wnnaroAMPiUiTmiBUTiuro^	VMmmTvimaa fUmem
GLAq NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
ffce Largvt Slovenian Daily ^ in Um United SUttf bmd Every Daj Except iMltp 1 and Legal Holiday* -/ * f6.000 &Md«r«
f—^—H ■ Minulimi iwiiiiifli n inwiii . -- — •
• Hajveijft ilarMsU iMnlk -> I
Velja n m ki« ^ 11001 Se pol lata	~ I ' $2.§0 i
TKIJErOM: 2T76 CORTLANDT.	Entered at Second Class Matter, September 11, 1909, at the Pott Office at New York, N. Y., under the Act ol Congress of March 3, 187». -	TBLEFON: 4687 CORTLANDT
NO. 379. - ŠTEV. 279.	_	NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 28, 1919. — PETEK, 28. NOVEMBRA, 19J9.	VOLOM« XXVII. — LETNIK XXVIL
ITALJANSKA MONARHIJA
JE V NEVARNOSTI
KOČIJA LISTI IN KATOLIKI SO BAJE KOT EN MOŽ PROTI DOKUMENTU. KI JE BIL SESTAVLJEN V VERSAILLES. — KRALJ VIKTOR EMANUEL SE BO MORDA ODPOVEDAL PRE8T0LU-NJEGOV NA8LEDNIK BO NAJBRŽE VOJVODA AOSTA.
Rim, It
<*iija, 27. novembru. — Dane* j« glasilo tukaj, da je pri« skovati oMregu boja proti ratifikaciji mirov m* pogodbe, kateri I "j bo mo(<rf poopenl krizo, ki bo ogrožala obstoj monarhije ali ' nadaljno vlado kralja Viktorja Kmanuela.
i tla »i da *toje M»eijali*ti«'-ni in katoliški poslanci, ki so bili ' i/voljeni pri zadnjih volitvah, kot en mož skupaj v namenu, da po-i.i/iju iitirovn«. pogodb« Signal za boj bo najbrž predložitev kraljev-: *k<|fa dekreta /a ratifikacijo mirovne pogodbe v novi poslanski «h »rtiiri v namenu, tla se ta dekret izpremeni v postavo. Tako ka-1 i 4iki kot i»«<--jalisti, ki so pokazali pri zadnjih voltivah izvanredno linn«, mi nasprotovali pogodbi izza prvega pričet ka.
Bodoee zasedanj«- po<Uan*ke zbornice bo po splošnem mnenju 9 lo viharno in vsi gj; pričakujejo s strahom. Nobene primere ni v italjauski zgodovini, da bi se zavrnilo kak kraljevski dekret, po-; .-b'io pa \ xailevah kake mirovne pogodbe. Pravica sklepati mir je i ustavni prerogativ ki one. i> hi se načrti socijalistov posrečili, bi! hd po mnenju številuiL italjanskih voditeljev kralj skoro prisiljen <<dpovedati te presto'u.
Številni pa dajejo izraza svojemu dvomu, da bi hoteli katoliki, podpirati socijaliste v dejanskem boju proti kralju. Na drugi stra-' la pa se smatra za gotovo, da bodo 7 vsemi silami nasprotovali ver-: »filUki pogodbi, ki p«, mnenju Vatikana vsebuje kali nadaljnih! \ojti.	i
Ratifikaciji mirovne pogodbe bodo mogoče nasprotovali tudi' nucijonalixti m milita* istični elementi, ki domnevajo, da more Ita-i lija le profitirtati v »led revizije pogojev.
Konservativci in zmerni elementi, ki so preje kontrolirali po-1 navadi poslansko zbornico, upajo doseči kak kompromis ter uve-i I javiti ratifikacijo posrodbe, ne da bi pri tem trpel ugled krone.
C> bi bd
kralj Viktor prisiljen odstopiti vsled kompliciranega političnega položaja, se domneva v vmernih krogih, da bi obstajala monarhija še naprej . osebi vojvode Aosta, ki je bolj popularna in fcol; v Mmpatijah z uspiracijami mase italjanskega naroda.
Kroanel ) ilberto, vojtoda Aovta, je bil rojen v Genovi dne 13. i januarja IP<». Bil je sin princa Amadeja, ki je bil španski kralj od 1" 0 do 1*7', ter njegove /me prineesinje Marije Viktorije Sa-xojske Njegcra brata sta prof iz T urina ter vojvoda Abrnški. Do j ioj»iva prin.-H II um beri a je hil direktni prestolonaslednik.
Vzgojea kot vojak se je vojvoda Aosta zgolj odlikoval kot vo litelj mo/ Hil je |K>laovmk 5. piemontskega kavalerijskega polka,; I ojega polkovuik je bil dvajset let. Po svoji materi je podedoval j precejšnje premoženje ter se poročil letu 190,1 ko je bil gost angle- . hkega dvora s prineetuajo Heleno Orleansko.
Tekom prvega «".-*sa pretekle vojne je poveljeval tretji armadi.! ki s.» je morula upirati skupnemu pritisku Nemcev in Avstrijcev.
Viktor Emanuel, tretji sin tega imena, jc postal laški kralj leta 1900 po umoru svojega očeta kralja Umberta. Vsi so ga smatrali za slabiča brc/ zmožnosti, in cela Kvropa je bila presenečena, ko se <• poka/al zelo wrujmm in nedostopnim. Nikdar pa ni bil priljub- i 1 n pri vladajočih klopih svoje dežele, čeprav je narod odobravrj njegovo privatno življenje in njegovo ljubezen do družine.
Rojen je bil 11. novembra 1MXI ter se poročil let pozneje s pnn.eso Heleno, hčerko princa Nikole, poznejšega črnogorskega kralja.
Rila je to prava ljuhimska idila. Imata štiri otroke, tri deklice-in prestolonaslednika princa I* m beri a, ki je bil rojen leta 1904. !
Vzgojen kot vojak je igral kralj Viktor Emanuel v vojni mož ; ko n lopo. Itil je pogosto pri svojih četah v bojni črti ter rad pomagal |hi »tvojih močeh ranjenim in pohabljenim vojakom.
Kraljica se jc izurda kot bolniška strežnica ter je bila celo i vojno zapotljena v različnih vojaških bolnicah:
MOHAMEDANSKI PAPEŽ':;
IN AMER. PROHIBICMA:
__ h
g
Bejk ul Islam, poglavar mohame-danske ver«, Je pohvalil Amen- ^ kance, ker to sprejeli prohibieijo. %
Carigrad, Turčija, 15. novem- ^ bra. — (Zakasnelo poročilo na Asm. Pre**.) — Ibrahim efendi, Acjk ul-Islam, duševni poglavar mohsraedanske • vere, dal te- ** kom nekega pogovora izraza *vo-j■ jemu veselju, da je Amerika spre- n jela prohibieijski amendment k u ustavi Združenih držav.	I*1
—	Pijača je mati vsega zla, — z< jc rekel. — Veseli me videti, da * je Amerika spoznala božje pove-! lje*kot izgovorjeno potom našega pro roka. Čudno je, da je po tri- c< najstih stoletjih in pol sprejel n prohibieijo en naroda dočim mora- 11 mo mi, kojih prorok nam je uks-|v zal to, obnoviti svoje napore, da i j' s silo izvedemo abstinenco.	r'
—	Naša postava smatra pijačo » za najhnjfc slo, ker koti druga; P sla, dočim druge slabe navade ne h
delajo tega. Zgodovinska stvar je, da je bil naš narod, dokler ni pu, zdrave morale in da je bil tudi uspešen. Treznost je predstavljala skrivnost uspeha Islama kot gt-adilca cesarstev. Pijača pa je prinesla propad. Pijača je prišla v fled stika z Evropo, koje številne slabe navade smo prevzeli, vsaj v večjih mestih, dočim je dežela sama še vedno trezna. Naše žene ne pijejo.	j,
Če se bo Islam kedaj preporodil, j *e bo zgodilo to raditega, ker bomo zopet uveljavili prohibieijo ter npravili možke močne, čiste in in-' telektualne. Žc smo vprizorili pro-j hibieijsko kampanjo po vseh deželah Islam, da zopet uveljavimo božjo besedo. (Aejk-ul-Islam ima; čisto prav, vendar pa se moti v številnih zadevah. Z izjemo Arab-! cev, ki so bili v resnici kulture* j nsrod ter gradilci cesarstev, ni še noben mohamedanski narod uspe-, val, najmanj pa Turki, ki so div-^ ji azij*ki narod, brez vsake kultu-; re, ki je igral v zgodovini sveta le i žalostno idogo uničevalca. Glede prohibieije pa so Turai-njjrav taki;, hinavci kot ameriški "pussy-1
VSA JUGOSLAVIJA PRIPRAVLJENA
Vlada je o tem obvestila najvišji vojni svet. — Italija bo baje nastopila proti pesniku.
Paris, Prancija. 27. novembra. — Jugoslovanska vlada je poslala potom svoje ruirovne delegacije vojnemu svetu noto, v kateri ga opozarja na resne težkoče. ki so nastale ob celi jadranski obali. Če se v najkrajšem času kaj ne iz-premeni, bo .Jugoslavija prisilje na z orožjem v roki iskati svojih pravic.
•Neko drugo poročilo pravi, da je vsa Jugoslavija mobilizirana in pripravljena na boj.
Basel, Švica, 27. novembra. — Ljubljanski dopisni urad je dobil iz Belgrada poročilo, da je sporočila Italija jugoslovanski vladi, da se bo glede dalmatinskega v-prašanja vklonila mirovni konferenci ter preprečila d'Annunzijev napad na Split.
Rim, Italija. 27. novembra. — Novi italijanski zunanji minister Viterio Scialoia je bil včeraj prvič navzoč pri kabinetni seji.
Kearadmiral Graffi bo zastopal italjansko mornarico v Ligi narodov.
Rim, Italija. 27. novembra. — Vlada je danes potom posebnega odloka penzijouirala dve sto generalov in 1500 majorjev, podpolkovnikov iu polkovnikov. To je prvi korak k zmanjšanju armade.
KONEC POGAJANJ MED BARONI IN PREMOGARJI
Washington. D. C., 27. novembra. — Vsa prizadevanja, da bi se zadevo premogarske stavke mirnim potom rešilo- so se izjalovila.
Konec je bil danes popoldne. Premogarski baroni kakor tud premogarji se bodo dolgo čas2 spominjali tega žalostnega Za hvalnega dne.
Premogarji so odločno zavrnil Garfieldovo ponudbo glede 14-odstotnega povišanja plače. Z; stopnik vlade je napravil pai nadaljnih poskusov za sporazum med obema nasprotnima si stran kafltt, jfea vse zastonj.
Krog pete ure popoldne je bils konferenca končana.
Zastopniki obeh skupin so takoj zatem odpotovali. Nihče met njimi ni hotel povedati, v kak šnem spanju se sedaj pravza prav nahaja strajk.
footi". Anderson si lahko čestita da je dobil tako vredne zavezni ke kot so Turki, ki so izvršili š< v najnovejšem času najbolj pod le zločine in ki hočejo sedaj na | ^topiti kot zavezniki Amerik« i glede vprašanja — prohibieije!]
GEN. ANGELES II
VSTRELJEN
____*
General Felipe Angeles je šel ju-naški v smrt ter stopil pogumno ^ pred oddelek vojakov.	L
Chihuahua City, Mehika. — Ge n«-ral Felipe Angeles je bil iismr- ^ čen včeraj ob polseduiih zjutraj | na dvorišču kasarne 21. kavale- r rijskega polka. Številni gledalci ^ so bili navzoči. General Angeles je umrl brez vidnega strahu.
General Angeles si je izbral sam severni kot za postojanko, kjer ^ naj bi bil ustreljen. Glede vseh ' posameznosti *vo.ie eksekucije se |ie dogovoril s Oarranzovimi čast- 1 niki in z možmi, katerim je bila ' poverjena žalostna naloga.
Revolucionarnemu voditelju nasproti je stalo pet mož z nabitimi puškami. Oddali so salvo v njegova prsa, in Angeles je padel naprej. Tedaj pa je pristopil neki častnik k že mrtvemu možu A
I	m	v	|
ler ga ustrelil v glavo za ušesom.
Na lire mesta je dospel vojaški y zdravnik, ki je izvršil postavno avtopsijo.
General Angeles je preživel parj1 ur, ki so potekle med obsodbo in j1 (eksekucijo, s prijatelji in nekim/ duhovnikom.	i
Skozi celo noč so razpravljali o ' znanstvenih vprašanjih.
General se je le malo brigal za ? usodo, ki ga je čakala.
Spal je eno uro in pol med tretjo in polpeto uro. Ko je vstal, je -* diktiral pisma svoji ženi in svoji- ' ma sinovoma. Napisal je tudi par ' lastnoročnih pisem svojim prija- ( teljem, katera naj bi izročili po ' njegovi smrti. Ta pisma je odne- 1 | sel seboj na morišče.	1
POZOR DOMŽALCI! j!
Vse Domžalee in Domialke u-1 ljudno vabimo na sejo. ki se bo • vršila v nedeljo ob 11. uri dopol. < v cerkveni dvorani 62 St. Mark's < | Place.	']
j Namen seje je, vrediti, kako bi i se dalo najhitreje pomagati stra- j ! dajoči deci v naši ljubljeni domo- i | vini.	j
Povedalo se vam bo tudi, koliko i imamo sedaj denarja. Vsem je | znano, da se razmere doma z vsa-1 kim dnevom slabšajo in da pri-} hajajo vedno bolj obupni klici na pomoč. Kdor ima srce in se
mn mili alnvraiki Hm>h h* Krt ui*
NOVA DELAVSKA
STRANKA
Na politično areno je stopila nova delavska stranka. — Poživlja, naj se ji pridružijo vsi.
