Številka 156
TRST, v soboto 8. junija 1907.
Tečaj XXXII.
gf Izhaja vitki dan
tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične Storilke se prodajajo po 3 nvč. (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, 6t Petru, Sežani. Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkana itd. CENE OGLASOV se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2'/» mm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stottak ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov' po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 E, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
F edinosti je moč t
Naročnina znala
ca vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez dopoalane naročnine, se uprava ne ozira,
laiočiiu la lettljsto lzlaije .Edinosti- stane: celoieno K 5*20, po! leta 2-60
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovan?
pisma se ne sprejemajo In rokopisi »e ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Glorrfo Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastni t konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. 18. ^^ Poitno-hranllnični račun št. &41*&2. ~ i ...... TZLE70I itov. 1157. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
u
BRZOJAVNE VESTI.
Viharna seja ogrske poslanske zbornice.
BUDIMPEŠTA 7. V zbornici so se vršili danes viharni in nepričakovani prizori.
Nedavno temu je romunski poslanec Vajda čital v zbornici, kakor znano, neko ogrsko državo žalečo pesem, kar je pozneje obžaloval. Vsled tega so ga pa njegovi kolegi bojkotirali in on ni zahajal več v zbornico. Danes se je povrnil. Ko je prišel v zbornico, je bilo navzočih le malo poslancev. Ta vest se je pa naglo razširila po hodnikih in vsi poslanci, ki so bili tukaj, so hiteli v dvorano.
Ministerski predsednik se je tedaj približal Vajdi, mu podal roko in rekši mu, da utegne njegova navzočnost provzročiti viharne prizore, ga je prosil, naj se dobrovoljno odstrani. Vajda je to odbil. Tedai so ga pričeli poslanci psovati in vpiti: „Lopov, izdajalec domovine!" ter mu očitati, da je skrivaj prišel v zbornico. Nekateri poslanci, iziasti Horvath in Henthaler, so mu žugali z nasiljem. Vajda ni reagiral. Ko mu je pa Horvath zaklical: „Dam vam zaušnico in takoj", tedaj mu je Vajda odvrnil: „To bi hotel videti". Horvat se je zagnal proti Vajdi, toda dva romunska poslanca Sinciu in Mihali sta mu zaustavila pot ter ga svarila, naj ne omadežuje časti zbornice. Posl. Horvat je vskliknil: „On omadežuje čast zbornice. Ven naj gre, sicer dobi zaušnico!" Razburjenje med poslanci je trajalo še dalje, vendar je bilo slišati tudi več pomirjajočih glasov, sva-rečih pred škandalom, ki bi oskrunil čast parlamenta.
Konečno je predsednik Justh otvoril sejo ob 10. in pol uri ter priobčil, da je posl. Hammersberg vložil nujno interpelacijo na ministerskega predsednika v stvari včerajšnjih izjav bivšega ministerskega predsednika grofa Tisza v odseku za sklepne račune. Interpelacija bo utemeljena koncem seje. Nato se je priglasil k poslovnemu redu posl. Sigmund Eitner (stranka neodvisnosti) rekši: „Ako se nahaja v zbornici lopov, izdajalec domovine . . .. " (viharni aplavzi na skrajni levici.) Predsednik Justh je prosil govornika, naj ne rabi takih izrazov. — Eitner: „Zato ni nikakega izraza. Dokler je ta lopov v zbornici, ni možno zborovati". (Viharno odobravanje, velik nemir.)
Posl. Ladislav Ratai (stranka neodvisnosti) je izjavil k poslovnemu redu : „Ogrski zakoni zagotovljajo vsakemu poslancu, ki ima mandat, da sme priti v poslansko zbornico ter se udeležiti razprav. A so pa slučaji inkompatibilite, ki niso predvidjeni od zakona, ker se ni na njih mislilo. Ti se nanašajo na čast in samozavest madjarskega naroda. Dokler obdrži poslanec Vajda (viharni klici na levici: „On ni poslanec, izdajalec domovine je!) svoj mandat, ima pravico priti v zbornico. Toda njegovo čutstvo bi mu moralo reči, da mora spoštovati suvereniteto madjarskega naroda, bi mu moralo veleti, da ne prihaja semkaj. Zato opozarjam posl. Vajdo, da mu hišni red in zakoni zagotovljajo tukaj varstvo, toda svetujem mu, naj si te pravice dolgo ne prisvaja, kajti je trenotkov, ko za-morejo strasti izbruhniti". (Viharna pohvala in velik nemir).
Posl. Polit (Srb) je zahteval besedo. Predsednik ga je vprašal, h kateremu naslovu ■ da hoče govoriti. Ministerski predsednik dr.
PODLISTEK.
VOHUN
Amerikanski roman. —Spisal J. F. COOPER.
Stotnik je poslušal njegova opravičevanja z dobrodušnim smehljanjem in povabil nato duhovnika, naj se mu pridruži.
„Poznam tako malo uniformo puntaijev, gospod, da res nisem v stanu razločiti, ali spadajo ljudje tam-le, ki so, kakor pravite, Vaši, med hajduke ali ne."
„Ni se Vam treba opravičevati," je odvrnil Lavton in namrdil ustnice; „saj Vaša naloga ni, da bi študirali razlikovalne znake uniform. Zastavo, pod katero služite, spoštujemo vsi."
„Služim pod zastavo Njegovega Veličanstva, kralja Jurija tretjega!" je odvrnil duhovnik. „Ali v resnici, misel biti skalpiranemu, ubogega pastirja kakor sem jaz, lahko spravi iz sebe ..."
„Skalpiran ?" je ponavljaj Lavton, začuden, da bolj ni mogel biti.
„No, od ljudij Vaše vrste se ne bojim ničesar," je dejal duhovnik, „ki mi delajo strah, so urojenci."
„Urojenci ? Ali zagotoviti Vas moram, .gospod, da imam čast biti to."
Wekerle je pregovoril Polita, da se je besedi odpovedal. Predsednik je dal besedo ministru za trgovino Košutu, ki je ob trajnem nemiru predložil zakonski načrt glede povišanja turških uvoznih carin.
Posl. Avrel Vlad (Romun) k poslovnemu redu. Med njegovim govorom je levica neprestano vpila: „Mi ne razpravljamo, dokler je v zbornici oni lopov, Judež!" Posl. Szo-mogyi in Markos sta se zagnala proti Vajdi, vendar so ju kolegi Vajde s silo oibili. Hrup je čim dalje bolj naraščal.
Konečno je predsednik prekinil sejo. To prekinjenje je bilo znak za nov in veči hrup. Poslanci so vstali 8 svojih sedežev ter so se hoteli zagnati proti Vajdi, drugi poslanci so jih zadrževali. Nastala je silna zmešnjava. Posl. Vinciu in Szomogyi sta se spopadla. Med tem je Vajda vstal, nekoliko poslancev ga je obkolilo ter ga po malo potisnilo do izhoda. Preden je pa Vajda prišel do vrat, se je Szomogyi osvobodil posl. Sinciu, ter se skušal zagnati v Vajdo, a kvestor mu je zavpil: „Ne dotaknite se ga! V ogrski zbornici se ne sme nobenega žaliti!" Med tem se je Vajda v spremstvu svojih kolegov odstranil.
Nato se je polagoma razburjenje poleglo in zbornica je nadaljevala generalno debato o železniški predlogi.
Govorili so posl. Szmrecsanyi in Reck (stranka neodvisnosti) za predlogo, posl. Babić-Gjalski v hrvatskem jeziku proti predlogi, nakar je bila razprava prekinjena.
Potem je posl. Hammerberg (stranka neodvisnosti) utemeljeval svojo interpelacijo na ministerskega predsednika, ki se glasi: „Se li strinja izjava, ki jo je včeraj podal bivši ministerski predsednik grof Tisza na včerajšnji seji odseka za sklepne račune, s tem, da tudi sedanja vlada postopa na način, da se neke svote iz blagajne kr. ogrskih železnic uporabljajo v pomnožite v dispozicij skega fonda, ne da bi prišle v proračun ?"
Na interpelacijo je ministerski predsednik dr. Wekerle odgovoril, da si v svojem delovanju na javnem polju stavlja nalogo, da živi iz lastne moči in z lastnim delom ter da se ne sklicuje na delovanje svojih uradnih prednikov. Ponavlja svojo v stvari inkriminiranih 550.000 kron že dvakrat oddano izjavo in naglaša zopet, da vzdržuje vlada gotove pavšale, druge da je pa podaljšala, ker ne more obstoječih razmer nasilno odpraviti. Minister je konečno prosil, naj se vzame njegov odgovor na znanje, kar je zbornica
tudi storila, nakar je bila seja zaključena.
#
BUDIMPEŠTA 7. Posl. Szomogvi je poslal posl. Sinciu svoje priče.
Konferenca narodnostne stranke.
BUDIMPEŠTA 7. Narodnostna stranka je imela danes popoludne konferenco; na tej se je razpravljalo o aferi pos!. Vajde ter o načinu, kako naj narodnosti uravnajo svoje nadaljno postopanje. Do konečnega sklepa ni prišlo, ker je sedaj v Budimpešti navzočih le malo členov. Konferenca je sklenila brzojavnim potom sklicati vse člene stranke v Budimpešto na konferenco, ki se bo vršila v nedeljo. Na tej konferenci se ima zavzeti stališče definitivno z ozirom na dogodke današnjega dne. Konference se je udeležil tudi po-slanec Va^da.
BUDIMPEŠTA 7. (Ogr. biro) Poslanec Vajda je nekemu poročevalcu „Pester Lloyda" izjavil, da bo njegova stranka imela določiti,
da li po današnjih dogodkih sploh obdrži odnošaje razširiti in utrditi. Obe državi pri-
znavata soglasno, da tvori neodvisnost in celokupnost Kitajske prvo poroštvo za njihove interese. Francija in Japonska si jamčita svoj teritorijalni status fjuo v Aziji. Vprašanje trgovinske pogodbe za Indokino ni v tej francosko-japonski pogodbi rešeno.
