V Trstu* v tetrtaft 28« lulija 1921
Posamezna številka 20 stottnK
letfiSR mvi
Izhaja - izvzemSi ponedeljek - vsak dan zjutraj. - Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiikega štev. 20, L nadstropje. - Dopis! naj se pošiljajo ured-niftvn. - Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. -Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. - Ustnik ko^rdj lista EđincstL - Tisk tiskarne Edinost - Naročnina znaša na mesec L 7.-. pol leta L 32.— in cei > leto L 60.-. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne števHke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se rafttnajo y žirokosti ene kolone (72 tn>n). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 sto t' osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.-, oglasi de.u.nli mm po L 2. — Mali oglasi po 2) stot besela, najmanj pi L 2. — O^las5 naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška AsiSkega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57-
Mala ententa in Poljska
V trenotku, ko bi sklenili zvezo s Polj
Listi so prinesli nedavno vest, da se ze delajo priprave za sklep češko * poljske* ga vojaškega dogovora. Iz tiska se pa z druge strani vidi, da naziranje češke* ga ministra za vnanje stvari, Beneša, m naklonjeno vstopu Poljske v »ma.o en* tento« in zato ni verjetno, da bi hotel skleniti s Poljsko vojaški dogovor. Tako sodijo tudi mnogoštevilni češki listi. Od* ločno so proti temu, da bi Poljska vsto* piia v nuno entento. Naloga male en* tente je, da čuva nad političnim poio* zajem v srednji Evropi, kakor so ga do* ločile mirovne pogodbe, tei odkrito na* stopa proti nevarnosti, ki arozi od Ogr* ske. Če bi Poljaki vstopili v to zvezo, bi bilo to isto kakor da bi vode pnilili v vino. Poljski interesi se ne križajo z ogrskiimrf, marveč se skladajo z njimi. Poljaki bi bili v tej zvezi tuj živel j. Kajti Poljaki goje vztrajno nado, da se jim posreči": priklopiti k Poljski nekatera bližnja ozemlja, — dasi v resnici ne mo* rejo rešiti niti lastnega etnografskega ozemlja. Poljaki menajo, da bi jih v ma* li ententi — Jugosloveni, Čehoslovaki in Romuni podpirali v nekaterih njdhovih žvljenjskih vprašanjih.
Kaj je pa v resnici mali ententi na Vidni? — vprašujejo češki listi. »Mi, Jugosloveni in Romuni — pravijo — no* čemo nikdar vstopiti v sovražno razmer* je do bodoče Rusije. Nimamo mkakega interesa na tem, da si Poljska obdrži vzhodno Galicijo. Kajti s tem bi bili za vse čase odrezani od vsakega neposred* nega stika z Rusijo. Vzhodna Galicija naj pripada tistemu, ki tvori sedaj njeno prebivalstvo. To so Ukrajinci. Mi se moramo nasloniti na Poljake ali pa na Ruse, kajti na obeh ne moremo sloneti.
Rusija
LskoU v Rusiji. — Trocki diktator
MOSKVA, 26. Spričo čimdalje bolj jajoče se kolere je dovoljeno potovanje v|
Jugoslavija
Pogreb Mrlorada DraŠkovića
BELGRAD, 26. julija. Pogrebnega sprevoda pokojnega ministra Milorada Draškoviča so pričakovale ogromne množice naroda na vseh ulicah, po kate* rih se je pomikal. Med njimi niso bih samo Belgrajčani, temveč tudi seljaku, ku so prišli iz okolice in drugih okrajev. Po* tem, ko so ob 9. uri 13 min. prmesli krsto iz Oficirskega doma ministri dr. Kuma* r-udi, Pribičevič, dr. Kukovec, dr. Kriz* man in nekateri poslanci ter postavili krsto na lafeto, je godba zaigrala Cho* pinovo žalobno koračnico. Ob tej Prl* liki se je poslovil od pokojnika polkov^ nik Dragotin Grožič, šef generalnega štaba vojnega ministrstva, v cmenu celo* kupne vojske in mornarice.
Sprevod je nato krenil po ulicah po določenem programu. Spredaj so nesa križ in žito, nato 120 vencev, redove po* kojnika, za tem je korakala vojska z godbo, sledila so pevska društva s svo* jimi zastavami, dijaki, duhovščina Vb svečenikov, 4 dijakoni :n episkop Hiia* rij Zadonić), za duhovščino je pnSel -Voz s pokojnikom, za njim so šli- kra* ljevska vlada, poslanci, predsednik m člani državnega sveta, predsednik m cla* ni glavne kontrole, zastopniki akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, rek* t ar j i in profesorji belgrajskega vseucilis* ča odposlanstvi zagrebškega in ljubljan* ske<*a vserJciiišča, uradniki ministrstva za notranje stvari, predsednik občne mesta Belgrada, častniški' zbor, načelni* ki in šefi oddelkov vseh ministrstev, u* radniki o&talih oblastev, zastopniku m odposlanci raznih društev, uradmštvo in meščani, za njimi je korakal oddelek vojaštva z godbo in baterija topov.
Truplo pokojnega ministra Draško* viča so prinesli v cerkev poslanci iin mi* nistri na razpoloženju. Opijelo (zaduš* niča) se je pričelo ob 9. uri 45 min. z o* bredi biskupa Hilarija, ki mu je asistira* lo 28 svečenikov. Opijelu je prisostvoval tudi Nj. Vtis. princ Gjorgje v uniformi majorja z generalom Hadžičem. Navzo* či so bili tudi ves diplomatski zbor z vojaškimi atašej«, zastopniki vseh bel*
rajskih korporacij in zastopniki vo* faških enot belgrajske posadke. Po kon* čanem obredu se je poslovil od pokojni* ka episkop Hilarij v imenu vzhodne cer* k ve. V imenu kraljevske vlade se je po* slo vil od pokojnika minister dr. Kuma* nudi. V imenu demokratskega kluba je Govoril Ljuba Davidovič, za tem se je poslovil od pokojnika v imenu parla* menta dr. Janjič. Nato se je poslovil v imenu' radikalnega kljuba Marko Gjuri* šič. Po govorili je izrazil svoje^ sočutje pokojnikovi družini episkop Hilarii. za njim pokojnikovi soprogi min. predsed* nik Nikola Pašić ter ostali ministri in njegovi' prijatelji. Nato so cz javili svo* je sožalje pokojnikovi družini tudi vsi inozemski zastopniki za svoje osebe.
