišča velih in sključenih! Vrhu tega ie ranjen Še dramski goal, severna ograja se je nagnila na ven in travi je za pet let ustavljena rast...
Solnce se utrujeno skrije za oblake. Živalice se upajo oprezno zopet na dan. Ni bilka ne gane, ni vetrič ne pihlja.
Ostane molk.
Zame pa je bil in ostane ta dan neizbrisen, nepozaben in brez primere v zgodovini našega proslulega sporta.
P. S. Za število goalov ne ve nihče. Opera trdi, da je nesla dramo 15:11, če ne več; Drama pa trdi narobe, Če ne več. Jaz za velike številke nimam srx>mina. Sodim pa, da je zmagala Opera, ker ima krasno dihalno tehniko in večjo telesno rejenost.
Kupujte olimpijske srečke!
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
■tU— wnuimiiiMiiiwiiiwimw
~ ~ PEC LAVO NI 3 A
»T t S LAVO NI 1
Tvornica 1» zimske s
povsem zrela
Vestnega
kolporterja
za Maribor sprejmemo takoj
Zglasiti se je v trgovini Hinko Sax v I riboru9 Grajski trg 8.
Planinci, pozor!
Krasni 1
so dospeli ^novejši trakt, svila
— In modni nakiti »
v modni trgovini
- T. Eger -
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2
ima vedno na zalogi
Narodna knjigarna
Ljubljana  — Prešernova ul. 7
Posojilnica v Logatcu
reg. zadr. z omejenim poroštvom
vabi canj. zadružnike k
rednemu
občnemu zboru
ki se vrii dne 29. junij a 1.1. ob dveh popoldne v posojll-ničnl pisarni v Dol. Logatcu.
DNEVNI RED:
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Razdelitev dobička.
4. Čitanje  revizijskega poročila.
5. Volitev ravnateljstva  in nadzorstva.
6. Posvetovanje zaradi spremembe pravil.
7. Predlogi in nasveti zadružnikov.
4080
4085
Za odgovore uprave
na i so priloii 1 dinar.  Plačuje so vnaprej.
HLI OGLUŠI
Cena  malih oglasov
vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Din 5*—
Službe
Krojaški pomočnik
za veliko delo se sprejme. — Krojačnica Ježek. Še* lenburgova ulica 6/1. 4086
Pošteno dekle
(17* do 231et.no) sprejme zakonski par. — Naslov pove uprava »Slovenske« ga Naroda«. 4075
Zastopnike
za nabavo gozdnih, polje delskih in selsko*obrtnih proizvodov    iščem. — Zagreb, poštni predal 248.
4037
Gospodična,
katera bi imela čas pro* dajati v trafiki dopoldne ali popoldne — se išče. Ponudbe pod »C. K./4084« na upravo »SI. Naroda«.
Za transformatorsko po* stajo Trbovlje rabimo iz* kušenega samostomegi
elektrika.
FJektrarna Fala d. d. Mi* ribor. 4081
Absolventinja
trgovskega tečaja na lh'e* ju išče primerne službe na deželi ali pa v Ljubi j.-i* ni. Nekoliko časa je že prakticirala v domačem podjetju. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Na« roda« pod »Zanesljiva moč/4073«.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je danes ob pol 8. zvečer po daljši mučni bolezni v Leonišču preminula ljubljena soproga, dobra mamica, sestra in tetka, gospa
Alojzija Anžič roj. Rome
previđena s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo ob 5. pop. iz hiše žalosti v Štepanji vasi na pokopališče k Božjemu grobu. Vsem, ki so jo poznali, priporočamo pokojnico v blag spomin.
Štepanja vas, dne 16. junija 1924. Franc Anžič, soprog in Francek, sinček.
I   prodam |
Vrtne stole
prodaja najceneje — Rozmane & Komp., Ljub ljana, Mirje 4. 3051
Ceno naprodaj
dve svetli moški obleki (krem) ter damski ko* strum (rjav). — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 3975
Naprodaj
kompleten, krasno ohra« njen Valvazorjev »Ehre des Herzogtums Krain«, II. velika Krajčeva izdaja. Naslov pove uprava »SI. Naroda*. 4068
Stroj za sladoled
(kompleten) se odda proti odškodnini. — Istotam se prodajo prazne steklenice od konjaka in buteljke. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4072
Foto-aparat
4H X 6 anastigmat, 6 ka^ set, 1 filmpakkaseta, po* večalni aparat s pritikli* nami zelo ceno naprodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4074
I    Kupim I
Kupi se špecerijska oprava
(v dobrem stanju). — Ponudbe pod »Špecerija 4058« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Skromno sobico
(opremljeno) išče miren, soliden in inteligenten gospod v mestu ali v oko* lici. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Tom/4071«.