Chicago, lil., 25. novembra. —j Novo narodno politično telo, ki» bo znano kot Delavska stranka I Združenih držav (Labor Party of« I'nited States), je bilo ustvarjeno včeraj na konvenciji zastopnikov organiziranega dela.
Cilj gibanja, kot navedeno v konštituciji. bo organizirati vse delavce v deželi, ki delajo z rokami ali glavo ter podpirati principi je, politične, socijalne in indu-strijalne demokracije. — Glavne točke izjave nove stranke so naslednje :
—	Ženske naj imajo isto zastopstvo kot možki pri upravi zadev.
—	Narodna konvencija se bo vršila v naslednjem poletju v na-| menu, da se nominira kandidate za predsednika in podpredsednika. —
—	Zadeve organizacije bo vodil narodni komitej, ki bo izvolil llajnika-zakladničarja kot svojega
eksekutivnega načelnika. | — Strokovne unije, organizacije farmerjev, zadružne organizacije in vse druge zveze, ki soglasji jo s principiji stranke, se po-zivlje, naj se zvežejo z njo. 1 Washington, D. C., 25. nov. — Mednarodna delavska konferenca, ki zboruje tukaj, razpravlja o priporočilu komiteja, da naj se omeji število delavnih ur v industriji na 48 ur na teden in razprave o tem vprašanu so že dosti napredovale, da jc pričakovati spre-'jc-ma odredbe še tekom danainje-: ga dne.
Proti uvel javi jen ju te odredbe je nastopil S. R. Parsons, delegal delodajalcev iz C'OYiade, ki je trdil, da bi splošna uporaba tega principa zelo omejila produkcijo po eelem svetu.
J Leon Jouhaux, francoski vodi-telj, je rekel:
I — Glasovali bomo za ta predlog, kajti predstavlja prvi znak od strani Lige narodov v prilog j mednarodni zakonodaji.
gotovo vdeležil in tudi po svoji moči v ta namen prispeval. Pripravljalni odbor.
PREMOGARJI SO ZAVRNILI
GARFIELDOVO PONUDBO
PREMOGARJI SO ZAVRNILI 14-ODSTOTNO POVIŠANJE PL A ČE, KATERO JIM JE PONUDIL GARFIELD, KI JE GOVORIL ZA KABINET. — ZAHTEVAJO 31-ODSTOTNO POVIŠANJE, KA TERO JE OBLJUBIL DELAVSKI TAJNIK. — PRIČAKOVATI JE OSTRIH KONFLIKTOV.
Washington, D. C. 27. novembra. — Vlada je potoni kurilu, ua administratorja (larfielda dovolila premokarjem centralnega di sirikta danes povprečno povišanje plače za 14 odstotkov ter istočas no objavila, da ne bo zvišana cena premoga za javnost, kajti vlada l»o še naprej kontrolirala cene premoga
Tozadevna pogodba naj bi bila uveljavljena, vendar pa je <iar field izjavil, da naj se ustvari trajno svetovalno zastopstvo, katere mu bi načeloval tajnik Lan£, in v katerem naj b? bili zastopani prt mogarji in delodajalei. To zastopstvo naj bi dobavljalo informacije z oziroma na premogarsko industrijo ter nadzorovalo bodoče spore med nasprotnima si strankama.
Delodajalci so sprejeli ta sklep ter so voljni izvesti ga. 1'ivnio-garji, na čelu .Jolm Lewis, poslujoči predsednik United Mine Work ••rs. pa nočejo ničesar slišati o tem ter vstrajajo trdno na staLišču, da je treba uveljaviti predlog delavskega tajnika VTilsona . u< iii trideset in pol odstotno povišanje plače.
Dramatični višek dolgih pogajanj je prišel včeraj zvečer. k«> je nastopil Garfield ob poldeveiih na otvorjenem zborovanju pn--mogarjev in delodajalcev, v poslopju Rdečega križa.
Poslujoči predsednik Lewis je takoj dvignil svoj glas proti predlogu Garfielda, in Frank Farrington, ki je govoril za premo garje, je rekel, da bi pomen.ial sprejem načrta stradalne mezde za [številne premogarje. V vrstah premogarskih zastopnikov je bilo čuti dosti smeha in porogljivih pripomb. Dr. Garfield je obrazložil stališče vlade, nakar so se pričeli napadi na predlog, ki so bili zelo estri. —
Položaj je bil bolj zamotan kot je bil kdaj, in to radi oklepa, ki ga je storila vlada.
Pri svoji izjavi, da je po njegovih mislih 14-odstotno povišanje plače sprejemljivo, dokler se natančno ne preišče celega položaja, je Garfield rekel, da bi to povišanje spravilo premogarje navzgor na stališče delavcev v drugih industrijah. Rekel je^ da je sklep via de konečen. Poslušal je argumente premogarskih zastopnikov, a ostal trden.
Premogarji so s strogimi besedami obsojali sklep ter zahtevali o«! Garfielda izjavo, če pomenja ta sklep javno zavrnitev delavskega tajnika Wilsona.
Dr. Garfield ni hotel nato ničesar odgovoriti ter rekel enostax i no, da zastopniki premogarjev napačno slikajo položaj. Orisat je položaj kot tak, da jc obstajala le razlika v mnenju, in da je ohve ljalo naziranje kurilnega administratorja za čas nadaljnih preiskav.
Trden je bil v svoji izjavi, da njegovo ponudbo laliko "premo ga r j i sprejmejo ali pa zavrnejo kot se jim zdi primerno, da bo pa za to izjavo vlada Združenih držav.
ITALIJANSKI KRALJ BO OB <
ISKAL AMERIKO.
- <
Rim, Italija, 27. novembra. — Kralj Viktor Emanuel bo prišel; 1 prihodnje leto v Ameriko. Obiskal 1 bo tudi Južno Ameriko, posebno " pa Brazilijo, Uruguaj, Argentino, ■ Čile in Peru. Spremljal ga bo mi- ■ ^nistrski predsednik Nitti.
ZDR. DRŽAVE KONCENTRIRA- |
JO ČETE OB MEHIŠKI MEJI. i
- ,
San Antonio, Tex., 27. novem- J bra. Tekom zadnjega meseca so dobile ameriške čete ob meji velika ojačenja. Te dni je bilo po slanih na mejo 55 155milimetr- l skih havbic, s katerimi se lahko 1 strelja na razdaljo 17,000 jardov, j veliko poljskih kuhenj, munieije in ambulanc.
1. DEC. — JUGOSLOVANSKI r PRAZNIK.
- i
Jugoslovanska vlada je odredila, naj se praznuje vsako leto
dan 1. decembra kot jugoslovanski narodni praznik, — praznik osvobojenja.
Ne\vyorški Jugoslovani bodo proslavili ta praznik na "Slova-[|novi" petletnici v nedeljo zvečer i ■ , - DENARNE POSlLJATVE V -- ISTRO, NA GORIŠKO EN -NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna lsplačila ■ popolnoma sanesljivo in sedanjim . razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi ns . Notranjskem po ozemlju ki je it-, -ledeno po italjanski armadi.
Jamčimo aH garantimamo sa . Tlako pošiljatev, toda za kake mo-. goče zamude v izplačilu ne moro-( mo prevzeti nikake obveznosti.
60 lir ____ $ 5.00
100 lir ____ $ 9.50
500 lir .... $47.50 1000 lir .... $94.00 tf Denar nam poslati je najbolje po Domeetio Postal Money Ordar ali pa po New York Bank Draft
- TVRDKA TRANS 8ASSER. i n Q«rilia«t BL. Wmw York. M. Y.
Pazite na nove cene
i
PoHljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo. Bosno in Hercegovino popolnoma sanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitra.
Jamčimo ali garantiramo sa vsako poiiljatev, toda za kake mo. t goSe ismnrio v izplačilu ne moremo pre vsoti	obveznosti.
Bedaj polijemo v staro domovino, naprimer: 100 kron .... $1.50	600 kron .... $ 7.00
200 kron .... $3.00	1,000 kron .... $ 14.00
300 kron .... $4.35	5,000 kron .... $ 66.50
400 kron .... $5.80	10,000 kron .... $133.00
Osnafena cene so veljavna do dne, ko se nadomestijo t dm-gissL
Denar nam je poslati najbolj po Domastic Postal Money Order I sil pa po New York Bank Draft.
TVBDKA FRANK BAWBEB, •a OorUaadt Btre«, ____ _ New York, J* Y.
^G L ASjjN A DA "
W " KOVXIU rUBLBBDHi 0ODIH	U
9* m« um m ■ Tm—iii >	m ni u<a m fcin- M iarit H«
Canada ................ hm	Mrl MM M Mtato Now IM» H*
IM» Hi UM k.......................WW	_____ mu
B* M« UM ..^..mnimn*. -LM	Z« pol MM - ■ « 1 T
Ba MU let* m bmM Mv T«fe Mil	Za Ev rop« M MU MM — ■■r.M*.
• LA« NAHODA
r*V«M M M* P^omM*.) _ fc . ^
— -' ^ MM 0M7 My «M0t Sunday« m« MMML
tuMirlMU« mrly MjMl	__:
AtfMfttaMM M MMWMi_
___ fcjUWM M —f —ti — M IMMfcHMiiL	" i Dmt naj m MimiiiiiH pMBJttt p« Money — Mi NNaMM knM naroCnlkor praelino. da aa nam tndl mMM BlBM _i——•* M hI traja laKUmo naalomnca^
M MMM« MMft xjiiiiffi 1 CCftliMi__*
tAm*'__i
In slowenischen Sklavenbanden!
-- i
' n	Vom Rintschafluss bis Kulpasstrand
Las* unter Lied ertoencn!
Hoch tebe cias Cottachcerland,
H«il seir*«ir deutschen So«hn»n!
tV loV«»t|skilt sil. >nj*kili okovih!
\	Iv.-.f .i .iili kaj iak»-ya? V "slovanskih suženjskih oko-
vdi in I,, i«- ta m-srečnež, ki prisil lem imperijalistom in kr-
Ni.»i» in >r<*' ni KtkVviir!
f 'i Hilf«-riif a h ♦*»♦* Mnisclilhit ' Nu pomoč, človešt vo!
\	\ «»i k i <» alisniti p;iuifl»'t. ki iio>i zgoraj fl&vedeill 11«-;
C■■ « .i -lovk j»r. ••jta. m' mora iu-liot»* prijeti Za fflavo ter s«' ■ j«	brez^tidno*! v rt-Noifi mogoča pod božjimi
» • |iia«J..I< razmišljamo o stvari, s«- nam naenkrat
»JBMII \ plitvi;
4«' i ui.tiit ^o, ki st» s* *iaviii la po/iv, pan •rcriuaui, vzgojiHU -..i |>oko|'ii>( avstrijskih in iM-mškili cesarstev. Kočevar-W..111 so. katrre j«* hotela v«*-upniška politika porabiti lot most pii Moliti p.f*&ir«iuju ]>roti iztoku.
• i 'i i ili'. M >o iiufli v svojih hišah obešene slike brka-i. pri .i 1.H« rimi no »on 1 «• lučiee. Bili so rna prednjih )•• '<•	••■■: nanskejra imperija! izma. ki j«* silil na iztok ter kotel
j • ■ 11 m svojimi oojrami vse, kiir bi mu stavilo na pot.
l"o s o i —»i Kn«"evarji, katere jr pokojna avstrijska vlada vedno t ni« r.ila, \trna ukazom Sn»*diiiHrke in poveljem iz Berlina. Ko-i \ ii m. ki niso moLfli spraviti v telo osemrazredno gimnazijo niti -tu l.i ii tov. s » imeli tako gimnazijo in večkrat se je dogodilo, da j> : il<> i.iti \ osirt^rn razredu le tri ali štiri predslavitelje panfter-i i h iis k i" itn-li. Slovenci. kot t?rrmanski "kulturni »noj" kot so nas, '< im .ili kihVvarski svetniki, pa niso imeli niti «*ne izključno slo-'iii ki* wedi».fe šole.
T ' ii , s<-ve<4* cvetela kočevarska pšenica, a tudi v tem slu-« i|ii sr , iu* sni. il stari rek, tla človek obrača in Bopr obrne.
v ovija. ki ji> i/šla iz kočevarskih šum bi ki je dobila ta-. nj i |i!i\na mosta \ deželi, ,io predstavljala z jnŽTiO-štajerskimi re-! • .ii \ i .1 iiiijstrtipenejne sovražnike n«roda, v kojepa sre<li je /:\> . in /.i kojrga /.ulje se je oblačila, žrla ter se debelila, — vse v \ - jo č«i s t iu slavo panj»ermanske<r« malika.
I'ri| i-osti i o. evarski knu't, t«/ko boreč se za obstanek v negro-" . i ii. iM » siromišneiii ozemlju, kamor so «ra bili poslali sred-i	I>\tlalni baron-, seveda ni bil kriv tesra pan^rerinunskega
i i/pojo." n,i«i takocvan»'L*a kfN-evarskejrM nartjona''.
« •• t nt« ! živeti, čl" .j»* hotel preživeti sv*>jo družino, je moral 1 Ljubljano. <Jrade<* in na Dunaj, kjer je pekel maroni-je i i M i no stedl jivost jo prihranil toliko, da ni bilo njegovi .i . ini i loma treba stradati.
«'i i i -ii. oii koč. \atski knu-t je pov».»m neprizadet pri eeli
ii .i- , upiiv. k«"ii" n.iiM'n je bil vzbuditi v Ko«"*»varjib ' '*«» /a\ - '»-.T^arit -v ras v ro mnl njimi in Slovenj »i t- m i-' pr .1 -! m -i zaveznik*. koj«-jKi lahkovernost m otro-b Uhk pA^w-^ la irt-kUKrnje «-iljeV teh ZUIUUljih
M >» ^ » tub in p ljMM« nitke, a Mrena se je> kooefno /mekaU-• i«»\i..! Mijiu .h lini Ki»>>Tarji so bili prepričani, k.<i.'f. iiitk ka./*-r. \rimvui |M>}flavar <-«*lega (UiB-«t t« m v., bili pr**prt*-aat v^i. sinuiuuMii kmetje in viso-">lwtn ki. «irkani. fa.i»i«*Mri iu kaplanj. s kiMiraPiki-
Vin.-- e koti. ^ porazom pen-gerMMUinkeira lualika in %
i« i>< f »i el to«li i .^»k čas /a k®čevar*ke pMM-jti4rnaue.
