^sffliiins ptaSans v g^oTorfrn'. Uto LXIX. št 61 Linsjana, petek lj. marca IfjA Cena Din 1.- iznaja raak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inaeratl do 90 petlt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vraV * Din 3» večji Inaeratl petlt «rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12-. za Inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNMTVO LJUBLJANA, Knafljeva one*. Mer. &> Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 fes 31-36 Podružnice: MARIBOR Stroasmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon SC 66; podružnica uprave: Koeenova unca 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. PoStna hranilnica v Ljubljani St. 10 351. Napetost ne popušča Dosedanji razgovori lokarnskih držav v Londonu niso obrodili se nikakega uspeha — Francija vztraja na svojem stališču, Nemčija p kljub posredovanju Anglije ne popušča London 13. marca. z. Včerajšnji raxgo. vori lnkarnskih držav v Tx>ndonu še niso obrodili nobenih uspehov. Vsa prizadeva, nja tH» zidaj osredotočena na tO, da se najde sporazumna formula glede nadaljnjega postopanja. Iskanje te formule pa bo kakor \«e kaže še precej naporno in dolgotrajno in je kaj malo upanja, da bi up podpisnice lokarnske pogodbe SpORMEU. mclp že do jutrišnjega sestanka sveta Dru. štva narodov. Zato bo jutrišnja seja sveta I>N 7'golj formalna in bo /»sedanje najbrž zopet za par dni odgođeno. Najskrajnejše koncesije Francije Težave povzroča še vedno stališče Fran. cije, ki odklanja, pogajanja z Nemčijo, dokler Nemčija ne umakne svojih čet 6 Po. renja in dokler se ne vzpostavi prejšnje po lokarnski pogodbi določeno stanje. Na drugi strani vztraja Francija pri svoji zahtevi, da i>odpisnice lokarnske pogodbe brezpogojno izpolnijo vse v tej pogodbi prevzete obveznosti. Kakor poroča agenci. ja Radio, bi bila najskrajnejša koncesija, nn katero bi eventuelno pri«tala Francija, ta. da bi se pogajanja pričela paralelno z umikanjem nemških čet iz Porenja. Angleški posredovalni predlog Angleška vlada si sedaj na vso moč pri. TAdeva, da bi pregovorila Nemčijo k po. puščanju in k pristanku na francoske zahteve. Angleški zunanji minister Eden je včeraj po nemškem poslaniku v Londonu priporočil nemški vladi, naj popravi vsaj simbolično gesto ter naj: 1. umakne en del svojih čet iz Porenja, 2. naj za dobo pogajanj ne poveča nobe. ne posadke v Porenju, 3. naj v Porenju do končnega »porazu, ms ne gradi nobenih utrdb. Nemčija odklanja Odgovor, ki ga je na to pobudo dala Nemčija, je londonske kroge precej ozlo. volji I. Nemška vlada je včeraj po svojem poslaniku izročila Edenu obširno spomeni, co, o kateri je govoril s noči rudi Hitler v Rarlsruhe in ki gladko odklanja vse angleške posredovalne predloge. Nemška vlada izjavlja, da bi ponovni umik nemških čet iz Porenja pomenil omejevanje sove. renosti nemške države, na kar nemška vla. da ne bo nikdar pristala. V dokaz svoje miroljubnosti navaja nemška vlada, da imajo vse posadke v Porenju značaj in obseg imrnodobskih posadk, da pa je Nem. čija pri pravi jen a obvezati se. da za dobo pogajanj teh svojih posadk ne bo povečala. V ostalem pa je pripravljena Nemčija omejiti militarizacijo Porenja samo tedaj, če se tudi Francija in Belgija obvežeta, da ne bosta povečali svojih obmejnih po. sadk. Ta odgovor nemške vlade je Eden že s noči dostavil zastopnikom Francije, BI. gije in Italije. Vse tri so izjavile, da je odgovor Nemčije nezadovoljiv. Eden je za* radi tega v teku noči ponovno stopil v zve_ zo z nemško vlado in nadaljeval svojo posredovalno akcijo. S kakim uspehom, trermtno se ni znano. Vsekakor je angle. ška vlada odločena posredovati še nada. Ije. Londonske kroge tolaži zaenkrat samo dejstvo, da se položaj v zadnjih 21 urah ni poostril, kar jim daje upanje, da se bo na konca vendarle našel izhod. Angleška vlada proti sankcijam Današnji angleški listi se obširno bavi jo ac včerajšnjo sejo angleške vlade in pišejo med drugim, da sta samo Eden in Cnamberlain zagovarjala francosko stališče in priporočala, naj bi angleška vlada pristala na zahtevo Francije, da se proti Nemčiji proglase gospodarske in finančne sanci je. Vsi ostali ministri so sklicujoč se na razpoloženje angleške javnosti in angleškega parlamenta zagovarjali pogajanja in sprejetje Hitlerjevih predlogov za osnovo bodočih pogajanj. Odločno pa so nastopfb prr*J4 temu, da bi se proti Nemci-ji izvajale kakršnekoli sankcije. Grožnje Francije V ostalem pa tudi angleški listi priznavajo pravilnost francoskega stališča in ugotavljajo, da so jamstva, ki j'h nudi Nemčija, nezadostna. Izražajo pa mnenje, da je treba za vsako ceno odvrniti od Evrope novo katastrofo ter zastaviti vse sile, da se zagotovi trajen mir. Veliko pozornost posvečajo vsi londonski krogi vestem, ki jih potrjuje tudi današnji angieški tisk, da je Francija odkrito zagrozila, da bo izstopila iz Društva narodov, ako podpisnice locarn-ske ne bodo izpolnile svojih obveznosti. Razpad DN ali izolacija Nemčije? Angleški državniki so sedaj po sodbi londonskega tiska postavljeni pred težavno izbiro. Odločiti se morajo, ali za razpad Draštva narodov z vsemi njegovimi posle- dicami ali pa za izolacijo Nemčije z vsemi posledicami, ki utegnejo na* tati iz tega. Ameriški diplomati ne smejo na dopust ft^isnmgfon, 13. marca. A A. Reurter poroča: Zaradi evropske krize je znnanji minister poslal vsem ^-eleposlanikoin. poslanikom in konzulom brzojavko, da naj naj-vestneje prouče prošnje za dopust svojih urednikov in da te dopuste skrajšajo na minimum. V -zunanjem ministrstvu izjavljajo, -da je odlok obsSčajen, kadar je položaj v inozemstvu neja,sen. Senat ratificiral ruski pakt PARIZ, 13. marca. A A. Havas poroča: Senat je snoči po daljši debati odobrif ratifikacijo pakta s Sovjetsko Rusijo z 226 proti 48 pasovom. Kaj bo sklenil svet DN Po stari praksi bo izvoljen poseben odbor, da prouči položaj in stavi predloge bor moral sklenit:, da predlaga svet Društva narodov, da naj se skliče skupščina Društva narodov na izredno zasedanje, ki bo sklepala o akciji, ki jo je treba zvesti proti NTemčajL Anglija bo odločala Berlin, 13. marca. A A. DN1B poroča: »Benlmer Borsenzeitung piše o poslednjih dogodkih med drugim sledeče: V zvezi z nadaljmim razvojem krize v Bvropd, je najvažnejše stališče Anglije, ki se mora odločiti za to, ali bo dopustila, da se Xemčr"ja znova poniža na ta način, da bi monala umakniti svoje čete nazaj iz Porenja, aii f»a ji je kaj zato, da žive evropski narodi mod seboj na podlagi enakopravnosti. Doslej se Anglija mi mogla odločiti za nobenega teh dveh sistemov in to že ves čats po svetovni vojnr. Sedanje krize v Evropi ie kriva an^feška neodločnost. London, 13. marca, r. Londonsico zasedanje sveta Društva n-arodov bo izredno važno. Svet ne bo poklican, da se izjavi samo o vprašanju, aAi je lokarnskn pakt prekršen ali ne. Ve se in naravno je, kakšna bo njegova odločitev y tem vprašanja. Svet bo prav tako pozvan, da predloži priporočilo, ki j<*th bo smatral za potrebna v zvOzi s sedanjimi razmerami- Že sedaj se govori o imenovanju posebnega od bora let bo imel za nalogo, da prouči ves ta problem in govori se tua\-.t \ eni minister Kucis: državni podtajnik i: \ finančnem miivstrstvu \'uli:oritis, pri prcd*cdni- STVU vklde Georgokopulos. pr n:irm:n gospcd-aTst\u Dekuz&s, glavni jjuveri Trak i je, Makedonije in Krete tKSfcMSsfo aj kot pecaj. Možno je, da bo Kamenjan mmskj tjuveiner k^etc. Nova rlads rjKinvn na podporo HbftBCtttocT, matih rent'-ik.msk. »h strank, n* podporo stranko Mot.ivi >\ -.; skupijo K( Btasamsa, Deputacija slovenskih rudarjev v Beogradu Beograd. 13. marca. Tukaj sc mudi deputacija rudarjev pod vodstvom predsednika Druge skupine Piiberška. V deputacija so med drug:>mi tudi zagorski /upa.n. nadalje banski svetnik Križnik mi več rudarjev. Deputacija je obistkala prometnega ministra dr. Sjpsfa, ministru za socialno po Ištko Cvetkoviča, ministra za šume n rudnike Jankoviča, ministra brez portfelja dr. Kreka in notranjega ministra dr. Koi o&-ca ter j;m obrarlož-'l-a težko stanje, ki ye .i>;.. o v nns-.h rudnik.h za: .h cdo i« t:oba\ premojja /a drisvnt železnice. O. • /orila jith je /lasti St na te/ko »tanj*, k: grozi tem rudnikom v p in' .; :kvh tnz-seciii. ko bod:> rudini deln 1 i : m1 po f*e«v do 10 dni v mesecu Vsi ni : v so depii i a c 11; o'■»*.;;• S ! > \ np. p» noj It ligOSJOI da bo vlada i«no.:te\-jla ni h . /olje \rr\ novi razi'v'itvi dobav prem . i bod *5e proračunsko leto, ki se bo 'o te dni. V nedeljo vsi v Planicaf Kot amo že poročali, je knezoškof g. dr. Gregor Rozman prevzel nalogo, da blagoslovi skakamico, največjo športno napravo v naši državi in največjo skakalnico na svetu. Gospod knezoškof bo izvršil blago, slov ob 9.45 dopoldne, tako da bo prvi skok točno ob 10.15 PLjiiiii»kii godim na K.a In ici. Na skakalnici bo igrala godba planin, skega polka iz škofje Loke. ki bo ta dan prvič nastopila pred širšo ingoslovensko javnostjo. Sanitetna služba- Tvrdka Pliilips se je izkazala osobito naklonjena prireditvi, saj montira na skakalnici vso ojačevalno napravo, sanitetni postaji pa rbntgen aparat. Aparat bo v ambulančni sobi v novem domu. Rentgenolog g. dr. Del Cott bo opravljal 1 njim. Vsega, bo poslovalo 6 zdravnikov. 