Iz cerkve so prinesli krsto s pokojni* kovim truplom na voz načelniki mi* nistrstva za notranje stvari in Šefi po* krajinskih oddelkov za notranje stvari. Sprevod je krenil-ob 11. uri 15 min. iz* pred cerkve do pokopališča. Na prvem vogalu ulice Kralja Petra so izkazali po* kojniku čast srbski častniki izpred voj* ne v macedonskih bojih z besedami: »Slava padlemu Draškoviću!« Pred vseučiteliščem se je v imen-u akadem* Bke omladine poslovil od pokojnika ab*
izvršil-
sko, bi se'že oddaljili od Rusije. Ves Ukrajino, v severni Kavk«, Turkestan m Si-smisel poljske vztočne poEtike gre nam* biri- samo službcno z o«ebno odgovornostjo reč za tem, da bi se uveljavila na vzho*1	- --- - -
du protiruska smer. Na tej poti ne mo* rejo slediti Poljakom ne Cehi, ne Jugo* sloveni in ne Romune-«
Na drugi strani piše tudi vse poljsko časopisje proti zvezi Poljske s Čehosto* vaško. V »Kurjem Lvovskem« pise P<>* slanik Bobek: »Edino le Cesk* brez Slovaške ali pa vsaj brež iškega dela nekdanje Ogrske bi mogla biri trajno dobra sosedinja Poljske.« Ukrajinskili* sti pa pripominjajo, da bi inaogh G<gu k temu odgovoriti sledeče: »Edino le foij* ska brez Galicije, ali vsaj brez tjesin* ske Šlezije bi mogla beti za daljši cas do* bra sosedinja s Čehoslovaško.«
Iz tega sledi, da je treba med Čehoslovaško in Poljsko še le iskati poti do sporazuma. Danes primanjkuje najna* vadnejši čut strpnosti. To je razmerje, toi ga lahko primerjamo z onrm -med Jugo* slavijo in Bolgarsko. Razlika obstaja le v tem, da je Praga — še občutljivejša nego je Belgrad. Nekateri čehoslovaski fcstj priporočajo zato jugoslovanskemu tisku, naj nikdar ne daja Cel^lovakom nasvetov glede razmerja do Poljske, li dve državi najdeta že sami pot do spra* ve. Potem še le bo pristop Poljske k mah ententi pomen j al organiično ojačenje te zveze. Sedaj b® pristop Poljske v malo entento le na zunaj, mehanično povečal. Mali ententi bi se pridružila naanreč dr* žava, ki ima vsaj za sedaj drugačne in* terese, nego jih imajo države, ki tvo* "rijo malo entento. Ce bi se pristop Polj* ske izvršil že sedaj, bi povzročal mali ententi le zadrege in bi jo zato le slabM.
solvirani jurist g. Raić. Na Terazij^h se je poslovil od pokojnika v imenu ob* čine mesta Belgrada predsednik Dobra Mitrović. V čmenu invalidov se je pošlo* vil podpredsednik invalidskega udruže* nj a Nedić. Na pokopališču je prvi govo* ril bivši ban dr. Tomljenovič v imenu Hrvatov. Za njim minister za kmetij* stvo Ivan Pucelj v imenu Slovencev. V imenu pokojnikovih volilcev odvetnik iz Milanovca Tihomir Mekm in končno pokojnikov tovariš in prijatelj naš o> pravnik v Budimpešti Milojevič. Po tem govoru so krsto spustili v grob. Pokojni* ku se je izkazala poslednja čast, izpalje* ni so bili streh iz baterije topov. Pogreb* na svečanost, se je končala ob 13. uri.
Zaroka regenta Aleksandra
BELGRAD, 27. V Pariziu se je zaro* al regent prestolonaslednik Aleksan* der s proncesinjo Sofijo d* Issv, vojvodi* njo Vendome. Vlada o zaroki regenta Aleksandra ni še izdala uradnega poro* čila, a na zunanje ministrstvo je došla brzojavka, ki vest potrjuje.
Princesinja Sofija se je rodila 19. ok* tobra 1898 v Neuilly na Seini. Njen oče je princ Filip Emanuel, njena mati Hen* rietta je belgijska princesinja. Vojvod* ska družina spada h kraljevski Jiiši-Bourbon * Orleans in ima za ustanovite* lja vojvodo Filipa- Anžovinca- V letu 1660 je dobil naslov: prvi francoski princ kralj evske krvi. Družina Aleksandrove zaročenke je v sorodstvu z- vladajočimi hišami v Španiji, Belgiji, na Angleškem rin skoro z vsemi knežjimi rodbinami Evrope.
Odložitev potovanja ministrskega predsednika
BELGRAD, 27. Z ozirem na sedanji politični 'položaj je potovanje ministr* skega predsednika g. Nikole Pašiča v inozemstvo odgodeno na nedoločen čas.
Prihod kraljevega namestnika v Ljubljano
Kraljev namestnik Ivan Hribar je pri* spel v Ljubljano v torek dne 26. t. m. ob
iroi.
Zaprisega vsega državnega uradništva
Ob nastopu novega kraljevega na* mestnika Ivana Hribarja bodo, kakor čujemo, vsled novoveljavne ustave vsi državni uradnika na novo zapriseženi.
Šolski zakon
Prosvetni svet ministrstva za prosveto je začel obravnavati novi načrt šolskega zakona za vse srednje in ljudske šole v državi.
Čefcoslovaška
Odnosa ji med Čehoslovaško in Poljsko.
PRAGA, 27. Poljski minister za zunanje zadeve Skirmunt je izjavil na nekem shodu časnikarjev, da je vsled obiska čehoslovaškega ministra za trgovino dr. Hotovca v Varšavi nastalo upanje, da se bodo med obema državama vzpostavili zelo tesni trgovski odnošaji. Minister Skirmunt je dostavil, da stopi polj. vlada na stališču, da se trgovski odnošaji lahko raz vijajo samo sporedno z razvojem političnih od nošajev.
Foch in Briand prideta ▼ Prago* PRAGA, 27. List ocNarodni Politika* objavlja pogovor pariškega mest. svetnika Cay-a neko vplivno osebo, katera je potrdila, da bo general Foch obiskal v kratkem Prago. Caka se samo še rešitev vprašanja Gornje Šlezije. Tudi ministrski predsednik Briand pride gotovo v Prago. •
predsednika dotičnega gubernijskega nega odbora.
MOSKVA, 26. Na ozemlju, kjer razsaja lakota, bi bilo treba 12 miljonov pudov žita za posetev do septembra. Za prvo potrebo bi bilo treba najmanj 2 in pol miljona pudov žita, 100 tisoč pudov takoj za mesec avgust Odpošilja-tev naj se izvrši čimprej. Vsaka zamuda pri odpošiljatvi bo strogo kaznovana.
MOSKVA, 26. Caricin je po meščanski vojski popolnoma opustošen. Žetev je vsled suše uničena. Položaj je strahovit. Otroci begajo stradajoč okoli in prosijo za košček kruha. Delavci zapuščajo obrate in beže. — Saratov: Mestno prebivalstvo beži na vse strani. Mesto samo je kakor tabor gladujočih. Na trgih umirajo ljudje. Prebivalstvo na deželi si namesto žita melje lubje in živalske kosti. Živino prodajajo po slepi cenL Nemška naselbina je obdelala 70% zemlje, sedaj pa je vse uničeno Za vso zimo preti najstrašnejša lakota. V vsaki vasi umrje po 60 ljudi na dan. Prebivalstvo beži na vse strani Iz severnega Kavkaza, Si birije in Turkestana je prišlo mnogo nemških kmetov v Moskvo in hoče potovati dalje Nemčijo
BERLIN, 27. Iz Rusije prihajajo ve* dno groznejše vesti o silni lakoti, ki je zavladala po celih pokrajinah. Prebi* valstvo beži v srečnejše kraje, kjer upa najti živiL Od lakote preganjani nesreč* niki romajo v treh smereh: proti Sibmjt, proti južni Rusiji in proti Moskvi. Na* padi na vlake so na dnevnem redu, tako da je ogrožen ves železniški promet. Na mnogo krajah je prišlo do kudih bojev med vojaštvom ca izstradanim ljud* stvom, ki porablja vsa sredstva, da si preskrbi hrane. Mesto Carini je bilo na* sol razrušeno v bojdh med meščanstvom in vojaštvom. Vesti o hudii lakoti priha* jajo tudi iz gubernij Ufa, Orenburg in Vjatka. Nemška boljševiška kolonija ob Volgi se je spravila oborožena na pot proti Nemčiji.
