Direktor NT&RC d.o.o. Jože CerovSek___ŠT. 5 - LETO XLVIII - CELJE, 3. 2. '94 - CENA 140 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stameičlc
Osebnost januarja
na Celjskem
Tonček Ratej, bolniškikurat: "Prijazna beseda zaleže več kotzdra vilo. "
Stran 9.
Nevarne poti
Zvoneta Šeruge
"Povsod so dobri ljudje in ti delajo moje zgodbe."
Reportaža na strani 20.
IZ VSEBINE:
Reportaža
Najstarejša na Prevorju. Stran 14.
Džam ija v Celju
Na Delavski ulici ne bo minareta. Stran 8.
Glasba
Nove kasete domače glasbe. Stran 27.
Šport
Anja Valant na SP. Stran 16.
I Zdravica za Lillehammer I
Velenjčan Miran Rauterbo nastopil v hitrih disciplinah. Stran 21.
12
Združevanje
v Šentjurju
Šentjurski občinski od-
bor Narodnih demokra-
tov je pred dnevi pripra-
vil zbor, kjer so se soglas-
no odločili za svojo prik-
ljučitev k Socialdemo-
kratski stranki Slovenije.
Po informaciji predsedni-
ka zbora, mag. Franca
Kovača, bo zdnižitveni
zbor v prvi polovici fe-
bruarja, ko pričakujejo
tudi predsednika SDSS,
Janeza Janšo. Šentjurski
Narodni demokrati se la-
ni niso pridružili Sloven-
skim krščanskim demo-
kratom ter so sklenili, da
se do konca leta ne bodo
združili z nobeno drugo
politično stranko. Med
sporazumevanjem s pro-
gramsko sorodnimi so
ugotovili, da v šentjurski
Slovenski ljudski stranki
ni zanimanja, v nasprotiu
s SDSS.	BJ
Nova
inšpektorica
Po spremenjeni sistemizaciji
je šmarska vlada pretekli te-
den soglašala z imenovanjem
Tatjane Kregar za občinsko
sanitarno, vodnogospodarsko
ter komunalno inšpektorico.
Po izobrazbi je sanitarna inže-
nirka.	BJ
Februarja decembrske plače
Delavci Ema Posode naj bi jih dobili y cerai__
Direktor holdinga Emo
Maks Basti je v torek zagoto-
vil, da bodo zaposlenim
v družbi Posoda včeraj, torej
v sredo, izplačali decembrske
plače. V nasprotnem primeru
so delavci že pred dnevi napo-
vedali, da bodo okoli trinajste
ure ustavili stroje.
Delavci Ema Posode so se na
delo vrnili včeraj zjutraj. Mi-
nuli teden, v torek, je namreč
v podjetju prišlo do spontane-
ga štrajka, povod za to preki-
nitev pa so bile med drugim še
neizplačane decembrske pla-
če. Poleg tega so ljudje v Poso-
di hoteli vedeti, kakšna bo nji-
hova nadaljnja usoda.
Vse to so vprašanja, na kate-
ra odgovorni v podjetju in
skladu kot lastniku ne vedo ali
pa nočejo vedeti odgovorov,
zato so delavce poslali na do-
pust. Ker torkovega štrajka
niso organizirali po pravilih in
ga pravočasno niso napoveda-
li, bodo dopust morali odšteti
tudi za tista dva dneva, ko je
v Posodi prišlo do prekinitve.
Konec minulega in v začetku
tega tedna so na delo prihajali
le tisti, ki so morali poskrbeti
za remont, tako da bi lahko
proizvodnja včeraj začela
z normalnim delom.
Sicer pa je v Posodi in doga-
janji v zvezi s to družbo v teh
dneh vladal navidezni mir.
Komanditna družba Tecum, ki
ponuja krizni menedžment in
sanacijo Posode, čaka na od-
govor na svojo zahtevo, da je
treba zagotoviti 315 milijonov
tolarjev obratnih sredstev.
Brez tega denarja, ocenjuje
Tecum, začetek sanacije ni
mogoč, svoje pa bo o tem mo-
ral povedati še Koržetov
sklad. Na celjskem sodišču naj
bi se stvari razpletle menda še
konec tega tedna, ko naj bi bil
uradno imenovan začetek ste-
čajnega postopka in imenovan
stečajni upravitelj. Svoje pa
bodo o dogajanjih v Emo Po-
sodi morali povedati še revi-
zorji.
Na pobudo delavcev bo na-
mreč sindikat družbe vložil
zahtevek za revizijo poslova-
nja v Posodi in sicer za čas, ko
je družbo prevzel Koržetov
sklad, pa do uvedbe stečaja.
Delavci se namreč sprašujejo,
zakaj je družba zabredla tako
globoko, če pa so bili ves čas
polno zaposleni, proizvodnja
je bila v glavnem prodana, za
del delavcev, ki so bih pre-
stavljeni v vzporedno firmo
Vens, pa je država plačevala
kar 70 odstotkov njihovih
plač.
IB
Brez dveh
ministrov
LJUBLJANA, 1. febru-
arja (Delo) - Državni zbor
ni imenoval dveh novih mi-
nistrov v slovenski vladi.
Namesto Mihe Jazbinška,
ki je po predlogu za razre-
šitev sam odstopil, niso
podprli kandidature Niko-
laja Rožiča. Kandidaturo
Boštjana Kovačiča za mi-
nistra brez listnice pa je
začasno umaknil dr. Janez
Drnovšek, dokler ne bo po-
jasnjeno, kako je z dom-
nevnimi Kovačičevimi zlo-
rabami pooblastil.
Zavrnili ovadbo
proti Janši
LJUBLJANA, 1. febru-
arja (Delo) - Ljubljanski
javni tožilec Tomaž Mi-
klavčič je zavrnil ovadbo
zoper obrambnega mini-
stra Janeza Janšo, ker ni
podlage za sum, da je storil
kaznivo dejanje, ki mu ga
očitajo. Janšo je ovadil ma-
riborski višji tožilec Dušan
Požar, češ da je kršil em-
bargo na uvoz orožja in ker
naj bi Hasanu Čengiću pro-
dal večje količine orožja.
Narkomani
v Idrijo?
IDRIJA, 1. februarja
(Delo) - Idrijski mladinski
klub Ad Hoc je javnosti
sporočil, da je Idrija pri-
pravljena sprejeti komuno
za zdravljenje narkoma-
nov, potem ko so jih na
Planini zavrnili. Vprašanje
pa je, kako bo javnost
v Idriji sprejela takšne na-
črte.
Zakon o upravi
skozi prvo branje
LJUBLJANA, 1. febru-
arja (Delo) - Državni zbor
je opravil prvo branje za-
kona o državni upravi.
Imel pa je kar nekaj pri-
pomb in sicer, da bo mora-
lo biti natančneje oprede-
ljeno, katere funkcije bo
država prevzela od občin,
črtali pa naj bi predvideno
podržavljanje občinske
lastnine.
1,5-odstotna
inflacija
LJUBLJANA, 28. janu-
arja (Delo) - Statistični za-
vod je sporočil, da so se ce-
ne na drobno v Sloveniji
januarja v primerjavi
z lanskim decembrom po-
večale za 1,5 odstotka, gle-
de na lanski januar pa so
bile višje za 20,3 odstotka.
Nadaljevanje januarske
stopnje bi do konca leta
prineslo 19,6-odstotno po-
večanje cen, ne pa napove-
dano 13-odstotno.
—NOVI TEDNIK—
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zule. Tehnični
urednik: Franjo Bogadi. Obli-
kovanje: Minja Bajagič. Tajni-
ca uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
Za Kakovostno šolo, dostopno vsem
Zveza družin podprla zakon o šolskem tolarju____
Zveza družin pri slovenski Zvezi
prijateljev mladine deluje že peto
leto in združuje ljudi, ki delajo
z mlajšimi generacijami ter si priza-
devajo predvsem za kakovostno
življenje družine in otrok. Predsed-
nik Odbora Zveze družin je Celjan
Željko Cigler, ki ugotavlja, da je
v zaostrenih socialnih razmerah
njihova vloga vse pomembnejša.
Pritisk članov zveze na parlament
in stranke je bil namreč bistven pri
sprejetju univerzalnega otroškega
dodatka, podobno pa si zveza priza-
deva tudi pri tako imenovanem šol-
skem tolarju.
Demografske študije kažejo izra-
zito upadanje rojstev, družine, ki
imajo otroke, pa morajo preživeti
z osebnimi dohodki na nivoju pov-
prečja ali pod njim, medtem ko so
izdatki za otroke vse večji, zlasti
v času šolanja. Verjetno se tudi zato
vse manj mladih odloča za nadalj-
nje šolanje, ugotavlja Željko Cigler.
Na drugi strani pa ima Slovenija
vse več ostarelega prebivalstva, kar
predstavlja resne probleme tako
z gospodarskega kot razvojnega vi-
dika. Prav zato se po Ciglerjevih
besedah Zveza družin loteva aktiv-
nosti, ki naj bi prispevale k dvigu
kakovosti življenja družin in otrok
in k zagotavljanju rednega izvaja-
nja obveznosti, ki jih ima pri tem
država.
Zveza družin je zato podprla tako
imenovani Mogetov zakon za šolski
tolar, ki govori o vlaganjih 27,5 mi-
lijarde tolarjev do leta 1999 v dvig
kakovosti šole in v njeno dostopno-
sti za vsakogar. Cigler se namreč
kot Celjan zavzema za to, da mo-
derne in sodobno opremljene šole
ne bi bile na voljo le otrokom
v Ljubljani in Mariboru, pač pa
v celotni Sloveniji. Zakon namreč.
predvideva nekatere naložbe v šol-
ske prostore, od česar bi tudi celjske
srednje šole dobili določen del. Del
denarja pa bi vložili v izobraževa-
nje učiteljev za računalništvo in po-
uk tujih jezikov, za zagotavljanje
dostopnosti učbenikov in za sub-
vencioniranje šolske prehrane.
V Zvezi družin bi radi, da bi postal
topel obrok za osnovnošolce del
rednega programa. Poleg tega pa se
zavzemajo za cenejše učbenike, saj
je po Ciglerjevih besedah izdaja teh
trenutno za založbe najbolj profitna
dejavnost. Zveza družin bo v prime-
ru, da prihodnje šolsko leto ne bo
prišlo do premikov na tem področ-
ju, staršem predlagala, da si sami
priskrbijo učbenike s fotokopira-
njem.
T. CVIRN
Velenjčani o osnutku proračuna
V	velenjski vladi so pripravili osnutek proračuna,
o katerem bodo razpravljali skupščinski poslanci na
februarski seji.
V	vladi se zaenkrat srečujejo s težavami, ker še niso
točno določena sredstva iz republiškega proračuna,
vendar upajo, da bo podatek znan vsaj do prihodnje
seje skupščine.
Zaenkrat v osnutku proračuna največ sredstev na-
menjajo za otroško varstvo (260 milijonov SIT), uprav-
nim organom (256 milijonov SIT), izobraževanju (212
milijonov SIT), kolektivni komunalni dejavnosti (95
milijonov SIT)... Kot že rečeno, bodo osnutek prora-
čuna obravnavali v velenjski skupščini na prihodnjem
zasedanju, ki bo predvidoma 17. februarja.
US
Črna odlagališča
Trenutno je v laški občini
preko javnih del zaposlenih
okoli 40 ljudi, od tega največ
na socialnem področju.
Z javnimi deli bodo nada-
ljevali tudi letos, saj se je
s tem tudi strinjal izvršni
svet občine Laško. Dva pro-
grama sta pripravili Javni
komunalni podjetji Laško in
Radeče, tako zaposleni pa
naj bi predvsem sanirali čr-
na odlagališča in očistili bre-
gove rek. S tem bi nadaljeva-
li s čiščenjem okolja, doslej
pa so odstranjevali posledice
neurja. Oba programa mora
potrditi še posebna komisija
pri Zavodu za zaposlovanje.
Pred leti so imeli v načrtu,
da bi s pomočjo javnih del
tudi očistili in obvarovali
nadaljnjega propada narav-
ni park v Rimskih Toplicah
ob zdravilišču, vendar ker je
tam še vedno situacija status
quo, ni nič tudi z javnimi de-
li. To je vsekakor velika ško-
da, saj gre za park poln iz-
jemnih dreves, ki jim daleč
naokoli ni enakih. Tako naj
bi večina javnih del letos
v občini Laško zajela pb-
dročji že dobro utečene soci-
ale in komunale.
TV
Kavcija za Modro cono
Vprašljivi ekološki učinki projekta
Podjetje Kostra iz Celja, ki
ima od leta 1992 v najemu
celjska parkirišča, bo po no-
vem moralo vsa parkirišča
v Modri coni in na njenem
obrobju tudi vzdrževati, skr-
beti za letno čiščenje in zim-
sko službo. Z aneksom k po-
godbi o oddaji parkirišč pa
so v Celju med drugim tudi
določili, da bodo morali voz-
niki že pri uvozu v Modro
cono plačati 100 tolarjev
kavcije, saj so se doslej pri
plačilu parkirnine pojavljale
številne goljufije in s tem iz-
pad dohodka.
O tem so na zadnji seji raz-
pravljali člani občinske vla-
de, ki pa niso bili enotni gle-
de smiselnosti uvajanja no-
vega načina obračunavanja
parkirnine. Mag. Ivan Eržen
je menil, da je bil eden od
ciljev uvajanja Modre cone
tudi izboljšanje ekološke si-
tuacije v mestu, vendar po
njegovem projekt tega učin-
ka ne daje. Problematično je
polurno brezplačno parkira-
nje, saj se je s tem promet še
povečal, medtem ko bi bilo
z ekološkega vidika najpri-
merneje, če bi bila vsa parki-
rišča večino časa zasedena.
Po njegovem bi bilo treba
zaračunati vsako parkiranje
ali pa mesto povsem zapreti
za promet. Predsednik izvrš-
nega sveta Jože Zimšek pa je
povedal, da se trgovci že se-
daj pritožujejo, da jim* je
promet padel. Modra cona,
za katero so letos izdali 480
dovolilnic, kar je manj kot
lani, je bila po njegovem do-
bro zasnovana, osnove za
ravnanje pa daje tudi zazi-
dalni načrt za staro mestno
jedro, ki določa prometni re-
žim in ga je treba spoštovati.
Med nalogami, ki jih bo tre-
ba še opraviti, so odstranitev
tovornega prometa iz mesta,
ureditev prometnega režima
okoli tržnice in prestaviti
ZŠAM iz starega mestnega
jedra.
Izvršni svet je aneks k po-
godbi sprejel in s tem določil
tudi mesečno najemnino
v višini 150 tisoč tolarjev, ki
jih mora Kostra plačevati
občini za najem parkirišč.
Za čas uvajanja Modre cone
ob lanskega septembra do
novega leta pa bo Kostra za-
radi stroškov plačala le
382.280 tolarjev.
T. CVIRN
Preobremenjeni šolniki
V šmarskem občinskem izvršnem svetu so v začetku
januarja prejeli dopis domačega Zavoda za izvajanje
spremljevalnih dejavnosti, ki opozarja na potrebo po
40-urnem delovnem tednu osnovnih ter glasbene šole.
Gre za znani, 17. člen kolektivne pogodbe za nego-
spodarstvo ter odločitev za krajši delovni teden že od
začetka tega leta. Pred dnevi, na svoji zadnji seji, je
šmarski izvršni svet soglašal, pri tem pa opozoril, da
prehod ne sme biti v škodo delovne učinkovitosti ter
povišanja stroškov poslovanja. Na seji je bilo mogoče
slišati pripombe iz zdravstvenih krogov, kjer se
dežurni delavci čutijo bistveno bolj delovno obreme-
njeni.
O 174-urni mesečni obveznosti šolnikov na Šmar-
skem se bodo dokončno odločili na prihodnjem zase-
danju občinske skupščine.	BJ
Št. 5 - 3. februar 1994^
3
Berlusconi
v politiki
TRST,	27. januarja
(Dnevnik) - Silvio Berlus-
coni je odstopil s položaja
predsednika svojega po-
djetja Finiinvest, da bi kot
politik pomagal premagati
»rdečo nevarnost«. Berlus-
coni je med drugim izjavil,
da bi v Italiji zavladal im-
perij zla, če bi zmagala le-
vica. Na pomoč je pozval
vse ljudi dobre volje, ki se
sklicujejo na temeljne
vrednote zahodnih demo-
kracij.
Kriminal in
zdravstvo
KNOX VILLE, 26. janu-
arja (Republika) — Boj proti
kriminalu in reforma
zdravstva bosta najpo-
membnejši nalogi ameriške
administracije v letošnjem
letu, je napovedal predsed-
nik Bili Clinton med govo-
rom o položaju federacije.
Raziskave javnega mnenja
so pokazale, da je 84 od-
stotkov Američanov poz-
dravilo predsednikov na-
stop.
Za prosto trgovino
ŽENEVA, 26. januarja
(Večer) - Nadaljujejo se po-
govori mešanega pododbo-
ra Slovenije in Evropskega
združenja za prosto trgovi-
no (Efta) o sklenitvi spora-
zuma o prosti trgovini. Po-
gajanja naj bi se končala
do konca leta, sporazum
o prosti trgovini pa bo asi-
metričen. To pomeni, da
bodo članice Efte takoj od-
prle svoje trge za večino
slovenskih industrijskih iz-
delkov, razen za blago, ki
bo na seznamu izjem. Slo-
venija bo lahko postopno
odpravljala svoje uvozne
dajatve.
Ponovno smrt med
novinarji
MOSTAR, WASHING-
TON, 28. januarja (Delo)
— Med spopadi v Mostarju je
pred bolnišnico eksplodi-
rala granata in ubila tri
člane televizijske ekipe tr-
žaškega studia RAI, ki so
pripravljali reportažo
0	trpljenju otrok v mestu.
V Bosni se nadaljujejo spo-
padi, predvsem med Hrvati
in Muslimani. Iz vseh delov
poročajo o mrtvih in ranje-
nih. Senat ZDA je z glaso-
vanjem sprejel resolucijo,
ki poziva Clintonovo admi-
nistracijo, naj pospeši pre-
klic embarga na dobave
orožja BiH in omogoči
ustrezno vojaško pomoč, če
bi jo bosanska vlada zahte-
vala. Resolucija ni obvezu-
joča.
Slovenija v Gattu?
1	DAVOS, 28. januarja
(Delo) — Genralni direktor
Splošnega carinskega in tr-
govinskega sporazuma
(Gatt) Peter Sutherland je
slovenskemu premieru dr-
. Janezu Drnovšku zagoto-
vil, da bo naredil vse, kar je
v njegovi moči, da bi Slove-
nija do začetka prihodnje-
ga leta, ko bodo vzpostavili
WTO, postala članica Gatt
in tudi njene naslednice.
Generalni direktor v poga-
janjih s Slovenijo ne vidi
večjih ovir, treba pa se je
zavedati, da se s kandidat-
ko ne dogovarja sekretariat
Gatt, temveč njegove čla-
nice.
Pomlad v
bolnišnici
V Splošni bolnišnici Celje
pravijo, da so jih obiskale la-
stovke, ki naznanjajo po-
mlad. Seveda so te optimi-
stične napovedi vezane na
investicije v bolnišnici, ne-
katere že končane, nekatere
v delu, za tretje pa se tudi
obeta najbolj pomembno
- denar.
Tako so že uredili prostore
za nov medicinski arhiv, kjer
so imeli sredstva le za grad-
bena dela. Zaenkrat so v ar-
hivu uporabili staro opremo,
ki je malce zastarela, sčaso-
ma jo bodo nadomestili z no-
vo, ki jo bodo verjetno sami
plačali. V bolnišnici se sre-
čujejo še z dodatnimi težava-
mi, saj tudi v novem arhivu
ni dovolj prostora. Med do-
kumenti je veliko takšnih, ki
jih v bolnišnici ne potrebuje-
jo, so jih pa dolžni hraniti.
Za dodatne prostore, kjer bi
shranili te dokumente, se še
vedno dogovarjajo z občino.
Druga večja naložba
v celjski bolnišnici se trenut-
no izvaja, saj so v drugi polo-
vici prejšnjega meseca že za-
čeli z deli v prostorih za en-
doskopske preiskave. Tu bo-
do postavili tudi vso potreb-
no moderno opremo, dela pa
naj bi zaključili jeseni.
Hkrati pa so v ponedeljek
odprli ponudbe, ki so prispe-
le na razpis za projekt in iz-
vedbo del za nov operacijski
blok s petimi dvoranami in
in oddelek za interno medi-
cino. Na razpis so se javili
trije ponudniki, najboljšega
pa bodo izbrali na republi-
škem ministrstvu v posebni
komisiji za investicije. Za ta
operacijski blok predvideva-
jo, da bo končan v letu dni,
mogoče bi se dela zaradi
zahtevnosti lahko zavlekla
še za pol leta.
Kot že rečeno, so v celjski
bolnišnici zadovoljni, saj
zadnje tri investicije doka-
zujejo, da bolnišnica počasi
postaja sodobna, moderna in
v službi bolnikov. Kljub te-
mu ali prav zato jih tudi
v prihodnjih letih čaka še
kar precej dela. Tako načr-
tujejo, da bi prihodnje leto
uredili 14 ambulant v traktu
CI ter 7 ambulant v kleti.
V letu 1996 naj bi pjrišla na
vrsto ureditev trakta C3,
kjer bodo poskrbeli za novo
dializo in izotope. Potem se
bodo predvidoma posvetili
še drugim oddelkom, ob
vsem tem pa seveda ne bodo
zanemarili ogromno drobna-
rij in popravil, ki so v bolniš-
nici nujno potrebni.
US
Američani v Petrovčah
V torek sta Petrovce oziroma tamkajšnje podjetje Inntal obiskala ambasador ZDA
v Sloveniji Allan Wendt ter drugi sekretar in konzul ambasade ZDA v Sloveniji David
W.Ball. Pobudo za ta pomemben obisk v Inntalu so dali Američani sami, saj se želijo
v sodelovanju z našim podjetjem lotiti nekaterih skupnih projektov v Rusiji in Albaniji.
IB, Foto: EDI MASNEC
Zimšek
zanika
trditve
Orlove
»Izjave Alenke Orel, se-
kretarke sindikata Neod-
visnost - KNSS, o pogo-
vorih z mano so neresnič-
ne,« je izjavil Jože Zim-
šek, predsednik celjskega
izvršnega sveta.
Gre za njene izjave na
novinarski konferenci, ki
jo je Neodvisnost pripra-
vila pred časom v Celju,
potem ko so njeni člani
obiskali nekaj celjskih
podjetij in se pogovarjali
s predsednikom celjskega
izvršnega sveta Jožetom
Zimškom.
Zimšek pravi, da je
predstavnike sindikata
res sprejel na krajši pogo-
vor, na katerem jim je
predstavil problematiko
celjskega gospodarstva.
»Vendar pa so bile moje
izjave na tem pogovoru
povsem nasprotne tiste-
mu, kar je Orlova kasneje
trdila na novinarski kon-
ferenci. Ni res, da nima-
mo vizije o nadaljnjem
razvoju kovinsko prede-
lovalne — industrije, saj
sem Orlovi povedal, da
načrtujemo razvoj Celja
kot močnega obrtnega
središča z jedrom na se-
danji lokaciji železarne
v Štorah. Kot član uprav-
nega odbora Železarne
sem se tudi zavzemal za
nadaljnji razvoj te dejav-
nosti. Izvršni svet se ne
želi negativno vključevati
v razreševanje razmer
v gospodarstvu, pač pa
želi z njim tvorno sodelo-
vati, saj se zavedamo, da
brez močnega gospodar-
stva ni močne občine,«
meni Zimšek.
Ob koncu dodaja, da je
bil doslej pri njem vsak
dobrodošel, v bodoče pa
predstavnikov Neodvis-
nosti ne namerava več
sprejeti.
TC
Preseganje lokalnosti
V Sloveniji se večina za
vso državo pomembnih usta-
nov kopiči v Ljubljani. S tem
so ostala središča, zlasti Ce-
lje in Maribor, vedno bolj
nezadovoljna.
To je bil tudi osnovni ra-
zlog, zaradi katerega so se
prejšnji mesec zbrali v Celju
predstavniki občin Celje in
Maribor, ki sta jih vodila žu-
pana Anton Roječ in Magda-
lena Tovornik. Ko so izme-
njali poglede na bodočo lo-
kalno samoupravo, so ugoto-
vili, da še vedno ne rešuje na
zadovoljiv način položaja lo-
kalnih skupnosti in obeh
mest.
Kot pravi Anton Roječ,
v Celju želijo, da bi bile
v njem tudi takšne ustanove,
ki presegajo krajevne intere-
se. Podobne so želje Mari-
borčanov, zato so oblikovali
skupen predlog, po katerem
bi se sedež Ustavnega sodiš-
ča prenesel v Maribor, da bi
bil sedež Računskega sodiš-
ča v Celju (Celje je pred
2. svetovno vojno že imelo
sedež upravnega sodišča), da
se Visoka šola za gostinstvo
in turizem organizira v okvi-
ru mariborske univerze, se-
dež šole pa se postavi v Celje,
da se sedež slovenskega
elektrogospodarstva vrne
v Maribor in da se sedeži po-
morskih inštitucij locirajo
na obali.
~ vseh teh predlogih so
predstavniki občin seznanili
svoje regijske poslance v dr-
žavnem zboru z željo, da jim
pomagajo do uresničitve
predlogov. Da pa ne bo šlo
zlahka, dokazuje že Družba
za gradnjo avtocest Sloveni-
je, ki ima formalno sicer se-
dež v Celju, a zaradi števil-
nih ovir v njem ne more in ne
more zaživeti.
MBP
Tudi Braslovče občina
O samostojni občini razmišljajo tudi v sedanji krajevni skup-
nosti Braslovče.
Pretekli teden so se sestali člani komisije za lokalno samou-
pravo, na sestanku pa so sodelovali tudi predstavniki strank, ki
delujejo v kraju. V prihodnjih dneh naj bi se Braslovčani sestali
še s predstavniki KS Letuš in Gomilsko, sai naj bi skupaj
oblikovali eno občino s sedežem v Braslovčah. Ce se na Gomil-
skem in v Letušu ne bi odločili za priključitev k Braslovčam,
bodo v tej krajevni skupnosti sami nadaljevali aktivnosti za
pridobitev občinskega središča.
TT
Na Konjiškem le tri občine?
Poslanci v Slovenskih Konjicah se preteklo sredo niso zbrali
v zadostnem številu za normalno skupščinsko delo, kljub temu
so veliko pozornosti namenili novi lokalni samoupravi.
Razprave so bile dokaj burne, poslance pa so seznanili
z rezultati prvih zborov krajanov. Na območju sedanje občine se
bodo najverjetneje izoblikovale tri občine, konjiška, zreška in
vitanjska. Ločam bližnje krajevne skupnosti so bile na zborih
krajanov mnenja, da bi bilo bolje, če ostanejo v občini Sloven-
ske Konjice in ne Loče, kot sicer želijo Ločani. Podobno se
dogaja Tepanju, ki bi tudi želelo biti občina. Za oblikovanje
zreške in vitanjske občine bo sporna predvsem Rogla, ki spada
v katastrsko občino Vitanje, že dolga leta pa vanjo vlaga zreško
podjetje Unior.
F	TASK
Staro Velenje samostojna občina
Nedelja je bila v Starem Ve-
lenju »volilni dan«. Krajani so
odločali dvakrat, o bodoči lo-
kalni skupnosti in o nado-
mestnem kandidatu za zbor
krajevnih skupnosti v velenj-
ski skupščini.
Glede nove skupnosti so
krajani Starega Velenja na re-
ferendumu izbirali med tremi
možnosti. Največ, kar 53 od-
stotkov krajanov se je odločilo
za Staro Velenje kot samostoj-
no občino. V sedanji velenjski
občini bi še naprej živelo 35
odstotkov krajanov Starega
Velenja, v skupnosti okoliških
krajev, ki mejijo na Staro Ve-
lenje, pa bi živelo nekaj manj
kot 12 odstotkov krajanov.
Za delegata v zbor KS SO
Velenje so krajani izbrali
Franca Sever ja, zanj je glaso-
valo 186 ljudi oziroma 47 od-
stotkov volivcev.
US
Preveriti odpise dohodnine
Pod drobnogled tudi delo posebne komisije
Minuli ponedeljek so se se-
stali člani konjiške vlade in
med drugim razpravljali o od-
pisu dohodnine za lansko leto.
Člani konjiške vlade so na
prejšnji seji zavrnili predlog
za odpis dohodnine in menili,
da je stvari treba ponovno
proučiti. Imenovali so posebno
komisijo, v njej so bili tudi
predstavniki krajevnih skup-
nosti in socialne službe. Komi-
sija se je sestala dvakrat, od
prvotne vsote milijon 380 tisoč
tolarjev so člani odobrili odpis
v višini dobrih 748 tisoč tolar-
jev. Pri obravnavi prošenj so
upoštevali nezaposlenost, niz-
ke osebne dohodke, število ne-
preskrbljenih otrok in podob-
ne kriterije. Vendar je vlada
menila, da je treba preveriti
delo komisije, predloge za od-
pis pa bodo potrjevali na eni
prihodnjih sej.
Nadalje so Konjičani spreje-
li sklep o prenosu določenih
nalog zaščite in reševanja na
operativne gasilske enote, kar
je v skladu z odredbo ministr-
stva za obrambo. Oprema je že
sedaj v gasilskih enotah, ven-
dar se po popisu vodi ločeno,
poslej pa bo formalno lastni-
štvo prenešeno v gasilske eno-
te. Za civilno zaščito naj bi
finančna sredstva zagotavljala
država, jasno pa je, da bo teh
sredstev občutno manj kot do-
slej.
Na tokratnem zasedanju je
konjiška vlada razpisala še
javna dela za letošnje leto.
V projekt naj bi bilo vključe-
nih 51 delavcev različne izo-
brazbene strukture, dela pa
bodo trajala od 7 mesecev do
enega leta. Z javnimi deli bodo
v konjiški občini sodelovali pri
zaščiti kulturne in naravne de-
diščine, na področju turizma
in socialnih dejavnostih.
S svojimi delavci pa se občina
vključuje tudi v nekatere re-
gijske programe.
JH
Člani konjiške vlade so tokrat
razpravljali tudi o predlogu,
po katerem naj bi v občini pro-
glasili gozd s posebnim name-
nom. Gozd, za katerega so
značilni 300-letni orjaški hra-
sti, naj bi služil predvsem v tu-
ristične in učne namene.
V Mozirju še
zbori
V mozirski občini so zaradi
pomanjkanja časa malce spre-
menili datume zborov kraja-
nov, na katerih se naj bi odlo-
čali o referendumskih ob-
močjih.
Doslej so zbora krajanov
pripravili v Solčavi in Nazar-
jah, kjer so se krajani odločili
za samostojno občino. Včeraj,
v sredo po zaključku redakci-
je, so o referendumskem ob-
močju odločali krajani Nove
Štifte, danes, v četrtek 3. fe-
bruarja, pa se bodo sestali
krajani Bočne in Šmartnega
ob Dreti.
Mozirjani se bodo na zboru
krajanov srečali jutri, v petek
4. februarja, v nedeljo 6. febru-
arja pa bodo zbori krajanov
v Lučah in v Gornjem Gradu
ter na Ljubnem in na Rečici.
US
Št. 5 - 3. februar 1994
4
Nič kaj obetaven začetek leta
Položaj delavcev je vse slabši, opozarja svobodni sindikat	_
Razmeram v celjskih podjetjih je
bila namenjena tiskovna konferen-
ca, ki so jo v ponedeljek sklicali
predstavniki območnega svobodne-
ga sindikata. Med drugim so spre-
govorili tudi o dogajanjih v Emovi
družbi Posoda.
Po oceni sekretarja Ladislava
Kaluže se razmere v nekaterih po-
djetjih ná Celjskem, še zlasti pa so-
cialni položaj delavcev, vse bolj za-
ostruje. Že novembra je delež brez-
poselnih znašal 15 odstotkov, pri
čemer pa ni upoštevano odpuščanje
v Štorah, niti v celjskem Emu. »Ob
tem smo sindikati,« je dejal Kaluža,
»potisnjeni v čudno igro, ki se doga-
ja v Sloveniji. Čeprav smo želeli
prispevati k izboljševanju razmer,
še vedno vlada status quo na po-
dročju socialnega pakta. Vlada si-
cer zatrjuje, da želi skleniti socialni
pakt, vendar hoče takšen socialni
pakt, kot si ga sama predstavlja. Mi
smo za pogajanja, vendar ne za po-
gajanja z ultimati, predvsem pa
zahtevamo, da se z zakonodajo ure-
di pravni položaj delavcev in tistih,
ki postajajo žrtve sedanjih gospo-
darskih razmer.«
O razmerah na Celjskem je Kalu-
ža povedal, da so najslabše trenutno
v kovinski in elektro industriji ter
gradbeništvu, kjer se srečujejo z ve-
likim pomanjkanjem dela, zaradi
konkurence iz vzhodnih in azijskih
držav pa se razmere slabšajo v tek-
stilni in usnjarsko predelovalni in-
dustriji. Po zbranih podatkih, ki jih
je nanizal Drago Mravljak, je šlo
lani na Celjskem v stečaj 10 podje-
tij, kjer je bilo skupno zaposlenih
1594 delavcev. Za te delavce posku-
šajo v sindikatu izterjati neizplača-
ne plače, razliko do kolektivne po-
godbe, odpravnine, jubilejne nagra-
de, regrese za letni dopust ter doku-
pe zavarovalne dobe. Letos so šla
v stečaj še tri podjetja in sicer Hme-
zad Nizke gradnje, Oprema Celje
ter Hmezad PSC Servis Žalec. Na-
povedan stečaj Ema Posode pa raz-
mere na Celjskem bistveno poslab-
šuje, ocenjujejo v svobodnem sindi-
katu.
IB
Minuli teden so se predstavniki sin-
dikata pogovarjali z delavci Ema
Posode in predstavniki komanditne
družbe Tecum, ki naj bi prevzela
sanacijo Posode. Končna odločitev
je zaenkrat v rokah Koržetovega
sklada, kot so povedali na tiskovni
konferenci, pa si tudi v sindikatu
prizadevajo, da bi v republiki zago-
tovili 315 milijonov tolarjev obrat-
nih sredstev, kolikor bi jih po oceni
Tecuma potrebovali za ponoven za-
gon proizvodnje v novi družbi Emo
Eterna. Kot so povedali predstavni-
ki območnega sindikata pa so zapo-
sleni v Posodi na zboru delavcev
zahtevali revizijo poslovanja za čas,
ko je Posoda prešla pod državno
streho.
Po podatkih sindikata se razmere
nekoliko izboljšujejo v Ingradu,
kjer je upravni odbor pred kratkim
sprejel program sanacije, ta pa te-
melji na prisilni poravnavi in fi-
nančni reorganizaciji. Ingrad naj bi
zaposloval 660 delavcev, za tolikšno
število zaposlenih so v letošnjem le-
tu pridobili dela, za približno 100
delavcev pa ustanavljajo invalidsko
delavnico. Še vedno pa bo v tem
podjetju približno 200 viškov,
v glavnem bodo to režijski delavci.
Gorenje v Turčijo
Generalni direktor tur-
ške grupacije Ihlas Ah-
met Turgal in generalni
direktor Gorenja Gospo-
dinjskih aparatov Jože
Stanič sta pred dnevi
v Velenju podpisala po-
godbo o sodelovanju.
S tem naj bi se Gorenje
tudi v Turčiji začelo uve-
ljavljati na področju bele
tehnike. Pogodba predvi-
deva izvoz Gorenjeve be-
le tehnike in skupno po-
stavitev montažnice pral-
nih in pomivalnih strojev
v Turčiji. Letos naj bi za
Ihlas izdelali 60 tisoč ve-
likih gospodinjskih apa-
ratov.
Vitanjski LIP
uspešno posluje
Podjetje Lip kosovno
pohištvo Vitanje je majh-
no podjetje, ki se je pred
dvema letoma in pol z re-
organizacijo ločilo od po-
djetja LIP Slovenske Ko-
njice. V podjetju je zapo-
slenih 49 delavcev, režijo
pa so zmanjšali na mini-
mum, saj imajo le tri re-
žijske delavce. Sicer pa
v tem kolektivu izdeluje-
jo kredence in viseče
omarice iz masivnega bo-
rovega in smrekovega le-
sa. Večino proizvodnje
- kar 86 odstotkov - izvo-
zijo v Nemčijo, Francijo,
Švedsko, Norveško in
v nekatere azijske države.
Letos načrtujejo, da bodo
izvozili za 800 tisoč ame-
riških dolarjev svojih
proizvodov. Obenem se
v podjetju pripravljajo
tudi na lastninjenje, od-
ločili so se za notranji
odkup.
Pultarjeva
v Topolšici
Območna gospodarska
zbornica Velenje bo jutri,
v petek, organizirala po-
svet s tamkajšnjimi go-
spodarstveniki. Pogovo-
ra, ki se bo v hotelu Vesna
v Topolšici začel ob
13. uri, se bo udeležila tu-
di ministrica za delo Joži-
ca Puhar.
Ponovno javna
dražba
Stečajni upravitelj po-
djetja LIP Inženiring Slo-
venske Konjice Janko
Kovač bo 15. februarja
ponovno poskušal proda-
ti upravno stavbo in dva
poslovna pavilijona. Prva
dražba je bila decembra,
takrat je bila izklicna ce-
na 1,2 milijona nemških
mark, vendar dražba ni
bila uspešna. LIP Inženi-
ring dolguje 13 milijonov
tolarjev, za ta dolg pa je
vložilo tožbe 40 upnikov.
Največji upniki so bivši
zaposleni. Stečaj bo
predvidoma zaključen do
konca prvega polletja,
upniki pa bodo poplačani
le v primeru, če bo dražba
uspela.
IB
Seminar v Gorenju
Pretekli teden se je v Gorenju pričel prvi seminar
s področja hladilno-zamrzovalne in klimatizacijske
tehnike. Udeležilo se ga je 40 projektantov, konstruk-
torjev, montažerjev in serviserjev. Seminar se bo nada-
ljeval še v tem mesecu, pripravlja pa ga Izobraževalni
center Gorenja.	ML
Za slovensko-češko sodelovanje
Pretekli teden je veleposlanik Zvone Dragan obiskal
češko tovarno traktorjev Zetor v Brnu. Pogovora sta se
udeležila tudi direktor Gorenje Beteiligung Ivan Vitežnik in
direktor Gorenje Trgovina Alojz Kovše.
V pogovoru so povedali, da je Gorenje eden najbolj
pomembnih partnerjev Zetorja, ki se s svojimi izdelki pred-
stavlja v 50 državah. V tovarni že preučujejo možnosti, da bi
sestavne dele za njihove traktorje izdelovala tudi slovenska
podjetja. Veleposlanik Zvone Dragan je poudaril, da je
lahko Gorenje primer, kako naj bi po vzpostavitvi cone
svobodne trgovine na češkem trgu nastopala slovenska
podjetja. Slovenska podjetja se bodo češkemu gospodarstvu
in kupcem predstavila v letošnjem letu.	ML
V Polzeli lani uspešni_
Napletli skoraj 40 milijonov parov nogavic — Letos za naložbe
milijon in pol mark
Kljub težavnim gospodar-
skim razmeram so v podjetju
Polzela lani imeli dovolj de-
la. Za pravočasno izvršitev
pogodbenih obveznosti so
morali dodatno zaposliti no-
vo delovno silo. Število za-
poslenih so povečali za 4 od-
stotke, obenem so povečali
proizvodnjo za 5 odstotkov,
med večje uspehe pa prav
gotovo sodi prodor na ameri-
ško tržišče.
Vrednost izvoza so v Pol-
zeli lani povečali za 25 od-
stotkov, na tuje prodajo kar
80 odstotkov celotne proiz-
vodnje, prodajo na domačem
tržišču pa so uspeli povečati
za 10 odstotkov. Po oceni di-
rektorja Alojza Došlerja je to
za njihovo podjetje velik
uspeh, saj za nogavice velja
režim prostega uvoza, kon-
kurenca na domačem tržišču
pa je izredno močna. Kljub
težavnim gospodarskim raz-
meram nameravajo letos
spet povečati proizvodnjo in
prodajo na nemško, ameri-
ško, švicarsko ter nizozem-
sko tržišče za 15 odstotkov,
na domačem tržišču na naj
bi se prodaja povečala za 10
odstotkov. Te cilje bodo
uresničili z enakim številom
zaposlenih, načrtujejo pa
tehnološko posodobitev in
investicijo s partnerjem v vi-
šini milijon in pol nemških
mark. Nova naložba, ki bo
končana v prvi polovici leta,
bo omogočila tudi širitev
programa izdelave otroških
ter visoko kvalitetnih žen-
.skih in moških nogavic.
TT
Tudi letos v Polzeli načrtujejo povečanje proizvodnje in prodaje.
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 2. 2. 1994
Št. 5 - 3. februar 1994^
51
Suho sadje se vrača
v slovenske domove
»Naravno suho sadje cenijo predvsem v zdraviliščihpravi
Stane Lesnika
Na številnih slovenskih
domačijah so nekoč sušili sa-
dje. Ta lepa in tudi koristna
navada naših babic je potem
marsikje utonila v pozabo,
v zadnjem času pa se suho
sadje vse pogosteje vrača
v slovenske domove. S suše-
njem sadja se ukvarja tudi
Šentjurčan Stane Lesnika.
Domača In tuja
ponudba
Stane Lesnika je agronom.
V svoji hiši na Ipavčevi 49 si
je uredil potrebne prostore
in pred kratkim začel proiz-
vodnjo suhega sadja, dejav-
nost, ki ima v Sloveniji že
bogato tradicijo. »Nekoč so
sadje sušili na kmečkih pe-
čeh ali pa v posebnih sušilni-
cah, ena teh starih sušilnic je
menda obnovljena edino
v Litiji,« je povedal Lesnika.
»Suho sadje so ljudje hranili
za zimo, otroci so ga nosili
v šolo, pastirji na pašo, go-
spodinje so ga ponudile ob
praznikih. To je bila poceni
hrana na kmetijah, pa še
zdrava obenem. Po vojni je
ta običaj utonil v pozabo, na
tržišču so se pojavile suhe
slive z juga, pa fige in datelj-
ni, domačega sadja pa sko-
rajda ni bilo.«
Po Lesnikovem mnenju
povpraševanje po suhem sa-
dju v zadnjih letih spet na-
rašča, oživljajo tudi nekateri
stari običaji, ponudba sadja
pa je različna. »Eno je sadje,
pripravljeno na klasičen na-
čin v raznih sušilnicah ali na
pečeh. To so klasični postop-
ki, sadje je v glavnem ne-
olupljeno, predvsem sušijo
jabolka. Takšno sadje je si-
cer dobro, je pa precej trdo.
Poleg tega je na naših pro-
dajnih policah mogoče najti
uvožene vrste predvsem juž-
nega sadja. Tudi to sadje je
lepo na pogled in dobrega
okusa, vendar ni povsem na-
ravno, ker mu proizvajalci
dodajajo velike količine
sladkorja.«
Nekaj ton na leto
Ko je Lesnika raziskoval
razmere na tržišču, je ugoto-
vil, da bi bilo zanimivo po-
nuditi domače sadje, ki pa bi
bilo bolje obdelano, še lepše
na pogled in mehkejše. »Za-
čel sem lani, najprej sem su-
šil breskve, kasneje hruške,
pa banane in jabolka. To so
zaenkrat štiri vrste sadja, ki
sem jih tehnološko dodelal.
Obenem sem registriral tudi
podjetje Lesa, letos pa na-
meravam ponudbo razširiti
še s slivami in marelicami.«
Lesnika dela sam, poma-
gajo mu le družinski člani,
kasneje pa namerava vsaj ob
konicah pridobiti še kakšno
pomoč. »Kakšna velika in-
dustrijska proizvodnja,» za-
trjuje, »ne pride v poštev, ker
je veliko ročnega dela, nekaj
ton na leto bi pa lahko na-
redil.«
Čeprav nekateri menijo,
da je za sušenje primerno
slabše sadje, se Lesnika
s tem ne strinja. »Seveda se
tudi manj kakovostno sadje
lahko suši, vendar iz takšne-
ga sadja ni kvalitetnega pro-
izvoda. Sam v glavnem ku-
pujem sadje prve kvalitete,
običajno se obračam direkt-
no na proizvajalce, kjer je to
mogoče. Banane so seveda
uvožene, breskve s Primor-
ske, jabolka in hruške iz Slo-
venskih Goric, po marelice
bo zaradi manjše ponudbe
doma najbrž treba v sosed-
njo Madžarsko ali kam dru-
gam. Pomembno je, da je sa-
dje ravno prav zrelo. Če je
zeleno, tudi suho sadje ni
uporabno, če je preveč zrelo,
pa spet ne gre.«
Lastna sušilnica
Zanimanje med kupci,
pravi Lesnika, je precejšnje.
Suho sadje zelo radi vklju-
čujejo v svojo ponudbo v po-
sameznih zdraviliščih, ker je
brez sladkorja, strokovnjaki
pa tudi trdijo, da dobro vpli-
va na prebavo. Poleg tega
prve izkušnje kažejo, da po
suhem sadju radi posegajo
v podjetjih, kjer ga ponujajo
poslovnim partnerjem ob
obiskih. Podjetje Lesa sode-
luje še z Mercatorjem, Inter
Sparom in nekaterimi drugi-
mi trgovinami, na Celjskem
so poslovne vezi navezali
z Dobrino. »Večjih tržnih
aktivnosti se niti nisem lote-
val. Preprosto zato, ker je
vsa proizvodnja, ki sem jo
naredil, že prodana. Zdaj su-
šim jabolka, banane oziroma
tisto, kar je pač na voljo na
tržišču, tako da bom lahko
oskrboval vsaj glavne ku-
pce,« dodaja sogovornik.
Sušenje sadja pa še zdaleč
ni preprosto in hitro opravi-
lo. »Marsikaj je potrebno
storiti: od pranja, lupljenja,
rezanja, namakanja v citron-
ski kislini, da sadje obdrži
barvo, pa do sušenja, izena-
čevanja vlage, pakiranja
v večjo in zatem še manjšo
ekološko embalažo, v kakšni
je sadje potem na voljo ku-
pcem. Celoten proces je tre-
ba skrbno spremljati, da je
proizvod neoporečen.« Samo
sušenje traja približno en
dan, sadje pa suši v posebni
sušilnici, ki jo je sam skon-
struiral. »Sušilnic na tržišču
ni, pri nas jih sicer delajo
v Posavju, vendar so te sušil-
nice za hoby malce preveli-
ke, za proizvodnjo pa pre-
majhne, niti niso energetsko
najbolj racionalne. Zato sem
si sušilnico naredil sam, ka-
paciteta znaša do 400 kilo-
gramov svežega sadja na
dan.« KLjub dobri sušilnici
pa sušenje sadja ni pre-
prosto.	IRENA BAŠA
Foto: EDO EINSPIELER
Stane Lesnika: »Za kilogram suhega sadja je potrebno približno
10 kilogramov svežega sadja.*
Poravnava dolga
do JE
LJUBLJANA, 1. febru-
arja (Večer) - Hrvaška mo-
ra do konca tedna porav-
nati 10 milijonov mark dol-
ga do Jedrske elektrarne
Krško. Do konca januarja
je poravnala 4 milijone
DEM, tako da njen dolg
znaša še 40 milijonov
DEM.
Žirinovskemu
odrekli gostoljubje
LJUBLJANA, 28. janu-
arja (Delo) - Slovensko zu-
nanje ministrstvo je Vladi-
mirju Žirinovskemu odre-
klo gostoljubje zaradi krše-
nja javnega reda in miru
njegovega spremstva na
Bledu, vendar Žirinovski
ne namerava predčasno za-
pustiti Slovenije. Tudi Ru-
sko zunanje ministrstvo pa
je odgovorilo, da se v to ne
bo vmešavalo.
Postopek začeti
znova
LJUBLJANA, 28. janu-
arja (Delo) - Zakonodajni
postopek za zakon o refe-
rendumu bo treba začeti
znova, so ugotovili v držav-
nem zboru. Prišlo je na-
mreč do proceduralnega
spodrsljaja, saj zakona niso
izglasovali z dvotretjinsko
večino.
Primeren kandidat
za ministra
LJUBLJANA, 31. janu-
arja (Delo) — Parlamentarni
odbor za infrastrukturo in
okolje je po dveinpolurnem
»zasliševanju« ocenil Niko-
laja Rožiča kot primernega
za mesto ministra za okolje
in prostor.
Krajani dosegli
svoje
PLANINA PRI RAKE-
KU, 30. januarja (Delo)
— Med krajani se umirja na-
elektreno ozračje zaradi
nameravane ustanovitve
skupnosti Srečanje za
zdravljenje in rehabilitaci-
jo bivših zasvojencev. Po
odločitvi don Pierina, da se
v hišo št. 3 ne bo vselilo
osem fantov, bivših zasvo-
jencev, so krajani odstrani-
li traktorske prikolice,
s katerimi so zaprli dostop
do hiše.
Kako bi volili
v nedeljo
LJUBLJANA, 31. janu-
arja (Dnevnik) — Dnevniko-
va anketa, katero stranko
bi ljudje volili, če bi bile
volitve naslednjo nedeljo,
je pokazala, da se je največ
odločilo za LDS, sledijo pa
SKD, SLS, ZLSD in DS.