6 vojakov sanitete in 3 bolniški strežniki Vod_ stvo ima dr. Arko. Telefon bo ob vsej skakalnici vojaški. Tam bodo 4 telefonski aparati, peti bo zveza skakalnice z domom, šesti zveza skakalnice s kolodvorom. Telefon so danes že m on t L raii Tekmovalci so vsi zbrani v Planici. Izdane bodo startne Kste, ki se bodo prodajale po 2 Din in imajo pripravljene rubrike za vpis daljav> sfeOu kov. Pisarna Udruženja Planica posluje v novem domu Ilirije, soba 11. Danes so prispeli predsednik gen. Gjorgje Radosavljević. ki zastopa obenem ministra trgovine, g. dr. Milan Hristič in dr. Ste-fanovič kot zastopnik ministra za telesno vzgojo. Razglednice Planice in skakalcev so prav izredno posrečene in kažejo mogočni vtis, ki ga napraWja skakalnica v okviru naših gorskih velikanov. Z znamko je cena razglednicam Din 3. Rumene železniške legitimacije se bodo potrjevale onim, ki jih imajo v paviljonu. Informacije na prostoru. Kupite pravočasno vozne listke in vstopnice. Pridite da preživite lep dan uspehe našega dela in našega dobrinosa za športni razvoj .pomagajte s svojim navdušenjem k doseženju čim boljših uspehov. Promet na potih naj se odvija gladko, ne ustavljajte se po nepotrebnem ker povzročite zmedo. Discipli ni ran ost in smisel za skupnost je najlepša odlika vsakogar. Radi tega upoštevajte navodila in opozorila rediteljem. Vreme naj vas ne plaši, v Planici ni treba, da je kot v Ljubljani, tam je lahko najlepše vreme kljub dežju tu. Upajmo, da nam bo tudi letos sreča mila. V nedeljo tedaj na veliki dan jugoslovenskega in mednarodnega smiicarstva. Pridite v»i, ki cenite in ljubite naš sport. de eno prehodno darilo Minister trgovine dr. Vrbanič je poklonil krasno prehodno darilo za tekmovalca, ki bo dosegel najdaljši skok. Vsa darila so Že v Planici. Vremenska poročil? BiHtrica-Boh. jezero po stanju < 5 C. dežuje, megleno, snega v «'.">'in' ni. Pokljuka po stanju dane«: 1 C. oblačno, 150 cm južnega sitega. Smuka dobri r i_ nina na Kraju po stanju 11. t m.: 1 C, solnčn«', senTrroza>>adni veter. 350 cm tt. natega snesm. Smuka prav dobra Planina Vogel po stanju 11 t. m.: -3 C, soinenn. severni veter. 2O0 do 300 cm ,*oLnatcga snega. Smuka idealna. Kranjska gora po .stanjn danes: 1 C, barometer pada, 16 d<> 30 cm južnega snega. Smuka dobra. Rateee po stanju danes ■ 1 C. barometer pada. 15 do 30 cm južnega snega. Smuka dobra. Vršič, Krnim, Tamar po stanju danes: 160 om južnega snega. Smuka dobra. Planica, Dom IHrije po stanju 12. t. m : - 1 C. barometer pada, oblačno, južno, mirno, 80 cm solnatega snega. Skakal, niče uporabne. Smuka prav dobra. Pobor. je, Senjorjev dom po stanju danes: 2 C, pooblačilo se je. mimo, 60 cm j-mega. Smuka dobra. Peca pr> stanju da. nes: 3 C. zelo oblačno, mirno. 125 cm južnega snega. Smuka dobra. Mozirnka ko. Ča na Golteh po stanju danes: —3 C po. oblačila se je, mirno, prsi, smoka dobra. Hude poplave v Ameriki Sc\vyork. 13. rn^urca. A A. DSB poroci: Ker se sneg zelo hitro tajc. je prišlo na vzhodu do i'etikih popla\\ Skoda ie zelo \*eliku. Mnogo ljudi je utonilo. Pod \*odo so železniški mostovi in nasipi. Va mnogih krejih je prekinjen železniški promet. propaganda v Nemčiji Pnsga, iJL marca^ s\A. j*Oe^kc StpHEO* v»ro6a, dui so po Setmčifi kro/v >. zadnji .številni protifoirlerjevsiki Ietan je izdala socialistična stranka. List pravi, dn so bili ti letaki trskani na 2ek> ten'kem papirju in vložem v s vrgli v Odrro in tkl ta naoin »o pruptha'va'le v Seirtćrjo. Taon so jih ipoiovtii JfthštM »tram ice m >i(h derffc med ljudi. Z veta obrtnih dru^ev ia dravsko banovino t Ijfnbrjani sporoča vsem lelecratom. da je Ivanovul-v-,.i konferenca delegatov vse-h obrtnih o*vani-zacij dravske banovine »klicana za nedeljo due to. t.m. v hotelu \fikhč v Lfnb'uin odpovedana Sorzna poročita. LJUBLJANSKA BORZA (Devize z všteto premijo 28.5%) Amsterdam 2963.7^ — 2981.:^, Herlm 1749.91 — l?tt8.79, Bruselj 735.26 — 740.32, Cwih 14^4132 — 1431.29. London — 217.11. New York 4299.32 — 43:^5.64 Parfz 287^0 — 289.24, l*raga 180iil — lftl.TJ. Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 9^5 — 9.4o. INOZEMSKE BORZE Csrih. 13. marca. r.y>grad 7.—, Pariz 20.21. London 15.15. Hew Y0rk 304^36 Bruselj 51.68, Milan 24^T> Madrid 41»* Amsterdam 208.30. Berlin 123.05. Dnnsj 56.75, Praga 12.60, VarSavu 5278^ -Bnkaa«šta - 2TV>. fttLOVSHSKZ NAtOIk, 13. §tev. 61 Naši planinci so zborovali OMat zbor Ostoaojoga droštva SPD — Za izvoljen dr. Josi* Ptvtoar Ljubljana, 13. marca V dvorani Delavske zbornice se je vršil sooči oboni zbor Osrednjega drfttva SPD o cigar delovanju je bilo letos članstvo že pred zborovanjem izčrpno informirano na podlagi obširnih poročil odbora. Otvoril je zborovanje predsednik SPD g", dr. Josip Pretnar, ki je prisrčno pozdravil z borovnice, posebej ie zastopnika banske uprave načelnika g. dr. Rudolfa Marna, zastopnika ljubljanskega župana insp. g. Westra, za šUfttZkO upravo g. inž. Muni ha. za direkcijo drž. Železnic g. svetnika Petka, za starešinstvo Sokola br. Milka Krapeža, ravnatelja, Zveze za tujski promet g. Pintarja, Zastopnika T. K. Skale predsednika ViLharja, dr. Zumra in Persiča za Zimski športni savez Kunstlja ter zastopnike podružnic SPD iz Tržiča, Kamnika, Zidanega mosta in Litije gg. Kokalja, Koželja Baša in Tonmi-na. Predsednik je predlagal, da se odpošlje z zbora udanostna brzojavka Nj. Vel. kralja Petru II in pozdravne brzojavke posameznim ministrom, banu in nekaterim slovenskim poslancem, kar je občni zbor soglasno odobril. Nadalje se je predsednik spomnil 80 letnice nestorja naših planincev g. prof. F. Seidla, kateremu so bile poslane z zbora najprisrčaejše planinske čestitke. Predsednik je počastil spomin pred dnevi umrlega g. L. Stiasncga, ki je hodil v nase planine in spoznaval njih lepoto že tedaj, ko ni bilo gori še nikakih zavetišč. Sledila so izčrpna poročila, ki smo jih v izvlečku že objavili, nakar sta preglednika računov gg. Lindtner in Ferlinc predlagala celokupnemu odboru raz resnico, ki je bila sprejeta soglasno. Pri debati se je prvi oglasil k besedi g. Velepič, ki je govoril o potrebi, da se na občnem zboru podajajo ne skupna .marveč poročila po odsekih, o potrebi posebnih dijaških organizacij pod okriljem SPD in še o nekaterih drugih zadevah. Dobil pa je od strani predsednika in drugih funkeijonar-jev hitro potrebna pojasnila, s katerimi se je moral povsem zadovoljiti. G sv. Petek je pojasnil odredbo glede iiSrtuljSfclU vožnj z vlaki in pa na praznike o namer govori tajniško poročilo ter navajal ugMBOeti navalio nekaterim razlikam. Insp. g. Wester je predlagal, naj občni zbor sprejme sledečo resolucijo: >Sbor naroča odboru SPD, naj še letos prouči možnosti, da bi se v okolišu Julijskih Alp zasnovala telefonska napeljava, ki bi služila planinskim interesom«:. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Predsednik TK Skale g. Vilhar je naglasih da sta delovali njegova organizacija in pa SPD v zadnjih letih prijateljsko in da sta bili obe društvi v najožjih stikih, kar je vzel Občni zbor z velikim zadovoljstvom na znanje. Za srednješolsko mladino je govoril g. Golouh. nakar je podal še nekatera pojasnila načelnik mladinskega odseka g. Svetislav Jankovič. G. Tomažin iz Litije je prinesel iskrene pozdrave svoje podružnice, nakar je zahteval g. Erce pojasnilo k točki zaključka računa o odpisu iz inventarja od stavb. Po pojasnilu g predsednika k vsaki točki sproti je repliciraj na nekatere misli g. VelepiČa še tajnik g. dr. Brilej, Ivi je naglasil potrebo in stremljenje naših planincev, da v prvi vrsti spoznavajmo naše domače planine tudi na jugu v Bosni in drugod in šele potem odhajajmo v inozemstvo in na zapad. Predsednik je dal končno vsa poročila zboru v odobritev in so bila ta sprejeta soglasno. Sledilo je še poročilo o proračunu za bodoče leto, ki je bilo tudi odobreno. Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni: za predsednika dr. Jože Pretnar, v odbor pa Batte-lino Angelo, dr. Brecelj Bogdan, dr. Brilej Arnošt. Cesar Jože. Dolinšek Lavoslav, Hudnik Stane, Jeretina Jože, Knafelc Alojzij, Kveder Janez, Marše! Ivo, dr. Mrak Anton, dr. Vrtačnik Alojzij, JerSič Mirko in Zor Vinko. Namestniki: inž. Pogačnik Čiri, Kham Milan, Deržaj Edo. Rozman Janez in dr. Kajzelj Mirko. Preglednika računov: Ferlinc in Lindtner Henrik. Drugi dan treninga v Planici Novšak dosegel nov jugoslovenski rekord — Hagea se je pognal na 99 m Plenica, 12. marca Včeraj Mino poročali, da utegne že danes pasti rekord 100 metrov na plan;&ki skakikiici. Naša prognoza ni bila z-grešena, saj je res mlaidi Norvežan Hagen skočil 98 m, torej saimo za meter manj, nego laaii ssovšti njegov rojak Raider Andersen. To je sele začetek, a /k. prvi rezultati obeh Ssenšnejcv da i o slutiti na trdi podlagi mehko. Hagen je bil v torek zvečer nekam mračen. Kar postrani je gledal svojega pogum-iega tovariša Oedegarda. ki so mu dali v domu zaradi njegove živahnosti ime »Vogel«, ker mu je odnesel »lavo prvega dne. Sitnaril je to in ono in zatrjeval, da mu je most prenizek. Inž. Bloudek mu je dobrodušno svetoval, naj jutri enkrat poizkusi in če bo kazalo, bo pač popravil most. Drugo jutro smo videli Haigna pr? mazanja. Vse dopoldne jc ogledoval smuči in jah gladil. Ob 14. so se začeli skakači zbirati na skakerinici in k mahi so se drug za drugim pOpnati rt vratolomne viš:nc. Prvi naš Nov šak* ki je z lepsm skokom obstal na 60. Za njim trije Švicarji, ki nam pa niso imponirali. Res je. da jc bil to njihov prvi tren,:ng in da šc niso vajeni skakalnice, ali stil jim je bil slab in tudi sigurni niso preveč. Še najboljši je simpatični Ray-mond, ki se je lani postaAil s skokom S6 m, dočim nas jc Kainersdorfer. ki zatrjuje, da je v Ponte d; Legno skočil 90 metrov (mimogrede rečeno mu tega nihče ne ver-iame) razočaral, saj jc obstal le na 02 m. Hagen je pa d*nes trening vzel resno m so je ie s prvim skokom pognal na 82 m. Vael je pa kakor ostali le tr*cerrt zaleta. Potem smo videli zoov je pofatvL Pri «§wa?i vrs*ti skokov je startal spet NofflSdk. Računali smo, da