Ker so naravna posledica lakote bo* »ezni, je postal polažaj v nekaterih rus* rih pokrajinah naravnost obupen. Go* vori se o 30 milj onih ljudi, ki so zapu* stili svoje domove in odšli v druge po* erajtine iskat hrane.
Sovjetska vlada je zopet poslala v za* padno Evropo obupen proglas v kate* rem pravi:
»Vseruski izvrševalni odbor se obrača danes kakor za 'časa poljske nevarnosti k Brusilovemu, k drugim predstavnikom stara buržoazije, h Golovinu, k članom Kerenskijeve vlade, k profesorjem 'in pi sateljem, naj bi priznali nepolitičnost sovjetske vlade in se prepričali, da more edino le ona organizera+i akcijo za po* moč izstradanim krajem. Sovjetska vla* da prosi, naj se omenjene osebe vzdrže poetičnega delovanja in naj pomagajo odboru za pobijanje lakote.
Člani bele straže vidijo v tem kora ku sovjetske vlade ojačenje lastnega po* iožaja, toda sovjetska vlada se čuti ven* dar dovolj močna, da nastopi proti tej nevarnosti. Z druge strani se ne more od klonit: sodelovanja pri veliki pomožni akciji, naj pride od koderkoli.«
Pričakuje se, da se bo obupnemu klicu Rusije odzval ves kulturni svet.
Hoover je odgovoril na obupni klic Maksima Gorkega, da bo Amerika po magala ruskemu ljudstvu, toda pod po* t'ojem, da se izpuste v svobodo vsi za* prti amerikanski državljani). Gerhart Hauptmann pa je poslal Maksimu Gor kemu ta le odgovor na njegov kme -pomoč:
»Ves civilizirani svet je felisal Vaš klic. Imate povsem prav, ko pravite, da je vera v humanitarnost globoko pretre* sena vsled vojnega prokletstva in vojni sledečega triiTU', ki nosi še vedno na sebi vojni žig. Spori, ki so že^ dosegli vsled hujskanja protmaravne, da celo nečlo* veške mere, k>čijo še vedno svet v več taborov in zdi se, kakor da bi mora človeški rod, na njih izkrvaveti. Tudi mi, mil Nemci sami, smo narod po* tisnjen do brezdna. Kazni' «*za to vojno, ki je zadela nemški narod, sledi, kazen' za kaznijo za kaznovane. Polj a [
Poljska
Poijsko-romnnska zveza proti Rusiji. — Besedilo pogodbe.
VARŠAVA, 27. Uradni list poljske vlade «Gazzette de Varsovie* in dragi poljski listi so objavili besedilo zvezne pogodbe med Poljsko in Romunsko, ki je bila sklenjena začet-tom meseca marca v Bukareštu in ki jo je poljski državni zbor odobril dne 2. julija t. 1.
Pogodba se glasi:
Predsednik poljske republike in N. V. kralj romunski sta sklenila in se dogovorila,
za
_______________da bi
se mir, ki je bil dosežen s toliko težkimi žrtvami, zagotovil in utrdil, skleniti vojaško defenzivno pogodbo. V ta pomen so bili imenovani sledeči zastopniki: za predsednika poljske republike poljfski minister za zunanje zadeve tnez Evstahij Sapieha, a za N. V. romunskega eralja rumunski minister za zunanje^zadeve g. Take Jonescu. Imenovana zastopnika sta iz-gotovila sledečo pogodbo:
Čl. I. Poljska in Romunska se obvezujeta, da bosta ena drugi pomagali, ako bo ena ali druga napadena na svoji sedanji vzhodni meji, ne da bi bila napada izzvala. Ako bi torej ena država bila napadena, ne da bi napada izzvala, 30 morala druga napovedati vojno in dati na padeni državi vojaško pomoč.
ČL II. Da si olajšata svoja prizadevanja mir, se obe vladi obvezujeta, da se bosta sporazumeli o vprašanjih zunanje politike, ki se tičejo njunih odnošajev s sosednimi državami na vzhodu.
ČL III. Način, kako bo ena država prišla slučaju potrebe drugi na pomoč, se bo določil v posebni vojaški pogodbL Vojaška pogodba se bo sklenila, glede trajanja in gledfc odpovedi, na isti način kakor pričujoča pogodba.
ČL IV. Za slučaj, da bi obe državi kljub svojemu nasprotnemu prizadevanju bile spravljene v vojno pod okoliščami, ki jih ^perdvideva ČL I., se obe državi vzajemno obvezujeta, da se ena brez druge ne bosta spuščali v pogajanja in da ne boste sklenili ne premirja miru.
Čl. V. Pričujoča pogodba bo veljala za dobo petih let od dneva, ko je bila podpisana, toda ena in druga država imate pravico odpovedati pogodbo na koncu dveh let, ako sta se šest mesecev prej o tem vzajemno sporazumeli.
ČL VI. Ne ena ne druga država ne bo smela skleniti zveze s kako tretjo državo, ne da bi se bila prej sporazumela z drugo državo, ia pogoj pa ni obvezen, ko gre za zveze, kt jim je namen ščititi mirovne pogodbe in ki sta jih Poljska in Romunska sklenilL Te zveze pa si bosta obe drŽavi vzajemno naznanjali, roljska vlada izjavlja, da so ji znane zveze, ki jin )« Romunska sklenila z drugimi drŽavami, da se zaiamči izvršitev trianonske in neuillyske mirovne pogodbe. Poljski vladi je tudi znano, du omenjene pogodbe lahko postanejo formalne zveze. Romunska vlada izjavlja, da n 1? znana pogodba, ki je bila sklenjena med Poljsko in
Francijo.	.
Čl VII. Pričujoča pogodba se bo ratificirala in ratifikacijske listine se bodo izmenjale -najkrajšem času v Bukareštu. Zato sta poobia ščena zastopnika pričujočo pogodbo podpisala in so ji priložili svoja poverilna pisma.
Podpisano v Bukareštu v dveh izvodih dne 3. marca 1921.
Take Jonescu,	E- Sapieha.
in
nagrobnih križev pod katerimi trohnijov miljonih naših najboljših sinov, ne more*1 jo pomniti farizejskega duha tega sveta. Toda predpostavimo, da pada tudi na narode, kakor na posameznike, sedaj svetloba, sedaj tema in upajmo, da pri« de za sedanjo temo svetloba.«
Gerhart Hauptmann zaključuje: »Ves civilizirani svet je slišal Vaš kiic ne s a* mo z ušesi, temveč tudi s srcem. Ne bo ga pustil brez odgovora. Čim več more človeški rod narediti, čim boljše se mu posreči pobiti: lakota Sil bolezen, tem bolj se bo oddolžiL Kar pa se tiče nem? škega naroda, težko izkušanega, toda še vedno pripravljenega za pomoč, ga je že Človeški rod nareefiti, črkn boljše se ji danes globoko ganil kHc % Vzhoda in jaz lahko potofaften trdim, da želita nem* ški narod in njegova vlada pomagati po svojih naiboUšrh
Gornja
Začetek nove vstaje? BERLIN, 27. Listom poročajo iz Op pelna: Položaj v rvbniškem okraju se je poslabšal. Vstaši so dobili p ojačenje s Poljskega in so zasedli rudnik Donners mark, kjer se je ustanovilo novo sredi* šče poljske agitacije. Pri Neudecku blizu poljske meje je prišlo do bitke.