Umik podpisanega
sporazuma
LJUBLJANA, 31. janu-
arja (Delo) - Besedili slo-
venskega in italijanskega
sporazuma o sodelovanju
v boju proti trgovanju
z mamili in organiziranim
kriminalom se ne skladata
povsem. V italijanskem
sporazumu manjka stavek,
ki govori o varovanju oseb-
nih podatkov. Parlamen-
tarni odbor za mednarodne
odnose meni, naj državni
zbor sporni sporazum
umakne z dnevnega reda,
dokler vlada ne odloči dru-
gače.
I NOVO NA BORZI
Vzajemni sklad
Na torkovem borznem se-
stanku je bilo za 3,5 mio DEM
prometa. V glavnem se je trgo-
valo z delnicami. Pri obvezni-
cah so tečaji tako visoki, da za
investitorje niso več zanimive.
Tu mislim predvsem na repu-
bliški obveznici. Pri nekaterih
drugih obveznicah pričakujem
še porast tečajev. Vprašanje pa
je, če se bo to res zgodilo in
kdaj.
Tečaj treh delnic SKBR
(Stanovanjsko komunalne
banke-redne), MKZ (Mladin-
ske knjige Založbe) in SA-
LUS-a so presegli 30% omeji-
tev navzgor glede na enotni te-
čaj z dne 23. 7. 1993 oz. glede
na enotni tečaj, ki je bil dose-
žen ob zadnji 30% omejitvi
spremembe tečajev VP na
Borzi.
Glede na ponedeljkov sred-
nji tečaj sta največ porasli del-
nic S KB banke-redne za 5,7%,
prednostna za 4%. Z obema je
bilo prometa za 1,3 mio DEM.
Za vse te zgoraj omenjene del-
nice velja prepoved trgovanja
do objave ustreznega obvestila
v sredstvih javnega obvešča-
nja. SKB-banka je že v sredo
obvestila javnost, tako da v bi-
stvu trgovanje ni ustavljeno.
Pretekli teden so v držav-
nem zboru sprejeli dva po-
membna zakona, ki sta osnova
za ureditev razmer na področ-
ju trgovanja z vrednostnimi
papirji in vlaganji v investicij-
ske sklade. Tokrat vas želimo
kratko seznaniti z odprtim in-
vesticijskim skladom oziroma
vzajemnim skladom.
Ze iz samega imena je mogo-
če razbrati, da gre za investi-
ranje v sklad, kjer je riziko
tveganja razpršen na vse inve-
stitorje enako. To je tudi hkra-
ti največja prednost tovrstne-
ga investiranja. Od ostalih
prednosti nikakor ne smemo
pozabiti na to, da čas investi-
ranja nikakor ni vnaprej dolo-
čen, kar pomeni, da investitor-
ji lahko svoja vložena finanč-
na sredstva vnovčijo pri
upravljalcu vzajemnega skla-
da kadarkoli. Zakon zelo na-
tančno predpisuje v kakšne
vrednostne papirje sme uprav-
ljalec sklada vložiti sredstva,
ki jih je prejel od svojih
strank. Stranke oziroma inve-
stitorji ob vplačilu sredstev
dobijo potrdilo o nakupu dolo-
čenega števila enot. Temu po-
trdilu, ki ima status neke vrste
vrednostnega papirja pravimo
investicijski kupon vzajemne-
ga sklada. Zakonsko je točno
predpisano kaj vse mora vse-
bovati, vse s ciljem kar najbolj
zaščititi investitorja. Vredno-
sti enot se spreminjajo in mo-
rajo biti javno objavljene.
Izračun trenutne vrednosti ene
enote kupona ali točke kot te-
mu po starem nekateri rečejo,
mora temeljiti predvsem na
uradno objavljenih tečajih
vrednostnih papirjev in tečaju
valut Banke Slovenije.
V Celju smo s 1. 2. 1994 za-
čeli vpisovati enote vzajemne-
ga sklada »HERMAN CELJ-
SKI«. V prihodnjih prispevkih
vas bomo seznanjali z rastjo
vrednosti tega sklada in vam
ga podrobneje predstavili. Že
sedaj so vam na voljo pravila
upravljanja vzajemnega skla-
da HERMAN CELJSKI in po-
trdila o vpisu oziroma nakupu
investicijskih kuponov v na-
šem podjetju.
Prijave za obrtno cono
V velenjski Stari vasi naj bi zrasla obrtna cona,
vendar bo potrebno za pripravo zemljišča odšteti še
precej sredstev. Glede na to, da v občinski vladi še niso
znani interesenti, so se odločili, da bodo objavili razpis
za podjetnike ali obrtnike, ki bi delali v Stari vasi.
V vladi namreč ne vidijo smisla, da bi še naprej urejali
zemljišče, če ne bo dovolj zainteresiranih.
US
Gorenje v Turčiji
V kratkem bo Gorenje Go-
spodinjski aparati začelo iz-
važati v Turčijo. Pretekli te-
den sta generalna direktorja
Gorenje Gospodinjski apa-
rati in grupacije Ihlas Ahmet
Turgal podpisala pogodbo
o sodelovanju.
Obe grupaciji bosta v Tur-
čiji postavili skupno mon-
tažnico pralnih in pomival-
nih strojev, Gorenje pa bo na
turškem trgu sodelovalo z iz-
delki pralno-pomivalne, ku-
halne in hladilno-zamrzo-
valne tehnike. Prvih 5 tisoč
izdelkov naj bi v Turčiji pro-
dali že aprila, do konca leta
pa naj bi jih po pogodbi pri-
bližno 60 tisoč. Za naslednja
leta načrtujejo skokovito
rast prodaje.
ML
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-Podjetje Tehnopro d.o.o.
Ljubljana nudi zamrznjene
višnje, brinove jagode in bri-
novo olje. Informacije:
tel. 061/315-984 (Janja Skala).
- Podjetje ERA Elektro Ki-
dričevo nudi elektronske regu-
latorje razsvetljave za vse vr-
ste svetil do 3 X 28 kW moči,
regulatorje za ventilatorje,
elektronske releje (časovne,
intervalne, pretokovne in pre-
napetostne z velikimi toleran-
cami napajanja), digitalne pri-
kazovalnike in regulatorje za
temperaturo ter relativno
vlažnost, tlak in prečiščevanje
odpadlih voda. Informacije:
tel. in fax 062/796-792 (Boži-
dar Palčar).
-Podjetje GMP INC Novo
mesto vabi vsa slovenska po-
djetja in obrtnike, ki želijo iz-
važati v Veliko Britanijo in
druge zahodnoevropske drža-
ve, k poslovnemu sodelovanju.
Urejen prevoz in tržišče. In-
formacije: tel. 068/26-078 in
fax 068/26-073 (Peter Humar).
-	Podjetje Frast d.o.o. Kranj
nudi v strogem centru mesta
Kranja cca 900 m2 poslovnih
prostorov v treh etažah. Pro-
stori so adaptirani, primerni
za predstavništva, zavaroval-
nice ali veleblagovnice. Možen
nakup po etažah ali celotne
zgradbe. Informacije: tel. 064/
242-651 in fax 064/631-355
(Dušan Blažič).
-	Inštitut za varilstvo Ljub-
ljana nudi prostega robota za
varjenje vseh vrst izdelkov. In-
formacije: tel. 061/16-82-533
in fax 061/349-282 (Janez
Tušek).
-	Ladjedelnica Izola d.o.o.
Shipyard Yachting center Izo-
la nudi servis in hrambo plovil
na kopnem. Urejena in nadzo-
rovana hramba preko 100 plo-
vil, vsakovrstna popravila in
servisi, dvigi in spusti plovil
ter visokotlačno pranje. In-
formcije: tel. 066/63-321 in fax
066/63-915 (Irena Ferran,
Emil Pugelj).
-	PodjetjeMaja Ribnica nudi
bombažne nogavice art. 99100
in 99120 ter volnene nogavice
art. 99200, pakirane v PVC
vrečke. Možne barve: bela, čr-
na, bordorjava, siva, modra,
rjava in temnozelena. Infor-
macije: tel. 061/860-231 (Janez
Topolnik).
Povpraševanje:
- Proizvodno podjetje Inpo
d.o.o. Ljutomer išče partnerja
za sovlaganje v razširitev in
modernizacijo proizvodnje pa-
pirnatih (špecerijskih in ma-
nufakturnih) vrečk. Informa-
cije: tel. 069/83-031 in fax 069/
82-593 (Anica Ivanič).
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int. 290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
Št. 5 - 3. februar 1994^
16
Dodatno breme na
občinskih plečih?
Lastninjenje komunalnih podjetij na Celjskem
Lani junija so sprejeli Za-
kon o javnih gospodarskih
službah, ki določa, da mora-
jo obstoječa javna in druga
podjetja na področju gospo-
darskih služb izdelati sez-
nam infrastrukturnih objek-
tov in naprav ter drugih
sredstev, ki postanejo last
občine, ugotovijo družbeni
kapital in delež, ki postane
last občine.
Za delež družbenega kapi-
tala, ki ne postane občinska
last, lahko podjetja od izvrš-
nega sveta zahtevajo soglas-
je, na tej podlagi pa izvedejo
lastninjenje v skladu z Zako-
nom o lastninskem preobli-
kovanju podjetij. Druga
možnost je, da ta del podjet-
ja skupno s sredstvi in nejav-
nimi dejavnostmi izločijo in
ustanovijo novo podjetje, ki
se v nadaljevanju zopet last-
nini po določbah ustreznega
zakona. Skrajni rok za ra-
zrešitev lastninskih vprašanj
je bil začetek januarja, za-
konski rok za reorganizacijo
podjetij pa je april.
Seveda je na našem ob-
močju kar precej javnih go-
spodarskih služb, v tej temi
smo se dotaknili predvsem
komunalnih podjetij. V ko-
munalnih podjetjih pravijo,
da je nova zakonodaja odsev
sprememb v družbi nasploh,
še posebej pa odraža nov od-
nos do lokalnih skupnosti in
varstva okolja. Bodoče lo-
kalne skupnosti naj bi na-
mreč med drugim dobile iz-
virne pristojnosti na področ-
ju zagotavljanja dobrin in
storitev, ki so nujen pogoj za
zadovoljevanje komunalnih
potreb. Gre za področja vo-
dooskrbe, komunalnih od-
padkov, odpadnih voda,
vzdrževanje javnih površin,
cest in podobno. Vse večji je
tudi poudarek na komunalni
energetiki in varstvu okolja
nasploh. Država se v ta po-
dročja naj ne bi več pretira-
no vmešavala, postavila bo
le normative in standarde,
podobne tistim čez mejo.
Neka splošna ocena je tu-
di, da komunalna podjetja
tarejo izgube. Krivdo za to
delno pripisujejo zamrznje-
nim cenam na področju ko-
munalnih storitev, iz tega pa
izvira pomanjkanje sredstev
za vzdrževanje, še bolj pa za
investicije v komunalno in-
frastrukturo. V novi zakono-
daji naj bi občine postale
lastnice te infrastrukture. To
praktično pomeni prenos
bremena, iz tega pa izhaja
veliko vprašanje, kako priti
do ustreznih finančnih virov.
Poslej lahko vsaka občina
ustanovi svoje komunalno
podjetje. Vendar v večini se-
danjih komunalnih podjetij
dvomijo, da smo tako bogati,
da bi si lahko to privoščili.
Življenje nas sili in nas bo še
naprej v skupno reševanje
nekaterih komunalnih za-
dev. In kakšen je položaj
v posameznih občinah?
Lastninjenje tako...
Celjski izvršni svet je
o predlogu organiziranja go-
spodarskih javnih služb
v občini z osnutkom odloka
govoril že sredi decembra in
ga poslal v obravnavo občin-
ski skupščini. Takrat je ob-
činska vlada ugotovila, da
gre za spremembe, ki naj bi
predvsem razmejile izvaja-
nje in odločanje na področju
javnih služb. Še prej pa je
treba urediti lastninjenje
v podjetjih, ki opravljajo te
službe. Ocenili so, da bo ob-
čina imela večinski delež
v Javnem podjetju Komuna-
la Celje, saj je lastnica v nje-
nih poslovnih enotah Vodo-
vod, Javne naprave, Toplot-
na oskrba, Pokopališka služ-
ba, Plinarna ter Ceste kana-
lizacije. Pri slednjih dveh ve-
lja to le za neizločen del,
medtem ko bo imela občina
v izločeni trgovini s plinom
in servisom Plinarne 30-od-
stotni delež, v izločenem de-
lu Cest kanalizacij pa 28-od-
stotni delež. V drugih po-
djetjih z javnimi gospodar-
skimi službami je treba ugo-
toviti deleže, ki niso v lasti
občine in jih bo mogoče last-
niniti, kar pomeni, da bodo
v končni fazi ta podjetja
v mešani lasti.
Sicer pa naj bi po predlogu
o organiziranosti sedaj ene-
ga javnega podjetja Komu-
nala ustanovili več novih
javnih in tržnih podjetij.
Javno podjetje Vodovod
-	Kanalizacija in komunalno
odlagališče, Javno podjetje
Energetika, Tržnica Celje in
Javna snaga Celje bi bila
v celoti ali v večinski lasti
občine, medtem ko pri Tr-
govskem podjetju Butan
-	tehnični plini - servis ter
Gradbenem podjetju Nizke
gradnje, vzdrževanje cest in
storitev za večinski delež ob-
čina ni zainteresirana, saj se
dejavnosti opravljajo na tr-
gu. Omenjena reorganizacija
naj bi se v celjski Komunali
končala do začetka letošnje-
ga aprila.
Javno podjetje Komunala
v Mozirju se že nekaj časa
otepa s hudimi težavami. Pri
reorganizaciji zamujajo, kri-
vijo pa predvsem bivši izvrš-
ni svet, saj se ni izreke]
o gradivu, ki so ga v Komu-
nali pripravili. IS je le ime-
noval komisijo, ki je pretre-
sla razmere v podjetju in pri-
pravila predlog bodoče orga-
niziranosti, razmere pa jt
pregledala tudi SDK. Po IS
naj bi se izločil profitni de'
podjetja, ves postopek pa j(
treba izvesti po hitrem po-
stopku. Tudi v Komunal
«
predlagajo, da podjetje čim-
prej reorganizirajo. To po-
meni, da bi čimprej ukinili
vse dejavnosti, ki niso komu-
nalnega značaja in da ime-
nujejo upravni odbor, ki bi
ga sestavljali predstavniki
sedanjih KS oziroma bodo-
čih občin.
Sicer v JP Komunala pra-
vijo, da bi bilo največ napo-
rov treba vložiti v ureditev
razmerij med občino in dru-
gimi sovlagatelji glede ob-
jektov in naprav, pripraviti
vse potrebne teze za reorga-
nizacijo podjetja, preverja-
nje že uvedenih ukrepov za
zmanjšanje stroškov poslo-
vanja, spremembo in dopol-
nitev registriranih dejavno-
sti, skladno z zakonodajo, in
pripraviti teze za celovito re-
šitev sistema financiranja na
področju komunalnih in
drugih javnih dejavnosti
v bodočih lokalnih skupno-
stih.
... in drugače
V šentjurskem Javnem ko-
munalnem podjetju so se od-
ločili za lastninjenje dela
družbenega kapitala, občina
pa ostane lastnik 83,8 od-
stotka celotnega družbenega
kapitala. Trenutno so v fazi
otvoritvene bilance, vsa
vprašanja pa so uredili
skupno z občinskim izvrš-
nim svetom.
Obrtno komunalno po-
djetje s sedežem v Rogaški
Slatini bo postalo stoodstot-
na last občine Šmarje pri
Jelšah. V podjetju so vso po-
trebno dokumentacijo že od-
dali in to v zahtevanih za-
konskih rokih. Zdaj so na vr-
sti v občinski stavbi, kjer
morajo pripraviti odlok
o ustanovitvi javnega po-
djetja. Pred petimi leti se je
»čista« komunalna dejavnost
iz takratnega Gokopa izloči-
la, v OKP pa ni ostalo poseb-
nih profitnih enot, ki bi
ustvarjale kakšen posebni
dobiček oziroma imele v la-
sti osnovna sredstva ali zem-
ljišča.
Podoben položaj je tudi
v Slovenskih Konjicah, saj je
Komunalno podjetje že ne-
kaj let čisto komunalno po-
djetje, torej bodo v prihodnje
ostali občinska last. V občini
Laško je IS že decembra po-
trdil deleže javnega podjetja
Komunala Radeče, medtem
ko so za Komunalo Laško
imenovali strokovno komisi-
jo, ki bo pregledala večinske
deleže. Vsekakor bosta ko-
munalni podjetji v večinski
lasti občine.
V	Komunalnem podjetju
Velenje so pretekli teden na
upravnem odboru imenovali
vršilca dolžnosti tržnih de-
javnosti in s tem izločili ne-
javni del iz komunalnega po-
djetja. Že z začetkom letoš-
njega leta sta oba dela priče-
la ločeno poslovati, vsi po-
trebni akti pa naj bi bili pri-
pravljeni v februarju. Potem
bo na vrsti lastninjenje tega
dela, ki je popolnoma
v družbeni lasti. Torej ostane
občina lastnik javnega po-
djetja, družbeno lastnino pa
bodo lastninili v skladu z za-
konom.
V	žalski občini so se pred-
stavniki Komunalnega po-
djetja in občine po dolgo-
trajnih usklajevanjih dogo-
vorili, da bo Javno podjetje
komunala 100-odstotno
v občinski lasti. V javnem
podjetju bodo skrbeli za vo-
dovod, kanalizacijo in čistil-
no napravo, vse ostale dejav-
nosti pa bodo na osnovi kon-
cesije podelili najboljšemu
ponudniku.
URŠKA SELIŠNIK
Za šolski tolar
LJUBLJANA, 27. janu-
arja (Dnevnik) — Državni
zbor je opravil drugo bra-
nje zakona o zagotavljanju
denarja za šolski razvojni
program. Sprejeli so dopol-
nilo skupine poslancev, ki
zmanjšuje prej predlaganih
30 milijard in pol na 27 mi-
lijard tolarjev in pol držav-
nega denarja za šole do leta
1999.
Zmanjšali
obrambna sredstva
LJUBLJANA, 27. janu-
arja (Dnevnik) - Poslanci
državnega zbora so preki-
nili drugo obravnavo zako-
na o tako imenovanem
obrambnem tolarju, spre-
jeli pa so večino predlaga-
nih dopolnil. Tako so pred-
videna sredstva za nakup
orožja zmanjšali za 20,4
milijarde tolarjev, čas za
izvedbo zakona pa podalj-
šali za dve leti.
Žirinovski prispel
LJUBLJANA, 27. janu-
arja (Delo) - Prvak ruske
liberalno demokratske
stranke Vladimir Žirinov-
ski se je po pristanku na
Brniku odpeljal proti Ble-
du, kjer bo pripravil novi-
narsko konferenco.
Jazbinšek odstopil
LJUBLJANA, 27. janu-
arja (Delo) - Minister za
okolje in prostor Miha Jaz-
binšek je sam odstopil in
tako je postal predlog za
njegovo razrešitev brez-
predmeten.
Predlagan nov
rokovnik za volitve
LJUBLJANA, 2 7. janu-
arja (Delo) — Komisija za lo-
kalno samoupravo je pri-
pravila nov rokovnik za iz-
vedbo volitev in oblikova-
nje novih občin. Po tem
predlogu naj bi bili zbori
krajanov v prvi polovici fe-
bruarja, referendumi ko-
nec maja, nove občine bi
ustanovili konec julija, vo-
litve bi bile konec novem-
bra, nova lokalna samou-
prava pa bi zaživela z no-
vim letom. Poslanci se
o tem še niso odločali.
Decembrski skok
piač
LJUBLJANA, 27. janu-
arja (Dele) - Po podatkih
SDK so se bruto plače v de-
cembru realno dvignile za
2,4 odstotka in so dosegle
kar 10,4 odstotka od celot-
ne vsote lanskih izplačil.
Čista plača je v povprečju
znašala 52.213 tolarjev,
najvišje povprečje pa so
imeli zaposleni v financah,
družbenih organizacijah in
skupnostih ter v izobraže-
vanju in kulturi.
Nov krog pogajanj
LJUBLJANA, 28. janu-
arja (Večer) - Po 10. febru-
arju naj bi se začel nov
krog pogajanj o socialnem
sporazumu. Vlada in zbor-
nica sta ga pripravljeni
podpisati takoj in naspro-
tujeta zavlačevanju, sindi-
kati pa menijo, da je seda-
nje besedilo nesprejemlji-
vo. Zato morajo pripraviti
besedilo novega sporazu-
ma, da se bodo pogajanja
lahko nadaljevala.
Le 50 SIT za parkiranje
V velenjski vladi so spremenili sistem parkiranja za
občinsko stavbo. Poslej bo treba za parkirišče plačati
le 50 tolarjev, ne glede na čas parkiranja. V vladi
pravijo, da pri tem parkirišču ni bil glavni namen
zaslužek, pač pa ureditev parkirnega režima.
US
Ne za dimnikarsko koncesijo
V velenjski občini so se odločili, da letos še ne bodo podelili
koncesije za opravljanje dimnikarskih storitev.
Tej odločitvi je botroval zakon o podeljevanju koncesij, ki se
v republiki še pripravlja. Zato se je velenjska vlada odločila, da
bodo občino razdelili približno na dva dela. Delo bosta oprav-
ljala Dimnikarstvo Ravne in Dimnikarstvo Pečnik. S to odloči-
tvijo so predvsem poskušali preprečiti, da bi ravensko podjetje
odpustilo dva delavca iz velenjske občine, ki ju ne bi mogli
zaposliti drugje.
US
»Tri lilije« v Debru
Vedno bližji je začetek
gradnje trgovsko — športnega
centra »Tri lilije« v Debru
pri Laškem. Gre za večna-
menski objekt, ki bo služil
športu in rekreaciji, trgovini
in gostinstvu. Športna dvo-
rana ne bo namenjena samo
bodočemu razvoju tudi vr-
hunskega športa v Laškem,
ampak bo služila potrebam
zdravilišča oziroma njegovih
pacientov in šolarjem, saj bo
v neposredni bližini v bodoč-
nosti stala nova šola.
K rojstvu pomembnega
objekta pomagajo trije: Pi-
vovarna Laško, Izvršni svet
občine Laško in Gradiš
gradbeno podjetje, ki je iz-
vajalec in nosilec pridobiva-
nja dokumentacije in dovo-
ljenja vključitve v gradnjo.
Delež občine bo vložek
v stavbno zemljišče v višini
38,800 milijonov tolarjev in
komunalno ureditev v vred-
nosti 72 milijonov tolarjev.
Že pred začetkom gradnje pa
je treba .med ostalim natanč-
no dogovoriti, kako bo s kas-
nejšim lastništvom objekta
in kdo bo zanj skrbel. Pri
Izvršnem svetu občine Laško
so mnenja, da je trgovsko
- športni objekt »Tri lilije«
lahko ena izmed pomemb-
nejših nematerialnih koristi
za občino. Nov objekt bo
vsekakor velika pridobitev
za Laško, ki se ob zdraviliški
in kulturni dejavnosti želi
razvijati tudi na področju
športa, trgovine in ostalega,
kar sodi k pomembnemu tu-
rističnemu kraju.
T.VRABL
Št. 5 - 3. februar 1994^
7
Oderuhi ali tržnlki?
Del celjskih obrtnikov ne zmore plačevati najemnin
Ali so najemnine za po-
slovne prostore v lasti celj-
ske občine oderuške ali pa
gre za normalne, tržno na-
ravnane izračune — o tem se
najemniki in lastnik verjetno
ne bodo nikoli poenotili.
Dejstvo je, da so prav najem-
nine pri nekaterih zasebni-
kih v Celju v zadnjem času
povzročile številne težave, iz
katerih ne vidijo izhoda. Ali
bo edina rešitev zanje ta, da
se bodo iz središča mesta
preselili na obrobje, kjer na-
jemnine niso tako visoke?
Tako namreč predlagajo od-
govorni za stanovanjsko go-
spodarstvo v Celju, ki so tudi
izdelali nova pravila za obli-
kovanje najemnin poslovnih
prostorov.
Do lanskega aprila je ve-
ljal star pravilnik o določa-
nju višine najemnine za po-
slovne prostore, ki pa so bile
ponekod celo nižje od na-
jemnin za neprofitna stano-
vanja. To je bilo po mnenju
občinske vlade nesprejemlji-
vo, zato je aprila sprejela
nov pravilnik, ki je začel ve-
ljati v začetku maja. Takrat
so po besedah Janka Arnuša
iz strokovne službe za stano-
vanjsko gospodarstvo pri
OSUPVO Celje najemnine
povišali za 50 odstotkov, na-
to pa vsak mesec še za 10. Do
konca leta so tako dosegli
predvideno višino najemni-
ne, ki so jo izračunali glede
na dejavnost in lokacijo pro-
stora. V prvo skupino so raz-
vrstili gospodarske, trgov-
ske, finančne in poslovne
storitve, v drugo obrtne in
osebne storitve, v tretjo sku-
pino pa izobraževalne, znan-
stvene, kulturne, zdravstve-
ne in podobne dejavnosti ter
skupnosti in organizacije, ki
najemajo občinske poslovne
prostore. Za določitev višine
najemnine je po novem pra-
vilniku pomembno tudi to
ali se lokal nahaja v ožjem
mestnem jedru ali "pa na
obrobju. Bolj kot je oddaljen
od centra, manjša je najem-
nina. Tako naj bi najemnine
za približno 550 poslovnih
prostorov v lasti občine zna-
šale od 6 do 16 mark za kva-
dratni meter. Janku Arnušu
se te cene ne zdijo pretirane,
še zlasti, ko jih primerja
z najemninami tistih prosto-
rov, ki jih oddajajo zasebni
lastniki, kjer dosežejo tudi
25 mark in več za kvadratni
meter.
Takšni argumenti pa bolj
malo koristijo tistim obrtni-
kom, ki opravljajo deficitar-
ne dejavnosti kot so na pri-
mer krojači, čevljarji, klobu-
čarji, krznarji, fotografi in
podobni. Če so za tiste novo-
pečene trgovce, kjer gre
predvsem za preprodajo bla-
ga, najemnine mačji kašelj,
pa pomenijo za obrtnike, ki
si s svojim delom služijo
kruh, skoraj nerešljiv vozel.
Primer obrtnika, ki že deset-
letja opravlja svojo dejav-
nost v središču Celja kaže,
da se je najemnina za njegov
prostor od lanskega januarja
do konca leta povišala od ne-
kaj več kot 7 tisoč tolarjev na
skoraj 30 tisočakov! Ob tem
se je kupna moč bistveno
zmanjšala s propadom šte-
vilnih celjskih podjetij, zato
so primerjave najemnin
z Ljubljano ali Mariborom
povsem neprimerne. Kako
preživeti v takšnih razmerah
bo verjetno za marsikoga bi-
stveno vprašanje v prihod-
njih mesecih.
Janko Arnuš se sicer zave-
da težav obrtnikov, ki jih
imajo tudi številna društva
in organizacije, ki se financi-
rajo s članarinami. Z revizi-
jami najemnih pogodb, ki jih
bodo opravili v prihodnjih
mesecih bi sicer lahko prišlo
do kakšnih sprememb, bi-
stvenih pa ni pričakovati.
Sicer pa je po njegovem raz-
porejenost dejavnosti po po-
slovnih prostorih v središču
mesta neprimerna, še zlasti,
če naj Celje postane trgovsko
središče. Prav z najemnina-
mi naj bi po njegovem izloči-
li tiste obrtno — proizvodne
dejavnosti, ki ne sodijo v me-
sto. Doslej lokala še sicer
nihče ni vrnil, čeprav je pov-
praševanje po njih še vedno
večje od ponudbe. Prošenj za
zmanjšanje ali oprostitev
plačila najemnin po Arnuše-
vih besedah ne bodo upošte-
vali. Nenazadnje, najemnine
so del proračunskih prihod-
kov, ki bodo manjši že zato,
ker bo občina morala zaradi
denacionalizacije vrniti pri-
bližno petino sedanjih po-
slovnih prostorov. Da bi zato
ostali morali plačati še več,
Arnuš zanika.
Kakorkoli, težave obrtni-
kov ostajajo in se bodo z zao-
strenimi socialnimi razme-
rami le še povečale. Kdo bo
kupoval v vse številnejših tr-
govinicah, ki se množijo
v Celju in naj bi zamenjale
manj uspešne obrtnike, pa je
že drugo vprašanje.
TATJANA CVIRN
Mobilizacija
bosanskih Srbov
SARAJEVO, 31. januarja
(Delo) — Vojaške oblasti Re-
publike srbske so začele
množično mobilizacijo,
ustanovili naj bi tudi žen-
ske odrede. Kot kaže, se
bodo bosanski Srbi tudi
v prihodnosti raje pogovar-
jali na bojiščih kot za kon-
ferenčno mizo.
Modre čelade
ubijajo Somalce
MOGADIŠ, 31. januarja
(Delo) - Predstavnik So-
malske nacionalne zveze je
sporočil, da so pripadniki
ameriških enot ZN streljali
na skupino Somalcev in pri
tem ubili osem ljudi, 13 pa
je bilo ranjenih. Po sploš-
nem prepričanju je medna-
rodnim mirovnim silam
v tej nesrečni afriški državi
dokončno spodletelo. Mo-
fadiš so doslej že zapustili
vedi, do konca marca pa
naj bi odšli še Američani,
Nemci in Francozi.
Nova predsednika
MOSKVA, KAIRO,
30. januarja (Delo) — Po-
slanski zbor Belorusije je
po treh krogih glasovanja
za novega predsednika
sovjeta in države izvolil 56-
letnega Mečislava Griba.
Novi predsednik Alžirije
pa je 52-letni upokojeni ge-
neral in veteran alžirske
revolucije Lamin Zerual.
V Alžiriji še vedno traja
izredno stanje, novi ukrepi
pa bodo znani v prihodnjih
dneh.
Pogovori na
gospodarskem
forumu
DAVOS, 30. januarja
(Večer) — Slovenski premier -
dr. Janez Drnovšek se je na
Svetovnem gospodarskem
forumu srečal z vrsto dr-
žavnikov in gospodarstve-
nikov. Drnovšek se je s tur-
škim predsednikom Demi-
relom pogovarjal o odnosih
med državama in o krizi na
Balkanu, predstavniki
baltskih držav so izražali
interes za poglobljeno so-
delovanje, z voditeljem
PLO Jaserjem Arafatom pa
se je Drnovšek pogovarjal
o možnostih za rešitev kri-
ze na Bližnjem vzhodu.
Maierjeva žrtev
smuka
GARMISCH-PARTEN-
KIRCHEN, 29. januarja
(Republika) - Ženski smuk
v nemškem smučarskem
središču se je tragično kon-
čal. Avstrijki Ulriki Maier
je v spodnjem delu proge
»vzelo« smučko, nakar je
z glavo treščila v merilno
napravo in izgubila zavest.
Kljub takojšnji zdravniški
pomoči je v bolnišnici pod-
legla težkim poškodbam
glave.
Kang napadel
Charlesa
SIDNEY, 27. januarja
(Dnevnik) - Avstralci so tu-
di uradno obtožili 23-let-
nega Davida Kanga napa-
da na britanskega presto-
lonaslednika Charlesa.
Kangu očitajo šest kazni-
vih dejanj. Če ga bodo
spoznali za krivega, ga
utegnejo obsoditi na dolgo-
letni zapor.
Krka prodira v Rimske Toplice
Teče že četrto leto, odkar je
zdravilišče v Rimskih Topli-
cah prazno. To povzroča veli-
ko nejevoljo med krajani Rim-
skih Toplic in celotne laške
občine pa tudi tistih, ki jim ni
vseeno, kaj se z našimi dobri-
nami, ki bi lahko prinašale de-
nar, dogaja. Veliko je bilo po-
nudnikov in želja za prevzem
zdravilišča, vse pa se je kmalu
razblinilo kot milni mehurček.
Skoraj vedno so bile prisotne
tudi kakšne zavore, za katerih
pravi vzrok verjetno nikoli ne
bomo izvedeli.
Pred nekaj tedni se je razve-
delo, da se je kot resen ponud-
nik za ureditev in oživitev
zdravilišča v Rimskih Topli-
cah odločila Krka tovarna
zdravil, ki ima v svoji lasti tu-
di tri zdravilišča in hotel Grad
Otočec. Ker se je tudi tu začelo
zapletati, smo prosili za infor-
macijo direktorja Krkinih
zdravilišč Vladimira Petro-
viča.
»Smo eden izmed resnih
kandidatov, ki želi postaviti
na noge zdravilišče v Rimskih
Toplicah. V pripravi je pogod-
ba o sodelovanju, ki bo verjet-
no podpisana čez teden ali
največ dva. Vse ni tako eno-
stavno, kot izgleda in nič se ne
da prehitevati. Redno se dobi-
vamo z Ministrstvom za
obrambo in dogovarjamo stva-
ri, ki so nujne, da pride do
podpisa pogodbe.«
Vladimir Petrovič kritično
oceni vključevanje krajanov.
»Škoda, da se krajani že leta
90 niso vključili, ko se je zdra-
vilišče obnavljalo. Večina, kar
je bila takrat narejenega, je
udarjeno mimo. Tako so sobe
brez kopalnic in podobno. Ve-
liko stvari bo treba spremeni-
ti, to pa zahteva čas. Med dru-
gim je treba rešiti tudi pro-
blem lastništva.«
Kakšen bo program »nove-
ga« zdravilišča?
»Rimske Toplice ostajajo
zdravilišče, pripravljamo pa
takšen program, ki ne bo kon-
kurenčen sedanjim zdraviliš-
čem. Sicer pa bomo pripravili
tiskovno konferenco takoj, ko
bo podpisana pogodba in bo
znano več konkretnega, kot je
zaenkrat.«
Propada tudi park...
»S spomladjo je treba začeti
reševati vsaj tega! Z javnimi
deli je treba zaposliti 45 ljudi
in park urediti. Mi bomo dali
strokovnjaka, da bo delo pote-
kalo strokovno. In če ne bomo
drugega naredili, se bomo lah-
ko vsaj sprehajali po
parku...«
To Vladimir Petrovič ni mi-
slil povsem resno, kajti o ce-
lotni zadevi razpravlja premi-
šljeno strokovno.
»Prav je, da zdravilišče
v Rimskih Toplicah dobi prava
firma in ne zasebnik ali pri-
vatna iniciativa. Delali bomo
s politiko manjših korakov, da
se ne bomo zaleteli in čutili
posledic. Po zadnjih podatkih
so naša, Krkina zdravilišča
v Sloveniji najbolje zasedena
(80 odstotkov) in iskreno želi-
mo, da bi tako bilo tudi v zdra-
vilišču v Rimskih Toplicah.
Malo še potrpite, res bo kmalu
vse skupaj mnogo jasnejše.«
Ali bo zdravilišče v Rimskih
Toplicah letos že sprejelo prve
goste, pa nihče v tem trenutku
ne more zagotoviti. Dobro je
že to, da Krka o Rimskih To-
plicah vsaj resno razmišlja.
Upamo, da ne bo ostalo samo
pri tem.
TONE VRABL
Foto: EDO EINSPIELER
Blizu tisoč članov
Od jeseni so na območju še-
stih občin celjskega območja
delavci, zaposleni pri zasebnih
delodajalcih organizacijsko
povezani v svoj območni sindi-
kat. V njem je blizu tisoč de-
lavcev jz izkaznicami) iz občin
Celje, Žalec, Slovenske Konji-
ce, Šentjur, Šmarje in Laško.
»Seveda pa je še vedno vsa-
ka enota v občini povsem sa-
mostojna in se v območno or-
ganizacijo vključuje po svojih
interesih,« opisuje delo pred-
sednica območnega sindikata
Fanika Pavič iz Celja. Sedaj,
po nekaj mesecih dela, že lah-
ko zatrdi: »Prepričana sem, da
bo ta sindikat zaživel. Naše
delo je obsežno in sega vse od
pridobivanja čimvečjega šte-
vila članov do nuđenja pravne
pomoči, za katero je izredno
veliko zanimanja in je sicer or-
ganizirana tudi po občinah, do
različnih nasvetov, ki so jih
delavci v teh kriznih časih naj-
bolj potrebni. Spodbujamo pa
tudi člane, da bi se čimveč de-
lavcev odločilo za izobraževa-
nje preko skladov za izobraže-
vanje. Svoja, občinska sklada,
imajo v občinah Celje in La-
ško, ostali pa imajo regijski
sklad.«
MBP
Seminarji za trgovce
Prejšnji teden se je sestal
odbor celjskega sklada za izo-
braževanje delavcev, zaposle-
nih pri obrtnikih, in sprejel le-
tošnji načrt dela.
Sklad ima novega predsed-
nika: namesto Marjana Zagož-
na je vodstvo sklada prevzel
Franc Stropnik, za novega čla-
na Odbora pa so imenovali
Alojza Ocvirka.
Sklad bo letos predvidoma
razpolagal s štirimi milijoni
tolarjev. Med izobraževalnimi
oblikami, za katere bo brez
dvoma največ zanimanja, saj
je tudi največ potreb, sodijo
različni seminarji po planih
sekcij. Takšno bo na primer
izobraževanje za trgovce, ki bo
sedaj prvo na vrsti, za njim bo
verjetno izobraževanje za go-
stince ... Seminarji bodo
v prostorih celjske óbrtne
zbornice, saj je tako tudi naj-
ceneje. Sklad se za ta izobra-
ževanja odloča ravno zaradi
številnosti potreb in cenovno
zelo raznolike ponudbe na
trgu.
Letos bodo za vse stroke
pripravili tudi tečaje iz var-
stva pri delu. Prvi bo za grad-
bince. Poleg tega bodo pripra-
vili še seminar o certifikatih
s predavateljem iz Ljubljanske
banke, in obiske različnih sej-
mov. Seveda pa tudi na tradi-
cionalno srečanje delavcev
obrti Slovenije v septembru,
v času Mednarodnega obrtne-
ga sejma v Celju, niso pozabili.
MBP
Št. 5 - 3. februar 1994^
8
У soboto bo uradna otvoritev celjske muslimanske molilnice
V celjski Delavski ulici bo-
do prihodnjo soboto tudi
uradno odprli prostore, kjer
bodo lahko muslimanski
verniki združeni v molitvi.
V Celju, v katoliški cerkvi
sv.Maksimiljana, lahko že
vrsto let molijo celjski pra-
voslavni verniki, v mestu
imajo prostore najrazličnej-
še verske ločine, zdaj pa
imajo možnost še muslimani.
Pred vojno so lahko celjski
muslimani odhajali v bližnje
kraje Bosne vsak petek, zdaj
pa to ni več mogoče. K njim,
v Celje, so pribežali celo nji-
hovi sorodniki, ki čakajo na
konec vojne, vrnitev. Mnogi
za to tudi molijo.
Pri molitvi
Prostore celjske musli-
manske molilnice smo obi-
skali pretekli petek. Petek je
za muslimanske vernike to,
kar je za kristjane nedelja,
ko odidejo k maši. Pred hišo
muslimanske skupnosti
v Delavski ulici je bil običaj-
ni petkov ritem industrijske-
ga dela mesta, le kakšen av-
tomobil več. Povsem druga-
če, mirno, je bilo v hiši, z iz-
jemo delavcev, ki so oprav-
ljali nekatera zaključna
dela.
Pred večjo sobo, kjer je bo-
goslužni prostor, so police,
kjer so lepo zloženi copati
ter čevlji. Ko smo se sezuli,
so nas povabili v notranjost,
kjer je bilo zbranih približno
trideset vernikov, večinoma
starejših moških. Pred njimi
je bil celjski duhovni pred-
stojnik, efendija Nazif To-
puz. Za nekatere vernike je
efendija, za druge imam ali
hodža, odvisno od tega, od
kod izvirajo. V tišini so po-
slušali razlago svojega svete-
ga pisma, korana. Potem je
bila na vrsti molitev, prikla-
njanje Bogu. V zadnji vrsti
sem opazil fanta v kavboj-
kah, v drugem delu prostora,
ki je namenjen ženskam, pa
je bila tokrat le duhovnikova
žena. Presenetila me je do-
stojna sproščenost, ki je bila
v nasprotju s splošno pred-
stavo o strogosti islama. Tu-
di naš fotoreporter je lahko
fotografiral brez posebnih
ovir.
Muslimani iz Bosne, iz ne-
posredne bližine Srednje
Evrope, so s tem prostorom
dobro povezani. Veliko jih je
pred leti poiskalo delo v Slo-
veniji, Avstriji, Nemčiji in
Švici, od koder so domov
prinašali tukajšnje dobre in
slabe navade. Zato so pone-
kod v Bosni in Hercegovini
nove hiše, ki na las spomi-
njajo na kakšno slovensko
ali avstrijsko vas. Žal so jih
številni ljudje morali zapu-
stiti in nekateri so se rešili
tudi v Celje. Morije v Bosni
in Hercegovini pa ni ne kon-
ca ne kraja.
Brez junakov kronike
Med nesrečniki je veliko
starejših ljudi in otrok. Prvi
v begunstvu umirajo, za dru-
ge pa se bojijo, da bi bili pre-
puščeni ulici, pravi predsed-
nik celjske Islamske verske
skupnosti, inž. Šefik Dizda-
revič. Številni starejši ljudje
si želijo v skladu s svojo vero
vsaj na svojo zadnjo pot,
otroke pa seznaniti s svojimi
moralnimi načeli.
Njihovi očetje so večinoma
vojni obvezniki, mnogi med
njimi so že pokojni, zato za-
nje skrbijo predvsem matere.
»Najbolj bomo veseli čez le-
ta, ko se bo pokazalo, da so
ostali ostali pošteni ljudje,«
pravi predsednik, ki je zapo-
slen v bližnji Cinkarni. Nih-
če si ne želi junakov črne
kronike. Saj se ve, takrat, ko
piše o prestopnikih, ki so, na
primer, iz Bosne, pade vča-
sih slaba luč kar na vso
skupnost. Pred dnevi so štir-
je Bosanci iz Ljubljane »obi-
skali« celjsko Zlatarno, pa
čeprav so muslimanska pra-
vila posebno ostra glede kra-
je. Mlade bodo tudi poučili,
da morajo upoštevati tudi ti-
ste navade, ki so drugačne
kot v kraju, ki so ga morali
zapustiti, izvemo.
Celjski muslimani so se
zato lani spomladi odločili
za nakup hiše, ki jo je na
licitaciji prodajalo podjetje
Klima. Predsednik Dizdare-
vič je povedal, da so denar
zbrali s prostovoljnimi pri-
spevki tistih, ki živijo v Slo-
veniji dolga leta. Že decem-
bra predlani pa so v Narod-
nem domu pripravili volilno
ustanovno skupščino Islam-
ske verske skupnosti Celje,
ki obsega širše celjsko ob-
močje. Tam so bili prisotni
tudi predstavniki celjske ob-
čine ter katoliške cerkve.
To ni mošeja
Za hišo v Delavski ulici so
se odločili, da bo večnamen-
ska. Molilnica, kjer bodo
lahko verniki prosili za mir
v sebi in v okolici, je v prit-
ličju. V njej izstopa le manjši
oltar, kotiček v smeri proti
Meki, kjer je prostor za du-
hovnika. Manjši prostor
pred molilnico bo namenjen
tradicionalnemu umivanju
nog, kot ga, v drugačni obli-
ki, pozna tudi katoliška ve-
ra, v pritličju pa bo še dru-
žabni prostor s čajno kuhi-
njo. Tam bo možnost za za-
sebne pogovore, branje ra-
zličnih časopisov ter, more-
biti, za šah in domino. Seve-
da brez uživanja alkohola ali
veseljačenja. V nadstropju je
duhovnikovo stanovanje in
pisarna, pripravili pa so tudi
prostor, kjer si bodo lahko
ženske nadele rute ter obla-
čilo z dolgimi rokavi. Zani-
mivo, pred leti so prepove-
dovali ženske kratke rokave
še v slovenskih katoliških
cerkvah.
Hiša naj bi zadoščala za
duhovne potrebe približno
štiristotih muslimanskih
družin, pravijo v celjski
Islamski verski skupnosti.
Za vse na običajni petkovi
džumi, molitvi, seveda ne bo
prostora, posamezniki pa
lahko prihajajo k osebni mo-
litvi tudi sicer. Prihodnjo so-
boto, ko bo uradna otvoritev,
z uglednimi gosti iz Sloveni-
je, Hrvaške in Zahodne
Evrope ter s predstavniki
celjske občine, pa bo gotovo
nekoliko večja gneča.
V svojem bistvu musli-
manska vera spominja na
krščansko, katoliško. Obe
poznata, na primer, svoj
postni čas, ki ga muslimani
imenujejo ramazan, na kon-
cu, za bajram, pa se veselijo.
Za praznični družinski baj-
ram so na mizi sladke dobro-
te in sokovi, sorodniki in
znanci pa se obiskujejo.
Mnogi Slovenci so spoznava-
li muslimansko vero na za-
časnem delu v musliman-
skem svetu, kot turisti ali
med služenjem vojaščine
v bivši državi. V vsaki deželi
na drugačen način, seveda.
Hiša — molilnica v Delavski
ulici nima minareta, saj za
molitev ni nujen, podobno
kot so lahko sodobne katoli-
ške cerkve brez zvonika. To
nikakor ni mošeja, je zatrdil
predsednik Dizdarevič, saj je
splošno znano, kako jih je
treba graditi ter v kakšnem
slogu so. Pozorni so bili na
to, da se po pročelju ne razli-
kuje od sosednjih hiš. Razli-
ka je le v notranjosti, v mo-
lilnici, kjer se zatekajo
k Alahu. Po katoliškem na-
uku, ki v Sloveniji prevladu-
je, pa je tako obljubljeno, da
bo vsak po svoji veri zve-
ličan.
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
Za muslimanske vernike na Celjskem skrbi njihov duhovnik,
efendija Nazif Topuz.
Fikret Bedžeti iz Celja: »\
Sloveniji živim 35 let. To nam
je manjkalo, saj imajo druge
veroizpovedi svoje prostore že
dalj časa. Hvaležni smo občini,
da nam je prisluhnila. S pro-
stovoljnimi prispevki smo ku-
pili hišo ter jo tako tudi ureju-
jemo. Osebno se v rojstni kraj
lahko vračam z letalom, be-
gunci pa se ne morejo. Tu je
dobrodošel vsak dobromisleči,
tu ni nobenega narodnostnega
sovraštva.«
Salih Meškovič, begunec iz
Brčkega: »Prišel sem na obisk
k sorodnikom, ko so izbruhnili
spopadi, pa se ni bilo mogoče
vrniti. Želim si čim prejšnjo
vrnitev. Moj dom je na prvi
frontni črti, tam pa so ostali
oče, brat in sestre. V tem ob-
jektu se muslimani priporoča-
jo Bogu, zbližujejo, spoznava-
jo ter rešujejo medsebojne te-
žave. Tako tisti iz Bosne, kot
drugi, ki so tu dalj časa.«
Armand Brežnik, ki stanuje
v soseščini: »Bojim se težav
s parkiranjem, saj je v nepo-
sredni bližini že Klima, prej pa
je bila še trgovina. Velikokrat
sem zaparkiran. Glede miru se
ne morem pritoževati, ob ne-
deljah pa opažam, da prihaja-
jo nekatere ženske oblečene na
način, ki za naše okolje ni obi-
čajen.«	»
Igor Prašnikar iz soseščine:
»Ničesar nimam proti njim, le
parkirni prostor bi bil potre-
ben. Včasih, ko se vrnem do-
mov, je težko parkirati. Le to.
Če bo tu molilnica, verjetno ne
bo preglasno. Bomo videli.«
Stara hiša v Delavski ulici, kjer je muslimanska molilnica, ne izstopa iz okolice.
Petkove molitve, džume, se je udeležilo približno trideset vernikov.
Št. 5 - 3. februar 1994^
9
Osebnost Januarja
je Tonček Ratei
Meti 331 glasovi Jih Je dobil skoraj tretjino celjski bolniški kurat
Bralci Novega tednika in poslu-
šalci Radia Celje ste se lepo odzvali
na novo skupno akcijo obeh medi-
jev, v kateri bomo vsak mesec izbi-
rali osebnost, ki si po vašem mnenju
zasluži ta laskavi naslov. Tonček
Ratej je tako postal prvi dobitnik
našega priznanja za osebnost mese-
ca — srebrnika Zlatarne Celje.
Do roka, ponedeljka 31. januarja,
ste poslali 219 kuponov iz Novega
tednika, v radijski oddaji je glasova-
lo 112 poslušalcev. Premočno je
zmagal duhovnik, celjski bolniški
kurat Tonček Ratej in sicer za svoje
nesebično delo, tolažbo, ki jo nudi
bolnim in za svoje humanitarno
delo.
V tej številki Novega tednika je že
objavljen prvi kupon za Osebnost
meseca februarja, ki jo bomo izbirali
z vašimi glasovi v naslednjih štirih
številkah Novega tednika. Radijski
poslušalci pa bodo lahko glasovali
za osebnost meseca v sredo, 23. fe-
bruarja.
Izmed prispelih kuponov smo iz-
žrebali pet bralcev Novega tednika,
ki bodo v naslednjih dneh po pošti
dobili nagrade — majice in kape No-
vega tednika. To so: Ivanka Debe-
nak, Primož 30a, Šentjur pri Celju;
Karolina Brglez-Despot, Kozjan-
skega odreda 11, Rog. Slatina; Jure
Ju van, Na otoku 2, Celje; Melita No-
vačan, Polže 21, Nova cerkev in
Majda Tašner, Iršičeva 6, Celje. Med
poslušalci, ki so svoje glasove za
Osebnost januarja oddali v radijski
oddaji pa bodo majice in kape Radia
Celje po pošti prejeli: Marija Jalše-
vec, Tržaška 21, Celje; Ivanka Sel-
din, Kasaze 103, Petrovče; Silva
Zagmajster, Ul. V. prekomorske bri-
gade 15, Celje; Kristina Pekošak,
Nova cerkev 24 in Ivan Lampret,
Goriška 2, Celje.