bo padel star" >rssnkFv rekord in imeli smo prav! No vsak «e je simo pognal, z mosta ga je dvignilo in njejSOV skok je bil aares krvsen. S stolpa so javJai: 81 metrov! Bravo! vzklikne inž. RofaVMffi, ki je med najbolj .navdušenimi kibici in splošno ploskanje je 'udi nesoljeno priznanje vseh mlademu Bohinjča-au. imamo nov rekord! Še en Švicar gre z vnba — bil je Lasscur, Id je obstal na 31 in tudi lepo izvozil in potem se je m vrhu spet pojavfl Hagen. Prav na vrhu zaleta ga vidimo v živorde-5em dresu. Zastava na mostu se nagne — snasi, da je proga prosta in že drv? »rdeči vrag« s pektosnsko brzino po zaletu. Samo tekaj sefamd Štejemo, že je ne mostu, kramo naliva v zrak iti v veličastnem loku se aoSene nad strmino. Njegova parabola leta je znašal« aaono OS metrov. Dolgo-erajen aplavz n-rvoVsjenih gledalcev je plačilo, a tetrtneratnentni Dalmatinec IIi— ja, ki je ie Delavski pevski ztor Zarja- ob 5 letnici svojega delovanja vlada v dolini veliko zanimanje. Mladi zbor. ki se rekrutira iz samih delavcev-rudarjev, se je v zadnjih letih dvignil na nivo prvovrst- nih paalaaelskih pevskih anorov in je sel staj store« na 1* za Melo, mami tudi v nesla, s svaftm sodaJovanjen boia mladi dftlavski pevski zbor za koaeertu fS> častili psaako dnrHta "»Loški glas« iz Zagorja, aflnc iz T takega, >Tabor« in >Sto-jrar ter pevsko društvo poštnih iiiiIisBHsi cev iz L|ttbljane. pevsko društvo rZvoa« in oktet drultva rudo. nameščencev it Trbovelj. Koncert bo v nedeljo. 15. marca ob 16. uri v tukajšnjem rokoJskem dontn — Teeej za kvaafitale Iz pletozja z vol-no priredi tukajšnja Kolo jugoalovenskik sester v svojih dru*Ivanih prostorih Vpisovanje bo 23. t m. ot 15. uri isfotam (Rit-je 46), Iz Ptufa — Km lasTnji aiviaald sejam v Ptuju je bilo prignanih 87 volov, 255 krav 19 bikov, S2 juilcev. 45 telet, 284 konj in 9 žrebet. Vsega je bilo prignanih 731 glav, prodanih pa je bilo 268 glav. Cene živini so zaenkrat ostale še neizpremenjene in so vole prodajali po 1.50 do 8.25, krave 1.25 do 3.50, biki 2.65 do 2.S0, junci 2.- do 2.75, teleta po 3.« do 3.50 sa kg live teže. Konji so se prodajali po Din 300.- do 4.000.- žrebata pa po Din 000.- do 1.500.- za komad. Svinj in prase v jc bilo pripeljanih 292, prodanih pa | > to za* ioi dajal stari od 6 da 11 tsdzov po ič^ da 19* Din za komad, prtutarjl po V do 5M ni tabela svinje po a,- ter plemena sviaje po 4JB0 da 4.75 Din za kg Uve teza. — OataH Je znesla gospodarsko poslopje paaaatzaoa Klaalnc Marija v Staroiinolh dna T. t. m. okou 6. ara avsčer. Poslopja je naigto pogorelo in ž njim vred tudi lt Motov asaa na S sto tov slame. Posestnsza Ima obteCao ŠHOdo. Pogasili so ogenj sosedje Nevarnost pa je obstojalo za soseda je poslopje posestnika pulko Alojza, kjer 10 se P nesli z reševanjem premičnin. Kako je ogenj nastal, se na ve. mm Pa4rt a kolesa« Ključavničarski po moćnik ^likaa Janez is Ptuja je nadel .s koleaa tako nearačuo, Ua si je »lomil levo nogo in so ga prepeljali v bolnico. — Kupčije a sadjem. Sadjercjci so si letos pridržali izrednve veliko zalogo sadja z namenom, đo bodo istega na spomlad dobro prodali, žal pa se lani pridelano sadje zelo slabo drži in je segnilo kora j do polovice, s Čimer so sadjerejci občutno prizadeti. Najbolj se drže sorte mosancelj in bobovec, manj odporne pa o londonski pe-pink in vivanka, zelo al a bo pa je zlasti odrezala kanadka in sploh vse sorte h rano vo kožo. Pri producentu na veliko znašajo sedaj cene po 4 Din dalje, cena po bo gotovo še poskočila. SO let dala šentpeterske CMD Ljubljana, 13. marca. Pet desetletij dela pomeni veliko že za posameznika, a tolikšna delovna doba ce. le organizacije, velikega društva, samo marljivih in idealnih ljudi pomeni mnogo več. Jutri praznuje moška in ženska po. družnica Družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Petra 501etnico delovanja, kar bo zdru_ ženo z lepo proslavo na Taboru. Ob 501etnem jubileju, ki ga praznuje po. družnica, nam uhajajo misli na ono do. bo našega prerojenja, ko ao se naši ti. aocletni sovražniki zakleli izbrisati narod Slovencev z zemljevida Evrope. Oklestiii so našemu narodu že veje, izpod rezali korenine in zastrupljali plodno zemljo kuL turnega polja. V tisti dobi obupa je na. stopila CMD s svojimi r>odružnicanii. Med prvimi je bila šentpeterska, ki je ponudi« la svojo pomoč ogroženi domovini. Brez. primerna je delavnost in požrtvovalnost glavne družbe, a ne manjša njenih podruž. nic, med katerimi prednjači jubilant*a. Saj je dala glavni družni samo v zadnjih desetih letih 300.000 Din. Družba je rešila na stotLsoče kilometrov naše zemlje in na tisoče in tisoče otrok iz krempljev potujčevanja. Po svojih fio_ lah in vrtcih je vzgojila letno 3 do 4 ti. soč otrok, ki bi sicer zapadli po tujčeva. Občni zbor kranjskih KolaSic Kranj, 11. marca Danes popoldne so zborovale naše marljive Kolašice. Občni zbor Kola je otvorila dolgoletna predsednica ga. Janja Miklav-čičeva, ki se je zahvalila članicam za sodelovanje in pomoč, dobrotnikom pa za adri-la. Spomnila se je umrle agilne dobrotnice sestre dr. Kušarjeve in Evgenije Vavkno-ve. Kot zastopnici centralnega odbora v Ljubljani sta se občnega zbora udeležili g. dr. Majaronova in ga. dr. subičeva. Zbo-rovalke je v imenu centralnega društva in še posebej v imenu predsednice dr. Tavčarjeve prisrčno pozdravila ga. dr. Majaronova ter pohvalila veliko delavnost in požrtvovalnost kranjske podružnice. O podrobnem delu je poročala tajnica gdč. Pipanova. Društvo šteje 300 članic in 1 častno članico. Aktivni poverjeništvi sta še na Jezerskem in na Primskovem. Prvič se je letos pri pobiranju prispevkov pokazal vpliv gospodarske krize. Skupnega potovanja na Oplenac se je udeležilo 6 članic. Kolo je obdarovalo več revnih otrok, odraslih in rodbin, dijaški kuhinji je prispevalo 500 Din, glavna obdaritev staršev in otrok je bila pa božićnica. Mnogo pomagajo tekstilne tovarne z darili v blagu. Za božič je bilo obdarovanih 92 otrok, 29 rodbin in 29 poedincev. Dijaška kuhinja je tudi za velikonoč dobila 600 Din. Tajnica se je v svojem poročilu toplo zahvalila daro valcem, zlasti občini Kranj, tovarnam Ju-gočeška, Heller, Sire, Intex, Jugobruna, Božič, Admič in vsem drugim trgovcem. Kolo oskrbuje tudi grobove pesnikov Pre-Šern in Simona Jenka. Kolu jugoslovenskih sester v Kranju želimo tudi v bodoče obilo uspehov v požrtvovalnem delu za bližnjega. S pomočjo marljivih kranjskih Kolasic je bilo olajšano že mnogo bede in revščine, zato pa društvo v polni meri zasluži vso podporo in pozornost javnosti. Seidlov večer v Novem mestu Novomeato, 12. marca, V proslavo SOletnice nestorja slovenskih naravoslovcev in geografov vladnega svet. nika g. prof. Seidla Ferdinanda je priredila tukajšnja podružnica SPD s sodelovanjem Sokola v ponedeljek zvečer Seidlov večer. Nastopilo je več govornikov, ki so počastili slavljenca kot simpatičnega, zna čajnega moža, znanstvenika in narod, no kulturnega delavca. Zbralo se je toliko slavlienčevih prijateljev in čestilcev ,da je bila dvorana nabito polna. Večer je otvoril predsednik podružnice SPD g. dr. Ivane. tič, ki je v pozdravnem nagovoru zlasti pozdravil glavnega govornika znanega planinskega pisatelja In osebnega slavljen, čevega prijatelja g. dr. I. C. Oblaka in zastopnika ZKD dr. Juga iz Ljubljana. Po. tam ja pa v lepih besedah opisal stavljen, čevo življenje in njegove zasluge. Ob koncu svojega govora je izrazil obžalovanje, da ni mogoče slavijencu osebno Čestitati k jubileju, ker mu je zdravnik glede na njegovo rahlo zdravje odsvetoval udeležbo na večeru. Moral se je ukloniti, čeprav je storil to težko. Slavljenec se je pisme. nju. Vse to je družba resila Jugoslaviji! Upravičeno se vprašujemo, kje bi morda bile naše narodnostne meje, da ni bilo na delu GMI>. Nič manjše važnosti ni njeno sedanje delo. Ni ie prenehal vpliv nepri-jateljev, saj so ostanki zastrupljenih duš in src vidni še marsikje. Narod krvavi iz dveh vidnih ran: na severu in na jugu. Treba je obmejni šolski mladini pomoči s knjigami, obleko, obutvijo. Ti otroci želj. no čakajo na tako ali tako obdarovanje. Ubožne šolske občine prosijo pomoči za zi_ danje Šol, za knjižnice, prosvetne odre in za razne kulturne naprave v ogroženih krajih, će jim mi ne bomo dali, jim bo postregel neprijatelj. Lepa jubilejna proslava šentpetrske podružnice CMD obeta postati pravi do&o. dek za narodno Ljubljano. Poleg govorov predsednika moške in predsednice ženske podružnice g. V. Rohrmana ter ge. N. Po. točnikove je na programu nastop mladinskega zbora in orkestra glasbene šole iz Kranja. Mladinski zbor bo zapel več le. pih pesmi, nakar bo izvajal g. Viljem Punter na čelu več točk, spremlja pa ga na klavirju ga Fakinova. Sledile bodo plesne slike in nato točke iz E. Adamičeve Otroške suite. Lepo slovesnost pa bo zaključil prijeten družabni večer. no opravičil in zahvalil prirediteljem nje. govega večera. Za njim je povzel besedo g. dr. I. C. Oblak, ki je govoril o slavljencu kot o člo. veku planincu in estetu. V imenu Sckola jc govoril društveni starosta notar br. Ma. rinček o jubilantu kot vzoru Sokola in narodno kulturnega delavca. G. dr. Jug pa je zlasti poudarjal slavijenčevo znanetve. no. kulturno in narodno delovanje na Goriškem. Večer je zaključil sokolski orke. ster. Iz Kranja — Gostovanje »Glasbene sole«. V soboto 14. t. m. praznuje št. peterska podružnica CMD v Ljubljani na Taboru petdesetletni-jubilej obstoja. Na proslavo je podružnica povabila mladinski pevski zbor in orkester ranjske Glasbene šole, ki bosta izpolnila s svojimi pevskimi in orkestralnimi točkami večino programa. Nastopilo bo okrog 80 otrok. Za ^Glasbeno šolo pomen ja to vabilo zelo laskavo priznanje. — POžar v starem drevoredu. V torek popoldne je začelo goreti ob spodnji savski poti trava, od katere se je vnelo draeje in mlado drevje. Ker je obrnjen proti soncu, se tam listje in trava prav hitro posušita. Ogenj se je širil v navpični smeii proti srednji poti in še navzgor, da je dosegel že celo zgornjo pot, ki vodi na Zlato polje. Zavzel je tak obseg, da so morali prihiteti gasilci z malo motorko in požar udušili. Savski drevored je 1. 