Spor med Francijo in Anglijo radi Gornje Sle zije poravna«. — Vrhovni svet se — 4. avgusta v Parizu.
PARIZ, 27. Dopisni urad Havas objavlja sledečo noto: Pri včerajšnjem pogovoru med francoskim poslanikom Saint-Aulaireom Lord Curzonom je ta poslednji pristal na pred lo«, da se vrhovni svet sestane 4. avgusta in da bo vprašanje Gornje Šlezije proučila najprej posebna komisija strokovnjakov. Anglija pa je stavila pogoj, da se mora vrhovni svet sestati na določeni dan, naj bo uspeh komisije stro kovnjakov kakršenkoli. Lord Curzon pa odklonil pošiljanje pojačenj, ker bi pojacenja pokvarila ravnotežo v Gornji Sleziji m bi dala Nemčiji misliti, da je odločitev žc padla m da je zanjo nepovoljna. Poleg tega je Lord Curzon naglašal, da ima Francija svoje čete ob Kenu, s katerimi bo lahko ustrašila Nemčijo, ako bi se upirala izvršitvi sklepov vrhovnega sveta. Stališče francoske in angleške vlade si nasprotuje torej samo glede vprašanja pojacenj.
Glasom nekega poročila agencije Reuter bosta Anglijo zastopala pri sestanku vrhovnega sveta lord Curzon in Balfour, ker bo Lloyd George moral ostati v Londonu. Zatrjuje se, da bodo zastopane tudi Zedinjene države.
Komisija strokovnjakov, Ki bo proučevala vprašanje Gornje Šlezije, preden se sestane vrhovni svet, se bo sestala jutri v četrtek.
Eksplozija v tvornici raznesil.
Deset mrtvih OPPELN, 27. Pri eksploziji v tvornici raznesil v Erieseldu je bilo 14 oseb ubi* tih in 20 težko ranjenih.
—	Razprava
—	Kritika
■talila
Italijanska finančna kriza o začasnem proračunu, vladnega delovarfja na Trentinskem
RIM 27. Včeraj se je v zbornici začela razprava o začasnem proračunu. Pred razpravo je zakladni mimister De Nava poročal o finančnem položaju, poudar* jajoč, da bo podal le kratke podatke o stanju bilance m državnega zaklada in o predvidevanjih ta bodočnost.
Minister Meda je predvideval — je dejal De Nava — v finančnem proraču? nu za L 1920. *2L primanjkljaj 14 mi* liard in 235 miljonov. Sedaj se lahko
ugotovi, da se je primanjkljaj znižal na 10 miljard in 300 miljonov. V proračunu za I. 1921 s 22 je predvideval isti minister primanjkljaj 10 miljard in 370 miljonov. Sedaj pa se predvideva za tekoče finan* čno leto primanjklajj 4 miljard >:,n 622 miljonov, to je zboljšanje za nad 6 mi« Ij ard.
Minister De Nava je razlagal, kako je prišlo do tega; izboljšanja in povedal, da se ima pripisati v prvu vrsti zakonu od 27. februarja 1921, s katerim se je vpeljala drugačna.- fciprava krušnega in žitnega prometa. K temu prihajajo še raz; ike v stroških in dohodkih. V vsem je ;>ilo za 4 milijarde in 916 miljonov manj stroškov in 1 milj'ardo in 192 miljonov več dohodkov. Def'ieit bi torej znašal 4 miljarde in 262 miljonov, ker pa se mo rajo k temu prišteti še razni stroški se ahko računa na primanjkljaj 5 miljard. Minister je izrazil svojo zadeven je nad tem, da se je položaj tako izbe1-*--1 ^ou* dar j al je pa, da kriza še ni "restana in da je treba omejdti stroške na najmanjše. To pa ne sme biti nikakor vzrok za o^u« stitev delovanja na polju začasnih stroš* kov, ki jih je ustvarila vojna. Bilanca je obremenjena z veliko svoto 3. miljard in 476 miljonov, ki so določeni za vo* jaške pokrajine, obnovitev v	po*
lusenih krajev in izplačan je vojnih od* škodnin. Za prvi namen je določana 1 rmiijarda in 900 miljonov, a za dr*ugi 1 mAljarda in 576 miljonov. To ste dve svo* ti dolžnosti — je dejal De Nava —, ki jih mora Italija izvršita, toda tako da ne pritisnete preveč državnih financ v krat* kem času.
Minister De Nava je posebej pouda* rdi, da ni upošteval v finančnem programu za najbližja prihodnja leta dolgov italijanske države v inozemstvu, ker re* šitev tega vprašanja je v zrvezi z koči o vimi in zanletenimi mednarodnim/ od* nošaji in se ne more nikakor vključiti! v proračun, omejen na 5 ali 6 nriliod* njih let.
Glede dohodkov v prihodnjih letih je De Nava dejal, da sd ne dela r.ikakih ilu? zij, ker davki so že itak tako pritisniii državljane, da se bodo dalj težko zvišati. Dohodki bd se mogli zvišati kvečjemu v novih in osvobojenih pokrajinaih, a ra* zen tega se morajo všteti v dohodke odškodnine, ki jih bodo morali -^ačatc bivši sovražniki.
Končno je govoril Dc Nava o držav« nem zakladu in o padanju in rasten j u tečajev. Od oktobra minulega leta do ju* nija je morala državna blagajna kupiti na tržišču tečajev za malo manj kot 7 miljard in pol lir, kar je imelo ve£;ik vpliv na stanje tečajev, ki so se poslabšali tudi v drugih evropskih državah, ne pa tako kakor v Italiji.
Toda v zadnjem času se je tud'i v tom oziru položaj izboljšal. Tudi promet pa* pirnega denarja se je omejil. Dne 31. ok* tobra 1919. je bilo v prometu 10 miljard in 370 miljonov papirnega denarja, dne 20. junoja t. 1. pa samo 8 miljard in 982 miljonov.
Minister je zaključil svoje porooMo, poudarjajoč, da se more upati v izb olj? šanje gospodarskega položaja, le če se v državi vzpostavi mir in red.
Nato se je začela razprava o podal j* šanju proračuna.
Med drugimi so se je udeležili tudi trentinski zastopniki. Poslanec ljudske zadruge Grandi jc izrabil svoje zadovoljstvo, da more sedeti v (italijanski zbornici kot zastopnik Trentlnskoga, smatra pa za potrebno, grajati pomanj* kljivosti, ki jih je zakrivila vlada v nje* govl pokrajini. Govoril je o slabem po» stopanju s trentinskimiii vojaki, ki so prej služili v avstrijski vojski, :n o razmeta* vanju vojnega plena, ki so ga Avstrijci pustili v deželt. Obžaloval je, da se ni dala beseda na pariških pogajanjih tudi izravnim trentinskim zastopnikom in da se je vlada dala v roke grofa Toggen-burga namesto res italijanskim ele* mentom.