OSEBNOST JANUARJA
Glasove so prejeli še zdravniki dr.Biljana Vukcrepa,
dr. Cveta Pahljina, prim. dr. Heribert Strokol, Drenka
Jovanovič-Gračar, dr. Roza Kovač in dr. Pavel Drenovšek,
dr. Rado Pilih. Dr. Andelo Vučaj, dr. Matija Jurkovič,
dr. Marko Zupan, dr. Rado Komadina, dr. Ana Logar,
dr. Vili Vengust, dr. Aleš Demšar in dr. Marija Junež, ter
Janko Turnšek, Gasilska zveza, direktor Vitre Maks Šiko-
vec, športniki Luka Simšič^ Miro Kocuvan in Marika
Kardinar, novinarji Janko Sopar, Janez Vedenik, Nada
Kumer, Jure Krašovec in Mitja Umnik, radijska vodite-
ljica Betka Suhel, vodja slovenske Karitas Franci Trste-
njak, kulturni delavec Štefan Žvižej, Stane Veniger iz
celjskega OKC pri UNZ, zlatar Vili Kragolnik, fotografi-
ca Darja Škrabl, arhitekt Janko Hartman, optik Marjan
Teržan, kinolog Mirko Krajne, konjiški župan Jože
Baraga, gospodarstvenik Tone Zimšek, oblikovalec
Branko Vovk, umetnostna kritičarka Alenka Domjan, in
celjski opat Friderik Kolšek.
Prijazna beseda
zaleže več kot zdravilo
Bolniški kurat Tonček Ratej: bolniki ga nestrpno pričakujejo
Bralci Novega tednika in
poslušalci Radia Celje so za
osebnost januarja izbrali
bolniškega kurata Tončka
Rateja iz Celja. Odločilni
sta bili njegova nesebična
pomoč in ljubezen do sta-
rejših in bolnih. Naslova je
bil vesel in hkrati presene-
čen, da so ljudje izbrali
prav njega, ki je »majhna
ribica« med tistimi, ki bi si
še bolj zaslužili priznanje.
Tonček Ratej je preprost
človek, optimizem veje
z njegovega obraza, zna
poslušati ljudi, zna pa jih
tudi spraviti iz malodušja
in slabe volje. Zaradi vsega
tega ga imajo ljudje radi,
ko jih obišče v bolniški po-
stelji ali v domu upokojen-
cev. Za vse to pa je potreb-
no veliko ehergije in Ton-
ček Ratej včasih po napor-
nem dnevu ugotavlja, da se
počuti precej starejšega kot
je v resnici. 41 jih šteje, je
priznal in že štirinajsto leto
opravlja v Celju svoj du-
hovniški poklic.
Rodil se je v Oplotnici,
vendar se čuti Konjičana,
saj je mladost preživel
v tem kraju. Rodil se je kot
šesti med sedmimi otroki.
V družini so dvakrat zajo-
kali dvojčki in eden od njih
je Tonček. Edini v rodbini
se je odločil za duhovniški
poklic. »Spominjam se, da
nam je mama vselej govori-
la, da bomo ležali tako, kot
si bomo postlali. Zato sem
se moral sam odločiti, kaj
bom počel v življenju. Ko
sem odhajal na gimnazijo
kapucinov v Osijek, mi je
tik pred odhodom rekla, da
si še lahko premislim. Ven-
dar sem hotel postati re-
dovnik kapucin,« se spomi-
nja Tonček Ratej.
Po maturi je šel v novici-
at v Škof j o Loko in po
enem letu opravil začasno
obljubo uboštva, čistosti in
poslušnosti. Nato pa se je
odločil za nadaljnji študij
na Teološki fakulteti
v Ljubljani, kjer je spoznal,
da redovniško življenje ni
zanj, zato je izstopil iz sa-
mostana in študij končal
v Mariboru leta 1980. Nje-
gova prva služba je bila
v Celju, kjer je bil najprej
devet let kaplan, nato pa ga
je škof imenoval za bolni-
škega kurata, ki ga prej ni
bilo. Tonček Ratej je tako
razpet med celjsko bolniš-
nico, domom upokojencev,
psihiatrijo v Vojniku ter
celjskimi zapori. Še vedno
pa je tudi duhovniški po-
močnik v župniji, sv. Dani-
jela.
Dela ima torej več kot
dovolj, včasih ga potrebu-
jejo celo sredi noči. Nikoli
mu ni težko, pravi, da so
mu čut za starejše in bolne
privzgojili že doma. Tudi
sam je zadnja leta slabšega
zdravja, zato še toliko bolj
razume tiste, ki so prikle-
njeni na bolniško posteljo.
»Včasih sem mislil, da je
najvažnejše, da podelim
čim več obhajil, sedaj pa
vidim, da je pomembneje
človeku prisluhniti, da po-
ve, kar mu leži na duši,«
ugotavlja bolniški kurat
Tonček. Ljudje se ga zato
tudi po odhodu iz bolnišni-
ce večkrat spomnijo
s kakšno razglednico ali pa
ga ustavijo, ko ga srečajo
v mestu.
Ob vsem tem so vpraša-
nja o prostem času skoraj
nesmiselna. Kadar utegne,
gre obiskat svoje domače,
za kaj drugega pa zmanjka
časa. Sicer pa si je tudi za
najin pogovor komaj utrgal
pol ure, nato pa spet odhi-
tel po opravkih. Marsikate-
ri bolnik ga je gotovo že
nestrpno pričakoval.
TATJANA CVIRN
Foto: EDI MASNEC
Št. 5 - 3. februar 1994^
10
KOMENTIRAMO
Kulturi so
vzeli nagrade
Celje je nekoč poznalo
Prešernovo nagrado tudi za
dosežke v kulturi in umetno-
sti. Danes jih ni več, kajti
kulturniki so se stopili med
ostale zaslužne občane in nič
več ne prejemajo nagrad na
Prešernov dan, temveč za
občinski praznik.
Res je, da je kultura sesta-
vina življenja, saj sama po
sebi prezentira način življe-
nja in je zaradi tega ne more-
mo izdvajati iz javnega nor-
miranja. Toda pota in načini
njenega notranjega delova-
nja so specifična. Zato ni
merljiva z ostalimi dejav-
nostmi. Sicer pristanemo na
ugotovitev, da je umetnost
enaka komunalni ureditvi
mesta.
S podeljevanjem Prešer-
novih nagrad kulturnikom
celjske občine, je bila ta po-
delitvena institucija na sim-
bolni ravni povezana z osta-
limi v Sloveniji, tudi z osred-
njo državno. Zaradi imena in
njegove metafore, je Prešer-
nova nagrada znamenje av-
tonomije, ki je imanentna
kulturi in umetnosti, zlasti
slednji. Na tej ravni namreč
nista primerljivi pesniška
zbirka in uvajanje modre co-
ne v mestu. Prva je rezultat
inspiracije, metričnih pravil
in iracionalnega, druga je se-
števek racionalnega in prag-
matičnega.
Danes so kulturniki, če so
seveda, deležni občinskega
priznanja za zasluge v kultu-
ri. To je za kulturo dvakrat
slabo. Prvič, njene dosežke
merijo z vatli, ki niso pri-
merni za merjenje nečesa,
kar ima svojo notranjo logi-
ko, o čemer je že tekla bese-
da. Drugič pa, mnogi bodo
prezrti. Nisem zagovornik
podeljevanja nagrad za vsa-
ko ceno in po ključu, saj ve-
mo, kakšno inflacijo nagrad
je to povzročilo v sistemu, ki
je nekoč že veljal. Toda to
dejstvo ne bi smelo biti ovira
za poskus vrniti kulturi in
umetnosti avtonomijo tudi
pri izrekanju priznanj.
Nič ni narobe, če občina
kakšno leto podeli kulturni-
ku za njegovo delo tudi ob-
činsko priznanje. Toda
oblast naj pusti kulturi nje-
no notranje delovanje po
inerciji, ki ji gre.
Zveza kulturnih organiza-
cij v Celju zbira podpise, da
bi ponovno uvedli nagrade
za kulturo. Imajo že okoli
600 podpisov in verjetno jih
bo še več. V drugih občinah
so jih tudi ohranili. Občina
kot oblastvena institucija pa
naj poskrbi, da bo vsakdanje
življenje vsakdanjega člove-
ka na segmentu njenega ser-
visa res kulturno.
DRAGO MEDVED
65 let laškega
zborovskega petja?
Ta vprašaj na začetku je bil
pritisnjen hote. Najbrž so
v Laškem peli že stoletja prej,
gotovo pa na empori v cerkvi,
če je bil tamkaj v štiridesetih
letih 16. stoletja za vikarja
Primož Trubar, katerega dru-
ga tiskana knjižica je bila pe-
smarica za cerkveno rabo.
Torej lahko 65-letnico ena-
čimo z zborom, ki je imel mi-
nulo soboto v Kulturnem cen-
tru nekoliko zapozneli jubilej-
ni koncert. V maju leta 1928 so
se zbrali k društveni vadbi in
nastopanju pevci zbora
»Hum« in od takrat z majhni-
mi in razumljivimi prekinitva-
mi zbor nadaljuje tradicijo še
danes. Edini še živeči ustanov-
ni član, Ivan Degen bi moral
biti navzoč na tem slavju, pa
ga je gripa zaprla v stano-
vanje.
Res je zbor menjal ime, v kar
ga je pehala potreba po pokro-
viteljstvu, vendar je bil vedno
- laški moški pevski zbor, ki je
imel kdaj zavidljive uspehe,
nikoli pa ni zdrsnil pod raven
boljših slovenskih zborov.
Med pevovodji je bilo precej
znanih imen in prva leta jih je
vodil tudi skladatelj Radovan
Gobec, ki je zboru posvetil
skladbo »zadoni Hum«, ki je
zborova himna in so z njo slav-
nostni koncert tudi začeli.
Zadnjih 15 let zbor strokovno
vodi Lojze Šverc, ki se mu ni
zahvalil samo za zbor, marveč
tudi občinstvo. Okrog njega se
zbira 25 pevcev in voditeljica
Erika Krašek je omenila tudi
boljše čase, ko je zbor štel 42
članov. Zato njeno vabilo mo-
žem in fantom, da se zboru
pridružijo, ni bilo le prijaznost
— prej zaskrbljenost za prihod-
nost zborovskega petja v teh
ihtavih razmerah.
Zbor je za svoj praznični na-
stop izbral 18 pesmi - od Jakob
Gallusove pa prek skladb cele
vrste sodobnih slovenskih
skladateljev, do dveh dodat-
nih, ki jih je občinstvo priplo-
skalo ob koncu. No, preden so
se od naklonjenega občinstva
poslovili, je zboru in pevovodji
čestital član poročnega zdru-
ženja pevskih zborov gospod
Marjan Lebič in izročil Gallu-
sova priznanja naslednjim
pevcem, ki so v zadnjih letih
za ta odličja »dozoreli«. Zlata
priznanja so dobili: Jože Rajh,
Peter Vodišek in Slavko Ze-
fran; srebrna Boris Aškerc,
Anton Gril, Jakob Hrastnik in
Franc Teršek; bronasta pa
Stane Krašovec in Ferdo Po-
žlep. Čestitkam so se z darili
pridružili še: predsednica ob-
činske Z KO Irena Mulej, pred-
stavniki vseh treh laških zbo-
rov in FS A. Tane.
In kot poje narodna, bil je en
lep večer.
J. K.
Smeško med črkami in na TV
V teh dneh snema Plesni teater Igen Studia za ples Celje
v okviru Mladinskega programa TV Slovenija televizijsko
priredbo predstave Smeško med črkami ali Plesna abe-
ceda. Gre za predstavo, ki jo je oblikoval koreograf Igor
Jelen, glasbo je napisal Jani Golob, songe prepeva Neca
Falk, povezovalec je Zvone Hribar, kostumografinja
Marija Cene, oblikovalec rekvizitov Franci Lukač, avtor
tekstov Branko Zupane... Predstava je razprodana do
letošnjega septembra, ko naj bi pripravili 70. uprizoritev,
že doslej pa si jo je ogledalo več kot 12 tisoč otrok.
Spomladi bodo z njo gostovali v Trstu in Celovcu.
TC
ZAPISOVANJA
Namembnost
festivalov
Piše: Tadej Čater
Če je štos festivalov, recimo
gledaliških, ki so zlasti v Slo-
veniji zelo priljubljeni in ki po
koncu Jugoslavije počasi pri-
dobivajo na veljavi, na svoji
pomembnosti, ki se počasi dvi-
gajo iz sivega povprečja, s ka-
terim so jih zameglili festivali
v Sarajevu, v Subotici, v Za-
grebu, pa v Titogradu oziroma
današnji Podgorici, v tem, da
najprej predstavljajo nato pa
še anticipirajo tisto, kar naj bi
se v gledališču v prihodnjih le-
tih ustvarjalo, potem je festi-
val, ki ga imenujemo tudi
Dnevi komedije v Celju po-
vsem upravičen. Če pa gre
zgolj za prezentacijo predstav,
ki so se na slovenskih odrih
dogodile v preteklem letu in ki
nosijo isto žanrsko oznako ko-
medije, potem je festival po-
polnoma odveč. Njegova po-
membnost je nična, namemb-
nost pa zelo zelo majhna. Vsi
tisti, ki predstavljamo karava-
no, ki se »preklada« iz ene pre-
miere na drugo, iz enega konca
Slovenije na drugega, ki se ne-
nehno selimo od Maribora
preko Celja in Ljubljane do
Nove Gorice in Trsta, pa v Ce-
lju, na Dnevih komedije, ni-
mamo dobesedno kaj iskati.
Ostane le še občinstvo, ki ne
zmore poti od Celja do Ljub-
ljane, ki se mu ne da popeljati
se po legendarni Sloveniki do
Maribora, ki hodi v Trst na
»shoping« namesto v gledališ-
če, ki ima skratka priložnost
v enem kosu videti vse, kar se
je v slovenskih gledališčih
v preteklem letu »smešnega«
dogodilo. Tudi nekaj. Konec
koncev, zakaj od tistih, ki niso
neposredno povezani z gleda-
liščem pričakovati, da bi obi-
skovali predstave tudi zunaj
svojih lokalnih okvirjev, ko pa
je Slovenija tako zelo velika,
da si moraš samo za pot do
Kranja vzeti domala ves dan
časa. Načrtovani izlet, torej.
Komedija je pač samo ko-
medija ! In ne gre, da bi od nje
kaj bistveno novega pričako-
vali. Celjski festival je torej
povsem na mestu. Za razliko
od mariborskega, ki ima hude
ambicije postati mednaroden.
Žal. Na srečo ves svet dobro
ve, kje leži Slovenija in kje se
nahaja Maribor. In vsi še kako
zelo dobro poznajo Borštniko-
vo srečanje. Bull-shit. Mari-
borski festival za razliko od
celjskega, ki je nacionalno za-
mejen in za to upravičen, nima
nobene namembnosti. Izgub-
ljenost v korpusu samo evrop-
skih festivalov dokazuje dej-
stvo, da so se od tujih, se pravi
ne-slovenskih predstavnikov,
v zadnjih letih festivala udele-
žili samo Hrvati in neki Ko-
lumbijci, ki bi naj v Sloveniji
gostovali po načelu »ti meni,
jaz tebi« oziroma »ti mene
v Bogoto, jaz tebe v Maribor«.
Pravzaprav ne želim lokalno
zamejen opravičevati celjske
gledališke manifestacije na ra-
čun mariborske. Daleč od te-
ga. Želim povedati zgolj to, da
je celjski festival Dnevi kome-
dije preprosta prireditev, ki
nima ambicij (upam!) postati
mednarodni komedijantski fe-
stival, narekovati spremembe
v gledališču, vplivati na ra-
zlične estetike in poetike in da
je ravno zaradi tega v resnici
dober festival. Precej, ko bo
zatajil samega sebe, presegel
lastne koncepte, se bo sesul
sam vase. Kot mariborski.
Priznanja za celjske plesalce
Plesni klub Plesni val iz Celja je v Go-
lovcu pripravil kvalifikacijsko tekmova-
nje v standardnih in latinsko ameriških
plesih za pionirje, mladince in člane.
Udeležba je bila izvrstna, saj je nasto-
pilo 165 plesnih parov iz sedemnajstih
slovenskih klubov ter gostje iz Zagreba.
Tekmovanje je trajalo ves dan, zaključek
z nastopom najboljših pa je bil zvečer, ko
so prvi večji uspeh pred domačim občin-
stvom dosegli tudi trije plesni pari iz PK
Plesni val.
Med starejšimi mladinci C sta drugo
mesto osvojila Maja Rojšek in Primož
Vrešnjak, četrta pa sta bila Janja Tuš in
Simon Vučer. Med mladinci C sta tretje
mesto osvojila Diana Štruc in Boštjan
Antončič. Uspešen je bil tudi plesni par
iz Velenja Mirjam Sulek in Aleš Cvetek,
ki sta med starejšimi mladinci B zasedla
tretje mesto.
Sicer lepo prireditev je zlasti zvečer
motil nered ob plesni ploskvi, kjer so se
ogrevali plesni pari, se med seboj pogo-
varjali in nehote odvračali pozornost od
nastopajočih. Plesna prireditev zahteva
nek red in bonton, ki ju, žal, tu ni bilo
čutiti. Mnogokrat je bilko vse skupaj bolj
podobno neurejenemu in priložnostno
pripravljenemu sejmu, kjer se ljudje
sprehajajo med stojnicami in počnejo vse
drugo, samo nakupujejo ne. Bilo je tudi
nekaj tehničnih pomanjkljivosti, pri ve-
čini plesalcev pa smo ob koncu plesa
pogrešali več elegance, prijetnosti in ti-
stega šarma, ki je tako značilen za takšne
prireditve. Vadbeni prostor bi moral biti
drugje, da bi bili večje pozornosti deležni
nastopajoči.
Sicer pa je Plesni val prebil led in če bo
odpravil omenjene in druge pomanjklji-
vosti, bo lahko še bolj zadovoljen. Sedaj
se lahko pohvali s številno udeležbo in
dobrimi uvrstitvami domačih plesalcev.
V začetku oktobra naj bi bil ponovno
podoben plesni turnir v Celju. Takrat
pričakujemo dvoje: potrditev ali izbolj-
šanje rezultatov ter več reda pri večerni,
elitni (saj bi takšna morala biti?) prire-
ditvi.	TV
Foto: EDO EINSPILER
Kultura na rešetu
V velenjskem izvršnem svetu podpirajo aktivnosti ko-
misije za volitve in imenovanja, ki je razpisala mesto
ravnatelja Kulturnega centra Ivan Napotnik.
Sedaj to funkcijo kot vršilec dolžnosti opravlja Vlado
Verbič, njegov mandat pa bo končan v tem mesecu. Poleg
tega želijo v občini pripraviti pogovor s kulturnim mini-
strom Sergijem Peljhanom, da bi izvedeli, katere kulturne
ustanove v občini namerava prevzeti država. V velenjski
vladi so zadolžili sekretariat za družbene dejavnosti, naj
pripravi razvojne usmeritve občine na področju kulture.
US
DELO
vedno
v središču
dogajanj
11
Skupnost
gradov na
Slovenskem
Na Ptujskem gradu bo
danes, v četrtek 3. februar-
ja ustanovna skupščina
Skupnosti gradov na Slo-
venskem.
Skupnost gradov na Slo-
venskem je prostovoljno,
nepolitično, javno združe-
nje upraviteljev in lastni-
kov gradov, ki želijo izbolj-
šati kultumo-turistično
ponudbo slovenskih gra-
dov. Hkrati si prizadeva
ohranjati in oživljati kul-
turno dediščino, enotno
promocijo in trženje v do-
movini in tujini. Član
skupnosti lahko postane
organizacija, društvo ali
posameznik, ki je lastnik
ali zakoniti upravnik kate-
rega od slovenskih gradov.
Hkrati ima skupnost še
pridružene člane, partnerje
in častne člane. Osnovne
naloge Skupnosti so varo-
vanje naravnega in kultur-
nega okolja, spodbujanje
izobraževanja in izpopol-
njevanja za potrebe kultur-
no-turistične ponudbe. Na-
dalje naj bi skupnost orga-
nizirala predavanja, semi-
narje in okrogle mize o kul-
turi in turizmu, posredova-
la pri nastajanju medna-
rodnih stikov in povezav
ter formiranju konkretnih
programov.
Na današnji ustanovni
skupščini naj bi imenovali
tudi častne člane skupno-
sti. Predlagani so Ivan Sto-
par, Janez Bogataj, Stoj an
Ribnikar, Marjan Rožič in
Štefka Kučan.
US
Kultura kljub striženju peruti
»Kultura je bila vedno nuj-
no zlo v družbi, ne glede na
režim,« pravi predsednik Kul-
turno-prosvetnega društva
Edi Mavric iz Gornjega Grada.
Člani gornjegrajskega kul-
turnega krožka so v soboto in
nedeljo premierno predstavili
Samorastnike. Drama je doži-
vela izreden odziv, kljub temu
pa v Gornjem Gradu niso za-
dovoljni s položajem, ki ga ima
kultura v tem kraju.
»Na splošno se radi ponaša-
mo, podpisujemo neke spora-
zume, toda to so zgolj lepe be-
sede,« trdi Edi Mavric. »Se po-
sebej se ta problem odraža
v ljubiteljski kulturi, kjer se,
kar se financ tiče, dejansko ži-
votari. Kljub temu pa se v tej
kulturi veliko naredi. Kar po-
glejmo razne pevske zbore,
dramske skupine...«
Po Mavriču je tudi v Gor-
njem Gradu nekaj posamezni-
kov, ki bi želeli ljubiteljski
kulturi pristriči peruti. Njiho-
va kultura je mogoče preveč
uspešna in premalo glasna, za-
to večkrat prihaja do nespora-
zumov. Trenutno si kulturniki
v kraju prizadevajo za dodat-
ne prostore v Šteklnu. Kultur-
ni delavci bi radi v teh prosto-
rih galerijo, drugi pa turistič-
no agencijo. Zadnjo besedo bo
sicer izrekla ljubljanska nad-
škofi ja, ki bo lastnik teh pro-
storov.
»V Kulturno-prosvetnem
društvu nam je uspelo združiti
stare preverjene kadre in nove
zagnane moči. Na kulturnem
področju v kraju nismo imeli
nekih dejavnosti, ki bi posebej
izstopale. Vse skozi pa je živa
dramska dejavnost, ki je bila
rdeča nit vsega delovanja.
Ljudje, tako igralci kot gledal-
ci, se radi vračajo. To nas ne-
kako drži pokonci in spodbuja
k nadaljnjemu delu,« pravi
Mavric.
V Gornjem Gradu upajo, da
se bo kultura kljub nekaterim
težavam razvijala in uspevala
še naprej. S svojimi Samorast-
niki bodo sedaj gostovali po
vsej mozirski občini in tudi iz-
ven, po prvih odmevih pa se
jim za uspeh predstave ni tre-
ba bati.
URŠKA SELIŠNIK
Za več informacij se oglasite v
CENTRU INTERESNIH
DEJAVNOSTI
vsak petek od 15. do 19. ure
in soboto od 9. do 19. ure
ali pokličite na telefon 25-125.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 10.45
za abonma Gimnazija center Celje uprizorili Pirandellijevo
predstavo Kot me ti hočeš. Jutri, v petek pa se z gostovanjem
Mestnega gledališča ljubljanskega ob 19.20 pričenjajo dnevi
komedije. Gostujoče gledališče iz Ljubljane bo uprizorilo
Camolettijevo komedijo Pridi gola na večerjo. V soboto ob 19.30
bo s predstavo Vsega je kriva Marjana Deržaj gostovalo Sloven-
sko stalno gledališče iz Trsta. Redne predstave se bodo nadalje-
vale v ponedeljek, ko bodo ob 16. uri za izven uprizorili Lažni-
vega kljukca, v sredo ob 10.30 za abonma srednje ekonomske
šole I Celje in ob 17. uri za abonma Gimnazija Celje pa Slugo
dveh gospodov.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri,
v petek ob 20. uri koncert Glasbene šole iz Rogaške Slatine.
V	kinodvorani v Preboldu bo jutri, v petek ob 19.30 koncert
Moškega pevskega zbora Svoboda iz Prebolda, ki ga vodi Mat-
jaž Kač in Mešanega pevskega zbora Kovinotehne Celje, ki ga
vodi Milan Kasesnik.
V	galeriji trgovine Radeče papir v Radečah razstavlja akvarele
akademski slikar Janez Kovačič.
V	avli Zdravilišča Laško bo v tem mesecu razstavljal akvarele
Bogdan Potnik iz Kamnika.
V	avli hotela Dobrna razstavljata dela članici likovne skupine
s Polzele Anja Maček - Ključar in Irena Pevnik. Razstava bo
odprta do konca februarja.
V	Likovnem salonu v Celju bodo danes ob 18. uri odprli razstavo
likovnih del slikarja Miroslava Modica, ki jo je pripravil Pokra-
jinski muzej iz Celja. Na ogled bo do 27. februarja.
V	Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini si lahko vse do
sredine februarja ogledate razstavo Vischerjevih bakrorezov
s podobami gradov na slovenskem Štajerskem.
V	Občinski matični knjižnici v Žalcu si lahko do sobote ogledate
razstavo razglednic nekaterih evropskih mest.
V	celjskem Zdravstvenem domu razstavlja Ljuban Šega.
V	hotelu Merx v Celju so na ogled dela Vlada Geršaka.
V	Osrednji knjižnici v Celju bo do konca marca na ogled raz-
stava z naslovom Topografije grofije Celje.
V	galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega
gradu je na ogled izbor slovenskega slikarstva in kiparstva.
Celje: Union do 9.2. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film Trije
mušketirji, 8.2. predstava odpade; Mali Union do 8.2. ob 20. uri
Prva ljubezen - ameriški film, od 9.2. dalje ob 20. uri ameriški
film Sommersby; Metropol 3.2. ob 16., 18.15 in 20.30 ameriški
film Tina - kaj ima ljubezen s tem, od 4. do 8.2. dalje ob 16. ,18. in
20. uri pa ameriški film Made in Amerika, od 9.2. dalje ob 16.,
18. in 20. uri pa ameriški film Tatovi teles.
Kino Žalec 4. in 5.2. ob 20. uri ter 6.2. ob 18. in 20. uri ameriški
film Dave.
Vojnik 5.2. ob 19. uri španski film Pršut, pršut.
Dobrna 6.2. ob 17. uri ameriški film Begunec.
V	knjižnici v Rogaški Slatini bo jutri, v petek ob 18.30 gost
večera pesnik in gledališki igralec Tone Kuntner. Z njim se bo
pogovarjal Jože Čakš, slovenske narodne pesmi pa bo pel kvar-
tet iz Rogaške Slatine.
V	knjižnici Pokrajinskega muzeja v Celju bo v sredo, 9. febru-
arja ob 12. uri predstavitev Vodnika po zbirkah Pokrajinskega
muzeja.
V	Zdravilišču Laško lahko danes ob 16.30 prisluhnete predava-
nju o Zdravi prehrani, ki ga bo podal Rudi Kavzer.
Razstava Ribiča
Še do 20. februarja bo
v Razstavnem salonu Zdravi-
lišča v Rogaški Slatini na
ogled postavljena razstava Ni-
ka Ribiča, slikarja, ki ga zani-
majo predvsem krajinski mo-
tivi.
Niko Ribič je mariborski
umetnik, tam se je v poznih
štiridesetih letih rodil, prav
tako pa tudi danes tam živi in
dela. Za sabo ima večje število
skupinskih razstav, v prete-
klih letih je priredil tudi sa-
mostojne predstavitve svojih
slik, hkrati pa je prejel šest
nagrad, ki so mu jih podelili
v domačem ter mednarodnem
prostoru.
Eden od dovolj tipičnih pre-
delov slovenske krajine je tudi
območje, ki ga s svojimi po-
sebnostmi določa alpsko go-
rovje, zaradi česar imamo pri
nas množične oblike planinar-
jenja ter s tem izraženo željo
z neposrednim stikom in do-
življanjem tega enkratnega
okolja. Morda nas zato nekoli-
ko preseneča, da so gorski mo-
tivi v razmerju z ostalimi kra-
jinskimi pravzaprav kar redko
zastopani v umetnosti kot tisti
neposredni vzvod, ki navdah-
ne ustvarjalca, da naredi novo
delo. V opusih posameznih
umetnikov se sicer pojavljajo
dela ali tudi cikli, ki so nastali
v navezavi na naše gorstvo,
vendar pa bi se težko spomnili
koga, ki bi bil tipičen slikar
tega žanra. Če jih pa že išče-
mo, je potrebno iti pravzaprav
v prejšnje stoletje ter valorizi-
rati slikarje, kot so Lovro Jan-
ša, Marko Pernhart ali Anton
Karinger za poznejši čas pa
lahko opazimo, da umetnikov
s tovrstno orientacijo primanj-
kuje.
Zato lahko razumemo
ustvarjalno delo Nika Ribiča,
ki pretežno slika ravno gorske
motive kot pomembno zapol-
njevanje vrzeli v našem likov-
nem prostoru. Za svoje izraža-
nje uporablja različne tehnike,
od masivnih olj ter akrilov do
mehkejših in prosojnejših ak-
varelov. S tem dobiva široko
in razgibano paleto ustvarjal-
nih metod in vizualnih učin-
kov, s tem pa tudi možnost za
prikaz različnih posebnosti
gorskega sveta in ob tem tudi
svojih občutkov, ki jih v tem
ambiento doživlja.
BORIS GORUPIČ
Tatovi teles, ZDA, 1993
znanstveno-fantastična grozljivka
Režija: Abel Ferrara; scenarij: Stuart Gordon, Denis Paoli
in Nicholas St. John (po romanu Jacka Finneyja); vloge:
Gabrielle Anwar, Terry Kinney, Billy Wirth, Reilly
Murphy, Christine Elise, Forest Whitaker
Nekaj se dogaja z druži-
no Malone. Nekaj straš-
nega ...
Družina Malone iz na vi-
dez normalnega vsakdana
pade v nočno moro, v svet,
v	katerem človeška življe-
nja izpita, da bi jih prevzeli
brezdušni tujci, ki iz za-
rodkov podobnih »jajc«
ukradejo človekovo telo, ko
se ta zaziblje v sladki
sen...
Steve Malone je znan-
stvenik, zaposlen pri agen-
ciji za zaščito okolja, in do-
deljena mu je naloga, da
pregleda in prepreči Ones-
naževanje voda z odpadki
iz vojaške baze v Selmi,
Alabama. Z njim so njego-
va žena Carol, petletni sin
Andy in njegova najstniška
hči iz prvega zakona Marti.
Zakopan v delo ne opazi
rastoče napetosti v družini,
predvsem hčerine odtuje-
nosti in vedno večje zadr-
žanosti, ki jo Marti kaže do
mačehe pa tudi do njega,
svojega očeta. Njihove te-
žave pa se začno, ko Andy
in za njim še Marti opazita
čudno napetost, ki se iz ba-
ze širi na vso okolico. Ne-
koč normalni ljudje s ču-
stvi in njim lastnim vede-
njem so postali tihi mlaha-
vi	avtomati z mrtvimi po-
gledi. Tiste, ki so še dru-
gačni, pa sta prevzela strah
in paranoja. Obupani noče-
jo priznati sami sebi, da se
je obnašanje znancev, pri-
jateljev — celo njihovih naj-
bližjih — spremenilo, in
s tem zanikajo svoj lastni
obstoj.
Ferrarov sloves osamlje-
nega stilista s sposobnostjo
ustvarjanja izjemnih en-
kratnih del tako po režiser-
ski in vsebinski kot po
igralski plati, je rasel vse
od njegovega prvenca Dril-
ler Killer leta 1979. Film si
je kmalu pridobil oznako
kultnega dela, ki so ga z ve-
likimi uspehi predvajali na
polnočnih predstavah, av-
tor pa je z njim prvič okusil
tudi poraz, saj so njegovo
prikazovanje v Angliji pre-
povedali. Leta 1990 je
z »gangstersko fantazijo«
King of New York pobegnil
iz »underground« oklepov.
Ugledni New York Times
ga je proglasil za edinega
režiserja B-produkcije, ki
v popolnosti obvlada stil
A filmske produkcije. Pri-
taknili so mu vzdevka
»izobčenca« med filmskimi
režiserji in »poetičnega
gangsterja« filma. Tudi
v filmu Tatovi teles je okoli
sebe zbral ekipo znanih
igralskih imen in vedno
bolj uglednih filmskih
ustvarjalcev. V vlogi najst-
niške Marti nastopa Gabri-
elle Anwar, Meg Tilly je
upodobila Carol Malone,
Terry Kinney je idealistični
znanstvenik in oče Steve
Malone in Forest Whitaker
je major Collins, vojaški
zdravnik, ki opaža zastra-
šujoče spremembe med vo-
jaki, pa si jih ne zna razlo-
žiti.
Kulturni praznik
Laško
V	Kulturnem domu Zidani
Most bodo jutri, v petek ob
18. uri nastopili učenci Osnov-
ne šole Zidani Most in Glasbe-
ne šole Radeče.
V	avli OŠ na Reki pri Laškem
bo v soboto ob 18. uri nastopil
Mešani pevski zbor Gloria iz
Laškega in vokalni sestav iz
Tevč.
V	avli OŠ Antona Aškerca
v Rimskih Toplicah bo v pone-
deljek ob 18. uri nastop članov
Kulturno umetniškega dru-
štva Slavko Avsenik.
V	kinodvorani v Radečah bodo
v ponedeljek ob 18. uri nasto-
pili učenci OŠ Mat j ana Nemca
iz Radeč, učenci Glasbene šole
in ljudski godci iz Vrhovega.
V	Kulturnem centru v Laškem
bo v petek, 11. februarja ob
19. uri osrednja prireditev ob
kulturnem prazniku, kjer bo-
do nastopili pianistka Nina
Mole, pianist Beno Govže in
klarinetist Boris Rener.
Žalec
V Domu II. slovenskega tabora
v Žalcu bo proslava slovenske-
ga kulturnega praznika v so-
boto ob 18. uri z nastopom
mladinskega pevskega zbora
OŠ Žalec, pod vodstvom
Zdenke Markovič, v muzikalu
Jaz skozi muzikal pa bodo na-
stopili: pevka Nika Vipotnik
- Rampre, David Jarh, Hugo
Šekoranja, Peter Wegele,
Damjan Jureš, Jože* Cencelj,
Janez Goršič in gledališki
igralec Marjan Bačko.
V	dvorani Zadružnega doma
v Petrovčah bo v ponedeljek
ob 18. uri pripravilo proslavo
Kulturno društvo Petrovce.
V	dvorani kulturnega doma
v Grižah bodo v ponedeljek ob
19. uri v izvedbi članov Svobo-
de Prebold, uprizorili gledali-
ško predstavo Moloh, delo pi-
satelja Janka Kača.
Šmarje pri Jelšah
V	Kristalni dvorani Zdraviliš-
ča Rogaška Slatina bo prosla-
va v ponedeljek ob 18. uri, ko
bodo nastopili učenci II. os-
novne šole iz Rogaške Slatine
in moški pevski zbor Zdravi-
lišča Rogaška Slatina, ki ga
vodi Franci Plohi.
Celje
V	Narodnem domu bo osred-
nja proslava v ponedeljek ob
19.30 z nominacijo kandidatov
s področja kulture za celjski
grb. Nastopili bodo Tibor Ke-
rekeš, Peter Zoltan, Celjski
oktet in nekateri člani Sloven-
skega ljudskega gledališča iz
Celja.
V	dvorani Zdraviliškega doma
na Dobrni bo v torek ob 19. uri
koncert Revijskega tambura-
škega orkestra Akord iz Celja,
ki ga vodi Matjaž Brežnik.
V	kulturnem domu v Trnov-
Ijah bo v ponedeljek ob 19. uri
koncert združenega pihalnega
orkestra Ljutomer in Emo Ce-
lje, pod vodstvom Alojza
Krajnčana.
V	OŠ Frana Roša v Celju bo
proslava za krajane danes,
v četrtek ob 17. uri, nastopili
pa bodo: otroški in mladinski
pevski zbor iz šole, ki ga vodi
Emilija Sorčan-Kladnik ter
recitatorji.
V	Zadružnem domu na Lju-
bečni bo v ponedeljek ob
17. uri nastop mažoretne sku-
pine KUD Ljubečna, ki jo vodi
Majda Marguč. Sodelovala bo-
sta tudi mažoretna skupina in
Godba na pihala iz Laškega.
Št. 5 - 3. februar 1994
PRIREDITVE
112
Nove trgovine in bistroj!
Ob Ljubljanski cesti v Celju bo v bližini Policije v mesecu dni zrasel nov poslovno - trgovski
objekt, ki ga gradi celjski Gradiš. V njem bo 46 različnih trgovskih in gostinskih lokalov ter
poslovnih prostorov, ki so jih že prodali. Podoben objekt pa je že pod streho na nasprotni strani
v bližini Vrtnice, kjer je Gradiš zgradil poslovno - stanovanjski objekt. V pritličju bodo lokali, ki
so jih že prodali, v nadstropju pa poslovni prostori ter na vrhu tri stanovanja, od katerih eno že
ima lastnika.	TC, Foto: EDI MASNEC
Pred izpitno komisijo
Pred šmarsko občinsko iz-
pitno komisijo, kjer je mogoče
opraviti izpit za voznike trak-
torjev in preizkuse znanja za
upravljalce delovnih strojev,
motokultivatorjev in koles
z motorjem, je lani opravljalo
izpit 334 kandidatov.
Pri teoriji je bilo največ za-
nimanja za preizkus za vožnjo
kolesa z motorjem, kar je zani-
malo 251 kandidatov, med nji-
mi pa je bila uspešna dobra
polovica. Večina ga je opravila
že prvič. Tečaj poznavanja
predpisov za bodoče voznike
koles z motorjem so lani pri-
pravili tudi v slatinskih, bi-
striški, šmarski, rogaški in
kozjanski šoli. Pri ter sta po-
magali sta dve zasebni avto
šoli, med 178 kandidati pa je
uspela več kot polovica.
Najmanj občanov, vsega
štirje, se je zanimalo za vožnjo
s traktorjem, pri tem pa teore-
tičnega dela ni opravil le en
kandidat. Vsi trije uspešni
kandidati za vožnjo s traktor-
jem so se nato prijavili še za
praktični del izpita, tam pa
uspeli že po prvem preizkusu.
Dvakrat po belem
zajcu na Golteh
Minulo soboto in nedeljo sta
bili na Golteh na isti progi dve
tekmovanji v popolnoma ra-
zličnih vremenskih pogojih.
V soboto so se v smuku na pro-
gi »beli zajec« pomerili sloven-
ski častniki, ki so to tekmova-
nje dopolnili še s streljanjem
z malokalibersko puško. V ne-
deljo pa je naše uredništvo or-
ganiziralo smuk za belega zaj-
ca za vse tiste, ki so se želeli
preizkusiti v boju s časom.
Slovenske častnike, ki so se
tokrat tretjič pomerili na tem
tekmovanju, je že v Žekovcu
pričakala prva preizkušnja,
izredno močan veter, ki je sko-
rajda onemogočil prevoze
z gondolsko žičnico. Vendar so
delavci RTC Golte le uspeli
prepeljati vse tekmovalce in
ostale na smučišče. Zaradi
vsega tega je bil začetek pre-
stavljen za dve uri, prav tako
pa so morali prestaviti tudi
startno mesto za kakih 100
m nižje. Tega tekmovanja se je
udeležilo 40 ekip s 120 tekmo-
valci iz skoraj vseh slovenskih
vojaških organizacij. Udeležili
pa so se ga tudi državni sekre-
tar za obrambo, Gorazd Vi-
drih, predsednik ZSČ, Miha
Butara, poveljnik TO Zahod-
noštajerske pokrajine mag. Vi-
ki Krajne in drugi. Tekmova-
nje pa so organizirali Občinski
odbor ZSČ Velenje, 89.0bm-
ŠTO Velenje, Sekretariat za
obrambo Velenje, SK Velenje
in RTC Golte.
Rezultati:
1. Miran Čadež, 3.PŠTO
Kranj 55,32 s; 2. Jože Krapež,
1/62 br Vipava 56,37; 3.Miro
Štular, 3.PŠTO Kranj 56 60;
4. Miro Kunst 85 ObmSTO
SI. Konjice 57,39; 5. Dušan
Markoli 710 UC SI. Bistrica
59,46; 6. Boris Majcen 1/82 br
Celje 59,76; 8. Branko Poklic
710 UC SI. Bistrica 1.00,33;
10. Bojan Napotnik ZSČ Mo-
zirje 1.00,96; itd.
Ekipe: 1.3.PŠTO Kranj,
2.85 ObmŠTO Slovenske Ko-
njice, 3.1/82 br Celje.
Nedeljski smuk za belega
zajca je potekal v izredno le-
pem, sončnem vremenu, ki je
na start privabil kar 81 tekmo-
valcev različnih starosti, od
najmlajše 9-letne Anje do naj-
starejšega 50-letnega Franca
Zajca.
Tem tekmovalcem smo, gle-
de na dosežen čas, podelili 54
zlatih, 19 srebrnih in 6 brona-
stih kolajn belega zajca, dve
tekmovalki pa sta padli in od-
stopili. Že število podeljenih
zlatih kolajn pove, da je bila
proga zelo dobro pripravljena
in tudi hitra, res pa je, da so se
za tekmovanje odločili pred-
vsem dobri smučarji. Razen
uredništva NT&RC so tekmo-
vanje pomagali pripraviti še
Smučarski klub Gozdnik Ža-
lec in RTC Golte, pokrovitelj
tekmovanja pa je bila Jelovica
iz Škofje loke, ki je na ta način
omogočila, da je bila štartnina
simbolična, 100 SIT.
Rezultati - ženske:
do 14 let: Irena Zaje 1.25,88;
Polona Teržan 1.34,70; Anita
Zapušek 1.35,52; od 15 do 30
let: Tatjana Škrubej 1.16,18;
Franja Robnik 1.22,63; Moni-
ka Vidmajer 1.24,14; od 31 do
45 let: Pavlica Jereb 1.26,83;
Manca Macuh 1.44,29.
Rezultati - moški:
do 14 let: Klemen Zapušek
1.17,78; Lenart Solar 1.19,68;
Erik Rosenstein 1.20,21; od 15
do 30 let: Robert Klakočer
1.07,41 (najboljši čas); Rajko
Škrubej 1.07,57; Bojan Napot-
nik 1.07,93; od 31 do 45 let:
Metod Tratnik 1.07,90; Boris
Rozina 1.11,29; Marjan Škor-
nišek 1.15,54; nad 45 let: Erik
Kohne 1.24,24; Franc Kotnik
1.24,56; Franc Zaje 1.33,58.
F. P.
Kozjani bodo
praznovali
V Kozjem bo prihodnjo
soboto, 5. februarja, celo-
večerni koncert Folklor-
ne skupine Kozje, ki na-
stopa že enajst let.
Na prireditvi Kozjan se
veseli, ki bo v domačem
gasilskem domu (ob
18. uri), bodo predstavili
pusto van j e s štajerskimi
plesi, kresovanje z belo-
kranjskimi plesi, kozjan-
ske in prekmurske plese,
martinovanje in koline,
nastopile pa bodo tudi
vaške pevke, otroci iz vrt-
ca ter mladi muzikant
Aljoša.
Prizadevne folkloriste
iz Kozjega dobro poznajo
gosti Atomskih Toplic,
kjer imajo redne mesečne
nastope, nastopali so po
Sloveniji ter Hrvaški in
Makedoniji, pozna pa jih
tudi slovensko televizij-
sko občinstvo. Lani, za
10-letnico obstoja skupi-
ne, so v domačem Kozjem
pripravili slavnostni kon-
cert, zaradi navdušenja
občinstva pa sklenili, da
se bodo prihodnjo soboto
predstavih na podobni
način.	BJ
Razstava razglednic v Žalcu
Ob 70-letnem jubileju espe-
rantskega gibanja v Celju in
njegovi okolici je Zavod za
kulturo Žalec v sodelovanju
s podpredsednico esperant-
skega društva Celje Slavo Ša-
lamon minuli teden pripravil
razstavo razglednic nekaterih
evropskih mest.
Na otvoritvi razstave je ude-
ležence pozdravila direktorica
Zavoda Anka Krčmar, o po-
menu esperantskega gibanja
pa je spregovorila Slava Šala-
mon. Povedala je, da je bil prvi
tečaj esperanta v Celju že leta
1924, esperanto pa ima po nje-
ni oceni velik pomen za med-
sebojno povezovanje ter spoz-
navanje med esperantisti ra-
zličnih narodnosti. Za kultur-
ni program ob otvoritvi raz-
stave so poskrbeli učenci žal-
ske glasbene šole, udeleženci
razstave pa so skupaj zapeli
Zdravico. Tokrat za spremem-
bo v esperantskem jeziku.
FJ
Darujte kri!
Kri je življenje, vaša daro-
vana kri je dragoceno darilo
ob pravem času, sporoča Rdeči
križ Slovenije. Za februar pri-
pravljajo na našem območju
krvodajalske akcije na Polzeli,
kjer bo danes, 3. februarja,
v Rogaški Slatini 17. februar-
ja, ter v Slovenskih Konjicah
25. februarja. Prijavite se lah-
ko občinskemu odboru Rdeče-
ga križa, v delovni organizaciji
pa aktivistu te človekoljubne
organizacije.
Pasja šola
Kinološko društvo Celje pri-
reja tečaj za šolanje psov in
malo šolo za mlade pse.
Teoretični del tečaja in male
šole bo 10., 17. in 24. februarja
ob 18. uri v društvenih prosto-
rih v Lokrovcu. Praktični del
tečaja se bo pričel 3. marca ob
16. uri, mala šola pa 5. aprila
prav tako ob 16. uri. Bolj po-
drobne informacije nudijo po
telefonu 33-867.
Vzgoja jagod
Enota za kmetijsko svetova-
nje občine Celje bo v sredo,
9. februarja, organizirala pre-
davanje o Tehnologiji vzgoje
jagod na črni foliji. V stranski
dvorani Narodnega doma bo
predaval specialist za sadjar-
stvo Franc Kotar, predavanje
pa se bo začelo ob 18. uri. Obe-
nem vabijo kmetovalce tudi na
predavanje Darka Simončiča,
ki bo v petek, 11. februarja
v celjskem Centru interesnih
dejavnosti. Predavanje bo na-
menjeno možnostim za vlaga-
nje certifikatov ter novostim
v davčni zakonodaji, začenja
pa se ob desetih v učilnici šte-
vilka 13.	ib
Mladost in izkušenost na startu pred smukom za belega zajca. S štartno številko 15, Erik Kohne,
ki je zmagal med veterani.
/"T IC	TISKOVINE ZA MANJŠE POSLOVNE SISTEME:
I	računalniški papir in etikete, papir za laserske tiskalnike, obrazci plačilnega prometa,
carinski obrazci, mehanografske tiskovine, namizni bloki, samolepilne kocke, cenovne etikete
PRODAJALNA in aparati za etiket¡ran¡e
PREŠERNOVA 23, CELJE, TEL,. (063) 441 593 ŠOLSKI, DARILNI IN SPLOŠNI PROGRAM:
zvezki, risalni bloki, šolske in pisarniške mape, ovojni in dekorativni papirji, darilne vrečke,
IZBIRA JE VASA! šolske, gospodinjske in dekorativne etikete, voščilnice, diplome, pisala...
Št. 5 - 3. februar 1994^
131
Iz bloka na vas
Marijo Bobek smo poiskali v Lažišah
Gospa Marija Bobek se je
pred nekaj tedni preselila na
Dobje pri Planini. Zapustila
je blok v Šentjurju, zdaj pa
je skupaj s sorodniki, v Laži-
šah. Saj je bila zadovoljna
tudi s Šentjurjem, toda blo-
kovsko stanovanje je posta-
jalo za upokojenko predra-
go. Odmaknjene Lažiše ima-
jo seveda drugačen čar. Tu
so čist zrak, neokrnjena na-
rava ter seveda njeni naj-
bližji.
Kar nekaj časa je trajalo,
da smo lahko izročili zvesti
naročnici zlato verižico.
V tej deviško lepi pokrajini
so še vedno težave s primer-
nimi cestnimi povezavami,
pozorni pa smo bili tudi na
čudovite razglede. Pri tem je
zanimivo, da je prav v tem
slikovitem kraju drugi dom
slovenskega narodopisca
svetovnega slovesa dr. Nika
Kureta, avtorja Prazničnega
leta Slovencev. Gospa Mari-
ja Bobek, ki ima korenine
v tej okolici, se vse te lepote
dobro zaveda.
Na vnukovi kmetiji, nje-
nem novem domu, smo se
zglasili dopoldan. »Takole
porihtavam,« je povedala po
domače, v kuhinji. Zjutraj je
vesela prebujanja svojih šo-
larjev, pravnukov, ki se pri-
pravljata za pot v šolo. Si-
mon obiskuje tretji razred,
Matjažek malo šolo, oba pa
sta deležna posebne skrbi
prababice, pozorne, da ne
zaspita. In kako je lepo, na
primer, ko jima prababica
pove, da ju ima rada, prav-
nuk pa ji odgovori: »Jaz pa
tebe.«
Gospa Marija Bobek, ki ji
85 let zares ni videti, je imela
težko življenje. Mož je delal
v Štorah, ona pa je skrbela
zanj ter za sina Milana in
hčer Elizabeto. Njen mož je
pred tremi desetletji umrl
v prometni nesreči, sina, ki
se je mučil v vročini štorske
železarne je zadela kap, hči
pa je bila žrtev neozdravljive
bolezni. Prav na tej kmetiji,
v Lažišah, je bila poročena.
