Leto LXXIV., it. 289 Spetllziooe u> abbonjunento Poštnina plaćana e gotovini. LfcMJana, petek 18. UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNUSVA ULICA S IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglase iz Kraljevine Italije to onione pubblicita itaijana a a^ nelano 31-22, 31-23, 31-2*, 31 Rastmi pri postno fleko v nem LJubljana «tev. 10-881 Cena so cent« w opoldne — m« OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita :Da- gens-Nycheter« preiskuje izkušnje bliskovite voir.e v zadnjih letih in med drugim tudi izkrcanje Američanov v Alžiru ter pravi: ^če izkrcanje Amer'čanov v Alžiru m Mar« ku kaže na eni strani zanimive poti, je v tehnično vojaškem pogledu še bolj za. Italijansko • rumunsko bratstvo Svezana izročitev oblikovanj Rimskega orla romunskim nevinarjeni, ki so obiskali Italijo Bukarešta^ 17. dec s. V kraljevem po-slaništ\ u Iialije je ob navzočnosti prof. Merca, podtajnika v propagaizdneia ministrstvu; :n generalnih ravnateljev tiska ter osebja poslaništva in v Bukarešti bivajo-čih italijanskih novinarjev minister Bova Scoppa izročil odlikovanja rumunskim novinarjem, ki so nedavno obiskali Italijo. Slovesnost je bila v ozračju žarečega tovarištva italijansko-rumunskega, ki v vsem vstreza tovarištvu v orožju in idejah, ki obstoja med obema državama. Minister Italije je izročil pozdrav fašistične Vlade in svoj osebni pozdrav odlikovanim novinarjem, ki so bili prvi v Romuniji, ki so bili odlikovani z novim redom Rimskega orla. Izrazil je nato svoje zadovoljstvo za vse, kar .so pisal! o svojem potovanju po Italiji. Odgovorila in zahvalila sta se minister Mercu in akademik Rebreanu. Rumunski novinarji, ki so obiskali Italijo, so po slovesnosti priredili obed v čast'ministru Bovi Scoppi in njegovim sodelavcem. Minister Mercu se je pri obedu zahvalil v imenu rumunske vlade za sprejem, ki so ga bili novinarji deležni v Italiji, akademik Rebreanu, ki je bil šef delegacije, ki je Italijo obiskala, pa je vzkliknil na bratstvo obeh narodov in vojsk, ki se bore za isto stvar ter označil za kruto ostudnost barbarov angleško bombardiranje italijanskih mest. Sklenjeno je bilo ustanoviti itabjansko-rumunsko združenje novinarjev v svrho vzdrževanja vezi bratskega sodelovanja med tiskom obeh držav. Trđni temelji madžarske politike Izjave predsednika vlade in obrambnega ministra Budimpešta, 16. dec. s. Danes je imel ministrski predsednik in zunanji minister Kailay v senatu govor, v katerem je med drugim poudaril, da ogromna večina madžarskega javnega mnenja brez pridržka odobrava zunanjo politiko vlade. Ta soglasnost, je izjavil Kallav, ustvarja pogoje za konstruktivno delo, ki ga država potrebuje v borbi. Zunanja politika Madžarske sloni na dveh temeljnih načelih: neporušljiva zvestoba glede vseh prevzetih obveznosti in narodna neodvisnost. Ti dve načeli sta med seboj v tesni zvezi, kajti samo močna jn neodvisna Madžarska lahko nudi stvarno pomoč. Govoreč o notranji politiki, je ministrski predsednik poudaril, da je položaj države trden in da je narodno edinstvo popolno. Glede socialne politike je poudaril, da Madžarska z uspehom izvaja načelo socialne pravičnosti. Ministrski predsednik je končno izrazil svoje zaupanje v bodočnost Ma- Megalomanski ameriški načrti Berlin, 16. dec t*. Rooseveft* je bivšemu gnvernerju newyor3ce države Židu Herbertu H. Lehmanu poveril vodstvo nove ustanove z:; pemce in obnovo držav onkraj Atlantika po vojni V nekem svojem novejšem eo voru jc Lehman izjavu* med dragiin: »Zedi-nienc države se marajo že sedaj pripravljati na to, da postanejo največji emporij na svetu. Ta vojna nam je jasno dokazala da Američani ne moremo več živeti v svojem žel vrnem oklepu. Doba po tej vojni bo drugačna od one v preteklosti in se moramo zato r-• r.-.. da uveljavimo svoje ideje in svoi napredek, če treba tudi s 'silo.« Izmed dnevnikov, ki posvečajo tem izjavam svoj :romčen komentar, je tudi »Vol-fciseher Be fbachtear* ki piše med drugim: »Ubogi Američani! MegaJemanstvo. ki je frlo vedno njihova bolezen, je sedaj zavzelo že tolik obse« da se smemo upravičeno bati za njihovo pamet.« List »M organ pest« pripominja, da je Lch-manov načrt samo eien v verigi drugih »humanitarnih« predlogov, ki jih je v zadnjem času spustila v svet angleško-ameriška propaganda. Dejstvo je namreč da po načrtih o sterilizaciji širokih slojev nemškega prebivalstva, o deportiranju nemške mladine, o uničenju najmanj po] milijona zdravih mc-kih in o razkosanju rajha Lehmanova cžarske, kajti zedinjeni madžarki narod bo zmagovito obvladal vse težkoče. Govornik je ob koncu goreče pozdravil madžarske čete, ki se bore proti boljševizmu. Budimpešta, 17. dec. s. V senatu je madžarski vojni minister general Nagy podal zanimive izjave: Rekel je med drugim, da si je Madžarska v tej vojni, ki se bije za življenje ali smrt, zastavila visoko moralni cilj. to je cilj krščanskega reda na svetu. Madžari branijo neodvisnost svoje domovine ter se borijo za kulturo. To so predpostavke naše vojne, je rekel vojni minister. Ob strani velikih zaveznikov Osi se madžarska vojska bori ob Donu za socialni red, ki bo dokončno porušil boljševizem, to je zanikanje vsega, kar je človeškega in duhovno najvišjega. Vojaki madžarske vojske branijo s svoj'm orožjem omiko in vero, ki je življenjski razlog za ves madžarski narod. Moramo prestati še hude žrtve, toda zmagovita preteklost nam kaže, da žrtve niso zaman. zamisel prav gotovo dopolnjuje verigo prav tako bedastih kakor zločinskih anglosaških naklepov. Razkrinkani ameriški imperializem Bukarešta, 17. dec. s. Rumunski tisk je soglasno zavzel stališče proti načrtu, ki ga je obrazložil Wallace in po katerem bi morala bodoča svetovna organizacija sloneti na severnoameriški sili. Rumunski listi odbijajo odločno to stališče in pišejo, da je VVallace odkril prave razloge Severoameri-čanov, ki hočejo obvladati svet ne le gospodarsko, temveč zdaj tudi še politično. To so pravi nameni Rooseveltove uleležbe v sedanji vojni, piše ravnatelj »Cuventula . Človek pride do misli, da so Zedinjene države s hladnim računom prisilile Anglijo in Sovjetsko Rusijo v vojno kakršna je ta, ki se zdaj bije. Evropa pa ni in nikoli ne bo Kolhoz in tudi ne federacija pod vodstvom ekscentričnosti Severoameričanov. Kriza v washingtonski vladi Stockholm, 17. dec. s. Iz Washingtona javljajo, da v glavnem mestu kroži vest, da bo vojni minister Stimson kmalu zapustil svoje mesto. Prijatelji člana vrhovnega sodišča Murphyja trdijo, da bo v tem primeru Murphv zelo verjetno njegov naslednik. Murphv je demokrat in intimen Rooseveltov prijatelj. Novi uspehi nemških podmornic 18 trgovskih ladij z 98.000 tonami in en rušilec potopljeni Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Nemške podmornice so potopile v severnem, južnem in srednjem Atlantiku ter na morskem področju okrog Kapskega mesta IS trgovskih ladij s skupno 98.000 br reg. tonami ter I rušilec iz konvoja. Tri nadaljnje ladje so bile torpedirane. Med potopljenimi ladjami jc tudi več velikih petrolejskih ladij. Berlin, 17. dec. s. Glede novega uspeha nem:kih podmornic, o katerem javlja današnje izredno vojno poročila, se doznavajo iz vojaškega vira nekatere podrobnosti. Med potopi jenoma ladjami so kar 4 petrolejske ladje s skupno tonažo 27.500 ten. Dve petrolejski ladji s skupno 13.500 tonami sta bili po-tnpljeni v severnem Atlantiku med napa-d' m na konvoj, kateremu sta pripadali. Ostali dve petrolejski ladji s skupno 14.000 tonami sta pripadali posebnemu konvoju šestih cis'terns-kih ladij, ki jih je spremljalo pet raatfcev in ki so bile na poti proti petrolejskim pristaniščem v Karaibskem morju. Xa p ti v/. Trimdada in nazaj v Trtrdad je sovražnik izgubil za oskrbovalno službo i/redno dragocene ladje. Med temi so »Ni-geriant s 5432 tonami, natovorjen s palmovim Oljem in orehi. »Slon« s 4561 tonami z rudami na krovu. »Ril lev« s 3997 tonami, natovorjen s palmovim oljem in kavčukom, in »Orfor« s 6578 tonami, ki je imel na krovu velika količino kavčuka iz Kalkute. Na poti iz New Vorka v Aleksandri jo so bili potopljeni parniki »Star uf Suez« s 4999 tonami, ki je bil natovorjen z avtomobili m letalskimi deli, »East \Yalles«, 4358 ton. natovorjen z raznimi vojnima p-ctrcbPčinami. in »Citv of Bo«mbay« s 7.130 tonami, ki jc prevajal orožje in letala v Capctown za afriško tron to. Prazna tolažba ameriške propagande Berlin, 17. dec. s. Vsi listi poročajo z največjim poudarkom, o novi zmagi nemških podmornic. Zlasti se podčrtava, da je bil ta nadaljnji poraz sovražnemu bro-dovju zadan kljub slabemu vremenu. V* zvezi s podmorniško vojno se beležijo z ironijo nove številke ameriške propagande. Po zadnji vesti iz New Yoika je bilo izplovljenih 68 trgovskih parnikov po 10.000 ton. torej skupno 6S0.000 ton, katerim je treba dodati manjše edinice iz ostalih ladjedelnic zvezdnate republike, ki so bile spuščene v morje v istem razdobju. Očitno je šlo za to, da bi se svetu dokazalo, da se bo tekmovanje med gradnjami in potopitvami končalo z zmago v gradnjah. Čudež je pripisati J. H. Kaiserju, kralju med vojnimi ^morskimi volkic. Nihče ni bil pooblaščen ugotoviti s svojimi očmi ali otipati, kar javlja propagandni urad tega ladjedelca, ali ugotoviti n. pr. kako so zgrajeni ti >>gi-gentski« 10.000-tonski parniki. Vsekakor bodo dejstva razkrinkala tudi sleparije mesečnega ladjedelca. Gotovo je, da tekme med gradnjami in potopitvami nikoli ne bo dobil »kralj morskih volkov.?, temveč oni pravi morski voiki, ki se imenujejo podmornice. Uničenje sovjetskih čet v obroču pri Toropcu Ssvražnik je izgubil 42*>o ujetnikov, 542 tankov, 447 topov, nad looo avtomobilov in velike množine vojnega materiala — Junaški boji Armira ob Donu Vladarjevo priznanje za uspešno delo na področju kulturnega £ilma Rim, l7. dec. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je blagovolil podeliti na predlog ministra Bottaija zlato kolajno za zasluge v narodnem vzgojstvu nacionalnemu svetniku odvetniku Augustu Pantecchiu. predsedniku zvoda »Ijoce« ter tehničnega sveta loU>e« ga kina, zaradi učinkovitega in rrmii i tvega dela na področju kulturne, vzgojne in poučne kinematografije. Princesa Plemcnttska med vojnimi ranjenci Kini, 17. dec. s. Nj. Vis. princem Pije* montska je obiskala hrabro lar.jrnce in pohabljence vojsko, mornaric** in letalstva v vojaških oddelkih Ki. ortopedi čne klinike. Vzvišena princesa je imela za VM tola/.iln * in voščilne besede. Vojaki so ji Izkasatt svojo odanost z živahnimi manifest icijami. Nastopna avdienca novega španskega veleposlanika pri Vatikanu Vatikan, 17. dec. s. Ni. Sv. Pij XII. ie? davi sprejel v svečani avdienoi povegi veleposlanika Španije Dominga de Lat Bar-cenasa. Avdienca je potekla z običajnim ceremonialom- Ko je izročil poveril o pisma, je diplomat naslovil na p;.pv/.s u nostno izjavo. Papež je odgovori! v šp:m-šeini in nato povabil veleposlanika v sv«>-jo delovno sobo. kjer se je z njim dols<> raz^ovarjol. Veleposlanik je potem Pij u XII. predstavil svoje spremstvo. Po kin-1 čani avdienci je diplomat stopil V vatikansko baziliko. Veleposlanik n mosel obiskati kardinala državnega tajnika M.t-glioneja, ker se je nahajal prav tads4 ¥ cerkvi Sr. Jezusa pri pogrebu generala jezu i t o v Led oeh o \v s i v e ga. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. dec. Vrhovno povel.in:£ivo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Čete kopne vojske in oborožene SS so na področju Tereka s hudimi izgubami za sovražnika odbile napad Sovjetov. Nemške in rumunske čete so s podporo bojnih letal vrgle sovražnikov napad med Vcl?ro in Donom dalje nazaj ter zavrnile v velikem loku Dona močnejše sovražnikove sile deloma v protinapadu. Uničenih je bilo 30 oklopnih voz. Z uporabo močnejših pehotnih in oklopnih sil je sovražnik nadaljeval svoje napade proti odseku italijanskih čet na reki Donu. S sodelovanjem nemških oddelkov sta tukaj pehota in letalstvo prizadejala sovražniku visoke izgube na ljudeh in materialu. Borbe trajajo še dalje. Južno od Rževa so se razsuli ponovni sovražnikovi napadi ob izgubi 30 oklopnih voz. Uničenje jugovzhodno od Toropca obkoljenih sil je bilo zaključeno. Razen najtežjih krvavih izgub se je tamkaj število ujetnikov povečalo na 4200, razen tega pa je bilo uničenih ali pa zaplenjenih 542 oklopnib voz. 447 topov, veliko število težkegra in lahkega pehotnega orožja, nad 1000 tovornih avtomobilov in zelo veliko drugega vojnega materiala. V severnem odseku so se izjalovili krajevni napadi nasprotnika. Sovjeti so izgubili včeraj 60 letal. Samo madžarski lovci so sestrelili 4 letala. Sedem nemških letal je bilo izgubljenih. V Cirenaiki so bili sovražnikovi poskusi, da bi posegel v načrtno premikanje nemško-italijanske oklopne armade, zavrnjeni z odločnimi napadi. Novi težki letalski napadi nemških bojnih letal so bili včeraj usmerjeni na pristaniške naprave v Bengaziju. V Alžiru in v tuniškem obmejnem področju so oddelki letalstva nadaljevali z obstreljevanjem sovražnih letalskih in pomorskih oporišč. Posamezna angleška letala so v včerajšnjih večernih urah izvedla nekaj motil-nih napadov nad severnozapadnim nemškim ozemljem. En štirimotorni bombnik je bil sestreljen nad Holandsko. V južni Angliji so izvedla nemška bojna letala podnevi napade na več krajev z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Eno letalo je pogrešano. Pomen zmage pri Toropcu Berlin. 17. dec. s. Komentirajoč 'i^pehe nemških čet v področju Toropca, podčrtava berlinski tislc zlasti izredno hude izgube, ki so bile zadane Sovjetom. Kakor javlja današnje vojno • pore eilo, je bilo ujetih 4.200 sovražnikov, k tem pa je treba dodati število padlih? ki jih je ekrog- 15.000 Zlasti veliko je štev'lo zajetih ali uničenih tankov in topov. To dokazuje, da so boljševiki v ofenzivnih akcijah pri Tcropcu uporabljali velike množine bojnih sredstev. Močni sovjetski cklopni in motorizirani klin je bil končno odrezan in obkoljen. V zadnjem trenutku so Sovjeti našli še en izhod in za.stavili ves težki materijal. Uspelo jim je, da se jih je na ta način nekaj rešilo. To pojasnjuje razmeroma majhno število ujetnikov. Z velikim poudarkom listi pišejo o srditem odporu italijanskih čet ob hudih napadih, ki jih Sovjetj še naprej izvajajo v odseku srednjega Dona. Italijanski vojaki se bi je jo hrabro ter odbijajo sovražniku in mu zadajajo najhujše izgube. Položaj Nemcev v Rusiji je letos mnogo boljši kakor lani Monako\*o, 17. dec. s. frAbeod-ZeHung« komentira vojaško operacije na vzhodni frenti in o-pezarja na voHkc razlike med dru£G' rusko zimsko- ofenzivo :n ono preteklega leta. Predvsem so Nemci, piše lirvt. i/koristili izkustva v zimi 1041/4J. dragic pa jc popolnoma odpadlo deistvo presenečenja. Kazen togi je vreme letno vs.ij doftoj zelo ugodno v primer; s Nrra>no preteklo zimo. Nermkc čete so tudi mno*vlada^ v Londonu je JeMM na M<»-skvo in Churehilla, ker nista uredile vpreu. sanja poljskih boguneev. ki m M zat.kli v Sovjetsko zvezo Konflikt n je pričel poleti ko je poljska vlada l v I.To ni zbor vseh voditeljev - ki jih je več kakor lOO —. temveč resno sklepno poročilo tepra prvega leta novega življenja v organizaciji. Leta. ki je bilo posebno plodno, kolikor se je Izvedla vsa reorganizacija, ki je dala poklicnim pokrajinskim združenjem nov red, prilogoden sindikalno - korporativnemu si-Stemu v Kraljevini in tistemu, ki je tu predmetno že obstojal ter se je zdelo primerno, obdržati ga. Presednik zveze in predsedniki poedinib ediuženj Vara bodo poročali vsak zase o uspehih tega dela. Jaz se bom z zadoščenjem omejil na ugotovitev, da je organizacijska faza dela skoro popolnoma opravljena in da združenja že opravljajo svo^e normalno delo. usmerjeno k varstvu po- krajinskega gospodarstva in da se v polni meri zavedajo odgovornosti in nalog, ki Jih čakajo. Dr. Marchesoni je potem, ko je podčrtal Opravljeno delo v posameznih odsekih s strani strokovnjakov, voditeljev in tajnikov, izrazil v imenu vseh. ki delajo v obsežnem in važnem odseku delodajaleev. najbolj žive in iskrene izraze hvaležnosti in vdanosti Visokemu komisarju za njegovo polno, vztrajno in tvorno razumevanje, ki so ga vedno našli pri njem. Zagotovil mu je, da so pripravljeni nadaljevati svoje delo, zavedajoč se težkih in važnih nalog, ki jih čakajo v vedno bolj popolnem ln harmoničnem okviru ekonomsko-politič-ne organizacije pokrajine. Poročilo Dredsednika dr. Slckarja Takoj nato je spregovoril predsednik rveze dr. Slokar, ki je cčrtal obsežno in zapleteno delo zveze same. Rekel je: Skseelenca! Naša zveza, ki ji pripada celotno in izključno zastopstvo interesov vseh delodajalcev Ljubljanske pokrajine, je bila ustanovljena z Vašo uredbo štev. 151 od 15. novembra 1941-XX in z uredbo, ki je vsebovala izvršne predpise štev. 152 od 17. novembra 1911-XX. Takoj po objavi ustanovitvene uredbe se je zveza lotila organizacijskega dela. Najprej so bili imenovani s komisarskimi dekreti voditelji zveze: predsednik, strokovnjak in tajnik, kasneje pa s pismi Vaše Ekscelence strokovnjaki za posamezna združenja, ki so člani zveze. V maju 1012-XX je bil prvi sestanek sveta, ki je določil smernice za delo in od-kazal izvršnemu odboru njegove funkcija in v nujnih primerih oblast sveta samega za rešitev številnih vprašanj. Svet je na svojem prvem sestanku določil tudi člane eksekutivnega odbora, ki niso njegovi člani po pravu, in nadzorni odbor. Po tem sestanku sveta, ki je z ustvaritvijo odbora ustanovil praktični organ za začetno delovanje zveze, je ta mogel začeti delo organiziranja štirih velikih delo-dajalskih kategorij. Sestal se je že petkrat in razpravljal o številnih vprašanjih, ki zanimajo vse včlanjene katogoriie delodajalcev. Izvršni odbor je odobril sklepne račune združenj za leto 1911 in proračunske predloge zveze tn včlanjenih združenj, kakor tudi obvezne dajatve delodajacev za leto 1942 in 1943. Dat je tudi svoje mnenje o pritožbah proti dajatvam, ki so jih predložili posamezni delodajalci predsedniku zveze. Izvršni odbor je dal natančne smernice za vključitev posameznih kategorij podjetnikov, ki dotlej se niso bili včlanjeni v Štirih združenjih zveze. Izvršni odbor je razpravljal in odobril statute poedinih združenj, ki so jih potem odobrili tudi pristojni organi Visokega komisariata in so bili objavljeni v »Službenem listu:. Tako je bila dosežena pravna osnova potrebna za razvoj dela v združenjih. V smislu statuta je izvršni odbor imenoval zastopnike delodajalcev v posamezne odseke Pokrajinskega korporacijskoga sveta in v druge organizme, kjer so tako zastopstvo zahtevale pristojne oblasti. Seveda je izvršni odbor razpravljal tudi o postopanju z osebjem, kadar se je pokazala taka potreba. Ko so bila urejena združenja, je bilo treba uvrstiti vanje posamezne kategorije. V ta namen se je izvedlo vključenje raznih deledajalskih organizacij, obstoječih v pokrajini, v nova združenja. Predvsem s*e jc preoblikovan nekatere obstoječe organizacije, ki so mogle tudi v okviru novega organizacijskega reda nadaljevati s svojim delom, seveda v skladu z novimi nalogi. Na drugi strani so se združila v štirih edinih združenjih številna majhna združenja posameznih kategorij, dočim so bile nekatere razpuščene. ker ni bilo več razloga za njihov obstoj. Združenje trgovcev je vključilo 7 starih okrajnih trgovskih organizacij skupno z njihovo zvezo, nato pa še 13 krajevnih društev gostilničarjev skupno z njihovo zvezo. Na osnovi kasnejših sklepov pristojni nih organov zveze so bila v Združenju trgovcev vključena še tri druga obstoječa društva. Tri obtsoječe organizacije kreditnih zavodov so se združile v eno Združenje kreditnih in zavarovalnih zavodov. Izredno številne so bile obrtniške organizacije, ki so se združile v obrtniškem odseku Združenja industrijcev in obrtnikov. Nad 35 društev je bilo vključenih doslej v obrtniškem odseku. Združenje industrijcev tudi 7 starih industrijskih društev. Končno se je izopolnila naša organizacija z vključenjem Zbornice poljedelcev v Združenje poljedelcev. Organizacija zveze in njenih združenj jc sedaj končana. Posamezni organizmi imajo svojo pravno osnovo, delo Urada je intenzivno in je že na mnogih področjih pokazalo dobre uspehe. Kar se tiče slike celotne organizacije zveze, izhaja ta iz slik vseh štirih včlanjenih združenj. Taka slika bo podrobne prikaznna v poročilih, ki jih bodo Vas? Ekscelenci podali štirje predsedniki. Kar se tiče finančnega razvoja Združenj in dohodka iz dajatev, ucotavlja zveza, da se ta razvoj kljub težkočam. ki so vsebovane v gospodarskem :n političnem položaju pokrajine, lahko oznnči za zadovoljivega, razen za Združenje poljedelcev, katerega proračun ie posebno občutil skoraj polni izostanek dohodkov iz dajatev s podeželja. Glede na to, dci ;e celotna