Danska kraljeva dvojica.
KOD AN J 7. Danes zvečer sta kralj in kraljica odpotovala na Angleško.
Nemiri na Kitajskem.
LONDON 7. „Morning Post" poroča iz Šangaja od 6. t. m.: Kitajska druhal je razdejala misijonsko postajo v Kaisianu, pokra-
aktivitetno politiko in naj li brani parlamen tarni ugled z vsemi sredstvi celo ako se izpostavi nevarnosti, da se taki dogodki ponove na vsaki seji. Zasedanje državnega železniškega sveta.
DUNAJ 7. Danes predpoludne se je pod predsedstvom ministra za železnice dr. Der-scbatte v navzočnosti mnogih vladnih zastopnikov sestal državni železniški svet na spom-ladno zasedanje. Minister je med drugim omenil, da so bili uloženi različni nujni predlogi, med temi predlog vit. Hohenbluma, v katerih se poživlja vlado, naj takoj po se-!jina	T „
stanku poslanske zbornice uloži zakonski SAN GAJ 7. Ne min načrt glede novega investicijskega posojila, s katerim bi se nabavilo razna prometna sredstva, iziasti železniške vozove, katerih na državnih železnicah primanjkuje.
f Soproga FZM Pitreicha.
DUNAJ 7. Danes zjutraj je umrla tukaj soproga bivšega vojnega ministra Pitreicha. C. in kr. vojna mornarica.
DUNAJ 7. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Fran Josip" dne 6. t. m. dospela v Nagasaki, vojni ladiji „Aspern" in „Sv. Jurij" pa istega dne v Hampston-Road. Na krovu vse zdravo.
Odkritje spomenika vojvode Viljema Virtemberikega.
GRADEC 7. Danes predpoludne je dospel semkaj nadvojvoda Friderik s spremstvom, da bo na jutrašnjem odkritju spomenika vojvode Viljema Virtemberškega zastopal cesarja.
Milijon lir za Garibaldijeve veterane.
RIM 7. Zbornica je ob živahnem odobravanju enoglasno vsprejela zakonski načrt, s katerim se pooblašča vlada, da porabi povodom 100-letnice rojstva Garibaldijevega 1 milijon lir za podporo siromašnih Garibaldi-jevih veteranov.
Govorice o odstopa Biilowa.
RIM 7. Semkaj so dospele vesti, da je vornike na volilnih nemški kancelar knez Bulow odstopil.	nričal. kako previdno so
Pruska poslanska zbornica.
BEROLIN 7. Zbornica je vsprejela novelo k rudarskem zakonu v obliki, kakor jo je sklenila gospodska zbornica.
Na Portugalskem je mir.
LIZBONA 7. PortugiSka vlada je brzo-javila vsem unanjim diplomatičnim zastopnikom, da vlada po vsej deželi popolen mir, in da je prebivalstvo povsod simpatično pozdravilo vladne odredbe. Poslaništva so pozvana, naj kategorično dementirajo vse razburjajoče govorice, ki so se zadnje dni razširjale glede Portugalske.
Kaisianu so izbruhnili radi prepovedi opija. Nemška topni-čarka „Vaterland" je odšla v Vančijen pri Kaisianu.
Ciklon razdejal mesto.
BOMB A J 7. Silen ciklon je včeraj razdejal mesto Kurachi. Le nekoliko poslopij je ostalo nepoškodovanih. Več parnikov je vihar zagnal na obalo. Človeških žrtev ni bilo.
Rusija. Stolipin odstopU?
PARIZ 7. Na tukajšnji borzi se je danes razširjala govorica, da je Stolipin odstopil.
Ravnatelj predilnice vržen v reko.
NARVA 7. Ravnatelja tukajšnje predilnice, imenom Peltzeija, so delavci, ker jim ni hotel privoliti neke doklade, pretepli potem pa vrgli v reko. Truplo so našli.
Socijalna demokracija
in državno-zborske volitve. Piše dr. Josip Mandić.
(Zvršetek).
In drugi moment ? Je izborna in moi-sterska organizacij a pred volitvami. Kdor je poslušal socijalno-demokratične go-shodih, se je lahko prepričal, kako previdno so se znali izogibati j vsemu, kar bi moglo izdati njihove prave namere, kakor so znali tudi v svojo korist monopolizirati največo sposobnost za zastopanje interesev vseh stanov, izvzemši seveda, od njih perhorisciranih kapitalistov. To je bilo gotovo soodločilno. Socijalisti so se pri tem postavljali vedno na negativno stališče negiranja in sovraženja obstoječega družabnega zistema. Ali dovoljeno bodi vprašanje : zakaj se niso spuščali v pozitivno razvijanje Marksizma ? Nu, zato, ker bi bili s tem veliko škodili svoji stvari. Rekel sem :
; socijalisti so — politiki. Ali, ravno zato, Francozka zbornica.	i ker se socijalisti niso postavili na po-
PARIZ 7. Zbornica je na svoji pred- j zitivno stališče, moramo reči, da ni z m a-poludanski seji razpravljala o interpelacijah igala njihova ideja, ampak
glede vinogradarske krize. Posl. David je menil, da je kriza nastala vsled ponarejanja vina, odprave privilegijev destilaterjev žganja in znižanja sladkornih cen.
Na popoludanski seji je poslanec Blanc (skupina združenih socijalistov) stavil predlog,
le
program, ki ga mislijo slučajno (torej ne absolutno) vresničevati v parlamentu kakor — stranka.
* *
In sedaj še eno ! Socijalno-demokratična
stranka je prišla do moči. Kam žnjo ? Na naj vojni minister ne skliče reservistov tekom i razpotju je in se mora odločiti : ali za pot meseca junija. Vojni minister se je izjavil realnosti, za pot, ki vodi do resne reform-
„Ne, ne — mislim Indijance. Njih, ki ne delajo drugega nego da more, ropajo in po-žigljejo."
„In skalpirajo !"
„D&, gospod, in tudi skalpirajo," je nadaljeval duhovnik in pri tem stotnika ne-zaupno motril od strani. „Rdečekožne divje Indijance."
„In teh menite najti tu na nevtralnih tleh ?"
„Gotovo. Mi Angleži mislimo, da jih mora v notranjosti dežele kar mrgoleti."
„In to imenujete notranjost Amerike ?" je vzkliknil stotnik, pobrzdavši konja in gledajoč duhovnika s strmenjem v obraz, da je kar umolknil.
Ko se je bil častivredni mož zopet oju-načil. je dostavil v najmiroljubnejšem tonu:
„Najbrže da se motim... ali govorice, ki krožijo po Angleški, in negotovost, na kakega sovražnika človek naleti, me je napotila, da sem bežal, ko sem Vas zagledal."
„To je bil prenaglen ukrep," je menil stotnik, „kajti moj konj bi Vas bil lahko dohitel. Sicer ste pa lahko utekli Scili, da ste padli potem v roke Karibdi. Tisti-le gozdi in skale skrivajo ravno ljudi, katerih se Vi najbolj bojite:"
„Divjake ?" je vzkliknil duhovnik in instinktivno stopil zadaj za stotnika.
proti temu predlogu, nakar je bil isti z na vadnim glasovanjem odklonjen.
Francosko-Japonska pogodba.
PARIZ 7. Kakor poroča „Figaro" obstoja francosko-japonska pogodba iz dveh delov, iz pogodbe in izjave. Francoska in
n e stranke, ali pa : marširati po poti, sicer bolj romantični, na kateri se pa mora gibati z „ognjem in mečem", ne da bi se na koncu prišlo do zaželjenega cilja — do revolucije. Ni težko najti odgovora. Socijalno-demokratična stranka se odloči za prvo
Japonska izjavljata, da želita svoje prijateljske pot, kajti : prvič, je njena moč velikansko
„Ne, ali še hujše od divjakov — ljudi, ki pod krinko patrijotizma ropajoč, moreč in požigajoč hodijo po deželi in razvijajo pri tem krvoločnost, kateri niti Indijanec ni kos; ljudje, katerih usta se kar cede „ svobode in enakosti", dočim vladata v njih srcih samo lakomnost in zloba, izkratka ljudje, ki jim pravimo Hajduki."
„Čul sem o njih" je dejal prestrašeni duhoven, „in sem mislil, da so to pra-prebi-valci dežele."
„Tedaj ste divjakom delali krivico."
Lavton je ukazal stražmojstru, naj pospravi s Kobiljeka vse stvari, ki imajo še kako vrednost, sam pa se je vrnil z duhovnikom, kateremu je dal dragonskega konja, v tabor.
Stotnik Singelton je želel prepeljati truplo svoje sestre k posadki na Črni hiib, kjer je poveljeval njegov oče. A med pripravami v to svrho je dospel kurir, ki je prinesel Lavtonu sledeče pismo :
„Dobil sem od Vošingtena ukaz, naj odvedem rodbino s Kobiljeka v gorovje, ker bo morala pričati na obravnavi proti stotniku Hvartonu. Angleži se pomikajo ob reki navzgor in kadar ste odpravili Hvartonove, morate odriniti takoj k svoji četi. Obvestite o stvari tudi poveljnika na Črnem hribu, kajti polkovnik Singelton je odpoklican v glavni1
tabor, da predseduje vojnemu sodišču, ki bo obravnavalo proti Hvartonu. Dobili smo vnovič ordro, naj obesimo krošnjarja, ako ga vjamemo, vendar ta ordra ne prihaja od najvišjega poveljnika. Dajte damam majhno eskorto s seboj in odjezdite, kakor hitro Vam bo mogoče.	Ves Vaš major Dunvud."
Zdaj seveda ni kazalo več, prepeljavati. Izabelinega trupla, in privolil je tedaj njen brat, da jo takoj pokopljejo.
In tako so položili tam na samotnem, idilično-ljubkem kraju ob vznožju gore Izabelo k večnemu počitku. Svobodno so šumeli nad njenim grobom Amerike ponosni gozdovi.