\ • !. . s., .i« imi |u ia4«> do združenja vx-h .lu«r<v»lovanov in da I i tu .Ivi., \ l.iali »«il s^hij napr«-j. neznaten jezikovni «ut>k sre-.■'iii-m:'« mu' ia VkiWi s«». da je k«»nef njih nadvlade, njih ..... )*rr«ln fa straž« |>att ••erinansi v« m u-.laj sn ubrali dm-
I' -i	\ s\»-: s|w»r«M-il:i, da —- ne marajo združiti z -luico-
i.i	-m ' n«i>uoviti mmjo Lastiu» r«-|»tibliko. — z veliko ar-
.. .. fh i •'-!>.• r •» |»-» ti»-t»išk. m u/or«-u in da fee jo imeti noliene--lika s sto V enakimi kr\oln-to-^i in zatiraiei. s. i , ,.-«la / velikanskim smehom sprejel te izjave ter re-f\-ir»'V,< ■••ni. da naj b«i«lo le mirni, kajti Slovenei niso taki kot , i \ i m Ko-f\arjem je mijnimu bodočnost in nadaljni ■ . .hti< mii!« i de sr^tP ir-visAk* n^mi^m^. fkomeiiaiie s slovenskimi
K«» je bila i!jit^<Kloran-ka držara. je seveda od-
: I iikab* K«m a» jem. vsaj v kolikor so prišle vpon*ev njih pan-
irermanske aMibi«*ije.
K^litecra seveda velik hrti** Kin IlilCernf and die Men*ehheit • •*o*iv ua eelo človeštv«!
Ko« i varji, ki SO bili predstavifelji najskrajnejše nemške misli. (Ni v orni ki Rmikrfk iMiperijWi/ma i«r prvoborilei neniške^ pro-itanja proti iztoku, t* Hočevarji s<- ohračajo sedaj na svet, naj jim potiefM pri rraitvi ii slovenskih Kuieojskib okovov!
^ cateleHanoat ie	^	_____
I .	....
Svet, ki je moral napeti vse svoje sile, da je zdrobil nemški im-•perijalizem, naj sedaj pomaga pri rešitvi Koeevarjev, ki so predstavljali eno izmed prednjih straž nemškega imperijalizma v smeri proti Balkanu.
Germani, ki so omalovaževali vse določbe mednarodnega prava, kličejo sedaj eeli svet na pomoč proti slovenskemu • nasilju**.
Volk se pritožuje nad nasiljem jagneta.
Šlovnski narod jo moral nositi skozi več kot šeststo let okove Hababaržanev ki skozi vee kot tisoe let se je moral boriti proti germanskemu nasilju. Več kot polovico svoje zemlje je izgubil v* tem i boju za narodni obstanek in sedaj prihaja skupina pregnanih Sva-bov. ki se je naseliltt v naši sredini in dviga proti našemu narodu , obtožbo, <La je nasilen in da hoče vzeti kočevarjem drago kočevar-sho prst, "namočeno s krvjo pradedov*' sedanjih Kočevarjev.
Dosti presentljivih zadev se je pojavilo kot posledica svetovne vojne, a nastop Kočevarjev, katerim nihče noče ničesar, je naj-jbolj presenetljiva prikazen z duseslovnega stališča..
Svet ima dosti drucega in bolj nujnega posla kot pa brijrati se za neutemeljena natolcevanja pan-prermanskih Kočevarjev.
Dopisi
Bridgeport, 0b:o.
Majnarji imanir počitnice sedaj, ko j«- v?e vsobjc, ki dela v n*aj-uahr ua štrajku. Poročila iz naselbin so jako redka. Zelo malo dopisov iu poročil sem še čital iz naših naselbin, dasi mi pride v roke več vsauovrstnUi slovenskih časo-ptsov.
Tu!;aj v tej okolici >e d« bro držimo. akoravno so raznese kaka vest, du je ta rov začel obratovati in da se je toli';o mož vrnilo na delo. Pride s«« precej do prepričanja, da to ni resnica. Kar se tiče uikajšn e Lorain & Dock Coal v. o , ne obi at nje popolnoma nič. Xc ka.j mož je začelo potem, ko j-.» bil štrajk preklican in še ti opravljajo sarao kompanijsko delo. Ik»lj--e bi bilo, da bi še ti o-tali donia ter stal! v naših vrstah v noju .lo /ma?e. <la dosežemo to. do čosar smo upravičeni.
A ko bi bili vsi kot eden »«»lovo t«i bilo /,e prišlo ilo sportt/uma »ued delavei in ojieratorji. Ali na ta ia-čin krt je	pa operatorji
še biilj upirajo, češ, nekaj jih j^* že prišlo, le počakajmo š«' nekaj časa. kmalu bodo tudi »jstali prišli za njimi. Vsak pameten in zaveden delavce l>c izprevrdol, J« so v več slučajih krivi san/i. ker veliko ji!i je, ki se prestrašijo vsake •jrrožnj" in zapovedi od stiani kapitalistov. Precej ko .ie pi*tšlo }>o-ročilo v ameriškem časopisju, da .ie št raj k preklican, da sedaj stavkati je protipo^tavno. se je pisalo: majnarji morajo iti jutri delat Vsak je bil radoveden, koliko jih bo šlo. a bilo jih v prvič nič. le >"-ez par dni potem jih je začelo Ko bi bi^i vsi taki, kot so eni, da se vstrašno vsake reči, bi že kom-ipanije no rabile nobene mule v jamah. ampak delavce, da bi morali opravljati njih delo. Zato kličem: stojmo skup, da čimprej dosežemo to do če«nr smo upravičeni!
Naj še omenim, da pride do boja skoraj vsak dan in do kakega? Debel: prašiči imajo smolo v tem času. Povedal bom samo en slučaj, ki sem «ra videl zadnji teden v mestu Wheeling Creek. Ko sem pogledal skozi okno. zapa/im grupo ljudi oboroženih, kot bi šli na lov na kako divjo zver. Eden je. držal v roki velik revolver, druiri j«> imel širvk in rn čevelj in p« I dolg nož. tretji veliko sekiro, četrti pa težko kladivo iu še štirje so pa stal. pri n ih br*z orožja. M;*'il kaj ti ljudje nameravajo. Kar zipazina da »»»spodar pri.^i m-preeej velikega prašič* na vrri za nom privezanega. Ko pri«le do ti--ie »ruče ljudi »er^la vstavi, nakar »«a t!« mož z twIrerjfM •»tre!, a	v slavo ca zadene
<j«r v Hrbtišč«*. Žival je začela skakati in letati. Hitro priskoči so-sp.>darjev sosed in *a s sekiro udari z vse mor jo. a m«to po glr.ri ca zidetie po vratu, tako da bila žival še lw»lj divja. Oni z nožetu je tudi lc-tal za njim. da bi ilc'iil priliko zalK»>ti, a žival ni bili *>ri miru. ^a t.irej ni moseel. T:'kn samo oni s sekiro letal in udaril. kau.or je <lose«el Deseti udarce šele omami ubocr žival, da <»c zvrne nezavestna na tla. Potem je ini. 1 šole •■ni z nožem priliko. Kaj takega •> nikdar nisem videl, in da kd. ne bo napačno rai«lt'« da so bili to Slovenei. moram ;»ove-dati da ?o bili netwiniljeui Poljaki. ki gredo nbojpo žival tako mučit.
I! konen mojeca doj»isa i* naznanjam vs4«iii članom društva I>obri P.ra^ je št. IS v Br:Itrepor*'.t, da se Hrez iz jem** vsak vdeleii rislitr ]-rihodnj«r ino^air seje. ki m* bo vršila v nedeljo "J. decembra. k.^r na tej se'jt. ki je »lavna v le*n. s* volilo dritšiv^ie t»-radnike za jwhodnje leto 1930. Iz
vzeli so samo b.>lniki in preveč oddaljeni člani.
Martin Koss, tajnik.
Flint, Mich.
Jaz mislim, da od tukaj ni bilo še nobonega dopisa Tukaj ni Slovencev razen mene. Težk.i sii jo uganjka, katerega naroda je največ Kateregakoli vprašam, mi pravi, da je English. Xa ta način bi morala biti Anglija večja kot vse centralne drŽave v Evropi. Pa J »nojem mnenju je največ Poljakov. Bolgarov, (irkov in tudi vročekrvnih ltaljanov no manjka.
Nadalje me pur rojakov pismeno vpraša, kako je kaj tukaj z delavskimi razmerami. Na to mi je težko edeovarjati. Na tem je največ ležeče, kako bateri zadene. Po1 loti se .ie lahko kaj prebralo. Zdaj na zimo pa farme rji pritisk? jo za dela v tovarnah, kar je bf.rs, f moč no povzdignil«), da su postali surovi napram delavcu ker pride bos* skoro vsaki dan s kakšnim j navodilom. Enkrat, da ne smeš rok poprej umiti, kakor piščalka j zažvižga, drugič pa. da moraš vsako še tako majhno delo time-j keeperju naznanit, samo da ima del a vet dositi sitnosti, tako da s<-| delavec ne more nič oddahniti. 1
Jaz sem zaposlen pri Sehuoro-let Motor Co. Tu se izdeluje več vrst avtomobilov in nas je zaposlenih približno 9000 delavcev, ker. so stalno dela. Druga velika dru-J žba je Buvk Cc. Dela kakšnih 14 tisoč mož in žen. V bližini se nahaja Dcrd Motor Co Jo tudi še nekaj drugih tovarn, pa mi ni še vse znano, kaj se izdeluje
Kar št? tiče mene. sem še preeej | zadovoljen, samo da bi imel kakšnega rojaka tukaj. Vabit katerega je pa težko zato, ker se ne ve zagotovo, kakšno delo bi mogel I dobiti. Kakor sem že čul rojake, naj to mesto le hudič vzame. Pa to ni vse skup nič drugega kakor govorjenje. Jaz o tenvmestu nisem nikoli mislil, da bi bilo kaj prida, pa rui ni še nikjer šlo tako povolji kot tukaj. Ako kateri rojak pride sem. mogoče tudi on bo zadovoljen. ako se nrc posreči dobiti delo kakoršno si sam želi.
Kar se pa zime tičee. mislim, da nam tukaj ne bo prizanesla, ker so že ptošli teden male rečiee zamrznile. To mesto je precej n.*» severno stran, pa se bom že kak i tudi tecn moral privaditi.
Jože Zupančič.
OBLAČILA ZA JUGOSLOVAN 8KZ OTROKE.
V zvezi r pomožno akeijo American Relief Administration, European Children's Fund, dobivamo sledeče:
— Razmere glede oblačil v Jugoslaviji se niso nič kaj zboljšale z ono hitrostjo kakor se je pričakovalo. Vojaki so še vedno nastanjeni ob p repom i h mejah iti radi tega se ni mogla industrija še po v.spet i.
Treba najprej rekonstruirati že lezniee in sredstva za promet. — Strgane telefonske žice, ki ležijo ob cesti, rabi Ijndstvo mesto vrvi. I katerih je veliko pomanjkanje.! Mala količina oblačila slabše vrste. ki se nahaja na trgru, ne zadostuje za potrebe vsega prebiral stva in eene s razen tega take, da večina ljudi ne more kupiti obleke. —
Taka poročila je dobila naravnost iz Jugoslavije A. J. B. 511 Fifth Avenue m A. R. A. European Children's Fund proč a. da po njenem pregledu je najmanj 40 t moč otrok v Jugoslaviji v največji pot reki ta oblačila. i Ur. Hoaver je mwvija. da tre-
-	r
^■■IMM.IIIIUI	...... j
— Zdravnik —	M DR. - MILAN MII.OJEV1Č fl
1	417 Wood St.	=1
L:	PITTSBURGH. PA.	I
I — Tele^pn Court 2610 —	3
ba šo povišati to število z ozirom na podvojene težkoče, ki morajo nastati vsled zime.
Da se tej potrebi opomore, namerava se nabaviti roba za oblačilo. ki naj se tja pošlje in lam se izdela v zmislu lokalnih potreb in po kroju kakor si ljudje želijo. , i i i Prispevki k Amerioan Yugoslav; j Reliefu,
511 Fifth Avenue, New York.
' t do 19. nov. 1919.) Poprej naznanjeno (do 12. nov. j
1919)	$300,572.62
New Bedford War Fund Ass'n.
New Bedford, Mass. 2.500.00:, California Com. for Relif* in Serbia and N. France 4.260.20 Miss Christina Miklus, Brooklyn,
New York	3.00
$307,335.88! —---
VEČINA RUBINOV PRIHAJA IZ
BURME.
-
Pretežni del vseh rubinov ki jih ! je najti na svetu, prihaja iz rovov v Mogok dolini v Burmi, kjer se rabi najbolj modeme stroje in najnovejše orodje za preiskovanje velike množine biona, ilovice, v kateri je najti rubine.
V	bližini teh rovov, v dolinah Burmanov, iščejo rubine tako, da so jih izkali skozi stoletja insto-
! letja. Kopanje in izpiranje j« pa stvar ročnega dela. Kljub temu pa je še vedno najti rubine, namreč najfinejše rubine na celem svetu.
V	Mogok dolini, kjer je vedno ; na razpolago dosti dela, pa je bil uvoden znanstveni sistem in uspe-, hi so bili vsled teira t udi temu
I primerni. Dion so pridobiva s tem.