proračunska vsota v leto 19 42. znašala 2,332.543 lir. znaša povišek 231.189 lir. Višina dajatev pa ?e bo zvišala od 1.PS7.492 lir v letu 1942. na 1,917.093. V lelu 1943. se bodo torej zvijale za 229.601 liro. Ce se upošteva, da so bil: proračun za Združenje poljedelcev in zadevne dajatve v letu 1942. preračunane samo za sedem mesecev ;n da so se stroški za osebje izdatno zvišali, zaradi izboljšanja dovoljenega osebju samemu, se lahko trdi, da ostane višina proračuna in dajatev v letu 1943. skoroj isla kakor je bi^a v letu 1942. Na področju kolektivnih de'ovn h odno-šajev je bilo opravljeno obsežno delo zlasti če se upošteva, da je b:l0 izvršeno v mesecih začetka organizacije in istočasno dela samega. Zve?a je zaključila oziroma so v teku zadevna podajanja nad 40 kolektivnih delovnih pogodb, k: so ured le kolektivne odnešaje za okoli 10.000 uslužbencev podjetij in posameznih kategorij podjetnikov. V tekočem letu je bilo registriranih pri inspekc ji dela 20 kolektivnih pogodb in sicer za naslednje kategorije: banke, zavarovalni zavedi, žage. usnjarsko industrijo, grafično industrijo (za faktorje', kemično tovano »Moste«, tovarno pločevinastih izdelkov >.SaUimus«. knjigoveznice, mizarj:, čevljarji, slikarji, ;n--in_ laterji, krojači in šivilje za ženske, krojači, modistinje. kamnoFeki. brivci in frizerji ter poljskim: dninarji V zadnjem času sta bili podpisani dve zelo važni pogodbi za trgovinsko osebje in za nameščence hranilnic mesta Ljubljane. Razen tega so v teku pogajanja za gozdne delavce, rudnike, gradbena de'a. tekstilno industrijo, pletilstva, tovarne metel, za industrjske in obrtniške nameščence, vrtnarje, strojnike in za uslužbence pri javnih delih. Samo tr:krat je bilo treba pristopiti k razfodiščnemu postopanju, v spor:h za pivovarno »Unionx. papirnico »Vevče« n za grafično industrijo. Delo. ki ga Zveza kot taka opravlja na tem polju, ni toliko tehnično delo. temveč v prv< vrsti splošno usmerjevalno delo. kolikor je Zveza prva in zadnja stopnjo za pogajanja in kot taka koordinira :n ureja delo posameznih združenj. Kljub temu. da zveza ne vodi pogajanj v tehničnem smislu, je ime'a mnogo dela z odobritvijo pogodb, ki so ji bile predložene v pregled Morala je uvajati vanje spremembe zadevnega besedila, da je tako koordinirala vso akcijo. Na takoimenovanem gospodarskem polju je b lo treba končno opravit: zelo važno delo. Številna so bila vprašanja, katerih rešitev je zanimala zvezo. Zveza delodajalcev sodeluje s svojimi zastopniki v organizmih, katerim je bilo poverjena urejevanje raznih odsekov, proizvodnje in potrošnje- Združenje in zveza sama so se zanimala tud; neposredno za razvoj ureditve proizvodnje in potrošnje Svojo akcijo so osredotočila zlasti na področju ureditve sirovin in nekaterih važnh zdelkov, kakor lesa. usnja, steklene keramike, vina. tekstilnih in oblačilnih izdelkov Zveza je opozarjala pristojne organizme in urade na težave, v katerih so bile posamezne panoge proizvodnje in potrošn-e in se je trudila z njimi, da bi odvrnila gospodarske posledice, ki j h je povzročala neugodna konjunktura na nekaterih odsekih pokrajinskega gospodarstva. Kar se tiče ureditve cen. se je zveza zavzemala za revizijo cen posameznih kategorij, podpirajoč prošnje pri pri^to.mih organih Visokega kom sari jata. Tako se je bavila z revizijo cen premoga, časopisov, opeke, mleka in pri tem blažila prošnje kategorij s potrebo za:ezitve dviga življenjskih stroškov. Zveza se je zelo trudila, da bi premaga'a ovire, ki so se pokazale v zvez zi ukrepi, vršenimi v zadnjih mesecih. Zahvaljujemo Se za živo razumevanje, ki smo ga našli pri pristojnih oblasteh :n pri vseh uradih, ki so s svojo vljudno skrbnostjo pokazali, da pravilno upoštevajo gospodarske potrebe pokraj ne. Znatno je bilo delo opravljeno v korist članom za rešitev važnih gospodarskih vprašanj. Naša zveza je dala izpedbudo za razpravljanje o številnih vprašanjih, ki se tičejo teh problemov- Kot najvažnejše je treba omeniti predlog ustanovitve upravnega sodišča za našo pokrajino. Ta nam zelo primanjkuje, ker je upravno sodišče kakor znano ostalo izven ozemlja pokrajine. Na ta vprašanja opozarjamo tudi na tem mestu Vašo Ekscelenco. Prav tako je zveza načela nujnost reforme davčnega sistema za nekatere vrste davkov sk- ono z Zvezo delojemalcev, posebno glede davka na plače in mezde. Vemo. da je to vprašanje trenutno predmet študja. Ob zaključku svojega poročila čutim dolžnost, ra se iskreno zahvalim Vaši Ekscelencj za vse zanimanje, ki ga je pokazala glede rešitve gospodarskih vprašanj pokrajine, posebno pa glede vprašanj, ki se tičejo naše zveze. Vaše tehtno razumevanje nam daje polno upanje, da bodo našle pokrajinsko gospodarstvo posebno pa prizvajaine kategorije uvrščene v našo zvezo v Vaši osebi najvišjega in najsigurnejšega tolmačaa. katerega plodno in marljivo delo je sigurno jamstvo gospodarskega napredka te pokrajine.« Poročila predsednikov združenj Po obsežnem in izčrpnem poročilu predsednika zveze so podal: svoja poročila delo, opravljeno v preteklem letu, nato pa orisali vprašanja, ki zanimajo posamezne kategorije. Predsednik Združenja industrijcev je najprej govoril o delu Združenja, nato pa podal podrobn poročillo o gospodarski aktivnosti s posebnim ozirom na gotove industrijske odseke, ki pa bližje zanimajo pokrajinsko gospodarstvo. Končno je orisal sindikalno delo združenja. Iz tega kakor iz drugih porovvl. ki so sledila, bomo objavili v prihodnjih dneh obširnejše izvlečke. Govoril je še predsednik obrtniškega odseka, ki je orisa'1 opravljeno organ iza t ori č no delo. Podčrtal je rudi sodelovanje slovenskega obrtništva na milanskom velesejmu. Predsednik Združenja trgovcev je izčrpno poročal o dolu združenja, ki združuje 22 sindikatov, katerih važnosti posebno v sedanjem trenutku ni potreba še posebej ugotavljati. Potem ko jc podal jasno s:ndi-kalne or^anizne;je opraviti v interesu last- Nsv izredni kesrasar cfcčlsse Ribnica Visoki komisar za Ljubljansko p krajino, smatrajoč za potrebno nadomestiti sedanjega izrednega komisarja občine PJb-nica Marka Rucie^a srlede na čl. 3. Kr. ukaza z dno 3. maja 19-n-XIx št. 291. odkča: Marko Rudež ;ic ■ a sfien do'žnosti i:1.1 • I-nega komsarja občine Ribnica. Za k.misai\"a imenevane občine se ime-nuie fašist En*:co AJsnagni. Ljubljana. 15* decembra 1942-XXI. Visoki komi3ar: Emil o Grasioli Razpust c*7j?:iw:cgr; caEtora Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, upoštevajoč potrebo pod vzet' razpust redne uprave občine Kostanjevica in temu Elereče imenovanje izrednega k-misarja. grl ene na člen 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1911-XIX. St. 201 odloča: Cl. 1. R^d-.a uprava občine Kostanjevica je rozresena. Čl. 2. Imenujo za komisarja te občm« Josip Likar od Jos ;^a. Okrajni komisar Novega mesti naj izvrši ta ukaz. Ljubljana. 15. decembra 19t2_XXI. Visoki komisar: Emil'o Graziolj Krrv izviri Zzz™iZs3? Vsoki komisar za Lju'.vjansko pokrajino, smatrajoč za p:t;cone nadooi'^stlt] sedanjega Izrednega komisarja občjne Mokronog Franca M\cna. k'ode na člen 3. Kr uredbe z dne 3. maja L941-xIX. §t 291 odleča: Frane Ma;em je razrešen dolžnosti izrednega kcirisorjn cbčine Mokronog". Za komisarja imenovane cbčine se im:-nuie fnšizt M°rio rV-sclv.^jr. Okrajni kem*sar Novega mesta naj iz-vi S ta ukaz. Ljubljana. 15. decembra 1P12-XXI. Visoki komisar: Emil'o Graziolj ZV?.?-?! psveSJi:"!: £?ss?tr5a2 Ital-jacskim is^lSsIj^n L i u b l j a n a. 15. dec c m h ra. V /bor:.valni dvorani Zveznega s:cdi:ča /a p< -vr*---.l:nis-fv(. v Tomi a novi ulic* je r-o-vrjjn k GILLa poročal italijanskim učiteljem, ki so sem dodeljeni. V njepr.vi dru/b^ s b"\ namestnik IVvcMn ka in voditelji na- I z nr-gan*zaci :c vezni novel ::vk ie na kratko orisa] na- lope ki Caka'o učitelje v tej novi pe<.vra.j:ni in |tm je tzrazfl 9vt ic zadovottsrvo za do-vzctm.M s katero se vsi oprijemajo m!;i-d n-!:c organizacije / željo doprinesti svoj p~*9pevek ljubezni Na vere. 5 teki k muso? je sagoft - d. da ne bi ItmSflanski učitelji nikoli razočarala pričakovanja vi-jih oblasti m da se bodo vsi žrtvovali za moralno m duhovno vzgojo i&torskc mladine V začetka :n na koncu je Zvezni poveljnik odredM pozdrav Duec.iu. Mrscmietea tekma med rnrStvcmsi fiubfiaiiskega in ££varaeškega GILL-a Nogemetno moštvo Glldi^a v Novem mestu je danes pr šlo v Ljubljano, da odigra tnkmo z moštvom bataljona Avanguardi-stov Ijublian^keea GILLa. Moštvo je sore-jel namestnik Poveljnika in mu tudi v njegovem imenu izrekel svoj pozdrav in čestitke. Prčakovana tekmg je b;la na stadionu Ilir'je. Prisostvovali S3 ji namestnik Poveljnika s častn ki in voditelji GILL-a. Med številnimi gledalci je vladala velika živahnost. Rezultat' ne presenečajo: vedelo se je. da je moštvo Novega mesta (đabfie od moštva Ljubljane. Toda čeprav poraženo moštvo Novega mesta ni izgubilo navdušenosti in igralci, ki S3 že tehnično in stilno zelo napredovali, so še podvojili svoji požrtvovalnost. Po tekmi so bili 'gralci Novega mesta skupno z ljubljanskim tovariši na pnja-teljški zakuski. Med njo je vladala prisrčnost in debra volja Končno so se vsi podali h kinematografski predstavi, ki jc bila v kinu Zveznega poveljstva. ncua gospodarstva. Ukazal je nato, naj se sklenejo maloštevilne pokrajinske pogodbe, ki s« v stadiju sestavljanja in bodo nadomest le pogodbe posameznih podjetij. Preeiz ral jc S« nujno potrebo, da ostanejo nespremenjene cene. da se ne povzroči nadaljnja neugodna ac- uravnotcžcnos't v življenjskih stroSk>b. V ovojem fft/vcoTJ jc 'Visoki komisar spon J. navzo0:m. da bodo vpra'ania. ki so mu h'.i predložena, predmei pazljive preučitve, tako da j:h bo mogoče skrbno rediti Končno ie likscelenea Graz-ioli izra/d stn kovniakum in voditeljem svoje zadovoljstvo in zahvalo za oprav! icno delo. Izrazil je prepričanje, da bo moglo s kompletno normalizacijo teritorija proizvajalno q >} larstvo pokrajine obnoviti s pospešenim tempom svoje defa v korist prebivalstva. Pred /aključko-m se-«tanka je (,-dred I p.v«.Ira\ Kralju in Duceju Sestanek Pokrajinske kcraiclje za in GILL Ljubljana, 15. decembra. Pod predsedstvom Zveznega tajnika se je sestala danes na redni seji na sedežu GILL-a zvezna komisija, da bi razpravljala o nekaterih vprašanjih, kj se tičejo šole in GILL-a. Predvsem je šlo za vprašanja prehrane in podpore ne samo organiziranim, temveč vsem učencem v zaveti-Sč*h ljudicih in mešeankih šol tako v Ljubljani kakor v pokrajini. Začrtani program obsega razen podpornega tudi obsežno kulturno športno in razvedrilno delo. ki bo vtisnilo najkon-kretnejše n najtrajnejše sledove ljubljanski mladinski oiganizaciji. V začetku */i ob koncu seje jo Zvezni poveljnik odredil pozdrav Duceju. Omejitev piZzcšnle električnega teka v večernih urah v zvezi s sporočilom mestne elektrarne je Zveza delodajalcev, Združenje Industrij-cev in obrtnikov po naročilo Visokega komisarja odredila, da industrij ka in obrtna podjetja ne bodo mogla imeti v obrate električnih motorjev od Hi. dn 19. ure /.a vsa podjetja, Ivi uporabljajo električno ener-ir?jo me-tar cN'ktrarae in nimajo na niz-polago lastne energije, ima to aa posledico prekinjenje dela