Odgovoril mu jc v osebni zadevi nem-šla; poslanec Togenburg, ki je poudarjal, da ni kot avstrijski minister notranjih stvari nikdar preganjal Italijanov. Pou* d ar j al je, da ni bi interniran noben 11 ali * jan, dokler je bil on minister notranjih stvari, in du* bi gotovo sam smatral za neprimerno svojo prisotnost v Crtali j žunski zbornici, če bi bel preganjal Italijane.
Poslancc ljudske stranke Grandi je priznal, da sta trentinska ljudska stran* ka, kateri pripada on, in tirolska ljudska stranka, kateiO pripadla poslanec Toggen* burg, pred vojno prijateljski sodelovali za dobro trentinskega ljudstva. Med vojno je bil Toggcnbug le izvrševalec ukrepov višjih oblasti. Ko je bil Toggen* burg munister notranjih stvari, se niso Italijani internirali, ker so bili že vsi in* ternirani v času, ko je bil on namcsti.il; v Innsbiucku.
Socialist Flor je ugotovil preavsem, da nima nič skupnega z dosedanjimi govor« niki. On nikdar mogel očitati triden* tinskim uradnikom avstrijske mentali* tete, pač pa more očitati ffcaliij anskim uradnikom, ki so btli poslani na Tridcn* tinsko, da izvršujejo stare zakone v duhu starega režima. Trentinski ljudsKi stranki očita, da je prej blagoslivljala avstrijske zastave, sedaj pa da bi hotela učiti patriotizma njega, Iti je bil vzgo. jen v isti šoH kakor Cesare Battistr.
r Stran TL
feCDINOflT«
JL-
V Ttttđ, One 26. J&IOH
1 Poslanec ljudske stranke De Gasperi
(trentrnska ljudska stranka) pravi, d'a bd poslanec Toggenburg gotovo ne do* volil preganjanja Italijanov, če bi bu predsednik avstrijske vlade in ne samo minister notranjih stvari, poudarja da je bila Toggenburgova dolžnost ocU stopiti, če se ni strinjal s svojo vlado. On ga pa noče soditi, odgovarjal bo ored svojo vestjo, pred zgodovino in pred
Bogom.	. . ...
Pred zaključkom seje je nekoliko slancev zahtevalo od vlade poročilo o krvavih dogodkih v Roccastradi, Sarz3* ni, Ferrari in drugod. Ministrski pred* sednik Bono-mi je izjavil, da ne more od* govoriti z ozštoiti na veliko število vpra« lan j, na vsak na,čan pa da poslanci ne pospešujejo delo pomirjen j a, če ^rihp jajo vsak dan s takimi vprašanji.
Papež za vzpostavitev miru v Italiji RIM, 27. Papež Benedikt XV. je dal objaviti v »Osservatore Romano« moli* tev za pomirjenje duhov in prenehanje meščanske vojne v Italiji, kjer kolje brat brata.__
Francija
Francija pripravlja novo vojno proti Rusiji. — Odkritja lista »Humamte«
PARIZ, 27. Tukajšnji komunitsični list »Humanitte« vodi že teden dni sr* dfcto propagando proti »novi zaroti, ki jo snuje francoska vlada proti sovjetski Rusiji«. List prinaša na uvodnem mestu vsak dan razna odkritja, ki dokazujejo, da pripravlja francoska vlada novo voj* no proti Rusiji. Med poglavitnimi zarot* niki za nov pohod proti sovjetski repu* bliki imenuje Kst Poljsko, Romunsko in proti revolucionarno organizacijo, ki de* luje na Poljskem pod vodstvom znanega ruskega politika Savinkova.
»Humanite« opozarja na ves glas na brzojavko, ki jo je Savinkov poslal Ko* lesnikovu, ministru nove protirevolucio* narne vlade v Vladtvostoku, in v kateri je rečeno med drugim: »Po zelo zane-	^
sljivih vesteh se bodo na jugu Rusije, v, . Ukrajini, Beiorusiji in Petrogradu godile |>«rj*m s*
*ko. V trdnjavi v Aubervilliers je bilo
sprejetih na delo 200 žensk zm izdelova* nje zadušljttvih plinov, ki so namenjeni poljski in romunski armacfc.
Francija daja Romunski in Poljski de* narna sredstva za mobilizacijo. Poljska mobilizacija protd Rusiji stane Francijo 600.000 frankov na dan...	.
Značilno je, da francoska vlada ni m* kakor zanikala trditev komunističnega lista »Humanite«, temveč potrjujejo te trditve — seveda v blagi obliki — tudi »butržuazni« listi: »V delavnicah vojnega materiala — je pes al te dni »Petit Pari* si en« — se od pred kratkim priano dela za Poljsko in Romunsko.«
Neodločno zanikanje francoske vlade
PARIZ, 27. Neka -uradna nota, lo:^so jo objavili listi, pravi, da se vestiv ces da namerava Francija s silo uveljaviti poljske zahteve <:n da se namerava tudi vmešavati v ruske notranje zadeve
Zedinjeneh
državah: Nemčiji, Angliji, državah itd.
* Ti uspehi pa seveda ne odstranjajo re* vohicionarne težnje proletariiata, ki gre za tem, da nasilno uniči kapitalizem. Ker deloma zadovoljujejo nekatere sku* pine na še večjo škodo drugih skupin, le
prenašajo revolucionarno ognjišče iz; kopravne njihovim italijanskim
enega kraja v drugi.
zija, ki je bila javila pred tremi dnevi, da je uplenila 9 težkih topov, javlja sedaj o 21 topih. Po zavzetju črte Afium-lCarahisar-Kutahfa-Dorile-Biledžik so se naie Čete severne fronte združile s četami južne fronte. Tako je nafta fronta postala celotna, dočim so turške Čete angorske fronte ločene od čet fronte pri Koniji. A . ...
* * s
Na podlagi brzojavnih poročil iz enega in drugega vira si je nemogoče napraviti pravo sliko o sedanjem položaju na bojišču, ker si turška in grška poročila nasprotujejo. Za zgled naj služita sledeči dve brzojavki, prva iz Aten, druga iz Carigrada:
ATENE, 26. Listi javljajo, da je turški odpor glasom poročil s fronte popolnoma zlomljen. Z^ube turške armade v mrtvih ranjenih in ujetnikih se računajo na 30.000 jjnož. Grške spred-	_ nje straže prodirajo dalje proti Angori in v tem;H preprečiti revolucijo. Kakor smo zgc= hipu so baje dospele do Jerdika. Veliki vojni j raj namreč omenili, so reformistični u-svet grške armade bo določil, kako se imajo SpC^j niaŽIK le tako dol^o, dokler iima
f
pod pritiskom razmer omejiti svoje de*' lovanje na najnujnejše društvene no*' tranje potrebe. Večina dijaštva je pri&U ljena študtrati v inozemstvu, a tisti, ki so vkljub hudim časom še tukaj, ne sine? jo na dan, ker jugoslovenskih dijakov naša nova država še ni priznala za ena*
tovari«
šeim. Upalo se je, da se bo po aneksiji
operacije nadaljevati.