,'da se odstrani zemeljsko plast na
| površini do ilovice, v k.iteri se
skrivajo rubini. Ilovieo se nato
j izkoplje, odvede na vozičkih v
mlin. kjer čisti para ilovico. Ta
(ilovica odhaja nato skozi mrežo i.
tin preostali materijal se natančno preišče.
Poleg čistih rabinov je najti tudi takozvane balas rubine in sicer v velikih množinah, j Kjerkoli so najde čiste rubine,' je najti tudi te balas rubine. Oba j sta kristala aluminija, a različne j oblike. Dočim obstaja pravi rubin i iz čistega korunda, kaže balas rubin majhno množino magnezija. kojega navzočnost zmanjša tr-dost kamena za eno petino.
V	vseh teh. rovih rabij<. instrument, ki nosi ime dihroiskop, s
J pomočjo katerega se loči prave ru bine od balas rubinov z veliko natančnostjo in gotovostjo. Dragi kamen se stavi v inštrument na tak način, da gre žarek svetlobe skozi njega ter je poloarizi-rau. Pravi rubin kaže cisto rdečo luč, dočim kaže balas rubin nekoliko modre barve pomešane raed rdečo.
Med sorazmerno maloštevilne. balas rubine, ki so splošno znani, spada ^tudi veliki Agineourt rubin. ki se nahaja v kroni angleškega kralja.
i
Neki vladni uradnik je ocenil prebivalstvo Japonske ol» prn-etku tekočega leta na 57.7S4.ffcl5 ljudi, > ne vštevši članov japonske armade.
*
* *	I
Barve, katerih se no prime niti i voda, niti ogeuj. se dela iz olja nekega mandžurskega fižola.
i
Rojakov v Cleveland, in aplol r driavi Ohio iliiao, da jtt ki t kntk« dWtal «a| petafli,
i «r. nim
i ki j« pnMtMtm poMrati naro^ Imina in laUj** yravardjaTiia po ftedfla. Rojaka * mm, * m • M flUR
-------r
oi	/^K^L	=@)
Jugoslovanska ^^^ KaroK Jednofa
OsUaovlieaa leta 1898 - lal orporirina Uta 1900 Glavni urad v ELY. MINNJ
•LAVNt VfVADNIRTl	J '
Predelal*: TWAWK KOVAKSEK. boa ML Conuutac«, rtL Podarort—<1nUr: LOUIS BALAMV bon 1M P«ul Ar*.. 1	na,
.HJnlk: JOBKPH PI8HLIR. »r. Mtno.	J > 'ti
BUaaJnlk: GEJO. L. BROZ1CH. Ktj. Mina.	*j ^ H
SlMmJnlk MtvWSuUb narteta: LOOI« COiTlIlO, "-|ft Bm,	j
_ VRHOVNI ZDRAVNIK:	I
Or. *OM T. OlAOK Mt a Oblo Bt.. NI Plttaburaa. n,
_	NADZORNIKU
fOHN oeuia, ar. m—	u	i	i
4KTBOUMT MOTS. M41 AN. M. Ml CM*m OL	____■ (
VAN VASOOA. Cliff Natron« Alloy Plttoburrt. Km.	' •
POROTNIKI:	»
JBBOOS J. PORBNTA. bon IT t, Black Diamond. W&ML
fj«ONAJU> BLABODNIE. txm AM. Ely Iflw,	-	" |
JOHN EUPNIK. S. R. boa 14. Kzport. Pa.	i
____PRAVNI ODBORI
jOBBPB PLAUTl. Jr. UJ-ltk It Calumot. JOHN MOVERN. 124-ted ATo.. Dulutb. Minn
ICAT« POOOBXJ.O. 7 W. Madlaon St. Room III	OL,	,
ZDRUŽCVAUNI ODBOR:	' '
IDDOLF PERDAN, I0M Bt. Clair ANO Cleveland. OMa «64 WMhinton Street. Denver. Colo ^^ 7RRGOJV TOKflČAK. 407-8tb Ara. Johnstown. Pa.	»
fodnotlno slaaUo: GLAS NARODA »tvart tlkajoe m uradnih ladev kakor tudj denarno poUllJatve naj m m. ^it30	tajnika. Vs« pr;to2bo naj »e poilljajo na predsednika porotne«*
oooora. Prwnj« za sprejem novih Članov ln »ploh v«a zdravnlftka »prikovala, aa nai TOSlIJaJo ni vrhovnega xdravnlka.	^
Jugoal. vajiska Katoliška Jednoim se priporoma vsem Juzoolovsnom ta. obilen prt. »top. Jedncta posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni nu« »300....00. (tristotisoč dolarjev). Bo.niSkjh podpor, oda^driln ln posmrtnln t« ■plaiala >.e nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota steja okrog v Uaofi rednih Olanos lc) In olrrog 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelku.
DruAtva Jednote m nahajajo po raznih sleven3k;ih naselbinah. Tam kjer J»» i« nI. pnpfročamo vstanovitev novih. Kdor tU postati f-Ian. naj »e xgUsI pri tuj-liku blatnega druAtva J. 8. K. J. I Za vstanovitev novih drultev se ya obrnit« n« davnega t&jnlka. Novo druitvo as lahko vstanovt x a CImI all eian'.ramt.
Petletnica "Slovana"
V nedeljo dne 30. novembra bo praznovalo newyorsko pevsko društvo "Slovan" svojo petletnico. V Arlington dvorani na osmi ulici se bo začel ob petih popoldne koncert z obširnim vsporedom. Pri koncertu bodo sodelovala tudi društva "Domovina", "Danica" in "Slavec". Vspored je naslednji:
I
PRVI OKI.: <iodba: "Stur Spangled Banner".
1- — I'- l»r;itsko«i zagrljaja. Moški zl»or v-s,-1j društev.
—	Slovenski svet. Ji si krasen. II. Volane, poje "Slovan". •5. — Naša pesem. P. H. Sat t m*r: poje "Domovina".
—	Planinska roža. Dr. Ii. Ipavec; poje "Slavec". ■"». — Kadar mlado leto. J. l^ahamar; poje "Danica".
K. — Večemja pjesma. V. Novak; četverospev. pojejo: prg. II.
Reins ml., J. Gerjovieh, B. Derganc in Subelj. 7. — "Pismo". R. O. Vogricli; poje ''Slovan".
a) My old Kentucky Home. S. Forster. f). — "Sanak". V. Novak; četverospev; ]>ojejo gg. I?enis ml.,
.T rJerjovich, B. Derganc, G. Subelj. Godba: Lijepa naša domovina!
DRUGI DEL:
3.	— Mazurka. Poje "Slovan"'.
2. — Magla pala. F. Baich. Poje srbsko pev. društvo "Gusle". J3. — Venec Vodnikovih pesmi. A. Forster; poje mešan y.bor "Slavec".
4.	— Domovina. A. Forster; poje "Domovina".
5.	— Detetu. P. II. Sattner; poje "Danica".
G. — Franica. E. Adamieh; pojeta "Slavec" in "Slovan".
7.	— "Slovo". Besede Anice Marin; G. I'del; solo poje gospi-ca Elizabeth Cagram. Soprano.
8.	— Na den. Moški zbor vseh društev.
9.	— Good Night. C. W. Wilson; poje "Slovan". Godba: Hej Slovani!
Ples.
•
Upati je. da se bo kolikormogoče veliko newyorskih Jugoslovanov vdeležilo te prireditve ter dejanski izkazalo mlademu društvu svojo naklonjenost.
1	ROJAKI - BERITE I
Naznanjam ee>nj»-	S/itSf
nim rojakom široiu	j
Amerike, da sem
povečal mojo -.lov.	^g^^^gSgBsBHSBfejEKaBP
trgovino. Imam ve
Hliko zal<»go najbolj ^V^sjK^xP^nUMumt^.!,!,
ših »kub o f ono
Columbia rekonle ^^^^B^^B^^HB^^BBMMjk.
in tlrngih izdelkov	'
kov.	^^^^^^^^^Kn^mHE^Mj^^Mw
Velika zaloga mu-	m o ^
sikalieiiih inštrn-
mentov za godbe	^^^^^^^^BB^BBBS®
ali orkestre
I Kadar kako društvo nameravakupiti dobro bamiero zastave, regalije. prekoramnice. kape itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za eene vprašajte.
Moje blafro je garantirano in p<» eeui. jeden poskus samo in prepričani Iwvlete.
Cenike za gramofone, Columbia slovenske plošče in driušlvenih polrebši bi drage volje pošilja vsakemu brezplačno. Pišite še danes po cenike na:
VICTOR NAVINSHEK 331 GBEEVE STREET	CONEMAUGH, PA.
S	^tfBKS^.	N« napravita napak«. Zakaj al no preskrbi ta naj- A
2	r -	StarejMega. naJ^oftteneJAega. naJinkuSeneJAegm tn na]- & 8	f 'mM	boljdega sdravnika, t xaOetku. Dr. MulUn ima M In B m	j^Mfljj^H	lskuftnja ▼ adravljenja tino^ev ln tlsofn bolnikov R P	bolnih na najrazličnejšo najina Vsled tegm ]o posti m fi	itJSwI^V	aajbolj neodvisen sd ravni k. prt katerem m lahko sfe- 2
; ^jo^^m^m sigurate xa svojo bolezen. Brei skrbi boats dobili prfB V^^R nJem najbolj temeljito adravljenja ln veliko rtsoK- # nS^HEk na pomoči za ral denar.
Brezplačna zdravniška pretakava potom Mrafn. & ^fl^H	Covorl vod maternl Jezik.
0 j^S^B^H	Uradno ur« od ». do a v nedeljo od KL da a, R
K	Dr. B. F MULUN	2
411 - Uk Af«, 2nd Flosr. PITT8BCBG1B. PA. S
fSas proti niavn« podca.
Ali se bodo Nemci vrniti
*r
1»	-i- ati \	M
0 ,	t < M 1 » ' i
Man pregovor glede neuspešnosti jokanja radi razlitega mleka
»e jo najbrž rodil v Nemčiji. Če »e ni rodil tam. bi se »oral. kajti nikjer drugod ae ne drie t^ga pregovora tako natančno kot v Nem-
eiji. Z ozirom na to jo zanimiv na-'-in. kako vrše Nemci »?voje rehabilitacijske posle po končani vojni. Očividno ne izgubljajo niti maio ^dragocenega čusa, da bi na nepovreden način .»b joka vali svoj poraz.
Takoj po podpisanju premirja so najeli trgovske agente oa Ho-V lamUkem in v Svieit da predstavljajo nemške firme in celo tekom I vojne »o gradili nove tvornioe v Nemčiji, nam pripoveduje Angus Perkerson v Atlanta "Journal** ter nam navaja v zvezi s tem kapitana Sam Gronkeima iz Atlante, ki se je pred kratkim vini} domov, potem ko je preživel šest meoecev v srcu Xem«"-ije kot član vojaške misije, katero je poslal tjakaj general Pershing.	i
(Vividno niso pritožbe kot smo jih čuli od Nemcev, ko so izve-' deli /u mirovne pogoje, v nobeni meri ustavile delavnosti, ki se je pričela takoj s podpisanjeui premirja- Izvedeli smo, da je rekon-štrukeijsko delo napredovalo do točke, "da bo v enem letu ali enem letu in pol Nemčija zopet stala na svojih nogah/' Vse tvornice. katere je videl kapitan Gronheim. obratujejo s polno paro.
—	Imeli so delavske zadrege, — je izjavil. — a delavski položaj v Nenčtji ni tako slab, kot je tukaj.
Nadalje se glasi: - Razmere v Nemčiji postajajo r veliko naglico normalne. — Nemški trgovci so dobro prebujeni in vlada stoji za njimi. Ta hoče. da plačajo vojno odškodnino bogati ljudje, vendar pa noče motiti veletrgovine.
Bogatemu razredu je bil naložen davek, sličen našemu vojnemu
davku in ta davek znaša v gotovih slučajih 40 do 60 odstotkov temeljne svote. Bogati skušajo poslati iz dežele svoje dragocenosti in obveznice iu vrednostne papirje s pomočjo aeroplauov. Tega ne mo rejo storiti s pomočjo železnice, kajti vse železniške proge so za-j stružene. Neki bogat človek je hotel od mene da bi mu odnesel vi Ameriko četrt milijona mark, da jih reši gotovega zaplenjenja.
Nemci opravljajo nekako misijonarsko delo v trgovini s tem.j da pošiljajo v vse evropske dežele agente, potom katerih so v stal-j nem stiku s trgovci dotičnih dežel. Ti agenti pa tudi pripravljajo potj za produkte, katere bo imela Nemčija kmalu pripravljene za trg. To delajo tvrdke, ki nimajo sedaj ničesar naprodaj. V stalnem stiku so
7 bodočimi tržiš."i.
Hamburg-American črta je imela odprte svoje urade tekom cele vojne. Ni imela niti ene ladje, a je čakata na čas po končani veliki vojni.
Phillip Seheidemann se mudi sedaj v &vici ter načeluje nemškemu uradu 7.a razširjenje trgovske propagande.
Kdina briga, katero imajo Nemci sedaj glede mirovnih pogo-( jev. je o«'i v id no ta, kako bi se mogli izogniti izvrŠenjn teh pogojev, j soglasno s kapitanom Gronheimom. Očividno ne nameravajo zadostiti tem pogojem, razen če bi bili k temu prisiljeni, kajti, kot smo že slišali večkrat izza leta 1914, je sila edina stvar, katero uvažuje Nemec. Tudi niso tako siti vojne, da bi jim ideja oboroženega konflikta ne ugajala, "kajti čitamo naslednje:
—	Kamorkoli greste, na vlakih, po cestah, slišite ljudi govoriti, da b.M|o v desetih letih Nemci zopet v Franciji in da bodo vzeli! nazaj vse ali še več kot *o izgubili. Vse je to videti predvsem govoričenje. Nemci so tako vajeni razširjanja propagande, da Jim Je postalo to druga narava-
Tudi je čuti njih prorokovanja o japonsko-smeriški vojni. Od vseh strani se razpravlja o tej zadevi, kot da je to ena i/.med stvari, ko jih vreanieenje bi Nemci nad vse rod i«eli. Veliko število profesionalnih nemških armadnih eastnoikv, ki so izgubili službo radi skrčenja nemške armade, je odšlo na Japonsko. To je resnično nad vsak dvom in številni nadaljni se bore v vrstah boljševikov.