Gospo Marijo Bobek ob vseh
teh grenkih spominih pre-
magajo solze. Vesela pa je,
ko govori o vnuku Srečku, ki
tu gospodari, o njegovi ženi
Ljubici, o pravnukih ter vseh
drugih vnukih, ki jih spoz-
namo na stenskih fotografi-
jah. Zase pravi, da je najbolj
srečna, ker je razmeroma
zdrava. Pred kratkim je ime-
la težave z gripo ter nato še
s pljučnico, zato je večinoma
v stanovanju.
Pogovarjali smo se tudi
o posebni ljubezni Marije
Bobek, o veselju do branja.
Že davno je rada prebirala
Slovenskega gospodarja,
pred tremi desetletji, po mo-
ževi smrti, pa je naročila
predhodnika Novega tedni-
ka. »Vse preberem,« je odgo-
vorila na vprašanje o tem,
kaj v časopisu ceni ter česar
morebiti ne.
Poslovili smo se, pa ni bila
več dolgo sama. Potem so se
kmalu začeli vračati vsi nje-
ni. Matjažek in Simon sta ji
gotovo brž povedala, kako je
bilo tistega dne v šoli, na
poti...
BRANE JERANKO
Foto:EDO EINSPIELER
Zlato je spet prišlo v prave roke.
Maturanti bodo lahko lepi
V	petek je Društvo ljubiteljev mode Falko
iz Celja, ki ga vodi Brigita Koklič, pripravi-
lo odmevno modno revijo za maturante in
njihove starše.
V	prostorih Narodnega doma, ki so ga
predvsem starši dobro napolnili, so mane-
kenke in manekeni predstavili precej mode-
lov maturantskih oblek različnih, predvsem
butičnih, proizvajalcev. Modna revija je
imela tudi prodajni značaj. Če bodo celjski
maturantje na bližajočih se maturantskih
plesih oblečeni v takšna oblačila kot smo jih
videli v petek, bodo obiskovalci maturant-
skih plesov imeli kaj videti. Sicer pa je bila
prireditev z nekaj manjšimi spodrsljaji, ki
pa jih mladim, ambicioznim ustvarjalcem
lahko odpustimo, domiselni primer, kako
ob podobnih priložnostih ravnati v pri-
hodnje.
Foto: EDI MASNEC
Sreča se imenuje Portorož in Lipica
Teden je mimo in danes že
objavljamo drugi kupon za
sodelovanje na tradicional-
nem, 22. izletu 100 kmečkih
žensk na morje. Mnogi še ne
razumejo, kako je z izpolnje-
vanjem kuponov, zato bomo
ponovili še enkrat. Ko bodo
objavljeni kuponi od 1 do 4,
je treba številke nalepiti
v okvirčke na en kupon in
tega na dopisnico ter vse
skupaj z ustreznimi podatki
poslati v naše uredništvo.
Komur pa bo manjkala samo
ena številka od 1 do 4, pa jo
bo lahko nadomestil z re-
zervnim »y«. Zadnji, rezerv-
ni kupon bo objavljen 24. fe-
bruarja, dopisnice s kuponi
pa bomo sprejemali do pone-
deljka, 28. februarja. Javno
žrebanje (kje, bo kmalu zna-
no!) naj bi bilo v soboto,
5. marca, medtem ko bomo
na izletu v petek, 25. in sobo-
to, 26. marca.
Ekipa, ki bo letos sprem-
ljala izlet, bo zanimiva in za-
gotavlja dobro počutje. Zra-
ven bodo oktet Studenček in
trio Vikija Ašiča, harmoni-
karja Janko Mogu in Zoran
Zorko, čarovnik Jani Jošovc
in prvič ansambel Štirje ko-
vači, ki ga vodi Franc Še-
govc.
»Našemu ansamblu pome-
ni veliko čast, da bomo lahko
poskrbeli za dobro razpolo-
ženje kmečkih žena na nji-
hovem izletu,« je povedal vo-
dja ansambla, ki je trenutno
najstarejši aktivni ansambel
domače glasbe v Sloveniji,
saj prav letos slavi 40-letni-
co igranja. Na morju pa se
nam bo tako kot vsa zadnja
leta pridružil še ansambel
Primorski fantje, to pa je
skupina, ki sodi zadnje leto
ali dve med najpopularnejše
v Sloveniji. Za zabavo bo to-
rej dobro poskrbljeno, po-
skrbeli pa bomo tudi za
ogled številnih zanimivosti,
ki so ob poti iz Celja mimo
Lipice (najbolj znana kobi-
larna s svetovno znanimi li-
picanci) do končne postaje
v Portorožu v hotelu Lucija,
kjer nas pričakuje direktor
Boris Butinar s svojo ekipo.
Prav gotovo bo tudi letos
veliko kandidatk, vendar bo
sreča izbrala samo sto naj-
srečnejših. Akcija 100 kmeč-
kih žensk na morje tako do-
življa svojo dvaindvajseto
pomlad. Veseli smo, da je še
vedno tako priljubljena, da
je kandidatk krepko več, kot
je prostora v dveh avtobusih.
TONE VRABL
Št. 5 - 3. februar 1994^
14
Najstarejša na Prevorju
Zanimiv konjiček 90-ietne Neže Beve
Pred dnevi so nas opozorili
na 90. rojstni dan najstarejše
krajanke Prevorja in okolice.
Po uradnih podatkih je sicer
v Sloveniji kar štiri tisoč de-
vetdesetletnikov, kljub temu
pa nas je zanimalo, kako
preživlja častitljivo starost
gospa Neža Beve iz kozjan-
skega Žegra. Marsikaj zani-
mivega smo videli ter izve-
deli.
Zmotili smo jo med plete-
njem, kar počne brez očal.
To zimo končuje že svoje šti-
rinajste nogavice, s katerimi
razveseljuje domače ter so-
sede. Tudi za volno poskrbi
sto »plaht«, lanenih rjuh.
Z mamo in sestrami so pred-
le ob zimskih včerih ter
v slabem vremenu, ko ni bilo
nujnejših opravil. Mama je
nato vsaki hčeri, ki se je po-
slovila od doma, dala veliko
»plaht«. Tudi Nežki, ki se je
omožila na Bevčevo kmetijo,
na Prevorje, v Žegar. V mla-
dosti pridobljeno znanje ji je
nato večkrat koristilo. V ča-
su povojnega pomanjkanja
je predla tudi za sosede, dan-
današnji pa za svoje veselje.
Gospa Neža Beve, najsta-
rejša krajanka Prevorja, je
zgovorna, še vedno hitrih
sama in prejšnji večer je po-
ganjala kolovrat, sosedin
dar. Zdaj prede in plete za
konjiček, v mladih letih je iz
nuje, pozneje zaradi splošne-
ga pomanjkanja. Preje se je
naučila v rojstni Dobrini, od
mame, ki je napredla več kot
misli, izjemno bistrega duha.
Le kaj jo je obdržalo tako
čilo? Njeno življenje je bilo
eno samo garanje, polno skr-
bi za današnji ter jutrišnji
dan, to je bilo razpoznavno
iz celotne njene pripovedi.
Zelo se je nagarala na teh
petih hektarih hribovske
zemlje, skupaj s štirimi otro-
ki. Veliko let je skrbela za
bolnega moža, ki je vse težje
hodil. Nazadnje ga je morala
celo nositi.
Njeni štirje otroci, Jože, ki
živi v soseščini, pokojni
Franc, Micka iz Lesičnega
ter Tonček iz celjskega Za-
grada, so ji skušali lajšati ta-
kratni mučni vsakdan. Tudi
dandanašnji so, skupaj
z vnuki ter pravnuki, izred-
no pozorni. Najbližji, Franc,
se oglasi vsak dan, mama
Neža pomni le en sam dan,
ko ga ni bilo. Tonček iz Za-
grada poskrbi celo za ovčjo
volno, da lahko potem poga-
nja kolovrat. Med vsemi živ-
ljenjskimi udarci jo je ohra-
njala pokonci prav ljubezen
njenih otrok.
Za njeno 90-letnico so ji
pripravili kar dve veliki
slavji zaporedoma, najprej
v domači hiši, kjer živi
z vnukom Lojzem ter njego-
vo ženo Marjanco, nato pa še
pri najbližjem sinu. Miza se
je šibila od dobrot, obdarili
so jo in ko se spomni vse te
pozornosti, je ganjena do
solz. Kakšna razlika od ne
tako davne, težke preteklo-
sti! Pravi, da je najbolj trpe-
la v času druge svetovne voj-
ne, ko je trepetala za življe-
nje najstarejšega sina, 17-
letnega partizana Francka.
Kar dvakrat je bil ranjen, se
spominja. Pa je Franček pre-
živel in je usoda hotela raz-
meroma mladega Jožeta - po-
stal je žrtev prometne ne-
sreče.
Vse te življenjske preiz-
kušnje je niso strle, bile so le
spoznanja, ki so jo okrepila
za nove boje. Zato ostaja
razmeroma dobrega zdravja.
Prava kmečka korenina je,
pravijo vsi, ki jo dobro poz-
najo. Celo njen pravnuk, ki
živi v istem gospodinjstvu, je
zbolel za gripo, ona pa se ji je
uprla. Sicer»pa se veseli po-
mladi, ko bo, tako kot vsako
leto, znova odšla z motiko na
njivo.
Pred domačijo, na soncu,
sem opazil oprano ovčjo vol-
no. Spet se bo vrtel kolovrat
in nastajali bodo novi pari
toplih nogavic.. -
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
Najstarejšo krajanko Prevorja smo zmotili med pletenjem noga-
vic. Še vedno brez očal.
Za kolovratom: najprej iz nuje, nato zaradi pomanjkanja, danes
pa za veselje.
Dopolnilo
V prejšnji številki Nove-
ga tednika je v prispevku
Kuge — reši nas, o gospod!
izpadla zahvala avtorice
mag. sei. Karoline Godina:
»Zahvaljujem se laškemu
gospodu dekanu Jožetu
Horvatu in profesorju zgo-
dovine, dipl. pravniku Mi-
lošu Rybáru za strokovno
pomoč.«
V spomin
Anti Trobej
Bilo je že zdavnaj, v pr-
vem povojnem letu, ko
nas je šestošolce nekaj
časa učila kemijo Anta
Trobej, po stroki sicer bi-
ologinja in kemičarka.
Trobej èva je preživela
izgnanstvo v Srbijo, kjer
je veliko duševno in teles-
no pretrpela. Pozneje nas
ni več poučevala, vendar
zveze z nekdanjimi dijaki
ni pretrgala. ' Po smrti
svojega moža, našega
drugega razrednika prof-
. Jožka Trobeja, je priha-
jala kot njegova zastop-
nica na obletnice mature.
Vedno prijazna, razume-
vajoča, priljudna... Zad-
njič je bila med nami leta
1988, ko smo proslavljali
40. obletnico. Srečanja
z njo so bila še bolj pogo-
sta, pri vsakem razgovoru
pa je prihajala na dan
njena želja po nepresta-
nem duhovnem bogate-
nju, novem znanju, lepo-
ti. V mislih jo vidim, kako
s prijaznimi pozdravi pri-
haja na koncerte v Na-
rodni dom, kako ne manj-
ka pri otvoritvah razstav
v knjižnici ali drugje.
Ob tem ji pasivno delo
na zadošča: ko izpreže
delo v šoli, se uči slikar-
skih veščin, da bi znanje
prežela z doživljanjem.
Slika doma, v slikarskih
kolonijah, na Koroškem
in zraven razstavlja. Na-
rava zažari v šopkih rož,
v izrezih iz pokrajine. To
so lirska doživetja, ki jih
na razstavah brž zazna-
mo. A lirske so tudi pe-
smi, ki jih piše, vendar
samo za svojo dušo, ne pa
tudi za objavo. Ob otvori-
tvi njene retrospektivne
razstave pa jih le nekaj
zazveni.
Vse na pojavi gospe
Ante Trobej je bilo kakor
ubrano na misel pisatelja
Čehova: »Na človeku bo-
di vse lepo: obraz in oble-
ka, duša in misli.« In
marsikaj te lepote je pre-
hajalo tudi na nas, ki smo
jo poznali. Zato prižgimo
lučko hvaležnega spomi-
na na njenem grobu.
BOŽENA OROŽEN
Krematorij v Podkraju
Potrebuje Velenje krematorij? Očitno ga, saj želi Kremax,
delniška družba, na pokopališču v Podkraju postaviti kre-
matorij.
Vlogo so obravnavali na zadnjem zasedanju velenjskega
izvršnega sveta, vendar tu ugotavljajo, da po sedanjih uredi-
tvenih načrtih gradnja krematorija ni možna. Zato so naro-
čili Upravi za urejanje prostora, naj pripravi program spre-
memb ureditvenega načrta za pokopališče Podkraj in preuči
možnost izgradnje krematorija. Ko bodo znane vse možno-
sti, bo IS ponovno odločal o gradnji krematorija. US
Gripa še traja
Podatki Zavoda za zdravstveno varstvo Celje o poja-
vih respiratornih obolenj kažejo, da gripa na celjskem
območju še traja.
Na območju Rogaške Slatine in Celja se pojavljajo
predvsem obolenja dihalnih poti. Pri teh obolenjih je
klinična slika precej podobna gripi in so težja kot
obolenja dihalnih poti, ki smo jih bili vajeni doslej.
Največ obolelih je med otroki, vendar je pomembna
prizadetost tudi ostalih, predvsem starejših starostnih
skupin prebivalstva. Glede na to, da so bolniki v bol-
nišnici še posebej ranljiva skupina, so še vedno ome-
jeni obiski svojcev.	u. S.
Humanitarna akcija dijakov GC
V petek je bila v telovadnici Gimnazije Celje humanitarna
prireditev v okviru humanitarne akcije, ki so jo pripravili
učenci drugega c razreda. Odločili so se namreč, da bodo
pomagali socialno ogroženim družinam. Akcije so se lotili
zagnano; in tako so družini X, materi samohranilki z dvema
otrokoma že podarili pralni stroj, sedaj pa zbirajo denar za
pohištvo.
Na petkovi prireditvi je nastopila tudi gimnazijska glas-
bena skupina Nefra, z izkupičkom od vstopnic pa bodo
dijaki finančno podkrepili svojo humanitarno akcijo.
N.-M. S.
Letni zbor konjiških planincev
Konec minulega tedna so se na prvem letošnjem zboru
sestali člani Planinskega društva Slovenske Konjice.
Po pregledu dela so člani ugotavljali, da društvo dobro
deluje, saj mesečno pripravijo izlet ali vsaj izobraževalno-
družabno srečanje. Na zboru je predsednik PD Jože Kamen-
šek predstavil program letošnjih izletov, prisotni pa so
z zanimanjem prisluhnili predavanju Avgusta Robnika in
Špele Kračun, članov alpinističnega odseka Štore, ki sta
govorila o poti po Indiji, Nepalu in Južni Ameriki. TASK
Planinska razstava v Ljubljani
Konec lanskega leta so v Muzeju novejše zgodovine v Celju
pripravili obsežno razstavo »Nazaj v planinski raj«, s katero so
se spomnili 100-letnice slovenskega planinstva. Skoraj v celoti
bo zdaj razstava prestavljena v Ljubljano, kjer jo bodo postavili
v Kulturno-informacijski center Križanke. Razstava je plod
dolgoletnega stalnega sodelovanja med Muzejem novejše zgodo-
vine iz Celja in Mestnim muzejem v Ljubljani. Otvoritev bo
10. februarja ob 12. uri, razstava pa bo na ogled vse do
19. marca.	rpy
Pozimi slabša prodaja
Ivana Zobca iz Ribnice Savinjčani dobro poznajo, seveda najbolj po suhi robi, ki jo že več let
vozi v naše kraje. Casi, ko so Ribničani po svetu nosili »krošnjo«, so sicer že minili, vendar lahko
suho robo še vedno dobimo. Tudi Ivan Zobec potuje po svetu s tovornjakom, kljub večji izbiri pa
je potožil, da je v zimskih časih slaba prodaja. Zraven je še dodal, da ljudje ne vedo, da so njegovi
izdelki boljši in bolj trpežni kot v trgovinah, saj so večinoma izdelani ročno.
TT
Vrtci dobro
zasedeni
V	Slovenskih Konjicah
je sedem enot vrtcev.
V enote v Zrečah, Ločah,
Vitanju in Slovenskih
Konjicah je vpisanih več
kot 600 otrok.
V	vodstvu konjiške
Vzgojno-varstvene orga-
nizacije so zadovoljni
z zasedenostjo enot, saj
zaradi pomanjkanja pro-
storov med letom vpisu-
jejo samo nujne primere.
Nekaj prostih mest za
otroke različnih starosti
je le v konjiškem vrtcu na
Tatenbachovi. V vrtcih
letos ne načrtujejo večjih
investicij, čakajo jih le
vzdrževalna dela v vseh
enotah. Najbolj nujno je
popravilo oziroma zame-
njava strehe v vrtcu na
Slomškovi v Slovenskih
Konjicah, kjer bi bila to-
vrstna investicija po 21
letih res nujna.
TASK
Št. 5 - 3. februar 1994^
15
Dostojen spomin
žrtvam na Stranicah
Devetinštirideset let mine-
va od tistega strašnega zloči-
na na Stranicah, ko so Nem-
ci tik pred koncem druge
svetovne vojne po tamkajš-
njih jablanah obesili 100 tal-
cev. Pokopani so v dveh
skupnih grobovih, v spomin
na njihovo tragično usodo pa
dvakrat letno, ob obletnici
usmrtitve 12. februarja in za
dan mrtvih, ob grobišču po-
teka žalna svečanost.
Grobišče je zaščiteno kot
spomenik I. kategorije in je
širšega regijskega pomena,
saj so bili tu pokopani talci
doma s celotnega celjskega
območja. Prav zato smo se
predstavniki občin Celje in
Slovenske Konjice ter Zveze
združenj borcev iz obeh kra-
jev leta 1993 večkrat sestali
in se dogovorili, kako te sve-
čanosti čim bolj dostojno or-
ganizirati.
Odtlej sta za organizacijo
svečanosti izmenično odgo-
vorni obe občini, v neparnih
letih Slov. Konjice in v par-
nih Celje. Predvideno je," da
bo imel letos spominski go-
vor celjski župan g. Anton
Roječ, ob 50. obletnici pa naj
bi spregovoril konjiški
župan.
Določili smo tudi protokol
te svečanosti. Zaradi cestne-
ga prometa mora biti prire-
ditev vedno ozvočena, vsa-
kokrat morata biti položena
venca občine in ZB Celje ter
Slov. Konjice, prisotna naj
bo slovenska vojska in izve-
den kulturni program. Za
grobišče skrbi krajevna
skupnost Stranice, sredstva
za te namene pa daje občina
Slov. Konjice. V času sveča-
nosti mora biti odprt tudi ki-
osk, ki je za te namene po-
stavljen ob parkirišču. Za
prevoze udeležencev iz Slov-
. Konjic bo na voljo avtobus,
ki bo odpeljal nekaj po 9. uri.
FRANJO MAROŠEK
Obletnica streljanja
talcev v Vitanju
Letos mineva 50 let, odkar so nemški
okupatorji 14. februarja 1944 pripeljali
v Vitanje 10 zapornikov in jih nekaj ko-
rakov iz vasi v smeri proti Doliču ustre-
lili.
V spomin na ta žalostni dogodek pri-
pravlja krajevna organizacija ZB in ude-
ležencev NOB Vitanje komemoracijo, ki
bo v ponedeljek, 14. februarja 1994, ob
12. uri.
Na prireditvi bodo sodelovali učenci
osnovne šole Vitanje, spregovoril pa bo
tudi Jernej Kuzman, eden izmed očivid-
cev te tragedije. Nemci so namreč takrat
prisilili Vitanjčane, da so morali strelja-
nju prisostvovati.
FRANJO MAROŠEK
Živahni celjski taborniki
Pravim tabornikom nikoli ne zmanjka dela.
Takšni so očitno tudi taborniki, združeni
v Rod П. grupe Celje.
V tem rodu je blizu sto tabornikov, ki jih
vodi starešina Peter Mlinar. V tem času sode-
lujeta dva njihova člana na vodniškem tečaju,
ki bo zaključen v drugi polovici februarja, pa
tudi za zimovanje je bilo dovolj prijav. Načrto-
van obisk skavtov iz Grevenbroicha je že za
njimi, razkazali pa so jim Kokarje, kjer bodo
letos skupaj taborili med 20. in 30. julijem.
Skavte je taborni prostor navdušil in kot so
rekli, že komaj čakajo poletje.
Sicer pa je priljubljeni taborni prostor na
Kokarjih za letos že precej oddan. Domači rod
pripravlja taborjenje skupaj s skavti iz Nemči-
je, teden od 27. junija do 3. julija namerava
tam preživeti smučarski klub Mont, od 20. do
28. avgusta pa plesna šola Harlekin. V času od
4. do 17. julija bodo v Kokarje verjetno prišli
na poletni tabor študentje iz Ljubljane. MBP
Popravljalnica koies
V Celju imamo odslej še eno popravljalnico koles. V Levstikovi ulici 6, na dvorišču nasproti
Avtotehnikine prodajalne koles, jo je odprl Miran Skale, ki obljublja dobre storitve in tudi dobro
založenost z rezervnimi deli. Posebej opozarja na zadostno količino rezervnih delov Shimano.
Popravljalnica koles je odprta vsak dan od 10. do 17. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure.
Pozabiti hi bil greh
Spomin na dogodek v Burjanovem grabnu pred 50 leti
Danes se ljudje ne spomi-
njajo več pogosto leta 1944.
Čas, v katerem živimo, nare-
kuje grozovit tempo, ki mu
sodoben človek komaj sledi.
Razmišlja o sedanjosti in
prihodnosti, o preteklosti pa
le malokdaj. Tu in tam pa
komu misli le uidejo v čas, ki
ga ni več, spomini pa še živi-
jo in marsikdaj prikličejo
v zavest grenko misel.
Človek bi jo pokopal, če bi
mogel, a nekateri spomini
ostajajo večno enako živi.
Tak je tudi spomin na tisti
januar 1944, ko so se v Bur-
janovem grabnu malo pred
14. uro oglasile strojnice.
Močno streljanje v sicer mir-
nem gozdu je nekaj pomeni-
lo, o tem ni bilo dvoma. Ve-
deli smo, da je med drevjem
skrita zemljanka kurirske
postaje TV 24-S, v kateri so
se čez dan zadrževali kurirji.
Prepričanje, da je zemljanka
varna, saj je bila dobro za-
krita, je začel razjedati
dvom. Marsikateri domačin,
ki je gozd dobro poznal, je
lahko vedel za »skrite prebi-
valce«. In mnogi so vedeli.
Eden izmed njih je pripeljal
nemške policiste. Uspelo jim
je priti mimo premalo pozor-
nega stražarja in ko jih je le-
ta zagledal, je bilo že pre-
pozno. Zagrmele so strojnice
in jasno opozorile kurirje
v zemljanki, kaj se dogaja
zunaj. Štefan in Stanko La-
vrinc iz Rečice nad Laškim,
Franc Ribič iz Zabukovice,
Ivan Kajtna iz Zahoma, Vik-
tor Guzej iz Pongraca in Bo-
rotin Gračnar, komandir ku-
rirskih postaj, ki se je slučaj-
no zadrževal na tem področ-
ju, so se znašli v pasti. Albert
Hlačar iz Zabukovice je bil
tistega dne ne dovolj pazljivi
stražar, a streli ga niso za-
deli.
Prva sta se skušala iz zem-
ljanke rešiti Ivan Kajtna in
Viktor Guzej, a sta oba oble-
žala smrtno zadeta, prvi sko-
zi vrat, drugi pa v trebuh.
Ostalim se je uspelo prebiti.
Mrtev je obležal tudi eden
izmed nemških policistov, ki
se je najbolj drzno približal
zemljanki. Njegovo orožje,
ki mu ga je eden izmed umi-
kajočih se kurirjev uspel
vzeti, je kmalu potem nosil
novi kurir, ki je zapolnil vr-
zel v kurirski vrsti.
Tako se je končala drama
z enim dejanjem in tragič-
nim koncem. Kurirska po-
staja TV 24-S je izgubila
Ivana Kajtno (18 let) in Vik-
torja Guzeja (20 let). Kot da
bi bila smrt premalo, so ju
mrtva preoblekli v stare,
razcapane obleke, po bosih
nogah namazali z blatom in
ju taka na vozu odpeljali
v Griže, češ — bandita naj pač
izgledata kot bandita. Poko-
pali so ju brez ceremonij in
visokih besed o večnem živ-
ljenju v svetu izvoljenih.
Z bolečino v srcu in ponosno
zatajenimi solzami se je že
čez dva dni v Velikem grab-
nu pod Šmohorjem formira-
la nova kurirska postaja TV
24-S in se ob skrajni previd-
nosti ohranila do konca
vojne.
Od teh dogodkov je letos
minilo 50 let. Razen Boroti-
na, ki živi v Ljubljani, so da-
nes mrtvi že tudi vsi tedanji
udeleženci spopada, a spo-
min nanje ostaja. Počastili
smo ga 21.1.1994 s sloves-
nostjo ob skromnem spome-
niku sredi gozda, kjer je ne-
koč stala zemljanka.
Jutro je bilo mrzlo, a na-
povedovalo je čudovit dan.
Na domačiji pri Grmovih
nam je gospodinja, ki je bila
v času tragičnega dogodka
stara sedem let, a se marsiče-
sa še spomni, postregla
z vročim čajem, žganjem, ka-
vo in pecivom, nato pa smo
se povzpeli v hrib. Dolga ko-
lona nekdanjih borcev, vaš-
čanov, prijateljev in sorodni-
kov tedaj tragično preminu-
lih, na čelu katere so se vili
prapori in zastave, se je po-
greznila v gozd. Razvnel se je
živahen pogovor o preteklo-
sti in današnjih dneh ter
o vsem, kar nas še čaka. Ob
spomeniku je pogovor utih-
nil. V spokojno tišino je rez-
ko in odločno zazvenel glas
trobente. Recitacijam je sle-
dila pesem okteta, Slovenec
sem je napolnila gozd in srca
vseh prisotnih. Nato še bese-
da v spomin, ki je opozorila
na to, da žrtvovati več, kot so
nekateri žrtvovali med voj-
no, ni bilo mogoče, saj je bilo
to življenje. Pozabiti na to bi
bil greh.
Ob žuborečem, tu in tam
zamrznjenem potoku, smo se
spustili nazaj v dolino. V Do-
mu upokojencev v Grižah
smo ob malici še malo pokle-
petali in prisluhnili pevcem,
ki so zapeli še vrsto pesmi iz
bogate slovenske narodne
zakladnice.
MARTIN GUZEJ
Popravek
V zadnji številki NT je
v članku Srečanje borcev
ob Paki prišlo do neljube
napake. Borci so se zbrali
v KS Šmartno v Velenju in
ne KS Šmartno ob Paki.
Vsem prizadetim se za na-
pako opravičujemo.
Novi tednik nagra¡u¡e zvestobí&%
Nagrada 10 tisočemu in vsakemu 10. novemu naročniku
Spoštovani bralciI
Akcija 4ŠČEMO 10 tisočega naročnikia'Ш hiiro bliža koncu. lO0isoči §
naročnik bo dobil barvni TV z videorekprderjem. 9999. in 1 OOQîï naročnik
pa bosta Novi tednik prejemala do smiliti brezplačno.
Do zaključka akcije bomo vsakemu deiÇtemu rïpvemu naročniku Novega
tednika podarili majico in kapo NT&RC.
Novi tednik ima trenutno 9.832 naročnikov.	J?
Noben tednik vam ne nudi tolikà ugodnosti kot NOVI
TEDNIK:	\ *	I
-	mesečno plačevanje naročnine s ppfoïniçqmi, ki јф pošljemo na dom
-	letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 47
-	naročniki brezplačno prefënrfpjp mésečnite Tedniköya pitica, tùrej še 12
časopisov, namenjenih domu, dru zini/; preste m u času, hobijem in razvedrilu.
-	naročniki brezplačno prejmejo vse p oče brije izdaje Novega tednika,
namenjene posebnim akcijam kot so Šp$rt< kultura, sejmi, ¡ícL¿ kar je v
povprečju še 6 dodatnih časopisov letno
-	naročniki imajo pravico do enega brezplačnega malega oglasa letno in
50% popust za čestitko po želfph na Radtif Ge I je
Smo Vas prepričali? Če je takó, izpolnite\prilozenp naročilnico; in jo pošljite
na naslov:
NT&RC, Prešernova 19, naročritffii oddelek, 63000 Celje
NE POZABITE NOVI TEDNIK ÑÁGRAJUJE ZVESTOBO.
Št. 5 - 3. februar 1994^
16
Kruti davek novincev
Poraz celjskih rokometašev v 2. kolu Evrollge z Wallauom — Neizkoriščeni »zlcerjl« In krivična sodnika
Čeprav Celjanom ni uspelo
niti enkrat izenačiti izida, kaj
šele da bi povedli, je ostal
mnogim grenak priokus po
koncu nedeljske tekme 2. kola
lige prvakov proti Wallau. Na-
mreč, dalo bi se iztržiti mnogo
več, saj je bil nemški prvak
v določenih delih srečanja zelo
ranljiv.
Sojenje švicarskega para
Rudin-Schill prav gotovo ni
bilo v prid Celju Pivovarni La-
ško. Prestrogo dosojene izklju-
čitve in nekaj povsem nera-
zumljivo odvzetih žog v napa-
du so vsekakor vplivale na ri-
tem. Na tiskovni konferenci po
tekmi so domači novinarji
vprašali trenerja Josipa Šoj ata
o mnenju glede sodnikov.
»Sojenja ne bom komenti-
ral,« je bil kratek in dodobra
presenetil zbrane, ki kot da so
pričakovali salve kritik na ra-
čun para v črnem. »Nima smi-
sla pljuvati po sodnikih. So ti-
pična >zlopamtila< in kaj hitro
se lahko znova srečamo,« je
kasneje pojasnil svojo reakci-
jo. Nemce je še nasmejal z oce-
no igre West Wiena, s katerim
so se Celjani pomerili sinoči
v Golovcu, češ da igrajo ka-
rate-rokomet.
»Zdaj vidimo, kje smo!« je
ugotavljal Andrej Šušterič in
dodal: »Jasno, da sta sodnika
ščitila veliki Wallau v njegovi
dvorani, ampak mi nimamo
niti približno takšnega sojenja
doma, kar se je videlo proti
Teki. Zdi se mi, kot da se vra-
čamo nekaj let nazaj, ko smo
se prebijali v jugoslovanski
konkurenci. Zdaj smo raven
višje, a težave so ostale iste.
Znova zbiramo izkušnje!«
Dirigent igre Ivandija v do-
bri uri, kolikor je prebil na
igrišču v dveh kolih, še ni vrgel
žoge proti golu. V Frankfurtu
je na njegovem mestu v napa-
du od 18. minute igral Jeršič,
igralci s klopi Šafarič, Tomšič
(oba predvsem v napadu) in
Strašek (obranil je sedemme-
trovko Kälmannu; Šojat mu je
svetoval pozornost glede strela
med nogama) pa so poživili
igro in po zaostanku s 5:10
pripomogli k nizu štirih zapo-
rednih zadetkov v mreži Hof-
manna. A je imela borbena
obramba Celjanov 3-2-1 pre-
več slabosti, tudi zaradi ra-
zredčenosti, kajti kar osem-
krat je bila kaznovana z izk-
ljučitvijo.
Trikrat so naši rokometaši
zaostajali samo za gol, pri
10:11 pa imeli žogo za izenače-
nje, a so jo zapravili. Pungart-
nik in Načinovič brez gola.
Šerbec je izkoristil vse tri se-
demmetrovke in pri prodorih
ob postavljeni obrambi znova
dokazal najvišjo kakovost.
Njemu ob bok so se postavili
še Leve, Tomšič in Šafarič,
morda tudi Pušnik, ki je veči-
no golov dobil iz neposredne
bližine, kamor so se lanski fi-
nalisti pokala prvakov zlahka
prebijali. Šojat je veliko upov
polagal na Begoviča, ki pa si je
v petek po trku s Francom na
treningu poškodoval zunanji
meniskus desnega kolena.
»Wallau je do potankosti
preučil našo igro. Zapravili
smo vsaj pet stoodstotnih pri-
ložnosti v napadu, v obrambi
pa bili prevečkrat izigrani
s podajami na črto. Protina-
pad ni stekel, sodnika pa sta
tudi opravila svoje. »Dobili«
pa smo Šafariča, ki je dokazal,
da lahko odigra težke tekme,«
je vse skupaj zaokrožil trener
Josip Šojat.
DEAN ŠUSTER
Foto: EDI MASNEC
Drugi rezultati 2. kola - skupi-
na A: Zagreb-Sandefjord
29:29, Braga-Nimes 26:26;
skupina B: Teka-West Wien
21:17. Vrstni red - skupina A:
Sandefjord, Nimes 3, Zagreb,
Braga 1; skupina B: Teka 4,
Wallau, West Wien 2, P. Laško
0. Celjani so sinoči v Golovcu
proti West Wienu odigrali tek-
mo 3. kola.
Sodnik Rudin je bil neusmiljen in Pungartnikovega gola skoraj s sredine igrišča v zadnji sekundi
ni priznal.
Nemška obramba na čelu s Scboenejem je bila ostra, kar je izkusil tudi Šerbec.
Wallau:Celje Pivovarna Laško 23:18 (11:9)
Massenheim pri Frankfurtu, dvorana Ballsport, gledalcev 3000,
sodnika Rudin in Schill (oba Švica).
WALL AU: Hofmann, Dahlmann, Fuhrig 3, Kälmann 3, Schäfer
1, Schoene 3, Scholz, Stoschek 4, Oster 2, Baur 1, Schwalb 6 (3),
Heckmann.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Pušnik, Šafarič 3, Ocvirk, Šer-
bec 7 (3), Načinovič, Ivandija, Jeršič 1, Čater, Pungartnik, Tom-
šič 3, Leve 4, Strašek.
IZKLJUČITVE: Wallau 12 minut (Schoene 2+2, Fuhrig, Käl-
mann Schäfer, Schwalb 2), Celje Pivovarna Laško 16 (Tomšič
2+2, Šerbec, Načinovič, Ivandija, Jeršič, Pungartnik, Leve 2).
SEDEMMETROVKE: Wallau 5 (3); Schwalb 4 (3), Kälmann
1 (0); Celje Pivovarna Laško 3 (3); Šerbec 3 (3).
STRELI NA GOL (iz igre): Wallau 20:34 (Fuhrig 3:3, Kälmann
3:7, Schäfer 1:3, Schoene 3:5, Stoschek 3:5, Oster 2:5, Baur 1:1,
Schwalb 3:5); Celje Pivovarna Laško 15:33 (Šafarič 3:5, Šerbec
4:6, Načinovič 0:2, Jeršič 1:5, Pungartnik 0:5, Tomšič 3:3, Leve
4:7).
OBRAMBE: Hofmann 11:29; Pušnik 11:33, Strašek 1:1.
PRIDOBLJENE ŽOGE: Wallau 9 (Fuhrig, Schäfer, Scholz 2,
Hofmann, Oster, Baur 1), Celje Pivovarna Laško 9 (Šafarič 4,
Načinovič, Jeršič 2, Šerbec 1).
IZGUBLJENE ŽOGE: Wallau 5 (Schäfer, Schwalb 2, Kälmann
1), Celje Pivovarna Laško 11 (Šerbec 5, Jeršič 2, Pušnik, Tomšič,
Leve, Sojat 1).
špIrtni
KOLEDAR
Petek, 4.2._
Košarka
Maribor: Tam Bus B-Ke-
moplast (4. kolo III. moške
SKL, 20).
Sobota, 5.2.
Kegljanje
Žalec: Zalec-Konstruk-
tor (16), Celje: MDL-Rudar
(14. kolo I. moške lige, 17);
Emo-Rudar (14. kolo I.
ženske lige, 14.30); Ljub-
ljana: Ljubljana II-Emo II
(14. kolo II. ženske lige, 11).
Košarka
Slovenske Konjice: Co-
met-Polzela (19), Ljublja-
na: Slovan-Rogaška (9. ko-
lo moške SKL, 17); Roga-
ška Slatina: Rogaška-Ježi-
ća ml. (19), Celje: Celje-Co-
met (3. kolo ženske SKL,
17);	Skofja Loka: Odeja-P.
Laško , Radovljica: Radov-
ljica-Elektra, Celje: Celje-
Brežice, Prebold: MIK Pre-
bold-Borovnica (3. kolo II.
moške SKL); Ptuj: Ptuj-
Rogla (4. kolo moške SKL,
18).
Rokomet
Ptuj: Drava-P. Laško,
Ribnica: Ribnica-Gorenje
(15. kolo moške SRL, obe
19); Žalec: Žalec-Velenje
(1. kolo ženske SRL, 18).
Nedelja, 6.2Ñ
Kegljanje
Cerknica: Brest-Žalec,
Medvode: Donit-MDL (15.
kolo I. moške lige, obe 11);
Slovenj Gradec: SI. Gra-
dec-Emo (15. kolo I. ženske
lige, 10); Celje: Emo II-
MTT (15. kolo II. ženske li-
ge, 16.30).
Sreda, 9.2._
Košarka
Polzela: Polzela-Triglav,
Rogaška Slatina: Rogaška-
Helios, Maribor: Satex-Co-
met (10. kolo moške SKL,
vse 19).
Rokomet
Celje: P. Laško-Ribnica
(16. kolo moške SRL, 19).
Štiri pravilne napovedi
Zaradi napake se nam je v minuli številki
zapisala neljuba pomota pri nagrajencih 22.
kola Golding lota. Poleg Marte Dolenc iz Celja
je vseh pet tipov pravilno napovedala tudi
Natalija Mastnak iz Celja. Z žrebom je Dolen-
čeva dobitnica 15.000, Mastnakova pa 10.000
tolarjev. V 23. kolu je na naš naslov prišlo kar
132 kuponov, na samo štirih pa je bila pravilna
napoved in o nagradah je odločal žreb.
Pravilna napoved 23. kola: Wallau - Pivo-
varna Laško 1, Comet - Helios 1, Pivovarna
Laško - Nova Gorica 1, Elektra - Odeja 1,
Inntal - Jesenice (torek) 2. Nagrajenci: Janez
Tomlje iz Celja (5000 tolarjev), Daniel Sitar iz
Šmartnega ob Paki (3000 tolarjev) in Romana
Rezec iz Škofje vasi (2000 tolarjev).
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko-
šarkarskih parih tip C pomeni podaljšek) bo-
mo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
5. februarja, ali če bodo najkasneje do 12. ure
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo.
Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce-
lje, s pripisom Golding loto.
Anja Valant na SP
Mlada celjska atletinja čez mesec dni
na dvoransko SP v Pariz — V troskoku do
12.85 m
Celjska atletika ima novo
zvezdnico: Anjo Valant (na sli-
ki), ki bo septembra napolnila
šele 17 let, a si je minuli petek
na mitingu v Celju z dvakrat-
no izpolnitvijo norme (12,80
m) v troskoku zagotovila na-
stop na absolutnem dvoran-
skem mestu marca v Parizu in
na odprtem mladinskem SP
avgusta v Lizboni.
»V zadnjih mesecih sem se
dobro pripravljala, toda po-
dobnega rezultata nisem pri-
čakovala. Posvetila sem se
skoku v višino, troskok pa je
bil le dodatna disciplina in
zdaj upam, da bom v Lizboni
nastopila v obeh disciplinah,«
je po velikem uspehu pripove-
dovala mlada atletinja, ki je
lani na olimpijskih dnevih
mladih na Nizozemskem
v skoku v višino zasedla
9. mesto.
Pred slabimi tremi tedni je
lasten državni rekord za mlaj-
še in starejše mladinke izbolj-
šala na 12,71 m, njena petkova
serija pa je bila sijajna: 12,34,
12,83, 12,85, 12,82, 12,79 in
12,68. »Pozna se mi pomanjka-
nje specialnega treninga, kajti
pri doskoku imam še veliko re-
zerve. Noge mi prehitro padejo
na tla in tako pri vsakem sko-
ku izgubim tudi do 30 centi-
metrov,« je dodala mlada atle-
tinja.	* 7
Zreška maratonka Helena Ja-
vornik bo v nedeljo zgodaj do-
poldne (štart je že ob 9. uri)
nastopila v Valencii. Pred dve-
ma letoma je bila četrta, nor-
ma za EP 2:36,00 je za slabo
minuto pod njenim rekordom
in optimistično pričakuje bi-
stveno izboljšanje rezultata.
Št. 5 - 3. februar 1994^
171
Razmeram ob
bok še rezultat
Novi Irene r Ora vi nje Marin BI ou ti e k snuje močan
nogometni center — Jeseni start na drugoligaški vrh
Slovenske Konjice so imele nekaj
obetavnih nogometnih rodov, toda
uveljaviti se je uspelo le Dabanoviču,
Cugmasu in deloma Kraševcu. Zadnje
tekme v SNL segajo v sezono 1979/80.
Zdaj naj bi se to spremenilo, saj se je
dela z mladimi lotil novi trener Marin
Bloudek; edini slovenski strokovnjak,
ki si je dvakrat priboril nastop
v evropskem pokalu.
»Z Mariborom sem pogosto prihajal
v Slovenske«Konjice, razmere za raz-
voj nogometa so tu med najboljšimi
v državi. Štiri, pet klubov se lahko
pohvali s podobnimi objekti, nadgrad-
nja pa sta dolgoletna nogometna in
športna tradicija. To so bila spozna-
nja, ki so me v dogovoru s >šefom<
Sandijem Finkom vodila do drznega
načrta: na Štajerskem narediti močan
nogometni center,« je začel pogovor
Marin Bloudek, ki je v jesenski polse-
zoni treniral Krko.
V finišu lanskega prvenstva je bilo
stanje kaotično. Kako torej premakni-
ti stvari?
Nobene pogodbe nisem podpisal
s klubom, delal bom na besedo. Pol
sezone ali pa tudi pet let. Zaradi veli-
kega zaostanka je naskok na prvo ligo
v spomladanskem delu nemogoč, toda
lahko bom v miru ocenil ekipo, ki jo
deloma že poznam, junija bom poteg-
nil črto in jeseni bomo štartali na vrh.
Eden najbolj uglednih slovenskih
trenerjev ima tudi svojo ceno. Lahko
Dravinja uresničuje vaše finančne
zahteve?
Denar v tem trenutku sploh ni po-
memben. Dokazati hočem nekatere
stvari, močan klub iz Slovenskih Ko-
njic ni utopija. Dravinja je dvakrat
obstala v kvalifikacijah za SNL in za
preskok so očitno potrebni le manjši
popravki. Poleti so v bližini na pripra-
vah ugledne ekipe, njihovo prisotnost
moramo izkoristiti v še večji meri,
ustanoviti pionirsko šolo nogometa, ki
je bila v preteklosti med najbolj ugled-
nimi, in načrti se bodo uresničili.
Pri Mariboru ste uveljavili vrsto
mladih igralcev. Se zgodba v enakem
obsegu lahko ponovi tudi v Slovenskih
Konjicah?
Šport ima močno zaledje, nekateri
najbolj vidni posamezniki so repre-
zentanti, košarkar Zdovc pa je seveda
zvezdnik evropskega formata. Tradi-
cija je lahko pomemben dejavnik za-
suka, toda nikakor ne smemo čakati
na novo prvenstvo. Že zdaj moramo
zasukati rokave, narediti postopno se-
lekcijo in poleti štartati s povsem no-
vih osnov.
Dvakrat ste Maribor peljali v Evro-
po, zdaj pa ste se odločili za majhno
Dravinjo. Mar ne gre za padec ugleda?
Nikoli nisem silil v ospredje. O mo-
jem trenerskem delu naj govorijo re-
zultati. Slovenski nogomet je na začet-
ku. Potrebuje delo na igriščih in de-
monstratorje, kar mi najbolj ustreza.
V Slovenskih Konjicah sem se z Mari-
borom pripravljal za vse pomembne
tekme, v končnem seštevku mi je vselej
uspelo in zakaj ne bi bilo tako tudi
z Dravinjo?
Znana so reprezentančna vodstva.
Zakaj brez Marina Bloudka?
V reprezentanci odločajo drugi de-
javniki. Zanimata me samo nogomet
in delo na igrišču; pisarne so za druge.
Z novim klubom imam dovolj obsežne
načrte in uresničil jih bom.
ŽELJKO ZULE
Foto: MATEJ NAREKS
Novi trener Dravinje Marin Bloudek
snuje močan nogometni center — Jeseni
Več v Ljubljano
kot v Šentjur
Šentjur je športno naj-
bolj nerazvita občina v re-
giji, s slabimi tremi milijo-
ni proračunskih sredstev in
skromnimi sponzorskimi
vložki pa tudi v prihodnje
ni mogoče pričakovati bi-
stvenih premikov.
Košarkarji in nogometa-
ši so v najnižjih ligah,
a z realnimi možnostmi za
napredovanje med tretjeli-
gaše. V tekmovalni proces
so redno vključeni le še ša-
histi Lipe, ki so se ob koncu
minulega leta uvrstili v pr-
vo ligo, a so razmere za nji-
hovo delovanje seveda ne-
primerno manj zahtevne
kot v igrah z žogo.
Pred nekaj sezonami so
bili košarkarji Alposa na
robu uvrstitve v SKL, po
nekaj spodletelih poskusih
pa se je vnema (znane so
bile njihove poletne prire-
ditve, ko so gostovali tudi
jugoslovanski prvoligaši)
polegla. Po finančnih teža-
vah so bili celo izključeni iz
druge lige in morali štarta-
ti z ničle.
Seveda so izgubili po-
krovitelja, v letošnji sezoni
pa so pod okriljem Kemo-
plasta. Trdna pogodba je
sestavljena v obliki sprot-
nega pokrivanja stroškov
(doslej okoli 15.000 mark,
kar bi bila približno polo-
vica potrebnih stroškov) in
omogoča tudi igranje Zora-
na Agiča, ki ima edini v ob-
čini status poklicnega
športnika.
Občina se doslej drži po-
vsem ob strani, šentjurska
košarka pa je zanimiva tu-
di zaradi Alposa, ki je ge-
neralni pokrovitelj repre-
zentance. Bilo bi torej nor-
malno, da košarko spodbu-
ja tudi v domačem okolju,
toda delež je zelo majhen.
Nemara še največji je zago-
tovilo, da bo po prvenstvu
v Šentjurju gostovala ena
izmed naših reprezen-
tanc ...
Nogometaši so na po-
novno oživitev kluba čaka-
li skoraj dve desetletji, nji-
hov proračun pa je
s 100.000 markami že na
ravni nekaterih drugoliga-
šev. Le tretjino primakne
občina, ki je sodelovala tu-
di pri gradnji garderob in
deloma obeh igrišč. Spon-
zorski in zasebni vložki so
tako za podzvezno raven
tekmovanja ogromni, do-
datne stroške pa je zaradi
obnove igrišča povzročilo
še jesensko gostovanje
v Šmarju.
Za prisotnost na trenin-
gih in zmage igralci meseč-
no dobijo po 200 mark,
v vsoto pa je všteto tudi
povračilo potnih stroškov.
Zaradi visokih načrtov je
praktično celo člansko mo-
štvo nakupljeno, kar je se-
veda dvorezen meč. S pre-
hodom v tretjo ligo bodo
zahteve igralcev seveda na-
rasle, pri prišlekih pa nika-
kor ni mogoče računati
izključno na pripadnost
kraju.
ŽELJKO ZULE
Naslednjič: Žalec
na kratko
Na mladinskem SP v skokih
je Rolando Kaligaro iz Velenja
zasedel 7. mesto, njegov so-
meščan Peter Čeh je nastopil
v ekipnem delu nordijske
kombinacije, Robi Kopušar iz
Ljubnega pa se je bil le re-
zerva.
Planinska zveza Slovenije je
v tradicionalnem izboru za
najbolj aktivnega alpinista
minulega leta izbrala Janka
Oprešnika iz Zreč, najboljši
posameznik na tekmovanjih in
v naravnih plezališčih pa je
Matej Mejovšek.
Čez teden dni bo na Apeni-
nih slovito smučarsko tekmo-
vanje mladih Topolino. V Fol-
garidi Marillevi bo prvič za-
stopano tudi celjsko alpsko
smučanje, v mlajši pionirski
konkurenci do 13 let pa bosta
v v slalomu in veleslalomu na
štartu Uroš Zupan in Judita
Koštomaj.
Prijateljske nogometne tek-
me: Dravinja-Publikum 2:1,
Dravinja-Šentjur 3:0, Impol-
Rudar 2:2, Olimpija-Era
Šmartno 5: 1; Era Šmartno-Sl.
Gradec 4:1.
V finalni tekmi zaključnega
turnirja državnega prvenstva
v malem nogometu je na Ptuju
ekipa Sportkluba iz Velenja
po streljanju šestmetrovk pre-
magala domači Poetovio z 8:7
(3:3). Naslov so osvojili: Ver-
boten, Kaligaro, Huselja,
Aljaž, Lazić, Tomažič (naj-
boljši igralec), Čosić (najboljši
strelec), Biščič in Hrast.