CARIGRAD, 27. Glasom vesti iz Angore je turška armada zopet zavzela Valero in Due-
i - •	u	L* smatra i o lime k in je prodrla do 14 km zapadno od Jeni
slučaju spremembe r^una,	K6L Na fVonti pri Brusi prodirajo Turki preti
v Franciji za popomoma fantastične, Viakik j^env in Grki se umikajo z velikimi liboa pa — dostavlja nota — so nasie, z<SubamL
take vesti v Londonu nekaj vere m to jej Turška armada ^ začela obkolejvati grško glavnu vzrok temu, da se angleška vlada j ^^ Ncka raoč:aa izvidnica, ki je prodi-tako trdovratno protivi -pošiljanju fran* rala ^ Eskušehra proti Angori, se je morala coskih pojačenj v Gornja Šlezijo. Fran» umekniti.
Tako smo doživeli, da je revolucija, ki izpremenil položaj na boljše, toda že na se je za časa Marxa in Engelsa kuhala V; prvem sestanku je stopila »Balkanu« nas zapadni Evropi, izbruhnila v Rusiji in sproti oborožena sila. Ni bilo zadostil, ako bi' bili reformisti uspeli ustaviti re* da je bilo društvu pred enim letom unis volucijo tudi tam, bi b<?la z matematično j čeno vse imetje, da je ostalo brez dni* točnostjo izbruhnila v še bolj zaostalih i štvene knjižnice in društvenih prostor, deželah, n. pr. v Indiji ali na Kitajskem.; rov, našim d'ijakom se je nasilno prepre* Povsod pa ne bn reformisti nikoli uspe* j čilo tudi shajanje in prijateljsko po^o*
varjanje v javnih lokalih. — V takih razmerah bi se bilo pričakovalo, da^ bo prišlo naše dijaštvo na svoj prvi občni, zbor v novi državi potrto im obupamo,, toda nič vsega tega: kdor se je udeležil sobotnega »Balkanove^a« občnega zbo* ra, je moral videti, da sedanji »Balkanci« ne bodo delali sramote svojim stareš w
coska vlada, bo angleškemu ministrstvu za zunanje zadeve zopet dokazala, č& je ta bojazen neutemeljena. Francijo ski> hi le varstvo njenih čet >n želi le, da bi bilo vprašanje Gornjo Šlezije čim prej rešeno. Francija želi tudi, da biseto vprašanje končno rešilo m da bi bila izvršitev sklepov vrhovnega sveta ziago* tovljena. Francoska vlada ima pred očmi samo ta cilj.
Ratifikacija trianonske pogodbe.
PARIZ, 26. Danes popoldne ob 18 so bile v manistrstvu za zunanje zadeve izmenjane ratifikacije trianenske mirovne pogodbe in pnlo-ženih zapisnikov med zavezniki in Ogrsko.
Španska
Polom španskega pohoda v Maroko. — Splošna vstaja domačinov.
MADRID, 26. Vojni minister je dal Časnl-
sledeča pojasnila o dogodkih v Maio-
sti, ki sem jih prejel od španske-
v najkrajšem času zeio resne Stv^T Ako ku: Zad* vcH. ki sem ph pre.e. o«*.« ;£nfvlXostoška vlada naš progam,Iga velikega kopana v Itootajj i— ii rvrinravlieni nomaHati.«	e položaj pr. Sidi Idrsu zelo kritičen. &01
1L in Ul. inteni&cionma
n.
V prvem članku pod tem naslovom sem omenit da je izvrševalni preoram, pnofcčen v »Komunističnem manifestu«, diletanten in utopističen. Marsikomu se bo zdela ta tTditev predrrna in tale po^ mislek mi je v razgovorti izrazila tudi oseba, ki se resno in — kolikor sem se mogel do sedaj preorbčati — objektivno bavi s socialnim vprašanjem.
Jaz sem že y prvem članku podkrepil svojo trditev z besedami obeh sestavite* Ijev samega »Manifesta« Marxa in En* gelsa, ki sta pozneje v samem predgo* veru »Manifesta« izjavila, da je »izvrše^ valni program« zastarel, da ni treba po* lagati nanj posebne važnosti ki da bi se moral v marsičem drugače glasiti. Ali z drugim ii besedami povedano: Marx
T?__ '	_	nrndrnm
kapitalizem možnost, enega dvakrat t like izkoriščati, da drugega deloma za* dovolj i.
Reformnem pa ne more in nima ni*
kakega interesa uničiti kapitalizem; «ko--------------^ . .	___
hoče namreč od nekoga izvojevati koiu; nam. Mlademske svezosti n podjetno^ cesije, mora dotičnik vendar obstajati, sti naših »Balkancev« so se navzeli Kapitalizem mora torej obstajati, ako i tudi krepljski vaščani, ki so napornih hoeejo reformisti za svoje lj-udi od njega j dvorišče pred dvorano »Kletarskega dru*
_t_ _ - •__i 1	i	^ L--/i f/»rn t
m
da|Engeis sta svoj izvrševalni program vr*
' ... nrinrivlieni noma^atL«	I je položaj pri Sidi ldrsu zelo kriucen. Sovraž- ^ v	da Sta imela V tem popolno*
Pol ska ^^ R^SS mobilizirate.! Likovi napadi so vedno silnejšL Skušalo se je ma prav, mm
nekaj izsiliti.
Kakor msli ententa, da je v njeno korist, ako Nemčija živi, da ji plača vojno odškodnino, tako je tudi reformistom potreben kapitalist, da dobijo od njega kontribucijo. Čim mogočnejši je kapita* lizem kake države, tem boljše upe ima tam reformistsčna borba, Za<to so tudi menjševiki (ruski reformisti) vedno tr* dili, in ^o še danes istega mnenja, da bi se bil moral kapitalizem na Ruskem še le razvijati in je bdla zato ruska pro^ letarska revolucija prezgodnja.