Soba se odda boljšemu gospodu. — Na^ slov pove uprava »Slov. Naroda«. 4077	|     Ma!; 1	Klavirje, harmonije,  godala, strune   in   potrebščine, na drobno in debelo. —- M. Mušič,  Ljubljana. Selen* burgova ulica 6. 9S92
	Išče se delavnica (skladišče) najmanj 12 X 5 m, s stranskim prosto* rom.    Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Delavnica/4045«.	
		
I Nepremičnine |		
		Damski slamniki (tagal) po 60 Din. dekliški   po   40  do  50 Din. otroški po 30 Din — pri Minki Horvat, modistki. Stari trg 21. 4064
Le »Posest«, Realitetna pisarna, d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Pe* tra cesta 24 vam nudi pri nakupu najugodnejšo in naj raznovrstne j šo iz* biro vsakovrstnih vil, stanovanjskih, trgovskih in obrtnih hiš, kmetskih posestev, graščin, žag, mlinov, stavbnih parcel itd. 3770		
	Trgovci pozor ! Kdor hoče prevzeti sta* roznano trgovino v Ma* riboru. naj se oglasi pod »Eksistenca     4049« na upravo »SI. Naroda«.	
		Kompanjona s kapitalom iščem za to* varno mila v Zagrebu. — Ista se tudi proda. Ceni ponudbe prosim na: Za« greb, poštni predal 44. 403?
	Trgovski lokal na prometni cesti v Ljub* jani — se išče za takoj proti primerni odkupnini. — Ponudbe pod »Odkup 4076«  na  upravo »Slov. Naroda«.	
		Pletenine vseh vrst in predtiskarija ročnih del, najmoderneji ši vzorci. Cene nizke. — L. Turk, Pred Škofijo 1 T.   nadstropje   (r prej. šnjem poslopju Kreditne banke). 93?
		
1 Dopisovanje |		
Znanja želi 301etni vpokojenec in tra* fikant z gospodično, ka* tera bi posedovala neko* liko premoženja in svo* jim rx>histvom. Tudi vdove niso izključene. — Le resne ponudbe pod »C. K./4083« na upravo »Slov. Naroda«.	|    Razno |	
	Lov občine Šmartno pod Šmarno goro se bo oddajal dne 23. t. m. ob 12.  uri na  javni dražbi pri  okrajnem glavarstvu v Ljubljani. 4048	Vsakovrstna ročna dela vzamem    v komisijske razprodajo   v  moji fili. jalki na Bledu. — Naroi čila je poslati na »Ate. lje ročnih del« — Nika Zipser,    Kranj. Telefon št 31. 3774
Ženitna ponudba« Amerikanec s premo* ženjem, izobražen človek, se želi poročiti z vdovo brez otrok. — Ponudbe s sliko in popisom — pod »Amerikanec«, poste re* stante, Maribor. 4078		
	K. Widmayer »P ri Solne u« za vo* do priporoča: Raz* no vrstno perilo, svilnate in   druge   robce, šerpe, manufakturno blago, ob* lekce,  predpasnike, vso opravo za novorojenčke, maje in nogavice doma. čega izdelka; nadalje ven* čke in šopke za neveste in birmanke, odeje (kov* tre),   peče   (abtahe)! — Na debelo primeren po* pust. 2309	
		Žlice, vilice, kuhinjske in žepne nože, jedilno   orodje, pfpce, škarje,    žepna ogledala, ustnike za cigarete, pipe* mornarice, merila (pose* ti), »lirija«, »Jadran« či» stilo.    leščilo,    mast in apretura zx usnje, olje za šivalne  stroje,  črnilo in gumi*arabikum — na de* belo pri tvrdki — Osvald Dobeic,   Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 3541
U svrhu konverzacije traži dama poznanstvo sa ozbiljnim Srbinom. — Po* nude na upravu »Sloven* skega Naroda« pod »Ju* I! i ,'4079«.		
Tvornica perila
A. RAŽEM CO
LJUBLJANA,   Zabjak št. 3
se priporoča cenjenim trgovcem za nakup moškega perila v največji Izbiri. Na zalogi ima vedno vse vrste moških srajc, spodnjih hlač, spalnih
srajc, ovratnikov itd. itd. 2809
Modna trgovina
A. Šinftoi
K. Soss
Ljubljana
Mestni trg 19.
LJUBLJANSKA
E D I T M A BANKA
Skipie mam nad Bio
n
Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413, 502,503 504
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
74
^746
43