Nemčija si prav posebno prizadeva pridobiti si dobro voljo Rusije, da bo Nemčija v stanu mo.iopolizirati rusko trgovino, kakor-
hitro IkhIo razmere v Rusiji urejene.
Ne tisoče Nemcev se seli v Južno Ameriko in v Mehiko in te Nemce se bo brez dvoma uporabilo km sredstvo, da se razvije južnoameriško in mehiško trgovino za Nemčijo.
Stališče Nemcev proti zaveznikom je tako. da je iz njega razvidno, da še davno ni inrtev stari duh.
Kapitan Gronheim pravi:
—	Kamorkoli smo štt. so nas napačno smatrali za angleške častnike in to radi »ličnosti uniforme in naleteli smo na vse mogoče dokaze sovraštva.
Naš«* čete v zasedenem ozrtnlju so bile deželne drugačnega sprejema. in to radi propogaiule. Nemci tam so dobili povelje da morajo dobro postopati z ameriškimi četami. To je tudi vzrok. zakaj so nekateri naši vojaki prinesli s seboj nazaj povesti, da so Nemci z njimi boljše postopali kot pa Francozi.
V nezasedenem ozemlju pa smo našli povsod, kamorkoli smo šli. Nemem takega kot je, ne pa takega kot so nam ga opisali in našli smo, da goji do naa sovraštvo zelo trpežne sorte
<"'e je bilo videti kedaj kako nemško žensko na cesti s kakim zavezniškim vojakom ali častnikom, je bila od tedaj naprej zaznamovana ženska. Njeno ime je bilo natisnjeno v vseh listih. To se je zgodilo v vsakem slučaju, če je bilo le mogoče ugotoviti njeno ime. Od tedaj naprej so se te ženske iangšho.li vsi Nesnei, — vsaj domnevam tako.	1
Na cesti so se ljudje ustavljali ter strmeli v nas ter gledali za nami, dokler nisaao bili par ste janlov daleč.
Nekoč je trojica nas srečala nekega nemškega častnika, ki se je nahajal v spressatvu neke deklice. Deklica se je obrni k tee pljunila na tla ravno pred naau.
Večkrat smo bili ogroženi od ljudski drhali!
Na podlagi tega. kar so nam povedali vojni jetniki, smo prišli do »poznanja, da so Semei prav taki kot se jih je slikalo. V nekem kraja, QneaUuibugr (Qocadlmghnrgr) smo našli jarem, ki je bil primeren za ljudi, katere so vprega 1 i predf pluge. V tej jetvsta nam dva maka zdravnika, zelo inteligentna človeka, povedala, da je 21 jetnikov znorelo vsled prenapornega dela kot je bito naprimer — vprezanjo pred ptag. 2 AngWi m postopali bolj slabo kot s katerim koli drugim, doeiaa so najbeijie postopali a Amerikanci, — iz katerega vzroka, ne vem.	IP ■ ■	1	v
Nadaljni zaak, da ae znajo Nemei prilagoditi razmeram ter iti napasj brat mara as ekoliičnae, je najti ▼ dejstvu, da akaaaoo najti
jtatviliu nemški častniki, kljub svojemu aovrsjitvu do Amerike, sluJ-
^ *
bo v ameriški armadi, kajti svoja mesta v nemški armadi so izgubili O tem dejstvu poroča kapitan Gronheim:
—	Odkar je bila obsežnost nemške armade skrčena, niso imeli ti ljudje nobenega dela več. Bili so vojaki vse svoje življenje. Ničesar drugega ne mdrejo biti kot vojaki. Sprva ni hotel general Harries, ki je načeloval misiji, videti nobenega teh, a konečno, nekega dne. je ukazal, naj se privede k njemu enega izmed prosilcev.
—	Ta dečko je bil pruski kapitan, moz. ki je bii v armadi |>etin-dvajset in ki je izgledal kot tipičen nemški armadni častnik. Ali morete uganiti, kaj je hotel?
Prosil je generala Harries, naj ga imenuje inštruktorjem v ameriški armadi!
General mu je povedal, da stvari niso še toliko napredovale na svetu, da bi se zmagalec učil od premaganega ter izjavil konečno, da bo ameriška armada lahko prav dobro izhajala tudi brez nemških svetovalcev in inštruktorjev.
■	"	v
Misli o šolstvu
Rab je verstvo in vraže spreminjajo vedno kakor senca solnee. Znanost imajo v svojih rokah — duhovniki. Verske knjige obsegajo poleg verskih naukov tudi znanost. Veda je v teh časih no-nopol izključna last duhovnikov. I Pečajo se ne le z verskim poukom. ampak tudi z medicino, zvez doslovjem in drugimi znanstvenimi panogami.
Duhovniki so zaeno tudi učenjaki svoje dobe.' To vidimo pri Egipčanih pri Babiloncih. Asircih in drugih starih narodih.
Veda je bila nekak privilegij duhovniške kaste, najmogočnejše orožje v njenih rokah. Za ostale ljudi je bila veda tajnost, knjiga zapečatena s sedmimi pečati. Obdajal je vedo nimbus tajin-st v en ost i. Smatralo se jo je /.a nekaj božanskega. Duhovniki sa-! mi so vedo držali tudi kot veliko tajnost. Svoje znanje so vedno znali spraviti v zvefo /, bogovi. — Zato se jih je smatralo kot posrednike med bogovi in ljudmi.
To dejstvo je bilo temelj njihove moči in veljave. Ljudje niso poznali naravnih pogojev < znan-: stvenih rezultatov. Zato so sma-, trali tozadevna proizvajanja duhovnikov kot čudeže.
Egipčani so bili prepričani, da znajo njihovi duhovniki delati ču-dHe. Princezinja Thermutis je dala tudi Mojzesa od egiptovskih dnhovnikov poučevati v vsej egip tovski modrosti. Mojzesu in njegovemu bratu Aronu se je pozneje posrečilo z izvršitvijo različnih čudežev preplašiti tedanjega kralja, da je dovolil izselitev judovskega r<»«lu iz Egipta. Tako poroča sveto pismo stare zaveze.
Za tedanje čase so bili tudi veliki učenjaki babilonski duhovniki. Odlikovali so se posebno v — zvezdoslovju. Imeli so zelo svojo zvezda mo. Ta zvezdama je bil tisti babilonski stolp, o katerem ve poročati sveto pismo, ko govori o postanku raznih jezikov. V sv. pismu se bere, da so tedaj še vsi ljudje govorili en jezik. Postali pa so zelo napuhnjeni. Hoteli so si nezidati stolp, ki bi segal do neba. Bog pa je kaznoval njih pre-šernost. Zmešal jim je govorico, da se niso več med seboj razumeli. —
Jezikoslovna veda je dognala da je ta svetopisemska pripovest bajka. Babilonski stolp pa so sezidali Babilonci kot zvezdarno, ki je obstajala stoletja in stoletja.
Pri Grkih ia Rimljanih, kjer je bila veda že na visoki stopnji, so duhovniki kot proroki igrali še vedno važno vlogo. Izreke delfij-skre prerokinje a Girki visoko cenili. Prorokovanja rimskih avgu-rov je smatralo ljudstvo za božjo volje.
Ljudstvo ni imelo stika z vedo. Šol v današnji obliki ni'bila. ,
V srednjem veku pa je babje-verstvo še bolj cvetelo kot pa v starem.
Ljudska nevednost in poneum- j ljenost je bila še večja kot prej. Velo večina duhovščine je bila ^ zelo nevedna in n anizki stopnji ^ izobrazbe. Šele reformacija je . spoznala veliko važnost šolstva. — Veda je bila nekaka pre pravic a * privilegovanih vrst družbe. Sred- y njeveške univerze niso imele nika- ' k«*ga stika z ljudstvom. Bile so obdane s kitajskim zidom. Šole, . posebno pa univerze so hite ljud- ; stvu takorekoč liepristopne.
Ko pa se je človeška družba polagoma osvobodila spon srednjeveškega družabnega reda, je bila tudi zahteva, da se šolstvo posploši in poljudi. vedno močnejša. Cilj moderne doba pe je . bil iti jc. da veda ne sme biti
]
predpravica nekaterls To jev. temveč da mora prodreti med ljud- i stvo. da se mora demokrat i žira t i ill soeijalizirati.
S tem ciljem v najtesnejši zvezi je zahteva moderne <lružbe po ljudskih vseučiliščih, po takozva-ni v.seučiliški ekstenziji ali razširjanju vseučilišča med ljudstvo. To nalogo so začela najprej vršiti angleška vseučilišča. Univerze so prišle k ljudstvu.
Leta 1S72. so pričela angleška vseučilišča prirejati vseučilišč ne kurze za ljudstvo po raznih krajih Anglije. Vpeljali so se cikli predavanj. Ta institucija je obrodila blagodejen sad. Narastla jc v mogočno organizacijo. Zlasti j delavci so navdušeni za te kurze.
Predava se različna tvarina: — zgodovina, prirodoslovje. literatura. narodno gospodarstvo itd. V vsakem predmetu pa se vrši po ' več predavanj, da se v tvarino l»olj poglobi. Na koncu kurza je ' tudi neobvezna izkušnja. Na ta ' način so nastala tudi takozvana ljudska vseučilišča.
Angleže posnemajo Amerikan- 1 ci, Francozi. Holandci. Posebno ; agilni na tem polju so tudi Čehi. Češka univerza v Pragi je pričela ' z ljudskimi predavanji okrog L ' 1900. Danes more zaznamovati 1 najlepše uspehe na polju ljudske > izobrazbe.
___*
NA ŠPANSKIM MANJKA KRUHA.
Madrid, Španska. 25. ovembra. -Bogati prebivalci Madrida so se 1 odpeljali z avtomobili v sosedne J vasi v upanju, da dobe kruh. a ti ' kraji majo kruha le za svoje lastne ljudi in oblasti niso hotele dovoliti, da bi se odvedlo kruh v me- ; sto.
- i ssa is ms ESS w KS '
IPS * ES EŽS * I3SSU
Isi«**«^ 1
t JtovcnsKc
* novice
Calumet, Mich
i
<*ospa štorklje, j«- imeln za«!nje , dni preeej po-!a iued slovenskimi , d rti/.nta mi na Olur»»etn Pov»od je pu-tila svoj običajni tiar. iu »i-c^r pri Antonu in Mariji Gernp na Rofkland ee*ti dečka Antona , ;>ri Alojziju iu Joh4ni Klobučar 1 na <\»nuty Road. Ravml.nulrown. , Jekli.. Margareto, pri Pavlu P. i ^n Ani .Ma.jeile na Oseedi :le-:;a , Walter Lenarta. p«-i Antonu in Katarini Abe na Copper City deč-jkn I ."Mart a iu pri Josipu !». in ' Franvilci Sedlar de.'ka Pivla Hu-••eita
i
Catherin«* Žauaj i/. I.auri- , j nun c odpotovala v Supeiicr. Wis, kjer bo vstopila v New Kra l&Hiness College.
j Čuje se. da je društvo sv. Cirila ill Metoda št. 9 JSK.l. v Calumetr. dai-oval*> za prehrano be<lne jugoslovanske dece Juifoslav Children -Reliefu vvoto 40 dolarjev. Hvale ( in potUcuuinia vreden korak. Ka.j . pa dtuga tukajšnja p<»:lp.«:na idrušiva? Ali ne bi tudi ona vo- { vaja nekaj dolarjev za ta človeko- , lljuben namen? Kar darujete. <la-rujete sebi. svojemu lastnemu na- ; rodu svoji lastni krvi
Nihče ni mis!:?, da bo sne«? ki je i zapadel ?.adnji teden. znp,-t izginil. Ali vendar se je zgo<*ilo. Xa- t Isttilo ir- južno tt»r.lo vretne. ki .ic tekoie dveh dni pobralo skoro vso , belo odejo. Seveda po goz«Vih je se , dosti s*u -ja in to ;e ravno kar i -gaja lovcem, ki prežijo na brzo-no'^e sri>e. Kljub temu pa. <la jc vreme jrUično ugodno za lov, letos ne prihaja toliko -srn ra Calumet kot druga let:i Poleg .Jolma . T. amiita, Johna Weissa J»Mina ! Plauft.i in Petra Miheli'?. o \:i-terih jc bilo že poročano. da so dobili svvj plen. znamo do^daj zarito še za Jožefa Seringei.ja iu 7a-'	Stariho ml., da sta h:la toli-
Uo sr«čna. <la sta izpopolnila >vo-!o licenco Ako zapade di;i še svež sneg. l»o drugi teden, ki jc zadnji za lov mi srne, gotovo cela' armada lovcev »slšla v gozd«i ) Žalibog, da je tudi let^>s lov za-Ufcval svojo čl o veš k o žrtev. Oče je ustrelil svojega lastnega sina. Nesreč:« se je pripetila v soboto 15 nov. zvečer devet milj pro" od fiu-1	1"-.rrmerske naselbine Alston
jn/.uo od ITouplitona M-itli. Rilola ? in nje«<»v 20 !»*t stori ^iu Andrew y st.t vlekla smo v svo;o kempo Po •lakl.iu'.iu -e o'etn «<pra.V: puška f in l-.rriirla ,:e prodrla nare\in»st 1 mladeniče v želodce. Kljub smrt'toneva m: rani ie fant se sam šel oT*c "' milji d;:leč do keinpe. kjer pa je Untalu zatem izdihnil.