Med zmagovalci revije bok-
sa na Ptuju sta tudi Drušan
Obreza in Božo Novkovič (oba
Celje). Obreza je v težki kate-
goriji premagal nosilca brona-
ste kolajne z EP v kick-boxin-
gu, Novkovič pa v srednji Ba-
nj alučana Mašiča.
Na pionirskem DP v vater-
polu je ekipa Neptuna med
osmimi ekipami z eno zmago
(Maribor 9:4) in tremi porazi
(Triglav II 4:21, Kranj 3:21 in
Ljubljana 8:15) med osmimi
ekipami zasedla 6. mesto. Naj-
boljša sta bila Matešič in
Adamič.
panorama
Košarka
Slovenska liga
Moški — 7. kolo: Rogaška-K. zi-
dar 85:82 (36:33); domači so za-
pravili vodstvo 56:43, zadnje mi-
nute pa so odlično odigrali mlaj-
ši: Novaković 25, Tišma 20, Su-
šin 14, Tabak 9, Petrovič, Jurko-
vić 6, Sedminek 3, Voh 2. Comet -
Slovan 71:92 (31:52); domači so
zgrešili 19 prostih metov: Želez -
nikar 22, Kozar 12, Vujisić 10,
Šporar 9, Benić 7, Mijovič 6, Šrot
3, Gole 2. Helios-Polzela 95:85
(47:37); gostje so proti Domžal -
čanom še naprej brez zmagéTPe-
tr ano vic 29, Stavrov 22, Cizej 21,
Govc 7, Urbanija 2.
8. kolo: Comet-Helios 95:94
(39:46); zmagoviti točki je Benić
štiri sekunde pred koncem dose-
fel iz prostih metov: Benić 24,
porar 20, Gole, Železnikar 19,
Kozar 8, Mijovič 5. Polzela-K.
zidar 62:50 (34:20); domači so
vodili že s 45:22 in dosegli naj-
višjo zmago v drugem delu: Pe-
tranović 22, Cizej 12, Govc 8,
Urbanija 6, Stavrov, Stegić 4,
Kobale, Škrabe, Rovšnik 2. Ro-
gaška-Triglav 77:64 (43:27);
s 60-odsotnim metom za dve so
domači nadomestili slabe proste
mete (14:31): Novaković 30, Jur-
ković 21, Tišma 14, Petrovič 8,
Sušin 4. Vrstni red: Polzela 14,
Helios 13, Satex, Triglav, Roga-
ška, Comet 12, K. zidar 11, Slo-
van 10.
Ženske: 2. kolo — rdeča skupi-
na: Comet-Sežana 102:66
(50:34); prva prvenstvena stotica
domačih v zgodovini kluba: No-
vak 28, Skerbinjek 25, Temnik
20,	U. Groleger 15, Baraga 5,
Šporar 4, Koželj, Širca 2, L. Gro-
leger 1. Kranj-Celje 72:57
(42:33); Hajdinjak 16, Polutnik
15, Obrovnik 14, Jurak 7, Vodo-
pivec 3, Mijač 2. Vrstni red: Co-
met 4, Celje, Kranj, Slovan, Se-
žana 3, Ivec B 2.
v
II.	slovenska liga
Moški: 2. kolo — zelena skupi-
na: P. Laško-N. Gorica 103:85
(52:35); domači so povedli z 21:7,
razliko zanesljivo obdržali do
konca in se praktično že uvrstili
v A-2 ligo: Prelić 33, Vujović-3"l.
Elektra-Odeja 91:88 (48:47); pet
minut pred koncem so domači še
zaostajali za devet točk: Rizman
22, Mlinšek, Plešej 19, Tajnik 18.
Vrstni red: Pivovarna Laško 19,
N. Gorica, Odeja 17, Slivnica 16,
Radovljica, Elektra 15, Radgona
14, N. mesto, Tolmin 13, Starše
11.
Rdeča skupina: Črnuče-Celje
68:60 (40:31); Čmer 17, Kitek 16.
Zagorje-MIK Prebold73:48
(35:25). Vrstni red: Borovnica
18, Snežnik 17, Bistrica 16, Za-
gorje 15, MIK Prebold, Celje, Čr-
nuče, SI. Gradec, Brežice, Ruše
14.
III.	slovenska liga
Moški: vzhod - 3. kolo: Rogla-
Maribor 84:80 (49:34), Kemo-
pla st-Pragersko 91:60 (43:28),
Hrastnik-Kungota 107:93, Ru-
dar-Ptuj 94:87, Feniks-Tam B,
BP-Lenart sinoči. Vrstni red:
Maribor 25, Kemoplast 23, Rogla
21,	BP, Rudar 19, Feniks, Lenart
18, Tam Bus B, Kungota 17, Pra-
ger sko, Ptuj, Hrastnik 16.
Rokomet
Slovenska liga
Moški — 14. kolo: Pivovarna
Laško-Fructal 29:13 (13:9); Pun-
gartnik 11, Tomšič 6, Begovič,
Načinovič, Jeršič, Leve 2, Šafa-
rič, Šerbec, Ivandija, Čater 1.
Gorenje-Drava 17:17 (9:8); Pla-
skan 8, Kimčenko 3, Ocvirk, Me-
olic 2, Rozman, Cvetko 1. Vrstni
red: Pivovarna Laško 26, Slovan
21, Jadran 16, Gorenje, Prevent,
Rudar, Litija 14, Drava, Ajdovš-
čina, Ribnica 13, Šešir 6, V. Ne-
delja 4.
Kegljanje
Slovenska liga
Moški —13. kolo: Konstruktor-
MDL 7:1 (5392:5127); zmagal:
Lešnik 907; izgubili: Klinar 850,
Brglez 831, Sivka 834, Vodeb
828, Salobir 877. Gradis-Žalec
7:1 (5210:4823); zmagal: Pod-
krajšek 823, izgubili: Mileč 764,
Kompan 863, Dobrajc 793, Topič
786, Jakopovič 794. Vrstni red:
Gradiš 23, Konstruktor 22, Tek-
stina 18, Triglav 16, Fužinar 11,
Rudar, Donit, Žalec, MDL, Brest
8.
Ženske - 13. kolo: Konstruk-
tor-Emo 1:7 (2370:2525); zmaga-
le: Šeško 420, Petak 405, Tkalčič
447, Kardinar 446, Zupane 403;
izgubila: Grobelnik 404. Vrstni
red: Emo 24, Ljubljana (tekma
manj) 22, Triglav 18, Adria 12,
Konstruktor 12, SI. Gradec 11,
Gorica 10, Rudar 9, Korotan 6,
Fužinar 3.
II. slovenska liga
Ženske - 13. kolo: EmoII-Tek-
stina 7:1 (2364:2241); zmagale:
Grivič 407, Razlag 394, Špoljar
394, Lesjak 437, Filipčič 397, iz-
gubila: Zimšek 345. Vrstni red:
Emo II 22, MTT, Kamnik 18, Ko-
čevj 16 itd.
Odbojka
SE liga
Ženske - 11. kolo: Celje-Eger
1:3 (5, -7, -5, -9); 12. kolo: Celje-
Post Wien 3:2 (-9, 6,10, -13,14);
domače so proti lanskim prvaki-
njam v predzadnjem nizu že vo-
dile z 9:4 in po štirih poraz konč-
no le dobile tie-break. Vrstni
red: Mladost 26, Post, Olomouc
18, Slavija (Praga), Praga 12, Pa-
loma, Slavija (Bratislava) 10,
Eger, Celje, Brno 8, Bratislava 6,
Rijeka 2.
Smučanje
Pokal Slovenija
Pokal Gorenjka: veleslalom
(Soriška planina) - st. pionirji:
10. Vajdič, 34. Pleučak; st. pi-
onirke: 20. Selič, 28. Renčelj, 29.
Hočevar. Pokal Radenska: vele-
slalom (K. gora) - ml. pionirji 1.
Zupan, 13. Ratej, 20. Bornšek;
ml. pionirke: 4. Koštomaj.
Regijsko prvenstvo (Ošven):
veleslalom - st. pionirji: 1. Vaj-
dič; st. pionirke: 4. Renčelj, 5.
Hribar; ml. pionirji: 1- Zupan;
ml. pionirke: 1. Koštomaj, 2.
Hribar (vsi Unior Celje).
Hokej
Polfinale končnice
Četrta tekma (petek): Jese-
nice - Inntal 4:3 (2:0, 1:3, 1:0);
pred 5000 gledalci je bilo v pr-
vi tretjini razmerje strelov na
gol 23:5 v korist Jeseničanov,
ki so zmagoviti gol dosegli
v 50. minuti. Strelci: Vnuk,
Zaje, Povečerovski. Peta tek-
ma (torek): Inntal - Jesenice
4:7 (1:2, 1:3, 2:2); izenačena je
bila le prva tretjina, potem pa
so bili domači v podrejenem
položaju in izgubljali že z 2:7.
Strelci: Rojšek, Zaje, Poveče-
rovski in Vnuk. V finale so se
uvrstile Jesenice s skupnim
izidom v zmagah 4:1, Inntal pa
bo na štiri dobljene tekme
igral z Bledom. Prva tekma bo
10. februarja v Celiu.
Celje: oktobra SP v kegljanju
S petkovo razglasitvijo rezultatov izbora športnikov Celja za
leto 1993 je bila tudi simbolično potegnjena črta nad minulo
sezono, misli pa so že usmerjene k novim ciljem.
V Celju bo največji športni dogodek oktobrski svetovni pokal
v kegljanju, pomembne prireditve pa bodo tudi v drugih regij-
skih središčih. Na Polzeli bo aprila kvalifikacijski košarkarski
turnir kadetov za EP, v Slovenskih Konjicah septembra že
četrtič zapored finale pokala Alpe-Jadran v motokrosu, v Roga-
ški Slatini novembra dvoranski teniški challenger... Nekaj
vrhuncev sezone bo torej tudi v domačem okolju, še posebej pa
bosta na očeh najboljša športnika minulega leta Marika Kardi-
nar in Miro Kocuvan (na sliki), ki sta si po razglasitvi segla
v roke.
Foto: EDI MASNEC
Št. 5 - 3. februar 1994^
18
•	Sonce in svež zrak sta
naredila svoje. Vonj po po-
mladi ugodno vpliva na
živčne končiče cvetkov in
cvetk, da so mnogo manj
razgreti kot ponavadi.
Z drugimi besedami to po-
meni, da se policisti minuli
teden niso preveč naprezali
z bezanjem razgrajačev ali:
teden je bil dokaj miren.
•	Protipožarno osveščeno
stanovalko v Pucovi 2 je
silno zaskrbelo, ko je ugo-
tovila, da na hodnikih blo-
ka manjka več gasilnih
aparatov. Njihovega po-
manjkanja niso znali po-
jasniti niti policisti.
•	Martin S. na borzi zna-
nja išče usposobljenega
strokovnjaka za poduk
o lepem vedenju. To na-
mreč Martinu ne gre in ne
gre od rok. Zadnjič je gro-
bo žalil prodajalko v kio-
sku na Milčinskega ulici.
Posredovali so policisti.
•	Pleskanje sicer štejejo za
mirno obrt, ampak je za so-
sede včasih vseeno moteča.
Tako so policisti dobili pri-
javo, da v nekem bloku sil-
no razgrajajo. Policisti so
ugotovili, da ni šlo za nobe-
no žurko, ampak da so pri
Ankici gostovali pleskarji,
ki pa so v času prihoda pa-
trulje že mirno večerjali.
•	Občan Franc gotovo ne
bo več menjaval deviz na
črno. Oni dan ga je nezna-
nec na tržnici napetnajstil
in mu prodal 100.000 pona-
rejenih lir. To so odkrili
v menjalnici Atka, kamor
je Franc potem prišel vnov-
čit devize. Ne le, da je bil
nesrečni Franc ob denar, še
neprijetnosti s policisti je
imel. Podobno nevšečnost
je doživela tudi Nada J.
Tudi njen ponarejen ban-
kovec so razkrinkali
v Atki.
•	Nekateri pa res ne znajo
razumno rešiti težav, ko je
ljubezni konec. Rozi in
Franjo sta se sicer že odlo-
čila za ločitev, kar pa nuj-
nim večnim prepirom še ni
naredilo konca. Tako so
v sredo morali na pomoč
priskočiti celo policisti.
•	Čeprav Vinko P. že dol-
go časa živi s svojim dekle-
tom, se njena mama očitno
ne more in ne more sprijaz-
niti s svojim nesojenim ze-
tom. Ko ga v soboto ni ho-
tela spustiti v stanovanje,
se Vinko ni dal kar tako
odgnati in je vstopil kar
skozi balkonska vrata. Se-
veda je moral prej razbiti
šipo. Pri tem se je celo ra-
nil, policisti pa so dogodek
zabeležili v svoje spise.
•	Niso pa le tašče tiste, ki
ne marajo svojih zetov, tu-
di tasti so pogosto gorki
ljubim svojih hčera. Kaj se
je svojemu tastu zameril
Matjaž A. policisti sicer ne
vedo, zapisali pa so, da ga
je v soboto grobo napadel.
Pojasnilo
V članku Malo sebi, malo tr-
govini, objavljenem v Kroniki
v prejšnji številki Novega ted-
nika, je bilo zapisano, da naj
bi poslovodkinja ene od Po-
trošnikovih prodajaln Cvetka
M. poneverjala blago in denar.
Ker imata dve Potrošnikovi
poslovodkinji enako ime in za-
četnico priimka, na željo Cvet-
ke Mlaker pojasnjujemo, da
kaznivih dejanj ni osumljena
ona, ampak njena soimenja-
kinja.
Alkohol nI ovira
Policisti so preverjali treznost voznikov na Celjskem
Kozarček, dva ali celo več
največkrat niso ovira, da
Slovenec ne bi sedel za vo-
lan. Vsa dokazovanja
o usodnosti takšnega početja
nič ne zaležejo, alkohol le še
podžge pogum voznikov in
prepričanje, da se pač ne
more nič zgoditi. Da le poli-
cistov ne bo na cesti...
V noči s sobote na nedeljo
so celjski policisti na območ-
ju celotne Uprave za notra-
nje zadeve preverjali prav
treznost voznikov ali kot se
temu strokovno reče — psiho-
fizično stanje voznikov.
V akciji je sodelovalo 55 po-
licistov iz vseh policijskih
enot. Mimogrede so, seveda,
preverjali še druge kršitve in
jih našteli kar nekaj.
Ustavili in kontrolirali so
700 voznikov. Ugotovili so
kar 214 kršitev cestno pro-
metnih predpisov. Zoper 96
voznikov bodo podali pred-
log sodniku za prekrške, 60
voznikov so le opozorili, 37
voznikov je takoj plačalo ka-
zen, prav toliko pa jih bo
prejelo položnice. Zaradi
tehnične oporečnosti vozil so
odvzeli pet prometnih dovo-
ljenj, kar 96 voznikom pa so
prepovedali	nadaljnjo
vožnjo.
Za 219 ustavljenih vozni-
kov so odredili preizkus al-
koholiziranosti. Samo 24
voznikov je bilo povsem
treznih. Dobra polovica vseh
ustavljenih - 115 voznikov se
s pitjem ni prekršilo bolj kot
je dovoljeno. Pri 66 voznikih
pa je alkotest pokazal previ-
sok promil alkohola v krvi.
Petnajst voznikov je preiz-
kus odklonilo. Tako je 61
voznikov ostalo brez vozni-
škega dovoljenja.
Največ vinjenih voznikov
so to noč odkrili policisti Po-
licijske postaje Slovenske
Konjice, kar devetnajst vese-
ljakov je sedelo za volanom,
celjski policisti so našteli 13
takšnih, ki so za vožnjo pre-
globoko pogledali v kozarec.
Čeprav so policisti vajeni
najrazličnejših alkoholnih
rezultatov, pa so bili tudi to-
krat presenečeni, saj je 20-
letnemu Francu B.iz Tabora
alkotest pokazal kar 3,07 g/
kg alkohola v izdihanem
zraku. Franci je v svoji šo-
ferski avanturi omagal prav
na kraju, kjer je stala policij-
ka patrulja. Ko je iz Žalca
pripeljal po magistralni ce-
sti, je pri Zlatem križu zape-
ljal čez robnik avtobusnega
postajališča in skorajda trčil
v policijsko vozilo. To pa ga
še ni streznilo, odpeljal je
proti Petrovčam, kjer ga je
ustavila druga patrulja. Po
preizkusu je izrazil veliko
zadovoljstvo nad dejstvom,
da je ob takšni dozi sploh še
živ.	NK
V noči s petka na soboto so
policisti na območju Laške-
ga, Šentjurja, Slovenskih
Konjic in Šmarja kontrolira-
li 213 vozil. Ugotovili so 86
prekrškov. Odvzeli so 19
vozniških in štiri prometna
dovoljenja, 31 voznikom so
prepovedali nadaljnjo vož-
njo, 36 jih bodo predlagali
sodniku za prekrške, 31 jih
je ali bo plačalo kazen, 24
voznikov pa so samo opozo-
rili.
Dva sta utonila
Nesrečni naključji sta minuli teden terjali dve žrtvi.
Obe sta se zadušili oziroma utonili v plitvi vodi.
V petek popoldne so policisti v Rogaški Slatini pre-
jeli obvestilo, da svojci že od prejšnjega dneva pogre-
šajo 53-letno Jožefo Paulovič iz Loga v šmarski občini.
Pri iskanju so ob poti naleteli na torbico pogrešane,
potem pa v manjšem potoku našli tudi mrtvo Paulovi-
čevo. Z obrazom je ležala v plitvi vodi. Tuja krivda je
izključena.
Dan kasneje je usodno padel v vodo 59-letni Anton
Zupan iz Buč. Ko je zajemal vodo iz vodnega zajetja, je
izgubil ravnotežje. Z glavo je udaril ob kamen in izgu-
bil zavest ter se zadušil oziroma utonil v deset centi-
metrov visoki vodi.
Streljali se niso
V petek zvečer je bilo na-
peto v centru mesta Celja.
Zvečer so policisti dobili ob-
vestilo, da se v bližini bla-
govnice Metro pretepajo
štirje moški, od katerih naj
bi bil eden oborožen.
Policijska patrulja je ugo-
tovila, da je do zapleta pri-
šlo, ko se je po za promet
zaprti ulici z avtomobilom
peljal Franci iz Celja, za kar
ima ustrezno dovoljenje. To
pa ni bilo všeč Rudiju in Mi-
hi, ki sta po tej isti ulici pe-
šačila tudi nekolikanj pod-
prta z maligani. Ker se nista
hotela umakniti, ju je Franc
vprašal, kaj se gresta, takrat
pa je Miha stopil do vozila in
pričel nad Francem vpiti,
medtem ko je Rudi odprl
vrata. Franc je izstopil in iz-
za pasu potegnil pištolo (tudi
zanjo ima dovoljenje). Ta-
krat je Miha brcnil Franca
v obraz. Pištola je padla po
tleh, pri pobiranju pa je bil
najbolj spreten Rudi. Name-
ril jo je v Franca, ko pa je
Miha zavpil, naj pazi, kaj
počne, jo je izpraznil in ne-
kajkrat prazno sprožil. Rudi
in Miha sta nato odšla, Fran-
ci pa za njima, saj je hotel
svojo pištolo dobiti nazaj.
Policisti so kmalu oba izsle-
dili, našli pa so tudi pištolo.
Rudi in Miha sta morala
v prostore za treznjenje, na-
pisali pa so tudi predlog sod-
niku za prekrške.
Preprečil krajo
Občan iz Studene pri Žal-
cu je pravočasno opazil na-
mero dveh neznancev, ki sta
mu v ponedeljek zvečer z av-
tomobilom sledila skoraj do
doma in s prisebnostjo pre-
prečil krajo osebnih avtomo-
bilov.
Ko se je namreč občan pri-
peljal domov, sta neznanca
svoj avtomobil ustavila ne-
koliko stran. Občan je stopil
v garažo in čakal, kaj se bo
zgodilo. Res sta neznanca
kmalu prišla za njim in od-
prla garaži, v katerih sta bila
parkirana dva kadeta. Ob-
čan je enega od neznancev
skušal obvladati, vendar je
obema nepridipravoma
uspelo pobegniti. Ker pa ji-
ma je občan vozilo blokiral
s svojim avtomobilom, sta
morala pobegniti peš. Celj-
ski policisti so kmalu izsle-
dili 33-letnega Draga E. iz
okolice Ptuja, drugega, 28-
letnega Andrijo Š. iz Ivanca
pa so prijeli ptujski policisti.
Mrtvi telefoni
Prejšnji četrtek je brez
telefonske povezave s sve-
tom ostalo kakšnih 1200
telefonskih naročnikov
v Šoštanju in okolici.
Tega dne so delavci DOO
CEE Ljubljana z zunanjimi
izvajalci delali na izkopu
trasecevovodaTEŠ - Prelo-
ge v Šoštanju. Pri delu niso
upoštevali pridobljenih so-
glasij in navodil, zaradi če-
sar je strojnik na delovnem
stroju, 40-letni Milan K. iz
Ptuja, med izkopom odtr-
gal medkrajevna telefon-
ska kabla na relaciji Šo-
štanj — Lo kovica. Zaradi te-
ga je nastalo tudi za mili-
jon tolarjev škode.
Zoper Milana in delovo-
djo, 32-letnega Davorina
R. iz Petrove bodo policisti
podali kazensko ovadbo za
kaznivo dejanje poškodo-
vanja ali uničenja javnih
naprav, zoper 61-letnega
Gabra C. iz Šoštanja pa za
kaznivo dejanje načrtova-
nja, priprave, zidave in
gradbenih del,proti predpi-
som in pravilom.
Obiski v skladiščih
V	skladiščih se najde marsi-
kaj uporabnega in to vedo tudi
vlomilci. Zato so skladišča po-
gosto njihova tarča.
Iz skladišča rezervnih delov
v štorski železarni je neznanec
odnesel železno ročno blagaj-
no in plastično kaseto za pre-
nos denarja. Vse skupaj je bilo
vredno 10 tisočakov.
Iz Emovega priročnega
skladišča je nekdo odnesel va-
rilni aparat za obločno varje-
nje in s tem olajšal podjetje za
60.000 tolarjev. Marsikaj pa je
mogoče najti tudi v kakšni
garderobni omari. V takšnem
kosu pohištva v Emo Posodi je
neznaec našel in odnesel šest
brizgalnih pištol za brizganje
emajla in zimsko bundo. Ško-
de je za 500 tisočakov.
Plen, ki ga je vlomilec našel
v skladišču Zavoda za raziska- .
vo materialov in konstrukcij
na Zvezni ulici v Celju, je bil
kar bogat. Trije vibracijski vr-
talni stroji Hilti, več svedrov,
električni podaljšek, delovne
obleke in dežni plašč ter še ne-
kaj ostalih predmetov so bili
vredni kakšnih 600 tisočakov.
Iz delavnice Hmezada Kme-
tijstvo Žalec v Šempetru pa je
izginil zaboj Uniorjevega oro-
dja ter kotna brusilka Iskra.
Škode je za 80 tisoč tolarjev.
Cigarete, pijača,
denar
Kioski, gostinski lokali in
trgovine so pogosto tarča ne-
pridipravov, ki se na takšnih
mestih oskrbijo s potrebščina-
mi za preživetje. Največkrat
s cigaretami in pijačo, včasih
tudi z nekaj drobiža.
Iz gostinskega lokala Dani-
ela Hohkrauta v Globokem je
vlomilec prejšnji ponedeljek
ponoči odnesel za 120 tisoča-
kov cigaret, žgane pijače in
kave.
V	torek ponoči je neznanec
obiskal kiosk ČGP Dela, ki ga
ima v najemu Vida Z. Odnesel
je za 100 tisočakov cigaret.
Tudi iz Marketa Cvetličarne
Lipica na Vranskem, kamor je
neznanec vlomil v sredo pono-
či, so izginile cigarete pa tudi
pijače, oblačila in nekaj drobi-
ža. Vsega skupaj za 15 tiso-
čakov.-
Nepridipravi niso mirovali
niti v četrtek ponoči, ko so iz-
praznili kiosk Štefanije P.
v Rimskih Toplicah. Iz njega je
izginilo za 20.000 tolarjev
drobnarij. Trije mladoletniki,
stari znanci policistov, pa so
isto noč vlomili v kiosk na
celjski avtobusni postaji. Dva
od njih so policisti kmalu iz-
sledili.
V petek ponoči je bila vlo-
milskega obiska deležna di-
skontna trgovina Beta v Šo-
štanju. Neznanec se je dobro
založil s hrano, pijačo in ciga-
retami, računa v višini 300.000
tolarjev pa ni poravnal.
Iz kioska Esada R. na
Aškerčevi v Celju je neznanec
v soboto ponoči odnesel nekaj
drobiža in cigaret. Vsega sku-
paj za 30 tisoč tolarjev.
Ni mu uspelo
Neznanec, ki je vlomil
v kontejner Surovine v La-
škem, se je za plen obrisal pod
nosom. V kovinsko blagajno ni
uspel vdreti, tako da je moral
oditi praznih rok. Je pa pov-
zročil za kakšnih pet tisočakov
škode.
Nove prijave
Prijave oškodovancev zoper
podjetnika Leopolda Š. iz Ro-
gatca, lastnika podjetja Pre-
mies, se še kar množijo. Roga-
ški policisti so jih minuli teden
dobili novih sedem, v skupni
vrednosti več kot milijon to-
larjev.
NK
I PROMETNE NEZGODE j
Zverižena četverica zadel motorista
Prejšnji torek zjutraj so na
magistralni cesti v Tremerjih
trčila štiri vozila. V nesreči se
je ena oseba hudo in ena lahko
poškodovala, škode na vozilih
pa je za 905.000 tolarjev.
Iz Laškega proti Celju je
z osebnim avtomobilom vozil
37-letni Mirko Zupan iz La-
škega. V desnem preglednem
ovinku je njegovo vozilo zane-
slo na levo polovico v trenut-
ku, ko je nasproti z osebnim
avtomobilom pripeljal 33-let-
ni Bernard Gorjanc iz Velenja.
Vozili sta trčili, pri tem pa je
Zupanovo vozilo obrnilo za
180 stopinj tako, da je trčilo še
v osebni avtomobil, ki ga je za
Gorjancem pripeljal 21-letni
Matjaž Žagar s Teharij. Tudi
Gorjančevo vozilo je po trče-
nju zaneslo. Zaletelo se je v ob
cesti parkiran osebni avtomo-
bil, ki ga je zaradi okvare ob
cesti parkiral 39-letni Boro Si-
binčič iz Laškega. Voznik
Gorjanc se je v nezgodi hudo,
njegova sopotnica Metka Gor-
janc pa laže ranila. *
Spet žrtev peška
V četrtek se je na magistral-
ni cesti v Štorah zgodila nesre-
ča, v kateri se je peška, 75-
letna Terezija Grobovšek iz
Štor, tako hudo ranila, da je
kasneje v celjski bolnišnici
umrla.
Iz smeri Šentjurja proti Ce-
lju je z osebnim avtomobilom
vozil 23-letni Damijan Černe-
zel iz Celja. V Štorah, pri hiši
številka 63, je z leve strani na
slabo osvetljenem vozišču
Grobovškova prečkala cesto.
Voznik Černezel jo je kljub za-
viranju zbil.
V	soboto zgodaj zjutraj se je
na lokalni cesti v naselju Ga-
brovlje zgodila prometna ne-
sreča, v kateri je bil voznik
motornega kolesa, 21-letni
Aleksander Pučnik iz Sloven-
skih Konjic, hudo ranjen.
Iz smeri Slovenskih Konjic
proti Bezini je vozil osebni av-
tomobil 39-letni Miran Obrul
iz Gabrovelj. Ko se je srečeval
z voznikom neregistriranega
motornega kolesa Pučnikom,
ga je zadel. Po trčenju je moto-
rist obležal hudo ranjen.
Sedma žrtev
V	petek zvečer je v celjski
bolnišnici za posledicami pro-
metne nesreče umrl 38-letni
Jovo Tomič iz Celja. Hudo se je
ranil teden dni prej, ko je vozil
kolo z motorjem in na Mari-
borski cesti v Celju čakal, da
zavije v levo. Pri tem ga je zbil
tovornjak. Tomič je sedma le-
tošnja žrtev na cestah našega
območja.
Zapeljal na
prednostno
Na regionalni cesti pri nase-
lju Lokovica sta v soboto do-
poldne trčila osebna avtomo-
bila. V nesreči se je ena oseba
hudo ranila, na vozilih pa je
nastalo za 200 tisoč tolarjev
škode.
Po lokalni cesti iz Šoštanja
proti Lokovici je vozil osebni
avtomobil 20-letni Matjaž
Hlupič iz Šoštanja. Zapeljal je
na prednostno cesto, kjer je tr-
čil v osebni avtomobil, ki ga je
vozil 31-letni Janko Pirnat iz
Letuša. V nesreči se je Hlupič
hudo ranil.
Št. 5 - 3. februar 1994^
19
j ODMEVI I
Še
o veterinarjih!
Čeprav pozno, si ne morem
kaj, da ne bi odgovorila na pi-
smo predstojnika veterinarske
postaje Celje, ki je bilo objav-
ljeno v NT. dne 30.12.1993,
kot odgovor na pismo Melite
Furlani, objavljeno dne
16.12.1993.
Sem članica Društva proti
mučenju živali, oglašam pa se
zato, da ne bi bila javnost na-
pačno informirana. Iz vašega
pisma namreč izhaja, da je
Društvo proti mučenju živali
institucija, ki predvsem »ubi-
ja« zdrave živali, kar pa ne dr-
ži, saj tudi vaši kolegi na vete-
rinarski postaji to dobro vedo.
V lanskem letu smo v imenu
Društva rešili kar nekaj izgub-
ljenih, oziroma zavrženih
psov, jim našli lastnike ali no-
vi dom, dvakrat peljali celo
v mariborski azil, ker ga
v Dramljah še ni bilo. Skrbeli
smo tudi, da so bile na vaši
postaji cepljene proti gravid-
nosti brezdomne, zavržene in
izpostavljene mačke, da se ne
bi razmnoževale, se pravi jih
nismo evtanazirali. Res pa je,
da so bile evtanazirane tri
brezdomne muce in sicer dve
nekaj časa zdravljeni, žal bre-
zuspešno, ena pa je imela
zlomljeno hrbtenico in ji žal
tudi ni bilo pomoči.
Še bolj pa me žalostijo na-
vedbe o g. Meliti Furlani, ki jo
poznam in spoštujem (pa ne
samo jaz) kot humano, nese-
bično žensko, ljubiteljico in
požrtvovalno skrbnico zapuš-
čenih in zavrženih živali, tudi
takih, ki imajo lastnike, a le-ti
žal slabo skrbijo za njih. Pri
svojih 84-ih letih vsak dan, tu-
di po dežju in snegu, s kolesom
vozi hrano brezdomnim mač-
kam in psom, ki se zbirajo na
določenih točkah, skrbi pa tu-
di za ptice v mestnem parku in
drugje. Je član Društva od
1972. leta in je zadnjih 10 let
popolnoma sama vodila Dru-
štvo, za kar jo je pooblastil
predsednik Društva (iz zdrav-
stvenih razlogov).
Razumem vašo reakcijo na
pismo Furi ani j eve, vendar je
bil njej dogodek na veterinar-
ski postaji tako prenešen, kot
ga je opisala, seveda prizade-
to, pod vtisom čustev, menim
pa, da ste tudi vi vaš odgovor
napisali prav tako prizadeto,
v afektu, ker bi sicer verjetno
uporabili nekaj drugih besed.
Upam, da vse skupaj ne bo
vplivalo na sicer dobro sodelo-
vanje Društva proti mučenju
živali in Veterinarske postaje
Celje in želim, da se vsi potru-
dimo, da bi vsem živalim, bo-
disi tistim, ki imajo lastnika,
kot tistim, ki te sreče nimajo,
pomagali.
I.V.,
(naslov v uredništvu)
PREJELI
SMO
Premišljevanje
V mesecu februarju bomo
praznovali in se spominjali
dveh dogodkov iz slovenske
preteklosti. 8. februarja bo
145-letnica Prešernove smrti,
v noči iz 6. na 7. februar pa 50-
letnica prihoda XIV. divizije
na Štajersko. Enake želje in
enaki cilji zaznamujeta ti
obletnici.
France Prešeren, največji
slovenski pesnik, tvorec slo-
venske besede je v pesmi in
življenju izpovedal idejo brat-
stva in enakopravnosti med
ljudmi in narodi.
Enake želje in cilji so preve-
vali tudi borce XIV. divizije, ki
je v nečloveškem trpljenju
prehodila in izbojevala pot od
Sotle do Solčave.
Borce XIV. divizije in osta-
lih partizanskih enot so se-
stavljali možje in žene, ki so
bili po svojem prepričanju ko-
munisti, verujoči in neverujo-
či. Po svoji prostovoljni odlo-
čitvi so šli v boj. Ti so se borili
za Stalinovo idejo in ne za Ti-
tovo diktaturo. Povezujoč se
s pripadniki vseh narodov jih
je do končne zmage pripeljal
Tito.
Kako slovenski so so se po-
čutili na slovenski zemlji po-
vedo imena brigad Prešerno-
va, Cankarjeva, Gregorčičeva
in Kosovelova. Nemci se niso
spomnili, da bi svoje vojaške
enote poimenovali po Goethe-
ju in Beethovenu. Italijanom
nista bila vzor Dante in Verdi.
Tudi drugi branitelji sloven-
skega naroda se tega niso
spomnili.
VERA POLIČNIK,
Sp. Rečica
Slovenija pet
Več kot očitno je, da poteka
v Sloveniji sistematično likvi-
diranje slovenskih delavcev
(beri: neposrednih proizvajal-
cev po Marxovi terminologiji).
V tem tekstu bom uporabil še
kar nekaj terminov iz klasič-
nega marksizma (in to naj bo
potencialnim razpravljalcem
že vnaprej jasno), saj se v'Slo-
veniji odvijajo ponekod takšni
dogodki, ki spominjajo na do-
bo prvotne akumulacije kapi-
tala, ki jo je zahodni svet pre-
živel že pred kar nekaj stoletji
in zato je danes tam kot je.
Vendar pa pri nas ta proces
izvajajo tisti in takšni ekspro-
priatorji, ki so v času realnega
socializma imeli že samo po-
mislek na ideje in realnosti
razvitega kapitalizma za stra-
hotno bogokleten in so potem
skupaj s »partijskimi« inkvizi-
torji izvajali »kurjenja ali pa
utopitve čarovnic« po deželi
slovenski.
Nadalje je problematično to,
da so sedaj žrtve te nenadne
spreobrnitve (tudi blagoslov-
ljene z »žegnano« vodico) slo-
venski delavci in delavke kot
nasledniki delavskih genera-
cij, ki so ustvarile z minulim
delom takorekoč vso sloven-
sko primarno (industrijsko)
infrastrukturo. Vendarle pa je
potrebno priznati dejstvo, da
je takorekoč 1/3 vseh delavcev
v gospodarstvu bilo zaradi
planskega socializma preveč
zaposlenih in nek univerzitet-
ni profesor, ki je to razglašal
že leta 1974, je doživel usodo
»kurjenja« in to »javnega — gr-
madnega«. Kakorkoli že, te
delavce je potrebno na civili-
zacijski in human način sezna-
niti z bolečim dejstvom in jim
zagotoviti (če komu, potem
njim) solidne odpravnine oz.
jim nuditi optimalne življenj-
ske pogoje. Potrebno jih je pri-
vilegizirati in to takoj (zakon-
sko), privilegije pa odvzeti
drugje. Socialističnim (neka-
terim še živim) revolucionar-
jem so prestavili le spomenike
in zamenjali imena ulic in
trgov.
Klasični primer takšne pav-
perizacije delavstva (obuboža-
nja) je celjska industrija, kon-
kretno Emo. Vodi jo človek, ki
je bil socializiran v »najlepših
letih« realnega socializma,
ekonomist s »kariero« (do Beo-
grada in naprej). V Emo je pri-
šel kot neuspel minister v Pe-
terletovi vladi (o Slovingatu
tukaj ne bom kratil prostora,
že zaradi adrenalina, ki bi se
povečal marsikomu ob branju
teh vrstic), ponovno je bil v bi-
stvu le degradiran in nič dru-
gače, obljubljal je marsikaj,
sedaj laži ni več mogoče pri-
krivati. Okoli 800 delavcev bo
prejkoslej odpuščenih v drug
»vrtiček« (beri: na borzo), tra-
dicionalne celjske Emove po-
sode pač ne bodo več proizva-
jali, ker »pač ni južnih trgov«.
To dejstvo je spretno prikrival
ob pomoči Koržetovih grobar-
jev (»managerji« v Reebokovih
športnih copatah in s kravat-
nimi zaponkami, ki so že zdav-
naj iz mode) dokler ni dobil
signala z vrha. Tako bo lahko
v prihodnosti spet na kakšnem
drugem direktorskem mestu
razlagal, da je bil le izvajalec
po vertikali.
In tako na televiziji vidiš
delček takšne realnosti marsi-
katerega slovenskega delavca,
ki je tu okoli nas in je podobna
tisti v Srbiji. Kako dolgo še
(samo na televiziji)?
Tako gre to...
GREGOR URANIČ,
Vojnik
Slovenija - od
kod sramota
tvoja!
S tem naslovom bom posta-
vil vprašanje javnim funkci-
onarjem:
- predsedniku skupščine obči-
ne Laško - predsedniku Vlade
Republike Slovenije, dr. Jane-
zu Drnovšku — predsedniku
Državnega zbora R Slovenije,
mag. Hermanu Rigelniku, če
bo to pismo sploh seglo do
Ljubljane. Vprašanja so krat-
ka in jasna, takšen želim tudi
odgovor v Novem tedniku.
1.	Zakaj je še po treh letih slo-
venske samostojnosti slovito
(ali skrito) zdravilišče Rimske
Toplice zaprto, kraj pa je turi-
stično in zdraviliško mrtev?
2.	Kdo si lahko lasti to splošno
državno premoženje — ali čaka
na lastninjenje?
3.	Kaj je napravila kot dober
gospodar Skupščina občine
Laško, Vlada Republike Slo-
venije in končno tudi izvoljeni
poslanci v Državnem zboru,
da bi se to sramoto preprečilo?
4.	Kdo bo po sedanji (ne) zako-
nodaji odgovarjal za ogromno
gospodarsko in socialno ško-
do, ki se je zgodila kraju Rim-
ske Toplice?
To pismo pišem zato, ker to
zdravilišče ne zasluži tega, kar
danes doživlja. Z malo politič-
ne volje bi bilo lahko danes
v vrhu slovenskega zdravili-
škega turizma in v funkciji, ki
mu pripada, saj danes številni
Slovenci sploh ne vedo, kak-
šen zdravilni zaklad je v Rim-
skih toplicah v vodi s toploto
37 stopinj Celzija. Po svojih
izkušnjah lahko povem, da sva
oba z ženo prav v tem zdravi-
lišču čeprav brez napotnic
zdravniškega konzilija in na
svoje stroške, bistveno izbolj-
šala svoje zdravje. Zdravilna
voda je opravila svoje, vendar
bi jo še potrebovala. Te pogre-
šajo tudi številni drugi Slo-
venci, vendar ne vedo, kaj
skriva v sebi vrelec v Rimskih1
Toplicah. Bivši lastnik JLA je
nudila zdravljenje tudi navad-
nim občanom, brez vsake pro-
tekcije po dostopnih cenah,
danes pa je to kot je - tema in
sramota.
To zdravilišče so znali ceniti
številni pretekli oblastniki od
bivše JLA, Hitlerja, da nazaj
ne zahajam. To dokazuje tudi
čudovito stoletno drevje iz vse
Evrope ali še dlje ob spreha-
jalni stezi, ki jo priporočam za
ogled vsakomur, tudi če se ne
kopa v Rimskih Toplicah.
Oglejte si tudi Sofijin dvor, ki
vas pozdravlja s hriba. Tja so
včasih prihajale na počitek so-
proge beograjskih oficirjev,
kaj je danes tam, ne vemo.
Zdravilna voda pa teče na-
prej v Savinjo - žalostno, a res-
nično ...
IVAN PETROVEC,
Prebold
Kako se imenuje
osnovna šola
v Dramljah?
Pred približno dvema leto-
ma, ko smo potrjevali v skupš-
čini ustanavljanje samostojnih
šolskih zavodov, je prišel že
s strani zavoda predlog, da se
opusti dosedanje ime po revo-
lucionarju Milošu Zidanšku.
To je bilo z razumevanjem
ugodno sprejeto. Toda, ko da-
nes hodiš mimo šole, tega ni
opaziti. Na šoli je še vedno na-
pis, pred šolo pa še vedno do-
prsni kip na podstavku.
Človek se ob tem upravičeno
vpraša ali je šlo za prevaro, ki
je značilna za revolucionarje
ali pa gre za nedoslednost in
površnost pedagogov.
Ob tem pa velja tudi pomi-
sliti, kje so danes pravi borci
za svobodo? Danes je že jasno,
da je največja tragedija za slo-
venski narod bila revolucija,
ki je omogočila 50-letno nasil-
no oblast. Nihče ne zanika
vrednote NOB, ki je bila v času
okupacije zlorabljena za pri-
dobitev monopolne oblasti,
dokončno pa izvedena šele leta
1991. Dokaz za to je, da smo
Demos koalicija v Šentjurju
na pobudo Svetovnega sloven-
skega kongresa postavili na
Resevni, kjer je bila 18.sušca
1945 tragična borba med oku-
patorji in partizani krščansko
obeležje, ki naj opozarja na
vrednote in tragedijo. Ob tem
je bil po krščanski navadi
opravljen cerkveni blagoslov,
ki se opravlja ob prilikah po-
stavljanja ali odpiranja traj-
nejših vrednot. To se danes na-
črtno pozablja, da se lahko
vztraja na dosedanjih resnicah
in privilegijih. To je še nadalj-
nja delitev slovenskega naroda
in preprečevanje sožitja in
sprave. Prav bi bilo, da tudi
pravi borci naredijo korak
¿spravi in sami prenesejo re-
volucionarne simbole in deja-
nja v muzeje kamor tudi sodi-
jo, ker so del narodne zgodovi-
ne in kjer so lahko trajno opo-
zorilo na napake in zablode, ki
vodijo v zlo in nasilje. Torej
pričakujemo tudi s strani bor-
cev spravna dejanja, ki omo-
gočajo pravično vrednotenje
minulih dogodkov in omogo-
čajo resnično sožitje vseh Slo-
vencev.
Nihče nima namena zanika-
ti junaštva in vrednote tov.
Miloša Zidanška, ki so bile za
tisti čas potrebne in to še zla-
sti, ker nihče ne ve za resnično
njegovo usmerjenost in pravil-
nost spoznanja. Bil je junak
ter revolucionar in je to plačal
z življenjem, zato zasluži spo-
min v muzeju revolucije, ki naj
bo trajen pomnik tragičnih
dogodkov v slovenskem naro-
du, ki jih ne želimo nikoli več
ponoviti. Spravo in sožitje
omogočajo dejanja, ki so znak,
da na podlagi spoznanj in dej-
stev odstopamo od avantgard-
nih nečimernih stališč, ter ta-
ko dopuščamo tudi drugačnost
in druge. Torej delajmo takšna
dejanja skupaj in si tudi deli-
mo stroške. Bodimo dosledni
misli, besedi in dejanju in res-
nično sodelujmo. To je zado-
voljstvo in sožitje.
FRANC ZABUKOŠEK dr. stom.,
Šentjur
Pripis: Od zapisa do danes je po
vmesnih pogovorih napis na
šoli odstranjen, spomenik pa
še ni prestavljen. Pogovori so
bili sicer korektni, ni pa še bila
izražena volja za celotno ure-
ditev zadeve. Ker se širijo za-
radi tega na moj račun zlobne
dezinformacije in ker je zade-
vo treba rešiti, sem se vseeno
odločil za objavo. Za ureditev
Nadaljevanje na 22. strani
Št. 5 - 3. februar 1994^
Nevarne poti
Zvoneta Seruge
»Ljudožerci? Kje pa, povsod so le dobri ljudje! TI delajo moje zgodbe«
»Delam stvari, ki so za mnoge ljudi sanje.
Če od tega lahko še lepo živim, je to fanta-
stična kombinacija.«
Zvone Šeruga. Ga je treba še posebej
predstavljati? Svetovnega popotnika z mo-
torjem ali brez njega, pisca knjig in reportaž
o zgodbah in usodah, ki jih je doživljal na
poti, ustvarjalca televizijskih serij...? Člo-
veka z neverjetno energijo, ki jo izdajajo že
njegove oči, človeka, ki mu tečeta pisanje in
jezik kot namazana, človeka, iz katerega
kar žari ljubezen do svoje družine in življe-
nja nasploh? Toda, treba ga je še posebej
predstaviti, saj je doživel že veliko... in
veliko vsega bi rad še storil!
Življenje samo je dovolj
neverjetno
»Na svojih potovanjih in iz potovanj po-
tegnem vse — pripravim pot, slikam, sne-
mam, napišem knjigo, sam pripravljam pre-
davanja, prodajam svojo knjigo... Nekate-
ri, večina je takšnih, ki v življenju niso niče-
sar naredili, pravijo, da zato marsikaj izpa-
de >šlampasto<. Vendar, če grem na pot, sku-
šam uporabiti čim več medijev in načinov
predstavitve. Preprosto bi se mi zdelo ško-
da, da ne bi predstavil vsega, kar sem doži-
vel,« je pripovedoval Zvone Šeruga v pod-
hodu ljubljanskega Maximarketa.
Zvoneta je pot peljala v mnoge kraje sve-
ta, med mnoge človeške usode. V kraje, kjer
naj bi bili ljudožerci in roparji, kjer naj bi se
mu zgodilo kaj hudega. Toda spoznal je
mnogo dobrih ljudi, ki so mu dali hrano,
streho nad glavo ali pa ga preprosto pustili
pri miru. »Zato se mi zdi nepošteno, da bi si
doma izmišljeval neke zgodbe. Če so ljudje
dobri, niso zanimivi, z mačeto ali čim po-
dobnim pa niso nikoli tekali za mano. Ved-
no pravim, da ne bi imelo smisla potovati,
če v teh krajih ne bi toliko doživel, da bi si
moral potem pomagati z domišljijo. Zato so
moje knjige in vse, kar prinesem s potovanj,
le odraz življenja. Končno, domišljija ne
more biti nikoli tako zelo neverjetna, kot je
življenje samo.«
Zgodbe? »Večkrat se mi dogaja, da se mi
zdi, kot da se meni na poti ni zgodilo nič
posebnega. Očitno je laže govoriti o drugih
ljudeh kot o sebi. Potovanja so vezana na
življenja drugih ljudi. Ko sem nekdaj priha-
jal domov, so me imeli za frajerja. No ja, ne
bom se delal nedolžnega. Kateri moški si ne
želi biti frajer? Toda to je začetna stopnja
popotništva, ko nekdo na primer v enem
tednu v Grčiji po pripovedovanju doživi več
kot jaz v Afriki. Meni te izmišljotine niso
več potrebne. Tako tudi knjige, Potovanje
k ljudem, Drugačne zvezde in Nevarne poti,
niso sestavljene iz pripovedovanja o meni,
to so zgodbe o ljudeh. Jaz nastopam kot
nepristranski opazovalec.«
»Doslej so me le enkrat bolj na trdo zagrabi-
li, predlani nekje v črnogorskih hribih. Sre-
čali smo se z vojaki, ki so ugotovili, da so
moji nasprotniki. Vendar sem v času, ko so
se pogajali med sabo, če me naklestijo ali
ne, uspel zbežati. Najbolj me je branil bivši
ujetnik naše vojske: >Nisi ti kriv, vendar
sedaj beži, dokler jih jaz držim.«
Avto, hiša in kanarček niso
moje življenje
Iz doživetih zgodb in spoznanj so nastale
Zvonetove knjige. Trenutno predstavlja
zadnjo, Nevarne poti. »Doslej sem za vse
poskrbel sam, edino plakatov za predstavi-
tev knjige v posameznih krajih ne lepim
sam. Ugotavljam, da me ta posel prav lepo
zadovoljuje. Niti pod razno ne razmišljam,
da bi zaposlil še koga. Potem si takoj vpet
v neke obveznosti. Rad imam ta slovenski
trg, saj je tako majhen, da ga lahko sam
obvladam. Brez težav pridem v vse sloven-
ske kraje, grem v knjigarne in podpisujem
knjige. Vendar je bolj bistveno to, da lahko
promocijo knjige kadarkoli presekam, grem
za teden ali leto dni na pot, edina pomemb-
na pri tej odločitvi je družina. Lahko bi
ustanovil neko, kaj vem, recimo turistično
agencijo, ki bi se ukvarjala s podobnimi
popotovanji, kot so moja. Posla je dovolj.
Vendar gledam nekatere svoje prijatelje, ki
so v poslu. Saj nimajo nikoli časa zase, za
svojo družino! Zato raje delam 2 do 3 mese-
ce na leto, ko imam >šus<, potem pa sem
prost kot ptiček na veji.«
Zvone to va življenjska filozofija je ustvar-
jalno kontrolirana lenoba. Na prvo mesto
postavlja družino, čas zase, za svoje želje,
sanje... Na drugem mestu je želja po fi-
nančni neodvisnosti, kar je seveda stvar
lastnih finančnih kombinacij.