    ristom pri srcu n;i-a kultura. Prejšnji te Jen so se znesli nad v.is;o AjdfJfeC pr' Žužemberku. Vas so napadli ponoOi med 11. n 12. t. m. ObkoHi so jo. a številni d<>maei fantje so sc vendar prebili Sikozi nji I obroč. Kakšen nnmen fe imel ta n.tpnd n:i ricroro-no vasico? Kaj so napadalci iskali v m mi vasi? Svoje junaštvo m> izpričali s ti m, <1» so zažgali Prosvetni dom, šolo, cerkev iti župnišče. Cerkev jc pogorela z oltarji vred in komunistični tc^risti niso dcvolli lup« niku. da bi om- imzniki na sv!n najbolj pri srcu Src/o-h/ i rm> iini- eevanic vfe^a, kar je ljudstvu aajavetei^eL §91 €5 n k o 1» r: D \ f: i>anos: Tetok, is. decembra; Qi dj •■. Kvotre I) A N A S N' I B P B I K F I> I T V l Kino Kfatica: Brčna pota Kino Sloga: Hisa s Kino Union: Dekli I i t mož Razstava MnšiŽ-8edej-Zotii^ \ Jakopiče-m m pevujoaa Bajtstava rTranoeta Pavloven t * Oberauel Razstava slikarja Praaca MlbeBea in kiparja Tlite I« Ko*.:» v salonu Jake t v Pražakovi ulici Vokalne instrumentalni k€MCfft <»b 17. v opernem gledališču Večer klavirskih Bklađb BS diOO ob 18. v mali Filharmonični dvorani DCSVRNE L B K A It N E Danes: Dr. Kmet. Elohvoisova cesta 13, Trnkoczv ded.. Mestni trg 4, U.star, šelen-bursrova ulica 7. IGRAĆE DARILA E N G K L M A N LJ VELJA NA, TAVČARJEVA 3 Franca Potočniku v spomin Ljubljana, 18. doeembr.i Franc! Dne 4. decembra t. L wa St srečala, kakor neMel krat v ljuldj.anrki ulici, od koder sva imela lep povleci na bUSnJe planine, katere si tako ljubil, kakor svojo družinico. Eil je petek in ta petek mi ostane vedno v spominu. Dragi Franc, gotovo nisi nrslil m ravno tako jug, da je h ji ta pogled *n petek HMtnj] petek T vejeta dragreenejra življenja. Bil sj orjak, krepak.. poln življenja in na Tebi ni t d<> 1; !i bolezni. Zato nas je tako hitra ločitev tem bolj užalostila. V 2vojem življenju, si krnel nešteta prijatelje; kdor se je sezn-mi! s Teboj, Te je vzljubil in nI več loč;l od Tebe. S prijpte^ji ali sam si prehodil vse blžnje in daljne planino, vsa planinska prta in prina.'al katerih si me frcajokrat vodil. N koli vrč »e ne bova ustavila aii sedla na teh potih in n koli več mi n? bos iz teh prtov kaj 1 lepote in cvetja naših gora. Napočil je prihodnji petek H. t. m. Ko nas je tovariš pcpoldnc obvestil, da si za vedno zatisnil svoje trudne oči. Žalost je zadela naša rrca in kar verjeti nismo mogli, da si nas zapustil, ne da bi se DOSte-vil od nas, ki smo Te tako radi ini<'li. Drag; Frac, hudo nam je po Tebi. Bil si plemenit. Tvoj znač-.j io bil kremenit. riSOk in vesten uradn'k. vendar prijazen in vljuden z vsakomur. Bil si prepojen s sn:m kulturo, in zato "mo Te VS| radi imeli. Da smo Te tako visoka cenili je pokazala Tvoja poslednja pot. Planino, kj si jih tako ljubil, so bile zavite v žalost vse dni. ko si počival nied cvetjem v kapelici Sv. Kn-štefa. preden pa si .se ločil od nas ln preden smo Te zagrnili so so tudi one za hip pokazale v svoji lepoti in Ti po.^lednjikra t izročile planinski pozdrav. Počivaj v miru, dragi prijatelj! Ante o« — Božični počitek v obraiib. Državni na. mestnik za Koroško in šef civilne uprave v zasedenih pokrajinah Koroške in Kranjske je odredil, da je dovoljen božični počitek V obratih od 25. decembra 1942 do vštetega 3. januarja 1343 v kolikor delo to dopušča. S tem zamujeno delo bo moralo biti pozneje nadoknađeno. — Gorenjska za zimsko pomoči V nedeljo so zbirali na Gorenjskem prostovoljne prispevke za zimsko pomoč. V radovljiškem okrožju so nabrali 12.000, v kranjskem 16.100, v kamniškem pa 12.000 mark. — Poroke v kranjskem okrožju. V kranjskem okrožju so se poročili davčni urad_ nik, zdaj narednik Viktor Tafent z Mileno Auprich, tkalec Franc Korelec z Angelo Kvasti. mizarski pomočnik Janez Stibil z Angelo Jamer, barvarski delavec Alojz Vajt z Alojziqo Lotrič. tehnični nameščenec Franc Jonke z Angelo Osterman, volja okrožne lagajne Franc Kokol z Ivanko Ra-movs kleparski pomonik Rudolf Verbič z Ano Spelič, krojaški pomočnik Frane Da-ker z Marijo Lukan, progovni preglednik Pavel Lauter s Fedinando Giacomelli, fo. tografski pomonik Janez Žumer z Marijo Mihelčič, meritveni nameščenec Stanislav Mumik z Marijo Straus, vodja skladišča t Po dolgotrajni in mučni bolezni je umrl naš ljubljeni mož, skrbni in dobri oče, brat, gospod VVEISS poštni zvaničnik Pogreb bo v soboto, dne 19. t. m. ob ^'-3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jožefa —- na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 17. decembra 1912. ŽALUJOČA ŽENA Z OTROCI ter ostalo sorodstvo Stev. 28^ »SLOVENSKI NAROD«, petek IS. dcccui. Rino Alessi: Primer dr. Hirna Velezanimlva psihološka drama je ostavila z izvrstno predstavo močan vtisk Ljubljana, 17. decembra. Ugledni italijanski dramatik R. Ales&ii je po svoji odlično uspeli zgodovinski drami z macch.a\ ciiistično tezo in tendenco *Ka-tarina Mcdičcjska« prišel na oder na?c drame z drugo dramo. »Primer dr. Ilima«. iz SO-il' bnega ž.vljenja in z najmodernejšo tezo po dr. Freudovi ps/.hotinalizi. Kcži.-er pro^>. O. šest jc prevcl in objavil v Gledaiiekean listu Alessi j cv predgovor za knjižno izdajo te druge drame. Zdelo se mu je pač to potrebno za boljše in lažje razumevanje. A sarn avtor je v svojem dolgem, marsikje precej nejasnem predgoveru izjav!J resnice: »Avtor, ki ima še potem, ko jc kritika že izrekla svoje mnenje, mno-go povedati, prizna, da se v delu samem ni dovolj jaenoi« Tako sta Alessri in Sest — priznava isto. Mislim pa da je Alessi že v nas1 ovu s priimkom »Him« (možgani) najbolj razumljivo nakazal svojo tezo ter jo v drami še jasneje Izrazni z besedami pacientke Laure, k zaiuči zdravniku dr. labiu Mirnu v o-braz očitek; »Vi razumete le in samo možcanc. materijo, ki jih sestavlja, ne pa duša!« Za zdr.ivnka psdicninahtika. cigar p-oklic jc zgolj študij m stenjev duše. je ta oćitek pač /*.'./ bankrota njegove speča i ne »vede«. Po dr. Freudovi metodi zdravi dr. Hirn I.auro. ki je bila že na robu blaznosti in so se ji kr:zc pr.jjnsto spreminjale v delirije in oooutJce nreganjanoati S potrpežljivostjo in pametjo, pravi dr. Hirn. ie mogoče ozdraviti takega bolnika, mu osvoboditi voljo in duha, mu dati zavest svoje moči in pravice, da te moči zopet svobodno pesluži. In v kratkih treh mesecih sc jc dr. Hirn u res po-srecSo, da je na:la Laura duševne ravnovesje tako. kakor je on hotel. A s čim jc dosegel tolik uspeh, ki se mu 7<\. nav&vnost zdravniška »mojstrovina«? Sam pove, da jc prepričeval Lauro dan za dnem. uro za uro vse tri mesece, da jc bil njen mož. veleindustrijec Bertitn. vzrok vseh njenih bolezni, njene histerije, pol-blaznoati m nepremagljivega studa pred zakonskimi dolžnostmi, Vemo pa. da sc je obubožana kemtesa T tura kot dvajsetletna strojepiska v Bcr-ti eri je vi r«,varni:ki pisarni brez ljubezni pori čila, splavita po štirih mesecih svoje prvo p tem pa iskala zdravja križem sveta na p t v;injih :n v zdraviliščih. Petnajst let že traja tak zakonski pekel. I lira \ prav mrzi in zaničuje svojega moža. a ne najde v sebi moči. da b', se ločila. Mož Rcrrieri. o katerem pravi celo dr Hirn, da jo je »preveč ljubil«, pove pač brutalno, a «2 to resnico: »Stvor si s p-okvaTJeno krvjo! Bržkone pa sem sokrivec, ker sem ti nudil brezskrbno življenje, preveč blagostanja in preveč udobnosti!« Skratka: večkratni milijonar s tovarnami in 20.000 delavci pripelje končno iz Milana v Bolzano svojo Lauro ^e k dr. Hirnu. Pacientka ozdravi, a se tudi zaljubi v zdrav-j in zahteva, naj se vzameta. Dr. Hirn sicer tudi ljubi Lauro, a ji ljubezni ni kazal. Vest, odgovornost in zdravniška čast so ra zadrževale. In zdravnik zdaj odkloni pa-cient&inc zahtevo, češ da bi se pregrešil proti svoji poklicni časti, če bi zlorabil moževe zaupanje in jn pošilja domov, k tistemu ssrmrcgu, ki ga ji je tri meset e nepresta-no slikal kot krivca njene bolezni. Ona seveda takoj vidi Hir novo nedoslednost, se odpelje ? možem v Milan in ga ponoči — ustreli. Nato ce zopet sama pripelje v Bol-zano z vestjo, tla jo jc mož hotel napasti in r :: ter 0 m visoko v gorski vasi. ga zavrača, da vendar ni zlorabil uspehov zdravljenja: »A* preg rečem čutu odgovornosti tir.;- s.be v obtožbo! ("e bi morali kaznovati vse skrivnostne in podzavestne namene, kilo Iv *c mogel ponašati, da je popoln !?" Dr. Hirn. zdravnik. tenkoSutnejŠj od duhovnika, pa izjavlja: »Za človeka kakoT jaz ie prava krivda v zlnn.b' duše! Jaz sem jo priprav;! za z'nčn. Jaz! Jaz! Iz strašnega ljubosumja, iz ljubezni — moje prve, edine ljubezni!« In medtem ko leži živčno onemogla Laura V spalnici, se izroči dr. Hirn cLotilcmu policijskemu komisarju z besedami: Mori4ec in-dustrijca Berticrija — sem jaz!