I.ov iitia pa yemint ia tudi kako 1 smešno stran, ki jo nekateri
3	vzamejo z:: zelo resno. Tako pravi n. pr. neki Charles A. lieekctt iz Chicnire da je finished z lovom. Z nekaterimi prim tel ji iz Dctroi-t;; m i na lov v Huron Monn-
? ta in v Oitonagon okraju Ker je bil novinec, kar se tiče lova, s<> mu 1 stari lovei r.ariW-ili. da naj mimo e čaka na enem mestu, da pride . srna mimo. Mo/ čaka in čaka — 1 a srne ni. Začelo se je že mrač it i.
zebli) »a je tudi. zato jo j- udaril C. proti kempi. Kar ti začuje tulenje 1 volkov, puško vrže na stran in Vliajd na drevo. Kmalu pridejo pod dotično drevo trije veliki volkovi, - lii mu delajo eelo noč tak koncert ki bi delal čast vsakemu eir-l • ku5u, šele proti jutru so se po-B brali proč in tedaj je ujlš hrabri
4	i Čikažau ves premi znjen splezal j z drevesa ter se napotil proti
k cm ni Njegovi tovariši so ga vso noč iskali, »m je stišal njih strele, , a odgovoriti jint ni 'iiosrel. k^r j«^ vrgel puško v koruzo. Prišedši v , kempo, je jspravil skupaj svoj cok-inpok ter odšel naravnost v Chi-i' ca go l am done with de« r hunt-j in« \ je dejal pri slovesu.
Ribbing, Mhm.
V nedeljo 10. nov. je bil povr^ žen od avtomobila Frank Marano-vič, star 24 let. Ko je izstopil iz avtom«bila v Uti?a#Location, niuj je izpodrinilo na ledu, da Je pa-| [ del z glavo pod kolo. katero mu [ jc šlo čez glavo. Umrl je dve uri j pozneje v Rood l>olms»iei.
Milwaukee, Wis.
IVrc-čno do vel jen je j^ \z*-i ro-" ,iak Jožef Čandel:. 454 — 53 Ave., z sjdi Hermlnijo Doi fuieister. , oba stanuj* ča 'ia West Allisit rj T*»lgonoga ptica štorklja sc jc ^ oglasila pri rojakn Antonu Bcvi-
Vasa izložbena okM^ ^^
ga. svrtlobupCi lislcma izlož j* zastonj.
The New York Edison Company
.41 7 Vir r Serr-iit
Irving Place and i Street—Stuvte^ant 5600 District Offices where Electrical Appliances ot'ail kine« arc on cibplav
4*4 broad m »> iwar C'»ii»l >t	f>l ta>t ><lh St brt I^Musrtor. & Srd A*f»
to Irviric I'Unr . ornr' I Mil Sf	[• hj«»t isvrh SI n^sr fli A«e
It« »ol ««l si brt B way K 6th Air S«# ha.t l*»tl» M Iwar 1 ourrlandt Ave iii 1 rriMMit A»f cornrr N4<.uU-rr \
Citati in aforizmi
Xarv»d. ki irmira brez upornosti/ brez glasnega protesta, brez skraj-neua . pozrtvovauja vseh svojih nirCi juoti svojim sovrag.^m. i.k narod ni vreden sočutja, ni vre- > den, «ia »ploh kdaj živel'	z
Fran Govekar !
9	*
*
Na»dnost naroda proti n'roda l( ci -ra cb»ojati kot proMkultur- n nn k.-»)ti ^ehcrri narod ima pra- k vico d> prostega razvoja ravno i.i-. ko. kakor ima revež ravno ivto pravic« do življenja kot
Naši zapiski. ^ * >
*■	v
\*as Rjurti r.c obvarj«* koža gladka	^
i nj«; n/.* n** ^ilkitp i » kupi /ia'a.	; t-c n.ip »d: od na« življenja tat i
veselja brun n«- pevcev })es.>i!i	s sladka.
Fran Piv^eren.	i,
*	z
Na svetu .jc divno lepo, živeti nebeško <ladk-».	;
i- .	J
....	ljuSezrn ogreva	p
cn. 24o Grove St.. t*u- ga obdarila s fantkom.
>Iov. s«.c. pevski zbor :Naprej' priredi v nedeljo 21. decembra v<1-' M-lieo.
Pet?r Kr vač. katerega >o 1iik:<j-| >nje cblaMi izročilf oblastim v-Pirtsl-urghu. je bi! obtožen rimom. Po vsostransken« za«!: sanj u pa
porota priznala nekrivim in op.-o. tila.
Go^pa Alojzija Valcnt.ktvie. »»t.ira 1*3 let je bila pr;p« ljal!-i pr^d	k»*r je zapustila, -»vo-
jet:a moža in triletjiega sinčka. Sodnik ,]o j»» obsotlil !: J.-in v '» krnjni je."i na ne<lr»ločcti .":'.s n men jena j.' ]>n-ti!;i svojega sina j pri Mrs. ll.-nriettt Krcuter, 5^4 Park Sr.. ter ji ;> plačala * l»oar.i" /a nj.-va za dva tedna. Po prete-i ku dveh te<li»ov pa se ni pnk;v-! zala ve«T niti z denarjem za board niti d.t bi vz»-lr. sin.'-kq !ia/.a.}
La Salle, IU.
Dio- 2'.^. septembri, se i«- [xmo-i \ la<alWlu ni pi cm. «r«»vni:;u rojak I' A Strukel.	n!ii .i-
i padel velik kamen na desno u«vv*o,' ter mu jo je zlomil tako, da -o im , morali nemudoma odpeljati v Sr. . Mary'.« Hospital v La Salic. In - i *-t:d j • hude bolečine. Sed »j ni popohtoiua okreval, ali vend.ir ic po več tednih zopet doma v svo-1 jem stanovanju. 1240 — Jrd St.
Joliet, 111.
Kak».r sc »"nje. ^e je osnoval v n:tši nr.selbini pomožni < dbr.r lutbiranjo prostovoljnih fnispev-' kov za introsjovanske sirote Na-j . tančne.-ših podatkov ! i
V bh/u.jeiri Roekdale jc nnvrl v» petek 14. nov. bivši omlotui salu-k nar Pavel Traviea. Llolclial .je že ; par let Bil je I.ičan, oženjen s i Slovenko, star okoli kj let Poko.i-. nik ;e nil član lruštva ''Triulav".
Posrek se je vi-^il v nedeljo !•>. . nov. i/, hrvatske cerkve na hrvat-. sko pokopališče. Pokojnik zapu-. i,-a ]H>leu vdove še troj>> ne<lora<t-i lili sirot.
t V soboto jutro l"i. nov. so zvez-. ni detektivi za-ledili v kleti THa-. ža Križa na Gttl N. Uroathvay ko-t«*l in 4'kapico'*. Istotako so zasa-I čili nekaj sumljivega v kleti An-1 » tona Tuš k a na Cora St. 0ha -o od--i vedli v čikaške državne dvore, j l kjer se bo stvar razvila bol j ob-j širno. Tudi v salunu Terdieh &! . Terdicli so baje dobili več stekle ! . nic trpke tekočine. Na farmi Ste-; . fana Vf čarkoviča so našli v kleti I i popolno žgan jamo. N:«šli so več, i kotlov in raznega orodja, posodjaj i in izdelkov, kar so vzeli s seboj j , i da vse predloie preiskovalnemu , sodisčtt
Med novoizvoljenim; odborniki 4«*liet Merkhar.ts Association s-o vidi tudi hne g. Math. Siinoniča, ki je pred.sed*ii)i. in poslovodja •slovenske veletrgovine The Kagle.J
i k lučjo jo svojo obseva tti du*o mljd< i te!o
Fran Levstik.
Na svvtu ni danih človeku n »oc;. /vestost je begoča. verjemi Pod cvciieni umrosa^ti krije >:ad
l»- trgaj in vseka te v roko. um plani ti <-esri zazijc prepi»d. ki nadejc n%'ie/ne globoko.
•losip rinijK'inian. ~ ♦ *
Naš i natura je ven-in vražja v svojih kapricah. Z nori rn v>> krivi e«-s*i ali naipiv;	k»	in s laUšno malo zanio- \ «» Aiiicriicot-.jo, tla ZiMa«»<»sve-tno bi »eni. :>o mizi ii: obetam^ konec ! pa smo se spomnili vajen, i.dva sti^l'il: |»est. /.♦- >«• •/,o. Ia pohlevna «"-nd zadnj«' '>«>■_••' ter je z rezg-.*i:i>ijem ndrla i»:v»tej Zdaj -e podi, ztiaj drvi nn»ej. od burje samo zalo. da *e i-.mh ro«a i?i nam kaže svojo m»W*.
VI. I.evstik.
* »
Naš »led }.*' vzel ua vrtu sad meneč, da trga sad modrosti; a utrgal jc le sad bridkosti. - - ir. smrti sad — ♦ M ?:ičns človek je trpin!
Simon Gregor"-ič.
*
Našesrn življenja d«»ba od ziVli tja d'> irr«»ba kaj je drugega kot hitev. selitev, iečitev
Anton M^lvcd. e	i
Natura te^i v." 1<•v«-k:i, kadar bolno ntn j«- »r.e. a takega pa nima leka da \ radost premeni gorj«-: rluvcku le natura bi i«»a juenašati gorje jvrniava
Fran Pinipi-rnian.
&	A
N. zemlji biva pač sreče le odsev, ne >Jali.a si-eča.
Simon < Jregor"-ie.
« *
*
. Nek. ška roža žlahtna, nevenebi
;.i:.4c/A' d> ečevin«* n ilc.
I
zal ret i niso v stanu vse t»* v!c • T-c bolj tero te — lepše b tš cvetela.
J-.sip Cimpernn«*..
*
Ne boj se «.«ivražnikov a prijatelja sc varuj, ki vedno priM*ju>e.
VI Levstik.
*
A
N - U.VII ko stepaš naprej' N. obupuj, a^ipak •. .».jcini! r„>a-jo -er satr.o prazna dna li/r«? (P:i!:'!orine pinšlce, katci*o jc o.*-c | Z. ii l in :« :n podtaknil v .>»"<Sto. »ker je Promet »-j bogovom okradli ogenj. •	kaj bi ]>očel elovek
" i.rej te omam«''
Ivan Menjingci.
*	-s *
Xe ^re za te. ali je kdo delst. t cist, polit cist ali ateist, na.'c vprašanje ;e naše vprašanje in tu ■ je treba rešiti Pojmu'emo živije nje resno, ljubimo ga in ga heče-mo živeti. Ne ljubimo smrti in ni niamo vzroka zapuščati življenja, ki je Vpo. in če ni lepo, je našti - volja in s:!a. da ga ustvarimo 1-pega. V tem naj-h-mo svoj poklic 'v tem najdemo ]>onien. • j	Svobodna Mi-«-l
•! * * * .
S Ne hlepi po sr<*či, r.e hiti za n.io,
: kelor je i-šče. ne n^jde srce«'; v nem'n» :-l:rbtli nm t b ve v i teko. itk! žel je do želje mu duša. trepečo^
i i	Josip Stritar.
*	- "
LiNe plakai in ne snu j >e in ne kolni J usode i.i iz]»olnjenih želja ! 1 Popolne '-reč«' zemlja ti ne da, naj tnui vsako željo ti izpolni. » Cim dalje se od b^ega voziš v Čolni,
tem večja se odpira plan morja. . Mej svojih hrepenenje ne pozna. l iz želj rode se želje duši bolni \ ntnn "MVdved.
ANGLEŠČINA
Pouk potos dopisovanja a pomočjo angleSko-alovenakUi vinih zvezkov.
Traja 6 nesecev. Vpišeta se Ubko vsak čas. iolnma n celi tečaj
^ Mite imeti več pojma o aaglrtlrii «hm»ki Is jezika
s, lah, ptttte ie deMs sa pojasaBa.
SLOVENSKA KOKCSPONDENČNA iOLA tTH lifvanlM Cnrr—ZcMool)
•nt ar. clair Aya raox to> ^	cleveuano. omio
ZLOVKN8KA KORESPONDENC NA ŠOLA, «1» ST. CLA« A VB /BOX 1*>. CLHVELAKD, OHIO.
Izreite ta liatek in ga pošljite a svojim nabavam:
CWTA ALI r. O BOX..................................................
........................................... r..r.v.. ......... , ........
GOZDNI ROMAR
V. nuroom SPISAL OiBUIL VXBBT.
"Glas KtrwU" pwidil a f.
90	(Nadaljevanje.)
V>aki trenutek naletela na velike skale, ki so ovirale poi konjem ter nudile \eltke težkoče. Pogosto pa ju je vodila pot. po'ska vsled neprestane megle, mimo jrlobokih prepadov, v katera bi lahko padb' pri najtnajaem napačnem koraku. Sredi te megle sta
ona/.ila frmit'njf ter pritlikava drevesa, ki so se gibala semtertja '•r vzbujala v ob«-h vsakovrstne bojazni predstavljajoče divje živa li in Indijanec v za*#*d..
Gorski kozel, presenečen v svojem samotnem ležišču, na kate i ''iti morda nikdar ni stopila človeška lio^a, se je izgubil v meglt. Nr-di le divje okoliee, in še bolj divjih prizorov, je bilo čuti odda-
*	• grmenje imidofM vodopads. Naenkrat pa je OrtK-he vstavil svajejra konja t«ko da se je Barahov konj zadel vanj.
Kaj je? — j*» vprašal Baraha potiho Oroeha, ki je imel
*	oje o." i obrnjene na točko pred s»»boj ter migal tovarišu naj molči.