Afrika pred 4 leti, to je eno obdobje Zvo-
netovega življenja. Drugo obdobje je vmes-
na faza, ko je ugotovil, da je v bistvu eno-
stavno priti v kalup. Delaš od ure do ure,
skrbiš za hišo, avto in kanarčka. »Ko sem
dojel, da mi to ni tuje, sem se počutil, kot bi
se skoraj ujel. Sicer je bilo to obdobje po
Afriki, malce sem se še polomil vmes, toda
naenkrat je izbruhnilo. Zavedel sem se, da
moram nekaj narediti, nekaj, kar me bo
predramilo. Tako so nastale Nevarne poti.
Po dveh mesecih sem spet vedel, da mi je
pognalo kri. In vedel sem, da imam materi-
al, ki ga bo vredno objaviti v knjigi.«
Čustva namesto žgancev
Zvone v teh dneh po Sloveniji predstavlja
svoje Nevarne poti. Njegove predstavitve
oziroma predavanja so samostojen projekt,
ki se prepleta z Nevarnimi potmi. »Ne pri-
dem s projektorjem, pokažem 100 slik in
govorim o knjigi. Na teh predavanjih po-
skušam predvsem na drugačen način poka-
zati življenje, z glasbo in fotografijo sprožiti
čustva in strasti. Tako predstavim 640 di-
apozitivov in poskušam čim manj govoriti.
Če bi skušal odpredavati vse zgodbe in spo-
mine v tistem kratkem času, bi vse skupaj
postalo en >žganc<. Tako ne pripovedujem
kupa informacij in statističnih podatkov,
skušam povleči le neko rdečo nit skozi kra-
je, jim vliti čustvo in nek odnos. Na koncu
sem prepričan, da veliko pustim. Tako sem
lahko le vesel, če se pustijo tudi ljudje pre-
pričati in pridejo pogledat.«
V naši okolici bo Zvone predstavljal Ne-
varne poti v ponedeljek, 7. februarja, ob
19. uri v delavskem domu v Trbovljah, v to-
rek, 8. februarja, ob 18.30 v kinu Union
v Celju, v sredo, 9. februarja, ob 19. uri	;
v Kulturnem domu v Žalcu, v četrtek, 10. fe-	j
bruarja, ob 19. uri v kinu v Slovenj Gradcu	;
in v petek, 11. februarja, ob 19. uri v Domu	j|
kulture v Velenju.	1
Načrti? »Kljub temu, da sem preživel že
veliko let takšnega življenja, pred seboj vi- j
dim še vedno le to. Za razliko od Nevarnih
poti bo naslednja knjiga verjetno bolj pri- ;
jazna, ponovno bo predstavljena eksotična
stran sveta. Načrti so že jasni, niso pa še
popolnoma konkretizirani. Ljudje so utru-
jeni od vojne in lakote. Če Nevarne poti '
primerjam z Drugačnimi zvezdami, se mi J|
zdi, da se eksotika prodaja drugače kot tem- ¡¡
na plat. Zdi se mi, da je vse skupaj preblizu,
da se ljudje ne bi nelagodno počutili. Dosti-
krat se mi zdi, kot da slišim >pusti me že pri
miru, dovolj imam vsega<. Ljudem namreč í
skušam dopovedati, da se te stvari ne doga- S
jajo zamorcem ali Indijancem. Zdi se mi, da ^
so dojeli, da se to lahko zgodi tudi nam. s
Pota usode so čudna, njeni rezultati pa ne- S
redko tragični.«
»Somalija, Mogadeš, tri tedne po ameriški
invaziji, nikamor nisi smel brez oborožene-
ga spremstva. Odpravljal sem se v neko puš-
čavsko vas, vendar transportno letalo tisti
dan ni odletelo. Če bi se hotel vrniti v 3 kilo-
metre oddaljen hotel, bi moral plačati 50
dolarjev za taksi in oboroženo spremstvo ter
85 dolarjev za hotel, ki te cene ni bil vreden.
Tako sem se odločil za cenejšo in prepro-
stejšo varianto: namesto 3 kilometre nazaj
sem se odpravil v tisoč 500 kilometrov od-
daljeno Mobaso v Keniji, prespal v luksuz-
nem hotelu za 20 dolarjev in se naslednji
dan od tam odpeljal v tisto vas.«
Zvonetovi utrinki
Družina? »Preveč >luštno< imam, da bi
mogel mimo nje. Žena Romana, ki je prej
potovala z mano, je tako pametna, da me
nikoli ne omejuje. Nikoli mi ni, razen lete-
nja z jadralnimi padali, ničesar prepoveda-
la. Vedno pravi, naj grem, saj je bolje, kot da
ležim doma. S hčerko Kajo, tri leta in pol
ima, je čisto enostavno. Prepriča jo že knji-
ga o Kitajčkih ali malo bolj črna punčka in
že je: >Ni problema, oči, lahko greš«.
Razvade? Zvone ne kadi, pri pitju pa se
uvršča v zgornjo polovico zmernosti. »V pri-
jetni družbi ga z veseljem >ruknem<. Ne zgo-
di se mi več, kot v študentskih časih, da bi
delal neumnosti. Rad sem vesel, bogovi pa
so za to namenili tudi vino. Pri teh eksotič-
nih izkušnjah bi lahko bilo pijančevanje kar
kmalu stalna popotnica, vendar jaz nisem
pristajal na kakšen viski. Rasel sem ob vinu,
šnopsu in rumu, ki ga je mama dajala v po-
tico. Iz tega najbrž izhaja rum kola. Prepri-
čan sem, da je zdrav odnos do pitja nastal
zaradi zdrave dolenjske navezanosti na
božje darove. Sem v letih, za katera sem
včasih mislil, da so srednja. Sedaj seveda ne
mislim tako in me kar prizadene, ko me
mlade čedne dame vztrajno vikajo. Če pri
tem vztrajajo, sploh ne komuniciram več.«
Politika? »Življenje si poenostavljam, ko-
likor se da. Sploh se ne sekiram, o čem se
kregajo v parlamentu, to je eden izmed na-
činov poenostavljanja. Poleg tega raje sam
skrbim zase, kot da bi čakal, da bo država
poskrbela zame,« zaključuje Zvone Šeruga
pripoved o doslej preživetih letih. Kako že
— še veliko bi rad storil, kajne? Vso srečo
želim.
URŠKA SELIŠNIK
»Lani v Bosni sva skupaj z ameriškim kole-
gom s terenskim vozilom potovala naokrog.
Imela sva vsa dovoljenja, Hrvati in Unpro-
forjevci so bili zelo korektni. Od Muslima-
nov pa je ameriški kolega slišal: >Naj nam
Clinton pošlje orožje, vse drugo bomo sami
uredili<. Meni pa:>Slovenec? Vi ste legende,
vi ste geniji. Vse ste lepo uredili, vse vede-
li... Toda mi budale!< in se ob tem tolkli po
plavi«
Št. 5 - 3. februar 1994^
travica za
llehammer
iter si je olimpijski nastop zaobljubil med
¡¡em rojstnega dne
pbrsko turnejo
okala po ZDA
9li rojstni dan
Zbrani družbi
avico dejal, da
Id zasedbi med
igrami zbrali
rju in proslavi-
ojstni dan. Na-
uresničila,« je
- tri dni po do-
skega olimpij-
tva — v družin-
Lipju pri Vele-
fdoval alpski
i	Rauter.
ih smučarskih
minilo že pet-
a trenerja sta
linar in Marko
endar se je vsa
la le slalomu in
leti je Velenje
aariborski Bra-
čili so mi tre-
isciplin, kar je
;aj novega. Nad
so bdeli Stojan
n Jaunik, Igor
Herbert Jurič,
enski vrh pa mi
lei v supervele-
lerem je uvelja-
ižja. Proge pri
teh niso zdela-
! so za vse na-
te, « je v nekaj
jnikih na svoji
iti spregovoril
: olimpijec.
) po petih
22. decembra je
superveleslalo-
ii	pokal zmaga-
en, v isti disci-
ti dan pa je Ra-
mem Lechu na
i mestom prvič
8/89 in uspehih
nana za naše
canje končno
svetovnega po-
žja in nevarno-
>lazov so prire-
'restavili skoraj
oge. Časi so bili
>st preko minu-
a so se nenehno
Sporna je bila
'ljivost in v pr-
Ш imel nemara
sreče kot tek-
!em odpeljal ze-
todi pričakoval
'ltat. Teden dni
Val'd Iseru do-
vendar sem
in ostal brez
istitev med do-
sem si zastavil
'imi pripravami
^chu pa so mi
Ugotavljali, da
Nastop ne more
I največji uspeh
doživel študent
Fakultete za
ra zmagovalcem
Nal za poldru-
stopničk ga
Nm desetink !)
tudi Heinzer j a,
še nekaj drugih
I ciplin.
Koširjev letnik
rančan pa je bil
Včasih najbolj-
^sciplinah. Na
Svetovnem pr-
edalu 1991 je
"Derveleslalomu
— v isti disciplini je štartal
tudi Rauter — zdaj pa se je
osredotočil samo na tehnične
discipline. »Jure je imel od-
lične razmere in najprej
uspel -v superveleslalomu.
Bilo je'vprašanje časa, kdaj
bo eksplodiral še v drugih
disciplinah in nekaj podob-
nega čutim zase. Ne brez ra-
zloga: pred začetkom sezone
sem Jureta premagoval na
treningih slaloma, ki je letos
zapostavljen in veliko več
časa namenjamo veleslalo-
mu,» pravi Rauter.
Sezona 1990/91 je bila
zanj prelomna. Ne samo za-
radi MSP na Norveškem,
marveč se je znašel na raz-
potju: nadaljevati s smuča-
njem ali odnehati. Teden dni
pred prvenstvom smo imeli
na Soriški planini slalomsko
tekmo. Količki niso bili do-
volj trdno zabiti v sneg, ene-
ga sem odbil, v zraku se je
obrnil, priletel na tla, potem
pa se mi je vrh dobesedno
zaril v usta. Bilo je hudo, to-
da MSP za nobeno ceno ni-
sem želel izpustiti. Bil sem
zadnje leto mladinec, nasto-
pil s protezo in užival le lah-
ko, tekočo hrano. V nadalje-
vanju sezone so se vrstili sla-
bi rezultati in zato so me
premestili v B-2 reprezen-
tanco. To je bila zame dobra
šola, nenehno sem se moral
dokazovati in vrnitev mi je
uspela,« je o nemara edini
neprijetni smučarski izkuš-
nji govoril najhitrejši Slove-
nec na smučeh.
Najhitrejši Slovenec
»Ha, mar ni dovolj, da me
zafrkavajo že v reprezentan-
ci?- Na lanskem državnem
prvenstvu v smuku sem
v zadnji strmini smučal okoli
130 km/h. Pri Braniku sem
sčasoma vzljubil hitrost, po-
magali so tudi treningi
v Schladmingu in zato se
smukaških štartov ne ote-
pam. Na zvezi še ni dovolj
posluha niti za supervelesla-
lom, kaj šele za smuk. Vse je
podrejeno slalomu in vele-
slalomu, imam le en pravi
trening SG, pa še ta je iz
obdobja poletnih priprav
v Čilu,« je nekoliko potarnal
Rauter, ki se ne izogiba no-
bene discipline.
»S štarti v vseh disciplinah
razbijam monotonost. Pre-
hodi so zahtevni predvsem
zaradi razlik v hitrosti, toda
moj cilje je vendarle postati
vsestranski smučar. V smu-
ku moja generacija zaneslji-
vo še ne bo uspela, torej mi
ostanejo tri discipline.
V vsaki se sčasoma lahko
uvrstim med trideseterico,
seveda pa si želim še večjih
uspehov.«
Rauter vozi na Elanovih
smučeh, z rezultati pa je pr-
vič dobil serviserja. »Za pri-
pravo je zadolžen Miro Lo-
trič, a običajno že iz navade
in izkušenj tudi sam pregle-
dam smuči. Rad imam stvari
pod kontrolo. Za vsako dis-
ciplino imam po tri ali štiri
pare, večinoma pa jih imam
shranjene doma. V Elanu
vsako sezono naredijo nov
model in na koncu jih nekaj
vrnem, nekaj pa zadržim. Na
ameriško turnejo svetovnega
pokala sem potoval z deveti-
mi pari, pri kombinezonih
pa nimam posebnih zahtev.
Med smukaškim in velesla-
lomskim je edina razlika
v zadrgi. Smukaški se zapira
na hrbtu - pri veleslalom-
skem je zadrga na srednji
strani — v zgornjem delu tele-
sa je nekoliko bolj oprijet in
navadil sem se, da v njem
smučam v obeh disciplinah.«
»Rad imam zimo!«
»Najtežja tekma? V sezoni
1989/90 moj prvi smuk za
točke FIS na Ankoglu. Proga
je bila zahtevna, Košir se je
po ogledu strmine odpovedal
štartu, sam pa sem premagal
strah in nastopil. Najtežja
proga? Wengen. Nastopil
sem samo v superveleslalo-
mu, ki pa je bil praktično
skrajšan smuk, saj teren ne
omogoča drugačne postavi-
tve. Med prvim ogledom se
mi je povečal utrip, toda na
štart nisem šel s prevelikim
spoštovanjem do slovitega
Lauberhorna. Najlepša tek-
ma? Spet Wengen. Ob progi
je bilo veliko ljudi. Všeč mi
je bilo tudi v Val'd Iseru, obe
strmini pa sta že zaradi oko-
lja zelo lepi. Kranjska gora?
Ni mi všeč. Veliko časa pre-
živimo na treningu v Podko-
renu, kjer je res pravi poli-
gon in je zelo malo naravne-
ga terena,« je o presežnike
razvrščal Miran, ki že dve le-
ti ni smučal na Golteh. »Ni
časa, ali pa ni snega.«
Odbojka in nogomet sta
v prostem času dopolnilna
športa naših smučarjev. Mi-
ran se najbolj nagiba h ko-
šarki, zelo ga mikata tudi
squash in tenis, dolgo pa je
v Šoštanju treniral rokomet.
»V osnovni šoli mi je kazalo
zelo dobro, celo bolje kot
med vratci. Bil sem kandidat
za kadetsko reprezentanco
Slovenije in šele tedaj sem se
stoodstotno posvetil smu-
čanju.«
Prvi mož slovenske smu-
čarije Jure Košir je navdušen
glasbenik. Z Matejom Jova-
nom imata celo »band« in sta
poleti skupaj s tretjim čla-
nom (klaviatarist) nastopala
po Sloveniji. »Dve leti sem
obiskoval glasbeno šolo in
igral na flavto. Glasba me
zdaj ne mika posebej, dva-
krat pa smo smučarji že na-
stopili. Med pripravami
v Cilu smo zapeli priljublje-
no karaoke, ko je video pos-
netkom na ekranu tudi bese-
dilo pesmi, na koncu pa smo
med Talent showom vsi sku-
paj zapeli Včasih smučam
hit', včasih...«
Smučarji imajo poseben
odnos do zime. »Se vedno mi
je všeč, čeprav sc vsem naj-
bolj toži po pomladi, ki je
zanesljiv znanilec konca se-
zona. Potem med prvomaj-
skimi prazniki obvezno grem
na smučarijo v Francijo in si
dam duška. Tudi prvi trenin-
gi so v znamenju prostega
smučanja, ko ob strokovnem
vodstvu članov Demo Teama
obnavljamo osnove tehnike.
Zima mi je še vedno zelo pri
srcu, čeprav sem samo zadnji
teden v avtomobilu prepoto-
val 3000 kilometrov in v pr-
vem delu sezone dvakrat po-
toval v Ameriko.«
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Na olimpijskih igrah bo Ra-
uter štartal v superveleslalo-
mu, smuku, kombinacijskem
smuku in morda tudi v vele-
slalomu. »Smuk je hiter, ven-
dar proga ni posebej zahtevna.
Na isti strmini bo tudi SG; to
bo pravi, klasični supervele-
slalom in že zdaj se veselim
tekme. Zame se lahko konča
zelo dobro.«
Na kranjskogorskem slalomu
za svetovni pokal je bil eden
predvozačev Rauter, s seštev-
kom obeh voženj pa bi se uvr-
stil takoj za najboljšo desete-
rico.
Miran Rauter (14. februar 1972) je član A-2 reprezentance.
V svetovnem pokalu je začel tekmovati v sezoni 1993/94. Naj-
večji uspehi: 23. mesto v superveleslalomu v Lechu (doslej edi-
nih 8 točk), 19. mesto v superveleslalomu na mladinskem SP
1991 v Hemsedalu, državni pnak v smuku 1993 (Maribor),
7. mesto v slalomu 1993 (Rahtel). Oprema: smuči Elan, vezi
Marker, čevlji Nordica, očala in čelada Briko, rokavice Reusch,
palice Gipron.
Razburljiva dirka
»Bremze primejo? V redu, vso srečo!« je odmevalo v nedeljo v Varpoljah
v bližini kampa Menine. Hkrati so bile delujoče zavore edini pogoj za
nastop na rallyju Varpolje '94, ko se je v konkurenci pomerilo 15 Zastav
850, oziroma fičkov. Lepo sončno nedeljsko popoldne je privabilo v Varpo-
lje najbrž skoraj celo Zgornjo Savinjsko dolino, obiskovalcev, gledalcev in
navijačev se je kar trlo. Organizatorji so za dirko dobro poskrbeli, mi pa
smo poskrbeli še za nekaj utrinkov, ki jih je zabeležil fotoaparat našega
fotoreporter j a Eda Einspielerja.
Št. 5 - 3. februar 1994^
22
Nadaljevanje iz 19. strani
napisa na šoli pa se vodstvu
šole v Dramljah najlepše zah-
valjujem. To je dokaz, da sta
vodstvo šole in učiteljski zbor
dobra in upam, da bo to pripo-
moglo k celoviti ureditvi pro-
blema.
Slovenska
zunanja politika
Slovenska desnica s pozor-
nostjo in zaskrbljenostjo
spremlja dogajanja v odnosih
med Slovenijo in Hrvaško.
Še zlasti nas skrbi negotova
in nesamozavestna slovenska
zunanja politika, ki v nobeni
sporni zadevi med državama
ne najde pravnega odgovora.
Ker očitno nima izdelane tak-
tike pogajanj, se praviloma
prepozno odziva na poteze
svoje hrvaške sosede. Prav ta-
ko je očitno pomanjkanje poz-
navanja zgodovinskih razmer
na sltnînski pogajalski strani,
kar hrvaška diplomacija čuti
in spretno izrablja v svojo ko-
rist.
Vse to vodi slovensko zuna-
njo in celotno politiko v tako
podrejen položaj proti sosedi
Hrvaški, da jo moremo označi-
ti kot anacionalno in sloven-
skim državnim interesom
škodljivo.
Poleg ostalih odprtih vpra-
šanj - Razkrižje in Medmurje,
Krška elektrarna, Ljubljanska
banka, obmejni gozdovi, za-
družna zemlja na Tolminskem,
Istrske železnice — je predvsem
zaskrbljujoče	pogajanje
o morski meji.
Slovenska desnica terja od-
ločno varovanje slovenskih
meja in uveljavitev slovenske
meje na Mirni, to je izpolnitev
desete točke Memoranduma
Slovenske desnice, ki je bil
z aklamacijo potrjen na veli-
kem zborovanju 18. septembra
v ljubljanskih Križankah.
Meja na Mirni pomeni južno
mejo cone B Svobodnega trža-
škega ozemlja, ki je edina
mednarodno priznana meja na
spornem območju in jo je zato
imeti za pravo in mednarodno
priznano mejo med Slovenijo
in Hrvaško. Dokazov za upra-
vičenost take trditve je dovolj,
zlasti pa raba slovenščine kot
javnega občevalnega jezika in
jezika v javnih knjigah na ob-
močju cone B Svobodnega tr-
žaškega ozemlja. Da so se tega
ves čas zavedali na hrvaški
strani, dokazuje dejstvo, da je
slovenska pomorska policija
vse obdobje, odkar je bila cona
B pod Jugoslavijo, sama varo-
vala morje do samega mesta
Umaga.
Zato Slovenska desnica pri-
čakuje, da bo slovenska stran
na bodočih pogajanjih bolj od-
ločna in da bo uspela uveljavi-
ti pravično slovensko mejo na
južni mednarodno priznani
meji nekdanjega Svobodnega
tržaškega ozemlja. Vlada pa
naj ustvari pogoje, da se bo
Slovenija nehala obnašati kot
kontinentalna država brez
lastnega morja. Takoj naj zač-
ne graditi avtocesto do Kopra,
pripravi naj pomorski in ribi-
ški zakon ter prisili slovenske
ladje k vpisu v slovenski la-
djarski register.
S tem naj se pretrga tradici-
ja neuspešnih slovenskih po-
gajalcev zadnjega stoletja.
VITOMIR GROS, dipl.ing.,
Slovenska desnica
Šentjurske
(no)vice
Šentjurske novice so na po-
gled kar čeden mesečni bilten.
Ob nastanku so se deklarirale
kot 14-dnevni časopis, vendar
izgleda, da jim je kaj hitro po-
šla zagonska energija. Značil-
no za mladostno lepoto, ki ni-
ma šarma, kvalitete, je, da hi-
tro mine in ovene. Z njimi je
tako, kot je z mladim lepim
dekletom. Ko jo zagledaš, te
pritegne in se ji želiš približa-
ti. Z njo se želiš pogovoriti in
izmenjati zanimivosti ter ugo-
toviti tudi druge čare, ki niso
tako hitro opazni. Če je samo
lepota, brez šarma drugih
osebnostnih kvalitet, postane
kmalu dolgočasna za zahtev-
nejše snubce in tudi nezani-
miva.
Tako se mi je zgodilo, da me
je trikrat zapeljala lepota
Šentjurskih novic, da sem si
jih podrobneje ogledal. Ugoto-
vil sem, da je v njih kar nekaj
pismenih sposobnosti, dokaj
retoričnih kombinacij, precej
nakan in domnev, tudi ogovar-
janj in dezinformacij ter oseb-
nostnih diskvalifikacij. Ta
bravurozna virtuoznost mi-
šljenja pa te na koncu pusti
popolnoma praznega, kljub
nejtaj šaljive duhovitosti in
k/ižankarski zaposlitvi. Tako
sem spoznal, da gre za nihili-
zem, spretno besedno mane-
vriranje brez smisla, brez pra-
ve poante. Zdi se mi, da gre za
sovraštvo in nagajivost kot po-
vračilo ter rušenje ugleda dru-
gače mislečih ljudi. V marsi-
čem pa so neresnične in netoč-
ne, zlasti z političnega področ-
ja. Na ta način zavajajo obča-
ne in manipulirajo z bralci, ki
ne mislijo dovolj z svojo glavo
in ne gledajo dovolj na dejanja
posameznikov. Tako postajajo
prave šentjurske vice.
Ker politično življenje kot
odbornik poznam bolj od bli-
zu, me motijo zlasti informaci-
je, ki potvarjajo resnico oziro-
ma dejansko situacijo. Tako
ustvarjajo neko anarhično sta-
nje, kjer ni nobenega pravega
smisla in volje za konstruktiv-
no družbenopolitčno delo. To
je neke vrste mora, ki tlači ob-
čutljive in resnicoljubne bral-
ce in resnično družbeno priza-
devne ter demokratično na-
strojene občane.
Sicer pa, če bi ljudje vedeli
za celotni uredniški odbor
Šentjurskih (no)vic, bi se temu
ne čudili. Tudi v Šentjurju je
partija imela projekt sestopa
z oblasti. V DEMOS koalicijo
je poslala trojanske konje, ki
so bili nosilci in Kovači tega
projekta. Dosegli so, da nove
stranke v koaliciji Demos še
danes niso pridobile niti po-
štene pisarne za normalno
družbeno politično delovanje,
kaj šele kaj drugega.
Ob ustanavljanju Šentjur-
skih (no)vic sem predlagal tu-
di, da se namesto tega zavza-
memo za ustanovitev regijske-
ga dnevnika iz Novega tedni-
ka, ki bi bil dejansko pravi in-
formator za celo regijo. To bi
lahko bil časopis, ki ga danes
potrebujemo in kot tak bi bil
lahko cenejši, toda bogatejši in
ažurnejši. Upam na koncu, da
bo tudi v Šentjurju s pomočjo
Šentjurskih (no)vic počasi za-
svetila luč, ki sveti v temi in da
bodo ljudje začeli spoznavati
ljudi po njih delih in ne samo
po besedah.
FRANC
ZABUKOŠEK.dr.stom.,
Odbornik Demos liste
Avto šola
Ko zjutraj utrujeno po na-
porni nočni službi sedem
v svoj avtomobil, mi spomin
na preteklo noč zopet prikliče
zvok sirene rešilnega avtomo-
bila.
To je zvok, ob katerem me
vedno stisne pri srcu. Največ-
krat so to prometne nesreče
zaradi nepazljivosti, prehitre
vožnje in alkohola. Posledice
pa so hude telesne poškodbe,
invalidnost in smrt. Zakaj?
Tako razmišljam, ko se pe-
ljem in dohitim vozilo pred
menoj z oznako avto šola.
Kakšna povezava, tu se vse
začne. Sama sem pred štirimi
leti opravila vozniški izpit.
Imela sem dobrega inštruktor-
ja, njegovih nasvetov in opo-
zoril se večkrat spomnim, ka-
dar sem za volanom. Sprašu-
jem se, koliko manj bi bilo ne-
sreč, če bi vozili tako, kot smo
se učili v avto šoli.
Dogajanje pred menoj pre-
kine moje misli. Približujem se
prehodu za pešce. Iz previdno-
sti, ker imam pred seboj še
vedno avtomobil z oznako av-
to šola, zmanjšam hitrost, ko
postanem pozorna na vozilo
pred seboj in ugotovim, da za
volanom sedi kandidat, ki
opravlja izpit. Skupina ljudi
pred prehodom za pešce čaka
in zgodi se ravno to, kar bi si
sama kot kandidat najmanj
želela. Stojijo neodločno na
pločniku in ko se avtomobil
z oznako avto šola približa na
minimalno razdaljo od preho-
da, dva iz skupine stopita na
prehod. Sledi zaviranje in
zmeda na cesti, nazadnje pa
smeh. Vprašam se, če se ti lju-
dje zavedajo, da ravno zaradi
njih kandidat ni opravil vozni-
škega izpita. Kajti to je eden
od razlogov, da te komisija na-
poti nazaj na izpitni prostor.
Imejmo več spoštovanja do
vozil z oznako avto šola in do
bodočih voznikov. Skušajmo
voziti tako, kot smo se učili,
spoštovati sebe in imeti do
ostalih voznikov bolj human
odnos v prometu. Storimo ne-
kaj, da bomo vsi bolj varni
v prometu. Storimo to še danes
in ne takrat, ko nam v prometu
ugasnejo življenja naših naj-
dražjih, da se takrat ne bomo
spraševali, zakaj.
Srečno vozniki !
R.P.
(naslov v uredništvu)
Politično
sprenevedanje
V zadnjem obdobju je vse
bolj prisotno stanje, ko lahko
vsak po svoje tolmači svojo
politiko in svojo pravico, pa če
je pravilna in poštena ali pa ni.
Takšno stanje različno imenu-
jejo. Politična desnica bi rada
bila levica, in levica se hoče
imeti za desnico, vse pa bi bile
rade nekje v sredini. Starejše
generacije v Sloveniji se spom-
nimo vrednot, kot so pridnost,
poštenost, resnicoljubnost, na-
rodna zavednost. Poznamo tu-
di negativne vrednote kot so
nemarnost, lažnivost, izdaj-
stvo. Pri tem se takoj pričnemo
sprenevedati in iskati razne
fraze ter nadomestila.
Da je pri nas res prisotno
sprenevedanje, vidimo tudi
malo starejši ljudje, posebno
upokojenci. Prikazujejo nam
razne zapletene zakone in
predpise, vse s ciljem, da bi
nam znižali že tako nizke po-
kojnine. Naenkrat smo po iz-
javi Drnovškove vlade za ne-
učinkovitost krivi upokojenci,
želeli so podaljšati interven-
cijski zakon, s katerim bi izgu-
bili 10 odstotkov pokojnine.
Vlada jemlje denar, ki je last
upokojencev ter bo še vedno
skušala zniževati pokojnine,
ki smo si jih zaslužili upoko-
jenci, tudi z rednim plačeva-
njem v razne sklade. Točno se
ve, kaj upokojencem pripada
po zakonu, torej se tudi ve,
kdaj nam misli kdo kaj ukra-
sti. Želimo čiste račune, brez
slepomišenja, saj smo pošteno
delali.
Dovolj je sprenevedanja tu-
di pri vračanju premoženja
nekdanjim lastnikom. Novi
lastniki so dobili to premože-
nje v upravljanje, z njim so
trgovali, pobirali najemnine in
lepo živeli, danes pa so proti
vračanju ukradene lastnine.
To je nepošteno.
Znano je, da mnogi Slovenci
še čutijo notranji dolg za po-
stavitev primernih znamenj ali
pomnikov svojim pokojnim.
Sporazumna rešitev za skupen
pomnik vsem žrtvam druge
svetovne vojne bi mogoče Slo-
vence pripeljal do sprave in
večje enotnosti. Torej, skupni
spomenik za mir med nami.
Kakšen naj bi bil srednjee-
vropski desničar? Znan evrop-
ski politik pravi, naj bi spošto-
val tradicionalno vero, bil do-
ber gospodar, vzor naj bi bila
urejena družina, cenil in ljubil
naj bi svoj narod in tradicijo.
Torej, pogoji so znani, zato
desnica naprej brez spreneve-
danja.
FRANC VALENČAK,
Kozje
ZAHVALE,
POHVALE
Ob 15-letnici
Društva
psoriatikov
Slovenije
Premajhna je bila dvorana
belega salona v Moravskih To-
plicah, ki nas je 22.1.1994 po-
novno sprejela pod svoje okri-
lje. Moravske Toplice so bile
takrat prve, ki so nudile pro-
stor - lahko bi rekla takrat peš-
čici - okrog 40 udeležencev pr-
ve ustanovne skupščine Dru-
štva psoriatikov Slovenije. Ve-
čina tistih, ki smo se prvič
zbrali, da pridemo iz svoje
anonimnosti, si je letos zopet
segla v roke. Naše obletnice
društva so se udeležili vsi ta-
kratni zdravniki z vseh po-
družnic Slovenije s prof-
. dr. Stjepanom Bunto. Bilo je
precej povabljenih gostov iz
podobnih zdravstvenih dru-
štev, kakor tudi zdravnica iz
gostitelj skih Moravskih Toplic
in dr. Medved iz Atomskih To-
plic, ki imata med zdravilišči
največ posluha za zdravljenje
luskavice.
O naših problemih zdravlje-
nja in o prehojeni poti 15-let-
nice društva nas je s svojim
prihodom počastil minister za
zdravstvo Božidar Voljč s so-
progo. Pozdravni govor je imel
prvi predsednik društva Šte-
fan Sreš in tudi naš sedanji
predsednik primarij dr. Jože
Arzenšek. Dobri dve uri je tra-
jala razprava naših zdravni-
kov iz vse Slovenije — vsakega
posebej s svojimi izkušnjami
o zdravljenju luskavice, ki za
mnoge ostaja še vedno neoz-
dravljiva. Stanje se sicer od
časa do časa izboljša, vendar
nikoli ne vemo kakšni se bomo
drugi dan zbudili ali pa oble-
žali v postelji tisti, ki se nam
dolgoletna bolezen bolj odraža
na prizadetih sklepih. Iz raz-
prave je bilo razvidno, koliko
truda so v tem času vložili naši
zdravniki specialisti dermato-
logi, da smo si izbojevali sta-
tus bolnika z oprostitvijo par-
ticipacije. Velika zahvala pri
tem gre našemu sedanjemu
predsedniku primariju dr. Jo-
žetu Arzenšku in odboru naše
celjske podružnice in predsed-
niku Ivanu Kramarju, ki so pr-
vi začeli pripravljati strokov-
na predavanja, organizacijo
izletov in tudi že dve novoletni
srečanji. Na srečanjih je vedno
več tistih, ki smo jih potegnili
iz anonimnosti. Veliko truda
in prostega časa so za nas vse
žrtvovale Branka, Vida in Eli,
zahvala tudi vsem donatorjem
za finančno pomoč, ki so nam
srečanja še polepšali kot to
v Moravskih Toplicah.
Zahvala v imenu vseh nas
s celjskega območja.
IVANKA SEVŠEK,
Sp. Rečica
Laško
Zadovoljni
upokojenci
Zaradi obolelosti podpisane
je izostala zahvala tistim, ki so
' razveseljevali varovance v Do-
mu upokojencev Celje. Dne
21. decembra so nam popoldne
prepevali pevci Komornega
zbora Celje. Dan pred božični-
mi prazniki smo imeli dopol-
dan v jedilnici slovesno sveto
mašo s slovesnim blagoslovom
našega prijaznega bolniškega
gospoda Antona Rateja, tolaž-
nika obolelih, ki ne morejo
v cerkev k sveti maši, in to
s privolitvijo gospe direktorice
tega doma. Na dan 27. decem-
bra pa so upokojenci z usluž-
benci skupaj silvestrovali ter
tudi zaplesali ob glasbi har-
monike hišnega uslužbenca,
prijaznega Francija! Veselili
so se ob dobri kapljici in pri-
grizku, obolelim pa so del vse-
ga poslali v sobe.
Naslednji dan pa je gospa
direktorica obšla pri mizah
varovance ter jim s stiskom
rok, vsakemu posebej s prijaz-
nim nasmehom, zaželela dobro
zdravo počutje v domu tudi
v letu 1994.
Hvala vam gospa direktori-
ca za prijaznost!
B. A., Celje
Št. 5 - 3. februar 1994^
231
Št. 5 - 3. februar 1994^
124
Št. 5 - 3. februar 1994^
25|
Februar v znamenju
olimpijskih iger
Februar, ali po slovensko
svečan, se začenja s svečnico
in se nadaljuje z zimsko olim-
piado v Lillehammerju in mi
vsi upamo, da nam ne bo treba
prižgati svečk, ampak raje
kakšen ognjemet. Vsi si vroče
želimo, da si bomo lahko zape-
li kakšno veselo, kajti toliko
orožij, kot jih imamo to pot
v ognju Slovenci, jih pa še ni-
smo imeli. Nobenega smučarja
in nobene naše smučarke ne
bom posebej naštevala, vendar
priznajte,. da je pričakovanje
tako velikega dogodka, kot so
zimske olimpijske igre s tako
dobro smučarsko posadko, kot
jo imamo Slovenci sedaj, že
samo po sebi vznemirljivo.
Pred mikrofon naše oddaje
Glasba je življenje sem uspela
dobiti največje ase belega cir-
kusa, od naših Jureta Koširja,
Gregorja Grilca in Mitje Kun-
ca, do Aamodta, Furuseta,
Fodgerja in Finn Christiana
Jaggeja. Z njimi se nisem po-
govarjala o smučeh, o vratcih,
o vrtoglavih strminah, tehniki
in formi, zanimalo pa me je,
kaj jim v napetih trenutkih
pred startom pomeni glasba
in, če se s pomočjo glasbe sku-
šajo sprostiti in koncentrirati.
Naš šef bele karavane Tone
Vogrinec je dejal, da si prene-
kateri tekmovalci pri ogledu
proge »nabijejo« walkman na
glavo, poslušajo njim priljub-
ljeno glasbo in se na tak način
skušajo povsem osredotočiti
na tekmo.
Torej, v februarskih sobot-
nih oddajah Glasba je življe-
nje, bomo gostili kar nekaj
svetovnih smučarskih asov, za
začetek pa se bomo pogovarja-
li z direktorjem smučarske ka-
ravane Tonetom Vogrincem.
Na slišanje!
SIMONA H20
IZBOR^OGK)lMA
RADIAI
CELJE ^
Sobota, 5.februarja, 9.05
Dnevi komedije
v Celju
Na odrskih deskah Ljudske-
ga gledališča v Celju bo na-
slednjih nekaj vikendov znova
veselo. V Celju se bo namreč
zbralo vse, kar premore slo-
venska gledališka komedij ant-
ska produkcija. Ob Dnevih ko-
medije bodo na sporedu Radia
Celje vsako soboto in nedeljo
ob 9. uri posebne oddaje, pri-
pravljali pa jih bosta Nataša
Gerkeš in Mateja Podjed.
Sobota, 5. februarja, 10.30
Primorski fantje
Gostje sobotnega dopoldne-
va v studiu Radia Celje bodo
člani ansambla Primorski
fantje, ki so lani edini osvojili
nagrado na vseh treh uradnih
slovenskih festivalih domače
glasbe, na Ptuju, v Vurberku
in Števerjanu. Konec lanskega
leta so izdali tudi drugo kaseto
s svojimi uspešnicami. Pri-
morski fantje vodijo v anketi
revije Kaj za izbor najboljšega
domačega ansambla za leto
1993 v Slovenijo. Člani an-
sambla so tudi redni gostje
NT&RC na izletu 100 kmečkih
žensk na morje. S člani an-
sambla Primorski fantje se bo
pogovarjal Tone Vrabl.
Nedelja, 6. februarja, 10.30
Nedeljski gost:
Davorin Sever
Davorin Sever iz Izole je
znani izdelovalec kitar, med
drugim je izdelal kitaro tudi
kitaristu svetovno znane sku-
pine U2 The Edgeu. Z Davori-
nom Sever jem se bo pogovar-
jal Aleš Lednik.
V ritmu Aleša Uranjeka
Ifoditeli oddaje Rock blok na Radiu Celie najboljši bobnar
v državi
Na prvi podelitvi slovenskih glasbenih
grammy-jev so Aleša Uranjeka izbrali za naj-
boljšega bobnarja na sončni strani Alp. Čeprav
je nekatere ob tem dogodku bolj prevzela nje-
gova na novo obrita leva (približno) četrtina
glave, kot dejstvo, da si je Zlato noto upraviče-
no pritolkel, je bil iskreno vesel. Vesel pa je
pogosto, tudi zaradi drobcenih stvari, ki mu
jih navrže življenje.
V zadnjem času s čisto posebnim ponosom
pripoveduje o svoji štiriletni Evi, ki ne joče
več, ko se usede za bobne, ampak mu celo
pomaga. »Punca ima ritem v sebi!« ponosno
pove in strese košato grivo z obraza. Kako
dolgo ga že krasi? »Prav gotovo kakšno leto
več, kot jih šteje.«
Še kakšno leto prej je prvič udaril. Najprej
pri tamburaškem orkestru Koleda, potem pri
Faks helizimu, ki ni najbolje zvenel. Določen
je bil za kitarista v bendu štirih trinajstletni-
kov. Prijatelj, ki mu doma niso delali težav
zaradi odločitve, da bo bobnar, je takrat dobil
čisto prave bobne. Pri Alešu kaj podobnega še
slišati niso smeli. Žal ta bobnar ni imel tistega
»nekaj«, kar je Aleš imel v sebi od vsega začet-
ka. Ni »zaštekal« ritma. Zato je prišlo do za-
menjave.
Potem je vadil in vadil. Še danes pravi, da se
ni nehal učiti. Bilo je obdobje, ko je vadil tudi
po 8 ur dnevno. Zaradi tega je pustil službo in
dokončno porušil sanje svoje družine, ki je
želela, da bi bil elektroinženir. Boj za njihovo
priznanje je bil dolg in prav nič lahak.
Danes, pravi, se je to uredilo. Končno ga
podpirajo v vsem, kar počne. Počne pa marsi-
kaj. Vsak dan vsaj 4 ure tolče sam, še enkrat
toliko s svojimi »vajenci«. Na Radiu Celje ga
lahko poslušate vsak četrtek v Rock bloku, ima
pa tudi svojo oddajo na VTV. Ob vikendih po
navadi igra s Šank ročki v kakšnem bolj ali
manj zakotnem kraju, čeprav so med najboljši-
mi v deželi. In to mu gre že rahlo na živce,
čeprav benda še ne pojmuje kot firme, kamor
hodi v službo. Pravi, da celo vedno bolj uživa,
saj sedaj že lahko počnejo stvari, ki si jih
želijo, in ne več tistih, ki so jih želeli drugi...
Aleš je po horoskopu vodnar. Verjame vanj,
celo vedno bolj. Veliko razmišlja o prihodno-
sti, ki si jo brez glasbe ne more predstavljati.
»V tem trenutku, si želim, bi bilo veliko per-
spektive za naše otroke. Veliko miru, ki ga je
vedno manj. Veliko dobrih prijateljev, vsaj to-
liko, kot jih imam sedaj. In veliko dobre muz-
'ke,« si želi Aleš Uranjek. Velenjčan ravno pra-
vih let, vaš nekaj tednov star moderatorski
znanec iz valov Radia Celje in že celo desetlet-
je star (najboljši) bobnar skupine Šank rock.
STANE ŠPEGEL
Komu ho pokazalo zeleno?
Alkotest Satlrlkon na Radiu Celje
Z novoletno oddajo je na
Radiu Celje debitirala znana
celjska humoristično-satirična
show skupina Alkotest, ki ima
v letošnjem letu na Radiu Ce-
lje redni polurni show pro-
gram.
Alkotest je na sporedu vsa-
kih 14 dni ob torkih ob 16.10
uri. Fantje so vedno židane vo-
lje, ideje kar stresajo iz roka-
va, znebili pa so se tudi začet-
ne treme pred radijskem medi-
jem. Doslej so namreč nasto-
pali samo na odru, kjer je večji
poudarek na vizuelnih efektih,
radio pa ima spet svoje zako-
nitosti.
Če sodimo po odzivu poslu-
šalcev, predvsem po klicih
v oddajo, kjer lahko poslušalci
sodelujejo s svojimi domislica-
mi in odgovarjajo na šaljiva
nagradna vprašanja, jih je ra-
dijska publika dobro sprejela.
To tudi dokazuje, da je oddaja
takšnega tipa zelo manjkala
v programu Radia Celje. Od
zadnje podobne oddaje »celj-
skega moped showa« Žveplo-
metra, ki je bil tudi zelo pri-
ljubljen, je preteklo že nekaj
let.
Skupino Alkotest sestavlja-
jo nekoliko tipično intelektu-
alno raztreseni Živko Beškov-
nik, ki je sicer v Alkotestu
strokovni komentator za naj-
različnejše družbene proble-
me, Darko Žvižej, ki ga lahko
spoznate po značilnem vinje-
nem glasu, saj ga kapljica
v Alkotestu vedno nekoliko
zdela, in Srečko Centrih, ki se
na vso moč trudi, da ne bi več
jecljal, vendar pa narave ne
more premagati.
Fantje ne prizanašajo niko-
mur, saj so zelo zaskrbljeni za
usodo naše države. Kritika jim
daje voljo do življenja, humor
pa jih sploh drži pokonci, saj
v oddaji postrežejo tudi s čisto
vsakdanjimi štosi in gagi, ki
pa so z domiselnimi priredba-
mi vselej aktualni.
Zivka, Darko in Srečko le-
tos praznujejo jubilej, deset-
letnico show nastopanja.
V tem času pa so nastopili že
skoraj po celi Sloveniji, sko-
rajda da ni boljšega hotela,
kjer jih ni bilo. Začeli so kot
»zabavi j alci« na gasilskih in
lovskih veselicah, sindikalnih
zabavah, na praznovanjih, na
potovanjih veselih avtobusov
in vlakov, na večjih priredi-
tvah skupaj z znanimi pevci in
ansambli... Faraoni. Marjana
Deržaj, Nace Junkar, Celjski
instrumentalni kvintet, Bratje
z Oplotnice..., sedaj pa jih
lahko slišimo še na valovih
Radia Celje. Vabijo vas, da jim
pišete (na Radio Celje, Prešer-
nova 19) in sodelujete pri nav-
dihu za obdelovanje proble-
mov na Celjskem.
Sicer pa boste lahko v živo
spremljali njihov nastop tudi
na veliki pustni prireditvi, ki
jo Radio Celje pripravlja na
pustni torek, od 15. dO 19. ure
na Glavnem trgu v Celju.
ROBERT GORJANC
Alkotest v Studiu Radia Celje. Živko: »95,1.Iščeš?« Dare: »Ne, pišem.« Srečko: »Prfeeeeeekt.«
RADIJSKI SPORED
od 3.2. do 9. februarja
RADIO CELJE
Četrtek, 3.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30
Mali O, 11.05 Glasbene novosti, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13. h,
14.00 Jack pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05
Glasbeni Ex-press, 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.00 Rock blok (Aleš
Uranjek), 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30
Zaključek sporeda.
Petek, 4.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS),6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam
danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski spre-
hodi, 10,30 Petkove štengce, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13. h, 14.00
Jack Pot, 15.00 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice,
17.30 Pika na i, 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle,
19.30 Zaključek sporeda.
Sobota, 5.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja
kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 Novice, 12.15 Teen val, 13.00
Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vročih 20, 19.30
Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 6.2.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi, Pribl.18.00 Zaključek sporeda
Ponedeljek, 7.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Za lepše
okolje, 10.30 športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 Novice, 12.10
Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled
evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalp-
ski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i,
18.00 Podalpski pop, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS), 19.25
Deutsche Welle, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak
polk in valčkov (Tone Vrabl), 22.00 Zaključek sporeda.
Torek, 8.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celie, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Časovni
stroj, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack
Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Radijski
dnevnik, 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Zaključek sporeda
Sreda, 9.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž-
nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00
Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Pop loto, Lestvica 3, Tri, III. & AS, 19.00
Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na
RC, 21.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 19.30 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
-mM1--1
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJVIateja
Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Št. 5 - 3. februar 1994^
126
Paradise Lost
se vračajo
ŠKUC AFK po organizaciji
nekaj uspešnih lanskih nasto-
pov (Faith No More, Kre-
ator...), s februarjem začenja
novo koncertno sezono z odlič-
no novometalsko zasedbo Pa-
radise Lost.
To sedem let staro skupino
so v reviji Metal Hammer po-
imenovali »Kings Of Doom«,
laskave nazive pa so Paradise
Lost poéelili tudi v reviji New
Musical Express (Single mese-
ca) in na MTV-ju (Spot tedna),
ki tokratno turnejo tudi me-
dijsko sponzorira. Kritikom je
sledila publika, ki jih je odlič-
no sprejela na evropski in sve-
tovni turneji, plošči »Shades
Of God« in »Icon« pa sta po-
stali prodajni uspešnici.
Paradise Lost prihajajo iz
Halifaxa, mesta v zahodnem
Yorkshireu, ene izmed najtu-
robnejših pokrajin Velike Bri-
tanije. Nicku Holmesu, pevcu
in avtorju večine skladb, so se
v začetku leta 1987 pridružili
še bobnar Matthew Archer,
basist Stephen Edmondson in
kitarista Gregor MacKintosh
in Aaron Aedy. Leto kasnejo
so fantje podpisali pogodbo
z neodvisno založbo Peaceville
in zanjo posneli dva albuma;
»Lost Paradise« in »Gothic«.
Kasneje so pri založbi Music
For Nations izdali album
»Shades Of God«, z zadnjo
ploščo »Icon«, ki je prava moj-
strovina »gotskega metala«, pa
so se Paradise Lost prebili
med najvplivnejše in najorigi-
nalnejše mlade heavy-metal
bende. Paradise Lost so odlič-
ni tudi v živo, kar so dokazali
na evropski turneji »March Of
The Cross« leta 1991, na pred-
lanski svetovni turneji »As
I Die«, ki jih je zanesla tudi
v Slovenijo in na lanski turne-
ji, ko so skupaj z brazilsko Se-
pultura razprodali celotno
evropsko turnejo.
Paradise Lost bodo nastopi-
li v ljubljanski Menzi študent-
skega naselja v Rožni dolini,
v sredo, 9. februarja, ob 20:00.
Predskupina bodo obetavni
Američani Crowbar iz New
Orleansa.
STANE ŠPEGEL
Britanska lestvica malih plošč
je bila prvič objavljena
14.11.1952, na prvem mestu pa
je bil takrat Al Martino
s skladbo »Here In My Heart«.
Januarja letos je ta lestvica za-
beležila jubilejno 700. ploščo
na prvem mestu; priredbo
rock & roll klasike »Twist
& Shout« v izvedbi jamajških
ragga zvezdnikov Chaka De-
mus & Pliers. Omenjeni single
je skupaj s komadom »Gal Wi-
ne« pred dnevi izšel tudi na
drugi verziji njunega debi-al-
buma »Tease Me«.
Na današnji dan so pred
35. leti v letalski nesreči
v ameriški zvezni državi Iowa,
umrli kar trije pop zvezdniki:
Buddy Holly, Ritchie Valens in
The Big Bopper.
Kitaristka in pevka Cindy
Wilson se po tem, ko se je ho-
tela konec osemdesetih poi-
skusiti v solo karieri, spet vra-
ča v skupino THE В-52'S.
Z izidom singla* »Dirty
Dawg« so že skoraj pozabljeni
NEW KIDS ON THE BLOCK
najavili skorajšnji izid njiho-
vega novega albuma. Na plošči
z naslovom »Face The Music«
se bodo fantje poskušali zne-
biti imagea lahkotnih najstni-
ških zvezdnikov in si pridobiti
kredibilnost v raperskih
krogih.
Sredi osemdesetih precej
popularne heavy-metalce PO-
ISON, je zapustil kitarist Ritc-
hie Kotzen, zamenjal pa ga je
Blues Saraceno.