1930 zadela velika katastrofa, ko je ciklon porušil veliko drevja, sedaj pa mu jc grozil še ogenj, ki je bil zaneten iz neprevidnosti in malomarnosti, ali pa celo iz zlobe. -— Pri Zdravstvenem doma delo prav lepo napreduje. Potem, ko je bila položena plošča, oziroma strop čez drugo klet, so pričeli ta teden z zidavo pritličja. Do velike noči bo stavba dograjena do vrha in pokrita. —■ Prve tekme »SK Poljana«. Letošnjo zimo ustanovljeni smučarski klub Polja-na< je priredil v nedeljo 8. t. m. na Veliki Poljani pod Storžičem klubske tekme v alpski kombinaciji. Obisk smučarjev in tekmovalcev je bil prav dober in je dokaz velikega zanimanja. Prijavilo se je 16 tekmovalcev. Prvo mesto in prehodni pokal si je priboril Kodrič Viktor, drugo mesto Ja-len Franc, tretje pa Antonov Vladimir. V alpski kombinaciji za dame sta tekmovali Ažm&n Zdenka in Kod rio. Lifia. Na skakalnici so se vršili samo poizkusni skoki, ker so bile tekme radi pomanjkanja snega preložene. ^««ftOf»roaVcim Sobota. 14. marca 12: Plošča za ploščo — nape v v aapev, — 1245: Vremenska napoved, poročila. — 13; Napoved čas, otiava sporeda, obvestila. — 13.15: Plošča* za ploščo — napev v na-pev. — 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji. — 18: Za delopust! (Radijski orkester). _ 18.40: Družine moralno pokvarjenih otrok in mladostnikov (g. Vojko Jnjio-dič). — 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila objava sporeda, obvestila.— 19.30: Nae. ura. _ 19.50: Pereča zunanje politična vprašanja (r. dr. Alojz Kuhar). — '2050: Pojrlchno na Dolenjsko (od Ljubljano čez Višnjo jmro do Stične). — Pester večer godbe, petja in raznih prizorov. — 22: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22.15: Lahka glasba. (Radijski orkester). ieas Petek, 13. marca. Katoličani 3 t, Kazefor. DANAŠNJE PRIREDITVR Kano Matica: Marta (samo ob 16.). attno Ideal: Drevi jaz in ti ZKD: Vla.sta Burlan kot adjutant Nj. Visokosti ob 14.30 v Matici Klao Sloga: Sužnji pohlepa za denarjem Kino Inion: Na končni postaji. Mina ataka: g. Rajko Kos pripoveduje o zimski olmpijadi v Qa Ta ob spTem_ ljavi slik. Klavirski koncert pr VVittgenstcina ob 20. v Filharmonični dvorani Predavanje prof. dr. Roaa ob 18. v Mfe. davrJnici mineraloškega instituta na univerz1. D EŽtJ RXE L EKA EN E Dane*: MT. S.:5nik. Marijin trp 3. Ku. ra!t. Go&posvet.^ka ce=ta 10. Bohinec ded. Cesta 29. oktobra 31. Iz Maribora — Kaj bo v nedeljo? Ob Ia u.i tO otročka bfedstava — Golieva zaba\ na pravljica s petjem in £odl>ti prav v.w. Veljajo rsifane i-eno. Zvečer bo pn:i nedeljska vpcizorftev Haiifni operete »Cigan baron« izredno nelodioiae-gfl StrattSSdvega dela ki je n»e-bnicM Antonija I). je naščuvala svojo Metao btierko Lbjfiko, da i/pred kite Jožefe Kranerjeve ugrabila 1^ meSSfSjO dete, ;ra odnola v bliza jI £Otd in ;ra tam I kolom do nezavesti pretepla. Dete je zadobilo po celem telesu z«'lo hude poškodbe. Žandarmerija je ugotovila. da je pSStal otrok /rtev sovraštva ni^d obema. 7en>ka-iua. Zadeva >•* Im> koinala pred SOdlaCesi. — 14 letni deček vdrl »kozi zid. V nori na & maiva je nekdo vlomil v gostilniško sobo restavracije Marije sšarhove v Rušah in odnesel i/ laklenjeaega predala MataV niške omare 600 dinarjev gotovine, Storilec je /a omaro izkopal iz hodnika 10 < X\ eni veliko luknjo, -kozi katero se je splazil v sobo. Vloma je osumljen \ i letni na-takariein sin Stanko š.. ki je te dni ukradel v ataribOfU tudi kolo Aiirlon« z. evid. štev. Io.:5o1>. \"1o:j-i!o,- Stanko je ne/na no kani pobejrnil. — Avtomobil po\o/.il otroka. V do zvečer je neki osebni .*u tomoi.il \ Ko-akib biizu Babičeve ^oatiiae povotli i-ietiiefi železnica rje ftga sina Kdvarda Herica De-ček je oMetal s hudimi poškodbami po vsem telesu eezavestfS nt cesti. Avtomobil lat ji' bil toliko obziren, da je ma!e£.; poskodovama nemudoma odpeljal v man batakO bolnico. Dečkovo ?tanje, ki >^ v^o noč ni zavedel je pall renno. — >'Siromakovo taunje !k» polen »Bratov Karamazovih najmočnejše letosn/e dramsko delo. Ni samo delo velike literarne vrednošTi. temvee je pole^ tejrs tudi sela dramatično. Ue/.ija je Kov;rpva. v**i j.-Vloge igrajo Rasber^erjeva. Kovic. Grom. J. Kovic. Furijau. Nakrst in fiftlllatl — Strah podeželja aretiran. Te dni smo poročali o zločinskih podviprih - letnenoči »e je splazil v Taborski uliei v hlev Edvard C ter ukradel hlapcu Ivanu Faidijri. ki je spal V hlevu, denarnico, v kateri jo bito 700 ]»in. — kaj pripravlja rfe«1*b>re? Drama študira v Kovičevi režiji Siromakovo jagnj> dramo šlefana Z\vei^a. ki je eno najl » sih del moderne neaaike iJtamalike- — Operet;: pričanja ■ Uadijem šia«»erja . č>šk-- t skladatelja .l;:re Benesa Sveti Anton, v- h zaljublieni patron v resi j i 1 larastovifcs. — '^epet požar * Rarah. Pocestnici Mariji Kovačičevi v Racah ori Mariboru jeoGrenj uničil ^ospodar-ko poslopje z vjtemi prtdel-ki mizarsko delavnico ler v-e orodje. Skoda znaša preko •->0.000 dinarjev. Ker je 1o v Racah Je drupri požar v l^"1 tednu, sumijo, da je na d<»bi zločinska roka brezvestnega pozicalca. — Na noi je padel v nedeljo popoldne 9 letni pismouoš.ev -»in Martin šolnaric od Sv. Jania na Dravskem psfja, Deček »e je i|rral z doljjini nožem. fxj nesreči pa je pade! nanj ter zadobil na dednem podkolenn r^lo! oko in nevarno rano Poškodovanca "«o prepeljali v inartt>orsko bolnico. — Ali Pajmaa? V not« na loiek je bila mariborska policija ob\e.V"iia, da se v koroškem predmestju |>otika neki dolgi moški s čepiro proVco oči. ki se jx>znini pa^an-ton; zdel zelo sumljiv. Takoj ie oživel zopet sponrn na gosajnrevejia pajdaša Pai-n\nna. ki je ludi velik možakar * čepico. Policija je sumljivega neznanca takoj pr,-čela zasledovati, ioda ves trud je bil \o- fiolnoma biasnspešen. — Ufcoden pader po -itupnifah. Včeraj zjutraj je v me~*ni oskrlmišnirj padla nevarne. Deoedo pa bo imelo morda se sodišče. šfev. 61 ^SLOVENSKI NAROD«, petek, IS. muc* MODNE SALONE mo, da f« m <%m mođn* rcvif« iMfSolfJf fnserciHM organ »SLOVENSKI NAROD" DNEVNE VESTI — Skupščina Zrei* indnstrijetv. V petek 57. t. m. bo v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo redna letna skupščina Zveze industrijcev za dravsko banovino v Ljubljani. Skupščina je sklieana na 9L (15.) uro popoldne. Ako ob- tej uri ne bo prisotna polovica članov, se bo vršili skupščina eno uro pozneje, to je ob 4. (16.) uri popoldne, ne glede na število prisotnih članov. Dnevni red: 1.) t'itanje zapisnika skupščine Zveze industrijcev z dne ol. niarca 1933 2.) Poslovno poročilo. 3.) Računski zaključki za leta 19B8, 1934. 19:31 in 1936. 4.> Odobritev računov za leta 1034t 1935 in 1936. 5.) Sprememba pravil Zveze industrijcev. 6.) Volitve uprave. 7.) Voiitov nadzornega odbora. 8.) Voiitov Častnega sodišča. — Nova emisija taksnih znamk. Finančni minister je sklenil, da se vzamejo z 20. marcem iz jprometa taksne znamke iz leta 1930 in sicer po 0.10. 0.20, 0.50, 1. 2, 3. 5, 20, 100 in 250 Din. Iz prometa se vzamejo tudi eskontne liste s taksno znamko emisije iz leta 1920, v promet pa pride nova izdaja taksnih znamk po 0.10 in 0.20 Din z označbo : 1934«. Taksne znamke po 0.10 in 0.20 so iste omamen, tike in velikosti ter tiskane na enakem papirju kakor taksne znamke po 0.50. ki so v prometu in ki imajo označbo ; 1934«. Tudi nove taksne znamke po 0.10 in 0.20, ki pridejo zdaj v promet, so označene y letnico 1934. Iz prometa vzete taksne znamke in eskontne liste se bodo zamenjavale po finančnih oblasteh od 20. mar. ca do 17. junij letošnjo odlično kakovostjo alovečih knjiških vin. Ob pose t u imajo vsi tudi priliko spoznati lepo konjiško okolico In bižnje Pohorje. Avtobusne n železniške zveze s Konjicami so zelo ugodne. — Ustanovitev med na rod nega velesejma za krzneno blago v Ženevi. V Ženevi deluje že nekaj časa organizacijsko društvo na ustanovitvi mednarodnega velesejma za iesa-neno blago. Prva tozadevna prireditev se ima vršiti že v maju tej^a leta. Tajništvo •Societe d * Organisalion de Ia Bourse International des Pelleteries et Fourures^ 14, Plr.ce Loniremalle, Genove, je rado pripravljeno, dati morebitnim interesentom obvestila glede prodajnih pogojev, lokalnih razmer ild. Ta ustanovni plan zaslužuje br?z dvoma pažnjo, ker se ravno sedaj menjajo središča mednarodne trgovine s krznenim blagom. — Velika obrtniška konferenca. Zveza obrtnih društev drav?ke banovine sklicuje banovinsko konferenco delegatov vseh obrtnih organizacij dravske banovine, ki bo v nedeljo 15. t. m. ob 9.30 v veliki dvorani hotela Miklič v Ljubljani Obrtništvo hoče na tej konferenei manifestirati za svoje opravičene zahteve in težnje. — Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi v torek 17. t.ni. enodnevni vrtnarski tečaj. Pouk bo teoretičen in praktičen in se bo vršil od S. do 12. in od 11. (2.) do 1" (•">.). — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno« nestanovitno vreme s padavinami. Včeraj je deževalo v Ljubljani iu Mariboru. Najvišja temperatura. je znašala v Beogradu 21, v Sarajevu 19. v Zagrebu VELEN .VPETO! ZA LJUDI Z MOČNIMI ŽIVCI! VELENAPETO! INKIŠINOV Jutri ob 14 15 premiera matineja! KEN MAVNARD: NEUKROTLJIVI KONJ I Cena Din 4.50 slavni ruski umetnik v senzacijonalnem UFA filmu »Zadnji štirje iz St. Cruza« Danes premiera ob 16., 19.15 in 21.15 uri! SUŽrNJI POHLEPA ZA iOENARJEM KINO SLOGA T e 1 e f. 2730 — Zahvala. OD priliki mojo 90letnice mi •je dobrosrčnost kulturno prebujenih slojev naroda izkazala toliko pozornega priznanja, da mi ni možno na došle obilne, mile mi čestitke odzvati Se vsaki posebej. Bodi mi torej dovoljeno, da izrekam na lem mestu — pa prav kakor iz Oči v oči — svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so moj veliki življenjski praznik proslavili toli toplo m prisrčno. Njih častna mi naklonjenost 1 v.;.