Poštnina plućnu v gotovini Leto LXIII., št. 55. V Ljubljani, v petek 7. marca 1930 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inscrati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inscratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. £fuh1fana slavi mAđ&sm9 Masarvk častni doktor ljubljanske univerze — Razsvetljava gradu in svečana akademija — šolska mladina se klanja Masarvku — Proslava na univerzi LJuDli »na, 7. *ivrcs. Ltjiibljana vč**ra.i iti d-ui^s nahaja v znamenju svećiue proslave SO^tnicc rezidenta ĆSR T. u. M a s a r yk a. čc&ko-in^oslovenska Liga ljubljanska ie s svetovanjem Sokola Ln ostaliii Hnbiianskćii kue-turnih organizacij na naravnost JWXL način pripravka in urcdi'Ia vspo-ed jubilejnih stevnosti v slovenski prestoiici Zc včeraj v prvih popoldaJTskiih urah so r.e lihj'hlknstk. ulice odede v narodne zastave, tu in tam je zaviihrala tuidi zastava bratske češke republike. Zvečer ob 7. se je vrSla slavnostna razsvetljava ljubljanskega cradi, s Katerega so istočasno doneli svečani afccdi rmizžke dravske divlje. Ve&ka množica ljudstva je polnila ulice in občudovala bajna prizor. Svečana akademija Svečani interni del proslave se je iz/ršcl snooi s (posebno akade-mi'jo v opernem gledališču po že obavljen em programu. S'av-nostno razsvetljeno opero je do zadnjega kotička napolnčila na«j.iizit>rane;iša 1'juibljanska publika v svečanih toaletah. V repreztmtu-cijskšh ložah so bili navzoči zaj-frnprrflki vtejj cavilm-h isi vojaških oblasti ter kulturnih .-,r-canizaci'j s svojimi damami. O-d tijliovni'št-va pa je bil navzoč odmota nravosKvni prota g. Janković. Kot zastopnik češkj.:)-vaške republakc ie prisostvoval r*sn«-*„ j v posebni, s preprogami lopo d okori rani loži, eeškostovenski konzul g. dr Fra ittiok Resi. Operni orkester je odli'čuo zasviral uverturo Smetanove »LUbušec ter vzl'c svoji, za ta glasbeni biser šibki zasedbi c*o-segel velik umetniški vtlsk. Mešam zbor Glasbene Matice je nato zapel čsl. h;»rrjno. Slavnostni govor je 'mej predsedaiik Češkoslovaške - j-ugoslovenske lige g. dr. Albert K r a m e r ter j" kratko, a duhovi to in toono označil iiitbila>rjev večni hćstoračrbi pomen za češkoslovaško in ju'50-slovensko svobodo ter za miselni im nravstveni prerod obeh bratskih naiodov. Govor je bil po obliki in vsebini vzorno sestavljen ter ie napravili globok vtis na občinstvo. Živo sliko pred soho Masar^-k<.vo ie aranžiral sc. akad. sl&ar V a v p o t i č. Slika je predstavljala slogo češkoslovaškega in jugoslovenskega naroda in vseih njunih slojev v izrazu zahvalnosti velikemu R&f-larju. Nato se je 'rzvaja^o II. denanjc op-sre »Hasagiindce«. Nov !e '"»:! g. Gosto v r?il$ kadija. Zunanrie jako ugodna .pojava, a s'a-sovno nerazipoložen in v :~rj .-zasidran, Je simpatični tenorist začs6n% stoii! vse, kar more. da je o.njgočll predstavo. Končno so dati prvo dejanCe »Prodar c neveste« z uverturo, ki je bila odsvirana odlično. Tudi dejanje se je v spi o: nem izvajata jako animirano in se je z last. odlikoval g. B e t e 11 o. Tako je poteflcla akademiia vseskoz dostojno in s'avnost! primerno. hunec v zapovedi: Ne upiraj &e zlu!, s čimer jc bila izražena neka pasivnost, s katero so Rusi svojČas premagali Napoleona, ko so se umikali pred njim v zaupanju na nepremagljivost svoje ogromne zemlje; zato je Tolstoj končno lahko zavrgel celo sam današnji pojem države, ne da bi bil spravil v nevarnost samostojni obstoj ruskega naroda. Drugače Masarvk, ta zastopnik državno nesamostojnega zapadnega slovanstva, čo:-ki deželni in državni poslance je prvikrat obračunal z Avstro-O grško, ko je v delegaciji grajal upravo Bosne in Hercegovine, drugič, ko je razgalil Pred vsem svežom avstro-ogrsko diplomacijo, ki je dolžila hrvatsko - srbske politike v monarhiji zvez s Srbijo, a njo samo hotela zadeti s ponarejenimi listinami, tretjič pa v svetovni vojni, ko ji je zadal smrtni udarec. Slavnostni govor o Masarvku je zaključil dr. Lončar z besedami: In sedaj še vpra- V Unionu Danes ob tri četrt na 9. se jc vršila v Unionu proslava Masarykove SOletnice za višje razrede ljubljanskih srednjih šol. Unl-onska dvorana je bila natlačeno polna dija- j kov in dijakinj ter profesorskega zbora. Proslave se je med drugimi odličnimi gosti udeležil tudi češkoslovaški konzul dr. Rosi. Govor prosvetnega šefa dr. Lončarja Slavnost je otvoril pevski zbor UJfJ s himno *Kje dom je moj« rod vodstvom dirigenta Srečka Kumarja. Šef prosvetnega oddelka dr. Lončar je imel nato slavnostni govor, iz katerega posnemamo naslednje glavne misli: V današnjem slovanskem svetu sta mogočno vplivali na svoje sodobnike dve osebnosti: Tolstoj na vzhodu in Massryk na zapadu. Sorodna si duhova: oba g'cboki verski naravi, zato iskalca Boga; oba neizprosna izpovedovalca resnice, zato ru-šilca malikov — Tolstoj umetnik, Masarvk znanstvenik. In vendar je med njima osnovna razlika, izvirajoča iz značaja njune zemlje in njene zgodovine. Tolstoj je bil sin Rusije, te ogromne zakladnice ljudi in živeža, ki je dVžavno samostojna. Zato je Tolstoj — storil jc to v poznejših svojih letih — lahko zavrgel ; znanost in umetnost ter se udal samo ver-■ki misli, ki je dosegla pri njem svoj vr- I ziasti Čehov in Slovakov. Masarvk je poosebljena aktivnost, ki je potrebna posebno malim narodom, da si pribore svoj prostor na soincu. Zato je Masaryk poleg poudarjanja verske misli obenem vnet spo-znavalec znanosti in umetnosti, s katerima dokazuje majhen narod, da je sposoben m tako vreden samostojnosti; zato je Masarvk proti tistemu nasilju, ki napada, a zagovarja upor zlu po potrebi tudi s silo, kadar se kdo brani pred napadi drugih, ker je v nevarnosti, da zgine s površja zemlje. Za male narode vsaj pri današnjem mednarodnem položaju ni mogoč Tolstega nauk pasivnosti; ž njim bi najbrž danes ne bilo češkoslovaške države, ki je sad Masaryko-ve aktivnosti, a tudi postanek naše države jc v tesni zvezi z njegovim imenom. Dr. Lončar je nato obširno razpravljal, iz kakšnih prvin je sestavljena Masarvko-va osebnost: Masarvkov življenjepasec dr. Herben je dejal o njem, da mu je dalo s!o-vaštvo ognjevitost in vztrajnost, odpor proti sanjarenju, slikovitost govora ter tisto nezlomljivo voljo, ki ji ni bilo enake v vsej češki zgodovini XIX. in XX- stoletja. Njegovo življensko načelo je postalo: biti svoj za vsako ceno, neglede na soglasje ali nesoglasje drugih ljudi. Razpravljajoč o Masarvku kot srednješolcu, viso-kosolcu in slednjič vseučiliškem profesorju je omenil, kakšen ogenj v strehi je nastal že z njegovo prvo knjigo o samomoru. Kakor nekdaj Sokrata, so ga tožili duhovniki in posvefcnjaki pred cesarjem in vlado, da runi vero in pohujšuje mladino. Nekoč ga je tudi zaman tožilo pred sodiščem 308 čeških katehetov. Dvakrat je stal Masarvk skoro proti vsemu narodu: prvič, ko je obnovil vprašanje glede pristnosti tkr. kraljevo-dvorskega in zelenogorskega rokopisa, drugič pa, ko se je zavzel za Žida Hilsnerja, obtoženega ritualnega umora. Masarvk je skušal dati vsemu narodnemu udejstvovanju novo simer, ki jo je imenoval realizem. To je bilo načelo in način dela: boj praznemu navduševanju, oboževanju preteklosti in precenjevanju samega sebe; stvari je treba spoznavati takšne, kakršne so m jih izboljševati z izobrazbo in nravnostjo. Navajajoč Masarykove poedine večje in manjše spise je dr. Lončar naglašal, da z njimi še ni bila izčrpana Masarykova znanstvena delavnost: veliko in globoko je mislil tudi o usodi