Barabi ni b;lo treba obnoviti vprašanja. Sredi sive, napolpro /orne megle je ležal človek na tleh ter zapiral ozko stezo pred nji-i in To je bilo vse, kar je bilo mogoče zapaziti sredi megle, ki se je premikala semintja. A'i je bil to Indijanee ali belokožeef
-	Ali je bilo »o telo. kojega obrise le nedoločno kazala me-p'.i živo ali pa mrli'- V»e«ra tega ni mogel Oroehe spoznati.
Zadrega obeh pustolovcev pa je bila še večja, kajti steza je oila na mestu, kjer >ta stala oba pustolovea. omejena na eni strani od navpi< im» stene. >u dingi strani pa od globokega prepada. Vsled-tefa se človek nu konju m mogel obrniti ua tem inestn.
Oroehe je poniišljal. Bil je obenem prestrašen in presenečen, dn naleti na človeške bitje v teh samotah, kjer bi morali stanovati pravzaprav !;■ orli in divji kozli. 7. velikim nemirom v duši je opazoval to čudno prikazen.
Glava tega ntoža se je pomaknila naprej preko prepada in s 1' m jo je bil<» mogoee videti. Z obema rokama si je človek podpiral telo ter opazoval predmete pod seboj. Šumenje vodopada ua tem litestu je bib> videti < I ost i močno, da je oglilšilo glas.
To je K učil jo, - je rekel, ne da bi se obrnil proti svojemu tovarišu,
Kučiljo! je vzkliknil Baraha presenečen. — Kaj vraga i a počne ta tukaj!
—	Ne vem.
Pošlji mu krogljo v glavo, kajti to bo edia izmed stvari, ki jih še ni nikdar ukrrdel.
-- I)a, — je odvrnil Oroehe — da bo strel Kanadcti pokazal, da smo tukaj.
• Ni mislil nato, da bi vstrelil Kučilja, kar bi ne pomenilo prav nič drugega kot izročiti se brez orožja v roki svojemu prijatelju.
V tem trenutku pa je prinesel veter nadaljne meglene oblake m K učil jo je zopet izginil za tem premičnim zagrinjalom. Za par trenutkov sta zmogla jezdeca komaj videti drug drugega.
Nevarno ali celo nemogoče je bilo iti naprej, ne da bi se človek izpostavil nevarnosti, da pade v prepad. Razventega pa nista hotela oba gambusina na noben način obvestiti Kučilja o svoji navzočnosti.
—	Ne pojdite niti korak več naprej, senjor Oroehe, — je rekel Baraha s takim glasom, tla ga je mogel slišati vspričo šumenja vodopada le njegov prijatelj. — Pomislite, da polagam veliko vred nost na vaše dragoe-no življenje.
Skrbel bom. da ga ne izpostvim nevarnosti. Te puščave so idrašne za samotnega človeka in jaz bi vam rad ohranil tovariša.
_ To je postopanje, kojega plemeniti nagib znam v polni meti ceniti. Kar se tiče mene, upam, da ne dvomite več o moji odkritosti. Vidite, treba je le s prsi mojega konja malo pritisniti na zad-njieo vašega m nahajal bi se sam.
Baraba je govoril resnico in prvikrat je čutil Oroehe. kako gn je vspričo privlačne sile prepada, v katerega bi ga lahko telebnil Baraha brez lastne nevarnosti, oblil mrzli polt.
-	Midva pa ne ?malrava drug drugega za odveč, — je nadaljeval Baraha. m borila se bova z uspehom proti trem sovražnikom.
Oroehe se je /a trenutek sieer pomiril, a je bil tedaj prepričan, da h očeti, oba za nekaj časa vleče dobiček od drugega.
-	Edinost ustvarja moč, — je rekel dolgolasi gambusino.
Po poteku par minut je siinek vetra zopet napravil odprtino \
zagrinjalu megle.
—	llvala Bogu , — je rekel Oroehe, ki se je globoko oddahnil — Kučilja ni več tukaj.
Pot ua tej strani je bila torej prosta ovir in gore so postale zopet popolnoma samotne. Oroehe je hitro povedel svojega konja proti mestu, kjer se je ravnokar nahajal Kučiljo.
("ndna pokrajina, v kateri sta blodila oba begunca na slepo srečo, bližina zaklada, katerega je vsakdo za trenutek videl, — vse to je pripomoglo k temu, da je bila domišljija obeh skrajuo napeta. V taketn položaju nudi najmanjši dogodek predmet za vsako-»ottia domnevanja. Pozornost, s katero je Kučiljo pred očmi obeh oonzoval neki nevidni predmet, je vzbudila največjo radovednost obeh pustolovcev.
Pot je postala na tem mestu dosti široka, da je bilo mogoče si opit i s konja med prepadom ter steno in Oroehe in Baraha sta .»točasno stopila s konj. ne tla bi sporočila drug drugemu svoje misli.
—	Kaj nameravate? — je vprašal prvi.
—	To prav dobro veste, kajti sledili ste mojemu vzgledu, — je odvrnil Baraha. — Poskusil bom videti to, kar je Kučiljo ravnokar tuko poželjivo ogledoval. Nekaj čudnega mora biti, če se ne motim.
-- Le pazite, te hkale so prokleto spolzke.
—	Le brez strahu bodite ter storite tako kot jaz.
Pri teh besedah je pokleknil Baraha na tla, da se skloni prek* prepad. Sest korakov od njega je padala voda iz neke vrste zračne !;iknje ter re/.ala pot, ki se je vila nad tem zavajoeim prepadom ter tvorila naraven mostič.
Oroehe jt vzel svojega konja za uzdo ter šel z njim preko ka-ineuitega oboka, ki je stvoril nad vodopadom. To je bila varnost-r i odredba z njegove strani in par trenutkov pozneje sta ležala oba prijatelja, ne da bi mogla videti drug drugega, na zemlji, se sklonila preko prepada ter vrgla vanj poželjiv pogled.
Kljub sklepu, da bosta čakala na boljšo priliko, se je vsak čutil lažjim in proatejfiin.. če je bil nekoliko vstran od prijatelja.
Pogled na isti predmet je vzbudil v obeh zopet morilne misli.
katere ata za trenutek opustila.
Med vodopadom in skalo nahajajoča se zlata kepa, ki je izvila iz prsi Kučilja oni divji krik, bi skoro izvila tudi tema dvema sli-
krik Treba pa je bilo zadrževati se, čeprav se je zgodilo to le
. v*hir«.t»mkiin iiMfom	(Dali« prihodnji*)
-luikauaftim naporom.	. _ 11W »■ i / — r .
jP^T V^H)	Oslabelost vsled pretežkega dola, izdelanoat. okoreli sklepi in mifiiee, slaboten
J	u^^^/Vn.	hrbet, pretegnjenje Iz izpahnanje, temu ja lahko hitro od pomoli s takoj&njo uporabo
C \ Ak/A PAIN-EXPEIXERJA
l | M1 V	J\	"Prijatelja t potrebi"
\ V I	CA \ V	Družine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno mor, ne bodo vsi brez njega.
\ V ' / -/Uk^vE v. leV^B Samo
eu Pain-Cxpetier je. in v vaše varstvo je opremljen z nafto tvornifiko znamko
nima zavojček te tvorniSke znamke, ni pristen in ga zavrnite. So in ^J^^^Jm centov v vseh lekarnah ali pa pri
^ ~~	AO. RICH TER * CO.. 326-330 BnUwty, New Vwk
Konvencija J. R. Z.
• _
Sedma seja — 2. del; 2. okto- ' bra 1919.
j
Br. Somrak, predsednik.
Br. Fred. Zalaznik. zapisnikar.
Točka : Raz n o.
Govori br. Oven, kot član nadzornega odbora, pojasnjuje sugestije br. nadzornikov za zmanjšanje stroškov;
Ko je br. Krešie priporočal, da -e preneha /. Jugoslav Review. Vam je podal dovol j jasne razloge zakaj naj bi se upoštevalo priporočilo nadzornega odbora. Tri Ini že delamo sklepe, lepe in plemenite za naše bodoče delovanje in mislim, da je sedaj potreba, da se dotaknemo zelo delikatnega vprašanja — sredstva.
Kot člani nadzornega odbora smatramo za našo dolžnost, da predložimo slavnej konvenciji nekaj naših sugestij in med tem je hiia sugestija : da se upusti izdajanje Jugoslov Review in skuša pridobiti kake dobre ameriške pisee, da nam posvetijo članke dobrih ameriških magazinh. kar bi stalo manj in gotovo imalo boljši uspeh, t'asi so resni in pred vsem je treba, tla se vzame v poštev 'konomsko vprašanje.
Br. Krešie: Moje trdno prepričanje je, tla revija ni dosegla tistega, kar bi se z istimi stroški lahko doseglo, potom naše prav-kar izrečene sugestije. Ne samo. da nam ni bila mogoča tako velika cirkulacija. kakoršno bi lahko dosegli potom ameriških časopisov in magazinov — pa tudi jezik, najsi bode še tako dobro pisan, nima pravega duha, s katerim bi se lahko doseglo potrebne uspehe. Treba je A meri kanca, tla piše v ameriškem duhu za naše težnje, ker on kot Amerikanec bo lužj<j prepričal o pravičnosti naših zahtev. Vsekakor pa je treba, da se t tem debatira, da se zve. kaj mi--li delegacija o tem.
V istem smislu govori br. Kvar-tič podpirajoč sugestije sobratov nadzornikov, povdarjajoč. da so bili izdatki med zadnjo konvencijo in sedanjo precej veliki.
Br. Zaitz: Ne vem, kaj se razume pod velikimi stroški — morda ako pogledamo po tem kar imamo, potem se smatra izdatke pretecenega leta velikim — ako pa primerjamo ogromne svote denarja katere so bile izdane po ltalja-li i h za agitacijo — potem moramo smatrati, da je ta naš izdatek z.i pretečeno leto taka malenkost, da bi je skoraj ne bilo mogoče primerjati z ostalim.
Sugestiram pa. da se naloži ek sektuvi, da najde, ako mogoče kaka pota, da bi se izdajala revija v angleškem jeziku, pa ne brez plačno, pač pa da se pobira na ročnina in dobiva oglase, da bi s« vsaj deloma pokrilo stroške za iz (lajanje. Pri tem je pa treba, dji se dobi stalne sotrudnike med na šimi pisci in Amerikanei. ki bodo pisali članke za našo revijo.
Priporočam pa, da se izda takoj po kovenciji revija z polnim zapisnikom 111. konvencije, ker 1 ista bo najboljše agitatorično sred stvo za Ameriko in stari kraj.
LENINOVA IZJAVA.
London, Anglija, 25. novembra. Obupni napadi sovražnikov revolucije so napravili čudeže. Mi smo popolnoma porazili Kolčaka. kar je zgodoviske važnosti za narode Vzhoda.
To je izjavil ruski boljševiški ministrski predsednik Lenin na drugem v«ornskem kongresu. Poročilo je dospelo danes iz Moskve Nadalje je tudi rekel;
— Istočasno se pa tudi slabe napadi z zapada. Versaillski mir je zadal smrtonosen udarec zavezni kom. Narodi so jasno izprevideli. tla predsednik "Wilson ne more
Ti greš lahko v Evropo -- ne moreš pa prinesti Evrope sem. Lahko pa vidi« vso evropsko vojno samo za $3.85.
Vojna je končana. Ali hočete videti stra-■ne bitke, ki si se vršile v Franciji, Bel-	_	^ES^M^
Olji. Rusiji. Italiji. Srbiji, na Anateskem	frtfl	,, , JfMM«
drugih evropskih mestih? Ali hočeš vi-deti spopode med submarini in bojnimi	H^H
ladjami na visokem morju? Boje aero-	>
planov v zraku? Dežele, vasi In mesta	l^V
uničena ter cerkve razdejane? V resnici	HT\
vse strahote vojne, v katero Je bil zame.	U \
san ves svet.	^^a^L r\ V^	1
Vse to lahko vidiš v svojem lastnem	ji TV/Jlr \
domu brez st roško v, vse Jasno in natan-
dno s pomočjo naseoa steroskopa. zadnje	S/ Z \
iznajdbe. Vsi ti prizori so bili vzeti na flBjjg^^Tf^ w	Y>
bojilsčih ln če gledaš nanje s stem stereo ^^Vi^HUn r •kopom, jih bos videl tako Jaane ko« da	^'^iKSSlUl
bili v resnici. Čitanje časopisja in knjl« ti ne more dati takega Jasnega pojma
kot če vdis vojne slike skazi naso stereoskop. Va stereoskop Je krasno Izdelan Ir jako močan. Traia več let in pogledi so neizbrisen spomn na svetovno vojno.
Ta st*reskop s seatami serijami vsebujočimt 150 slik, lahko kupiš za krateh ta* z* S3.86. Vreden je najmanj $10.000 in se oa zamore dobiti edino I« od nas. T< Je nekaj čisto novega inzanlmivega za vsak dom. Č* hočeš pristeditl denar postjiti takoj naročilo, predno me mu cena zviša. Ne pošlji denarja naprej. Pošljite same 50 centov v stem psi h kot depozit, ostanek pa plačaj, ko ga bos dobit na dom. Pit takoj na: UNION PRACTICAL CO.. 1005 Milwaukee Ave.. Dept. A113. Chicago, ill
ALI STE BOLNI?
Ako imata kake betas*, mm gloda na to. kako dolga In no salralo so ng *••	adrsvnlk vas nl megei aadravltl, pridite k meni. Vrnil vam g*
vade adeavio.
n	Oddal Jon Jo nil M pomanjkanja denarja nal
vas no aadrtujo. Vas zdravim enako: bogato In revna. Jaa earn v Pltaburg.iu najbolj« ipecljallat aa m očke ln asm nastanjen to mnogo lot. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj ca X-Xarke. s katerimi morem videti skoz «a« kakor skozi stekle. tmam svoja lastno lekamn v kateri as nahaja* is vso vrsta domačih In Importlranlh zdravil. No bedite boječi in pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vatam Jeziku. En obisk vsa bo prepričal kal moram aa vas storiti.