• iou-je. da je stremljenje mojega delovnega dno obrodilo obilne plodove. Ta dobrodejna zavest bodi sveti* zarja življenjskemu večeru, ki mi je sedaj napoči 1. Novo mesto. 12. marca 193o. Ferd. Seidl. * Diplomirani so bili včeraj na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Rudolf Trofenik iz Studencev pri Mariboru. Jože Brumšek od Sv. Andraža pri Velenju in Albin Vidmar iz Gumberga pri Novem mestu. Čestitamo! — Profesorski kongrea. Varaždinski profesorji so imeli v sredo sestanek, na katerem je bil izvoljen poseben odbor za proslavo 300 letnice varaždinske gimnazije. Poleg tepa so bili izvoljeni Še drugi odbori, ki bodo pripravili vse potrebno za letošnji profesorski kongres. Sklenjeno je bilo. da se prično švečanjbsti s profesorskim kpngresOm prve dni julija. Po kongresu prirede profesorji več izletov v Medumiirjc in Hrvatsko Zagorje. _ Zvočni kino IDEAL «*■ Premiera Premiera vetetftma „ C H A N D U « (Gospodar sveta) v vlo&i Bdntund Lowe. Predstave danes ob 4., 7. in 9.13 ZV-Cene 4.a0, 6.50 in 10.— &in. — Velika vinska razstava. Zveza zemljo-radnikov Jugoslavije priredi v okviru 6. rceduarodne razstave, ki 1*0 od 18. do 21. aprila v Novem Sadu všedrzavno vinsko razstavo. Vse pošiljke za razstavo bodo oproščene taks in davkov. Vzorce in sicer najmanj po iri sieklenice vsake vrste je treba poslati prireditvenemu odboru naka-sneje do 10. aprila. — Nemški vodič po naših krajih pripravlja naš neumorni pionir na polju tuj_ skega prometa g. Hudoif Badjura. In ko je dobil nekaj slik s Polževega, jih je za^ vrnil, češ da mora biti tudi Polievo v nje^ govem vodiču čim lepše prikazano. Piav je, da je tako izbirčen, saj nam ne more biti vseeno, kakšen vodič po naših krajih pride tujcem v roke. Gotovo je marsikateri fotoamater napravil na Polževem lepe posnetke in g. Badjura prosi, naj mu jih pošljejo nekaj, da bo lahko izbral naj_ lepše izmed njih za svoj vodič. — Jeklen železniški most pri Zagrebu. Čez Savo pri Zagrebu zgrade jeklen železniški most za dvotirno železnico, en tir bo za progo Zagreb—Beograd, drugi pa za progo Zagreb—Karlovac. Most. začno graditi kmalu. Stroški bodo znašali okrog 30,000.000 Din in most bo ves jeklen. — Vinska razstava in vinski sejem v Slov. Konjicah. Vinarska podružnica s sodelovanjem sreskega Kmetijskega odbora ter Kmetijske podružnice priredi v nedeljo v dnoli 22.. 23.. 24. in 25. marca 1.1. V. vinsko razstavo in vinski selem v prostorih Okrajne hranilnice v Sk>v. Konjicah. Svečana otvoritev bo v nedeljo 22. marca ob 0. uri po zastopniku kr. banske uprave. Na iej prireditvi bo vsem obiskovalcem posebno pa kupcem dana možnost, da se spoznato z sede v tramvaju in da je ie treba sa nje plačevati vozni no. Ta pripomba je bila potrebna, ker je baje ni v natančnih predpisih. — Za rakavi«*, aagaviee. asa je«, za do-kolenke. športne srajce, res konkurenci* ni nobene, pri >P1RNATL\- najnižje cene. — M PIRNAT. Ljubljana. Sv. Petra r. 2* Poljanska c. 1 (Peglezen). Tel 36—57. 36—58. —Ij Izbira aa ribjem trga. Ribji tri» ni bil že dolgo pošteno založen z morskimi rib*;mi. danes je pa bilo vsega dovolj na izbiro. Zopet se je izkazalo, da naše gospodinje zelo cenijo dobre ribe. posebno zdaj ob pustu. Nekateri so pa tudi precej kupovale žabje krake, ki so menda slajši spomladi, ko postanejo žabe poetične. Cene morskih rib so bile precej nizke, pač zato, ker je bilo mnogo blaga. Po nespremenjeni ceni so prodajali lubten. In sicer po 40 Din ksr, dočim so bile zlatice po 36 Din, čeprav spadajo med toljše nbe. Osliče so prodajali po do 32 Din. Lignje so bile po 26 do 32 Din. bobi po 28 in po isti ceni tudi hol>otnice Poceni so bile tudi jegulje, 16 Din. Donavska riba. kečiga, je po 18 Din. Med poslastice med morskimi ribami spa-da morski jezik, ki je po 40 Din. Najbolj «•0 kupovali danes sardelice, k? jih je bilo največ in so najcenejše, po 12 Din. Dovolj je bilo tudi rečnih rib. Žive ščuke so bile po 24 Din. Ljubljana m mcie J. •. Kajza.ba.vnejasv veseloigra sezone! S svojimi dovtlpi In komičnimi gestami prinaša MANS MOSER splošno veselost, salve smeha in dobro razpoloženje: Na končni postaji Paul Hbrbiger, Marija Andergast Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri Jutri ob 14.15 matineja po Din 4.50 Jan Kiepura: PESEM Z NEBA 17, v Rogaški Slatini in Skoplju 10. v Splini l.">. v Ljubljani 13, v Mariboru 12 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752.1. temperatura je znašala 7.8. — Dvigalo usmrtilo deklico. V Zagrebu se je pripetila tež-ca nesreča. Dvigalo je v neki hiši stisnilo in usmrtilo 141ctno Vilmo šafar. Dvigalo se je v drugem nad. stropju naenkrat uglavilo in deklica je odprla vlata. da bi izstopila. Tedaj se je pa dvigalo naenkrat spustilo nizdol in zgor. nji rob je pritisnil dekličino glavo ob steno, da je obvlsela v d.igalu. Ko so prihiteli ljudje, je bila že mrtva. ELITNI KINO MATICA >| Samo še danes ob 4. uri poje tenorist ■ H E L G K K O S W A E N G E I in slovita 9 K A K I, A S P L E T T E R v prekrasnem edinstvenem velefilmu; MARTA po komični operi F. v. Floto-tva. — Nesreča na žagi. V bolnico so davi pripeljali 42 letnega /udarja z Uavne pri Kočevju Josipa Stantfla: Doma ga je na fagi pritisni! vagonček k steni in mu zmečkal desno roko. — Gnusen zločin. V Sivcu blizu So m bo _ ra so našli včeraj zjutraj okrvavljeno tru-pelee petletne deklice, nad katero se je spozabil SOletni hlapec Josip Haidič. PrL zns! je, da ji je storil silo Razjarjeni kmetje so hoteli zločinca linČati in orožniki so ga komaj ubranili. — Smrt Zagrebčanke v Savi. Včeraj so potegnili pri Novem čiču iz Save truplo žene zagrebškega krojača Anke Strmo, ta. ki je že 5. t. m. izginila. Ni še znano, aH gre za samomor ali za nesrečo. — Smrtna obsodba na Sušaku. Pred su-ša5kim sodiščem sta se zagovarjala te dni Fumica in širne Komadin zaradi umora župnika don Lovra Fabjaniča v \*asi Via. tiči na otoku Pagu Fumica je bil obsojen na dosmrtno robijo in na trajno izgubo državljanskih pravic, šime Komadin pa na smrt na vešalia. Iz Ljubljane — !j Otroci, ki prepočasi DSStej, naj s« vozijo /• našim tramvajem. Ne mislimo vam razlagati predpisov, ki jih itak kolikor toliko poznate in morda vam jzredo celo na Sivce: Sicer so pa obešeni v tramvajskih v<>/.ovMi in jih lahko prečitate na daljžt vožnji. Po teh predpisih se lahko otroci vozijo zastonj, če, sede v naročju mamic ali očetov in če uiso že lako veliki, da bi jih postavil sprevoduik k vratom, kjer je začrtano merilo. Baje je človek nagnjen k slabemu. ^a'o sprevodniki ne morejo Verjeti kraikomalo niti nedolžnim otrokom in jim morajo ravnati kolena, kajti otroci baje radi goljufajo, krčijo noge in potuhnjeno skrivajo tiok/e vratove. Baje so napravili doslej vebkanskp, škodo naši sestal železnici, toda to še ni vse. Kadi bi goljufali že oni. ki ne znajo niti se pošteno hoditi. Včasih je namreč prazen tramvaj in pokvarjeni do-ieiički sedajo na klopi, namestu, da bi sedeli ponižno v mamičinem naročju. Ko pa ubogi sprevodnik zahteva voznino tudi ia n'roka. ki ga jo mamica odložila poleg mer be na klop. pride do drimaličnih trenutkov, kajti meščani se nočejo sprijazniti z logiko, da je tretja plačevati voznino za plroka no glede, al? jo voz prazen ali poln. To pa ir silno žalostno, kajti mamice M morale biti vendar ponoste? na svoje olro- . ke, da so že rako veriki. da *ahko mo?ko | —lj Skromne želje TriiovčanoT, ki s** pehajo po Opekarski cesti. Ta cesta je veljala doslej za nekakšno alejo. Kostanji *e stoje, cesla sama na sebi pa ni podobna drevoredu. Odkar pomnimo, je bil na cesti bod-nik, ki se sicer ni posel no ločil od cestišča, vendar so bili ljudje zadovoljni z njim. Zdaj so nam ga pa razkopali, da sega cestišče od jarka do jarka. Ni b:lo dovolj vzbočeno iu fe voda zastajala na sredi. Ker im niso dvignil! za nasipom, so razkopali ter znižali hodni':. Vprašanje le. kdaj ga bodo zopet nasuti, ker zdaj na nasipanje ?pb»h ne mislijo, saj ie previsok. Ob Opekarski cesti je zdaj že RfflOgO b.is. ki niso le vaške, saj je Trnovo že organieno zraslo 7. mestom, zato so Trnovžani prienkovaji, da bo občina imela nekoliko več srca za njihove ceste, če na že nima zanjo same. —lj Naraščaj »Ljubljanske Sokola« — moški in ženski — priredita dne 1'.». r in. ob 17. uri v društveni telovadnici v Narodnem domu telovadno akademijo. — Članstvo, roditelji in prijatelji sokolske.sra naraščaja se na to prireditev vljudno vabijo. —lj Jutri v soboto »Veliki plesni turnir« v Kazini na katerem nastopi 16 najboljših parov iz Zagreba, Ljubljane in Graza, ki tekmujejo za naslov prvaka dravske banovine, ki jra je doslej branii pokojni Stane Seunig. Ali bo Ljubljana zopet zmagala? Pied, med in po tekmi družabni ples za vse ljubitelje loga salonskega sporta'.' Informacije pri mojstru Jenku. —lj Gospodarsko-kulturno društvo Spodnja šiSfca v Ljubljani priredi v soboto dne 1 !. marca 3 ob 20. uri v prostorih gostilne »Stara šola'. Celovška cesta, javno gospodarsko predavanje: »0 splošnih davščinah«. Vse prebivalstvo Spodnje in Zgornje Stške vljudno vabimo, da se tega važnega predavanja udeleži. Odbor. —lj Prof. Janko Ravnik priredi s svojimi gojenci Tursič Ivan. Sehteri Herta. Gal-latia It.. Hrašovec Silva in Osterc-Valjalo Marta klavirski večer ruske glasbe v sredo, (ine 18. t. ni. ob četrt na 7, uro Sv. v Fil-br.rrronični dvorani kot III. javno produkcijo gojencev drž. konservatorija. —lj Pavel Wittgenstein je povsod, kjer končertrira. predmet nr.jvečjega občudovanja in najživalincjiega razgovora. Je prvovrsten »imetnik, ki s svojo levico obvlada klavir do največje popolnosti in tehnične spretnosti. Zvečer bo igral Bacha. Ifoaartai Saint-Saensu. Chopina. Liszta m Flosent-haiu. Nocoj bomo prvič imeli priliko slišati novi koncertni klavir Glasirene Matice, ki ga je dobavila tvrdka. Seiler iz .