češkega naroda. Kot mlado- šanje, kako je zmogel Masaryk vse te boje in naipore svojega težkega življenja. Njegova telesnost nam daje samo delno razlago — glavni del razlage nam (pove okolnost, da je Masaryk glasnik abstinence in sporta (sam je Sokol - telovadec in jahač), ki živi trezno in zmerno, da si s tem ohrani krepko telo za krepko dušo. Draga mladina! Masarvk ti bodi vzor, kako je dajati prednost duhu nad gmoto in kritičnemu razumu nad praznim čustvovanjem; vzor kako je v pravem razmerju združevati um in srce v krepko volio, ki pridobiva dobro in odstranjuje slabo vedno in povsod v vseh življenskih prilikah. Češkoslovaški konzul dr. ReSi se ie prisrčno zahvalil za vnesene misli prosvetnega šefa dr. Lončarja in dijaštvu za polnoštevil-no udeležbo. Intimno slavnost ie zaključil pevski zbor UJU z narodno pesmijo. Na univerzi Ob 11. dopoldne se je vršila proslava Masarvkove SOletnice tudi na univerzi. Dvorana, kjer se jc vršila proslava, je bija lepo okrašena. Sredi zelenja in rož je stala Masarykova podoba. Akademski pevski zbor je zapel »Staročeškc« pod vodstvom dirigenta g. Marolta. Rektor dr. Dolenc je imel kratek nagovor, v katerem je pozdravil bana ing. Serneca, d:ivizijske-ga generala Tripko\nča, dr. Pleinerta z vsemi člani konzularnega zbora, med njimi zlasti dr. Resla, škofa df. Jegliča in dr. Rožmsna, župana dr. Puca, predstavnike uradov in korporacij, venec narodnih dam z dvorno damo Tavčarjevo na čelu, častnega doktorja ljubljanske univerze dr. Ma-jarona, vsakega in vse, občinstvo, zlasti pa našo akademsko omladino. Govor vseučiliškega profesorja dr. Ozvalda Zatem je imel veeučiliski profesor dr. O z v a 1 d slavnosten govor, v katerem je orisal Ma prvega državi; ana« ali preži-denta češkoslovaške republike. > Tomaž Masarvk je bil rojen 7. marca 1. 1850. v Hodoninu na južnem Moravskem. Po svoji narodnosti je torej Slovak. Oče mu je bil kocijaž, a mati služkinja. Preden je Masarvk stopil kot 15 letnik v I. razrel nemške gimnazije v Brnu, se je učil kova- šlva. Kol dijak se je z veliko vnemo poprijel raznih jezikov, poleg onih, ki jih je za-htovala gimnazija, tudi ruskega, }x>ljsk»^;i in francoskega. Z 32 leti je napravil zreloe'.-ni izpit, nakar se je vpisal na filozofsko fakulteto dunajske univerze. Po sedmih semestrih je bil 1. 1S76. promoviran za doktorja filozofije na podlagi kritičue študije o Platonovem pojmovanju duše. L. 1S7S. Se je na. dunajski univerzi nabili ti ral ua temelju duhovito zasnovane monografije »Der Selbstmord als sociale 3Ia>*cn-erscheinung der Gegenvvart«. Masaryku se je samomor že iz mlada zdel nekaj strahovitega. Običajni argument, češ, da je samomorilec duševno bolj ali manj bolan človek, Masarvka ni zadovoljeval. Iz takega argumentiranja Se namreč 6amo od sobe rodi vpraianje: Zakaj pa je v novi dobi toliko ljudi duševno bolnih? Masarvk opozarja na to, da ima odbito sedanji ustroj gospodarskega reda silen vpliv na duševno stanje poedjnca in družbe. Neprestano, napeto razmišljanj^ o tem, kako bi se dalo čim več zaslužiti in dobiti sredstev za lagodno življenje, grozničava dirka od ene iznajdbe do druge, hkstno izkoriščanje raznovrstnih izsledkov moderne tehnike, pohlep po uživanju — vse to življenje ne prinaša danes Človeku miru in zadovoljstva, marveč ga razburja, izčrpava in ubija. Labilno duševno Manje pa ima svoj veliki zgodovinski vzrok: boj norega svetovnega naziranja s starim. Moderno polovičarstvo in praznota je glavni vir samomorilni maniji. To polovičarstvo in praznota pa sta v veliki meri zakoreninjeni v sodobni ireligi-oinosti. L. 1882. je bil Masarvk pozvan za izrednega profesorja filozofije na univerzi v pra-gL Kot profesor pa .Masarvk ni bil suhoparen teoretik, ampak hkrati genialen »ifitPlj in roditelj akademske mladine. L. 1SS5. je obelodanil delo »Temelji konkretne logike<, to se pravi stvarno uporabljene in n« abstraktno splošne logike. L. 1S90. je bil Masarvk izvoljen za državnega poslanca. Masarvkovo politično udej-stvovanje višjim krogom ni bilo všeč in tako se je zgodilo, da je bil Šele 1898 imenovan za rednega profesorja. L. 1895. je izšla Masarvkova knjiga »Ce-Ška otazka* (češko vprašanje). Vprašanje vseh vprašanj, ki je stavljeno malemu narodu, se glasi: Kako postanem velik? Kako se dado iz naših majokeuih razmer ustvariti razmere, ki bodo imele svetoven format? Edinole s pošteno in vestno kulturo do-veske osebnosti, to je tako, da se ljudem resnično vzbuja v dušab čut odgovornosti, čut ?a«ti in pa smisel za resno delo. L. 1913. je Masarvk objavil svoje veliko delo »Russland und Europac v dveh obširnih knjigali. So to globoke soeiološko-filo-zofsko študija o ruskem niistično-apokalip-ličuem pojmovanju zgodovine in verstva, ki jim je miselni potek ta, da sta Rusija in Eviopa dvojo duševnih svetov ali struktur, dvoje docela različnih načinov, kako si lahko usmerjen do eveta in življenja. Med vojno je Masarvk v inozemstvu, osobito iz Londona, z veščo roko vodil protiav-strijsko propagando. Ta, najviharnejši del svojega življenja je Masarvk kot nekakšen dnevnik objavil 1. 1935. v obširni knjigi »Dio WcIrrevoIution<. Ko so velesile po svetovni vojni priznale češkoslovaško državo, je bil Masarvk \A. novembra I. 1918. izvoljen za prvega prezi-denta nove republike. Platon, oni božanski Platon, ki je že pred več ko i!000 leti veliko razmišljal o državnih vprašanjih, je izrekel besede, da bo šele tista država prav urejena, v kateri bo vladar filozof. In takšen po Platonovih vzorih in nazorih ukrojen vladar se mi zdi Masarvk. Saj je vendar njegOTa državniška miselnost izrazito pedagoška. Najlepše pač to izpričujejo tiste njegove r poslanice«, ki jih pre-zident Masaryk od Časa do čaxsa naslovi na češkoslovaški narol in ki so podobne pastirskim listom, s katerimi ee cerkveni poglavar obrača do svojih vernikov. Zanimiva je poslanica, ki jo je prezident Masarvk za novo leto 1922 naslovil na češkoslovaški narod: Predvsem drugim pravi v tej poslani«-! Masarvk, nam je treba novega, poštenega uradništva. Nujno je treba novega duha, novih metod, novega znanja in nove izobrazbe. Demokracija ne more izhajati brez sposobnih, izobraženih in jakih strokovnjakov, Je-lavcev, voditeljev. Take besede je Masarvk uradnikom za novo leto zapisal v nlbum. A do širokih ljudskih vrst se obrača Ma-saryfc v tej poslanici z opozorilom: Politič- na izobrazba v*eh volilcev se mora poglobiti, ako naj naša republika dela politiko, kakor jo zahteva čas, zares kulturno politiko, To se pravi, da ima vso javno življenje sloneli na etičnih temeljih človeštva in pa na idealu pravičnosti. Ti temelji morajo biti vsem strankam in frakcijam skupni, sicer M družba drobi ter nastane neploden medsebojni boj strank in strančic. koterij poedin-ca; taka družba postane plitva, surova in nič kaj prida. Kulturna politika pomeni, da ima ta vlada in parlament skrbeti ne samo za uspešen razvoj gospodarstva in finanono-ga reda, ampak tudi za procvit znnstva, filozofije, umetnosti in verstva. Propad treh velikih držav: bivše Nemčije, Avstrije in Rusije je mislečemu človeku dovolj svarila, r Rektor dr. Dolenc se ie zahvalil d". Oz-va'jdu za njegov preK'*as.Ui sovor o Masa-ryku, na kar je izjavil, da ie umverzitetnl svet na svoji včerajšnji seii na prelk v. filozofske fakultete podelil prezidintu Masarvku v znak prlzuania za -'unovno preoblikovanje našega naroda častni doktorat \V lozofije. Sprejeti sta l>:li na to posdTavni brzojavki prezidC'iKu