Nato pa je zapregel Cezar svojo ogromno kočijo in rodbina gospoda Hvartona je v spremstvu štirih dragoncev z amerikanskimi ranjenci vred odrinila proti „Črnemu hribu". Rešene ostanke nekdanjega blagostanja na Kobiljeku je bil dober sosed vzel v svoje varstvo. Angleški kaplan je odšel s svojimi rojaki k reki, kjer jih je čakala ladja. Ko je Lavton vzpodbol svojega vranca. je vrgel še en pogled divje jeze na kraj, kjer so bili skriti hajduki, drug pogled srčnega obžalovanja na Izabelin grob in jahal potem poleg zamišljenega dr. Pipca na čelu sprevoda, ki sta ga zaključevala stražmojster Holister in Liza s svojim vozičkom.
(Pride še.)
Stran 11
»EDINOST« Št. 156
V Trstu, dne S. junija 1907
narastla (in predstavlja nad šesti del vsega	prilog ateističnemu naziranju. O Robleku po-
parlamenta) ; s tem je narastla tudi njena	sebno je celo znano, da je imel vsikdar od-
odgovornost in to ne samo moralna,	prto darežljivo roko za cerkvene namene. V
(nasproti volilcem) ampak tudi faktična od-	drugo pa stoji dejstvo, da je stal isti dr.
govornost nasproti svoji lastni stranki, ker	Šusteršič v zadnjem parlamentarnem zaseda-
najdalje v šestih letih se bo zopet volilo in	nju v najtesnejih relacijah z voditeljem istih
pri neizpolnjenju obljub, bi se utegnilo marši-	brezverskih Mladočehov. Seveda je šlo za
kateremu sodrugu-poslancu dogoditi, da ne	vprašanje, ki ni direktno v zvezi s cerkve-pride več na cesarski Dunaj. ! nimi interesi: za volilno, torej politično re-
Zaradi tega, in ker uči, v drugič, zgodo-	formo, A ravno s tem dejstvom je podal dr.
vina drugih in posebno klasično zgodovina	Šusteršič priznanje, da je tudi med elementi,
nemškega parlamenta, da se da s pametno	ki si gredo v navskrižje glede strogo cerkvene
reformno politiko veliko doseči, ni dvoma, da	politike, možno sodelovanje za socijalno-poli-
se tudi naša socijalno-demokratična stranka	tične in gospodarske namene. Da je temu
postavi na to stališče. Sicer pa je to ona	tako, potrja tudi vsa praksa že nekaj let
sama izrekla v svojem — programatičnem — volilnem oklicu, v katerem je sicer govora o mnogih reformah socijalnega zakonodajstva, ali o kakem pripravljanju za „državo prihodnosti" v smislu radikalnega socijalizma ni niti besede. A oficijelni splošni skupni pro-
sem nemške konservativne politike v Avstriji. Mari ne gredo toliko nemški starokonseva-tivci kolikor krščanski socijalisti roka v roki z liberalci in tudi drugoverniki, oziroma ateisti v obrambo nacijonalnih koristi Nemcev ? Priča temu je vsa parlamentara zgodovina
gram, na katerem sloni socijalno-demokratična j avstrijska zadnjih let! A treba še uvaževati stranka v Avstriji (revidirani na strankinem veliko razliko mej nemškim liberalizmom, ki
je resnični stranke v
stranka ne
shodu na Dunaju leta 1901)? Tu se pravi: „organizirati proletarijat in napolniti ga z zavestjo o svojem položaju in svoji nalogi, napraviti ga duševno in fizično sposobnega za boj ter ohraniti ga — to program socijalno-demokratične Avstriji*1.....
Da, socijalno-demokratična želi tirati rizkantne, ali bolje povedano, pustolovne politike. To je najbolj konstatiral sam Bebel. Na že omenjenem shodu v Be-rolinu je namreč ta apostol nemškega socijalizma izjavil, da je nemška socijalna demokracija že davno odnehala od tega, da bi provzročila hiter pad sedanjega gospodarskega zistema in da si radi tega prizadeva, da se ojači na podlagi današnjega družbinega reda, želeč posvetiti vso pažnjo pametnemu soci-jalnemu zakonodajstvu, v smislu kongresa v Halle-u. Ali si je možno misliti jasneje enun-cijacije ? To je bil Bebel sicer označil kakor program nemške socijalne demokracije, ali to velja tudi za našo socijalno demokracijo.
Na stran vse iluzije ! Živimo v času, ko treba reševati nujnejše gospodarske probleme, nego-li je uresničevanje gesla: doli s kapitalizmom ! Racijonalno socijalno zakonodajstvo in povspeševanje koristi delavstva, ne da bi se pri tem preziralo narodni princip — to je več vredno, nego vse epopeje o triumtu rudeče zastave. Tega naj se drži naša socijalna demokracija in potem ne le da laglje doseže svoj cilj, ampak najde dostojnih so-trudnikov tudi pri druzih meščanskih in (v gospodarskem oziru) naprednih strankah. Le v tem slučaju postane pomlajeni parlament res „refleksna slika" narodnih želj in potreb! Le v tem slučaju počastijo socijalisti spomin velikega učitelja Antona Mengerja, ki jim v svoji duhoviti „Volkspolitik" kliče: Končni vspeh socijalističnega gibanja bo odvisen od tega, da se ljudske mase sicer drže v vztrajni zvestobi do socialističnih principov, da pa istočasno podajo tem principom gibčnost in sposobnost za prilagodjenje, ki omogoči apliciranje istih na neštevilno obilico socijalnih pojavov.
Tega se socijalni demokratje morajo držati. Zaradi tega se drugim strankam ni bati „rudeče nevarnosti". Nisem prorok, ali gotov sem, da bo črez 6 let marsikateri vo-lilec, ki je sedaj glasoval za socijaliste, nekoliko razočaran. Svet ostane isti; ne — bo za eno izkustvo bogateji : za izkustvo namreč: za uresničenje pametnega socijalizma je prostora tudi v kolibici narodne stranke.
Za jugoslovanski klub.
Iz zaderskega dopisa v „Obzoru", iz katerega smo priobčili včeraj nekoliko podatkov o prizadevanjih dr. Šusteršiča v Zadru, po-snemljemo še :
„Naši (dalmatinski) poslanci se sestanejo, ko bo sklican državni zbor, na Dunaju v posvetovanje složno z istrskimi poslanci glede grupiranja. Oni stavljaj o največe n a d e v d r a. Ry bara, ki bi mogel biti vez med slovenskimi liberalci in klerikalci. Oni zastavijo vse svoje sile v to, da vsi Jugoslovani vstopijo kakor jedna grupa v parlamentarno kampanjo, ker bi taki grupi ob današnji konstelaciji bila dana dovolj važna vloga. Ako to ne bo možno, potem bo našemu javnemu mnenju najljubše, da hrvatski poslanci ostanejo sami. Pri nas je v navadi italijanski pregovor : rB o 1 j e
sami, nego v slabi družbi".
* *
V svoji številki od minole srede je priobčil „Slovenec" članek pod naslovom „Ali je mogoč skupen češki klub ?". V tem članku prihaja do zaključka, da takov klub ne more imeti obstanka, ker da ni možno, da bosta skupno delovala katoličan Hruban in ateist Masaryk. Izvršiti da se mora „ločitev duhov, ki bo močneja od narodne vezi."
Suho in jednostavno povedano : politiki ,.Slov. ljudske stranke" so pripravljeni radi verskih nazorov zapustiti narodno podlago! Ali proti temu stališču „Sloven-čevemu" moremo postaviti mi nasproti dve dejstvi, ki globoko padati na tehtnico. Prvič, da je tudi mej novoizvoljenimi poslanci, ki jih „Slov. ljudska strankau prišteva k svojim, mož, ki je bil do včeraj ^poznan kakor — ateist, dočim se ljudje a la Štrekelj, Ježovnik, Ev bar in Roblek niso še nikdar izrekli v
mu določa smeri židovstvo, in med liberalizmom takoimenovah slovenskih liberalcev, ne izvzemši Ivana Hribarja. Kajti silovitih, od strasti narekovanih polemičnih erupcij v nekaterih listih ni smeti smatrati kakor izraz političnega mišljenja posamičnih poslancev.
Proti diktu v „Slovencu", da skupen češki klub ne more imeti obstanka, govori glasno že dejstvo samo, da je takov klub dovršen čin po soglasni volji zastopnikov naj različne jih strank. In ti zastopniki so gotovo resni premišljeni ljudje, ki ne igrajo komedije v političnem življenju. Iz poročila o sestanku delegatov čeških narodnih strank, ki se je vršil dne 8. t. m. v Pragi in ki je dozorel velik vspeh — češki skupni klub — je razvidno, da so se vsi delegatje — klerikalci in „ateisti" — izrekli za tak klub, a to ne morda kako prisiljeno in nerado, ampak v globokem prepričanju, da je skupen klub potreben v življenskem interesu naroda. V ilustracijo naj nam služijo izjave političnih ekstremov, kakoršnja sta dr. Hruban (klerikalec) in dr. Stransky (Mladočeh). Prvi se je izrazil za strogo solidarnost vseh členov kluba ob vseh narodnih in državnopravnih vprašanjih; sicer pa naj bo zavarovana svoboda vsakomur. Drugi pa je označal dan, ko se je osnoval skupni češki klub, kakor dan zgodovinskega pomena. In enoglasno je bila vsprejeta resolucija, s katero izjavljajo vsi češki poslanci, da se ustanovi skupen klub.
In če je to možno pri Čehih, v katerih se istotako kakor pri nas križajo politična naziranja, zakaj naj bi ne bilo možno pri nas ? ! „Slovenec" pravi sicer, da klub ne bo imel obstanka. Zakaj ne? Storiti treba le to, kar je naglašal dr. Kramar na sestanku v Pragi: formulirati treba natanjčno, kaj je skupno in ob katerih vprašanjih treba prepustiti svobodo vsakomur! Natančno treba očrtati delokrog in naloge kluba. S tem se izogne morebitnim prihodnjim konfliktom in je podano jamstvo kluba. Mi zaupamo možem a la dr. Laginja, da bodo znali določiti primerno formulo, po kateri bo mogel vsakdo z mirno vestjo biti členom skupnega jugoslovanskega kluba. Kdor vendar ne bi hotel, pa
naj vzame ta grdi odij na-se.