Šlezije. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj Najlepšo iibiro iz bagatags. svojega sporeda a solistko Keziko Kortinikovo l»o-do nam dali trboveljski Slavčki na ponedeljkovem koncerta v veliki l'iiton»ki dvorani. Izvajajo se skladbe brez in i sprem-Jjevanjem klavirja ii;ij1m»!j znanih domaČih in jugoslovenskih skladateljev. Slavikj se pripravlja}o za koncertni nastop v Pragi, kamor so pozvani, da končertrira jo za časa kongresa, naša dolžnost pa je, da jim /. razprodano dvorano omogočimo pot in zastopstvo naše mladinske glasbene literature. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbena Matice. —lj Napad na cesti. Ko je korakal zidarski pomočnik Peter tuden i/. Vrhovrev snoči proti domu. se mu je na poti nad Vičem prav prijateljsko pridružil neznan, kmečki fant. Po prvih prijaznih besedah pa je neznanec takoj spremenil glas, i>o-tegnil nož in ga Čudna dvakrat zasadil v telo. Napadalce je i>otem zbežal, dočim so Petra ljudje kasneje spravili v bolnico. Junaka noža seveda zdaj zasleduje polieija in vse kaže, da b<» kmalu v rokah pravice. —lj Pri brivcu se je ožgala po glavi. Za lepoto je treba včasi veliko preti peti. Justina B. pa je imela naravBOal usodno >mo-lo. Včeraj je stopila v neki brivski sulon. da bi si dala ondulirati lase. Pri ravnanju z električnim aparatov pa je prišlo nenadoma dr> nesreče. Justina je dobila hude opekline p«) glavi in si seve obžirala tudi lase. Morala je nemudoma iskati zdravniške pomoči, obenem pa je brivca naznanila in naperila proti nji mu odškodninske tožbo. Z. K. D. Dene« ob * 1.30 VLASTA BURI AN kot Carjev adfufant SMEH! ŠALA! SMEH! —lj Karambol dveh kolesarjev. Da so kolesarji v mestu cesto prehitri in precej previdni je že stara resnica. Zaradi njih se rade pripete večje in manjše nezgode, dogodi se pa tudi, da podirajo drug drugega zlasti na vogalih. Včeraj -*fa se na vogalu Aleksandrove ceste in Gledališke ulice zaletela skupaj uva taka neprevidna kolesarja in trčila s tako silo. da se je en^-nm kolo polomilo. Tudi sta se nekoliko pobila. Stanovanjska higijena v Ljubljani Zaradi dotoka prebivalcev iz so>ednil» občin in vobče s podeželja, v mestu ht vedno ni dovolj stanovanj. Največje je povpfase-vanje po malih, eenanfh stanovanjih, Do pričetka zastoja v gospodarskem razvoju Ljubljane se je v pasta zelo zidalo. I'a nJ»la>: stanovanjsko krizo, j- po vojni občinska uprava sama sezidala ver velikih in mnogo manjših stanovanjskih objektov ter s »cm pripravil;) nestm-nm prebivalstvavec" *to higijenskih, obenem pa cenenih stanovanji, Zaradi zidave osnovne šole v gramozni jami ob Vodovodni res*i je mestna občina prestavila zasilne hišice iz uramo/.ni-ce v kolonijo ob Cesti dveh cesarjev, ki jih je sezidala v muo£o boljšem stanju, nego so bile one v gramozni jami. Lani je bilo v Ljubljani sezidanih 71 novih hiš s 102 stanovanji, dalje 2t zgradb potom adapcij. v katerih se je tudi pridobilo 27 stanovanj. Skupno je bilo pridobljenih 210 stanovanj, brez raznih zasilnih hišic. Ker je veljala stanovanjska stiska vedno kot nekakšno prehodno rio, smo dobil! mnog barak in naselij. Nekaj takih bivalije bilo na zahtevo mestnega fizika tudi |M>rušenih.. ker so bila lejrla nevarnih i*o-le/ni. V zvezi s sklepom zdravstvenega od-Isira mesinejra sveta je lani pregledal mestni fizikat v •vrha sestave higijetiskejra kata-tra stanovanjskih hiš v Ljubljani. 712 hiš s 2t*xJ stanovanji. O higijenskih prilikah vsake acegSSdane hiše rodi mestni fi-i-.ikat evidenco tPr so vsi podatki točno vsesani v hišnih zdravstvenih listih. <»d 7ti' preglednih hiš. je lulo zdravstveno povsem neo}>orečenih 47:1. V 2r>'.» primerih >o bili ugotovljeni zdravstveni nedoitatki. ki so bili v l*i*l primerih takega značaja, da se je moralo uvesti uradno postopanje v s vrbo odprave istih. Zal so se domala v*i prizadeti hišni j>ose>tniki izgovarjali na pomanjkanje denarnttl sredstev in na krizo, tako da se je posrečilo zares odpraviti vs* higijenske nedostatka le v 78 primerih. Iz Celja —c Trhoveljski sla veki l>odo koncerti rali v nedeljo 15, t. ni. ob 16. v dvorani Ljudske posojilnice v Gel ju. Za koncert vlada zelo živahno zanimanje. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni K. Gorica rja vdova. V nedeljo ob 10.."R) \h> v omenjeni dvorani matineja za šolsko mladino. —c Na ljudskem vseučilišču U> predaval v ponedeljek Iti. t. m. ob 20. ugledni znanstvenik univ. prof. dr. Kvgen Spektorski iz Ljubljane o postanku in razvoju način nalnega vprašanja. Predavanje )*> zelo ra nhnivo in poučno. —c Kmetijsko predavanje bo v torek 17. t. m. ob 19.' v telovadnici okoliške deske narodne šole. Sreski kmetijski referent g. \V~ernig bo predaval o podporni akciji banske uprave za povzdigo krnetij>tva ter <» pridelovanju krompirja, svinjereji iu trav ništva. sreski veterinarski referent g. Sri tiar pa o prvi pomoči pri živini in o kužnih boleztiib. Opozarjamo vse kmetovalce na to va/no predavanja, — c 1'mrli sta v celjski l>olnici: v sredo 7^ letna zasebnica Marija Vojtlikova, v ^s- triek }*t 18-Ietna krojačica Alojzija Fran-zova. Obe iz Celja. —c Prst si je odsekala. V *redo si )e SMHatas brezposelni delavka Kranja Fid lerjOVS Od Sr, Priinoža pri št Juriju ob juž. žel. pri sekanju drv odsekala desni prstane«-. Fidlerjeva se zdravi v celjski bolnišnici. —c V celjski bolnici je umrla v torek .Vzletna posestajea Marija Bela kova i/. Krivio pii Pilstanjn. —c Za zdravnika bratovske tkladnice v Celju je bil preti dnevi izvoljen s. dr. Jo*e Fi^-er. Skladnični zdravnik je bil do«!ej g. dr. < •«dlitsrh. Iz Litije — Trintveljski «-'a\rki hod« sa^lovali. Na Jožefovo. If* t. m nastopijo ob 15. uri |k>-pulehsi v dvorani na Stavbah. Mladi pevn se bodo predstavili pod vodstvom dirigenta trl>oveljskega učitelja a Avgtiflta ^ub-g'VJa. Nasto[>ili bodo s programom, ki ga bodo izvajali na bližnji mednarodni koneerlni prireditvi v Pragi. Iz vrst IJ ti ja nov se sastavll odbor, ki 1h> priredil mladim pevcem iz črne dobne zakusko. — Službena veM. GČitelj g. Golot* Fran<\ ki je služboval kot začasni učitelj it barov vinskega fonda v Litiji je sprejet v držav-no službo in je nameščen v Pertoči pri Vurski Soboti. POZ v. t O A ~ Žena: AH ti je všeč na»a nov« kuharica? Mož: Pa ae kako. — To sem ti tekoj mishla in rato sem £ pravočasno odpo\-edala MALI OGLASI oeseda 0.30 para. davek Dir 3.—, neaeda 1 Din, davek s Din, preklici Za pismene odgovore glaoe matih oglasov y treba priložit] snamlco — popustov ta PRODAM KUPUJTE srečke državne loterije beograjske kolekture. Menjalnica Reieher * Terk, Prešernova. $44 snjRTHB pumperice posebno lolge in široke v ogromni izbiri, ter vsa oblačila odlično iz-ielana dobite po tr »konkurenčni osni pri Preskerju. Sv. Petra cesta 14. 6.R po receptu znane idrijske gostilničarke Perlič jutri, v soboto zvečer. sveže morske ribe, rutota s skampi, nadevani kalamari in dr. Pristna vina, pivo v \*rčkih. vogal ceste 29. oktobra — Bleiweteov». Se priporoča Drogu Guštin. Narodna tiskarna LJUBLJANA Velika izbira okusno pripravljenih morskih rib iz priznane dobre kuhinje. Brancini, škampi z majonezo, orade, bar bo« i, sv. Peter, rižota s skampi, bakalnr i. t. d. Isto tam ae toči originalni Dingač 15% in specijalni viški opolo. Vljudno ae priporoča M. Ceptr »GAJEV HRAM« »UVBUAN8U DVOBc Stran '4 >SLOVENSKI N A R O D«, petek, 13. marca 1996. Preko 100 metrov bo šlo Zgodovina planiške skakalnice — Laaf *# *h a letos? I' Beogradu so d ravni i pričujočo /.orno sliko velik* skakalnice v Planici. Tu vidimo, da je skakalnica res orjaška. Saš nebotičnik je v primeri z njo pritlikavec, še bolj pritlikava je saborna cerkev v Beogradu, če jo primerjamo z veliko pianiško skakalnico. Ta slika nam najlepše kaže, kako \nsoka je skakalnica. Ljubljana, 13. marca Planica se že tretjič pripravlja na velike mednarodne skakalne tekme, ki so ji pripomogle do svetovne slave. Povsem predelana, še impozautnejša kakor doslej, čaka skakalnica na nove lavorike. Spet bo svet nekaj časa govoril le o Planici in z največjim zanimanjem pričakoval nedeljskih rezultatov. Poglejmo nekoliko v zgodovino Planice. Dolina Planica je bila prav za prav odkrita šele po Iliriji, ki jo je z zgraditvijo ponosnega smučarskeea doma na Slatni odprla smučarjem. Kaj kmalu ie zaslovela po nati domovini zaradi izl orne in dolgotrajne smuke. Njen sloves pa ie šel preko državnih mej šele z zgraditvijo skakalnice, ki na svetu nima enake. Pri nas smo dotlej imeli kvečjemu le 40-meterške skakalnice. Bled je sicer po zaslugi ing. Jauše dobil na Zaki skakalnico za skoke nad 60 ni. vendar ta zaradi neugodnih snežnih prilik ni prihajala v po-stev za vsakoletne prireditve. Podjetni ing. Bioudek. ki ie naš snnrt ohosratil - tolikimi napravami, je prišel na srečno misel, da bi dal Planici skakalnico, ki bi pJ-'-kašala vse dotedanje V smučarskem svetu se je bas tedaj vodila ogorčena borba okoli