Znani producent soul glasbe
Tom Dowd je že delal s takšni-
mi legendami kot sta Aretha
Franklin in Wilson Pickett, se-
daj pa se je na presenečenje
mnogih lotil produciranja no-
ve plošče angleškega kvarteta
PRIMAL SCREAM (na sliki
pevec skupine), ki je pred do-
brima dvema letoma že opozo-
ril nase z odličnim albumom
»Screamadelica«. - Primal
Scream se bodo iz bolj rockov-
sko obarvane plesne glasbe
pomaknili bližje soul glasbi,
za dobro prodajo, za zdaj še
neimenovanega albuma, pa
bodo poleg dobre glasbe po-
skrbeli tudi znani gostje; bob-
nar Kenny Jones (Faces in The
Who), pianist Jim Dickinson
(stalni sodelavec The Rolling
Stones), soul glasbenik Memp-
his Horns...
EROS RAMAZZOTTI se bo,
po več kot uspešnem lanskem
koncertu, letos poleti spet vr-
nil v Ljubljano. Tokrat ne
v Halo Tivoli, ampak na osred-
nji ljubljanski stadion Beži-
grad. Za danes napovedan na-
stop angleškega alter-boogie
benda THE GODFATHERS
pa iz neznanih vzrokov od-
pade.
Pri Založbi kaset in plošč je
izšla debitantska kaseta »Boš
ti kej moja bla, bla, bla« sku-
pine JOHHNY'S BAND, ki
trenutno končuje videospos-
netke, s katerimi bodo Janez
Hostnik, Jani Kovačič in ostali
člani benda, promovirali svoj
prvi podvig. Predstavitveni
koncerti bodo zasnovani kot
glasbeno-plesna predstava
s sodelovanjem članov bivše
plesne skupine Kazina, pod
vodstvom Marka Hrena.
»Ne ne ne« je naslov prvega
kompaktnega EP-ja JANa
PLESTENJAKa. Na CD-ju so
tri različice naslovne pesmi
(vokalna, plesna in instrumen-
talna) in dve različici pesmi
»Želim si«. Vsi posnetki so na-
stali v studiu Luca, producent
projekta je bil Jan Plestenjak
kar sam, odigral pa je tudi vse
instrumente.
OTO PESTNER je v studiu
Metro končal s snemanjem
materiala za album »Dan za
zaljubljene«, ki ima naslov po
priredbi pesmi Paula McCart-
neya »Hope Of Deliverance«.
Na CD plošči, ki bo izšla sredi
februarja, bo poleg desetih
skladb (pet avtorskih in pet
priredb) z istoimenske kasete,
tudi sedem posnetkov v an-
gleščini. Aprila bo izšla tudi
kompaktna plošča NEW
SWING QUARTETA, gre pa
za ponatis pred slabima dve-
ma letoma izdane kasete »Na
sončni strani alp«.
V soboto, 5. februarja, bo
v klubu Bar Fly v Celju nasto-
pil MAGNIFICO. Poleg ostalih
Kosta posebej vabi vse mestne
najstnice, ki bodo lahko pre-
verile, ali ima MAGNIFICO
res jajca.
STANE ŠPEGEL
milili МППППШПШПППМШШШШШПППШШМШПШШШММШ^--1-----
! ROPOTARNICA
ftiuuuu ...........................................................innnnnnnnnnni.......нншшип.....................итшшшммштаи!!
Rade volje
Piše Aleš Jošt
Luna je šele imela vziti in
temu primerno črna in temač-
na je bila soteska Savinje ob
kateri smo se v soboto spuščali
proti njenemu izlivu v Savo in
še malo dlje. Po prvem vzhodu
je naša nebesna spremljevalka
na kratko zopet sramežljivo
izginila za posavskimi hribi,
kot da bi se po ne vem kakš-
nem slučaju zmotila in v pri-
zor vskočila prezgodaj, potem
pa se jele okorajžila in osvetli-
la pokrajino. Kjer se dolina si-
ve Save nekoliko razširi smo
na levi zagledali luči Sevnice,
nič posebnega za dvajseto sto-
letje, zavili pa smo desno, pro-
ti bližnjemu kraju Boštanj.
Prisotnost kazajoče policijsko
vozilo je bilo edino, ki smo ga
srečali potem še najmanj dva-
krat, ker so mi zbezljali navi-
gatorski inštrumenti in smo si
nehote privoščili še turistični
ogled obeh vaških gostiln.
V prvi, ki so ji z napol barskim
pohištvom do jedra oskrunili
vzdušje tradicionalnosti, je bi-
lo nevsakdanje živahno in
v televizijo sta buljila le kel-
nerca in njen stalni gost.
Firbčnost, kaj tako mamljivo
lepljivega večerja še milijon
njima podobnih na kavčih do-
ma, me je napeljala, da sem
s pogledom ošinil hladni izvor
sevanja in ne boste verjeli kaj
sem videl. Za posrat, izgledalo
pa je kot polaganje tapet, po-
mešano z menstrualnimi teža-
vami. Jezus kristus, sem si mi-
slil in spili smo tiste kave,
vprašali za pot in ob odhodu
pozdravili izključeni pikado-
avtomatik, ki je stal v kotu pri
vratih. V drugo, pa je tako
vstopil samo navigator, ki mu
je že bilo jasno, da je tokrat
stvar zafural okrog riti v žep,
a je to hotel slišati še od domo-
rodcev. Končno smo v centru
vasi le našli dvorano Partizan,
kjer se je ta večer odvijal mali
rock festivalček.
Povem vam prav prijetno je
v naših vaških dvoranah,
sploh kadar se zakuri velika
emajlirana zelena peč, ter so
potem problemi le z enormni- •
mi količinami cigaretnega di-
ma, pa tudi parket bi veljalo
zaščititi, ker je res škoda, da se
na njem ugašajo čiki. Boštanj-
sko revijo, ki jo je obiskalo
vsaj dvesto glav iz raznih da-
ljav, je otvoril krški trio Dead
smile, ki se precej ozkoumno
spodbija po stopinjah svojih
someščanov in vzornikov Pol-
ske malce, pri tem pa nima za
povedat nič konkretnega.
Kljub temu so trije dolgolasi
lepotani segreli oder in glas-
nost prepustili naslednjim, tu-
di krčanom Stuff, uf. Pod diri-
gentskim vodstvom nekdanje-
ga kitarera poljakov Bojana so
se zagnali in kaj več od soli-
darnega odziva niso uspeli po-
žeti, tudi po krivdi neizrazito-
sti. Zato pa so vzdušje dodo-
bra razburkali in prevetrili
trije nabriti in duhoviti fantje,
ki so prišli iz Njivic na otoku
Krku, njihov trio pa se imenu-
je enostavno Mamojebac. Raz-
giban nastop, z navdušujočimi
situacijskimi preskoki spretno
vpletenimi v kito z instrumen-
talno-vokalnimi izbruhi je
razgrel že malo postano at-
mosfero in zabaval. Prva liga
bi rekli klasifikatorji, kulina-
riki si bodo recept zapisali
morda pod rubriko pikantna
marinada, jaz pa tako ne mo-
rem kaj drugega, kot da jih še
tople priporočam organizator-
jem koncertov, kjerkoli ti že
so, oziroma še so, če sploh so.
Višek večera je tako bil že za
nami, čeprav ga je večina šele
pričakovala, ko je na oder pri-
šla petčlanska Polska malea.
Nov repertoar, ki ga polca tu
in tam kakšna priredbica in
nekaj stare preverjene robe je
bil podoben v marketu naba-
sani plastični vrečki, pogrešal
sem razpoznavnost nekdanje-
ga tria, tokrat odebeljenega
z novim kitaristom in pevcem.
Kljub vsemu korekten in na
trenutke silovit prelet je bil,
želel pa bi jim, da bi se bolj
sproščeno in po domače lotili
zadeve. Potem so grmeli še eni
prekometalci in poslovili smo
se, da se še malo naspimo. Na
celjski kamniti spanec smo se
priklopili ob pol štirih. What?!
Super boemski večer
Prejšnji četrtek sta v okviru
boemskih večerov v Barfly-u
nastopila Hans Theessink, ki
velja za najboljšega evropske-
ga blues kitarista in Jon Sass,
najboljši tubist na svetu.
Koncert je bil resnično na
nivoju; obema umetnika je
uspelo celjsko publiko vzpod-
buditi k poslušanju in sodelo-
vanju in samo upamo lahko,
da se bo v Celju še kdaj zgodilo
kaj podobnega.
Sicer pa bo v okviru četrt-
kovih boemskih večerov
v Barfly-u danes Barfly hap-
pening, na katerem bo poezijo
Miše Zupančič predstavil gle-
dališki igralec Renato Jenček,
risal jo bo slikar in katurist
Bori Bzz. Zupančič, zvočno
podobo pa bo happeningu s ki-
taro dodal Brane Mihajlovič-
Kosta. Jutri, v petek, v Barflv-
u pripravljajo veliki Balkan
žur, na katerega morate vsi, ki
se ga nameravate udeležiti,
prinesti svoje kozarce, v sobo-
to zvečer pa bo na odru celj-
skega Barfly-a nastopil zna-
meniti Roberto Magnifico in
vam 24 tisoč poljubčkov poslal
kar v živo.
N.-M. SEDLAR
Foto: EDO EINSPIELER
Edinstven kitara/tuba duo na svetu: Hans Theessink in Jon Sass. V četrtek jima je uspelo celjsko
občinstvo pripraviti do »vrhunca«.
Št. 5 - 3. februar 1994^
27|
Nove kasete domače glasbe
Mlada skupina Bistriški od-
mev je izdala prvo samostojno
kaseto »Cvet v srcu«. Skupina
obstoja dve leti in je že nasto-
pila na vseh pomembnejših
slovenskih festivalih domače
glasbe na Ptuju, Vurberku in
Steverjanu. V skupini igrajo
Mirko Orlač (harmonika), Bo-
jan Gosak (ritem kitara) in Ja-
ni Fridrih (bas kitara) ter poje
kvartet Vili Pišotek, Matjaž
Kovač, Ivan Smogavec (vodja)
in Alojz Smogavec. Fantje so
iz Ptuja, Slovenske Bistrice,
Vojnika in Slovenskih Konjic
ter imajo do skupnih vaj 150
km! Za letošnjega pusta bodo
kar pet dni igrali v različnih
krajih v okolici Ptuja. Prvo
kaseto, na kateri so tudi sklad-
be Edvina Flisarja in Metke
Jauk, so izdali v založbi Zlati
zvoki v Kisovcu pri Zagorju.
Vokalna skupina kvartet
Spev iz Bevč pri Velenju tudi
obstoja dve leti in deluje
v prostorih gasilskega društva
Bevče. Njihova kaseta »S pe-
smijo na vasi« je zanimiva za-
to, ker so pripravili pesmi
s Paškega Kozjaka in okolice,
gre pa za stare ljudske pesmi,
ki so jih peli ob različnih pri-
ložnostih (odhod v vojsko, po-
roka, fantovščina, šranganje,
ob svečnici in drugih prazni-
kih itd., razne kolednice in na-
pitnice). Kaseto so izdali v sa-
mozaložbi, pomagal jim je pe-
vovodja Janez Kolerič, pri
snemanju pa je pionirsko delo
opravil Tomaž Tozon. Kaseto
so posneli pri Helidonu, kupiti
pa jo je možno v trgovini Fran-
ca Martinška v Konovem pri
Velenju. V kvartetu Spev pre-
pevajo Branko Flis, Darko Ko-
renak, Franc Martinšek in
Viktor Lužnik. Med ostalim
želijo v Bevčah obnoviti sreča-
nje malih vokalnih skupin ter
posneti drugo kaseto, kjer bo-
do imeli tudi spremljavo in za-
peli bi nekaj svojih pesmi.
Tretji novinec s prvo kaseto
je ansambel Gaj iz Mozirja, ki
je pri založbi Zlati zvoki v Ki-
sovcu pri Zagorju izdal »Za
dobro voljo«. Zanimivost ka-
sete je v tem, da ima samo dva
odlična avtorja, in sicer kom-
ponista Francija Lipičnika in
avtorja tekstov Ivana Sivca, ki
sta pripravila vseh deset
skladb. Gajevci jih odlično iz-
vajajo in prav gotovo bo vsaj
nekaj skladb postalo uspešnih,
kar še posebej velja za Sloven-
sko pesem, Brez kupice življe-
nja ni, Slovenski biseri, Sa-
vinjski gaj, Slap Rinka in De-
dek in babica. Vodja skupine,
Drago Zgojznik je ob prvi ka-
seti povedal: »Razmišljamo že
o drugi kaseti, kjer bò z melo-
dijami sodeloval Igor Podpe-
čan. Pripravljamo tudi svoje
skladbe, vendar še nismo čisto
prepričani, če so dobre in za
javnost. Žal smo zamenjali tu-
di pevko, ki je odšla k Franciju
Zemetu in moramo zdaj cel
program na novo naštudirati.
Vendar nas tudi to ne bo ovi-
ralo, da ne bi predstavljali pr-
ve kasete.«	T.VRABL
Čuki, Čuki, Čuki!
Kar dobro leto je že minilo
od takrat, ko smo za vsakim
vogalom lahko slišali Kroko-
dilčke, s katerimi so Čuki
strumno prikorakali na slo-
vensko glasbeno sceno. Kot
mi je Jože Potrebuješ, vodja
ansambla, pred kratkim za-
trjeval, niti sami niso mogli
verjeti, da so se v tako krat-
kem času povzpeli v sam vrh
slovenske zabavne glasbe.
Podobno se je nam, Čudež-
nikom, zgodilo s skladbo
»Poštar zvoni samo dva-
krat«, s katero smo kar nekaj
mesecev kraljevali na vrhu
vseh slovenskih lestvic. Ko
se ti zgodi kaj takšnega, se
moraš predvsem znajti v ka-
osu ponudb in vsega ostale-
ga, kar te v tem času doleti.
Najvažnejše pa je, da znaš
vse skupaj izkoristiti kot od-
skočno desko za nadaljnje
delo. To je tako nam, pa tudi
Čukom, uspelo, saj so kar
štiri skladbe s te kasete po-
stale hit, prodala pa se je
v nakladi 35.000 izvodov,
kar ni mačji kašelj, zlasti
v teh kriznih časih, ko kupiš
vse kaj drugega prej kot ka-
seto.
Ni še prav ugasnila slava
Krokodilčkov, na televiziji
pa se že predvaja nov video-
spot Ta vlak, ki je prvi zna-
nilec nove kasete in kom-
paktne plošče Čukov z dokaj
neobičajnim naslovom Zan-
zibar. Marko Vozelj, drugi
veliki mož v skupini, mi je
povedal, da so material pri-
pravili v studiu Napoleon
s pomočjo Dušana Zoreta in
Marina Marcela, oba nosilca
zvoka pa bosta izšla pri ZKP
Slovenija. Vinko Cankar in
Marjan Malovrh, tretji in če-
trti C uk, sta dodala, da bodo
poleg že znanih Črnih oči,
skladbe Ta vlak in uvodnega
aviza za Klub klobuk na ka-
seti še nove pesmice, Šala-la,
Iz srca in seveda naslovna
tema Zanzibar. Ravno v teh
dneh s pomočjo sponzorja
TKI Hrastnik snemajo novi
spot, ki bo že v februarju
predstavljen na televiziji. Si-
cer pa se fantje - Čuki pri-
pravljajo na številne promo-
cije, ki jih čakajo ob izidu,
prvo, otvoritveno, pa so ob
številnih znanih gostih imeli
že v decembru na Vrhniki.
Lahko verjamemo njiho-
vim besedam, da nas bodo
njihove nove uspešnice raz-
veseljevale skozi vse leto
1994, saj so glasbeniki z dušo
in telesom, stvari jemljejo
resno in poslušalcev nikoli
ne razočarajo.
SLA VC L. KOVAČIČ
Kline in dve kaseti
Ljubitelji kakovostne do-
mače glasbe dobro poznajo
ansambel Mira Klinca. Ob iz-
teku prejšnjega leta je ansam-
blu uspel velik podvig, izdal je
kar dve kaseti hkrati.
Na prvi z naslovom Na so-
dišču so narodnozabavne me-
lodije, na drugi kaseti, ki se
imenuje Pleši z menoj, pa so
posnete zabavne skladbe. Ve-
čino pesmi je napisal Miro
Kline sam, pojavlja pa se tudi
nekaj drugih avtorjev. Prepe-
va Mirova žena Milena, svoj
delež pa sta prispevala tudi
ostala dva člana ansambla, ki-
tarist Vanč Juričan in basist
Mitja Mastnak. Kaseti sta izšli
pri založbi Zlati zvoki, kaže
pa, da bo potreben ponatis.
V teh dneh ansambel Mira
Klinca že nastopa na promo-
cijskih koncertih po Sloveniji,
veliko nastopov pa bodo imeli,
tako kot tudi minula leta,
v Avstriji, Nemčiji, Švici in na
Nizozemskem. Tudi z zadnji-
ma kasetama je Miro Kline do-
kazal, da sodi med najuspeš-
nejše avtorje in izvajalce to-
vrstne glasbe pri nas.
J. V.
Pop loto
Pravilen vrstni red skladb
je napovedala Majda Gabrič,
Na Zelenici 15, Celje, in
s tem prislužila nagrado,
vredno 60t)0 SIT. Za sklad-
be, ki jih je izbral Stane Špe-
gel, lahko glasujete v sredo,
9. februarja. Nagrada, ki jo
podarja sponzor oddaje Pop
loto, trgovina Oris MASH, se
podvoji in je vredna 3000
SIT. Kupone pošljite na na-
slov: Radio Celje, Prešerno-
va 19, Celje.
Št. 5 - 3. februar 1994^
|28
Starši
»Ko sem bil jaz v tvojih letih, nisem...«, je najbolj
pogosta fraza, ki jo ponavadi uporabljajo starši.
Zadnjič sem se (v enem dnevu) slučajno pogovarjala
z nekaj prijateljicami in prijatelji, znankami in znanci.
Nihče ni star več kot devetnajst let, vsi še hodijo v šolo in
res je, da jih večina ni ravno biserni primerek za muzej.
Vendar pa: v roku enega tedna si je ena od njih hotela
prerezati žile, ker njen oče pije in jo pretepa, druga čaka
na to, da na sodišču odločijo, komu od ločenih staršev bo
poslej »pripadala«, tretja ne more plačati stanarine - njeni
starši pa tega nočejo storiti. En moj prijatelj je prejšnji
teden izginil, ker se je spri s starši, druga prijateljica ni
vedela, kaj naj stori, ker je hotela zbežati pred fantom,
s katerim sta se sprla, vendar jo je bilo strah oditi domov
(kjer že nekaj mesecev ni bila)...
Naj se sliši še tako grozno; vsi opisani primeri so resnič-
ni. Dogajajo se tukaj in zdaj in le od posameznika je
odvisno, kako jih lahko premaga, koliko je lahko ob vsem
skupaj neobčutljiv... Kako lahko ostane normalen, konča
šolo, si ustvari družino?
Ampak, ali bomo tudi mi takšni? In, če je tako katastro-
falno že z nami - kako bo šele z našimi otroki? Jih bodo
vzgajali stari starši ali »gojili« vzgojni zavodi?
NINA M.
Piše: Jani Prgič, 18 let
Sreda
Danes se mi je v šoli zgodi-
lo nekaj lepega. V odmoru
sem 'videl punco, za katero
sem takoj vedel, da ni na
svetu samo zato, ker bi bila
po igri naključij spočeta. Ta
punca ve več kot ostali. Zna
razmišljati. Zdi se mi, da je
je sama nežnost. Škoda bi
bilo, če bi jo kdo prizadel.
Želim ji vso srečo.
Mislim, da bom od zdaj
naprej v šolo hodil predvsem
zaradi odmorov.
Četrtek
Neverjetno, kaj vse se lah-
ko zgodi človeku. Ves dan je
minil prav lepo. Vse okoli
mene je bilo spokojno in
z vsem sem bil zadovoljen.
Kot da bi bil zaljubljen. Kdo
ve? Kar lebdel sem in če bi
znal presti, bi zapredel. Po-
časi sem se premikal proti
domu in pozdravljal mimo-
idoče, dokler me ni ogovoril
starejši moški zgubanega
obraza, ki sta ga krasili dve
očesi, bliskajoči izpod nasr-
šenih obrvi. Bil je slabe vo-
lje. Toda mene ni to niti naj-
manj prizadelo. Z nasmehom
sem mu prisluhnil in mu hu-
domušno pomežiknil v poz-
drav. Vprašal je: »A moguče
vete, gdje hotel Slon stoji?«.
Kar poškropil sem ga
s svojo slino, ko je iz mene
bruhnil smeh, produkt dobre
volje. Komaj sem izdavil:
»Ho... ho... ho... Hotel
Slon pa stoji v Ljubljani. Za
kakšnih 70 km ste se zmo-
tili!«
In tu je bilo konec dobre
volje. Očitno vsega naveličan
je možakar dejal: »Derište
odvratno, ti češ mene zaje-
bavat!«
Sledila je še klofuta in
smeh ljudi, ki so vse skupaj
videli. Očitno so se prav do-
bro zabavali. Jebenti, pa ta-
ka solidarnost!
Petek
Dan se je prevesil v večer,
večer se je prevesil v noč in iz
mene so izbruhnila dolgo za-
drževana čustva. Ponavadi
petke prebijem s prijatelji,
toda tokrat sem obsedel na
tleh pred vhodnimi vrati in
razmišljal o njej. Tolažil me
je Dorde Balašević. Mislil
sem na...
Potem pa se je tik za mo-
jim hrbtom, na drugi strani
vrat, zaslišal starejši ženski
glas: »Jani, ugasni to bosan-
sko glasbo ! ! ! «
Tok misli je bil prekinjen
in jaz sem se kar naježil. »Ne
se razburjat,« sem si rekel in
potrpežljivo poslal odgovor
na ono stran vrat: »Gospa, to
ni bosanska glasba. Balaše-
vić je iz Novega Sada, Bala-
šević je Slovan, Balašević
ni...« ! Visok, histeričen glas
mi ni pustil, da bi končal:
»Tone, pokliči policijo !
Donđota Balaševića - Srba
posluša. Hudičev antislove-
nec. V zapor te bom spravila
in tudi kaseto ti bo sodnija
zaplenila. Boš ti videl, kaj se
pravi Bosance in Srbe poslu-
šati ! «
Vse, kar sem še slišal, so
bili hitri koraki, ki so odzva-
njali po stopnišču. Nisem se
razjezil. Zadnje čase sem
preveč zmeden, da bi bil lah-
ko jezen. Namesto tega sem
stopil na ono stran vrat in
z mirnim glasom rekel: »Go-
spa soseda in vsi ostali, tudi
če mi stokrat zaplenite Dole-
tovo kaseto, ne boste imeli
miru pred njim. Jaz si bom
njegove kasete namreč ved-
no znova nabavil. In vsaka
bo še boljša, daljša in glas-
nejša od prejšnjih! ! !«.
Sobota
Nikoli si ne bi mislil, da
bom tako odvisen od telefo-
na. To sem spoznal danes, ko
sem ves večer čakal, da poz-
voni. Toda to se ni zgodilo;
čeprav sem si neštetokrat za-
želel, da me pokliče. Nisem
jezen. Ne bi bilo prav, če bi
se jezil. Preveč sem si tega
želel; zdaj pa imam. Vsega je
kriv telefon. Bemti telefon !
Nedelja
Vstal sem zgodaj in se ta-
koj po zajtrku odločil, da
bom dan prebil z Lolo. Še
preden je ura odbila deset,
sem jo seznanil s svojim na-
črtom in bila je navdušena.
Odšla sva na daljši sprehod
po okoliških hribih. Rad
imam takšne sprehode, saj
me pomirijo in napolnijo
s samimi lepimi mislimi.
Hvala bogu, da imam Lolo!
Vse je bilo lepo in prav,
dokler nisva naletela na ne-
kega neznanca, ki naju je
prijazno ogovoril. Sumniča-
vo sem opazoval, kako je
z očmi požiral mojo sprem-
ljevalko. Čez nekaj časa je
spregovoril: »Lepa si. Fant,
a se zavedaš, kako je lepa?
Koliko hočeš zanjo? Sto,
dvesto, tristo mark? Več kot
sedemsto ti ne dam; za ta
denar pa si lahko že marsi-
kaj kupiš. Pamet ti lahko po-
ve, da več zanjo ne boš
dobil.«
Pogledal sem ga izpod
obrvi in nevarno zašepetal
skozi zobe: »Rad imam svojo
psico.«.
Prave ljubezni se ne da ku-
piti ali prodati. O ljubezni
odloča srce, ne pa razum. Še
nekaj: danes je telefon le
pozvonil. Rad imam telefon.
Ponedeljek
Spoznal sem nekega tipa.
Lep dečko, če odmislim
brazgotino, ki jo ima pri oče-
su. Nanj sem naletel, ko sem
se vračal i7 mesta. Snloh Pa
ne bi opazil, če me ne bi
ustavil in mi začel dihati
v obraz: »Ti si tisti, ki me je
žalil preko časopisa. Napisal
si, da sem butast nasilnež.
Same svinjarije si pisal
o meni, ti rit ogabna!«.
Nekaj je še pihal o meni,
a jaz nisem mogel več zbrano
slediti, ker mi je svojo sapo
pošiljal naravnost v nos in
usta. Raje bi en teden ovoha-
val pasje govno, kot pa da bi
moral še enkrat priti v stik
s sapo tega tipa. Zapomnil
sem si še besede, ki so »naja-
vile« močan udarec po mo-
jem nosu: »Ampak, jaz nisem
takšen, kot si ti napisal, da
sem!«.
Ne vem, če je to res. Vem
pa, da ljudje vse prevečkrat
jemljejo stvari preveč oseb-
no. Prijatelj, ki si pobožal
moj nos: ne bodi žalosten, saj
nisi sam. Več vas je in zato se
smrad tudi bolj porazdeli !
Torek
Preveč skrbim in mislim
o drugih ljudeh. Marsikdo se
mi smili in potem razmišljam
o njem, namesto o sebi. To se je
dokazalo tudi danes. Vstal sem
prepozno, da bi šel v šolo, zato
sem ostal doma. Skuhal sem si
čaj in se usedel zraven peči. Ko
sem tako sedel kakšne pol ure,
sem opazil, da je iz bloka pri-
šla moja soseda. V smetnjak je
nesla vrečko. Toda, to ni groz-
no. Grozno je to, da je bila
v samem krilu in puloverju.
Zunaj je zmrzovalo — ona pa
samo v puloverju. Ostal sem
brez besed. To ni normalno !
Bojim se, da je moja soseda
alkoholik!
Nič o kablih
V Teen-valu so po dol-
gem času gostovali os-
novnošolci - in sicer učen-
ci IV. osnovne šole iz Ce-
lja. Govorili smo o recita-
lu, Prešernu, Vorancu...
In potem, pozneje, še
o Simonu. Ugotovili smo
namreč, da ne ve natan-
ko, kaj v slovenski knji-
ževnosti kdo dela in kaj
se z njim dogaja.
Ampak, preživeli smo
tudi to in Dunja, Doris in
Uroš so povedali vse, Ne-
na in Simon sta se sprla
zaradi kablov, nakar smo
ugotovili, da v današnjem
tedniku ne boste mogli
o kablih prebrati nič. To-
rej, nič o kablih, vse
o Prešernu in Vorancu,
o recitalih, o dnevu za-
ljubljencev, ki se pribli-
žuje.
In - ostali smo živi ! Tu-
di to je nekaj.
NINA M.
6. del
Vsa mesta, ki sem jim do
sedaj posvetila pozornost,
ležijo v Flameniji. Geograf-
sko je ta pokrajina podobna
Nizozemski, kajti je popol-
noma, ampak zares popolno-
ma, ravna. Malo drugače je
na belgijskem jugu, a ne do-
sti. Za naše pojme je tudi Va-
lonija predvsem ravninska
dežela, vendar ima tudi ne-
kaj hribovja, kot pravijo
Belgijci. To so Ardeni. Nad-
morska višina najvišje točke
v Ardenih je 692 m. To hri-
bovje predstavlja nekakšno
naravno mejo med Belgijo in
Luxembourgom in to je
pravzaprav tudi edina meja,
ki med državama obstaja.
Mejnih prehodov skorajda
ni, če pa že so, potem tam ni
carinikov (vendar lahko nji-
hovo vlogo ^opravlja redna
policija kjer koli v državi).
Poleg tega govorijo v obeh
državah isti jezik in imajo
isti denar - belgijske franke.
Ta povezanost se kaže tudi
drugod; zelo pogosto priha-
jajo luxembourški študentje
študirat v Belgijo, natančne-
je, v mesto Liege. To je ne-
kakšno študentsko mesto,
čeprav to danes ne drži več
popolnoma. Univerza je
v mestu obdržala urade in
elektro fakulteto, medtem ko
so se vse ostale fakultete
preselile ven iz mesta,
v okraj, imenovan Sast-Til-
man, kjer najdejo študentje
vse potrebno za študij. Uni-
verza v Liegu zajema šest
glavnih skupin študija. Po-
leg že prej omenjene elektro
fakultete, so tu še strojna,
medicinska, fakulteta za
uporabne znanosti ter fakul-
teta za filozofske študije.
Najbolj zanimivo se mi je
zdelo, da obstaja v tem sklo-
pu še fakulteta za kriminali-
stiko.
In če Liegu ni uspelo ohra-
niti fakultet v mestu, je za
vse za zabavo študentov po-
skrbljeno v njem. Tako so na
voljo opera, gledališča, trije
Kako naj vem, kaj mi-
slim, če pa ne slišim, kaj
sem rekel?
Bil sem zelo pošten štu-
dent: nobene misli, le
velik spomin.
(Samuel Beckett)
kino centri, ki imajo skupaj
kar osemnajst kino dvoran,
kar pomeni tudi vsaj toliko
različnih filmov vsak dan,
poleg tega pa v nedeljo pri-
rejajo tudi zajtrk v kinu, kar
Belgijci v glavnem obožuje-
jo. Edino, kar je v teh kinih
slabo, je to, da vedno obupno
smrdi po pop-cornu in da so
tla grozno umazana, in sicer
prav zaradi prej omenjenih
zajtrkov, saj so ljudje, ki pri-
hajajo nanje, še preveč za-
spani, tako da s hrano naj-
večkrat ne zadenejo ravno
ust... Poleg tega je v Liegu
še olimpijski bazen, na hribu
nad mestom velik športni
park, na robu mesta pa drsa-
lišče, kjer nastopajo tudi do-
bro znani plesalci revije Ho-
lidays on ice.
Seveda ne manjkajo niti
muzeji niti Mc Donaldi, ven-
dar je hrana v njih predvsem
draga, zato vsi raje zahajajo
v samopostrežne restavraci-
je, kjer se lahko kar dobro,
predvsem pa poceni najedo.
Seveda pa tudi v Liegu naj-
deš C&A ter Mark&Spencer.
To sta dve v Belgiji zelo ce-
njeni znamki trgovin, hkrati
pa so cene na razprodajah
marsikomu dostopne. Ven-
dar Belgijci mnogo stvari
kupujejo na dražbah. Seveda
pa obleka ni glavni prodajni
artikel na dražbah; pravza-
prav se najpogosteje proda-
jajo pohištvo, slike, knjige,
posoda in stroji. Dražbnih
hiš je povsod po Belgiji
ogromno in se med seboj
močno razlikujejo predvsem
po številu prebivalcev.
Drugo veliko nakupovalno
središče pa se v Liegu odpre
vsako nedeljo. Gre za nekak-
šen ogromen sejem, ki se raz-
prostira na glavni cesti me-
sta Liege (cesta je, pa četudi
glavna, do dvanajstih zaprta
za ves promet) in je dolg pri-
bližno štiri kilometre. Tam
lahko kupiš vse.
(Se bo nadaljevalo)
The Future
(Leonard Cohen)
Give me back my broken night
my secret room, my secret life
it's lonely here,
there's no one left to torture
Give me absolute control
over ever living soul
And lie beside me, baby,
that's an order!
Give me crack and anal sex
Take the only tree that's left
and stuff it up the hole
in your culture
Give me back the Berlin Wall
give me Stalin and St. Paul
I've seen the future, brother:
it is murder.
Things are going to slide in all directions
Won't be nothing
Nothing you can measure anymore
The blizzard of the world
has crossed the threshold
and it has overturned
the order of the soul
When they said REPENT
I wonder what they meant
When they said REPENT
I wonder what they meant
When they said REPENT
I wonder what they meant
You don't know me from the wind
you never will, you never did
I'm the little jew
who wrote the bible
I've seen nations rise and fall
I've heard their stories, heard them all
but love's the only engine of survival
Your servant here, he has been told
to say it clear, to say it cold:
It's overit ain't going
any further
And now the wheels of heaven stop
you feel the devil's riding crop
Get ready for the future:
it is murder.
Things are going to slide in all directions.
There'll be the breaking of the ancient
western code
Your private life will suddenly explode
There'll be phantoms
there'll be fires on the road
and the white man dancing
You '11 see the woman
hanging upside down
her features covered by her fallen gown
and all the lousy little poets
coming round
trying to sound like Charlie Manson.
Give me back the Berlin Wall
give me Stalin and St. Paul
Give me Christ
or give me Hiroshima
Destroy antoher fetus now
We don't like children anyhow
i've seen the future, baby:
it is murder.
Št. 5 - 3. februar 1994^
291
Dr. Janez Cvirn in prof. Tone Šepetavc	18
ШШШ ШШШМк ШШ
Toda - in spet smo pri Prešernu - Slomšek
do sebe ni bil niti pol tako strog kot do
svojih ovčic. Ne le da je napisal vrsto piv-
skih pesmi, ki gotovo niso nastale na suho,
pač pa je s taistim Prešernom storil marsi-
kateri »prazen bokal«. Ko sta se nekoč
krepčala v znani ljubljanski gostilni pri
Maliču, je Prešeren - takrat še prijatelju
- kar mimogrede skoval tale epigram:
Ker stara para zlomek
devištva preveč vzel,
je njega mlajši, Zlomšek,
prodajat ga začel.
Slomšek se je menda Prešernovi domislici
(prav tiste dni je takratni celovški spiritual
pri Kleinmayrju spustil v prodajo svojo
knjigo Krščansko devištvo) dodobra na-
smejal in si jo spravil za spomin.
Kdo ve natančno, zakaj se je njuno prija-
teljstvo kasneje sprevrglo v sovraštvo? Ali
je res šlo le za idejno-religiozna razhajanja?
Ali pa sta se razšla preprosto zato, ker sta
se predobro poznala in bi Prešeren s še
kakšnimi podobnimi epigrami utegnil ško-
dovati karieri-lavantinskega knezoškofa?
Ali pa morda zato, ker se Prešeren ni hotel
poboljšati in je navkljub vsem Slomškovim
opozorilom še naprej živel nezmerno in ne-
urejeno pivsko življenje? Prešernovo živah-
no naravo je namreč »delalo« prav dvoje:
živo zanimanje za »rosno žensko lepoto« in
ljubezen do dobre kapljice. »Pij, jej in kav-
saj / za drugo se ne ravsaj«, sta zloglasna
Prešernova verza, ki jasno kažeta, kako
prosto je razmišljal zlasti po letu 1845, ko
se je po poročilih sodobnikov »bil udal pija-
či« in »prešel na žganje, da bi mogel spati«
(mučila ga je namreč huda trebušna vode-
nica). Huda bremena življenja so ga v teh
letih pritiskala vse bolj in bolj, on pa — pes-
niška duša sredi metternichovskega sveta
v dolgi vasi, imenovani Ljubljana - jih ni
znal in ne zmogel nositi; izogibal se jim je
kajpak na najlažji način — pil je.
V pismu Stanku Vrazu je že nekaj let prej
(1843) z neprikrito grenkobo izdal svoje
takratne že kronične pivske razvade: »De-
lam sedem ur pri gospodu dr. Crobathu, da
bi mogel dve uri pri stari Metki — piti...«
Leta 1846 pa ga je zdravje že povsem izda-
lo, zaživel je v breztežni, vdani vsertiosti.
»Sicer tako točni in natančni mož ni plačal
ne dolgov in tudi v pisarno ni prišel«, pri-
poveduje njegova nezakonska hči Ernesti-
na Jelovšek. Dolgov pa je imel baje veliko
in upniki so hudo pritiskali na njegovega
šefa dr. Crobatha (mimogrede, tudi on je bil
hud ljubitelj rujne kaplje; Jelovškova pri-
poveduje, da je vsak večer ponj v gostilno
prišel hlapec, da ga je varno spravil do-
mov). Ta je naročil uredniku Čbelice Ka-
stelcu, naj gre k Prešernu in naj mu pobere
denar, ki ga je prav tiste dni imel dovolj.
»Moj oče«, pravi Jelovškova, »je bil še v po-
stelji in ni črhnil ne besedice, ko je prišel
Kastelic ter mu pobral denar. Nato je zopet
prišel v pisarno«. A z njegovim denarjem je
odtlej redoma upravljal Kastelic; ko je Pre-
šeren dobil plačo, mu jo je vzel, poplačal
upnike, odnesel podporo zdaj že trem neza-
konskim otrokom, ostanek pa mu pustil - za
pijačo.
V	Kranju, kamor se je Prešeren preselil
ob koncu leta 1846, se je rajši kot z odlični-
ki družil z originalnim mestnim postopa-
čem Francem Rajgljem (»Pacenjkom«),
V tem času so menda nastali tudi kar števil-
ni verzi, ki še dandanašnji krožijo med
»poznavalci« in ki jih skorajda ni mogoče
drugače označiti kot za svinjepisne, saj se
— ne da bi jih podrobneje navajali - sučejo
okrog tistega, kar sta šele v naših časih
Marjan Dolgan in Miran Hladnik zbrala
v knjižici z naslovom Fuk je Kranjcem
v kratek čas.
V	kakšnem stanju je bil Prešeren zadnje
leto življenja nam veliko pove tudi podatek,
da se je ob koncu julija 1848 - v gostilni
seveda — poskušal obesiti. Ko so ga v zad-
njem trenutku sneli in ga je zdravnik obu-
dil, je baje samo zavzdihnil: »zakaj ste me
rešili?« Pa naj zaključimo to tragično štori-
jo z nekaj mislimi že večkrat omenjene Je-
lovškove: »V gostilno se je hodilo in se hodi
zaradi družbe. Za časa mojega očeta so bili
tudi v najboljši družbi skrivni policijski
agentje. Treba je bilo torej vsako besedo
dvakrat dobro premisliti. S čim*si torej
preganjati čas? Zato se je pilo, zabavalo
z natakaricami in igralo. - Podlago za vso to
lepo zabavo so prinesli z vseučilišča. Kajti
tudi vseučiliščniki si niso vedeli preganjati
dolgega časa drugače. — Pijača, ljubezen in
igra niso bile >državi nevarne< reči«.
Najbrž je kar veliko resnice v navedenih
besedah, vendar je misel o povsem politič-
nih razlogih za pitje le nekoliko iz trte
zvita. Dejstvo namreč je, da so se moški
zbirali v gostilnah v vseh časih in režimih.
Je bila za to kriva politika? Najbrž ne. Za
moške je bila gostilna pač vedno nekakšen
preizkus možatosti, nekakšen svojevrsten
krst odraslosti.
Zato je med našimi dijaki in študenti,
sploh med kasnejšimi literati, gostilna ved-
no bila priljubljen kvartir, zbirališčes de-
batni klub (marsikatere, kot npr. ljubljan-
skega Kolovrata ali celjskega gostišča Pri
jelenu, se je oprijel naziv »literarna krč-
ma«), kjer se je skovala marsikatera usodna
literarna odločitev. Mogoče sploh ne bi pre-
tiravali, če bi rekli, da sta se slovenska
kultura in literatura v takih krčmah prav-
zaprav rodili in odrasli.
Pri tem kajpak ne mislimo zgolj na že
tolikokrat zamolčano resnico, da sta se kul-
turna in narodna prebuia Slovencev dejan-
sko začeli v gostilnah. Čitalnice (mimogre-
de, v Celju je bila v v današnji Ojstrici, na
kar nas opozarja celo spominska plošča) in
tabori, kot se je reklo takim izbruhom ro-
doljubja, so bili redoma povezani z rujno
kapljico. Čitalniške bésede so bile pravza-
prav družabni večeri s pitjem, petjem in
majčkeno literature, tabori pa, kaj bi lepo-
rečili - navadne ljudske veselice. (Zato pa so
tudi pritegnili tolikšne množice). Bognedaj,
da bi se kdo pri takih za narod nadvse
važnih dogodkih pivsko »nazaj držal«. Ta-
kemu se je zgodilo kot tistemu revežu
v Milčinskega Muhoborcih, ki je sicer bil
zvest borec za narodno stvar, na neki takšni
veselici v dolenjskih Močilah pa je popol-
noma zatajil. Prav ta velevažni dan je imel
namreč »hromi želodec« in ga ni mogel do-
volj udušiti, pa so zato njegovo rodoljubje
vrgli med škarte, njega pa kljub vsem dote-
danjim zaslugam (nikoli ga nihče na takih
narodnih slavjih ni videl brez kozarca v ro-
ki) odpakirali v penzijo, češ, kdor ga ne
more več piti, je odslužen rodoljub.
Da pa Fran Milčinski kot pisatelj zares ni
pretiraval, nam lahko služi kot dokaz tudi
tale čisto resnična izjava Ivana Prekorška
v celjski Novi dobi iz leta 1922: »V tem
našem danes slovenskem Celju pa je ostala
iz prejšnjih let navada, da se ti šteje v zlo,
ako te kdaj na katerikoli prireditvi ni, in na
jeziku onih, ki imajo za to čas, so tudi
razlogi, zakaj da te ni hitro podani, kaj zato
če tudi stokrat neresnični. Stvar se je raz-
pasla že tako, da zadobiva mestoma že obli-
ko neke vrste družabnega terorizma«.
In že nas spomin ponese med mlade, na-
dobudne Vajevce, ki so v petdesetih letih
prejšnjega stoletja krojili slovensko litera-
turo, kje drugje kot v gostilni Bordolo na
Dunaju, kjer so se shajali vsak večer, da
»pri pičlih mericah vina otresejo prah pod-
nevnega robotanja«. Erjavec, Jenko, Mán-
dele, Tušek so — kot se v Moji hoji na Triglav
spominja peti iz te pivsko-Hterarne drušči-
ne Janez Mencinger — »tam pri svoji mizi
kritikovali, modrovali, načrte snovali ter se
sploh moško velj avili, čeprav so zmerno
pili«. Zmerno so pili seveda zato, ker jim
študentski žep večje veselice ni dopuščal.
»Naš blagajnik«, pravi Mencinger, »je na-
mreč vsak dan določal neprekoračno vsoto,
in v tisti bolj starinski gostilni niso poznali
tiste pogodbe, ki se piše s krčmarsko
kredo«.
»Z žalostnim srcem slišim tole: nekateri
(tudi v naši domovini) Vašega stanu in
starosti, vzgojeni zmlada v evangeliju,
a poslani nato v tujino na visoke šole,
postanejo, ko se kot odrasli vrnejo do-
mov in so svobodni, ker jih starši ali
skrbniki nič več ne brzdajo in strahujejo,
kmalu predrzni, sirovi cepci, postopači
in pijanci...«	(Primož Trubar)
Ogrožena angleščina

Piše: Mojca Belak
ßldsfta lg,
jßo*uHo*ia
Jezikovno občutljivejši go-
vorci angleščine kot materi-
nega jezika so že pred leti
začeli debato o tem, čigava je
sploh angleščina - ali je samo
last tistih, ki so se je naučili
od staršev v angleško govo-
rečem okolju, ali pripada tu-
di vsem, ki so se z njo spopa-
dali kasneje v življenju in jo
uporabljajo kot tuj jezik.
Kdor si jezik lasti, ga ima
pravico tudi razvijati, spre-
minjati, preoblikovati, to pa
se z angleščino, ki je svetovni
jezik, dogaja vsak dan in
povsod. Za Salmana Rushdi-
eja so pred leti dejali, da je
angleščini storil to, kar so
Angleži storili z Indijo pred
mnogimi leti - uporabil, izra-
bil in prilagodil jo je za svoje
potrebe. Poleg njega počne
isto še mnogo pisateljev in
pesnikov, ki po rodu niso
Angleži, pa vendarle pišejo
v angleščini, da o študentih
angleščine sploh ne govo-
rimo.
Novica o ogroženi angleš-
čini, ki jo po svetu malici na
milijone ljudi, je morda za-
nimiva za nekatere Sloven-
ce, ki se pritožujejo nad pre-
velikim vplivom tega jezika
na slovenščino. Slovenci se
radi počutimo ogrožene ob
vsakem tujem napisu, ki
krasi kako novo trgovino, pa
naj bo to The United Colours
of Benetton ali pa Coffee
Shop, pri tem pa večina ne
pomisli, da pri mnogih zve-
nečih besedah pogosto ne gre
za pravo angleščino in da teh
besed, ki se zdijo angleške,
tudi Angleži sami ne bi bili
veseli.
Odnos Neangležev do an-
gleščine, ki to ni, je mogoče
razdeliti v več kategorij.
Prvič
Ob izgovorjavi tujih imen
si Slovenci - prav tako kot
ves svet - pridržujemo pravi-
co do prilagajanja tujih gla-
sov, kar se včasih sprevrže
v maličenje do te mere, da
originalnih izrazov (Angle-
žu) ni mogoče prepoznati.
Toda v tem primeru gre za
Čisto upravičeno pravico do
prirejanja, ki si jo tudi Slo-
venci lastimo že od nekdaj,
sicer ne bi govorili London
ampak »landn«, Vašington
(Washington) bi ostal »wo-
šingtn«, Cikago (Chicago) bi
bil »šikagou«, angleški puz-
zle ne bi bil »pucl«, ampak
»pazi«, drugače bi izgovarja-
li sendvič in floppy disc in še
marsikaj. Tako zdaj Ljub-
ljančani govorijo o lokalu
z imenom »Dejri« ali »Dajri
kuin« in jim niti na misel ne
pride, da bi Dairy Queen ali
Mlečno kraljico poimenovali
»deri« Queen, kot to počnejo
Angleži. Prav tako je Sweet
Sweet Way v Sloveniji postal
»svit svit uej«. In zakaj ne?
Če so nam že vsiljene tuje
besede, ki jih moramo izgo-
varjati v vsakdanjem življe-
nju, jih imamo vso pravico
povedati tako, da nam gredo
laže z jezika.
Drugič
Toda izgovorjava je eno,
pisava pa nekaj drugega. Tu-
di pri slednji marsikaj zaš-
kripa, čeprav bi za nepravil-
no zapisane tuje besede bolj
težko našli pojasnilo. Gre
preprosto za površnost. Tako
se v glavni vpadnici v neko
slovensko mesto bohoti
domnevno angleški napis
»Wellcome« — z enim »1« pre-
več, v središču Ljubljane je
trgovina Sweet Shirt (name-
sto sweatshirt), kjer proda-
jajo športna oblačila. »Swe-
atshirt« je toplejša majica
z dolgimi rokavi, kot zgornji
del trenerke, »sweet shirt«
pa ni nič (v prevodu bi temu
rekli sladka srajca in v tisti
ljubljanski trgovini sladkih
srajc vsekakor ne prodajajo).
Predlani so se v celjskih
trgovinah pojavile velike be-
le keramične skodelice iz Li-
boj - krasila sta jih dva v rde-
či in črni barvi narisana
ptička, nad njima pa je bilo
med srčki z ljubkimi črkami
(ampak narobe) napisano »I
lowe you« (namesto »Ilove
you«).
Tretjič
Poleg imen trgovin več-
krat trčimo ob prevode v an-
gleščino, ki so namenjeni za
podajanje informacij tujeje-
zičnim obiskovalcem Slove-
nije. Vsekakor so poglavje
zase, kot je običaj povsod po
svetu. Španci, na primer, ki
se lahko pohvalijo z dolgo-
letno turistično tradicijo, ni-
so pri tem nič manj površni
od Slovencev — ob neki zelo
zdelani cesti na Kanarskih
otokih so na tablo samoza-
vestno napisali »forgive for
bumpy road« — odpustite nam
zaradi razrite ceste. Opravi-
čilo bi bilo čisto dovolj — ce-
sta namreč ni bila tako zelo
slaba, da bi morali turiste
prositi odpuščanja.
Na Primorskem so se med
vojno leta 1991 pojavile ta-
ble, ki opozarjajo na kultur-
ne spomenike. V angleščino
so jih prevedli kot »cultural
property«, dobesedno »kul-
turna last«, kar je neumno
tako v slovenščini kot an-
gleščini.
Med podobne — to pot slov-
nične — cvetke sodi tudi pre-
vod napisa »vozovnice« na
novi celjski železniški posta-
ji. »Tickets office« se od pra-
vilnega izraza »ticket office«
na videz razlikuje samo v eni
dodatni črki, toda z angle-
škega vidika gre za grobo
slovnično napako. Pa to še ni
vse. Na celjski železniški po-
staji je sicer več napisov (Vo-
zovnice, Izhod, Garderoba,
Informacijski center), v an-
gleščino pa sta prevedena
samo dva. Očitno celjske že-
lezničarje zanimajo tujci sa-
mo toliko, da kupijo vozov-
nico in odidejo (»Exit«), kje
bi lahko pustili prtljago
(»Left luggage«) ali dobili
dodatne informacije (»Infor-
mation« — brez -s na koncu,
ali tudi »Travel Centre«), pa
jim je očitno vseeno. In če se
vrnemo k »tickets office« — če
bi bili na celjski železniški
postaji vsaj toliko elastični,
da bi pogledali v Veliki slo-
vensko-angleški slovar
(DZS, 1982 ali 1990) bi pod
geslom blagajna na strani 28
našli pravilno obliko.
Torej?