*
si-	%
O „jugoslovanskem klubu".
Pod tem naslovom piše v zadnji številki spljetsko „Naše Jedinstvo" : Včerajšnja „Edinost" je priobčila članek državnega poslanca dr.a O. Rybara, tudi proti načrtu dr. Šusteršiča.
V „Slovencu" pa zopet pišejo o tem, a računajo, da bo „jugoslovanski klub" imel pomoč v stiki tudi z drugimi strankami. Mislimo, da namiguje na češld, maloruski in poljski klub, kar bi bilo dobro in treba, da bi tako tudivbilo. Ali, ako bi „jugoslovanski klub" dr.a Šusteršiča izključil slovenske naprednjake, treba pripomniti, da v češkem klubu prevladuje napredni element. Ako dr. Šusteršič ne trpi Srba, ne bo hotel tudi Malorusa — in tedaj vse upanje v Poljaka.
A na tem načrtu, na tej politiki in na tem daru v naprej livala! dr. Šusteršiču, ker ga ne potrebujemo. Ponavljamo : jugoslovanski klub za vse poslance slovanskega juga brez razlike, ako hoče odgovarjati svojemu imenu. Drugače ne poj de !
Dogodki na Ogrskem.
Kdo najbolj pobija stališče Hrvatov v ogrskem državnem zboru?
Neki madjarski poslanec je sporočil nekemu hrvatskemu poslancu nastopno vele-zanimivo vest: Oni madjarski poslanci, ki napadajo Hrvate in delajo v zbornici razne opazke, to so vse sami naši madjarski Ž i d j e : Eber, Vaszony, Molnar, Erno, Barta, V. Hedervary itd., ki so delala mej govori vaših poslancev razne vsklike ter so napadali Hrvate, niso rodom Madjari, ampak pomadjareni Židje.
Hrvatska vlada in hrvatski poslanci se ne udeleže slavnosti jubileja kronanja.
Iz Budimpešte javljajo, da se hrvatska vlada in hrvatski poslanci ne udeleže slavnosti štiridesetletnice kronanja in v prvi vrsti zato, ker ni hrvatska vlada dobila poziva ni na odkritje spomenika cesarice Elizabete ni na slavnost jubileja kronanja v Budimpešti. Iz tega je razvidno, da je to maščevanje ministra Josipovića za blamažo, ki jo je nedavno doživel. Pripomniti treba, da Hrvatska tudi pred 40 leti ni sodelovala na samem kronanju.
Razpoloženje v ogrski poslanski zbornici.
Iz Budimpešte poročajo od 6. t. m., da se v klubu neodvisnosti govori, da ni smeti več dopustiti, da bi hrvatski poslanci govorili v zbornici v svojem jeziku. Predlagalo se ie celo, da se s Hrvati postopa tako, | kakor z narodnostmi. V koalicijskih krogih zamera vaj o Hrvatom, da so se združili z narodnostmi, da 'bi skupno pobijali službeno pragmatiko. Iz teh znakov sklepajo, da utegne nastati iz tega nov političen preobrat. Hrvatski poslanci so radi postopanja' Madjarov silno ogorčeni in posamični poslanci so odkrito naglašali, da se hrvatski poslanci vsled provo-kacij od strani stranke neodvisnosti upro še energične je.
Odkrita protidinastična zarota na Portugalskem.
„Magdeb. Zeitung" poroča iz Lizbone, da je vlada odkrila veliko protidinastičuo zaroto. Mnogo oseb je bilo aretovanih. Sodi se, da pride med liberalci in vlado do spo-razumljenja, vsled česar bo kmalo rešena sedanja kriza.
Vlada je razpustila občinski mestni svet v Lizboni ter imenovala upravni svet.
Drobne politične vesti.
Velik dar dunajskega mesta. Dunajska občina namerava mesto jubilejne razstave povodom 60-letnice cesarjevega vladanja, ki se ne bo vršila, pokloniti 10 milijonov kron za gradnjo bolnišnic.
Naučni minister ne odstopi. „Fremdenblatt" poroča, da so vesti o odstopu naučnega ministra Marcheta neosnovane.
Danski kralj pride na jesen na Dunaj obiskat cesarja.
japonska in Rusija. Iz Tokija poročajo, da utegnejo biti tekoča vprašanja med Japonsko in Busijo v dveh mesecih konečno poravnana. Odposlanstva v obeh državah bodo potem povzdignjena v poslaništva.
Krščansk o-s oci jalni poslanci se snidejo v ponedeljek na Dunaju, da se posvetujejo o vprašanju državnozborskega predsedstva in združitve s konservativci.
Češki socijalni demokratje. „Pravo Lidu" naznanja, da češki socijalni demokratje ne stopijo s skupnim češkim klubom v nobeno dotiko.
Naknadni kredit za alpske železnice znaša nad 25 milijonov kron, kakor je konstatiralo železniško ministerstvo.
Dnevne vesti.
Mestni svet tržaSki se ie v predsinoč-nji seji bavil edino le z vprašanjem o pod-raženju kruha. Seji je predsedoval I podpredsednik dr. Venezian.
Dr. Costantini je poročal o delovanju komisije proti podraženju živil glede podra-ženja kruha in stavil predlog te komisije, naj bi mestni svet sklenil, da se v mestni vbož-nici peče kruh, ki naj se prodaja po 28 sto-tink kg, in naj občina prevzame eventuelno izgubo. Debate, ki se je vnela na to. so se vdeležili po vrsti svetovalci Ravasini, Samaia, Weil, Depiera, Mazorana in Lucatelli. Slednjič je bil s 17 proti 14 glasovi sprejet predlog svetovalca Samaia, ki se glasi: Mestni svet uaj se sporazume s tržaškim Panificio in s pekovsko zadrugo, da bodo ti še dalje pekli kruh, ki naj se prodaja po 28 stotink kg in čeravno z izgubo. Občina se pa obveže odškodovati jih za to izgubo. — Ta predlog je bil vsprejet in oddan v proučevanje finančnemu in zdravstvenemu odseku.
Seja je končala ob 9. uri in četrt, ne da bi se bil mestni svet bavil z ostalimi toč-kami dnevnega reda.
Na adreso krščanskih socijalistov. Sramotno vedenje in kričečo nedoslednost ki so jo zagrešili krščanski socijalisti v Istri, posebno v poreškem volilnem okraju, žigosa „Naša Sloga" neusmiljeno, a po zaslugi. Kakor socijalni demokratje, tako so tudi krščanski socijalci očitali gospodovalni italijanski liberalni stranki malo poprej vse grdo in so to stranko označali kakor inkarnacijo vsega slabega in grdega. Ali i9totako kakor socijalni demokratje so se tudi krščanski socijalisti ustrašili lepega vspeha, ki si ga je dne 14. maja izvojeval naš zatirani narod-trpin. Kar preko noči so eni in drugi — pravi rNaša Sloga" — pogoltnili vsa zasramovanja in klevete, ki so jih tekom volilne borbe nasuli proti kamori, preko neči so pozabili na svoj zatrjevani demokratizem, na aristokratstvo, na bogatstvo in gospodstvo kamorističnega kandidata ter so nastopili proti ljudskemu kandidatu, kmečkemu sinu, poznanemu prijatelju in dobrotniku siromakov, trpečih in tlačenih, siromaku ali poštenjaku od pete do glave — dru. Laginji.
Kolovodje nazovi-krščanskih socijalistov so preko noči uničili pravo in temeljno točko svojega programa, so pozabili na vroče prošnje in na pretesne propovedi, nastavljene svojim pripadnikom celo v hišah božjih. Podlo, nekrčanski so prelomili svojo besedo, dano svojim somišljenikom : da ne bodo nikdar glasovali za liberalca. In ti kolovodje ne le da so sami glasovali za liberalca Bartolija, ampak so pridobili zanj tudi dober del svojih somišljenikov — in to proti kandidatu, ki so ga socijalni demokratje razkričavali kakor najhujega klerikalca in so baje zato glasovali proti njemu! Vsi so se torej zarotili proti nam, proti hrvatskemu kandidatu, proti možu, ki mu ne morejo nič očitati niti najzagrizenejši liberalci
in ki bi ga morale visoko ceniti in spoštovati ravno s ocij a 1 i s t ične in druge struje. Vedenje krščanskih socijalcev in socijalnih demokratov proti temu ljudskemu kandidatu na ožjih volitvah ni bilo ne dosledno, ne dostojno, ne logično, ali umljivo za nas, ki vemo, da so eni in drugi najprej Italijani in potem še le socijalni demokratje in krščanski socijalci. To smo mi že davno vedeli, a sedaj so potrdili to tudi oni sami. Vse tri italijanske politične stranke imajo v svojih programih samo jedno skupno točko in ta je: mržnja na vse, kar je slovanskega!
Kar piše tu „Naša Slogau na adreso krščanskih socijalistov, je le gola, žalostna in za te poslednje sramotna resnica. V tej stranki sta doma politična neznačajnost in nemorala, ker jim narodna strast in sovraž-tvo do deželanov slovanske narodnosti dušita vsaki čut za politično poštenje.
Tako je ! Ali bo imel „Slovenec" še ko-rajže za to, da nas bo oblival z lugom svojega sarkazma in nas zopet šibal z bičem svoje do virtuoznosti razvite sposobnosti za zasmehovanje, ko bomo zopet svarili naše ljudstvo pred temi — sovražniki in mu klicali : ne slušaj sirenskih glasov takozvanih krščanskih socijalistov?!!
Nevročljive poštne pošiljatve. C. k.
poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do-poslalo seznam navadnih in priporočenih ne-vročljivih poštnih pošiljatev, ki so bile meseca maja na oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so jim odpo-šiljatelji neznani. Ta seznam bo priobčen v tukajšnjem uradnem listu v polnem obsegu.