Tako trdijo reformisti v vseh kapitali* stično slabo razvitih državah; »ko se pa kapitalizem v dotičnih državah dovolj utrdi, potem pa je reformistom še dva* krat manj potrebna proletarska revolu
štva«, katera je bila polna društvenih članov in prijateljev, on so ostali vso noč z našimi akademiki. . '	J
Občni zbod, na katerem je bil priso* ton tudi zastopnik sežanskega kemisa* riata je otvoril društveni predsednik to^ čno ob 21 s kratkim nagovorom, v ka* terem je pozdravil člane, starešine in goste, med katerimi je bil tudi poslanect g. Šček. Orisal je s krepkimi besedami težavne razmere, v katerih mora društvo delovati, in je poudarjal, da čaka nase j dijaštvo obilo hvaležnega dela. Sritr kulturo med ljudstvom, gojiti med seboj ■ čast tovarištva in se medsebojno izobrat; ževati — je zaključil predsednik — to so besede, dostikrat izreCiene, katerih ne smemo pustiti preteklosti.« Nato so preJ
»:. 1 ■_____„ : n^l.Ur-nvi^l'i LT/vi -i r\f\r^W'Jk
Londonski list »Exchange« je objavil tozadevno sledečo brzojavko od svojega poročevalca v Kopenhagenu: »Poljska vlada je že podvzela potrebne mere, da bo mogla odgovoriti na morebitni ultimatum ruske vlade, ter je odredila v vzhodnih pokrajinah mobilizacijo letni*
položaj izprazniti in se umekniti na neko špan sko križarko. Toda vkrcavanje se je moralo ustaviti, ker je zahtevalo preveč žrtev. Španske čete so ostale in se hrabro branijo. Ne sa*
revoiucije, ki je politično in vojaško po polnoma zmagala, v gospodarskem pc^ gledu pa pretrpela popolen polom; po „ mojem prepričanju se je to zgodilo radi ! tega, ker je iz koša izbrskala in aphci*
se skrivati - jc dostavil minister - da je zve-, -»izvrlevalni program« manifesta, za med Mellilo in drugim ozemljem prekmje-. § ^ ^^ da ]e za sedaj moja trdi*
una- Vsak da.n in \uc\i dvakrat na dan | španske ćete še v Nadorre in Zeluarju. Naše se pošiljajo celi vlaki streliva v srednjo čete so uničile vse strelivo in vse aeroplane,
Creusot. V teh tvomicrii se izdekijejo jc držalo hrabro in hladnokrvno dokon
strojnice, toi^ovi, kroglje za tope in puš*, ca ,UTm'ka, kljub temu da je imelo veli* ke ter aeroplani- noč in dan. V Gornjo.]^ zgube. Nekaterim častnikom, ki. so Šlezijo se ho .poslalo pod pretvezo poškili na položajih pri Atiaulu, se je po^ jačeni okoli 20.G00 vojakov lelntikov 1920.! sxeeiIo sc rešiti na križarko »Prinapessa in 1921. Iz Puteauxa odhajajo vsak dan; c{e Asturia«. Ostali del posadke ome* vlaki streliva na Poljsko. Pripravljajo njCne^a kraja se je baje rešil na dve tor^ se nove čete, da se pošljejo na Poljsko.
Skoraj vsek dan odhajajo vlaki z vojs nim materialom za Romunsko m Poljsko iz Bresta, Cherbotutga, Toulona in Pute^ auxa. Na zabojih streliva se čita jo slede* či napisi: ^Gospodu poljskemu vojnemu ministru, gospodu romunskemu vojnemu ministru«. V Gdansko je pred kratkim priplijI neki francoski parnik, ki je bil poln vojnega materiala. Med drugim se! je nahajalo na parniku 38 topov 'in 608 ton streliva za Poljsko. Pri tvrdki Bre* guet v Villacoublav se izdelujejo že me* sec dni vojni aeroplani za Estonsko. Ob* enem se izvršuje naročilo romunske vla= de za 300 aeroplanov po 58.000 frankov brez motorja. Minister za mornarico Guist'hau je naznanil ravnateljstvom podrejenih delavnic, v katerih je bil de> lavrtik vsled pomanjkanja dela skrčen, da se bo od 20. julija dalje zopet lahko delalo po 7 ur in pol na dan, a pri silje* nih delih za popravo topov se bo lahko delalo tudi po 8 ur na dan. Dne 14. julija t. 1. je odpotoval en oddelek za brez* žično brzojavljanje iz Dugny*a na Polj*
dasiravno se moral še večkrat ruske revolucije.
podrobno od branitelj izvrše*
valnega programa.	...
Preidimo k sporu med reformisti in
revolucionarci, oziroma pravilneje res ------ _
čeno med uradnimi sociafcsti in uradni* ševno vn telesno zabavo, mi komunisti glede načina prehoda iz\ Ker pa je slavna svrha kapitalističnega (individualističnega) go
m /-v rt rt »f	.i ' cicfoma v .lrnmiiniifli^PI
Clj
talistična ___
jo reformistična dekla lahko svojo pomalomeščanjeno proletarsko
družino.	v
Pričakovati torej od reform stične politike, da bi odpravila kapitalistični gospodarski ststern, je protimarxisticno m protimaterialistično. Zakaj? Ako se namreč gotovim človeškim plastem o* mogoči obstoj v kapitalističnem gospodarstvu oziroma v kakršnemkok se* stavu, je neumno misliti, da bi aoticne plastii resno in živo stremile po spremembi sistema in v našem slučaju po spremembi kapitalističnega reda.
Kdor raizume smisel zgodovinskega materialoma, mora vedeti, da je človek iz mase, ki ima- zagotovljen kotkor to* liko udoben gmotni obstanek, popomo* nedostopen idejam o korenitih spre^
ma
membah gospodarskoga ^ in političnega sestava., in naravno je, da teži le za du-
pe d ovki.
Mala Azija
Položaj na bojsču v Mali Aziji po grških poročilih.
ATENE, 26. Neka uradna nota pravi, da ni res da bi bili Turki zavzeli Biledžik in Afium Karahisar. Grško vojno poročilo od 25. t. m. pravi, da je sovražnik s topništvom in strojnicami napadel 20. julija grške čete južno od Ci-vrila. Grki so napad odbili in so sovražnika preganjali. Na frontah vzhodno od Seidegha^-zi-Eskišehr prodirajo grške čete proti vzhodu in so uplenile 6 topov in mnogo vojnega materiala. Ulovili so mnogo turških vjakov. Aeroplani so ugotovili, da uničuje sovražnik svoje zaloge streliva, ker jih vsled grškega prodiranja ne morejo vzeti s seboj.
Uradno poročilo grškega glavnega štaba od 23. t. m. pa pravi: Vsled naglice našega prodiranja so prišla poročila h glavnemu poveljni-šivu malo kasno. Potrjuje se, da je imel sovražnik v bojihj zadnjih desetih dni od začetka naše ofenzive do zavzetja Dorile velike zgube. Po zadnj'ih vesteh se je ugotovilo, da je sovražnik izgubil več kot tri četrtine svoje moči. Množina pušk in streliva, ki jih Turki puščajo za seboj, je z vsakim dnevom večja. XII. divi-
spodarskega " sistema v komunističen (kolek ti vističen).
Reformisti, katerim se v gospodarskih vprašanjih približujejo ideologi vseh malomeščanskih strank (tudi takih, kd so smrtne sovražnice internacionalizma), trdijo, da se mora ta prehod izvršita edi* no le potom reform, katerih ima vsak le količkaj zmožen voditelj polne koše.
Vse te reforme pa se v praksi skrčijo na to, da skušajo: eni <mdiustrialnim de? lavcem, drugi kmetom in tretji intelis gentnemu sloju ter sploh malomeščanskemu elementu priboriti majhen del kapitalističnega dobička, ne oziraje se prav ni»č na to, da bi razrušili kapitalisti* čen sestav sam.
Posledice tega so jasne. Uspeh ima reformistična borba le tam, kjer je kapi* talizem močen in kjer mu je mogoče, z-i* dovoljiti reformistične malomeščanske zahteve na račun še bolj izkoriščanih slojev, ki še imajo manjšo odporno silo, n. pr. kolnialnega prebivalstva. To tra* j a toliko časa, dokler je kapitalizmu mo* goče izvrševati to izkorišeevanje. Ker si mora zato osvajati kolonije in gospo* darsko podvreči države, ki so tem podob* ne (n. pr. balkanske države, Kitajska itd.)- nastajajo vojne.