Masarvku m kral.u Aleksandru. Akademski pevski zbor je zapel češkoslovaško in našo državno himno, nakar se je čefltoafovaški konzul Jr. Resi zahvalil rektorju dr. DotalC4 in Jr. Oz-valdu za prisrčno prireditev in z-i slavnostni govor. Recepcija na čeho-slovaškem konzulatu Na češkoslovaške ti k::uu.'atu jc danes vršil svečan sprelsn. V vpis:*o kn.'ito so se vpisali predstavniki vseh civilniih m vojaških oblasti, prruVavir.ki mestne irb-čine. Jugoslovensko - češkoslovaške lis«*. Sokola, raznih dru.csh nacionalnih organizacij, pa tudi inno£>štev:tm privatni so tem potom izročili svoie čest^ke pre7:den-tu Masarvku k nic^ovemu SO. rojstnemu dnevu. Pred posle>pjera)o prtd^ konzulatom, pa je p/irj;alr> prezidentu Misa-rvku in bratskemu č^sk>slovaskemu narodu viharne ovacije. Proslava v Beogradu Beograd, 7. marca. Povodom proslave SOletnice predsednika CSR Masarvka objavljajo vsi beograjski listi dolge članke o njegovem življenju in o zaslugah za slovansko stvar. Snoči j a po beograjskem radiu govoril odpravnik poslov češkoslovaškesa poslaništva dr. Vokač na pobudo JĆL v Beogradu o življenju predsednika Masaryka ter poudarjal, da ima le malokateri smrtnik srečo, doživeti v svojem dolgem življenju toliko borb in uspehov kakor današnji jubilant. Danes ob 11. dopoldne se je v Narodnem gledališču vršila slavnostna akademija na čast predsedniku Masarvku. Na njej je zastopnik imnanje^a ministra dr. Kosta Ku-manudi imel govor, v katerem je opozarjal na važnost dejstva, da mali narodi ne zaostajajo za velikimi v sodelovanju za višje cilje človeštva. Ves problem malih narodov jc v tem, da delajo več nego ostali. V teh besedah pred.sednika Masarvka je označen ves njegov program. Namen skrbi za narod ie predvsem v tem, da narod ne zaostaja, da si ustvari svoje mesto v dmžbi drugih, da se povzdigne v prve vrste in da postane seodločujoč faktor v svetu. Sredstva za dosego tega so edino v delu, v neprestanih ■naporih. Ta sredstva morajo izvirati iz istega vira, iz moralne čistosti in resničnega prepričanja. Vse to je bilo poosebljeno v Masaryku, ki je znal s svojo strpliivostjo in neumornim delom realizirati ideje. Nato sta še govorila prosvetni minister Boža Maksimovič ter odpravnik poslov češkoslovaškega poslanašh'a dr. Vokač, s čemer je bila aJcadernija zaključena. Na akademiji je tudi sodelovalo pevsko društvo ^Obilic«, ki je zapelo več nacijonalnih pesmi. Zvečer bo v Narodnem gledališču svečana proslava Smetanove ^Prodane neveste«. Masarykova ulica v Sarajevu Sarajevo, 7. ma*ca. ."arajevsk; občinska svet je na svoji svečani sedi v proslavo SOletnice prezideirta Masarvka imenova' po njem eno najžepšjfr sarajevskih ulic. Stran 2 »SLOVENSKI NARODc, dnt 7. marca 1930 Stev 55 Vsa češkoslova^a republika se klanja Masaryl VefičMtne maniTestacifc po vsej državi. — rti prahreer vsa čsL m&L — Splošno državno in nerodno slavje Praga, 7. marcJL Prvi teden meseca marca je potekel v Češkoslovaški v ^diki ariva^noati. Vse žrv-ljenje je bilo v znamenja priprav za proslavo 80 letnice predsednika českosknra-ake ropohHke g. dr. Toeae Maaarvka. Danes je v resnici narodni praznik, ker vse prebivalstvo CSR pozdravlja svojega predsednika. Enockišnost v priznanju in hvaležnosti nasproti predsedni-u ČSR se je jasno pokarala in manifestirala v senatu in parlamentu ob diskusiji, preden je bil sprejet specijalni zakon, s katerim se izreka priznanje predsedniku republike za njegove narodne zaakrge. Cule so sc besede največjega priznanja tudi od nemških naći jonalistov in med imeni poslancev, ki so ▼ zbornici predlagali načrt tega specijalne-£a zakona, s katerim se izraža najvišja čast, ki jo more dati državljanu zakonodajno zastopstvo so najbolj znana in spoštovana imena. O priliki proslave Masarykovega jubileja je prišlo do splošnega pomirjenja in je padel predlog, da se dr. Masaryku pokloni jubilejno darilo. Ker je znana predsednikova nagnjenost k podpiranju vsakega intelektualnega humanega in kulturnega pokreta, ker je znano, kako predsednik trpi. kadar ne vidi možnosti, da bi pomagal dobrodelnim društvom, zavodom za vzgojo mladine itd., je češkoslovaški parlament sprožil srečno misel da da predsedniku republike na razpolago fond 20 milijonov čsl. kron, da bi nio-jrel uresničiti svoja plemenita nagnjenja in tiSvati v sreči drugih. Od vseh strani prihajajo dobrodelni prispevki, ki bodo še povečati Masarvkov jubilarni fond. Veliki denarni zavodi in industrijska podjetja tekmujejo z delavci, ki žrtvujejo del svojega zaslužka v plemenito svrho, da pokažejo svojo vdano* t bi ljubezen do predsednika Masa rvka. zjv fcenje t Češkoslovaški je dobilo zadnje dni čisto vsoievrstno podobo. Prirejajo se rrrnogobrofoe jame manifestacije, vse t znamenja simpatij do sivoiaseia predsednika. Ce&otova&a vojska je prostertta 80-Iefctico srojeca vrnornega šefa s sijajnim nizom vciikih parad. V predsednikov dvorec na Hradčanin so jeli prihajaš« mnogoštevilni posetnjki, da počaste Masarvka. V vsej državi so organizirana mnogoštevilna predavanja o žrvijenin in dela predsednika dr. Masaryka. Prav tako ie prirejenih kakih 100 -gledaliških predstav, koncertov m razstav na čast ra v proslavo predsednika republike. Osnovane so nove knjižnice ra razširjene stare. Do mala vse šole, ki so bile v poslednjem času zgrajene in raašrrjene, bodo nosile ime narodnega osvoboditelja dr. Masarjrka. Treba je poudariti, da so oblastva m državna uprava ukrenila vse, kar je bilo v njihovi moči, da napravijo ta nacijonaJra praznik čim bolj sijaoen. Tako so obmejne straže in carinks4 stražniki na predvečer proslave iluminirali vso češko mejo. Razen tega so vojska orožništvo, sportska društva, Sokoli m skavti priredili celo vrsto športnih manifestacij. V knjigarnah se je pojavilo kakih 50 raznih del v českeon. slovaškem, nemškem m madžarskem jeziku, ki so vsa posvečena proslavi Masarykovega jubileja. Okoli 100 književnikov novinarjev in častilcev predsednika Masaryka je objavilo v časopisih in dnevnikih, ki so glede na to proslavo izšli v specijalnih izdati jih. članke, v katerih poveličujejo in izražajo priznanje velikemu češkoslovaškemu državniku in rodoljubu. Danes je vsa Češkoslovaška republika na nogah, da počasti svojega zaslužnega predsednika in tako dokaže trdno voljo, ohraniti nedotaknjeno delo. ki era \e zasnoval. (A A.) Velik potres na Slovaškem V zapadni Slovaški je snoči hud potres povzročil veliko škodo. — Viharju jc sledil potres, ki je obseg katastrofe še povečal. Praga, 7. marca. Nocoj ponoči jc zadela zapad.no Slovaško huda katastrofa. Malo pred polnočjo jc vrglo prebivalstvo iz posteHj strahovito bobnenje in srrnerrjc, ki g/a je spremljal silen orkan. Med bBsfeotn in gromom se je odtrgal oblak in strahovit naliv je v hipu izpre-menil ceste in ulice v deroče potoke. Ko se jc neurje nekoliko poleglo, sc jc naenkrat zamajala zemlja. Nastal jc potres, ki jc bil tako močan, da so popadale v staaiovanjili vse slike s sten in se je prevračalo pohištvo. V vsej zapadni Slovaški jc Ic malo hiš, ki bi bile ostale povsem nepoškodovane. Skoraj na v«5eh hišah so se ponršili dimni"*'!". Potresu je sledil nov orkan, ki je razkrival strehe. lorrwl drevje *n naprav?! ogromno škodo. Najhujše je prizadeto mesto Trnava, kijcr se je porušilo tudi več hiš. Med prebivalstvom jc zavladala taka panika, da so tiudje kljub silnemu nalivu v samih srajcah bežali na ulice in iskali zavetja v kleteh. Mnoffo Ijaidi se je zateklo v cerkve. V trnavski