« In zastor naglo pade V gledališču pa menda ni bilo duše. ki bi pritrdila nesrečniku. Vzbc Alesedjevemu predgovoru. Po dramatsko in tehnično izvrstnih dveh dejanjih prinaša naj Kol? razgibano tretje začudenje in odklon. Res je očiščenje ukaz morale in zlasti krščanstva, ali — »strah me je znanosti« — in vere! —. »ki ne pozna nobenih mej,« pravi duhovnik Lu-gi. pameten, trezen mož. Zato nam je simpatičnejši kakor dr. Hi/216. In Vi 18- ari; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v kinu Union ob 10.30, v kino Matici In Slogi ob 10., v vaeb treh ob Vfe M* Va 1«. in 18. ur] KINO 17NION — TELEFON 23-31 Zgodba na sejmu kupljenega dekleta, prvovrstna komedija, odlične pevske točke Dekleta za možitev V glavni vlogi: Žita Szeleczkv, •lanos Sardv KINO MATICA — TELEFON 22-41 Očarljiva Clara Calamat v pretresljivi ljubavni drami. Razkošje, ples! Srčna pota Odlični soigralci: Sandro Ruffini, Miria di San Servolo, Adr. Rimoldi KINO SLOGA - TELEFON 27-30 Kdo bi verjel, da se zaljubi dekle tudi v strahove? Hiša strahov V glavni vlogi: Luis Sandrini, Alica ignoli in živi vedno le med bolniki, ki lim kmlcsca v £:avi niso več v redu. predstavlja naravno nckol.ko čudaškega, okornega in v čustvenih momentih učcnja>ko nerodnega. Na najlepše žene je gledal brez smisla kakor rnizo ah stol. zato je pcsrta>l žrtev Launn m svoje vede. Gregorin ga je včloveči!. — Vsi igralci so želi za odlično predstavo teplo priznanje, in ne dvomim, da bo vcle-zanimiva igra privlačevala občinstvo. /V. G. DNEVNE VESTI — Smrt Mussoiinijevega soborca. V Ver- tovi pri Bergamu je umrl 61 letni Camillo Guerini. ki je v prejšnji svetovni vojni sodeloval v vojaških borbah skupno z Musso-linijem. Guerini zapušča štiri sinove. — Učinkovitost ukrei>«v režima za zaščito ra^e. Kljub vojnemu stanju in z njim združenemu skrčenju potrošnja so higiensko zdravstveni pogoji ital:janskega prebivalstva zadovoljivi. Jasne znake teh pogojev nudijo podatki, ki se nanašajo na materinske in otroško bolezni. V prvem trimesečju letos je bilo število otroških bolezni manjše kot lani. Število smrtnih primerov pod enim letom starosti je na isti višini kakor lani. L. 1911 je umrlo 108.000 otrek v starosti manj kot eno leto. To je bilo lln/o vseh živirojenih. V troletju 1930 do 1932 je ista povprečna številka znašala 113.535. — Smrt in pogreb poglavarja falangistov v severni Italiji. V poneleljek je bil v Alessandrii pegreb poglavarja falangistov v severni Italiji 601etnega Galinde y Gonza-lesa. Pokojni je bival v Genovi. Te dni pa je obiskal svoje prijatelje v Alessandrii, kjer ga je dohitela nenadna smrt. Pogreba so se udeležili prefekt, zvezni tajni, poglavar vseh falangistov v Italiji Pasqual Augel^ četa falangistov z znaki kakor tudi oddelek krajevnega- Fašija. Navzoč je bil tudi španski konzul v Genovi. — Počastitev italijanskega letalskega strokovnjaka. V torek dopoldne je posebna nemška delegacija izročila senatorju Gian-carlu Vallauriju diplomo častnega članstva nemške akademije za raziskovanje na- področju letalstva. Vallauri je znan italijanski letalski strokovnjak. S večnosti so prisostvovali številni predstavniki oblasti. — Proizvodnje zimskih vrtnih pridelkov. Proizvodnja vrtnih pridelkov je v Italiji znatna tudi v sedanjem zimskem času. Gre predvsem za zelje, cvetačo in beluše. Zelja je bilo pridelanega okoli 4500.000 stote v. cvetače 2.400.000^stotov in belušev 650 do 800.000 stotov. Največ zelja pridelajo v Lombardiji, Venetu in Lucanii, cvetače v Campanii in Toscani. belušev pa na Siciliji, Sardiniji in v Laziu. — Težka avtomobilska nesreča na riu-me. Zaradi teme šofer nekega zasebnega avtomobila v terek zvečer ni opazil pravočasno velikega voza. ki je stal v ozki in temni ulici San Sisto na Trsatu. Avtomobil se je zaletel naravnost proti ojesu, ki ga je skozi in skozi prebodlo. Ranjence so naglo prepeljali v b lnišnico. Gre za 35-letnega Petra Mcrella. 30-letnega Cesara Montalcinija in 30-letnega Berta Beacca. Najtežje poškodbe je dobil Beacco. ki se bo moral zdraviti najmanj en mesec. Tako je življenje »Življenje zame nima nobenega pomena, Zora, ker me ne ljubiš. Sklenil sem končati si ga. Spomni se kdaj svojega nesrečnega Pavla ... « Zori je padlo pismo iz rok. Tega 3e ni npdejala Pavel, petindvajsetletni mladenič, vesel športnik in talentiran glasbenik, se je bil to pot oeividno zaljubil do blaznosti. Kdo bi bil mogel na kaj takega sp!oh pomisliti! " Zori se je skrčilo srce. Njegovo ljubimkanje je smatrala za šalo in niti na misel ji ni prišlo, da bi Pavla tako poirlo, če b: mu dala košarico. Ali bo sploh še mogla rešiti nesrečnega mladeniča? Usodno nismo je bilo oddano na pošto včeraj. Potem je pa ves dan ni bilo doma in pismo je našla doma šele zdaj. proti večeru... Z drhtečimi rokami si je Zora ogrnila plašč in odhitela do prvega taksija. Med potjo je razmišljala, kaj storiti. Da bi sama odšla v Paviovo stanovanje? Da bi ga morda ona prva našla z okroglo, krvaveča ranico na sencu? Ali pa bi našla kraj njegovega trupla stekleničico. iz katere bi še smrdelo po strupu? Pri teh mislih je Zoro spreletel mraz po vsem telesu. In potem ... morda b: morala vpričo tujih ljudi, vpričo redarja, ključavničarja ali hišnika zapreti veke na očeh svojega mrtvega prijatelja?... Zora je začutila nekaj očitkom vesti podobnega Ni se mogla otresti misli, da je sama kriva vsega tega. Podvojila je hitrost svojih drobnih korakov in kmalu je bila pri taksiju. Povedala je šoferju naslov svojega prijatelja Ivana. K njemu morzm. — je šinila Zori v glavo rešilna misel, ko je stopala v avto. On edini ji bo znal pomagati, on je vedno miren in priseben, on se ni niti najmanj razbur- jal, niti tedaj, ko ji je odkril ljubezen, pa mu je odločno odgovorila: ne! Pavel je bil čisto drugačen. Cim se je le malo veseleje zabavala z drugimi fanti, je vedno ljubosumno mršil obrvi in zato Ivanu ni bil nič kaj posebno simpatičen ... Toda zdaj, ko je mrtev, mu Ivan tega gotovo ne bo zameril... Zora se ni zmotila. Ko je z drhtečim glasom pročitala Ivanu Pavlovo pismo in ga naprosila, naj gre z njo, ni niti za hip pomišljal. Od-hitel je za njo, sedel kraj nje v avto, ji zašepetal nekaj tolažilnih besed in zakli-cal šoferju, naj vozi kar more hitro. Bilo ie dobro, da je šel z njo, kajti Zori se je bilo že stemnilo v očeh, videla je samo Pavlovo truplo, njegovo mrtvaško bledi obraz... Ko sta prispela pred Pavlova vrata, so se začuli od znotraj pritajeni glasovi. — So ga že našli... je zašepetala Zora vsa bleda in malo je manjkalo, da se ni onesvestila, tako jo je presunila ta strašna misel. Ivan jo je zadržal in hitro vstopil z njo v Pavlovo stanovanje. V zakajeni sobi je sedelo več ljudi. Smejali so se in živahno kramljali. Med njimi je bil tudi Pavel. — Pavel! — je kriknila Zora, ko ga je zagledala. — Mislila sem. da si boš končal življenje, a ti... — mu je dejala očitajoče. — Saj to sem tudi storil. Zora! Prekinil sem s starim življenjem in začel novo... — Ah. tudi jaz začnem novo življenje! — je dejala Zora. Prijela je Ivana pod roko in ga odvlekla v avto, ki ju je odpeljal daleč na periferijo mesta — v Ivanovo stanovanje. — Novorojenček s 4 zobmi. V porodnišnici v Brecii se je rodil deček, ki je nenavadna redkost med novorojenci. Njegova mati je kmetica Andreocchi. čim je deček po srečnem rojstvu odprl usta, so opazili, da ima že štiri močne in popolne zobe. Redek primer je zbudil veliko zanimanje med zdravniki specialisti. Zanimanje je tem bolj razumljivo. Če vemo. da je zdravstveno slovstvo zabeelžilo med 50.000 rojstvi v 25 letih komaj dva primera, ko sta se no_ vorojenčka rodila z dvema zoboma. Ta pa jih ima celo štiri, in to krepko razvita. — Omejitev nasadov novih sadovnjakov. Da bi se kmečke sile v tem trenutku ne trošile z, manj važnmi deli, je Ministrstvo za kmetijstvo in gezdove naročilo prefektom, da razmislijo o potrebi izdanja nri-mernih ukrepov za omejitev novi nasadov sadnih dreves. Mnogi kmetovalci so namieč pokaza'i tako hotenje in so bil pri tem pripravljeni žrtvovati v ta namen najbo"jša zemljišča. Ta zemljišča pa so v tem času mncj'o bolj optrebne za kulture osnovne življenjske važnosti. — Nenavadno prijateljstv° med medvedoma in psom. Pred dnevi se je v Vicenzi ustavil ciganski cirkus, ki je zabaval gle_ dalce s šaljivimi točkami, v katerih sta nastopala dva medveda in majhen psiček. Kakor se je pokazalo kasneje, se je med medvedoma in psom rasvilo v dolgih letih skupnega nastopanja nenavadno prijateljstvo. Zgodilo se je, da je psiček pred neko predstavo nena loma izginil. Iskali so ga povsod, vendar brez uspeha.. Ko je ciganka skušala pripraviti medveda, da bi sama nastopala, je nista ubogala. Za nobeno besedo, nobeno povelje se nista zmenila. Med tem so ciganko obvestili, da je psa ujel konjač. Predstava je bila takoj prekinjena in ciganka se je podala z medvedoma h konjaču. Cim stat melveda zagledala svo_ jega pasjega tovariša, sta začela plesati na zadnjih nogah. Pes pa se je postavil pred medveda in tako so se vračali plešoč in lajajoč skozi mesto v cirkus. — Gradnja zaklonišč. Notranje ministr_ stvo v Rimu objavlja, da je treba po sporazumu, ki je bil dosežen z ministrstvom javnih del in korporacij ter z državnim podtajništvom za vojno proizvodnjo, vlagati prošnje za železo, cement in les potrebne za gradnjo zaklonišč ali njih oja_ če nje izključno pri pristojnih občinah. — Italijanskega jezika se z lahkoto naučite, ako si nabavite Grad-ov: Italijanski tečaj za Slovence, k- ga dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Se-lenburgova ul. 3. — Nobena gospodinja ne sme ostati brez »Gospodinjskega koledarja«, ki je pravkar izšel v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ul. 3., ker ji nudi dragocen pripomoček za gospodinjstvo in bogata sodobna navodila za prehrano in kuhanje. — Nesreče. Včeraj je bilo v ljubljansko bolnico sprejetih 5 ponesrečencev. Fr. Mlakar, llletni sin posestnika z Rakeka, si ]e pri padcu s konja zlomil desnico. — Aloj_ zija Smrekar, 361etna žena posestnika iz Prirnskovega pri No/em mesta, si Je pri padcu z voza zlomda levico. — Breda Vrhovnik. 81etna hči zidarja iz Ljubljane, je padla 4 metre globoko na betonska tla in dobila notranje ranitve. — Marija Račič. 771etna zasebnica iz Ljubljane, si je pri padcu s stola zlomila desno nogo. — Alojzija Roglja, 141etnega sina posestnika z Jezera, je konj udaril v glavo. IZ LJUBLJANE —lj Vodnikov trg zasajen z novimi drevesi. Sredi prejšnjega tedna so prišli na V.