Narodni kolek. Družbi sv. Cirila in Metodija v Ljubljani poslala je slovanska narodna čitalnica v Clevelandu (Amerika) za narodni kolek 20 K ter naznanja, da bodo tamkajšnji Slovenci kolekovali pisma z narodnim kolekom ter da ga v kratkem še na-roče. — Slovenci! Posnemajte rodoljube v daljni Ameriki!
Za jutrajšnji izlet v Pazin je zanimanje splošno. — Kako tudi ne ? Saj je nekako prvikrat, da Tržačani izletimo v večem številu mej naše — z našimi političnimi in narodaimi težnjami tako ozko spojene — Istrske brate. — Radi njih hrabrega in občudovanja vrednega ter nepričakovanega nastopa o priliki zadnjih državno-zborskih volitev, jih občuduje ves političen svet, posebno pa še — „mati*' Italija, je sprevidela sedaj, kako so jo naši irredentarji sleparili z namišljeno „Istria italiana". — Zatorej, kedor je „fant od fare" zdrkne jutri v Pazin mej te Istrske junake. — Za zabavo in vse drugo je preskrbljeno v polni meri. — „Tržaški Sokol" in drugi izletniki se zberejo ob 8. in 30 m. zjutraj na državnem kolodvoru.
Nekoji polete že s prvim vlakom. Želeti je pa, da pojdemo kolikor možno z vlakom ob 8.30. — Kedor bo v nedeljo v Pazinu, se bo tega dne spominjal vse življenje. Torej na svidenje !
Upisovanje učencev v c. kr. držav, ljudsko šolo v ulici Fontana v Trstu se bo vršilo v ponedeljek 24. torek 25.. sredo 26., četrtek 27., in petek 28. t. m. od 2. do 3. ure popoludne v šolskem poslopju.
Družba sv. Cirila in Metodija ▼ Ljubljani naznanja tem potom na različna vprašanja, da Meškove razglednice razpošilja pisarna družbe sv. C. in M. sama — druge spomladanske pa glavni založnik g. I. Bonač v Ljubljani. — Slovenci, podpirajte to podjetje! Kupujte in zahtevajte povsodi le CirO-Metodijeve razglednice !
Vsem naročnikom nabiralnikov se uljudno naznanja, da družba nima sedaj v zalogi nabiralnikov, naroči pa novih prav kmalu. In prav je, da se vsi tisti gostilničarji itd., ki imate javne prostore, po katerih »e zbirajo naši rodoljubi, oglasite za nje in družba oskrbi nabiralnikov tudi v tej množini. Stari nabiralniki pa še tu in tam tiče v zaprašenih kotih sami, zaprašeni, in puščate jih brez dela, da ne vrše svoje naloge naši družbi v gmotni prospeh. Na, dan ž njimi !
Vsi kolesarji slovanske narodnosti so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek dne 10. t. ra. ob 8. uri in pol zvečer v gostilni „Balkan*' (Alla Grotta) v ulici Ti-varnella. Namen tega sestanka je ustanovitev slovanskega kolesarskega društva v Trstu.
T&ŽAŠKA MALA' K&ON1KA.
Par Čevljev, vreduih 11 kron in 40 stotink, je bil dne 1. t. m. 16-letni pek Josip K. vkral Josipu Skrlju, ki stanuje v ulici^ del Sapone št. 5. — Predsinočnjim je pa Škrlj našel Josipa K. v kavarni „Rosa" in ga dal aretovati. Na policiji je Josip K. priznal tatvino ter je povedal, da je Škrlju vkradene čevlje prodal nekemu neznanemu človeku za 5 K.
Pribežališče italijanskih grešnikov je Trst. 23-letni Viktor Benedettelli je leta 1905 v Ankoni — od kjer je doma — zakrivil zločin tatvine, radi katerega je bil dne 22. maja istega leta v Ankoni obsojen na T mesecev in 15 dni ječe. Obsojen pa je bil v kontumaciji, ker je bil takoj po izvršeni tatvini pribežal v Trst in si tukaj našel dela kakor kavarniški natakar. — Vsled tiralnice izdane proti njemu od sodišča v Ankoni, ga je tukajšnja policija slednjič našla in ga včeraj ob 11. uri predpoludne aretovala v kavarni ;VA1 Moncenisio", kjer je bil v službi.
Padel je bil v morje. Idoči po obrežju dei Pescatori, se je 29-letni težak Alojzij
V T:>{J, dne 8. junija 19j7
»EDINOST« toev. 156
rftran III
Rodica predminolo noč ob 2. uri in pol po-polunoči spodtaknil in padel v morje. Dva redarja, ki sta to videla, sta mu hitela na pomoč, a ko sta prišla do onega mesta, se je bil Rodica že sam izkobacal iz mokrega elementa. Ker nima Rodica nikakega stalnega stanovanja, sta ga redarja odvedla v mestno bolnišnico.
Nezanesljiva ljubica. 41-letni Angelj Sluga je imel ljubico v osebi 32 letne Terezije Rovere, ki je doma iz Vidma v Italiji, kjer je tudi poročena z nekim Evgenom Fun-celli. Angelj in Terezija sta živela skupaj in stanovala v hiši št. 1 v ulici dei Rettori. — Predvčerajšnjim je pa Terezija, ko ni bilo Angelja doma, vkradla iz neke omare več njegovega perila, obleke in 2 para čevljev, v skupni vrednosti 187 kron, na kar je odšla. Ko je Angelj prišel domov in prišel na sled Terezijinemu zlodelu, je takoj zaprl stanovanje in šel iskat Terezijo. In posrečilo se mu je, da jo je okolu 11. ure zvečer našel na pomolu sv. Karola, kjer je čakala, da bi s parnikom odrinila v Benetke. Angelj je Terezijo prijel lepo pod pazduho in jo sam od-vedel na redarstveno stražnico v ulici dei Rettori, kjer jo ie izročil policiji, sporočivŠi. kaj da je zakrivila. — Na stražnici je Te* razija priznala zločin in dejala, da je nekaj Angelj u vkradenili stvarij prodala, nekaj zastavila, dočim je imela nekaj še pri sebi — Vzeli so jo na zapisnik, jej zaplenili, kar je še imela pri sebi Angeljevih stvarij in "jo potem izpustili.
Drzna uzmoviča. Predvčerajšnjim opoludne sta dva predrzna uzmoviča strla šipo izložbenega okna trgovine z jestvinami Josipa Piva, kije v ulici Giuseppe Gatteri št. 21, ter vzela iz okna za kakih 20 kron kave in riža, na kar sta jo pobrisala urnih nog. Okradeni trgovec je pa letel za njima in v ulici Ugo Foscolo ju je pokazal nekemu redarju, ki ju je are-toval. Aretovana — ki sta 17-letni Fran B., stanujoči v ulici delle Beccherie, in 18-letni Marcel P., ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi — sta bila na policiji vzeta na zapisnik in pridržana v zaporu
12-letni vlomilec. 12-letni Viktor J., stanujoči v ulici Giovanni Boccaccio, je predvčerajšnjim vkral Antonu Poštirju ključ mlekarne, ki jo ima ta poslednji v hiši št. 24 v ulici del Belvedere, a predsinočnjim pozno je šel v mlekarno in tam vkral za 10 kron raznih slaščic. Bil je aretovan in potem izročen starišem — če se sme tako reči ljudem, ki tako malo pazijo na svoje otroke — da ga oni kaznujejo.
Neznan tat je predminolo noč vlomil v prodajalnico kruha tržaškega „Panificio" v Barkovljah in vkral za krono in 40 stotink slaščic in 8 K in 10 stotink drobiža.
Poskus samomora. 31-letni Matej Rešeto iz Rovinja, ki je bil zadnje čase v službi kakor bolniški strežaj v deželni bolnišnici v Puli, si je sinoči ob 10. uri in pol blizu skladišča Syllos z britvijo prerezal vrat Našel ga je neki redar, ki je takoj pozval na pomoč zdravnika se zdravniške postaje. Pri-sedši tja, je zdravnik konstatoval, da rana ni bogve kako nevarna; podelil je Rešetu naj-nujnejo pomoč in ga dal potem prenesti v mestno bolnišnico, kjer so ga zaprli v opazovalnico za umobolne.
Ciganove plahte. Cigan Josip Kovas-kamo je predsinočnjim o polunoči prijavil na policiji, da so mu neznani tatovi, ko je on spal nekje blizu skladišča Svllos, ukradli 30 volnenih plaht, vrednih 100 kron, ki jih je bil položil poleg sebe. — Vsi službujoči redarji so bili takoj obveščeni o tem. Uro pozneje je neki redar našel blizu skladišča Syllos tri mladeniče, speče v nekem zaboju. Prijel je enega teh treh, dočim sta ostala dva pobegnila. Aretovani, ki je 19 letni Josip F., je pa na policiji povedal, da sta se bila ona dva, ki sta pobegnila, okolu 11. ure po noči oddaljila iz zaboja in nesla seboj neki omot. — No, Josipa F. so pridržali v zaporu, ker je brez vsacih sredstev.
Okolu 5. ure zjutraj sta pa dva redarja našla na trgu pred protestansko cerkvijo dva človeka, katerih enega sta aretovala, dočim ie drugi pobegnil. Aretovani je 22-letni Just -S., ki navadno prenočuje na ljudskem prenočišču. Josip F. je dejal, da je on eden onih dveli, ki sta spala ž njim v zaboju in se ob 11. uri oddaljila z omotom.
Tekom noči so redarji našli 5 cigano^ vih plaht in sicer eno v ulici Giorgio Galatti, a 4 na trgu pred kolodvorom južne železnice.
Smelnlca. Nekdo se je hvalil, da je tako močan, da z golo pestjo in z enim samim vdar-cem izbije vsakemu sodu dno. — r-Kaj to ! — mu je odgovoril nekdo. — Jaz pa z eno samo roko vstavim brzovlak !* — „Kaj ste vi Samson 1" — ^a je vprašal prvi. — „Ne — je odgovoril oni — jaz sem le železniški strojevodja."