_________Imam antehev sloviti CM za krvno balami
r	ln ozdravim banani v nekaj sneh. Ozdravil aem ti-
soča eiučetev aslabalasM. Mm bolezni rovmatlzm. toieddno In Jetrne be-
ZMKRNK CBN C.	"	«
Prof Dr. R G. BAER' ^ 311 SautbfieM Si. mamtm ^	Kltoburjh, Pa.
. . \
prinesti niti zmagovitim narodom j svobode in demokracije.
LESNI ALKOHOL JE UMORIL TRI.
Chicago, 111., 25. novembra. — I)oma napravljeni whiskey s likt»
kom", ki je prišel v pijačo s po-! močjo lesnega alkohola, je povzročil včeraj smrt Fred Beresta in njegovega sina Viljema. Ignae SSiventv, neki saloner z dežele, ki L je bil gost obeh pri tej domači "party", je umrl v nedeljo.
Na tleh sobe je našla policija j dvajset praznih steklenic z napisom; — Strup, — lesni alkohol,! r — mediciran, — le za zunanjo po-rabo!
V nekaterih teh steklenicah je bilo najti majhne množine rjav-kaste tekočine, ki je dišala po alkoholu.
IŠČEMO
JO polišarjev, l>() delavcev pri National Mosaic Tile Co.,2901 S. 84th Ave.. Cicero, 111. Dobra plača in ' dobra prilika priučiti 'se dober j posel.
"j -a---
r! Naravnost v domovino*
11 Sredi decembra odpluje velika ladja pod ameriško zastavo naravnost v (Gravoza) Dubrovnik. 8 katero imamo mi (kontrakt) pogodbo za 700 ton. Vso tonaio damo na razpolago Slovencem, Hr-
•	vatom in Srbom, da vsak lahko po - naga v tej hndi zimi svojim ne-i d srečnim družinam- »
_! Zapokajte namenjeno blago dobro v bak-| se in priložite money order 14c. na vaak p . fun. Predstavite si veselje vaie družine j ko pre mej o darilo. Poiljemo tudi za t*.3* j 300 kron in za S13.SO tOOO kron. Veaka : poiiljatev garantirana. Prodajamo iif-1 j karte do Jugoslavije najceneje. Poiljite 3 ' natančne naslove iz starega kraja In bakse na:
j STRUKEL Sl HORAK
| EUROPEAN TRADING A EXPORT CO. 88 Ninth Ave.	Corner 16th Street
New York City.
^ Nova moč. novo zdravje, : nova (ista kri, za
dva centa
—
^ ^fefe	£e trpite vsled Želod.
^ m^SL Mi čnlh ali leoičnih bo
5	C.	AEH lečin. splošne oslabel.
jLjF SgC ootl, nespečnosti, gls-vobolu. revmatlzmu. t" '<	zaprtju . neprebavt
* t .	izgubi teka. boleči
L *	nah v križu, nervoz
noetl. nečisti krvi. vam bo JUVITO, slavni čfstl islsičnl po . vračevalec zdravja, zagotovo in hitro po-I magal.
[ Poiljite en dolar za sno sil S dolarjev 1 za aeit ftkatelj tega čudovitega zdravita, all če hočete poakuiatl pred na-odltvfjo, poiljite nam avoj naslov v dvocentnem pismu, In ml vam bomo poalall s obratno poito brez katerekoli obveznosti
POPOLNCmA ZASTONJ
I polno tridnevno zdravljenja. Naslov:
JUVITO LABORATORY, South
*	Hills Branch, 5 Pittsburgh, Pa
i POZOR ROJAKI!
S	________________Bal—afc^h
^^^^^^^ —Ho aa BsMka laag kakor todiag mm	aaoflM brka la
brada Od bp issllg gragtgjo i ■■M jr dth tedaih kn» j4 at 00^1 ti dg|0 1 laojg kakot tadl
fmtf^^k u ** kn4l Ift M
By	bedo udpadgM li
t1* ^^^ ggtrgtt. liiiill ■a, fcogdbol ai trguje w vekah, aogak la v kri—. •
H npatllgg bala. tnul ktigb fli
crlata, potno noco, koija iBwa, oagb ttaa r par daevth popnlaiwrg stttrs ila. Kdor bt mt>}» odravflo besa aa poba rabil, ma Jute m	Ml
ta takoj pa eoafk, ki m tohaf poBJm
Barva aa sive Use. od katero postaas t fo lasje kakordne sts imeli v mladosti i steklenica f 1.7» a podtalno.
JACOB WAHClC
i
ROJAKI, HAROftAJTS SE HA "GLAS WARODA", HAJVBflJI SLOVRMSKI DMIVH1K ▼ ZDR-jDRiATAK. "
p———b3ag5ijiii! ^.wmsmd
S Cosulich Une!
1 Direktni pot m Grško in i »Trst |
g Hitri In veliki as. 'Belvedere' gre fj S 3. dec. ot> 1. popoldne S
M a pomola 7. ob vznožju 41. ulica t^ South Brooklyn.
IV PATRAS ALI TRST	^
t. raz. $130 vitevši vojni davek I 2. raz. $1S5 vdtevSl vojni davek P ^ 1. raz. $235 vStevSl vojni davek ^ g Pres. Wilson koncem decembra §§ g Argentina sredi januarja
1 PHELPS BROTHERS & GO. i
jj	Glavni zastopniki
J 17 BATTERY PL. NEW YORK 1 K^iiji^iiHiii liJUGr^aiP-Lu^Bsr-c-r^;!;: ■ ■ ^lacmrK:;:: ■ .ut Jin^maag iiiLdSK^P
HRANO JE MOGOČE DOBITI EDIN0LE Z RECEPTOM.
*
Washington, D. C., 25. nov. — Državni department je dobil verodostojna poročila, da je v Pe-trogradu neznansko pomanjkanje hrane. Kdor se hoče najesti, mo-premopa deset dolarjev, te dni je reeept in s tem receptom je upravičen do kosila ali večerje.
•--
t
NAZNANILO.
Tnžnim sreern naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan-<-ei.M širom Amerike žalostno vest z stare domovine, d ) mi je umila po petdnevni bolezni mora ljub ljena mati
MARIJA K0VAČIČ, rojena .Mlakar v Hošniri pri Slov. liist riei r.a Sta.ierskem. o m ožena K-.vnčič. Vrh št 12. Siv. -lernej. p. Loče. Rojena '26. o k Libra 18<12, umrla 12. maja 1919. Zapušča pet sinov ili tri svakinje. Eden sino\ je umrl pred 21 leti. štirje so v starem kraju, jaz pa tu v Ameriki N'ajstare.wi je star 52 let, najmlajši pa 41.
t llila jo dobrotnica revežev, mar siknteri jo bo pogrešal. Lahka naj ii bo domača gruda lloe ji daj večni mir in pokoj! Na svidenje nad zvezdami'
Žalujoči ostali: j Franc, Jernej, Janes in Jožef,, sinovi v starem kraju, in jaz Blaž Kovačič tukaj v Ameriki. StMrgeon, Pa.. L'4. novembra 1010. — P. O. P»ox :m.
(26-28—11)
I Rnd bi izvedel za ŽA\A JKUISK-VKiJ in MATIJO ZATiKL l)o ma ?ta iz JurŠie pri St P -tlil Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njun r.aslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama javita. Moj naslov: F Knaielr*, Rox	Vtronn. Pa
(28-11—1-12)
IJčem svojega lasta l.I'DVIK/ PODCIORNIK iz Cepovana na rjoriškem Pivd vojivi ^e je na hajal v New Yorku. Želim na ta način izvedeti, kje se sedaj r.a liaja moja družina, od katere ke dv»i leti nič ne vem. Nahajam st' v da.,!ni Sibiriji. Moj na«lov je Rado Jesenko, dobrovoljcc pri I. Jugoslovanskem polku, sorod Tomsk, Siberia. Via Pacific (28-11—1-12)
POTREBUJEM 200 MOŽ
za delati kemična drva. Plača $2.00, *2.50 in $3.00 za kord. *2.5T in $"1.00 je stoječ les. Kdor želi dele. naj pride, na pi-ma se ne odgovarja. — W. (\ Cnncheon, Nor-vvieli. Pa.	(25-28—m
SLUŽKINJA DOBI SLUŽBO
pri družini za čuvati ar« otroka od en in pol do dva in pol leta stara. Naj bo Slovenka ali Hrvatica. Plača po dogovoru. Vprašajte pismeno pri Mrs. Petty Rode, 7GG Main St., North P.ergen. N. J.
(23-29—11)
Kje s.- nahaja moj brat MATEVŽ RAZ1X3KR? Leta 1014 j« bil nekje v državi Minnes. ti. Ja/. sem bil do .leta 191S v vojnem ujetništvu v Rusiji, zdaj pa sem dubrovoljec pri Jugo«iovans"scin polku v Sibiriji. Jaz in bral sva doma iz PalovČ pri Tržiču, Slo-veru.in. 1'rosim cenjene rojake, da aa opr>zore na ta o<>lns, da se bi čim prej	Moj sedanji
naslov ;c: Ivan Razinger, Lazaret. 1 Jugoslovanskega polka, Tomsk, Siberia. (28-11—1 12)
POTREBUJE SE GOZDARJE
za delati francoske doge za Fried-laender & Oliven Co. v Tes.i^u. Za nadaljna pojasnila se obtnit.- na: Anthony Knan^e, Box 4, Kirby-ville. Texas.	(2C 29 — 11)
POZOR, JUGOSLOVANI
v Gary in New Duluth*
V torek 2. decembra 1919 se bo otvoril nov razied anglcdčine /a Jugoslovane, možke in ženske. An-sileščino bo poučeval Slu vi nee JOHN MOVKRN. Vpišite ^e v !o t«-r s< naučite cngl«-*' etra je*i ka. To bo najbolje, kar morete storiti zase. Pridite ob pol osmih zvečer v TOR K K
Rad bi izvedel, f je se nn..:ija moj svak K RAN K KNAI'.S Doma je i/ Trave pri Kočevju. Ak«. kdo prijateljev ve za njegov naslov, n i j mi ga javi, idi č-i pa sani čita ta oglas, naj še mi sam oglasi, ker mu imam sporočit; važne stvari. Išče ga IVter Mi-heli'\ Uox 108, Demopolis. Aln.
(26 11—2-12)
Rad bi izvedel za ANTON'A TO-j M EC. podomafe Selan iz 0-.il-ni»e pri Kolpi, okraj Kočevje. Znano mi je, da se Ktno do!>«» nahaja v Kansas City, Kansas, zimsko dobo pa nekje med zverinami po šumah. Ker imam nekaj dobrega zanj, naj se mi takoj oglasi, da ne bo prepozno.— Moj naslov: Anthony Stiuie-, i 127 L Skull St., Lebanon, Pi.
(26-29—I \ \
j Kje je FELIKS PREPROST? Doma je iz Mojstrane na C!o-renjskem. Pred petimi l. ti je bival nekje v Minnesoti in zdi.j ne vera, kje se nahaja. Išče ga njegova žena Marija Preprost ; iz slirega kraja. Prosim ocn.»e-1 ne rojake, ako kdo ve za njftgov naslov, naj mi javi, ;iko pa sam l>ere ta oglas, naj se mi javi na sledeč: n axle v: John Lotrie, liox 2. Crafton Branch Pa. ■ _(26-29—11)_
i Rad bi izvedel, kje se nahaja MAT. SMITll, pravo ime VO-i DENIOAR. Pred dvema lo-toma se je nahajal v državi Utah Po-> ročati mu imam v zadevi lota njegovega bratu Jožeta Vodeni-ear, kateri je bil nekako pred i dvema letoma smrtno ponesrečen v državi Wjomine, da se mora davek od lota $21.69 plačati do 1 decembra, v r.asprot-nem .slučaju bo lot za davek prodan. Torej prosim cenjene rojake, ako jc kateiemu znnn t njegov naslov, da mi ga nazna-) ni. V slučaju, da sam bero tc i vrstice, naj se mi pa sam javi na tale naslov: Prank flalan-■| tini, Highland Park, 3920—8 j St. Place, Des Moines, Towa.
I DOCTOR LORENZg| I
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK - -	\JtL W \
apECUACIST MOŠKIM BOLEZNI	|
644 Penn Ave frrreBURGH, pa. tjfi^
i Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Ja« sam I i že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker i g znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna- £ S ti vašo belezefi, da vas ozdravim in vrnem moč in zdrayje. Sko- \ p zi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških b H bolezni. Zato ise morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb \ g pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaiajte, ampak pridite fi H čimpreje.	*
m Ju ozdravim zsstrupljsno krt. mszulja In lisa po talaau. bolsznt v. «rtu. Iz- ; 1 padanj« las. bolsilns v kosteh, stara rana. »Ivfins botaznt, palabataat. bolezni' 1 i v mahurju, led ca h, jetrih In islodcu, rmsnlco. revmstllzem, katar, zlato ilia. I M naduha Itd.
1 Uradne ure so: V pondeljek. arednh In petkih ed ». ura sMtra) de i. j g popoldne. V torkih, četrtkih In sobotah od •. ura zjutraj da M. M	ure zvečer* Ob nedeljah pa do a ura pipe Id ne.
3 PO POiTI NE ZDRAVIM. PRIDETE OBEBNO. NE POZAStT« IMC IN | I	NASLOV.	r 9
I Dr. L0RENZ M4 Fe- Ave. WFTSBUEG^ PA. j
■ Nekateri drugI zdravniki rabi J« tolmača, da vaa razumejo. Jas znam hrvatsko j
L._tott"""