sinagogi, ki ie bila nabito polna, se re opokioči pričela molitev, ki je trajala vse do ratiesa jutra. Davi se je nebo zjasnilo in nastal je natfeipši da?i. Š&odo. ki sta jo povzročila potres in neurje, cenijo na več rrri-lijorhov. Povodenj v južni Franciji pojema Ogromno škodo bo mogoče šele po tednih preceniti. — Mnogi krap popolnoma porušeni. — Število človeških žrtev še ni točno ugotovljeno, vendar pa je izredno veliko. PRAVI SnjČ ur : FRANCK: vedno odlična kakovost Deset let Orkestralnega društva Društvo je priredilo doslej 37 koncertov. — Kronika društva. Pariz, 7. marca. V višje težečm k-aj+h jasne Francaše se je začela voda danes oo-lagocna odtekati. Šele sedaj bo ioo*ry,6e priče* z odsfrranve vanjam razvalin. Pdkazaio sc jc. da so /lekatore vasi povsem ::♦;-<} c-in-ric. Od mnogih vasj je ostalo le nekaj hiš. večinoma pa jfli jc do ooiovice ani-čes»fo. Odstranjevanje razvalim bo trajalo mnogo tednov m šele potem Uc mogoča ij^*ovrtš točno število žrtev, ki J m ie jahte va4a katastrofe. V za/padnj ^ranoui naval vode še ni odjenjal rn r-?ka Garonoe še vedno narašča. Na «sv-m r»brež;u Oa-rorma je poplavljenih oteog 1500 haš. Najhuje je prizadeto mestece Sarsac, ki je skoraj popolnoma razdejano. l:airo v tom krajo je porušenih nad *00 hiš. Mootaoban, 7. marca. Po sedmjih ugotovitvah znaša število snrrmih žrtev v tamsfci ck*"rt] 400 do 500. M nos d trupe i še teži pod rao^almatrrri. Vlada jc izdala najstrožje odredbe, da 3« prepreči rapsnfe. Več tfudr ie zaradi prestaneja strada obolelo. V Moissacn je iz.?ii>ik> ž v ljenje 150 ose£». V VSaBemum je že ,rd nedelje 50C Ledi odrezani od osfatega sc^ta. Nesrečneži so brez hrane. Vse brzojavne in telefonske zveze so prekanjene. Zvezo med posamez-nmr? kra^l vzdržujejo z letali Moiitatiban, 7. -narca. Nevarnost povodne* je mtraifa. V B^ordrmn so pričeH ptoV ra«ts poškodovana poslopja, števila ^TtrtnJh žrtev znafei doetei v Montatibanti 5. V AJbiasu sta dva i:wtva, v Frtmeuvu S m wQBDQ 15 mrtvih. Bontoan*. 7. manca. Včeraj je ogromna množica opatsovaia nKzfoesneJe vode reke Garoone, ki prmašašo s seboj najrazličnejše stvari. PoJožaj v gorufcm tokn reke je zelo kritičen. Peka je že poplavila ceste ki hiše. V vasi Isie Sain* Oeorees so morali prebi-vaka zfcežati na strehe, Mer pnčakniejo pomoči. Snoči je b8 ves promet med Borde-OhMacotn prekinien. Pri Cambe-m je v« pokrajina pod vodo rn fe bilo pre-Mvafetvo prisUJeoo fagwflW biše. V nekfh krajih sesa povodenj do prvega nadstropja. Vsi mostovi prefco refce Garomte so nerabni in Tveze med obema bregovoma preki-nšane. te. MoatpelSera poročajo, da se ie aiapal ntŠBEŠko ifrnflfai Bruseij, 7. marca. Rdeči križ Belgije je poslal francoskemu Rdečemu križu sožalno brzojavko zaradi katastrofe, ki ^e zadela južno Francijo. Bruselj. 7. marca. Belgijska vlada je izrazila francoski vladi po svojem poslaniku v Parizu baTonu de Gaftieru d' Hestroy svoje simpatije težko prizadetemu prebivalstvu južne Francije. Pariz, 7. marca. Na včerajšnji seji francoske zbornice je ministrski predsednik Tar-dieu izjavil, da je bil kredit za poplavljene v južni Franciji zvišan od 30 na 50 milrjo-nov frankov. Vlada bo dovolila še drnse kredite. Nadalje je Tardiea obvestil zbornico, da bo poseal poplavljeno ozemlje r>redseo>rtk Doumersne. Inspekcijsko potovanje savskega bana Zaereb ■ n»rca. č. Ban savske banovine dr. ^r*oiv»ć odWe v kratkean na novo inapek-erisk-o pnrtrnt«>c. Nftjbrže ortpolmJe 23. t. m. r Oddaja elektrarne v Vel. Bećkereku v najem Vel. BečkeTek i, marca č. MiM mestna oberna je izročila mestno električno centralo inozemskemu kon^roiju Wert & Comp. za 50 let v najem. Na ozamJ.ki mestne občine ima po pogodbi samo ta elektrarna pravico dobavljati elelrtrični tok. Konzorcij bo plačeval mestni občini 650.000 r*n nafiemnine na leto in mora dobavljati mestu električen tok po znižani ceni. Banska uprava je poteč teh posojev zahtevate še, da mora elektrarna na ^akokratno zahtevo imestne občine povišati kapaciteto elektrarne. To rx>®odfao >rna potrditi še mi-nfsrrsrvo financ. Preprečen samomor mlade služkinje Osi ©k. ' marca č. Veronika PcrStc. 17-!e»a sobarica rz Osijeka, >e bdela v samomoniinvccn namena sikočiri v Dr*vo. V vo&\ečnjem treuutk-u sta i i cne!fno«o5ia aliUDon koraik sprenxwini*c cestflc /c^COTrce Or^a S^ark in neki bredar. Dokic Ic dofadb »K-'čt*: n-apa-d in so jo marali r»re/pe^ati v Prvi neuspeh Tardien-Jeve vlade Padi, 7 .marca. Dru£t Tardiec^eva vladi je doBvete snoČI svoj prvi poraz v zbornici. Na dnevnem reda je bila razprava o pupi aCmtm. Po podrobni raeprav« o dohod-k* je soctjaiisrščna sknpina prediarala n-premefflbe .nonašajoče se na znižanje davkov. Vlada se je vsaki iftoremembi protivila, vendar pa je ostala pri glasovanja v manjšmL Za sotijabstični predlog ie daso-vak) 309, proti pa 262 poslancev. Poraz v jade na ne bo imel teijii patUMl posredne, ker ni MU stavljena zaupnica. Vsekakor pa se iz te?a vkS, da tndl drnja Tardieujeva vlada ne more računati na trdno večino m da je povsem odvisna od razpoloženja posameznih poslancev. Današnji socnalislični Bsti prtpisnjejo ^erajšnjemn dasovanju veliko važnost in naglašajo, da je Tardieujeva \1srda na vse zadnje vendarle odvisna od naklonjenosti in nenaklonjenosti socijaliMov. Preiskava zaradi piratskega atentata — Sofija, 7. Ttan-ca. Včeraj je jlmjosJo-veosiki posfeaifk v Sofi^H s. Liuba Nešič po-setil z**na»Te*ga miTiisrra Darova te^r v fcnenu jueoslovenske vlade Tejlasa!, naj fctaib temn, da P5rot ne boada v oVnefao oono, izvrši preiskavo a zadnjem a*£ntatu mešana komisija, kakor ;o doloja srirjski sporazum. Bofears^a vlada ie ta pieclcs sprejela. Pocnirl^vo staHsjs jus?os!cvenske vlade, ki zarada atanUta v Prota ni ped-vsda n-fleakih os+rei^m koraklov, ^e napravilo na bolgarsko avnost ze!-3 dober vtis in tudi v Botsariji vedno ^li prevdaduje struja, ki se zavzema za mimo m prriatelj-sko sožatie med Boisarijo in Jtnj:;slav;jc. Mešana komisHa bo imenovana br^k.^e že danes. Aer oklub pristopi k SKJ Beograd, 7. rnar^a. Ae-oJdab »Nasa ki^ la< le imei sitioča sejo, aa kateri ie med d-Tusšm sJdenal. da pristjpi t vsema sv^imš člana k Sokole kra!tevtne Jaj?os!av3e. O tem je b9o danes obveščeno starešinstvo Sokola v posebnem pismu, v katera se nagJaša, da se bo na prvi prihoda:* slavni skupščini (Fzvršrla lađi »«>i*ecnemJ>a praven v tem smashi, da mara bi% vsak Ca« A:ro-škltrba »Naša krila c obenem član Sokola. Na letošnjem vsesokcJskern zlctn v Beo-eradc bo Aemo-khib yrgzrtimnl irfet w.i joisroslovensk* oivMh leta! ter naprosil za sodelovanje rudi če^oeiovaSko, pojfo&c in romunsko crvUoo fenkrtvo. Pravilnik k zatona o zaščiti avtorskih pravic Beograd, ^ - marea. MintaSer vo&pf+e Boža MaksffflMOTC je r«ofi »SltaSbese Novšne« tad« rafcoa a ahnni»nali ebfiavrit in zakon o boirticaiu aer pos)o*nat afjaaaaaaj ajfaaaajiPi neea sareaa fcra-He^nina Jnsoefan^a. Nov hrvatski mesečnik Zaajreb, nan. a. T-ufcjđfcal •Doaa* «avfM. a« fVTfć« ob koocm meaeca iiTn#aU*r-'*ansla Zr^nc, Ob-trrsko društvo, akađenlSć, društva srednie§o!cev >Preponod«, Na*>dna strokr.vna zveza, šišenski Sokol, KTob ^Vngfk; Ldruž?n;e rc-205*ovensk*h r.irod-»^i *;^i!:čarjev m bro-darje\r. Krajevna orran*tacija ].:5os.cvcn-sfcfli emfgrant>v in Zveza obrtno* zadra£. Drerstva. ki se mso eventualno Se rritla-slla. pa se rwće.