Koledar in vreme. Danes : Medard, škof; Višeslav; Vukana. — Jutri: Primož in Felicijan ; Cidomir; Kalina. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne + 21" Celzius. — Vreme včeraj: deloma oblačno. __
Društvene vesti in zabave.
Bratje Sokoli! Izlet v Pazili. Pozivu na posvetovanje v Sokolovi telovadnici se je sinoči odzvalo le m«lo število členov.
Vsled tega vabi odbor vnovič vse tiste brate člene, ki se mislijo vdeležiti izleta v Pazin, naj pridejo prav gotovo na novo posvetovanje danes zvečer ob 8. in pol uri zvečer v Sokolovi telovadnici,
in opozarja ob enem, da bi v slučaju neza dostne vdeležbe sploh moral izostati korporativni izlet.
Tamburaški odsek „Kola" naznanja vsem gg. tamburašem, da se snidejo jutri ob 2. uri in pol popoludne v društvene prostore, ul. S. Francesco št. 2. I. nadst.
Odbor novo postavljene podruŽ. sv. Cirila in Metodija pri Sv. Jakobu v Tr-| stu se je konstatiral tako-Ie :
G. Peter Može predsednik ; njegov namestnik g. Miha Hrvatin ; g. Andrej Širok tajnik ■ njegov namestnik g. Josip Zadnik ; g. Rudolf Može blagajnik.
Darovi.
Za novo podružnico sv. Cirila in Metodja pri sv. Jakobu je nabrala vesela družba, zbrana v gostilni g. Babiča pri sv. Jakobu o priliki birmanja Ljudmile, hčerke g. Cebovina, na predlog tega posljednjega svoto K 6.
Isti podružnici sta darovali w g. Peroza Josip 5 K in Zabrič Ivan 1 K. Želimo mnogo posnemalcev.
Moški podružnici družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu je darovala družina Merku 3 K namesto venca pokojni Ani Vrč. kar se po pomoti še-le zdaj objavi.
Isti podružnici je daroval g. A. Kna-felc 1 K.	_
Vesti iz Goriške.
d. Nova kmečka stranka na Goriškem. Dolgo časa vrelo in kuhalo je po goriški okolici. Tu pa tam oglašali so se neza-dovoljneži, ki so hoteli kaj posebnega, kaj novega, ki so se naveličali starih častitljivih praporjev, pod katerimi so dotlej korakali v boj. Pri zadnjih volitvah je počilo. Nastopila je čez noč agrarna stranka, na čelu ji neznatni ljudje, ki so šli spredaj samo kot predstraže, ki so imeli samo nalogo otipati položaj in preskusiti ljudsko voljo. V teh dneh je proces napredoval. Vzbudili so se različni ljudje, ki so doslej spali, čujejo se glasovi, ki Be niso prej oglašali nikjli. Snuje se nova kmečka stranka. Prav za prav je že osnovana, ker že danes vemo približno, kdo bo v stranki in kaka bo. Ja»no je pred vsem, da se bo nova stranka borila tako proti klerikalni kakor tudi proti napredni stranki. Klerikalizma tudi nova stranka ne bo priznavala ; od napredne stranke pa se bo razlikovala po tem, da bo razredna, stanovska in da bo nekoliko manj napredna in radikalna. Sicer je pa seveda vse odvisno od ljudij, ki ji bodo stali na Čelu... Sodbe tedaj o novi stranki danes še ni mogoče reči, vendar pa se nikakor ne more apodiktično trditi, da bo nova stranka škodljiva in da bo ovirala ljudski napredek. Morda bode ravno nova stranka tista sila, ki bo strla dosedanjo pogubonosno vlado na Goriškem, ki bode ublažila strankarski razpor in pripomogla deželi do boljšega blagostanja. In mnogo je ljudij pri nas, ki to žele. Jedno je seveda tudi gotovo. Izključno agrarnega programa nova stranka ne bo mogla imeti, ker bi mogla sicer takoj v začetku priti do prevelikega nasprotovanja. Obrt je zlasti v goriški okolici močno razvita, pa tudi trgovina se razcvita. Vprašanje je tedaj, kako stališče zavzame v tem oziru nova stranka. Če se bode ozirala tudi na te panoge narodnega gospodarstva, se bode zmanjšal razloček med njo in napredno stranko, ki bode po večjem obstojal v osebah. [Ta dopis našega goriškega dopisnika priobčujemo kakor nam je došel, a pridržujemo si izraziti svoje mnenje o novi stranki, ko zvemo za nje natančni program. Op. Ur.]
Strela je poškodovala v Ajelu v Furla-niji nekega mladeniča; treščilo je v hišo, ravno ko se je spravljal v posteljo. Nahaja se v smrtni nevarnosti.
Umrla je nagloma v četrtek okolu poludne Ivana Možetič iz Bilj. Ulila se jej je kri v Kapucinski ulici, nakar so jo prinesli v vežo pečarja Staniča, kjer je umrla. Poklicali so zdravnika, ki jo je dobil že mrtvo. Stara je bila okoli 42 let.
Iz Kobarida dne 6. junija 1907.: Po dolgi in hudi zimi nastopila je prav prijetna spomlad. Na sadju, posebno na jabolkih in češpljah, kaže dobra letina.
V	Kobaridu je nastanjen zdaj oddelek vojakov z novimi strojnimi puškami, katere prenašajo z mulami kamor koli je potreba. Dne 4. t. m. je nmrl v Robiču pri italijanski meji c. k. carinar Henrik Maloyer nagle smrti. Pokojnik je bil katoličan. Gospod vikar Jakob Fon v Kredu pa ni mu hotel dovoliti zvonenja in cerkvenega pogreba, češ, da je liberalec in da ni bil pri spovedi. Ljudstvo je bilo užaljeno radi tega. Šele drugi dan mu je zvonilo in danes ob 8. uri zjutraj je vodil pogreb, ne g. vikar iz Krede, ampak g. vikar Anton Manzini iz Staregasela, ki je bil edina tolažba ostali vdovi in skupaj došlim sorodnikom. To je znak maščevanja za — držav-nozborske volitve.
V	Gradišču se bo vršila jutri v nedeljo na obširnem trgu velika ljudska zabava, ka-
tere čisti dohodek je namenjen pelagrozariju v Gradišču. Veselica se bo vršila pod pokroviteljstvom kneginje F a n n v pl. H o h e n-1 o h e, soproge tržaškega namestnika. Začetek točno ob 2. in pol uri popol. Ob tej priliki odpelje iz Trsta poseben vlak ob 12. uri 32 m. popoludne. Povratek iz Gradišča v Trst ob 11. uri 20 m. zvečer.
x Žensko učiteljišče. Vpisovanje go-jenk v prvi tečaj se bo vršilo dne 21. in 22. t. m. od 8—12. ure dopoludne na ravateljstvu. Aspirantinje morajo spremljati starši ali njih namestnik ter predložiti krstni list, zdravniško spričevalo o duševni in fizični zmožnosti, zadnje šolsko spričevalo, ako to ni iz tekočega leta pa svedočbo politično-nravskega ponašanja.
X Tombola. Kakor vsako leto bo tudi letos 29. t. m., v praznik sv. Petra in Pavla, na Travniku javna tombola v prid zavodu zapuščenih otrok. Dobitki so činkvina 200 kron, tombola 400 kron; kartele po 40 st. Okoličanski Slovenci, posebno pa ženske, lete ta dan trumoma v Gorico, noseč tako denarja v laške žepe. Bolje bi bilo, da bi se iz mnogih in tehtnih ozirov tega tombolanja nobeden okoličan ne vdeležil; mestni Slovenci je večinoma popolnoma prezirajo.
x Iz Kopra v Gorico bo prenešen slovenski oddelek moškega učiteljišča. Tako je je sklenil deželni šolski svet za Goriško v v zadnji seji. Poslopju ženskega učiteljišča se prizida še en trakt, da se spravi še moško pod streho. Glasilo stolnega prošta, državnega in deželnega poslanca dr. Faiduttija brije o tem premeščenju norce in pošilja učiteljišče v Gradiško, — menda misli v tamoš-njo kaznilnico. Pravi, da bo imelo mesto nov zavod, po katerem ni nobeden prašal, marveč se mu ga je vsililo, da bo napredovalo slovenstvo mesta. G. prost naj se le potolaži, saj mu je dobro znano, v koliko je Gorica italijanska, in pa pomisli naj, da je v Brdih fehtal slovenske glasove za svojo izvolitev v državni zbor.
Vesti iz Kranjske.
Angležki časnikarji na Kranjskem.
Iz Ljubljane se nam poroča : Angležki časnikarji prispeli so v sredo zvečer iz Gorice v Bohinj, kjer so si ogledali v četrtek dopoludne romantično jezero z divno okolico, popoludne pa so se pripeljali na Bled. Žal, da je bilo vreme skrajno neugodno, vsled česar je moral izostati nameravani izlet v Vintgar ter ogled bleške okolice sploh. Zvečer so se zbrali angleški časnikarji ter lepo število domačinov, ki so bili deloma v narodnih nošah, v hotelu „Lujizino kopališče", kjer je župan Rus pozdravil goste v slovenskem jeziku, pevski zbor „Glasbene Matice" pod vodstvom mojstra Hubada pa z običajno eksaktnostjo zapel več narodnih pesmij. Angleži in njih dame so z velikim zanimanjem poslušali slovenske pesmi ter se jako laskavo izražali o slovanski pesmi sploh, zlasti pa še o slovenski. Mr. Baker napil je z navdušenim ogo-vorom „Glasbeni Matici" in narodu slovenskemu, Mr. Čampien pa se je ob burnem pritrjevanju angležke družbe zahvalil za prijazen sprejem na slovenskih tleh. Pozno v noč se je družba razšla. V petek zjutraj odpeljali so se Angleži na Koroško. Z vladne in nemške strani se je bilo sicer storilo, kar le mogoče, da bi se gostom prikril slovenski značaj dežele, vendar se ta nelepa nakana ni posrečila.