-cinikov trg uslužbenci mestnega vrtnarstva ter začeli posekavati akacije, ki so se letos na žalost in škodo posušile. Podrli so 37 dreves, krasečih dolgo vrsto let na3 glavni prodajalni preetor za zelenjavo, kmetijske pridelke in tudi različno sadje, tako da je ostalo samo Se sedem na videz zdravih akacij. Kaj je povzročilo prav za prav naenkrat hiranje in pogin poprej lepih in bohotno rastočih akacij, se po večini samo ugiba. Najbrž jim je škodoval zlasti strupen mraz zadnje zime. Ista useda je zadela tudi trt izmed Štirih enakih dreves, katera pa so bila odstranjena že med letom, na Sv. Jakcba trgu nasproti mestni dešliSki Soli. Ko je bil posek akacij opravljen, so se lotUi delavci izkopavanja moč-n*h Štorov dreves in njihovih korenin ter odstranjevanja, do meter globoko, slabe, od drevja izčrpane zemlje iz nekakšnih ketličev, t. j. iz posameznemu drevesu odmerjenega prostora, ki je krog in krog obložen z granitnimi kockami, zalitimi 2 asfaltom. Nato so napolnili jame z dobro nevo zemljo, odnosno pripravili ves petreb-no za nadomestitev akacij. Po vsem tem delu so jeli zasajati nova drevesa. Odločili so se za nasad srebrnolistnih javorov (acer dasvcarpum. Slberahcrn), neko severno amčriškr vrsto javorov, ki imajo belo pikasto Ustje ter so zlasti v sredni« Evropi zelo razširjeni. V našem mestu rasto tovrstna drevesa že na več krajih. nt> primer ob desni strani Trubarjeve ulice in v parku za Jakopičevem umetniškem paviljonom, kjer obdajajo v izredno širokem krogu veliko cvetlično gredice. —lj Nenavadno vreme pred božičem. Toplo vreme še vedno traji. Včeraj so se zaceli redčiti oblaki, ko je nekaj časa deževalo. Poncči je Ljubljano zagrnila g03ta megla in d°.vi se je kmalu pokazalo jasno nebo. vendar še ne povsem čisto. Čeprav se je zjasnilo, je ostalo sorazmerno toplo. Včerajšnja najvišja temperatura je zna-Sala 8°. davi je pa bila minimalna temperatura celo malo višja kakor včeraj zjutraj; znašala je 5.8". Zračni tlak je še por usti 1 cd včeraj približno za milimeter. Nezanesljivo je, kakšno bo vreme poslej- Je nenavadno toplo. Ni mnogo verjetno, da ba ostalo jasno, vendar tudi ne kaže, da bo še mnogo deževalo. —lj Ravnateljstvo šole Glasbene Matice bo priredilo prihodnji teden dve javni pro_ dukciji gojencev šole Glasbene Matice. Prva. na kateri bodo nastopili gojenci oddelkov za klavir, violino in čelo. bo v torek, dne 22. t. m. ob pol 6. uri v mali fil_ harmonični dvorani. Druga pa bo v sredo, dne 23. t .m. ob tri četrt na 6. uro v veliki filharmonični dvorani in bodo nastopili na njej gojenci oddelka za klavir in solopetje ter šolski orkester in šolski zbor. Natančneje o sporedu bomo še prinesli. Podrobni spore 1 se dobi v knjigami Glasbene Matice po 3.— lire in velja obenem kot vstopnica v dvorano. —lj Glavna točka IV. sinfoničnega koncerta je znamenita Beethovnovi Sedma sinfonija. To svoje delo je končal s'avni mojster leta 1812., do prve izvedbe pa je prišlo šele 8. decembra 1918. leta. Poleg Beethovna bo izvajal godalni orkester pre !_ vsem Bachov Koncert v a-molu za violino in godalni orkester. Violin-solo bo igrala ga. Francka Omik_Rojeeva. Dalje Oster-čev Religioso in Corellijeve tri staroklasič-ne plese. Dirigent violinist Karlo Rupel, orkester: sinfonični orkester. Koncert bo v ponedeljek, dne 21. t. m. ob 18. uri v veliki filharmonični dvor?ni. Predprolaja v knji_ garni Glasbene Matice. —lj Opozarjamo na večer slovenskih klavirskih skladb za mladino, ki bo nocoj ob IS. uri v mali filharmonični dvorani. Na sporedu so dela skladateljev: L. M. škerjanc, Sa*a Šantel, Josip P3včič. Vasilij Mirk, Mirca Sancinova. Pavel Šivic. Slavko Ost ere, Karel Pahor in Matija Tome. Skladatelja L. M. škerjanc in Mirca Sancinova bosta sama izvajala svoja dela. Dela ostalih skladateljev pa bosta izvajala pianiska Silva Hraševec in Bizjak Marta. Vse skladbe so izšle v tisku in so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice, kjer se dobi podrobni spored nocojšnjega večera. Spored velja obenem kot vstopnica. Opo_ zarjamo na točni začetek ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. —lj Ribji trg. Kupčija je postala živahnejša, ker so bile danes naprodaj tudi sveže morske ribe. Prodajali so ciplje. ki niso bili že zelo dolgo na trgu. Ciplji so po 32 lir kg. Dalje je bilo naprodaj tudi nekaj lepih belic, ki so po 25 lir kg. —lj Božični sejem na živilskem trgu. Kakor navadno imamo tudi letes tradicionalni božični sejem na živilskem trgu. in sicer v ulici med stolnico in semeniščem. Največ je naprolaj božičnega blaga, pripomočkov za sestavljanje Jaslic, a posamezni kramarji prodajajo tudi praktično blago, ki gre vedno dobro v denar, ne le pred božičem. Stojnic ni manj kakor lani. u— Čistilno kopališče Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 20 bo pred božičnimi prazniki odprto v torek 22. t. m., v sredo 23. t. m. in v četrtek 24. t. m. Kopališče bo odprto ves dan, to je od 8. zjutraj do 18.30 zvečer. Parna kopel bo pred prazniki odprta za ženske v sredo 23. t. m. od 14. do 17., za moške pa v četrtek od 14. do 17. ure. Uprava kopališča prosi vse cenjene .obiskovalce, da se blagovolijo poslužiti kopeli že v torek in v sredo, ker le tako bo vsem kopalcem mogeče zadovoljivo ustreči. Ta sprememba velja samo za teden pred božičnimi prazniki, ob drugem času pa bo kopal;šče odprto v petek, v soboto in v nedeljo. Parna kopel pa bo cdslej za moške stalno odprta le ob sobotah od 14. do 17. ure. —lj Na Kongresnem trgu je začel rasti gozd. Prvi voz cmrečja je naprodaj na Kongresnem trgu. Kakcr navadno pred božičem, bo tudi letos naprodaj smrečje, a že lani ni bilo več posebno povpraševanje po tem blagu, zato tudi letos najbrž ne bo naprodaj posebno mnogo božičnih drevesc. Kljub temu se pa meščani precej zanimajo za smrečje na Kongresnem trgu in na Cankarjevem nabrežju. u— Priporočamo Vam, da že sedaj nabavite beležne in žepne koledarje za leto 1943 XXI-XXII, ker je lani zaloga pošla. Koledarje vsake vrste dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ul. 3. —lj Za cenjeni obisk se toplo priporoča oostilna ^Jadran«j ćernetova ulica 31. — Edo Stražiščer. u— Našim gospodinjam se je zopet Izpolnila želja, ker je izSel Gospodinjski koledar za leto 1942-XXI-XXII s prav bogato vsebino. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge, Selenburgova ul. 3. Radio Linbliana SOBOTA. 19. DECEMBRA 1942-XXI 7.30: Pisana glasba. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plcsče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operna glasba. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oborožanih sil v slovenščini. 13.17: Koncert Radijskega orkestra, vodi diri-'gent D. M. š'janec — Operetna glasba. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 15.- Po. ročila v slovenščini. 15.15: Pokrajinski vestn'k. 17.: Napoved časa — Poročim v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Antična bežična glasba. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovensč;ni 19.: »Govorimo italijansko^ — poučuje prof. dr. Stanko Lebcn. 19.30: Poročila v slo- venščini. 19.45: Pesmi in napevi. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dm-vnih dogodkov v slovenščini 20.45: Lirična pr.ieaitev družbe Eiar: Puccini: Deklu ipada opera v treh dejanj*h. V odmerih: 21.40 pribl.: predavanje v slovenščini. 2U.30 približno: zanimivosti v j>von. ^ini. — P» končani operi: poročila v ital janščini. Oddaja mleka v zbiralna središča Ljubljana, lh. decembrs Na osnovi naredbe za oski bovan.ie v. m'e-kom za prehrano z dne 22. XI. UMI-XX, Službeni list 94 41, se prepoveduje .d 20. t. m. dalje oddaja mleka neposredno potrošnikom še v nadaljnjih obćinah: Vrhnika, Veliko La-Oe. Dolenca va3 pri Ribn ci. Stična, št. V d pri Stični. Vel Gaber, Vel Loki m Trebnje. Prcducenti morajo oddajati vse nu>ko v zbiralna središ-lu. ki jih določi Poki.v- jmsk. prehranjevalni zaved, v k.l.ki.r jim ni potreino za prehranjevalne potrebe rodbine in qtu2 ne w\ Kvtnorejakc potrebe nji* hovega gospo-a:; i >; va v Dcnlslu ti. 2. tOvka a) in b) zgoraj omenjene naredbe. Pctro-^niki gornjih občin, k. so po pt ed- pis'h upravičeni d mleka (otroci do i leta 1 1. od 1 -7 let 1 : 1. od 7 10 tet '4 1. od 60 Jet naprej 1 a 1, bolniki največ k noseče Sene od začetega 5. meseca nanroj i ; 1>. pa niso producenti mleka, bodo dobivali mleko neposredno pri producentih, katere jim določi občina po odobrenju Pokrajinskega prehranjevalnega savod V zvezi z gornjo prepovedj . se pi ve-duje vsaka oddaja mleka na vseh fceleznJL ških postajah Ljubljansk \ poki ij ne, r...- m na progi Ljubljana Karlovec od p " ije Mirna peč (vključno) dalje i i pi »ti Karlovcu. Pcziv trgovcem ki razdeljujejo živila Prehranjevalni Zavod Via. komisarijata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani poziva vse trgovce - razdel jevalce racionlra-nih živil, da dvignejo nakazana živila od 18. t. m dalje v skladiščih Vidmar. Gradišče 12. in Frohlicb. Trnovski pristan, po naslednjem abecednem redu: sobota 19. der. A - J ponedeljek 21. dec. KM torek 22. dec. M— H sreda 23. dec S—2, Opozarja se. da se izdaja v skladišču Vidmar moka. riž. tesienine in sladkor od 8. do 12., v skladišču Pronlicfa pa ure. ostalo racionirano blago od pol 14. do 17. Iz pokrajine Trleiše — Pripravniški tečaj za občinske tajnike. Notranje ministrstvo je odobrilo predlog da se v bližnjih dneh organizira V Tri-estu poseben pripravn ški tečaj za občinske tajnike. Tečaj se bo vršil, če §e ga bo udeležilo vsaj 30 kandidatov. — V torek so v Triestu umrli: 79 letni Francesco Sibilla. 79 letna Marija Czemi. vd. Loser. 82 letni Giovanni Košuta, 36-letna Maria Mdic por. Sirk. 67 letni Gio-vanni Dragin, 57 letna Mary Sablich por. Bratina, 76 letna Matilde partner in IT • -ni Giuseppe Calzi. — Padel je v morje in utonil. V torek zjutraj je v Gradu padel v morje 70 letni zidar Giovanni Mermolja. V tem ia r:o_ sti megli je zgrešil pot. Na njegove klice so mu mimoidoči prihiteli na pomoč, vendar ga niso mogli rešli, ker je megla onemogočila vsak razgled. Sele ko SC jc zdanilo, jim je uspelo najti truplo, ki so ga prenesli v mrtvašnico. — Koncert triestskeffa tria. Triestsfcj koncertni trio uživa dober sloves daleč po tuj ni. Pravkar se je vrnil z daljše umetniške turneje po Nemčiji. Svita in Španiji. Zadnji koncert je priredil v Rimu. kjer je bil zelo toplo sprejet od prestolničnih ljubiteljev komorne glasbe. Po povratku v Trešte bo trio nastopil danes v pledai.sču Verdi z izbranim sporedom. GLEDALIŠČE DRAMA Petek, 18 decembra: ob 15.: Večno mlada Saioma. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 19. decembra: ob 16 30: Plea v Trnovem. Izven Nedelja. 20. decembra: ob 14.: Deseti brat. Izven. Ob 17.: Primer dr. Hirna. Izven Cene od 18 lir navzdol OPERA Petek 18 decembra: ob 17.: Vokalni in instrumentalni koncert v korist 1 druženja gledaliških igralcev. Cene od 20 lir navzdol Sobota. 