*o ndeležfri Sprevod*, naj pridejo ob en Setft nt 7 na KVektv trs pred Mestei dom. — Sokol Šiška priredi ▼ soboto 8. t. m. v sakmn R citri lirfiaiisa slavnosteo akademijo v pnodhave 80 letnice predsednika Masa-r^4ra. Spored: otvoritAem sovor br. staroste, slavnostni srovor br. prosvjeta rja. če-3rosfovaška in jusoskrvenska hkrma (orkester Sokr.la I.) na«rtapi čranstva. naraščaja m dece. Začetek ob 20 — Orjem — Ljubljana. [>anes ob IS. se zberemo na Krekovem trsru pred -Slovensko banko■ za Masarvkov slavnostni sprevod. Vsa in točno! — Odbor. — Zveza obrtnih zadreg v Ljubljani pr .Tiivlia vse obrtne zadruge v Ljubljaind, da se po svojitti odposlanciili ndef^že slavnostne povorke ob prifekn Masaotove proslave. ZMraHšce ob en četrt na 7. zvečer pred delav-mco z. Radovana na Krekove:n trzn. Iz zemljepisa. — V Brazil Mi ste bili. pravite? Saj se vam pozna. Zagoreli s»te postteno. — Saj ni čuda. k?aj. v katerem sem bival, leži komaj dober kilometer od ekvatorja. — Proti severu ali proti iogn? — Prati severu. — Sen-'eda proti severu, kajti če bi ležal proti ju?ru. hi vas bilo solnce najbrž sestalo. Adam in moli. — Paoa, ali žro moli obleko? — Žro. — A1i so bffi moti na svetu že za Adama ? — BWi so. — .Ic res. da Adam ni imel obleke? — Res. — Kaj so pa moii žrli takrat? Ljubljana. 7. marca. V predvojni in vojni tralnps:a društva GlasWna Matice. Dirigenti od leta 1919. do danes: Karol Jeraj (1919—1923). Josip Michl (1923- 1924). L. M. skorja nc (1921—1925). Emil Adamič (1925—1026), Emil Adamič in L. M skorjam skuj n» (1926—1928). L. M. šfcerjanc r. Ivan Karlin. I stanorni člaoi. Ivan JHarin ml., rjred^ednik zbrvmio* TOl. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amarc-rdam 22.735, Bertri 13^3. Brv-se| 7.9067. B5id>«Tnr*5ta 9.9178, Car* 1004 4 a> 1097.4 (1095.9). Dunaj 797.13—S00.13 (798A31. London :75.ll—275^1 (275^1), Mcvyork 5A.47 do 56.67 (56.57). Parif. 221.SI. Praea Nt, Tr«t 295.ft5_.297.85 ( 396.85). INOZEMSKE BORZE. C uri h- 7. marca. !*tOg?ad 9.\2G2G — P*»-r!z 2u.?4. — Lond>n 25.1 V \'o*>o-. k 517.1S. — Bru^?li 72.75. -- Milan 37 Pa. — Berlin 123.45. >\vn) 72.S":. -- 5&fi*l 3 '.5. — Praza 15..>,3__— FVuoN*rT»CNra (X>.5. ~ Bnkarelta 3.07S, (Befosstttcci KOLEDAR. Danes: Tenek, 7. marca 1930. katoKća-n:: T«-ir.až. pratArrs.taAui: 22. febrnanja. Rveene^e. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: Gostovanje Te^rern-^cerjev rTrrje va-flc-. MS-t'TJ^i). Ki no Matica t Sn0B>S foo4. Kino Ideal: Zia^a mladina. Fian ZKD. Kioo Dvor: L.iabezcn ki»e«a Mco^§ikova. Masarvlcova proslava. Rokoborbe v 1'niomi. DEŽURNE LEKARNE. Danes: LeMJMk, Resfjeva oe^fta. Bohinc, Rtti-sfca ceftia. Iviui Kn«nian. tovarnar. Arcirst Praprotnik. ravnatelj. Andrej Sar a bon, veletrpm*e<-. Kran'* Golab. to%*amar. .lofio troree, trgovec-Ak>/TT, ^»llrg, trgovee Sodelujoč elani Rajde Oton Dremelj Albin. Der Aleksander, insr. Dorfer R.">be(rt-Fator Anton, (irošičar Milan. Gšnan Julij. Haeerar Slavko. IToffmann Emil, injr. Dirigent L. M. škerjane. Uamek Jelena. Dame k Štefanije^ I Tančic Avgust. Jeroneie LeopoVd. Karlin Ivan, dr. Karlin Mirto, dr. Kavelj Slavko. Krek Leon. Lexander Jnefp PeHot Avgnnt. Petrič Hinktv, in«. Pfcifer Leon. Planinšek Kari, ing. Piatner Jcerp, ing. Pompe Janko. dr. Pompe Leon« dr. Pampe Riha«l. Poaenel Emitrja. Prinčie Vladimir. Pappis Karel. Ropel Mirko, dr. Rneb Branio. Rnmpret Maka. 'uithi Božidar. Sever Stanko, šantel Safa. santel Voja. .-širic Pavel, sirca Emeet. Tominaek Gojmir. d**. Vrančić Henrik, inst-Vrtačnik Maks. Zaje Dra^o. Zale 7-aTko. Zebre Demeter. Stev. 55 »SLOVENSKI NAROD«, dne 7. marca 1930 Stran 3 Dnevne vesti — Na*j akademiki t ZHm. V ponedeljek ic pn-aaueft) s posebnim vlakom v Z*n ?40 »gosJovensfcm akademikov, udeležencev kongresa študentovske Malr antante, da si ofijodado tvornice znanega češke«''! vele-indostr^atea Bate. Na kolodvoru so jfc sprejela odlični zastopniki podfcfia T. & A. Bata z godbo. Po obedu v !edBoJe*h podjetja so si gos mažn Bati, ki se ie ves večer pog^vanal z rmrs o rjroMermli mladine in o stilih med študenti poedirrin držav. — Razpisana zdravniška služba. Razpisana ie služtoa okrožnega zdravnica v zdravstvenem okrožju ZgornJ Poijskavi s sedežem v Framu. Profete it treba vJožiti do 31. t. m. prt kr. banski up-avi v Ljuo- — Raztd društva. Ta~nr>uraško društvo >Sloga< v Bdzovifru ",*n Ljubljan? se ;e po sktenu ofoanesa zbori prostovoljno razšlo — Iz >Uradnega lista«. Uradna list kr. banstke uprave dravske banovine« St 37 z dne 6. t. m. objaviva pravilnik o brcapiačni *n znižani vožnji na železnicah m laijah v državni eksploataciji. — Iz sodne službe. Za sodniškega pri-pravrnka je imenovan diplomirani pravnik LiubomJr S t e f 1 n o v i ć. — Onim, ki sc zanimajo /a življenjepis prezideota Masarvka. Mrogi se zanimajo za življenjepis prve2:1 prezidenta bratske češkoslovaške repjblike in radi bi vede!' vse podrobnosti iz njegove?! plc*i\ nr.Miega ^vljenta. J«gosk>vi.-nsk-> - &B£kosS:vva5ka liga ie v LJubtjaui sicer izdaia liono brošuro o Mmtgjka <* .i:*sovi soiehvci. v kater: ic pa Ma-sarvko/o življenje samo kratko am&njcaa. Pa :adi ta brošura ie rame-njena samo ozkimi krogu, taka da ;e n; mogoče dobiti, °-ič na prr> ^očaran vsem, ki se zanimajo ?.\ Masarvkov živ >.njep:s, »Masaryfcovp Crtanka*, katero ie Izdaia Umetsriflka propag-rrnh Zvočni film Triurni slovanske pesmi! Kozaška pesem Pride! Pride! — Vsi lastniki motornih vozit, ki ma;o ista prijavljena or upravi polt: i je v L: ubijani, se pozivajo, -'.i dvignejo pri upravi polftcije v L&rbflftcu, soba št. is. nove cvr-denčac tablice za svola trosila. Istočasno se morajo pri na ve lini oblasti izročati dosedanje evidenčne tablice — Telefonski promet na progi Guštan! -Dunaj. S 15. februarjem Je bfl otvor j en :e-lofatisja promet na progi Goštani - Dunaj r>o telefonskom vodu Maribor - Gradec. Pristobiua za navadno govorilno enoto znaša 3.45 zl. fr. ah" 37.95 Dm. — Prepovedane publikacije. Notranje nrinirstrstvo K prepovedalo uvažati in širiti v naši državi knjigi »Dre answirtega Politik Ser*veats<, ki je tešla v Berihiu. knjigo >Rabok Vagvonlk Mostanaig«. ki je ir?.a v PrfxKmrpe-šti. in rijmunski list »Voiuta Rana. m4«i«, ki izihapa v Temešvaru. — Razpisana slnžba pogodbenega poštarja. Pri pošti Škofjica >e razpisana služba rx>godbeT>ega poštarja. Prošnje jc treba \^ožrti na oblastno poštno brzojavno upravo v L*uWJjarii do 16. t. m. — Šumarsko - lovska razstava In slikarstvo. Na stsmarsko - tovsUoi raustavi. ki se bo vršila letošnje jeseni v nrostorth Uuft&ioTiskega velesejtna, fročern© pokazati tud*! unretnost. ki je vezana z gozdarstvom, posebno pa z lovom. Poleg starti, večkrat prav umetniško izdelanih in ofkrašerrib lovskim predtnetov bomo razstavili tudi lepe poicratftirsfce m živalske sflke, kipe in toto-gražkje. Koliko lepiđi motivov je v naših gozdovih in piamioaiT, kofoko krasarčh prizorov se nudlr zunafj v večno lepi prrrod* turista in h>\xw! Oba si želita prim^rnli slik in fo-tografili, k>i bi jnb za vedno spominjale na iKf, rižite v prirodi. MarsScateri sJov&nsfci sfffcac bo imei priJBko razstaviti take stike in bo naibrže med lovca m vetepofteslulld na«e4 pre.ie kupca za lepo stvar, kakor pa k-te drugod. Kdor pa še rw deftal ta3dh umo-tvotov. se mu nadi prilika, kaj prčnerne^a zasnova m' in rajzstavMi v l.HJb^jarrsfcem Zoo, ka se nahaja sedag v prostoriti vdesejma. kijer so razne živali vredne in primerne za tozadevni studij. S takim delom pa bi bilo zelo ustreženo tudi vodstvu razstave, ki bo pač gledalo na to. da okrasi raasUvni prostor s slikami, ki bodo neJkafl nuxHe iz umetniškega stališča in bodo tttdi pokra^n-s»ko in prirodoslovno pravilno fevedene. Vse tozadevne informacije dobite vsak dan v pisarni za priredatev štmrarsko - lovske razstave na velesenmu. — Predsedstvo mestne policije v Celin. Od 1. Januarja 1930 dektje kot samostojni urad Predstojništvo mestne policije v Celju. V5«govo območje se razteza na mesto Cei je in na kraje Gaberje, Za vod na, Breg, Sflcc m Lava občine Cefie okolica. V njegovo pri-s^ojTK>st spadajo posli, navedena v uredbi mrrnstra za notranje posle o ustroju m pod-roora preawi 775 mm, teriij>e-caftzra je 2fsašaja 4.2. Waflace, avtor romani »V:*-ta šzda^alcevc, ki fziiaja v niiem ILsta. je napisal veJceaiHLrvvo razpravi^o -a ta/nsivj Tutankamnove »srete — kti*.ain-j ten»-boiS, ker je Tntankanou ravao te dni zahteval svojo JvaisetD žrtev. 