Letina kaže v Belikrajini izvrstno, posebno trta. Žalostno je pa, da ne more kmet prodati vina, ker ni železnice.
Požar. Dne 5. t. m. ob 2. uri zjutraj je pogorela vas Zgor. Danjev pri Sorici z vsemi gospodarskimi poslopji. Živine so le nekaj rešili. Kmetje so bili zavarovani le za manje svote.
V Postojni slovenski jezik — prepovedan !!! Znano je že po vsej Postojni, da je zagriženi slovenski odpadnik g. Selak v inženirski sekciji, kjer službuje, prepovedal slovenski govoriti. Ta gospod je bil kakor dijak še Slovenec in je doma iz Žirov pri Idriji, je še mlad in je prav s to prepovedjo pokazal, da ima še bore malo izskušnje. Da, on se je naravnost grozno osmešil! G. Selak naj bi raje preje pomislil malce, da živi od — vsakdanjega kruha, predno je nastopil s
tem tudi naravnost proti sloveči in le slovenski Postojni! On ne prelevi Postojne tako kakor se je sam, ampak Postojna ostane narodna in zna (ako bi se še dogodilo kaj ta-cega) g. Selaku pokazati čez — prag... Mi ne potrebujemo tukaj izzivačev in slične družbe! Za ta škandalozen nastop pa ne dobi g. Selak. ki hoče biti akademično na-obražen, od Nemcev ne spomenika in ne spominčica, pač pa je izzval v nas zavednih Postojnčanih le preziranje in zasmeh — oni globoki zasmeh, ki ga uživajo od naroda oni. ki so se mu izneverili.
Sedaj pa se obračamo še do predstojnika urada, do gospoda nadinženirja Heydta, ki uživa tukaj vseobče spoštovanje, da s svojim možatim nastopom napravi za vselej konec otročjemu in glupemu postopanju g. Selaka.
(Dalje na 4. strani).
J L
JL
Št. 895/07.
Razpis službe zdravnika.
Ivršuje sklep obč. starešinstva od 7. februvarja t. 1. št. 264 razpisuje podpisano županstvo službo občinskega zdravnika v krajevni občini Komen.
Poleg place, kojo se določi po zahtevi in dogovoru, imel bo občinski zdravnik lastno lekarno in izvrševal bo zdravniško prakso tudi v okolici, ki obsega več občin, koje so brez zdravnika.
Nastop službe 1. julija t. 1. Prožil je je vložiti do 15. t. m. na podpisano, katero daje na zahtevo vsa pojasnila.
Županstvo občine Komen
dne 3. junija 1907.
J. VOLČIČ, župan. *-"-"-"-"-"-"-'
Tovarna pohištva
ulica detla Cesa St. 46
ZALOGA: 'iazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
Zalop ts- in inozemna vin, špirit« in liierjet
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST
Via deii'Acque stv. 6. (nasproti laHe CanHalB). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnlh italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaui, Boj gunder, renskih vin, Mosella in Chianti. — Bom, konjak, razna Žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, dožli ie dotičnih krajev. Vsaka naroćba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej.

UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez — vsake bolečine
v zobarskem kabincte
Dr. Čermak»g. Juscher
TRST
ulica detla Caserma štev. 13, H. laitt.
I
o d
a
0
1 k
PETER VERČON
autoriz. pečarski mojster
Trst, ulica Chiozza št. 13-14
TELEFON štev. 19-32
NAJVEČJA TOVARNA v
štedilnih ognjišč
TRSTU
v vseh oblikah in veličinah od navadnih do najbolj kompliciranih načrtov.
IN ZALOGA
iz prvih čeških tovarn
v vseh veličinah, načrtih in barvah. % vposta vijanjem ▼ mesta In nadeieli po lastnih, zato izurjenih monterjih.
POkladanje zidov z belimi Email ploščicami za kuhinje, kopeijne sobe, Klosete itd.
glinastih peči

pu »
o
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
NaJvflpaiB^e sredstvo proti
DOBIVA SE V vam Lfi&AJfcNAfr
TEKOČINA GODINA
K hm. Is
e« 4
in protizi
Kafada Hita, Manu Jflb Jfataua MU! sv. Mata ■ »sta Mta, hkm JR l§uf,
Stran IV
»EDINOSTc štev. 156.
V Trstu, 8. junija 1907
HOTEL BALKM 7'<£ ^■"■Taass HOTEL« B ALKA JI
In to v koristi železnice same, kakor tudi domačinov in uslužbencev! Kdo bo zahteval na čisto slovenskih tleh od uslužbencev in delavcev, da morajo s predstojniki le nemški govoriti ?! In to je hotel uvesti g. Selak s tem, da je najprvo prepovedal uradnikom govoriti — slovenski in je zahteval, naj uslužbenci, delavci-domačini, nemški občujejo z uradniki!!
Gregorčičeva knjižnica in čitalnica v Ljubljani. Danes se otvori v Ljubljani, in sicer v Vegovih ulicah štev. 2, Simona Grogorčiča javna knjižnica in čitalnica, katero so ob podpori mestne občine ustanovila društva „Akademija", „Prosveta" in „Ljubljanski Sokol". Na razpolago bodo vsi slovenski, razen teh hrvatski, češki, poljski in ruski ter lepo število nemških, laških in francoskih časopisov. Vsak obiskovalec čitalnice plača 2 st. vstopnine. Knjižnica radi vezave kqjig še ni urejena; a tudi ta se v kratkem izroči javni porabi.
Delavske hiše v Ljubljani. V poslednji svoji seji je sklenil občinski svet ljubljanski, da se iz občinskih sredstev zgradi deset delavskih hiš in da se na ta način vsaj deloma odpomore občutnemu pomanjkanju primernih stanovanj za oženjene delavce. Z gradnjo se prične prihodnjo pomlad,
Vesti iz Koroške.
Beljak. Vsenemci so dobili po izidu državnozborske volitve v volilnem okraju Beljak in okolica pogum, ker so opazili, da so dobili povsodi več glasov, nego pa nemška ljudska stranka. Tudi jih ne vstrafii dejstvo, da je socijalni demokrat Riese zmagal z ogromno večino 1484 glasov nad obema nacionalnima kandidatoma. V nedeljo dne 2. junija so sklicali shod v Beljaka, v hotelu Moser, na katerem so razmotrivali politični položaj z ozirom na vsenemško stranko. Po javnem shodu pa je bil tajni shod zaupnikov in so se kovali načrti, kako da naj postopa Tsenemška stranka nadalje, da si zagotovi širše polje in trdnejša tla. Seveda se vržejo zdaj z vso silo na deželo, posebno pa se jim bodo ljubili slovenski kraji, ker so se o priložnosti agitacije prepričali, da se da na Slovenskem prav prijetno zborovati in agitirati.
Že večkrat se je povdarjalo, da jebeljaški slovenski okraj v narodnem o žiru za nas še jako ugoden, posebno občina Bekštanj, in tudi še Vernberg. Do zdaj so se ti kraji od središča jako zanemarjali. Kar se je delalo, se je delalo podrobno iz Beljaka samega. Zdaj ko so Nemci odstranili neljube jim so-prebivalce, imajo oni popolnoma neovirano pot med Slovenci. Mnogo več bi se bilo dalo še ohraniti, ko bi se bilo skrbelo za beljaško okolico, in zadnji čas je, in resno opominjamo vodstvo koroških Slovencev, naj obrne oči tudi v zgornji del Koroške, posebno zdaj, ko bodo Nemci napenjali vse sile, da spod-rinejo našo stranko in okužijo še nepokvarjena srca.
Posnemaj mo vsenemce! Se niso pomirjeni duhovi po volitvah, že so na organiziranem delu. Torej, politično društvo, na delo, organiziraj tudi 2gornjo Korcško !
Za ljudske knjižnice na Koroškem
so darovali: Dr. N. Truden v Trstu 5 kron; starosta Slovencev v Gradcu France Hrašo-vec, c. kr. okrajni sodnik v pokoju, v hvaležen spomin na svojo 27 let med trdimi Nemci na Koroškem dovršeno službo kakor kazen narodne zavednosti — 10 kron. Hvala!
Slovenci, spominjajte se pogosto koroških bratov in jim omogočite izobrazbo. V šolah je itak ne najdejo, ker se jim ponuja v tujem jeziku. Podpirajte nas na izobraževanju ljudstva, pomagajte nam vzbujati narodno zavest in ljubezen do materinega jezika v vseh slojih ter vzeti ljudstvu od nasprotnikov vcepljeno mnenje, da je slovenski jezik inferioren!
Blagohotni prispevki v denarju in v knjigah, pripravnih za ljudske knjižnice, naj 8e blagovolijo pošiljati na naslov: iur. Rafko Petrič, na Lešah, p. Prevalje, Koroško.
Za slov. akad. fer. društvo „Gorotan" : Rafko Petrič, iur. t. č. predsednik.
Razne vesti.
Bosna in Hercegovina ima okolu
1,700.000 pribivalcev. Od teh je 400.000 katolikov, 700.000 pravoslavnih in 600.000 mohamedancev.
Umrl je v Odesi Aleksander A. Koču-binskij, znamenit učenjak, profesor slovanske vede na tamošnjem vseučilišču.	_
Veliko zgodovino Rusije v XIX. stoletju izda moskovska tvrdka A. in J. Granat. Na tej zgodovini sodelujejo najbolji ruski strokovnjaki.
Strupene muhe. V aradskem okraju na Ogrskem so se pojavile v silni množim muhe mesarke. Vsled njihovega strupenega pika sta dve osebi že umrli.