takozvanih mamutskih skakalnic, za katere so se zlasti zavzemali v Švici. Največji nasprotnik so bili Norvežani, češ. da dolgi skoki nimajo nobene sporlne vrednosti in da so take skakalnice nevarne za skakače. Morda je bilo njihovo stališče upravičeno. IVkme na švicarskih skakalnicah so se namreč povečini končavale s padci. Ing. Rloudek je hotel dokazati, da Norvežani nimajo prav. Bil je prepričan, da so padce zakrivile le napačno zgrajene skakalnice. Kot izvežban graditelj aeroplanov t dolgoletno prakso, je poznal vse skrivnosti aerodinamike Trdil je, da skoki niso nič drugega nego ''adranje po zraku, ki more biti nevarno le. če krivulja doskočišča ni skladna s krivuljo, ki io začrta skakač na svojem zračnem poletu. Ponca. s svojimi strmimi i Tegovi, mu je omogočiia, da je v plavi zasnovano misel uresničil Napravil je idejni osnutek skakalnice ki jo je v popolno zadovoljstvo zgradil gradbenik Rozman. Med treningom so Norvežani znatno spremenili zunanjo olliko skakalnice in dobili sme napravo, ki je zdaj najmočnejše sredstvo -/a. našo propagando po svetu. KRITIČNA TOČKA Preden preidemo na podrobnosti dosedanjih tekem, i^ potrebno spregovoriti o kritični točki. Če govorimo o 00 metrskih skakalnici, hočemo s tem reči. da mora dober skakač do te Utdžiue skok stoje izpeljati. To je obeuem kritična točka. Tehnično je tam. kjer začne lok doskočnice prehajati v ravnino. Pr*»ko tega loka so stoječi skoki silno redki in more ogromen pritisk izdržati le izredno ruti ni ran skakač. Prve tekme v planici l. 1934. je bi'a kritična točka pri Sij m. lani pri 04 m. letos pa pri 103 m. Kakor vidimo, se je skakalnica znatno Ur preminjala. Taka. kakor je sedaj, bo ostala nekaj let. SVETOVNI REKORD Z V1LLAKSA JE PADEL Prvi ognjeni krst je Planica prestala 25. n.arca 1934. Med drugimi je tekmovalo 0 Norvežanov z bratoma Ruudoma na čelu. Skakalnica v Villarsu v Švici se je dotlej ponašala z najdaljšim skokom na svetu in sicer je imel rekord Birger Rund. ki je v tekmi dosegel 82 m. rekord v treningu pa je imel njegov brat Sigmund s 86 m. Že prvi dan treninga je pokazal, da bo Villars prekošen. Holl je skočil 83 m. Sigmund 82. Birirer pa 70 m. Drugi dan treninga je prinesel še veej" daljave, toda Villars se je >e držal! Sigmund je dosege! 85 s padcem in brez padca 85.5. Birger 32. 87 p, Lassen Urdahl 8o m. Tekma suma je prinesla tele rezultate: 1. Birger Ruud 218.2 (09. 79\ 2. Sigmund Rund 217.2 C08.5 86.5^. 3. Holl 211.7 (74.81). !. Ulland 209.1 [71, 70). 5. Sorensen 205.5 (71. 75). sledili so Norvežani Jonson. Lassen. Alstadt. Hoff. Gur*ormsen in nato Novšak ter Palme. Najdaljši skok od naših je imel Novšak s 57.5 m. Sigmund je torej dosegel doslej najdaljši stoječi skok v konkurenci. Izven konkurence so bili doseženi še boljši rezultati. Birger: 78, 86, 92. Jonson 84 p. 89, Hbll 89 p. 84.5. Sigmund 95 p. 87. Sigmund je pri prvem skoku le nalahko podrsnil z roko po snegu, vendar se to šteje po pravilih kot padec. Birger je bil svetovni rekorder s stoječim skokom 92 m. Novšak je pa potisnil naš rekord na 60 m. LETA 1935 — 99 m! Lani so se pojavile znane gonje proti Planici. Norvežani so sicer prišli v Planico, udeležili so se pa le treninga. Name-slu Ruudov je bil njun nič manj slavni rojak Reider Andersen. docim je v konkurenčnih skokih poskrbel Poljak Stanislav Maruszarz. da se ie rekordna znamka zopet potisnila navzgor 14. marca ie bil prvi dan treninga in že je padel Rirgerjev rekord. Maruszarz je dosegel 90 in 91 m. Sornsen 90. Andersen pa celo 93 m. Naslednji dan ie prinesel višek. Nič manj kakor štirikrat ie padel Birger-jev rekord, enkrat je pa fctl izenačen. Maruszarz je skočil po vrsti 86. 92 in 95 m, Andersen 89. 99. 99. Sorensen 87. 95 in Avstrijec Bradi 89 in 91 m. Vsi skoki brez padca! Prišla je nedelja 17. marca. V soboto ie ves dan lilo. v nedeljo pa je pritisnila vro-na pripeka. Sneg je postal tako mebak. da je že ogražal prireditev. Rešitelj v sili ie bil gradbenik Rozman, ki je našel Koluml»ovo jajce — salmijak ozir. snežni cement. V konkurenci so bili doseženi naslednji usoe-hi: 1 Maruszarz 326.1 (84 87.5. 80.5). 2. Bar-ton 312.9 (85.5 82. 78) 3. RaYmond 304.6 (7:5 S6.5. 72), 4. Borter 298.9 (77, 86. 76), 5. Čzeh 285 3 (74 69 64.5) 6. Steinmuller 283.9 (77.5. 68. 75). 7 Šramel 270.9 (68, 72, 67) 8. H5II 365.2 (79 83.5. «1 p.). Maru- szarz jc bil torej nosilec svetovnega r^kor* da v konkurenčnih skokih s 87.5 m in je zboljšal znamko Sigmunda za 1 m. dočini je Šramel popravil Novšakov rekord za ct-lih 6 m. Po tekmi je sledil trening, ki so se ua udeležili tudi Norvežani. Rezultati so biU: Faru p 84, 88, Urdahl 78, 79 (iuttormsen 79. 88 p, Sornsen 85 88, 93, 'Andersen S7, 94. 95. Holl 87.5, Maruszaz 9l m. 15. MAREC 1936 - ? Letos je kritična točka podaljšana na U0 ui. Ko so-na treningu skakali prvič s polnim zaletom, so dosegli že znatne rezultate: Novšak 84, Hagen 98, 97, Ocdegaard S6, 91. Lassen SI* m. In to že sedaj, ko še ni-o skakali »kanonir. kakor b»-ata Ruud in Ulland. Preko 100 m bo vsekakor šlo. č-1 ne v konkurenci, pa prav gotovo izven konkurence. Ruud j bodo že poskVl o! i za to' Seja jeseniškega 1T23V občinskega odbora Tekoče zadeve — Na Jesenicah zgrade gasilski dam Jesenice, 12. marca. V ponedeljek »večer se j« v mestni posvetovalnici vršila seja občinskega odbora, katere se je udeležilo 25 odbornikov. Glede na zelo važni in obširni dnevni red je vladalo za sejo veliko zanimanje med občani, kar je pričala do kraja zasedena galerija. Po običajnih formalnostih je poročal mestni župan g. žabkar. da je podal ostav. ko občinski odbornik g. Jože Novak, o če. mer se je vršila razprava ob koncu dnevnega reda, za kar je večina priznala nuj. nost. Po čitanju zapisnika ae je razdeli. Ia navzočim odbornikom razmnožena okrožnica banske uprave z dne 25. januar, ja. dalje se je razpravljalo o oddaji del za napravo cestnih robnikov na Kralja Petra cesti, Ruardovem trgu in na Ojzovi ce.sti vse do Luckmanr.ovega trga. Vsa de. Ia bodo veljala 30.136 Din in se bodo iz. plačala deloma iz sedanjega deloma pa iz proračuna za leto 1936/37. Dalje se je razpravljalo o prošnji na bansko upravo za uvrstitev subvencijonar. rane ceste Jesenice—Sv Križ do savskih jam in občinske ceste Jesenice od hotela Pošta, Kralja Petra cesta, Hermanov most in Jadranska cesta do meje občine Gorje — med banovinske ceste. Poročevalec g. dr. Rek ar je utemeljeval ta pred_ log uprave s tem, da je številčno dokazal, da Jesenice plačujejo za vzdrževanje cest nad tretjino bremen vsega sreza, toda za milijonski prispevek se ne vzdržuje niti en kilometer na teritoriju Jesenice. Zgo. raj navedene ceste merijo 8.45 km. Predlog poročevalca je bil sprejet. O ciganskem vprašanju in o nastavitvi ciganov _ jeseniških ^občanov« — je poročal g. Puc, ki je omenjal, da je občinski gospodarski odsek odklonil prošnjo občinske uprave, da odstopi proti plačilu občini nekaj sveta, na katerem bi se rajonirala lOčlanska ciganska družina Rajhart. Z glasovi večine se je dalo upravi pooblastilo, naj isce novih potov, kako bo to pereče vprašanje reši. Ia. V komisijo za pregled občinskega inventarja so biti določeni gg. Puc Matevž, Razinger Jože in Nepok->j Ivan, dočim je manjšina sodelovanje v tej konrrsiji odklon i Is. Mestni blagajnik g. Avsenek je poročal O občinskih financah, angažiranju kreditov za občinska javna dela in o določitvi kre. dita županu za tekoče ia nujne posle, kar je bilo sprejeto. Po odobritvi podpor nekaterim novim občinskim ubožcem se je pričela daljša razprava o predstoječi gradnji gasilskega doma in o porušitvi Pi.všenove hiše. Poročevalec g. dr. Rekar je predložil načrte in proračun stavbe, ki jih je napravil mestni inženjer g. Stani si r? Pe_ ruzzi. Načrt predvideva enonadstropno in 24 m dolgo stavbo, v kateri bo shramba gasilnega orodja, cblačiinicc m kopalnice za gasilce, rešilna postaja, prostor za spravljanje mestnega voznega parka, stanovanje za hišnika in drugi prostori deloma v kleti, deloma v podstrešju, ki pa se bo pozneje uredilo. Težaška, zidarska, ž^-lezobetonska. tesarska in krovska dela so preračunjena na Din 270.000. popolna zai_ nanja in notranja ureditev doma pa na 385.000 Din. K seji je bil pritegnjen tudi načelnik jeseniške gasilske čete g. Karel Neumann. ki je bil zadovoljen s tem na. črtom. izrazil pa je željo, da bi se v domu uredila večja dvorana. Končno je bil predlog, da se d<>m začne graditi čim prej in da se razpišejo dela, soglasno sprejet. Dalje je poročevalec g. dr. Rekar pred. lagal, naj ae angažirajo kredit, za popra, vo stare šole v znesku 12.000, pleskanje pri ograji meščanske šole 2.400 Din, za porušen je Povsenovc hiše 3000 Din, za po. rušenje stare kaplanije 6000 Din in za del_ no dovršitev gospodarskega poslopja za Rajmuodovo hišo v znesku 18.000. Za tem je g. dr. Rekar predlagal spremembo ne. katerih točk pokopališkega reda, delno regulacijo Save na Hrušico in na Plavžu, nujno popravo Kajžnikovega mostu in mo. stu v Plavakem rovtu. občinski odbornik pa je predlagal popravo Budnarjeve hiše pri Sv. Križu. Vsi predlogi poročevalcev so bili z glasovi večine ali soglasno sprejeti. O vseh poročilih in predlogrih se je razvila daljša, deloma tudi ostra debata, v katero so posegli gg. dr. Stanovnik, dr. štempihar, dr. Rekar, dr. Obersnel, A vse. j nik, Markež, Arnež in Puc. Razočaranje pomlajenega milijonarja Pomladiti se je dal, pa ga lepo dekle kljub temu ni maralo za moža V Ameriki vneto goje kozmetiko in pomlajevanje tudi moški, ker verujejo, da vpliva to ugodno celo na trgovsko poslovanje. Celo delavci si barvajo lase. bogati priletni možje in starci pa žrtvujejo mnogo časa