7S»etnega krda Westta»ryja. ^ranek prinaša pravkar raHSa 10. Številka »Rocnana*. t?dn:k »a vse, ki se d0bwa v vaen raficah za 2 Din. K9 — Nesreče in aetgpde. France M\i. — Na iriapca Vrbinca kz Lanisča se >e včeraj zvr-ni4o posekano dre\o in rmi težlio poškr»J -valo desno noeo. — Pri delu s*i je težko poškodovala levo oko dnioar'tca Ma. i ja LartgenwaJder iz Tegelnice pri Rudniku. — Vse poSikodovance s*3 prepeljali v bolnico. — Ugotovitev. Poročali smo pred dnevi, da je v Mojstra«! rzvršil sarnomor gozrI;»i čuvaj Tomaž Lakota m da je pokojni opetovano dejal, da sf bo končal Svltenie. Kakor nam poročajo. Lakota ni i* niScdsr zatrjeval. Živijepie si je končal v hipni duševni zmedenosti. — Velika poneverba. V Curugu je poli-c*ia aretirala žitnega trgovca Marka Katica, ki >e osumljen ogromnih poneverb. Več trgovcev je poRcifi prijavilo, da je Kal!c sicer preiel denar za žito. dobavil ga pa n:. Na ta način je baje oškodoval trfoves za iMtijmi dinarjev. — Sin izvršH samomor, ker se ie »nati drugič poročila. V Bezdanu so tiaSh" te drri obešenesa 151etnega hdapoa Josipa Kanisza. Samomor je rzvršiH zato. ker se je njegova mati drugSc poroaia. — Smrt pod vlakom. V pon^deHek -tovorni vlak pri Pakracu povozil seljaka Markoviča Ie Siratića. hj se ie iz BaJjeviuc wačal domov. Se^ak je bil! zkfa \n m cul prihajajočega vlafea. Stro.fCN'Od.ia :" sicer nesrečneža v zadmiem hipu opazil. ->a r.I irosel vlaka ustaviti. — Avtomobilska nesreča. Te dn< se Je pri Trebinju pripetila težka avtorrKrbdlsk: nesreča, katere žrtev je postal nI*J me-haniik Alija Kapetanovfč, dočim ic b9 šofer Musta»fa Kapetano\ič te3ko ramen. Nesreča ie baje nastala radi defekta v mo-torju. šoferja so pr epe N ali v bolni jo. k:er se bori s smrtjo. — Rodbinska tragedija r Somboru. V noči od **redc na četrtek ?e je v Somboru odigrala pretresljiva rodbinska tras:ediia. 61 letni trgovski potnik Nikola Sekulić in njegova žena sta si končala življenje. Zakonca, ki sta več let bivala na Dunaju. An nedavno preselila v Soinbor. Mož je bil zastopnik neke dunajske trgovine s svilenimi iadelki, ki je pa propadla. Zato sta zakonca živela v veliki bedi. V četrtek zjutraj so sosedje opazili, da Sekuiičev ni na spregled. To se jim je zdelo eumljivo. Trkali so na vrata, pa se ni nihče odzval. Končno so obvestili policijo, ki je ailoma odprla stanovanje. Pogled na spalnico je bil grozen. Mož je vieel med poete ljama, žena pa za vrati. Na naizd je polieija našla pismo, v katerem je bilo rečeno, da gresta prostovoljno v smrt Njuno imetje caj «e proda in denar porabi za dostojen pogreb. Zakont-a *ta imela v Somboru in Novem Sadu ugledne in premožne sorodnike, ki jima baje niso hoteli pomaga H. Še a deloranja trgovcev s dekleti Poročali smo nedavno, da je poticija v Su-hotici prijela prebrisan« z vodnico Julisko Lakatas v hipu, ko ae je hotela z dvema dekletoma odpeljati v Brod. Pob'eija jo je iaroeila eodičču. ki je uvedlo preiskavo. Ha dan so prišle zanimive stvari. Ugotovilo sc je, da je imela Lakato6eva izvrstno organizacijo in da so bile njene mreže razpredeae po vsem Banatu. Pri zaslišanju je odkri'.o priznala, da se že več let peca s trgovini z dekleti in da se s tem preživlja. Lastnik neke javne hise v Kuli ji je obljubil za vsako dekle po 500 Din, od drugih pa je celo prejemala več. Po nalogu sodišča je polieija razširila svojo preiskavo na vso Baeko in je v Novem Vrbasu. Kuli, Odžacih. Srbo-branu itd-, aretirala vec sumljivih tipov, ki so tudi prodajali dekleta ali pa vsaj posredovali. Aretirani seveda trdovratno taje krivdo, pa jim ne bo nič pomagalo, ker je Laka losova vse izdala in priznala, da je večina njih živela od trgovine z dekleti. V zvezi š tem je roHnija aretirala in zaslišala tudi 10 lastnikov javnih bis. Zvočni film Vsebina po znameniti baladi »12 razbojnikov« Kozaška pesem Pride! Pride! Iz Ljubljane —M Srebrna poroka. V-čera*j sta obbaiila g. AdoGf D o 1 a k, srrokovnn učtejj srednje tolmicne šote. in njegova soproga Errrilrja. ro»i. Speil, v krogu svoJSi ožjtfi sopodiafcov srebrni poroor« jubilej. IskrcrK) čestntarno in kfčemo: Še na mnoga leta! —|j Občni zbor Kola jahače v. V prosio-rih kmetijske družbe na Turia-skem trgn se je vtšh \'čeraj ob številn-i udeležbi člariov občni zjbor Kola jahačev in vozačev prestolonaslednik Peter v Ljubljana. Kolo je dobilo zadnje čase nad 40 članov med oficirji Ijnb-rianske garnizije. kar je zelo razveseljiv pojav, ker se bo jahalni sport gojrl v bodoče z rraiogo večjo intenzivnostjo kakor doslej. Občni zbor je otvoril podiTKedsedinik g. dr, Brejc, ki je pozdravil navzoče, posebno pa generala Popoviča na čelu številne deiega-cije oficirskega zbora. Po poročilih društvenih funkcijonariev. ki so bUa soglasno sprejeta, so se vršile volitve novega predsednika in treh o predmein: »Lnili'ian-ski kongres '^ta tS2" (mednarodni dogodkih. Preda»vaaie "2 '^o vrtita ra univrrzi, balkonska dv")^a:n. Vstop prost. —lj Ognjenik, nadvse zabavno komedijo vprrzori v sobo-o m neoefjo šentjakobski giedalrslki oder. Glodalec se smeji od prve do zamije scene zaVutrfjerM dvojici, možu ;n ženi. ki iščeta vzrokov za loč:tev in sa*et-nflcu. ki brezuspešno posredu-jc med nirnia. doncfiii Cenci. sluđkirrji Toni in drug-im. --V slremrjefitju, naipreoVn-at: za vsako ceno kjer m kakor je mogoče, so se igralci to p >t celo tako potrudili, da bodo ii v rr* go\*ini Miloš Karčnika ti a Starem trgn. —'li Orkestralno društvo obvešča Člane, da se vrši zadnja vtje za koncert danes ob 8. uri zvečer v Glasber« Matici. Generalna vaja se bo vršila v nedeljo 9. t. in. ob 10. uri dopoldne v dvorani iiotela L'nion. —U »Zlata mladina.« Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri bo predva;a!a ZKD v prostorih kine Ideal film. ki nam predočuie na kak: \isoki stopr\H stoji šport pri mladini v Ameriki. Izredno zanimivo i 1 matoo delo naj si \*sakdo ogleda Cene danes izredno nizfoe! Equatore ali Havliček? Kop vdrugič premagal »italijanskega« šampijona. — Nad 3000 gledalcev. _ šotler premagal Doberla, Wehram Budrusa. — Zanimiv potek snočnih rokoborb. Ljubljana. 