Poslovenjena izgovorjava
angleških izrazov je na naših
tleh čisto upravičena, napač-
na uporaba in pisava angleš-
čine pa ni. Kaže samo na po-
vršnost tistih, ki so krivi za
napake. Človek od vseh ne
more pričakovati solidnega
znanja jezika, zato pa so tu
strokovnjaki, ki so za preva-
janje usposobljeni. In (da se
spet yrnemo k celjski želez-
niški postaji) ker profesorji
ali študentje angleščine tudi
na Celjskem verjetno ne vo-
zijo ali usmerjajo vlakov, ni
nikakršnega razloga, da bi se
železničarji šli prevajalce.
Ker se ne obnese.
Št. 5 - 3. februar 1994^
вдс
Št. 5 - 3. februar 1994^
31
Št. 5 - 3. februar 1994^
32
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Tokrat bomo za začetek
malce vrtinčili med nagrada-
mi, ki jih je izžrebala naša
modna svetovalka Vlasta Cah-
Žerovnik.
Na anketno vprašanje v NT
je odgovarjalo približno 150
bralk in bralcev. Ti pravijo, da
pozimi ne nosijo pokrival,
kvečjemu klobuke ali krznene
kape. Med odgovori je Vlasta
izžrebala bralko Sašo Mirko-
vič, Kajuhova 9 iz Celja. Saša
bo prejela unikaten pleten iz-
delek. Za radijsko nagrajenko
je Vlasta izbrala Marijo Kum-
perger, Ul. Franja Malgaja 53
iz Šentjurja. Marija naj se
v drugi polovici meseca oglasi
v tajništvu našega uredništva,
kjer jo bo čakal ročno poslikan
unikaten izdelek.
Večkrat smo govorili o no-
vosti za naše nagrajence, to je
o tretji nagradi, ki jo podelju-
jemo zgodbam in prigodam, ki
so povezane z modo. Modni
nakit trgovine Iva bo prejela
Erna Kohne, Prekorje 7 iz
Škofje vasi.
Že razmišljate o brskanju po
omarah? Zadnji čas, saj nas
sonce že večkrat kar pošteno
ogreje. Torej bo treba začeti
razmišljati o menjavi gardero-
be. Kaj jiam svetuje Vlasta?
Uredništvo
Reinkarnacija
oxfordske pomladi
Če nam narava ne priprav-
lja še kakšnega ledenega
presenečenja, bomo lahko
tople plašče in kostime prav
kmalu pospravili v omare,
istočasno pa pobrskali, kate-
ra lanska oblačila so še aktu-
alna, kaj bi se lahko predela-
lo, kaj bo treba na novo na-
baviti ...
Še najmanj težav bodo
imeli tisti, ki imajo navado
demodirana	oblačila,
opremljena z nekaj kroglica-
mi naftalina, shraniti na
podstrešje. Namreč, letos je
modno mnogo od tega, kar
ima vonj - ne po naftalinu,
temveč po starih, dobrih se-
demdesetih letih. Denimo
poloprijeti blazerji, ozki bre-
zrokavniki in klasične, po
moško ukrojene srajce
z mnogo daljšimi, koničasti-
mi ovratniki. Ti slednji so
lahko skupaj z zapestniki
v beli barvi, vse ostalo pa naj
bi bilo veselo počrtano s čr-
tami. Ozkimi, širšimi, dvoj-
nimi.. .
In kaj ima s temi všečnimi
modeli opraviti najstarejša
angleška univerza Oxford?
Strogi asketski kroji črtastih
srajc z belimi ovratniki in
zapestniki od daleč rahlo
spominjajo na uniforme te
mondene ustanove. Če jim
boste dodah ozko kravato
ter elastične naramnice,
priščipnjene na rob krila
oziroma hlač, bo letošnja
spomladanska moda prav
navdušena nad vami !
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca februarja:
KATERE NAJBOLJ MODNE BARVNE KOMBINACIJE
LETOŠNJE POMLADI BOSTE NOSILI TUDI VI?
a)	Črno-belo,
b)	rjavo_Peščeno,
c)	modro-zeleno,
d)	sivo-marelično.
[strokovnjak svetuje
Hermelika
Boris Jagodic
Hermelika spada v družino tolstičnic,
kamor prištevamo večletne zelnate rast-
line z debelimi listi, ki so pogosto nameš-
čeni v rozetah, včasih pa tudi po steblih.
Čeprav rastejo tolstičnice po vsem svetu,
jih je zelo malo v Avstraliji in južni Ame-
riki. Delimo jih približno v 30 rodov, ki
zajemajo cca. 2000 vrst.
Sem spada tudi rod homulic,
kamor spada naša hermelika
(Sedum maximum L. Hoffm.).
Te rastline so poznah že stari
Rimljani in so jih sadili po
strehah svojih pribežališč, da
bi jih varovale pred strelami.
Danes uspevajo številne rastli-
ne tega rodu kot okrasne rast-
line ah kot pleveli. Več kot 500
poznanih vrst je razširjenih po
severni obli in rastejo po suhih
krajih in po stenah od nižjih
do najvišjih predelov. Številne
vrste tega rodu rastejo tudi pri
nas in zanje so značilni lepi in
pravilni cvetovi rumene ah be-
le barve. Običajno jih najdemo
v večjem številu skupaj in so
večinoma nizke rastline, než-
nih stebel in s številnimi mes-
natimi, ploščatimi in valjasti-
mi listi.
Poznamo kar nekaj homu-
ljic, kot na primer Ostro ho-
muijico, belo homuljico, bla-
žilno homulico, zdravilno ho-
mulico itd.
Ostra homulica ima inten-
zivno rumene cvetove in j ajea-
ste ploščate liste. Raste po su-
hih travnikih in pašnikih ter
po neobdelani zemlji. Vsebuje
pekoče snovi, ki imajo oster,
pekoč in grenek okus, ki dolgo
ne izgine. Če stisnemo liste
v sok in s tem namažemo kožo,
postane ta rdeča, skeli in peče.
Ako pride v želodec pride do
pekočih bolečin v požiralniku
in pride do bljuvanja in hude
driske. Včasih so uporabljali
sveži sok za zunanje obkladke
pri raznih poškodbah.
Podobno so uporabljali čir-
nik (Sedum telephium L.) ki
ima večje in bolj mesnate liste
kot ostra homulica, ter zelen-
kaste ali rdečkaste cvetove. Je
zelo razprostranjena rastlina
in jo najdemo povsod po Evro-
pi, Mali Aziji in Sibiriji. Upo-
rablja ga le ljudsko zdravil-
stvo in sicer za zdravljenje
razjed in čirov, oteklin in mo-
zoljev, za zdravljenje nečiste
kože, za odpravljanje bradavic
itd.
Podobno se uporablja njena
podvrsta zdravilna homuljica.
Njeni mesnati, ploščati listi
vsebujejo veliko sluzi, rastlin-
skih kislin ter različne piperi-
dinske alkaloide. Zdravilna
homulica ah hermelika je da-
nes le še zdravilo ljudske me-
dicine. Namočeno v slivovko
so jo uporabljali za zdravljenje
mnogih bolezni. Najbolj pogo-
sto se uporablja za zdravljenje
revmatičnih težav, bolečin pri
išijasu, raznih kožnih vnetij,
ran, ki se težko celijo. S tink-
turo so masirah boleče ude,
hrbtenico in udarnine ter ote-
kline. Z razredčeno tinkturo
umivajo ekceme po obrazu, ro-
kah in nogah ter s tekočino
tudi grgrajo pri vnetjih v ustni
votlini ter pri angini. Sveži sok
so tudi uživali pri vnetju poži-
ralnika in želodca ter z njim
mazali sveže rane, da so se prej
zacelile. Tudi opekline in lu-
skavico so skušali zdraviti
s tem sokom. Hermelikine liste
so enostavno olupili in jih po-
lagali na rano. To danes nare-
dimo le v takšnih primerih ko
prava zdravniška pomoč ni
dosegljiva. Zanimivo pa je to,
da se z zdravljenjem s svežim
sokom oblažijo bolečine, ki
spremljajo revmo, išijas, zvin
in otekline. Saj o tem priča
tudi njeno latinsko ime, ki iz-
vira iz besede sedare — kar po-
meni pomiriti.
Hermelika ni priznana
zdravilna rastlina in jo kljub
ljudskemu izkustvu lahko na-
domestimo s kakšno drugo.
Mogoče bi jo danes lahko upo-
rabljali le zunanje kot obklad-
ke oziroma masažo pri teža-
vah, ki so bile opisane malo
prej. Rastlino so precej razi-
skovali in so odkrili v njej več
kot 25 različnih alkaloidov,
snovi z močnim delovanjem in
je zato hermelika neprimerna
za uživanje. Nadomestimo jo
lahko z ognjičem, netreskom,
hrenovim listom, kamilicami
in gabezovimi koreninami.
Turistična ponudba v Sa-
vinjski dolini je sicer dokaj pe-
stra, vendar je možnosti za
njeno širitev še dovolj. Z letoš-
njim letom se savinjskim kme-
tom ponuja možnost dodatne-
ga zaslužka, ki istočasno ne
zahteva pretiranih investicij.
To je tako imenovana »Kmeti-
ja odprtih vrat«.
Pogoji za odprtje
Nosilec dejavnosti kmetije
odprtih vrat je lahko le kmet,
čigar kmetija preživlja vsaj
enega člana gospodinjstva.
Kmet mora biti sposoben nu-
diti lastno neoporečno hrano
in pijačo. Tudi domačija mora
biti za tovrstno dejavnost no-
tranje in zunanje primerno
urejena, saj ne gre, da bi gostje
gazili do gospodarjevih vrat
po blatu in gnoju. V hiši mora
biti za goste urejen poseben
prostor, poleti pa je lahko tak-
šen prostorček zunaj hiše.
Kmetija mora izpolnjevati os-
novne higienske pogoje, torej
čistočo in red, nosilec dejavno-
sti pa mora imeti opravljen te-
čaj iz higienskega minimuma
in živilski pregled. Oboje je
precej enostavno in zahteva
minimalno poznavanje higien-
skih predpisov.
Izvajanje dejavnosti
Na hiši ah blizu nje mora
biti na vidnem mestu tabla
z napisom »Kmetija odprtih
vrat4 in imenom domačije.
Kmetje lahko sami določajo
delovni čas, seveda z upošte-
vanjem načela gostoljubnosti.
Svoje pridelke lahko prodaja-
jo po cenah, ki so primerljive
s cenami v kmečkem turizmu.
Prodajajo lahko le pijačo, pri-
delano na kmetiji, mineralno
vodo, pivo in kavo. Pijača se
seveda ne sme točiti na gostil-
niški način, torej »za šankom«.
Kmet, ki želi prodajati živila
živalskega izvora, je dolžan
med rejo in zakolom živali za-
gotoviti veterinarski nadzor.
Vsa živila živalskega izvora
morajo biti pred prodajo mi-
krobiološko pregledana.
Odprtje kmetije
Kmet, ki želi opravljati de-
javnost kmetije odrtih vrat,
mora vložiti za to potrebno
vlogo upravnemu organu obči-
ne Žalec. V vlogi navede lastne
prostorske zmožnosti za
opravljanje dejavnosti, opre-
deli svojo ponudbo ter uteme-
lji, kako izpolnjuje sanitarne
in druge pogoje. Prosilca obiš-
če posebna komisija, ki na
kraju samem ugotovi, ali kme-
tija izpolnjuje pogoje za
opravljanje dejavnosti, uprav-
ni organ pa na podlagi pozitiv-
nega mnenja komisije izda
prosilcu ustrezno dovoljenje.
Ce se kmet predpisanih navo-
dil za opravljanje dejavnosti
kmetije odprtih vrat ne drži ali
ne upošteva navodil inšpekcij-
skih služb, mu lahko občina
dovoljenje odvzame.
Torej, za opravljanje takšne
opisane dejavnosti je potreben
le primerno urejen prostorček.
JANKO KOŠTOMAJ
Šifra: Selitev
Glede mojega bodočega živ-
ljenja imam le eno vprašanje.
Že nekaj let se želim odseliti iz
teh krajev na drug konec sve-
ta, vendar pa sem bil kljub ve-
liki želji do sedaj še nekako
delovno in drugače vezan. Za-
nima me, kaj pravijo zvezde
- ali mi bi letos lahko uspelo?
Hvala za vaš odgovor, ki ga
nestrpno čakam.
Ivana: Zvezde so naklonjene
uresničitvi vaše želje po prese-
litvi. Čeprav v pismu niste na-
vedb kam potujete, pa mislim
da boste živeli nekje ob morju.
Predvsem boste veliko naredili
v drugi polovici letošnjega le-
ta, izogibajte pa se potovanju
med 12. februarjem in 6. mar-
cem, pa tudi v času od 10. do
31. oktobra letos, kajti v teh
dneh bo Merkur - planet, ki
vlada tudi potovanjem in ko-
munikacijam v retrogradnem
gibanju. Ce boste šli v vročem
poletju, boste prišli ob pravem
času v pravi kraj! Pa srečno
pot!
Šifra: Taja
Imam le nekaj kratkih vpra-
šanj. Zanima me, kaj mi kaže
letos na področju stanovanja,
zdravja in ljubezni?
Ivana: Druga polovica pre-
teklega leta je bila za vas na-
porna, tako ste morda začutili,
da se vam morajo nekatere
stvari v življenju povsem spre-
meniti, da boste na novo zaži-
veli. V letošnjem letu pa vas
vse te spremembe dejansko tu-
di čakajo. V glavnem bodo vse
to spremembe na bolje. Celo
leto bo zelo intenzivno, glede
novih osebnih odločitev že se-
daj v pomladnih mesecih,
v drugi polovici leta bo bolj
izraženo dogajanje v partner-
stvu in čustvih. Prav tako bo
možno napredovanje v zvezi
z delom in pomembnejšimi
življenjskimi zadevami. Odlič-
no se boste počutili, pozna je-
sen in zima vas ne bosta tako
utrujali kot ste to lahko čutih
na zdravju v zadnjih nekaj le-
tih. Večino pomembnih stvari
boste uredili do konca leta in
prav bo tako! Letos nikar v ni-
čemer ne odlašajte ali pa pre-
lagajte na kasneje, kajti letos
vam bodo planetarni vplivi
naklonjeni za vse pomembnej-
še spremembe v življenju!
Možno bo novo partnerstvo,
pa tudi poslovne vezi ali ka-
kršni drugi pravni dogovori
bodo uspešnejši kot lani. Pred-
vsem pa se boste tudi zdrav-
stveno dobro počutili, le za no-
vember in december si ne na-
lagajte preveč dela ali obvez-
nosti, kajti november in de-
cember ter januar so za vas
vedno nekako zdravstveno na-
pornejši. V teh obdobjih bi
morali namerno počivati in
mirovati, namesto da se forsi-
rate.
Več spanja vam prav tako
ne bi škodovalo, kajti v dolo-
čenih obdobjih je za vas znači-
len prevelik delovni nemir, pa
tudi zahtevnost. Včasih pa
lahko tudi potovanja, otroci
ali mlajše osebe nasploh pri-
nesejo v vaše življenje več ne-
mira in hitrih odločitev, ki jih
z veliko intenzivnostjo spreje-
mate. Vendar pa - letošnje leto
bo za vas kot balzam in zdra-
vilo!
Št. 5 - 3. februar 1994^
331
Škoda lani
izdelala 220
tisoč
avtomobilov
Nekaj ironije je v podat-
ku, ki v teh dneh prihaja iz
češke Škode. Približno
tretjinski lastnik (točno 31
odstotkov) te tovarne je
nemški Volkswagen, ki ima
v svojem koncernu še Audi
ter Seat. Ta grupacija naj
bi imela po zaključnem
obračunu, ki pa bo objav-
ljen šele aprila ali maja,
vsaj za dve milijardi mark
izgube, pri čemer ima naj-
večji delež španska tovarna
Seat. Iz Prage pa sedaj spo-
ročajo, da je lani Škoda iz-
delala rekordno število av-
tomobilov (približno 220
tisoč) in da bo v tovarniški
blagajni ostalo tudi še ne-
kaj denarja. Tako naj bi bi-
lo čistega dobička, torej po
plačilu vseh dajatev, za dva
do pet milijonov nemških
mark. Zdi se sicer malo,
a še vedno dovolj. Sicer pa
je Škoda v zadjijih dveh
oziroma treh letih povečala
proizvodnjo z nekdanjih
172 na 220 tisoč vozil, leta
1995 pa naj bi iz tovarne
pripeljalo kar 390 tisoč
škod. Vse pa verjetno ne bo
šlo tako gladko, kajti lan-
sko jesen je Volkswagen
vsaj začasno zamrznil sko-
raj 1,2 milu arde mark, ki
naj bi jih Skoda porabila
za gradnjo nove tovarne
motorjev in izboljšave v se-
danji proizvodnji. Kljub
tem razmeroma ugodnim
podatkom pa tudi Škoda
zmanjšuje število zaposle-
nih, saj drugače ne bo kon-
kurenčna. V prihodnjih
treh ali štirih letih naj bi se
število delavcev s sedanjih
18 zmanjšalo na 15 tisoč.
Evropski trg 03 v številkah
- zvečinoma minusi
Nekako po kapljicah priha-
jajo na dan podatki o prodaji
posameznih evropskih in dru-
gih avtomobilskih tovarn v le-
tu 1993 na 17 evropskih trgih.
Kot je znano, je bila skupna
prodaja lani manjša za 15,1
odstotka (prodali so
11.468.980 avtomobilov). Mi-
nusi oziroma plusi - in teh je
bilo lani izjemno malo — pa so
po tovarnah različno razdelje-
ni.
Nemški Volkswagen je na
stari celini kljub vsemu prodal
največ avtomobilov, in sicer
1,88 milijona, pa vendar za
20,1 odstotka manj kot leto
prej. General Motors Evropa
(Opel, Vauxhall, Saab) je imel
za 11,8 odstotka manj kupcev
(skupna prodaja se je ustavila
pri številki 1,48 milijona avto-
mobilov), pri čemer se je nje-
gov tržni delež zmanjšal za pol
odstotka.
Grupacija PSA (Ci-
troën in Peugeot) je prodala
skupaj 1,40 milijona avtomo-
bilov ali za 14,4 odstotka manj
kot leta 1992. Kupčija z avto-
mobili je bila pri Renaultu/
Vol vu manjša za 16 odstotkov
(1,37 milijona avtomobilov),
pri Fiatu pa za 20,6 odstotka
(1,27 milijona avtomobilov)
ipd. Japonske avtomobilske
tovarne so si lani na evropskih
trgih odrezale 12,8-odstotni
tržni delež in prodale 1,39 mi-
lijona osebnih avtomobilov.
Med tistimi izdelovalci avto-
mobilov, ki so lani izgubili
največ, sta bila nedvomno ita-
lijanski Fiat in nemški Volks-
wagen, recesijo pa je dodobra
občutil tudi Mercedes Benz
(minus 14 odstotkov). Zanimiv
je podatek, da je nekakšen pr-
vak med tistimi, ki se jim je
lani posrečilo zabeležiti boljši
rezultat, ameriški Chrysler. Ta
je na evropskih tleh prodal si-
cer le 52 tisoč avtomobilov,
vendar se je s tem obseg posla
povečal za skoraj 40 od-
stotkov.
BORZA CEN
! RABLJENIH AVTOMOBILOV
Tokratni sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec
•v Celju je uspel zbrati 856 vozil, ki se jih je 52 tudi prodalo, največ
srednjerazrednih, saj so njihove cene najbolj dostopne.
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
PŠ
Summit Motors v letu 1994
Ameriško-evropski Ford bi
bil lahko s tistim, kar se mu je
posrečilo lani na slovenskem
avtomobilskem trgu, nedvom-
no zadovoljen. Slovenci so na-
mreč lani kupili več kot 5500
fordov. Z vsem tem so bolj ali
manj zadovoljni tudi pri Sum-
mit Motorsu, uradnem pred-
stavniku Forda pod sloven-
skim avtomobilskim nebom.
Res je sicer, da so od aprila
oziroma maja lani, ko so se
tudi uradno in formalno poja-
vili na Slovenskem, prodali
1167 fordov, medtem ko so
preostali del posla opravili
številni sivi uvozniki. Summit
Motors je mešano japonsko-
avstrijsko-slovensko podjetje,
ki je slovenski trg razdelilo na
osem prodajnih območij. Po
svoje je zanimivo, da hočejo
prodajno in servisno mrežo or-
ganizirati tako, da noben mo-
rebitni kupec od najbližje tr-
govine s fordi ne bi smel biti
oddaljen več kot 30 kilome-
trov. Vso pozornost bodo tudi
v prihodnje namenjaU servisni
in prodajni mreži ter ugodni
oskrbi z rezervnimi deh. Ni
mogoče preslišati niti napove-
di, ki se dotikajo ponudbe ozi-
roma cen. Te bodo vsaj tako
ugodne kot na drugi strani
meja, zato tudi ne bo bistvenih
razlogov za nakup na tujem.
Lani je šel pri Summit Motor-
su najbolje v promet ford es-
cort (788), nato fiesta (251) in
mondeo (125). Njihov letošnji
načrt se ustavlja pri številki
2760 avtomobilov, pri tem pa
naj bi razmerje med posamez-
nimi modeli ostalo bolj ali
manj nespremenjeno. Upajo
predvsem, da se jim bo posre-
čilo povečati prodajo mondea,
sicer evropskega avtomobila
leta 1994. To verjetno ne bo
posebej težko, kajti vse seda-
nje izvedenke mondea, napro-
daj pri trgovcih Summit Mo-
torsa, so cenovno zelo konku-
renčne: mondeo l,6i CLX li-
muzina 31.950 mark (malo-
prodajne cene), mondeo l,6i
CLX kombilimuzina 32.850
mark, mondeo l,8i CLX limu-
zina 33.750 mark, mondeo l,8i
CLX kombilimuzina 34.650
mark in mondeo l,8i CLX ka-
ravan 36.200 mark.
Velika izguba pri Porscheju
Lansko poslovno leto, ki se
je končalo 31. julija in ga oz-
načujejo z letom 1992/93, za
nemški Porsche ni bilo posebej
ugodno. Imeli so namreč za
dobrih 240 milijonov mark iz-
gube, kar je največ doslej
( predlani, na primer, je bilo
izgube za 65,8 milijona mark ).
Prav zaradi tega je Porsche la-
ni zmanjšal število zaposlenih
za 1400 ljudi oziroma za do-
brih 16 odstotkov, do konca
leta 1995 pa bi moralo iz te
tovarne še enkrat toliko delav-
cev. Kljub temu, da se že nekaj
let srečujejo z rdečimi števil-
kami, pa marsikdo meni, da
ima Porsche vendarle nekaj
prednosti: kriza ga namreč ta-
re že dalj časa, kar pomeni, da
so si na tem področju nabrali
precej izkušenj. Sicer pa
v stuttgartski tovarni veliko
pričakujejo od nekaterih no-
vih avtomobilov, denimo od
boxterja, porscheja za začetni-
ke, kot mu pravijo. Avtomobil
naj bi se na trgu pojavil leta
1995, do tedaj pa bo vso težo
poslovnega uspeha ah neuspe-
ha nosil legendarni porsche
911. Na sliki: prototip porsche
americana.
Dodatna oprema za
Renaulta elio in twingo
Renault elio je bil lani tretji
najbolje prodajani avtomobil
na slovenskem trgu (za renaul-
tom 5 in škodo favorit). Pov-
praševanje po tem avtomobilu
se je izrazito povečalo potem,
ko so ga začeli serijsko izdelo-
vati v novomeškem Revozu
(maja oziroma junija lani).
Dolenjska tovarna sedaj poča-
si izpopolnjuje ponudbo, taka
da je na voljo tudi nekaj več
dodatne opreme. Med skoraj
rosno sveže novosti spadata
tudi električno ogrevani in na-
stavljivi zunanji stranski ogle-
dali. Seveda je treba to dopla-
čati (16.500 tolarjev), dobavni
rok za renaulta elio s tako
ogrevanimi ogledali pa se po-
tem raztegne na malo manj
ugodnih 30 dni. Renault twin-
go, eden najbolj revolucionar-
nih avtomobilov zadnjih petih
let (vsaj tako pravijo), je po
novem tudi pri nas naprodaj
s platneno in ročno pomično
streho. Zaradi tega dodatka je
malček dražji za 69.600 tolar-
jev. Z dodatno opremo pa je
twingo tako ali tako dokaj
skop, kajti posebej si je poleg
platnene strehe mogoče omi-
sliti le še klimatsko napravo.
Leta 95 obnovljena serija BMW 5
Münchenski BMW je ena ti-
stih tovarn, ki sedanjo recesijo
preživljajo z nekaj manj teža-
vami kot druge. Vsekakor je to
tudi zaradi zelo dobrega avto-
mobilskega programa, ki ga
tovarna neprestano dopolnju-
je, obnavlja in izboljšuje. Ko-
nec leta 1995 naj bi predstavili
povsem obnovljeno serijo 5,
pri čemer je še posebej zanimi-
vo, da bodo dvema dosedanji-
ma izvedenkama — limuzini in
karavanu oziroma touringu
- dodali še kupe in kabriolet.
Avtomobili nove serije 5 bodo
ostali enako dolgi — 470 centi-
metrov, zato pa bo medosna
razdalja večja za dobrih osem
centimetrov, kar pomeni, da
bo notranjost nekoliko bolj
prostorna. Zunanja podoba
nove oziroma povsem obnov-
ljene serije 5 bo dokazovala
družinsko poreklo, poleg tega
pa tudi malenkostno spogle-
dovanje z izjemno uspešno se-
rijo 3. Vse različice bodo na
voljo z bolj ali manj znanimi
motorji z oznakami od 518i do
535i, poleg tega pa bodo ben-
cinskim motornim agregatom
dodali še dva dizelska motorja
s 115 in 150 KM. Na sliki: novi
kabriolet serije 5.
Št. 5 - 3. februar 1994^
34
Celje
Potrošnikova samopostrež-
na trgovina Soča v Stanetovi
14 in diskont na Cankarjevi
1 sta ob sobotah odprta do
17. ure, slednji je odprt tudi ob
nedeljah od 8. do 12. ure. Ob
nedeljah so od Potrošnikovih
trgovin od 7.30 do 11. ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
vilski oddelek v blagovnici
Nova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti, Dolgem polju,
Zgornji Hudinji, Vojniku, Što-
rah in na Ostrožnem, samopo-
strežne trgovine v Gaberjah,
Pod gradom, Trnovljah, Te-
harjah, Frankolovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
v Šmartnem v Rožni dolini,
Škofji vasi in Novi cerkvi ter
stojnica na celjski tržnici. Ob
nedeljah je odprt tudi kiosk
pri celjski bolnišnici in sicer
od 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte pro-
dajalne kruha Štručko, Ado in
Pekarno v Štorah ob sobotah
od 7. do 13. ure, Štručka je od-
prta tudi od nedeljah od 7. do
11.	ure, kiosk na Hudinji pa ob
sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
ki je odprta ob sobotah od
7.	do 13. ure, ob nedeljah pa od
8.	do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah odprte samopo-
strežne trgovine: Center od
7.	do 13. ure, Logarska in Vo-
glajna od 7.30 do 13. ure, Rio
od 6. do 14. ure, Sedmica in
Solidarnost od 7. do 15. ure,
Otok in Ložnica od 7.30 do
15. ure, Adut pa od 8. do
12.	ure. Nakupni center Lava
je ob sobotah odprt od 7. do
13.	ure. Samopostrežna trgovi-
na Savica je odprta od 7. do
14.	ure, kadar je dežurna pa do
17. ure. Ob nedeljah pa je de-
lovni čas Centro vih prodajaln
od 8. do 11.30 ure, odprte pa so
naslednje samopostrežne trgo-
vine: Otok, Sedmica, Solidar-
nost in Ložnica. Ob nedeljah
od 7. do 11. ure vam je na voljo
celjska tržnica. Poleg celjske
tržnice v Rimljanki na Sa vino-
vi 3 je vsako soboto od 6. do
13. ure in nedeljo, od 7. do
11.	ure odprta Pekarna in Mes-
nica Prekoršek iz Vojnika.
V Vojniku pa je njihova Mes-
nica odprta od 7. do 12. ure.
Vsak dan je od 7.3do 23. ure
odprta trgovina Dragstor na
Mariborski 119, mini market
Gaj v Ozki ulici vsak dan od
8.30 do 22.ure, ob nedeljah in
praznikih od 8. do 22. ure, tr-
govina Plemič Teharje — sobote
od 7. do 14. ure, nedelje od
8.	do 11. ure, trgovina Figec
Štore - sobote od 7.30 do
20. ure, ob nedeljah od 8. do
12., trgovina Mini shop Jereb
Teharje ob sobotah od 7. do
19. ure, ob nedeljah od 8. do
H. ure, mini market Čebelica
v Novi vasi ob sobotah in ne-
deljah od 8. do 21. ure, Skan
market na Mariborski 181
v Celju ob sobotah od 7. do
22. in ob nedeljah od 8. do
22. ure, trgovina Nadi v Šmar-
jeti pri Celju in vsak dan od
8. do 20. ure, trgovina Papica
na Ljubljanski cesti 67 je od-
prta vsak dan, ne glede na
praznik od 6. do 22. ure, odpr-
ta pa je tudi trgovina Sneja
v Kocbekovi 6, od ponedeljka
do petka od 6.30 do 21. ure, ob
sobotah od 7.30 do 19., ob ne-
deljah in praznikih pa od 7.30
do 16. ure.
Od 7.30 do 15. ure je ob so-
botah odprta tudi Mercatorje-
va trgovina na Hudinji, kupu-
jete pa lahko tudi v trgovskem
podjetju Ponudba na Dobojski
cesti v Celju in sicer ob sobo-
tah od 7. do 20. ure, ob nede-
ljah in praznikih pa od 8. do
12.	ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprta je trgovi-
na Rogač pri železniški postaji
ob sobotah od 7. do 17. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure,
Market Zlatorog ob sobotah
od 7. do 15. ure in ob nedeljah
od 7. do 12. ure ter prodajalna
Ježek ob sobotah od 7. do
16.	in ob nedeljah od 8. do
12. ure. Na Brezah nad Laškim
je ob sobotah od 7.30 do 13.30
in ob nedeljah od 8. do 11. ure
odprta trgovina z mešanim
blagom Kocman, na Vrhu tr-
govina Deželak ob sobotah od
8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa
od 9.doli.ure, v Rimskih To-
plicah trgovina Marjeta in si-
cer ob sobotah od 7. do 19., ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 12. ure ter Market Brez-
nica na Breznem pri Laškem
ob sobotah od 7. do 20. ure, ob
nedeljah in praznikih pa od
7.	do 13. ure.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12.ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
Odprta je prodajalna Močnik
v Vrbnem pri Šentjurju v so-
boto od 8. do 17. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 12.30.
Žalec
Trgovska družba Savinjski
magazin Žalec ima ob nede-
ljah od 8. do 11. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter in
Prebold ter samopostrežbe
Cankarjeva Žalec, Vransko,
Pirešica in Liboje, medtem, ko
je blagovnica Polzela odprta
od 8. do 12. ure, samopostrež-
na trgovina Tabor pa od 7.30
do 11.30. Trgovina RR je ob
sobotah in nedeljah odprta
non-stop od 7. do 22. ure, mar-
ket Eni ob sobotah od 8. do 17.,
ob nedeljah in praznikih pa od
8.	do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marelica v Prebol-
du ob nedeljah od 7.30 do
11. ure, Minimarket Špela
v ulici Florjana Pohlina
3 v Žalcu ob sobotah od 7. do
17.	ure in ob nedeljah od 8. do
12., prodajalna Gala v Šempe-
tru v Savinjski dolini ob sobo-
tah od 7. do 13. ure, ob nede-
ljah je po novem zaprta. Ob
sobotah od 7.30 do 16. in ob
nedeljah od 8. do 12. ure je od-
prta tudi samopostrežna trgo-
vina in bife Kmetijske zadruge
Petrovce.
Mozirje
Ob sobotah od 7. do 14.ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
V	tem mesecu je odprta tr-
govina Ere Prehrana in sicer
ob sobotah od 7. do 19. ure, ob
nedeljah pa od 8. do 11.ure.
Odprta je tudi samopostrežna
trgovina KK Ptuj na velenjski
tržnici, ki je ob sobotah odprta
od 7. do 14., ob nedeljah pa od
8. do 11. ure.
Slovenske Konjice
V	Slovenskih Konjicah sta
odprta Merxov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah, odprt pa je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure. V Zrečah je ob
sobotah od 7. do 19. ure in ob
nedeljah od'7. do 12. ure odprt
diskont Tornado, na Rogli pa
Market Tornado in sicer ob so-
botah in nedeljah od 7. do
19. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in Atomska vas od 8. do
12.	ure. Market Lipa Šmarje je
ob sobotah odprt od 7. do
19.	ure, ob nedeljah pa od 8. do
12.. V Rogaški Slatini je vsako
nedeljo od 8. do 11. ure izme-
nično odprt Market Ratanska
vas ali Prehrana, prav tako pa
so odprti gostinski obrati
Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
I DEŽURSTVA I
ZDRAVSTVENIH
I DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-urno dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ali 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20.	do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7.do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13.	do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
Celje
V preteklih štirinajstih dneh
se je v celjski porodnišnici ro-
dilo 40 dečkov in 32 deklic.
ШШШШШ
Velenje
Poročila sta se Hrabro
TRATNIK iz Mute in Tatjana
NARALOČNIK iz Velenja.
Žalec
Poročila sta se Janko
SMREKAR iz Letuša in Marti-
na IVANIČ iz Brega pri Pol-
zeli.
Celje
Umrli so: Alojzija UNVER-
DORBEN, 81 let iz Celja, Ma-
rija VREČER, 71 let iz Celja
Vincencij ŠENTOČNIK, 79 lei
iz Gorice pri Šmartnem, Jože-
fa BELTRAM, 79 let iz Celja
Ivanka MUNDJAR, 72 let ú
Sevnice, Štefanija DEŽNI-
KAR, 74 let iz Svetega Lo-
vrenca, Dragica PRIMOŽIČ
59 let iz Celja, Franc EMER-
ŠIČ, 81 let iz Zidanega mosta
Valter ZORZINI, 54 let iz Go-
rice pri Šmartnem, Marije
KUNEJ, 84 let iz Osredka, Fa-
nika JERIČ, 68 let iz Brežic
Pavla JAKUN, 85 let iz Veli-
kega Širja, Alojzija KUKO-
VIC, 84 let iz Celja, Amaliji
MAK, 86 let iz Celja, Етг
BOVHA, 67 let iz Ortnic, Ed-
vard BALIŠ, 74 let iz Vrbja
Gvido VERTOVŠEK, 86 let h
Rogaške Slatine, Štefan BE-
LEJ, 69 let iz Zgornje Rečice
Vida KLENOVŠEK, 58 let u
Rimskih Toplic, Franc MAR-
KO, 60 let iz Vranskega Ljud-
mila KOZAR, 77 let iz Senjur-
ja pri Celju, Antonija TRO-
BEJ, 84 let iz Celja, Avgusl
VIDERGAR, 64 let iz Ljubeč-
ne, Milivoj ROŽMAN, 52 let i;
Celja, Terezija NOVŠAK, 7C
let iz Sevnice, Marija ŠTEFA-
NEC, 62 let iz Celja, Marije
ADAMIČ, 94 let iz Celja, Jože:
JELENC, 85 let iz Javornika
Rozina MORN, 84 let iz Bevč
Marija ŽLENDER, 79 let h
Kristan vrha, Ivan DOVNIK
70 let iz Slovenskih Konjic
Adolf PIKL, 80 let iz Gomil-
skega, Rozalija GOLOB, 84 lei
iz Rakitovca, Katarina VNUK
85 let iz Spodnje Ponkvice, Ju-
lijana ZIDANSEK, 85 let is
Zaloga pod Uršulo in Zvonke
NOVAK, 59 let iz Šmarja pr
Jelšah.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Franc ZUPANC
54 let iz Goričice, Stanisla\
CEHNER, 72 let iz Šentjurja
Anton LAVRIHA, 87 let h
Škamic, Rozalija SPOLO-
NAK, 85 let iz Šentjurja, An-
gela CIZERLE, 66 let iz Rav-
nega, Jožefa MULEJ, 83 let i;
Zlateč in Stanislav VODEB
83 let iz Gorice pri Slivnici.
Velenje
Umrli so: Justina KORT-
NIK, 79 let iz Šoštanja, Jožefi
KOLŠEK, 86 let iz Šmartnegć
ob Paki, Ivan GOSTEČNIK,
80 let iz Petrove, Frančiška
PODGORŠEK, 86 let iz Pe-
trove, Jožef ŽAFRAN, 84 let iz
Bukovja pri Slivnici, Janez
LIPNIKAR, 57 let iz Škal, An-
ton KOVAČ, 76 let iz Laške
vasi, Pavel KOROŠEC, 56 let
iz Celja, Anka VODLAN, 90
let iz Velenja, Pavla LAHOV-
NIK, 86 let iz Velenja, Zvonko
SKORNŠEK, 40 let iz Čečovja,
Anton ŽLENDER, 79 let iz
Rudnice, Matilda MEDVED,
88 let iz Brdc nad Dobrno, Mi-
ne BOSNIČ, 84 let iz Blagaj
Japra, Franc GREGORC, 80
let iz Šoštanja in Franc DE-
LOPST, 83 let iz Topolšice.
Žalec
Umrli so: Antonija SEV-
ŠEK, 89 let iz Gotovelj, Fran-
čiška AŽMAN, 78 let iz Letu-
ša, Štefanija DEBELJAK, 63
let iz Polzele, Franc KLANČ-
NIK, 91 let iz Liboj, Marija
KRALJ, 74 let iz Polzele, Aloj-
zija KOK, 81 let iz Grajske va-
si in Elizabeta KUNSTEK, 91
let iz Petrove.
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7.iire
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo jë tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
6. februarja bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410
in (0609) 616-978, od 7. februarja dalje pa dr. vet. med. Drago
Zagožen, telefon 841-769 in (0609) 616-978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Danes, v četrtek, 3. februarja bo še dežuren dr. vet. med. Jože
Pangerl, telefon 743-128, od petka 4. februarja dalje pa bo
dežural dr. vet. med. Gregor Bezenšek, telefon 741-264.
Št. 5 - 3. februar 1994^
35
Št. 5 - 3. februar 1994^
136
Št. 5 - 3. februar 1994^
371
Št. 5 - 3. februar 1994^
138
Št. 5 - 3. februar 1994^
391
Št. 5 - 3. februar 1994^
40
Akademik na kvadrat
Celjski župan Anton Roječ
si je minuli petek omislil
sprejem za športnike, ki so
zaman čakali na njegov pri-
hod. Ko je akademskih četrt
ure minilo že dvakrat, se je
nekdo le opogumil in si s te-
lefonskim klicem drznil
zmotiti vedno bolj pozablji-
vega župana. S polurno za-
mudo je le našel Golovec in
nazdravil športnikom, ki so
med čakanjem izpili kozar-
ce. Pred enim mesecem je
pozabil govor, prejšnji teden
na sprejem, ki ga sam je
sklical...
Celjski županski
projekt
Zato pa celjski župan An-
ton Roječ nikakor noče po-
zabiti celjskih grofov. Nje-
govo poveličevanje davne
preteklosti je v zadnjem času
doseglo vrhunec s projektom
o postavitvi spomenika Her-
manu II. Poznavalci pravijo,
da je to še vedno bolje, kot
da bi hotel podreti pol Go-
sposke ulice samo zato, ker
so po njej včasih jezdili slav-
ni Celjski.
V sili še...
Dogaja se, da Mozirjane
vse manj razumemo. Po eni
strani so se na vse kriplje
upirali povezavi z velenjsko
občino v novi državni upra-
vi. Po drugi strani pa so v že-
lji, da bi rešili položaj vodil-
nih struktur v občini, brez
pripomb sprejeli kandidatu-
ro pravega Velenjčana. Sicer
Franci Rat ni bil izvoljen za
župana, pa vseeno.
Kaj bo ostalo mestu Vele-
nje v novi lokalni samou-
pravi?
Ničesar, če sodimo po
razvoju dogodkov. Pol
jim bo pobrala nova obči-
na Šoštanj, preostalo po-
lovico pa nova občina
Staro Velenje.
Veste, da tudi v Sloveniji
uporabljamo orožje?
Z njim nenehno strelja-
mo na slovensko vlado in
parlament, da bi končno
začela pametno odločati.
Učinkovitost tega besed-
nega orožja pa nekateri
primerjajo z obstreljeva-
njem tankov s fižolom.
Poka že, učinka pa nobe-
nega.
Kako se imenuje nočna
mora sedanjih velenjskih
oblastnikov?
Franc Sever. Nekdaj
protikandidat za manda-
tarja za sestavo vlade,
vmes predsednik KS Sta-
ro Velenje, sedaj pa še po-
slanec v zboru KS. To bo
še veselo!
Ali veste, da ima Celje po
novem tudi Zeleno cono?
Tako se imenuje tisti
del Delavske ulice, kjer
bodo v soboto uradno od-
prli celjsko džamijo.
Žirinovski omogočil džamijo
V Celju so izkoristili zmedo generalnega tajnika Naci-
onalsocialne zveze Slovenije Matjaža Gerlanca in mu na
hitro tik pred nosom odprli džamijo. Gerlancu kar privoš-
čimo, kaj pa se toliko ukvarja z Vladimirom Žirinovskim in
njegovim obiskom! V Velenju in Trbovljah, kjer NSZS
z vsemi sredstvi preprečuje gradnjo džamij, pa v jok - le
zakaj niso tudi tu izkoristili »gužve«?
Sedanja vlada obletnico prvo slavi
in v boju za obstanek se kar dobro drži.
Ministri vse težje usklajujejo svoje interese,
pri tem jih standard državljanov nič kaj ne pretrese.
Resda veliko pripomb je dobila s strani opozicije,
sicer pa človek več niti ne ve,
kdo sploh predstavnik je prave koalicije.
Odstavili so nam ministra za okolje,
ker baje imel do dela je premalo volje.
Je pred volitvami prestopil od zelenih k LDS,
da dobil bi ministrski stolček na ekspres.
Ob slovesu pa postavlja se retorično vprašanje:
je razdelil stanovanja le zato po smešno nizki ceni,
da bi se čim dlje zadržal na politični sceni?
Ustavno sodišče je soglasno odločilo,
da se aprila v občinah še ne bo volilo.
Tako je sedanji strukturi oblast ohranilo,
vsaj tam, kjer se še ni dokončno zalomilo.
A spet drugim se čelo je močno oznojilo,
ko luknjo v zakonu se je odkrilo.
Poveljniki Unproforja se menjajo hitreje kot vreme,
saj nimajo niti časa, da bi otresli se treme!
Generali vse bolj postajajo lastno breme,
saj nič jih ne slišijo, ko želijo dodatne opreme.
Zdaj novi poveljnik gleda na sleme
in misli si:
bom tudi jaz odnesel iz te godlje le bele krizanteme?
FRANCI ČEČ
Največ kuponov je tokrat dobila šala, ki
nam jo je poslala Hedvika Mušič iz Škofje
vasi. Zanjo je glasoval tudi Tomaž Bjeljac iz
Kocbekove 2 v Celju, katerega smo tudi
izžrebali za našo standardno nagrado.
Šala tedna
Zgled
Mati zaskrbljeno gleda
spričevalo svojega sinka:
»Kaj pa je to? V vedenju si
dobil štirko! Vzemi si za
zgled svojega očeta, ki so ga
zaradi lepega vedenja eno le-
to prej spustili iz zapora !«
Obisk
Poznan bivši politik je obiskal akadem-
skega slikarja Jake a. Med ogledom slik seje
hotel izkazati s svojim znanjem, pa reče:
»To je pa lep akvarel.«
»Ne, to je olje,« mu je pojasnil umetnik.
»To pa je olje,« je pri naslednjem izdelku
hotel biti važen politik.
»To je grafika,« je sledil odgovor.
Pri nadaljnjem ogledu ateljeja hoče poli-
tik popraviti vtis pa reče:
»Tegale pujsa ste pa odlično naslikali.«
»Tovariš, to je pa ogledalo,« je bil kratek
umetnik.
Kruhek
Mlada mamica in sinek gresta na polje, da
bi oplela krompir. Čez čas se pa mamica
spomni, da je zamesila kruh m dala testo
vzhajat na mizo.
»Sinček, hitro teči domov pa poglej če že
ni kruhek ušel!«
»Mami, mami, kruhek še ni ušel, obuva se
pa že. Trenutno leze v očkove škornje, ki
stojijo ob mizi. «
Ljudožerska
Žena ljudožerca pravkar rojeva. Mož ne-
strpno čaka, nakar pride k njemu babica in
reče: »Sina imate. Ali naj ga oblečemo ali ga
boste takoj pojedli.«
Povečanje družine
Fotograf pride v kmečko hišo. Na steni
zagleda sliko družine. Stopi h gospodarju in
vpraša: »Vam lahko povečam družino?«
Gospodar odločno: »Če bo potrebno, jo
bom že sam.«
Počivaj v miru
Micika je dala na možev grob vklesati:
»Počivaj v miru.« Po kratkem premisleku pa
je dodala: »Dokler ne pridem.«
Šale so prispevali: Stane ŠUMEJ iz Šentjurja,
Franc VREČKO iz Griž, Olga DECMAN iz
Ponikve, Lojzka ŠTRAUS iz Laškega in Ga-
brijela RORIČ iz Celja.
Franci je pa lump
Franci Punčuh iz Črete nad Vranskim ni
bil »bogve« priljubljen doma, zato mu oče,
ki je bil sicer dober muzikant, ni zaupal
harmonike. Rad pa je videl, da se je le-te
prijel drugi sin oziroma brat, s katerim j«
imel veliko potrpljenja tudi pri učenju. Ven-
dar pa je vso stvar Franci na daleč opazoval,
se pri tem učil, pomagal mu je tudi brat in ni
bilo dolgo, ko je že igral na ofiranjih, kožu-
hanjih in predvsem pri odhodih mladih fan-
tov v vojsko.
»Igrali in peli smo, ko so fantje šli in tudi
ko so prihajali iz vojske. V tistih zgodnjih
petdesetih letih sem enkrat vso noč igral na
takšni zabavi in v trenutku, ko sem legel
k počitku, je nekdo potrkal na vrata. Daljni
sosedje so me prišli prosit, da grem igrat na
ohcet, ker je njihov naprošeni muzikant do-
bil vpoklic na vojaške vaje. Tako sem še
>toplo< harmoniko vzel v roke in kaj kmalu
smo peš, več kot deset kilometrov, odhiteli
v dolino na Vransko. Ostali so seveda šli
v cerkev, sam pa sem sedel na >ketno<, ki je
privezana na cerkvi in igral. To je tista
>ketna<, za katero >Vranščani< pravijo, da je
tam v spomin na čase, ko se je Motničanom
polž skupaj z verigo utrgal in jim pobegnil
na Vransko. Menda jo je na ovinku pri cerk-
vi, kjer je tudi gostilna >Pri Štancerju< tolk
>pržgal<, da je vogal odnesel.
No, pri Slovanu je padlo še nekaj rund,
tako da sem skoraj omagal. Skril sem se pod
neki kozolec, pa ni bilo dolgo, ko me je eden
od starešin našel, potegnil iz denarnice kup
denarja, kar me je v hipu streznilo in veselili
smo se potem še ves dan in vso noč. To je
bila moja prva ohcet.
Spomnem se, da je bil godec vedno prvi za
mizo in jo prodajal prihajajočim svatom. Ko
je vso prodal, pa je imel še vedno to pravico,
da je lahko na vseh štirih vogalih mize jedel
in pil, sicer pa je bila zanj pripravljena
posebna miza. Šranganje je bila vsakdanja
zadeva na takšnih ohcetih in fantje so bili
včasih kar »ostri< pri svojih zahtevah. Na
eni, kjer so bili svatje slabo pripravljeni na
vprašanja, je bila cena za nevesto visoka.
Šrangarji jih niso pustili naprej, svatje pa so
grozili s policijo. Eden je celo rekel: >Pobi!
Ste jo prej imeli, jo še pa zdaj imejte.< No
takrat so pa malce popustili.
Med igricami, ki smo jih pripravljali, je
bil zelo priljubljen >špegu<. Deklina je na
primer sedela na stolu z ogledalom in fantje
so se zadaj >postavljali<, da jih je punca
opazila. Če ni bil pravi, če ji ni bil všeč, je
ogledalo obrisala, če ji je bil po godu, pa je
pokimala in skupaj sta zaplesala.
Če sem videl, da se kakšen >nazaj< drži,
sem ga običajno izzval, da mi je prišel za
asistenta. Recimo, da sem bil župnik in za
>kateder< sem uporabil izzvano osebo, kateri
sem na glavo poveznil hmeljski škaf in ga
prekril z belim prtom. In ko sem držal pridi-
go, sem tolkel po >katedru<, da je odmevalo
kot >hudir<.
Včasih, ko nisem bil dovolj pazljiv, so mi
pa harmoniko ukradli. Potem pa sem jo
moral nazaj odkupiti, ali so mi >abcigali<,
denar pa je šel za kuharice.«
Franci nam je ob našem obisku pokazal
harmoniko, na.katero je vsa leta igral. Lu-
basova iz leta 1937 je, vendar je precej raz-
glašena, kar se vidi, da zadnje čase bolj
poredko vidi veselo družbo.
EDI MASNEC
Ena iz Franclovega rokava
Mici je umrl mož. Ko je nekega dne plela
njegov grob, jo je po bedrih požgečkala ko-
priva. Odskočila je in rekla: »Ja Janez, ti si
še pa vedno tako navihan, kot si bil včasih !«
Št. 5 - 3. februar 1994^