Židje na Ogrskem. V Evropi je leta 1890 živelo 4,349.739 Židov, od teh jih je bilo na Ogrskem, 725.222, to je šesti del vseh evropskih Židov. Na Ogrskem so leta 1850 na vsakih 100 prebivalcev prišli komaj trije Žic(je. Leta 1869 po štiije, a leta 1900 po pet. Od leta 1850, ko jih je bilo 368.525, naraslo je število na 826.222. Tretjina ogrskih Židov živi po svobodnih kraljevskih mestih; v sami Budimpešti so jih leta 1900 našteli 167.974, a to pomeuja, da je tamk^ vsak etrti prebivalec Žid.
Papir iz lesa je izumil neki Nemec, imenom Keller, sin nekega tkalca, ki je že leta 1895 izdelal pravi papir, ki je bil narejen iz dveh delov lesa in enega dela cunj in ki je tedaj služil za tiskanje nekega nemškega lista. Kakor mnogi drugi, ni tudi Keller imel od te svoje iznajdbe nikake koristi, umrl je kakor siromak, ko so papir iz drva rabili že za tiskanje vseh večih svetovnih listov.
Grozen Sin starca. V Vacovu na Ogrskem se je dogodil v ponedeljek nastopni grozen čin. Krčmar Szidek, katerega je oče izključil od dedščine, se je v ponedeljek ž njim skregal. Med prepirom je oče pomeril na sina in ga ustrelil. Ko ga je nekoliko minut potem hotel policijski komisar Mar-kovics aretovati, ustrelil je tudi tega. Szedik se je na to zabarikadiral v svojem stanovanju in niti gasilci, ki so brizgali vodo v hišo, ga niso mogli pregnati iz skrivališča. Pozvati so morali orožnike, na katere je Szedik tudi streljal. Orožniki so tudi rabili puške in po štiriurnem obleganju je Szedik izjavil, da se mora udati, ker mu je pošlo strelivo. Izročili so ga državnemu pravdništvu.
Velika lakota na Bolgarskem. Vsi bolgarski listi ponovno napovedujejo veliko lakoto, ki čaka Bolgarsko to leto. Vse žetve so vsled mraza in snega, ki je nedavno zapal, povsem pozeble in uničene, in ono malo, kar je še preostalo, povene od vročine in suše, ki vlada že dvajset dni.
Zlata poroka v treh. Teh dni je praznoval neki 75-letni mož zlato poroko v — treh. To je mormon iz države J v Severni Ameriki. Pred 50 leti je vzel dve ženi (mormoni smejo imeti več žen) : Lucijo in Ano. In do danes so vsi trije živeli srečni in zadovoljni v zakonu v treh. In teh dni so praznovali svojo zlato poroko. Skupno imajo njih troje 110 unukov in 21 praunukov.
Obletnica bitke pri Čužimi. Na 28. maja je bila druga obletnica pomorske bitke pri Čužimi. V ruskih cerkvah vršila se je služba božja za pokojne mornarje. V pe-trogradski soborni cerkvi prisostvale so zadušnici vse vojaške oblastnije, general Line-vič in drugi generali in admirali, ki so sodelovali v rusko-j aponski vojni.
Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne 7. junija:
Reschitz A. trgovec, Zalokar P. trgovec, Ferleš A. zasebnik, Breslevaz M. zasebnik, LJUBLJANA ; Grvdil J. trgovec, ADAMOV; Karlin G. trgovec, ŠKOFJAL OKA; Halova L. zasebnik, Pokorny J. uradnik, Hrobanek P. uradnik, PRAGA; Ritschie Ch. pharmaceut, NEW-JORK; Grubifi N. stud., Crnadak stud., Sutej J. trgovec, ZAGREB; Oertl E. inžener, Bodenstorfer J. inž., GORICA; Domaschek A. litograf, BAUTZEN ; Kunsi F. zasebnik, CELJE; Agnola F. zastopnik, DUNAJ; Loos E. zasebnik, TEMESVAR; Schneider M. zasebnik, SZABADKA.
r
MALI OGLASI
: T
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotukane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink.
——_ Plača se takoj.	— &
■ V V	140 kron, na obroke pla-
iscem posojila ^ti po 10 kron obresti
po dogovoru. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti-.	__

71.1 nKcton 86 Je našel v yežani dne 20 £ldl prolall maja zjutraj t L (drugi bin-
koštni praznik). Zglasiti se je pri županstvu v Sežani.	_
FCnillra prodaja kuhinjsko opravo: omare, . ObuIVd, mize itd. iz prve roke. Trst, ulica Ferriera štev. 25.
Ririlroli 3koraj nov preda se radi odpotovanja DluIKClJ po jako ugodni ceni. — Naslov pove' .Inseratni oddelek Edinosti".	1006 ;
QtoM ¥<lla7fl k0™10 ™ kavčug se kupi. Utrli 4CIC&U Skladišče ulica Antonio
Caccia št. 17.
618
Di>n«l«> ea da v najem nova hiša, 6 sob in rrUlUft 5C kuhinja v Rodiku. Proda se tudi 6-letna kobila. — Ivan Č e h, Roč, Istra.	632
7nnrinwinclffl znameniti grad Senožeški z fclJUUUv 1119 IVU mnogoštevilnimi sobami dvoranami, hlevi itd. je na prodaj. Istotako se prodajo j travniki in bližnji gozdi. Za gradom je obširen senč-nati park, od koder se vidi moije v bližini Trsta — »rak balsamifen. Z gradom se proda tudi več tisoč oralov lova. Podrobneje pove Ivan Zelen trgovec v Senožečah,	602
Kdor izmed kleparskih
pomočnikov, ki je vešč v svoji stroki in vesten, se želi samostojno kot obrtnik na~ staniti, naj se obrne na
„OMeslovensko obrtno druftvo"
===== v Celju =
tam se dobijo vsa zadevna pojasnila.
Javni ples
bo v nedeljo, dne 9. junija
v Štorjab pri Sežani.
Svirala bode godba is Nabreiine.
Na obilno udeležbo uljudno vabijo
PRIREDITELJI.
CREMA MARŠALA DEPAUL
o t-o
'S?
G
o
5»
N
3 P
O
s
to
Pozor gospe!
Čast mi je javiti moji cenjeni klijenteli, da prodajam prave izvirna vzorce iz Pariza in Dunaja; tudi vspre-jemam vsako naročbo — kakor že znanr-— po najnižjih cenah.
Udana ELISA PERTOT
Modni salon Barriera vecehia St. 29, I. nadst.
Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega Jelovoga lesa in lepo obdelanega, kupite
dilje (sfoi)
v zalogi
Josip Visnovitz
TRST, ulica Dante Alighieri št. 3
Razpošilja se tudi na dežel«.
FILIP IVANIŠEVIĆ
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omi5u v nllot Valdirtvo it. 17 (Telefon 140S)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,AU'Adria ulica Nuova št. 11 in „Al fratell dalmatl,, allei Zadeeche 9t. 8. v katerih toči svoja vina I. vrdte
Pekarna in slaščičarna Mikuš
trg S. Francsco d' Rs sisi štv. 7
Prodaja moko I. vrste, slaščice in biškot* najfmeje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač : flnih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin
— Pivo v steklenicah.	-
Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom.
Vino-liker bolj redilno, nego alkoholično.
(lumin mm obsežno, obdelano zem-riOUll Se Ijisče v najlepši ince-i njeni legi Istre, pripravno za vsako obrt kakor tudi za zdravilišče : : : : PRODA SE jako važna opekarna v neposredni bližini Trsta; ugodnost za prevažanje po morju in železnici : : : PRODA SE jako lepo zemljišče za gradnjo po K 6'— mCL Ponudbe ali pojasnila pri EDOARDO VASCOTTO TRSTU, ulica del Toro St. 14, TRST
Čutim se dolžnega, da opozorim svoje cenjene odjemalce, posebno okoli-^ čane, da sem naročil
veliko izbero izgotovljenih oblek
in zamorem vsled tega prodajati obleke	_
po Jako nizkih cenah« "VI
Prodaja se je pričela v soboto dne II. maja t. 1.
SPECIJALITETA: OBIiEKE ZR BlRNURf*CE.
Vittorio Pisenr. Zrst. ulica brcata št. 1.
Via Farneto štev. 3
V novi prodajalnici igrač in drobnarij
se nahaja vedno
MT VELIKA IZBERA H
glavnikov, torbic, ročnih torbic, raznih lispoT, predmetov za darove, finih dišar po nizki ceni, ter pisarniških predmetov in tsbrana zaloga krasnih razglednic ^
Via Farneto štev. 3
SOBISKA LJUDSKA POSOJILNICA
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
(V lastni hiši, Gosposka ulica št. 7 I. nadstr.) — Telefon št. 79. Račun poštne hranilnice štev. 837.315.
Svoji k svojim!
Svoji k svojim!
M. Stoppar v Trstu
TRST, nlica S. Giacno it 7 (Cono) F1LIJALKA: ulica Vam Caprio št. 9
priporoča ftojo novo
preurejeno pekarno in iladiičarno
Prodaja vsakovrstne sladčiee,
konfekture, kolaee itd. itd.
Tu- iR inozemska vina v buteljkah. — Vse aaročbe presto aa dom.
ARISTIDE GUALCO Irst Ulica S. Servolo
Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907 :
Hranilne vloge se obrestujejo po 4^» ' « Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni dave^-plačuje pos. sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižb •
po 5V8°/o» na varščino ali zastave in na menjice po 6°/0.
Glavni deleži obrestujejo se konceir!
leta po 5Vt°/o-
Stanje 31. decembra 1906. : Zadružnikom 1823 z deleži v znesku 1.) 104.790 — kron. — Hranilne vloge: 2) 1,675.18882. — sojila : 3) I,6i7-I90'37. — Heservni zaklad 82.382-63. — Vrednost hiš: 112.26523-—
ZALOGA PIVA
STEINFELD
iz tovarne
Bratov Reininghaiis
v Gradcu
in iz meščanske tovarne
„Pilsner Urquell"
v Plznu
v sodčekih kakor tudi v buteljkah
TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ
Jie boji se konkurence.
ZALOGA
MamGiesshcibler
vedno sveže kisle vode pri
ANTONIO DEJAK junior
Trst, via degli Artisti št. 9 in 10
mcroi it. sos.