7. marca. Snoći so bile na sporedu tri odločilne borbe od teh ena med VVehramom in Budni som v prostem ameriškem stiiu, pri katerem so dovoljeni vsi prijemi, ter revanž-na borba med našim šampiionotu Kopom, ljubljencem ljubljanske publike, in italijanskim šampijonom Equatorom. Ni čuda, da jc bil naval na blagajno tako \eiik. da je ojačena policija s težavo delala /ed. LTnion-ska dvorana je bila že ob S. zvečer za>ede-na, ob četrt na 9., ko se navadno pričn-o ro-koborbe. pa že tako nabito prrirca, da se računa na okoli 3000 gledalcev. Največja sne-ča je bila na batkonu. Na desni strani so odprli okna in se postavili zunaj dvorane na vodoravno streho, tako da je bila tudi ta potna gledalcev, večinoma mladine. Po običajnem predstavljanju je nastopil prvi par rokoborcev: ljubljanski amater Šotler m celjski šampijon Dobcrl. Impetuoz-no sta se napadla hi prešla takoj v ležečo borbo. Celjan je večkrat dobil Šotlerja v nevarno pozicijo, a se mu je vselej izmuznil in ga nato ogrožal, da mu je komaj i;s* elo, rešiti se poraza. Po prve«i odmoru je prehajal Šotler v čedalje večjo ofenzivo in po 4? minutah napete borbe položil Doberia na hrbet Publika mu je navdušeno ploskala. — Bravo Šotler! Živio Šotler!« so vzklikali njegovi prijatelji. Najbolj vnet ajcgn* čestilec je s srede parterja stekel proti odru. Tik pred odrom rrra je spodrsnilo in se je z glavo zaletel vanj, da ni mnogo manjkalo, da bi obležal. Imel ie k sreči se toliko moči, da se je vzpel na oder in Šotler j u čestital k zmagi. — Tale mora pa povsod biti zraven! — Kaj boš tisto, vsak imej svoje veseHe! Rokoborba med Šotler jem in Doberlom je morala biti se ored odmorom prekinjena. Sredi dvorane so stali ljudje, a oni, ki so sedeli za ntfimi, so vpili, naj se jim umaknejo. Policija jih je skušala potisniti nazaj, ker pa ni bilo prostora, ?e bilo njeno prizadevanje brezuspešno. Šele. ko je orihitel sodnik \Veygold in iz^za stenskega zagrrnjala so kukale slave. Kot drugi par sta nastopila v prostem ameriškemu stilu Wehram (Nemčija) vn Eu-drus (Mazuriia). Borba v tem stilu traja po 7rmnut. odmor po 3 minute. Kdor ne zdrži v nasprotnikovem prijemu, potrka trikrat z roko po tleh in se s tem prizna za poraženega. Budrus je pokazal, da je izredmo mo-an in da ga ni podcenjevati. Z nogo je spravil VVehramovo glavo v precep, da je ta v vsaki runda — dvoje jih je bilo — potrkal že dvakrat z roko po tleh. Ko je dTugič udaril dvakrat po tleh. se mu je posrečilo, iztrgati se iz strašnih klešč, nakar ie nagloma prijel nič hudega slutečega Budrusa in ga položi! na hrbet. Poraz je bil tako nenaden, da Budrus ni hotel verjeti, da je premagan. Slovak Mrna in zamorec Johnson sta se snoči prvič spoprijela. Mma se surovo bori, toda pri zamorcu je hitro odnehal, ko je spoznal, da ta ne pozna šale. ROKOBORBE HOTEL UNION, ob 8.15 zvečer Danes, v petek, 4 velike borbe Veliko srečanje obeh favoritov VTehram proti Kop Velika napet*, borba Mrna proti Eqoatore Bodrim proti Jofcnsott Šotler proti Mrna Od danes naprej od 2. — 4. ure popoldne predprodaja vstopnic pri blagajni v hotenj Union. Vstopnina Din 10.—, 15.—, 20.—. — Ta jc pa kunde! se je čulo, ko se je zamorec rešil nevarnega Mrnovesa prijema. — Će ni zmenjeno, je dobro! — Zamorec je hudič! — Fuj, Mrna, fuj! — Tiho, saj ni iz gumija! so se čuli pro-tiklici. Čeprav sc je Mrna boril precej fair, mu je publika klicala fuj, kakor hitro ie zamorcu trda pred-la. Taka je pač naša publika! Gorje, kdor se ii zameri! Poles Mrne je pri njej v nemilosti še Budrus in delirna tueti Cquatore. Po dveminutnem od-uioru se je borba nadaljevala z veliko srditostjo. »Dvojni nel-son«, Equatorov specijalni prijem, je prijel tudi pri njegovih tovariših v modo. Zamorec ga je s pridom uporabil pri Mrni. toda le malo časa. Mrna se jc zatekel k zagrinja-lu in zamorčeve slave je bilo konec. Zc pri koncu drugega polčasa je zamorec parter nenadoma vstal in pri tem s tako silo sunil Mrno v brado, da sc mu je iz ust pocedila kri. V tem je sodnik zažvižgal in proglasil borbo za neodločeno. Publika jc zamorcu viharno ploskala. Mrno pa. kakor običajno, i zž vi žgal a. — Škandal! Tako nesportna publika je n>ogo«ča samo v Ljubljani! je kliknil star gospod. — Mislijo, da ic tudi sport politika! mu je pomagal mlajši gospod. Po desetmimitnem odmoru je naznanil izkiicatelj spored nocojšnjih rokoborb, obenem pa je pozval publiko, naj si radi ogromnega navala na blagajno preskrbi vstopnice že v prediprodaji, ki se bo od danes dalje vršHa vsak popoldan od 2. do 4. Drevi nastopijo: Mrna - Šotler, Wehram-KPP, Budrus - Johnson, Mrna - Eauatore. Snočno zanimanie občinstva za rokobor-be jc veljalo predvsem revanžni borbi med Italijanom Eouatorom in našim šampiionom Kopom. — Jaz ne dam nič na slučaj! Kopova zmaga nad ItaHjanom je bila zame nesporna. — Slučaj je bedarija! Slučaj lahko nanese, da postane temu ali onemu slabo ?!i pa da se mu še kaj hujšega pripeti. — Kop je nepremagljiv! V Monakovem je vrgel celo VVehrama, ki ga imajo za najmočnejšega. Ko je sodnik predstavljal publiki Eoua-tora. se je začulo kričanje z balkona: Kakšen Italijan, kakšen Equatore! Ceh Havliček je! Eonatore je osuplo pogleda! proti balkonu, v tem pa je \Vehram že predstavljal Kopa. — Pravijo, da Equatore ni Italijan! Ceh je! je šlo 'šepetanje po dvorani. — Jutri bo v časopisih objavljeno, da je češkoslovaški državljan! je kričal nekdo iz Publike. Kop in Equatore sta se takoj začela >za-res«. Dolgi Equatore je, dasi vitek, izredno močan in rutiniran borec. Kop ga je trikrat dobil v »dvojni nelson . hoteč ga pogubiti z njegovim lastnim orožjem, a sc mu je vsakokrat izvil. — Oba sta kampelca! Potekel je prvi polčas, drugi in vršil ^e je že boj brez odmora do odločitve. Oba rokoborca sta bila mokra od potu, da je teklo od njiju. Equato>re za spoznanje bolj. — Podlegel bo! Preveč hitro se upeha! d)tcfHv $tmške veselje dnje Učnost lepe in pedantno čiste volnene obleke. Ako se ne pere kakor je treba, se stisne in daje utis stare Donošene obleke. V mlačni raztopini Schkhtovc^a Radiona sc stvari nalah-ko ožrnejo in ostanejo mehke in lahke ter varujejo svojo prvotno barvo in sveži ton. Celi ta posel se opra v-rjn hitro m brez trude, ako se uporabrfo Schichfov, RADION — Nič ni gotovega! Equatore se jc simo trudil, da bi dobi! Kopa v svoj »dvojni nelson«, toda Kop je bil previden in si ni dal priti do živega. Enojni nelson, to je bilo vse, kar je Equa-tore dosegel. Ko jc že proti koncu borbe dobil Kop Equatora v »švickosteo« in ga je vrgel na tla, kjer sta se oba valjala, je Equatore proti vsakemu pričakovanju dobil Kopa v ■ dvojni nelson«. Publiki je zastajal dih, ko je videla, da je Italijan V premoči in da se smehlja, ko potiska Kopovo glavo k tlom. — Tilnik mu bo zlomrl! je knkni! nekdo od groze. — Kuga še! Tako prec že ne gre! Kop je skušal zagrabiti Equatora za glavo in ga vreči preko sebe. Vrgel ga jc, a Italijan ni popustil. Zopet je Kop vstal in uajpenjal moči, da se ga otrese. In res se ga je otresel! 