19. decembra: Traviata. Izven. Znižane cene od 20 lir navzdol Nedelja, 20. decembra: ob 16.: Thai«. Izven. Cene od 24 lir navzdol MALI NAVIHANEC — Če boš priden, prideš v nebesa. — pravi mati svojemu sinku. — Kakšen pa moram biti, da pridem v kino. mamica? — vpraA^ sinko. I * č e ni o zastopnike za važen vvtoniobilski pribor. Cercansi concessionari impor-tante aocesaorio automobilistico. OFFICINK GIGANTE, Via Astesani 6, Milano Mali oglasi gospodje, pozon: Klobučarna »PAJK« Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da zg'eda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. — Se priporoča — Rudolf Pajk, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 3S, Miklošičeva cesta št. 12. — Nasproti hotela Union. A 1.1 RES dE NE VESTE, da vam oglas v >SIo-venskem Narodu« odvzame vse Vaše sk> bi? će tščete službo aH stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek >Slovenskega Naroda«, ki Vam bo s cenenim oglasom izpolnil zeljo. Stran 4 »SLOVENSKI NARO D«, potok, 18. decembra 1M2-XXI Stev. 2P0 !c©t okrepčilo in zdravilo Nekaj ugotovitev o čaju za čas, ko se najbolj pagosto krepčamo s to pijačo Ljubljana, 11. decembra. Čeprav čaj ni n n:\iodna pijača ga zaradi tega ne popijemo nič manj. zlasfi zadnje čase, ko smo se odvadili kave ter spoznali, da kava ne vsebuje nič manj vode. Raz n tega čaju pripisujemo se razne čudovite zdravilne lastnosti, ki jih kava nima. Najprej bi pa morali povedi ti. kaj je prav za prav čaj. Razlikujemo med ka-v; in kavo; sleherno več ali manj črno ali rjavo p jr.čo, čeprav ji ne daje okusa kava, imenuj mo kavo. Toda čajev je še mnogo več. tako da je težko povedati kaj je prav za prav čaj. To ime pač ne more biti omejeno le na »kitajski čaj . ko je še nešteta pijač iz zelišč, cvetja, jagod itd., ki prav nič ne zaostajajo po okusi! in zdravilnosti za pravim čajem. Vrsta čajev se je pomnožila zlasti zadnja leta. ko so ljudje spoznali, da dajejo izvrstno pijačo mnoga zelišea in razne mešanice. »Pravi čaj« •»Pravega čaja« menda zdaj več n ht; ne pogreša. Spoznali sme. da so nckateie navade le razvade. Prejšnje čase. dokler je b'lo na izbiro »prav.ga čaja . ni bilo mogoče dopovedati ljudem, da so nekatera domača zelišča celo boljša za čaj ter da je ne miselno razmetavati denar za uvoženo blago. Posmehovali so se, če je kdo dokazoval, d i je uživanje kitajskega čaja zdravju škcdlj vo zaradi istega mamila, ki ga vs buj tudi kava. O pravem čaju ljudje niso vedeli niti toiiko kakor o pridel vanju kave. K tkšna rastlina je čaj. kako pridobivajo njeno listje za pijačo in kakšne pijač« kuhajo iz njega v njegovi domovini, se ni nihče zanimal. Naj ob tej priliki pove-m . kaj je pravi č.ij in čajevec. Domovina čajevca R tlina, ki nam daje pravi čaj se irae-tni pr> slovansko nli z botaničnim imenom $hea. Razlikujejo 16 vrst te rastline, a vse *i -le ne dajejo listja za čaj. Tako thea jfapcnica, ki je pri nas znana kot okrasna r. ■•: i. nj dri čaja. Divji čajevec je dre-90, ki zraste celo do 10 metrov visoko. Ko {fa pa goje, preprečujejo z obrezovanjem. i:i bi ne zrasel pr. več visoko; čajevec v t:isc lih ima obliko grmičevja, ki je visoko ravrclno le do 3 metre. Tako je lažje obiranje listov. Domovina čajevca je južna Azi_ Ja. Tam Še v. dno uspeva divji čajevec Za pridobivanje Čaja goje le dve vrsti čajevca. V Lidij' gejc pred vi em vrsto thea as-* l, medtem ko je na Jnponskem in Kitaj: sem razširjena thea cfhnensis. Rastlini prija najbolj azijsko pednebje, dovolj teplo in vlažno, zato je n' mogoče s pridom udomačiti v hladni Evropi, čajevec £ ' samo zarad: njegovih listov. Ra-tlina r iti »pridelek . ko je tri leta sta- ra. Grmi v nasadih so posajeni precej na gosto, v razdalji metra. Rastlina ima tem-nozelen usnjate liste. Tudi cvete lepo: cvetovi -o veliki in beli ter prijetno d'še. Listje obirajo do trikrat na leto. Obirati ga m »rajo samo v času suhega vremena, da trna boljši okuJ. Zeleni in črni čaj Pri nns poznamo samo črni čaj. V do-:r - ri Čajevca pa uživajo tudi zeleni čaj, ki je baje močnejši od črnega. Pridobivanj- zelenega čaja se zelo razlikuje od pripravljanja navadnega, črnega. Liste za zeleni čaj prepuste takoj po obiranju izhlapevanju kropa, ali jih pa v kotlih segrevajo tako dolgo, da robovi pordeČe. Liste potem zvijejo ter jih opiažijo, končno jih je pa treba še p barvati, da so lepo zeleni. Za barvo rabijo prah iz indiga, mavca in kur-kun i. Za črni čaj pa liste puste tako dolgo na bambusovih stojalih, da ovenejo. nakar jih zvijejo, potem pa pokrijejo z vlažnimi tkan mami, da se ne posuše. Pri tem nastane vrenje in prosti se eterično olje, ki daje čaju značilni vonj. Končno iiste z< pet zvijejo in posuše V strojih ob topto'i 100 stop. šele potem čaj spravljajo v ^a-boje ter pripravljajo za prodajo. Zaboji morajo biti dobro zavarovani pred vlago. V nam'm izolirani ter dobro zapr*i. Iz zgodovine čaja j*^ tako stara pijača, da se nejgova. r 5^ ' meša z legendami. Ni megoče točno\?oOtoviti kdaj so začeli liste čajevca \ ali za pijačo, čeprav nam to pri povedujejo legende. Vsekakor je čaj kot pijača znan že okrog 4500 let. Prvič je bil i : nj □ v nekem kitajskem spisu že leta 2700 pr. Kr. V začetku so čaj pili menda le za zdravilo. Splošno razširjena pijača na K t je pa, menda postal šele okrog 1400 pred Kr. čaj ko prevzeli od Kitajcev F-,.- dni narodi mnogo pozneje. V starih č isih so čaj pripravljali drugače kakor dandanes in tedaj seveda tudi še ni bda t. ko ' Likih skrbno negovanih nasadov čajevca. Kitajci so še vedno mojstri priprav-1 janja čaja kot pijače in to umetnost zelo Cf .njo. čaj so opevali nešteti kitajski pes- niki in si3 vili so ga tudi filozefi. Nekateri celo mislijo, da je treba modrost in nagnjenje k filozofiranju vzhodnih narodov pripisovati uživanju čaja . . . Čaj baje izpod-buja domišljijo. Drugi narodi pa, ki uživaj % tudi mnogo čaja. kljub temu niso poštah nič bolj modri česar ne smemo pripisovat1 le razliki v pripravljanju te pajace. Japonci in Kitejei kuhajo čaj drugače kakor mi. Nekatere recepte pripravljanja čaja skrbno skrivajo. Čaj prispel v Evropo v 16. stoL Vse d:brine, ki mo jih prejeli od vzhodnih narodov, so prispele k nam sorazmerno pozno, tako tudi čaj.-Za primer bi lahko navedli tudi sojo. ki je na Kitajskem znana že tisočletja, k nam se je pa razširita šele v tem stoietju. čaj se je razširil s Kitajske v ! rednjo Az;jo šele v 15. stoletju V EvTcpi so ga -poznali še mnogo poz-nej--. V 16. stoletju so seznanili z njim kot z eksotično pijačo po zaslugi nekaterih sv; tovnih potnikov V začetku so učenjaTci razpravljali o njegovi zdravilni moči »n škodljivosti. Odmev pedobnega pričkanja najdemo tuda v Valvasorjevi »Slavic Bolj se je čaj razi ril v Evropi šele v 17. stoletju: šele 1. 1610 so pripeljale ladje nlzo- i.ske vzhodno-indij ke družbe prvič čaj na Nizozemsko. Da se je čaj na Nizozemskom in kmalu po tem v Parizu in Lon-denu hitro uveljavil, je baje treba pripisovati zdravnikom, ki so ga priporočan kot zdravilno pijačo, čeprav je bil v začetku zelo drag. Celo v začetku prejšnjega stoletja je veljala skodelica čaja v Parizu 1.25 franka, kar je bdo izredno mnogo v primeri s cenami drugega blaga. Caj je 'veiial upravičeno za luksus in zato so ga zelo obdavčili, čaj je igral v svetovni zgodovini važno vlogo, če smemo verjeti zgodovi- narjem, ki trde, da je vojna med Ameriko in Anglijo izbruhnila zaradi čaja; Ar.glija je namreč izvažala v Ameriko čaj, ki je bil v i.-oko cbdavčen. Kot protest proti Angliji so bostonski prebivalci 1. 1773 vrgli v morje 18.000 funtov angleškega čaja. Pravega čaja prav nič ne pogrešamo V začetku ni hotel marsikdo verjeti, da razni domači čaji celo prekašajo po okusi* dragi inozemski čaj — dokler ga niso preizkusili. Zdaj so vneti pristaši domačih zeliščni čajev, ki so mešani iz listov, jagod koreninic, olupkov, cvetja itd. Vse je odvisno od mešanice. Zato £0 tudi posamezne mešanice patentirane. Zdravstvene oblasti so anlizirale domače čaje, ki prihajajo v etiketiranib zavitkih v prodajo. Ne le, da domači čaji ne zaostajajo po okusu za spravim čajem«, temveč se kosajo z njim tudi po zdravilnem učinku. Vsaj tako trde tisti, ki se zdrave z domačimi čaji. bedisi patentiranimi ali drugimi, ki so jih iznašli sami ali ki so v navadi že od nekdaj, že sam lipov čaj nekateri cenijo mnogo bolj kakor »pravega«. Posebno slovi tudi bezgov čaj. Vse te domače čaje pa pijemo tudi za. okrepčilo, ne le kot zdravilo. Nekateri prirejajo »čajanke« s temi čaji v družinskem krogu dan za dnem. čaj slade z medom, marmelado in drugimi sladili, ne le s sladkorjem. Marsikdo se je tako navadil čaja, da ga pije redno za zajtrk in poslej se počuti prav tako krepkega kakor prei, ko je pil zjutraj kavo. Nekateri pa tuii priznavajo, da so zdaj manj nervozni, odkar -co domači eaji nadomestili kavo in njene nadomestke. Splch se počutijo bolj zdravi in baje imajo tudi zaradi tega boljši tek. Tako smo zdaj že pozabili na »pravi čaj« in menda ga ničhe ne pogreša.. Igo letnica plzenskega piva Njegova skrivnost sta domača voda in naravne kleti v skalah Sloveče plzensko pivo je staro že okro^ 650 let. Leta 1925. je podelil kralj Vaciav II. mestu Plzen pivovarniško pravico. Pravo plzensko pivo je pa staro šele 100 leL V novembru 1942. je bil z njim napolnjen prvi sod. Do tlej so kuhali samo slabše vrste piva, ki pri gostilničarjih in gostih ni bilo posebno priljubljeno. Vse plzensko pivovarništvo je zašlo v težak položaj in treba je bilo nekaj ukreniti. Razmere so bile postale take, da bi bilo treba pivovarništvo sploh opustiti ali pa ga temljito preurediti in modernizirati. Proti opustitvi pi-vovaruištva je nastopil zlasti krčmar Vaciav Mirvvald in on je tudi znašel pravo pot. Pivovarniške pravice vživaječe meščanstvo naj bi samo zgradilo pivovarno, kjer bi kuhali dobro in poceni pivo na bavarski način. Po dolgih debatah je bil ta predlog sprejet in leta 1839 je bil položen temeljni kamen plzenske meščanske pivovarne. Potem so pa poklicali iz Viishofena pri Passau pivarniškega strokovnjaka Josipa Grolla, da bi vodil novo pivovarno. Leta 1S42 je prišel mojster Groll v Plzen. Seboj je pripeljal več pomočnikov samih Bavarcev. Kmalu se je začel valiti dim iz tovarniških dimnikov, in iz pivovarne je prešlo prvo pivo. izvrstnega okusa, čeprav se je Groll strogo držal Vilshofenskih receptov, se mu je bilo posrečilo pivo, ki se je bistveno razlikovalo od bavarskega. Ta uspeh ni bil samo posledica spretnosti in strokovnega znanja Grolla samega in njegovih pomočnikov, temveč tudi nekaterih krajevnih pogojev, med katerimi je igralo zlasti važno vlogo plzenska voda. To vodo črpajo iz vodnjakov s peščenim dnom. Važno vlog igrajo naravne skalnate kleti, kjer je vedno enakomerna temperatura in vlaga, tako da pivo v njih še pridobi na kakovosti. Okrog leta 1840 so pili plzensko pivo samo v mestu in okolici. Kmalu je pa zaslovelo po vsej češki. Leta 1S50 je prišlo plzensko pivo' že na Dunaj, kjer so ga sprejeli pivci z navdušenjem. Leta 1860 se je dobilo pravo plzensko pivo že po vsej Nemčiji. Nekaj let pozneje o ga točili že v vseh boljših pariških restavracijah. Kmalu je šlo plzensko pivo tudi v Ameriko. Storjenih je bilo mnogo poskusov kuhati plzensko pivo ali vsaj pivo na plzenski način tudi drugod. Toda ostalo je vedno samo pri poskusih. Pravega plzenskega piva ni mogla dati nobena druga pivovarna, pa naj je bila še tako moderno opremljena. Vsa, skrivnost tega slovečega piva je kot rečeno v plzenski vodi in naravnih kleteh, dolgih blizu 10 km. Nikjer drugod se ti naravni pogoji ne dajo ustvariti. Nova tovarna vžigalic V Bolgariji nameravajo zgraditi novo tovarno vžigalic. Vžigalice spadajo v Bolga-liji pod državni monopol. Prodaja vseh vrst vžigalic in vžigalnikov je bila doslej strogo prepove.lano, izvzemši starinske gobe in kresilni kamen. Od začetka našega stoletja je imela Bolgarija tovarno vžigalic, zgrajeno z inozemskim kapitalom. Njena koncesija je pa nedavno potekla. Poraba vžigalic se je v Bolgariji po priključitvi novih pokrajin znatno povečala. Na drugi strani je bila pa prvotna tovarna že močno zastarela, in tako se je vedno bolj čutila potreba po novi tovarni vžigalic. 