in dolarjev za olepševalne kure in za pomlajevanje. Konkreten primer, tožba lastnika velikih tvorni c usnja, je pokazala, koliko žrtvujejo Američani za kozmetiko. i Tovarnar Halin se je povzpel iz siroma. i štva do najbogatejšega moža v usnjarski i industriji. V delu je tičal vedno tako, da ! ni našel nikoli časa za ljubezen ali za za~ j konske življenje, šele ko mu je bilo 60 ! let. se je zamislil, da bi potreboval potom. ca. V tem spoznanju se je zagledal v 20-letno izredno lepo dekle Gerardovo in skle. nil je poročiti se z njo. Toda dekle je bik) hladno in se seveda ni moglo ogreti za moža, starejšega za celih 40 let. Toda Halin se zopet ni mogel sprijaznili z usodo zavrnjenega snubača. Za njegovo usodo je zvedel zastopnik kozmetičnih salonov »Glo-rus Lrtd«. Takoj se je oglasil pri njem, češ da dobro ve, kaj bogatega tovarnarja teži. Vsako mlado dekle hoče moža, ki bi bil vsaj navidez mlad, če že ni v resnici. Tu pa lahko pomaga priletnemu ali stare, mu možu kozmetika. Halin ga je poslušal in nasmehni) se je rekoč: s*Dobro, prav rad postanem vaš Frank Higham 30 Seržant Fiips f Roman -- Naravnost pra\\;lčno bogat! — In lep? — Kakor bog. Seveda kakor prtie:en nog. — se ;c zasmejal M' orma n. Flips je honel ponuditi tajniku čašo malage. tuda Moorman se k branil z obema rokama. — Sam hog me varuj! Če bi mc videl šef, da pijem vino. bi lahko začel takoj iskati novo službo. Poklical Je natakarja in naročil steklenico burry-burr\. — Oprostite, ki: pa ie to? — se je začuđ'I natakar. — Vi ne poznate burrv-burrv? Pa žito torej: Vzemite steklenico sodavice. ki ima okus po limoni, odlijte od me štiri čašice, ostanek pa nadomestke — no. s čim nadomestite ostanek? — Menda z tnalinovim sokom? — Človek božji, vi bi lahko šli naravnost k Armadi spasa ali. za potujočega pridigarja naravnega življenja. Skratka: V steklenico naBjte tri čašice whyskija in ko bom plačeval, zaračunarte samo eno steklenico burry-burry. Ko je Moorman zagledal na pragu svojega gospoda, jc plan'1 pokonci in mu skočfl naproti. Lord Winningham je držal pod pazduho zavitek, ki ga je takoj izroči svoiemu tajniku. — Ravnajte s tem previdno, Moorman. to je posodica z žrtvenika, kakršnih je malo na svetu, — ie dejal lord Frederick in se zopet obrnil k vratom. Naenkrat si je pa menda premislil, ozrl se je po kavarni in dejal smeje: — Sicer bi rad kaj popil. Grk) se mi ie posušilo pri tem dolgem barantanju. AJi mislite. Moorman. da se dobi tu brezalkoholna pijača? — O, seveda, sam pijem zelo dobro sodavico s crtrono. — ie pritrdil Moorman Lord \Vinrrigham ;e stopH k mizi nasproti lože seržanta Flipsa. Moormanu ni preostajalo drugo, nego sesti k njemu. Opravičil se je pri svoji družbi ter naročil natakarju, naj mu postovi na mizo steklenico in kozarec. — Prinesite tudi meni tako sodavioo s citrono, — je naročil lord natakarju. — Tak burry-burry — prosim, prosim, — se je priklonil natakar... Moorman ga je pa pravočasno ustavil. — Limonado prinesite, ne pa burry-burry. — ie zagodrnial nanj in ga srdi«to pogledal. — Kaj pa je to burry-burry?. — ie vprašal lord. — Burry-burry ie zek> dobra, iz mnogih zdravilnih žerišč sestaviiena alkohola prosta in zelo osvežuioča p jača sari k>, da ie v tej kavarni žal nimajo. — je odgovoril tajnik. — Sedeli ste v družbi, — je napeljal lord v veliko Moormanovo radost pogovor drugam. — Kdo pa so te tri lepe dame? — To so jahalke iz cirkusa Sarrasate. Ravnokar sem se z njimi seznanil. Seržant Flips iz Scotlang Yarda, to k gospod, ki sedi z njimi, je moj znanec. Ko sem prišel, me je povabil k mizi in me predstavil. — Pa so res lepe, te tri dame, — je ponovil lord. — če bi ne imel domenjenega sestanka. Moorman, bi vas prosi, da bi me predstaviti. Škoda. — Nič ni lažjega, saj to niso nobene redovnice. Povabim jih jutri na čaj. gotovo bodo rade prišle. — Imenitno, vi ste res bistre glave, Moorman. Ostanke torej tu in povabite jih... Toda ... hm... hotd sem redi, da nj treba, da bi kdo zvedel za to. Gotovo me razumete, ljudje bi si utegnili to napačno razlagati. Take stvari pa so vedno mučne. Še dolgo potem, ko ie sir Frederick zapustil kavarno, :e sedel Moorman pri mizi »Treh zvezd«, pil burrv-burrv in čakal, kdaj bo mogel spregovoriti z de-kieti nekaj besed na samem. Toda seržant Flips je bil kakor star predstojnik: sedel je na svojem mestu in nobena sila na svetu ga ni mogla pripravi*! do tega, da bi vstal. Ob poi štirih je natakar za klical: — Ali je tu gospod Flips? K teleionu ga kličejo. Seržant je vstal in odbite I v telefonsko celico. Iz slušalke se je začul zasopel glas višjega inšpektorja Mac tlardvja. — FHps? Da! Flips. sa: vendar poznate Jacka Brac!eya, lastnika krčme pri »Zlatem karpu«? Pred dobro uro je bil ustreljen. Pričakujem vas tu v VVhitecha-pelu, požurite se! Ko se je Ffcps zopet vračal k svoii družbi, >e žvižgal veselo popevko: vSo-sedov kuža Boby ima svok> gospe rad...< Potem k sedel in naročil šest steklenic malage. Ko so prišli naslednjega ;t*tra pjnji gostk v kavarno v Lambenhu. so opazili v zadnji loži mladega, slokega moža z bradavičastim. kozavim obrazom, kako pestuje na kolenih komično svetlolaso cirkuško Jahalko ter prepeva veselo popevko: »Sosedov kuža Boby ima svojo gospo rad, da ima ta >?es dober okus, to je jasno.« Razen teh dveh ni bHo v »oži nikogar. — Prisrčne čestitke, gospod Bracky V preveliko veselk svojih sorodnikov dočakate gotovo svetopisemsko starost. — je dejal dva dni poznek seržant Jou-sa Flips lastniku »Zlatega karpa«. ko k stopal po stopnicah v podzenm' lokal. Jack Bracley ga ie presenečeno pogledal in zbegano odgovor-H na pozdrav: — Na uganke se ni nikoli dobro spoznal. Stev. 61 klijent, mesečno vam plačam eot> dolarjev, potoc taaa pa ac 100 dolarjev aa adra. vila. toda samo pod pogojem, da bo učinek tak, da bo Gerardova čez dva mesec* pripravljena postati moja žena.< Zastopmk kozmetičnih salonov j* ceni! previsoko umetnost svoje pomlajevalne metode in prenizko ideale 20ietnega deklet* Sktenil je s Halinom pogodbo. Cez nekaj tednov je bil bogati tovarnar pomlajen, kakor da mu je &e!c 30 let. Toda svoj; lepi izvo_ 1 jenki .<*e je adei »e vedno prestar Zn'va jo jc zasnubil in anova ga jc odlocn<> odklonila. Tedaj se je obrnil Halin na sodi. z zahtevo, naj mu podjetje vrne kolikor je plačal za brezuspešni» pomladit**v, ob?nem naj bi mu pa $e platio iagublj*. ni ca?. Skozi dva meseva jr sed * A/jt, tem ve: epU.h in svetu so Kitajci. Po njtfv*-' vem mnenju i«e treba je*t; me'orso v trenutku, ko uV/o-n. Da tew vfelajefl trenutku r r /'imud:, imajo nr^ater' h^gati kri -tajrki -\u' ikurc; \ slu/M postne \e*rs*ce, Ivi noč i-n tla-1 opaiujfjo dosorevajoču melonu, da epo/o-rc v 1 n ii«..-p<*i3TJ« na trenutek, ko d«-vre. \". oli p"t»« »sto /p"vl:. da melona o t" c;je:n«> d3€OfJ poaoJl, ko bogati sladokusec /c sladVo -p' To^ln to sh»ge re moti. mirno /hiuli C'^'^^sriJi. k; ae opravi na me' narole svoji s|u?;nCad'. da iim rj ' a£»-daj. ko ve spe, potisne v \\*'a rc^U. pAcOal katere j:m vliva v ust-^ pa'tumira:>o m'rVo, poeaeseno * posebno ^ladVVn med'im m e.Udkm liVerjern. Ta ntktET baje lavo prijetno draži hroten-vo in tako se *"!ad- kosec pogasi ki 7 naijpr-'jetneiš:ka 1/ HakC 1 »i.je. Xie4*ov o-čc se je preselii v Rumuniiru kjer je kupil več posestev. Pred 31 tetj si v /Gradil v krajo\-i paL-čn, ki sf>«da Xe med najlef^ia pos!o.pia \.e£A mt^t.r Imei ,e dva sinova in staremu ie umrl t . nresta! samec ;n kc** ni /a-nust;! aakon-itih tled:čev. pripade nje-^os*o premoženje državi. Mili'o-ni bodr d>r-žavi /elo dobrodošlv aaj ie v rezina hui^-7.adreC'. ker biti unaJuAcota ne ninre redno i ap4 aćevsti prej enrkov. Jcan M.i.ha>! jc bi-! veHk čudak. \' svoji palači v Kraiovi je stanoval * testi! »obipi. v drugi sta. « pa pehala 7 »ptavlj-anjfaa cjjromae^a premožen ja dva /el.j ftlaOO p'a- Saaa ura-dn^ka. Vs>a doflga leta n; pf«topHa pa.-1-aće noben-a ženska. Boflatai n: /n il uhvati sladiko-»ti življenja. Icp-fl\ bi jih ha! lahko v polni meri. aaj i? n.ci denarja več kot dovolj. rLdina njegov-j skrb ;n veseli« je bilo jjrabiti na kup mrli ione Avtomobil rmi je Kil predrag haVsvi n /ato ae je voziJ v stari polomljeni kočij' Davke ie plačeval tuko točno. e*a bi *;a bi'a v*aka davčna uprava vesela. Većine svojega pre-m^rženia je imel na'o/eno /la*u v Tran-cosJci ba«r4c?. Pa rudi kot vlagate; i je brt redita T7tema. V r«j4e?Trri ča-sh je nosrvd'! banki 10.000.000 frankov, za kar ic dn*>'! javno zahvalo fra-nco^e vlpde. \' "psfl^a-mentu je h:A član PkersVie ste. o katerih pravijo, da so umrii ctucakajo zelo visoko starost. 0 poko-nem Metuzalemu so sedemkrat p:s3li, da ie umrl. in zato Šc tudi tintnu-te Mč-tuzakm, — je nadalveval Flips h: sede* k zgodovinski izrezljan: misi, — Smem postre^. gospod itfŽMt? — Informaeiio bi rad od vas. Braclcv, — je odgovoh-i Flips n 5 1 c \ del na krčmarjevem obrazu, Ja ) >.c \"naprej odločna odklanja, ij nada eval pri'uzrjo: >h"kar se nc'bo»ire. pr>>teV:. čl? !.ne;n me kol rečeno ne zanimajo, rad h} .vami vedel, kakšnemu cehu so ti va$ fa#< č pripajali. Iz katere stroke so b»r;. To se pr:t-\i, ali je btfa večina z?pariev ali ti>^r lapcev? — Potrpiic malo. cm jrc ii'>lini. V torek ie bil pri meni staj) dn;v FtToti jutrt je celo nekoliko deževi-o. Dve ženščin sta sedeli tam-le za wkmtc\ tu >c :>a sedel ... Hm ... moj znanec, po v MUH ne škod!>iv dečko... in pa takole ob štirih zjutraj je prišla družba mladih ljudi. Pri-ŠK so, ko sem že hotel zapre-r:. pripadal1' pa niso nobeni skupini, po kateri su vprašali. — Temveč? Urejuje Josip &ipnu*JC. — Zrn »Narodno dskarao« Fran Jaamiefc — Za vprmvo In tnaeratnS dal Uata Oton CbrtatoC — Vm v LM|nL