2e po par minutah — zadnjič ga je držal Equatorc dobrih 30 minut v »dvojnem nelsonu«, kar jc morda vzdržal le Kop — mu je razklenil roke, ga bliskovito zagrabil in — položil na hrbet. Equatore se je začel naglo vrteti, da bi sc oprostil Kopuvega prijema, a najsi sc je še tako vrtel, ga je Kop imel trdno na hrbtu. Številna publika — 3000 grl je fascinirano kričalo Kopu živijo. Ljudje so vstajali in se zgrinjal: okoli odra, kjer so številni omladinci dvignili Kopa in mu prirejali viharne ovacije. Trajalo je več minut, da se je navdušenje poleglo in da je mogel sodnik proglasiti Kopovo zmago. I^irbliki na čaM jc treba omeniti, da tokrat ni Italijana izžviž-gala temveč mu je tudi ploskala, čeprav ne tako ognjevito, kakor našemu Peru. — Kako je krasen m kako jc močan! so vzklikale Ljubljančanke, ki so se gnetle proti rztiod«. Italijanski konzulat je obvestil našo redakcijo, da Equatore ni Italijan, da je sicer rojen v Meranu. da pa je češkoslovaški državljan. Iz Celja —c Pomlad prihaja. Razni znanilci pomladi se že oglašajo v prirodi. Tudi prve skupine splava rje v so že priplule po Sn-vini in zopet rr'nnle zjurtra; proti Laškemu. Stara -fllosarska« gostiJna >Pri Rezcu* na Boluiah je zopet ožavela in dobila svo.e dolgoletne znance pod gostoljubni krov. Vreme je že nekaj dni prav spomfladansko. Terrnometer je kazal te dno na sohren ob 11. dopoldne 20 do 22 stopinj C. —c Policijo ie hotel potegniti. Ovaden ic bil včeraj I71etni Franc P. z Brega pri Celju, ki se je v ozrl na notornom kolesu, ki je bilo brez predpisane evidenčne tabli«;e. Na zadnji strani kolesa je imel pritrjeno tablico z napisom: »Poskusna vožnja c. Na-daljno »poskusno* vožnjo po mestu pa ;.e preprečil stražnik. Na potici ji se je farrt izgovarja!, da je peHial kdo v popravno k meharriku, evidenčne tabiKce pa m imel zato, ker j c kolo že pet let ležalo na podstrešju. —c Triglavanskj sestanek se bo vršil drevi ob 20. uri v klubovi sobi Ccjjskcga doma. Starešine, pridite potnoštevifino! —c Izgubljena zlata zaponka. Na magaradi Olepševalnega društva je izgubila branje vka Marija DebenJakova iz Gosposke u>Hce zlato zapomfleo. vredno 300 Din. Le ie par dni zato hitite in oglefte si čarobni zvočni film Oie V nedeljo ob 3. ari (predstava za podeželske posetnike) 5>. 7. Hi uri. Predprodaja vstopnic od 10. dop. dalje! AL JOI^SON poje in govori: Kot uvod ameriški tenorist W. O' NEBLLE €litni kino JKatica Trt. 2124 Stran »SLOVENSKI Edgar Wallace: ^ Vrata izdajalcev Roman — Sem prosvetna delavka. Kaj niste vedeli tega, Dicft? S&m članica dira-štva za podpirale pokreta orijental-skih žensk, čeprav se ne morem pohvaliti. ick je zelo dobro vedel, da je Ja-dy SHfordova izrecino častihlepna dama, hrepeneča po družabnem uspehu. Toda njeni dohodki še daleč avi-so odgovarjali iiienim zahtevam. Ljudje so govorili o nji, da je ena mnogih dam, katere podprra bogati princ. Dick je takoj vedel, da ji je prime naročil, naj povabi tudi Hopc. In zopet je bil v skrbeh za svojo izvoljenko, ker je vedel, na kakšnem glasu je radža. — Za taiko zvane pokrete se nikoli rasem posebno zanimal, — je dejal Dick. — Res, mnogo »2 nesebičnih društev, ki store marsikaj dobrega, toda društvo za zaščito arijeintaiskih žensk je tako brezpredmetno, da mu je policija odbila prošnjo glede dovoljenja za nabiranje prostovoljnih prispevkov. — Tudi jaz se za to: društvo nisem ^posebno zanimala. — }C priznala Ho-pe, Ljubavni napoj«. Caterina mu je v srvo.3 impulzivnosti takoj oh-liirbila pomoč. Premijera veseloigre se jc pa iz-(premenMa v skandal, kajti v glavnih (junakih so ljudje spoznali tajnika bene-šike republike in odlične člane beneške patricijske družbe. Catcrini so naprtili odgovornost za vprizoritev duhovite satire, škandal je postajal vedno večji in odpuščeni taktik sc je osveti! Caterini na ta način, da je objavil pismo, v katerem je razgalil vso njeno preteklost. Ko je 1. 187S umrl dož Mocenigo, so vsi mislili, da postane njegov naslednik Tron. Mož je pa kot kandidat propadel, kajti volfrci so mu naprtili škandale njegove žene. In s tem je bila karijera Caterine Tronove končana. Afera z dragocenim nakitom Včeraj smo kratko poročali o aferi vodiixia poverila dragoceni nakit, toda angleški generalni konzul v Newyorku sir Anmstrong zatrjuje, da dotični mož nikoli ni bil angleški uradnik. Spor glede naipoleonske ogrlice se vleče v Ameriki že od konca novembra lanskega leta. 2ena slavnega čikaške-ga arhitekta Ernest Grahamova je imela dijamantni nakit, katerega je baje •kupila od svoje sestre, ta ga je pa kupila lani od finančno upropaščenega francoskega plemiča. Dotični plemič, katerega ime je moralo ostati tajno, je svečano izjavil, da je nakit podaril Na- I »polcon njegovi ženi ob rojstvu rimskega kralja, znanega Orlika. Newyorčan-ka To\vnscndova jc pa izjavila, da je ona zastopnica nadvojvodinje Marije Terezije in da jc nji poverjena prodaja dragocenega rodbinskega nakita. Zdaj se ne\vyorški in čikaški finančni magnati začudeno vprašujejo, koliko napoleonskih ogrlic je prav za prav v prometu. Bahaizem Nedavno so inozemski listi poročali, da je nostala neka evropska krafcjica bahaistka. V poročilu je bilo rečeno samo, da so jo pridobili za ta venski pokret izvenevropski pripadmki bahaiz-ma. Cc se izneveri svoji veri navaden smrtnik, ni to nič posebnega, če pa prestopi v drugo vero ali celo sekto kronana glava, se mnogi zanimajo, kje tiči vzrok in kakšna je dotična vera odnosno sekta. Bahaizem je verski pokret ali bolje rečeno odtenek islama. Z muslimanskega stališča je ta sekta poganska. Ustanovil io je 2d-letnj Ali Mohamed v perzijskem mestu Širas. Taikrat, v drugi četrtini preteklega stoletja, je začel Ali oznamcati, da je nastal konec suženjstva islamskih žen. Sčasoma je nastala iz neznatnega pokreta nova vera in pristaši so nazvali Alija Hazret-i-ala. kar pomeni visoko veličanstvo. Nova vera se bistveno razlikuje od korana. Ko se ic Ali -pozneje sam proglasil za božjega sina. je bil aretiran in 1. 1849. ustrezen. 1 Njegove pristaše so razgnali na vse strani. One, ki so se zatekli na turšiko ozem&e. so internirali na otoku Cipru in v palestinskem mestu Akka. Kmalu po smrti Ali Mohameda se jc njegova sekta v izgnanstvu razdvojila. Mirza Jahia, vodja ene obeh sekt, je dočakal visoko starost in umrl je 1. 1912. Večina (pristašev Ali Mohameda je pa ostala zsvesta spominu drugega poglavarja, ki se je imenoval Mirza Ul Baha Allah. In jx> njem je dobila sekta ime. Mistika tega verskega nauka je začela prodirati zadnje čase tudi v Ameriko in v Evropo. V Nemčiji je že zelo močna sekta bahaistov. Minister z najdaljšim imenom jc sedanji španski zunanji minister, ki se imenuje takole: Jacobo Maria del Pilar Carlos Manuel, Stuart Piti — Ja« •mes FaJco v Osorio, vojvoda de fU --wiok, d* AJba dc Tofines, de Liria a Xericn, d' Ariona dc Montoro in de lluescar. condeduque d' Olivares. mark-grof de Carpio de Coria, d* E!!:che dc la Mota. de San Leonardo Jc Sarria. de Tarazong, dc Viilanucva del Rio, de VUlanueva del Fresno. de Barcarota in dc la Algaba, grof de Lcmcs, dc Lerin, condestaKe de Navarra. de Monterrv. d* Osomo. de Miranda del Castanar d* And rade, d* Avala. de Fuentes, de Vad.!epar. de Gclve^. dc Vil^lba, de San Fsteban de Gonnaz. de Fuentiduena. de Casarrubios del Montc, dc Galvc in dc Siruel-a. Tragična smrt italijanske igralke Znano italijansko igralko Liliano Ca-stagnolo so našli v ponedeljek v nekem •penzijonatu v NeapTu mrtvo v nueni postelji. Znana je bila kot odlična igralka po vsed Italiji in pripravljala se ic baš na gostovanje v Padovi, ko jo je prehitela smrt. Castagmola je postala nedavno žrtev Itttibavne tragedije. Neki milansiki industrijalec je trikrat streljal z revolverjem na njo. notam se je pa ustrelil. Ene krogce igralki niso mogli potegniti iz lobanje in povzročala ji je neprestane bolečine. Zato je večkrat jemala vero-nal. Pred odhodom v Padovo je najbrž vzela preveliko dozo veronala in tako je končala svoje burno življenje. Na lokalni železnici. — Pri nas je za varnost potnikov dobro poskrbljeno. Železniške nesrejc so iztkteucene. — Motite se. nesreča niJMa1i o£fasf< Vsaka beseda 50 par. Plača me lahka tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brc* znamke ne —■m ndhovnriama - Najmanjši o&as IM» - ■ Pekarijo z le-tuiim prometom 200.000 Din. ki se da pa št povečati, oddam v najemi s 15. aprilom. — Pojasnila da^« Stanko Lenarčič, No^*a vas pri Rakeku. 1072 Kuharico popolnoma sania&todno, prvovrsc