2e lani Je morala Bolgarija uvoziti mnogo vžigalic iz inozemstva. Tudi letos jih je naročila na Finskem, precej pa tudi v Italiji. Iz Švice pričakuje v kratkem dobavo luksuznih vžigalic. Nedavno je pa naročila v inozemstvu še 80 milijonov škatlic vžigalic. Da bi omilila pomanjkanje vžigalic je monopolska uprava dovolila proti primerni pristojbini uporabo vžigalnikov. Prvotna tovarna za to ni mogla kriti vseh potreb, ker je -bila projektirana za Bolgarijo v njenih predvojnih mejah. Tovarni je pa primanjkovalo zadnje čase tudi kemikalij. Nova tovarna bo izdelovala toliko vžigalic, d ajih bo imela Bolgarija dovolj, izdelovala bo švedske vžigalice v lesenih škatlicah, manjše vžigalice in posebne vžigalice iz iz-pregniranega papirja. Orljentalska trgovska akademija Pouk na orijentalski trgovinski akademiji v Novem Sadu se je že pričel. Ta učni zavod z visokošolskim značajem je bil pred vojno v Budimpešti. Na njem so poučevale najboljše moči na polju trgovske vede, trgovskega prava in trdgovskih strok mednarodnega prava in evropskih jezikov. Naloga orijentalske trgovske akademije je vzgojiti dobre moči za trgovino z orijental-skimi državami in za konzularno službo. Pozneje je bil ta učni zavod priključen tehnični visoki šoli v Budimpešti, izgubil je svoj izrazito orijentalski značaj in polagoma je bil preurejen v gospodarsko uni- ji ••* v kron. Doklade za otroke ostanejo neizpremenjene. Poleg tega so dobili drž uni uradniki posebne bežične doklade in sicer oženjeni po 1.200, samci pa po 900 kron. Te dok hm«-so bile izplačane 12. decembra. Državna blagajna je bila s tem obremenjena približno za 200 milijone v' kron« Nesnrfci zdravniki v Bukarešti V Bukarešti so je mudilo zadnie dni več nemških zdravnikov, ki so so udate* žili zborovanja, sklicanega po nemškem znanstvenem zavodu v Kumuniji. Na zborovanju so se obravnavala razna vojno medicino zadevajoča vprašanja. Na (asi nemškim gostom je priredil rumunski minister narodnega zdravja prof. dr. Tome-scu banket, na katerem je prisrčno pozdravil nemške zdravnike in nagla.šal vedno tesnejše nem.ško-rumunsko sodelovanje na vseh poljih. Višji štabn! zdravnik prof. dr. Denk se je v imenu gostov zahvalil za prisrčni sprejem, oaslasajoč tes- Za smeh Dravinjske doklade slovaškim uradnikom Do osamosvojitve je imela Slovaška slabo i plačano uradništvo. Nižji uslužbenci so j imeli 600 do 900 kron, pol uradniki 700 do 1.000, uradniki z akademsko izobrazbo pa komaj nekaj nad 1.300 kron mesečne plače. SLEDOVI Gost sede v vaški krčmi za mizo in n i-roči: — Prinesite mi krompirjevo juho, telečji zrezek in orehove štiuklj*. — Odkod pa veste, kaj imamo danes za. obed, ko jedilnega lista splch niste imeli v rokah ? — Saj vidim namizni prt prei seboj. to Se gre — Moja žena se sploh ne briga za gospodinjstvo. Največ pol ure jo vidim vsak dan. — To mora biti težko življenje. — Ni tako težko. Pol ure na dan človek že nekako vzdrži. ZANESLJIVO SREDSTVO — Kaj naj storim? Po cele noči ne morem zatisniti oči. — Popij vsake pol ure brizganec. — Ah to pomaga? — Ne pomaga sicer ne, toda čas 1i bo hitreje minil. NEZADOVOLJNA sl12kina — Zakaj si odpovedala službo? Kaj se ti pri tej gospej ni gocfeBo dobro? — Pri nji ne morem več vzdržati. Vedno pripoveduje okrog drug :čne vesti, kakor jih sliši skozi ključavnico. nobene NEVARNOSTI — Joj mene, kaj bo! — se spomni mož teden dni po odhodu na počitnice. — Pozabil sem doma zapreti pipo plinovoda,. — Nikar se ne razburjaj, — ga potolaži žena. — Nevarnosti požara ni, ker sem jaz pozabila v kopalnici zapreti vodo. J. O. CURWOOD: 22 afiamova polja ROMAN Ko so prinesli ta drog, je baron navdušeno zakričal, rekoč, da še ni videl lepšega in za njegovo rabo pripravnejšega kosa lesa. Vse to jo je nekoliko potolažilo, in ko je videla, da ni nobeden izmed nasprotnikov resno poškodovan, se je Katarina sklenila vesti tako. kakor da se ni zgodilo nič. kar bi mogla zmanjšati veselje tega dne. Tudi Henrija in sina je poprosila, naj storita enako. Tonteur je torei ostal pri kosilu; in ker si je mogel misliti, da gospodinja še nič ne ve o njegovem boju s Hepsibo. kajti ko so ga pripeljali v hišo je stala skrita za okenskim zastorom, je jel pogumno lagati. Podpiran od nasprotnika, ki mu je rade volje navajal vodo na mlin. je razlagal, kako sta dobila bunke. ki ju imata na obrazih, za-kai sta se pripeljala z vozom in kako mu je šla lesena noga po zlu. ne vedoč, da je bil Henri ženi že vse povedal. »Borba, madame!« je pripovedoval Katarini, ko je razrezovala purana. »2e otrok sem jo strastno ljubil, in tako je bilo v moji rodbini ves čas, od- kar je Abraham Martin v Quebecu obljubil tistemu, kdor ga spravi na tla, najlepšo kravo iz svojih hlevov. Kar se je danes zgodilo, je moja krivda, ne krivda vašega brata. Borila sva se v svojo zabavo, kot gentlemana, ne da bi storila drug drugemu kaj hudega, a v tem mi je ta prekleta lesena noga obtičala med štori, ki so ležali tam zraven, in vsa skladanica se je podrla na naju, tako da sva le po čudežu ostala živa! Moj dobri prijatelj monsieur Adams je dobil pol stota hra-stovine na želodec, in ker ga je zaradi tega napadla slabost in se po drugi strani zaradi zlomljene noge tudi jaz nisem mogel ganiti, sva morala zaklicati na pomoč in z vozom zapustiti kraj boja. Jeems. če boš jutri spet izkopaval štore, jih nikar ne skladaj tako prekleto visoko!« »Kaj se to pravi?« je resno vprašala Katarina. »Pa ne, da bi se mislila s Hepsibo še naprej pretepati?« »Morebiti, gospa. Učim ga nekaj novega.« »Učite vraga, ki naj vas... « je začel Hepsiba; toda premagal se je in dodal, kakor bi se hotel opravičiti: ^Hotel sem reči, da ne gre za Bog si ga vedi kako novo stvar!« Ko se je proti večeru baron poslovil in odjezdil v grad. oskrbljen z novo nogo, ki mu je na moč godila, je obljubil, da pride k prijateljem kmalu spet v vas in pripelje s seboj tudi Tonijeto. če bo mogoče; nato se je veselo odpravil z Jeemsom in Hepsibo. ki sta ga spremila do hriba. Tam se je obrnil, pomahal Henriju in Katarini s klobukom, lopnil Hepsibo po ramenu in segel Jeemsu v roko. Vesela tah znamenj prijateljstva, o katerem je bila prepričana, da bo ostalo trajno, se je Katarina vrnila v hišo; tedaj pa je baron vzlic Jeemsovi navzočnosti rekel Hepsibi: »Vaši glavi, monsieur, dam torej nekaj dni oddiha. Potem, če vam ni nevšečno, me bo veselilo, kadar mi naklonite priliko, da preskusim na nji to novo nogo. To seveda le. ako vas še mika poskušati se z menoj, in na takem kraju, da ne bo madame Bulain nič vedela o najinem srečanju. Če imate pa morda že dovolj ... « »Niti začel še nisem,« je Hepsiba zarenčal. »Vaš prekleti kol je imel vražjo srečo. Žaljivo je biti udarjen s tako nizkim orožjem, in moj trdni namen je, da vas ob najinem prihodnjem srečanju pustim na tleh v takem stanju, da boste imeli za zmerom dovolj!« Tonteur je smeje se odjahal v gozd; ko je izginil, se je Hepsiba obrnil k Jeemsu. »Takšenle človek je zame najboljši prijatelj!« je vzkliknil. »To ti je mož po mojem srcu, dečko, in res veselje je imeti opravka z njim. Da je na svetu še več takih Francozov, kako imenitno bi se lahko pretepali vzdolž meje!« Nato se je spomnil neča-kove prigode in vprašal: »Kaj si doživel pri To-nijeti? Si videl mladega Tacha? In kaj ti je reklo dekletce?« »Pavla Tacha nisem videl.« je odvrnil Jeems, še vedno gledaje v tisto stran, kjer ie bil Tonteur izginil. »Tonijeta pa pravi, da sem ,angleško zve-rinče\« Povedal je Hepsibi vse, kar je bil sklenil, da materi zamolči: kakšen razgovor jo bil nehote slišal in kaj je bil rekel sam, ko se je pokazal. Toda govoril je mirno, kakor bi pripovedoval najbolj vsakdanji dogodek iz življenja kdo ve koga drugega. »Sovražijo nas, ker je mamica Angležinja,« je končal. »Gospa Tonteur pravi, da jim bomo lepega dne porezali vratove.« Nekaj trenutkov je minilo, preden je Hepsiba izpregovoril; obraz mu je postajal čedalje bolj zamišljen in teman. y,To so za sosedo hude besede,« je rekel nazadnje, »in težko jih je pogoltniti, če se nanašajo na ljudi, ki jih ljubimo; a takšna je pač človeška natura, kadar vstaja narod proti narodu'.. . In potem, kdo ve, nemara sta imeli prav: morda pride dan, ko jim bomo rezali vratove! k 3>Ali— kaj so Angleži res tako hudobni?« je vprašal Jeems, ki je bil takoj uganil, kaj je stricu na misli. »Da, kadar tako nanese,« je odvrnil Hepsiba, in v glasu mu je komaj občutno zazvenela grožnja. -Dalj ko pol stoletja so hodili okrog ter iskali francoskih vratov, da bi jih rezali, in ves ta čas so Francozi z enakim namenom iskali Angležev. Vidiš, to je vzrok, da smo v kolonijah nekateri že siti te krvave igre in se ne štejemo več za Angleže, ampak za Američane. To ime je novo in cisto, Jeems, in se bo še razmahnilo. In iz istega razloga se nekateri izmed rojakov tvojega očeta začenjajo imenovati Kanadčane. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratnl del lista: Ljubornir Volčič — Vsi v Ljubljani