V dokaz te trditve služijo znatni uspe* hi social?reformistične politike pred. sve* tovno vojno v mogočnih kapitalističnih
reformizma boljšanje gmolnega položaja v sedanjem gospodarskem sestavu, je jasno, da po reformistični poti človeštvo nikoli ne dospe ko komunizma.
Nočem se tukaj spuščati v dokazov a* nje, da mora kapitalzem priti do polo* ma ker smatram to za obče sprejeto resnico. Če bo treba, se pa lahko povr* nem tudi k temu vprašanju.
Kaoitaliz-sm stoji torej pred polomom in njemu mora po železnih zakonih zgo= dovinskega razvoja slediti novi sestav skupnega gospodarstva (kolektivizma, komunizma, socializma, ali naj se že imenuje kakor hoče); reformizem pa nas more dovesti do novega reda. 1 orej r
ne
Iskati je treba drugo pot.
Komunistična internacionala nam pri* poroča politično revolucijo. V prihod* njem članku, si ogledamo osnovne toc* ke njenega programa. _Gama.
0M zf/or oKod. fer. MM „BelHsn"
V soboto se je vršil v Krepi j ah po aneksiji prvi občni zbor akad. fer. dru* štva »Balkan«. S tem občnim zborom je društvo takorekoč prvič po znanih do* godkiii minulega leta stopilo zopet v javnost. Ime »Balkana«, nekdaj znano po celi naši pokrajini, je sedaj skoraj pozabljeno, ker je moralo naše dijaštvo
nov odbor.	- j
Razprave se je udeležil tudi društve* ni starešina g. dr. Ferluga, ki jc stavil dU. jakom na srce, naj študira.jo v teh krajih -in za te kraje. Predpogoj študiju pa je
_ je dejal — da dijak lahko^ študira,
kar more le, če mu je zajamčeno, da lahko vsaj skromno živi. V ta immcfii je treba obuditi in na novo organizirati društveni »Podporni sklad«. Prej so se delile pc-dpore po milostnih prošnjah, toda ta sistem hoče naše dijaštvo peko* pati. »Podporni sklad« naj ne izdaja podpor, temveč posojila, ki> se morajo društvu vrrviti. S tem se obudi dijaška 'samozavest in si tudi društvo gmotno opomore.« Govornik je omenjal, kako se je na Poljskem ustanovila že 1. 1866. »Bratska pomoč«. V začetku je ustanova razpolagala s pičlimi 700 forinti, toda v 50 letih je že imela na raizpolago pol mi* ljona kron; vzdrževala ie dijaške men* ze, kiojačnice, zdravilišču itd. Zaključil je s pozivom na delo za ustanovitev di* jaške zadruge. Pred zakljačkcm občne* ga zbora se je oglasil k besedi tudi posl. g. Ščck, ki jc dejal med drugim: »Mislim, da lahko govorim v imenu našega prva* ka poslanca g. \Vilfana in vseh drugih mojih tovarišev poslancev, če kar naj* prisrčneje pozdravim nase akademike, ki so se danes tukaj sestali- k občnemu zbGru, prvemu v našem novem pelitič* nem položaj«. Veseli me, da vidim tukaj tudi vladnega zastopnika, ki zna prav dobro slovenski in mu bom zato odkri* to in po domače povedal, kake krivico se nam gode, da> poroča o tem na pristoj* nem mestu. Le poročajte, g. komisar, ka* ko kulturno delo je naredila italijanska! vlada — je vzkliknili posl. Šček — ko je zaprla naše šo!e. Bližamo se režijuiiski< kulturi. Do po vojni je bilo na Goriš* kom okoli 2800 naših dijakov, danes jnh n,;ti — 400! Ko so bile zaprte naše srednje šole, je naše dijaštvo študiralo po privatnih stanovanjih, pozneje se jo moralo- skrivati po kleteh in po ostrešjih; teda tud'i tam jim niso prizanesla ne vo* jaška ne civilna ohlastva, ki so s tem zakrivita zločin nad kulturo. Daleč; je od mene misel, da bi očital italijanski voj* ski posebne zasluge v zatiranju našega šolstva, ki naj bi jo postavile v posebno slabo luč pred vojaškimi oblastvi drugih držav. Približno enako postopajo vojaš*
PODLISTFK
V. F. B.
V malem svetu
(S0)
Te misli so bile včasih zaposlene po ves dan in še več z enim in istim predmetom, drugikrat pa so se križale z mislimi o različnih stvareh, doživljajih in vtisih; preskakovale so s hitrostjo električne iskre od predmeta na predmet, vračale so k svojemu izhodišču mnogoštevilne in raznobarvne. Kakor človek, ki si predno leže k počitku, še enkrat predoči doživljaje in zaključuje račun, je tudi ona ob zatonu življenja s svojimi mislimi zajemala vse svoje doživljaje, dogodke in nezgode do daness. , Videla se je Še mlado v rojstni hiši, v kateri večkrat znala gospodariti, a se je vendar mnogo držalo do očetove časti in uradniškega u-gleda. Cesto so šli spat brez vsake večerje, ta s strahom pred upnikom, ki se morda jutri prikaže na vratih, ali vendar je bila mati gospu, ki je sebe ln otroke gosposki oblačila in ffflo vzgajala. Svojo mladost je preživela v iluzijah o idealnem možu, ki pride, da se pokloni njeni Jepoti in jo v sija/nem sprevodu odvede na svoj dom. A ta mož je došel v podobi tedaj mladega in postavnega Janka Krivoiiča. Ona Te sicer drugače sanjala, ali, stariii so sodili, aa je partija dobra« a Krivoiiču so biti na dolgu ie trimesečen račun. Janko jo je obleta! zaljubljen do ušes, dočim ie njo vabila dražest
zakonskega življenja s svobodnejšim položajem I žene in slastmi, po katerih je hrepenemo ncda-' do srce. Tako je postala Jankova žena. Zakon je bil tak, kakor toliki drugi, ko ni ljubezni v njem, ali pa je samo z ene strani. Navskrižja naravi in nesoglasja so se pojavila hitro, so porodil^ navadno razočaranje, ail živelo se jc dalje skupno v okovih, ki se niso dali več zlomiti. Prišli so otroci, skrbi« muke in živelo se je dalje, podobno drugim stvorom naravi, ki ne vprašujejo čemu, — toliko, da se živi. Delalo se je, da se more iiveti, pridobivalo, da bo življenja laglje — in tako so tekla leta, dolga vrsta let, skoro neopaženo, a KrivoŠičk* se je danes vprašala: sem-li zares preživel* nad štirideset let in kam se je izgubil ta veliki čas? Prazno se ji je zdelo to življenje do teh poslednjih dni, ki so s svojo težino pretehtati vse one prejšnje.	. .. . _
Potem je pomislila r^femu sploh to Življenje 7 Nikdar ni bila posebno religijozna; četudi H zahajala v cerkev in molila na kolenih, verskega čustva ni bilo v nji, in tako tudi ni mogla razumeti, niti ne se zadovoljevati s ključem* ki ga ji je nudila vera o bistvu in svrhl življenja. Strta od nesreče je sedaj ogorčeno gledala na to življenje in nI mogla razumeti: čemu je nastalo, če že tako končuje? Ali, podedovani atavistični strah jo je obvzel pred tem zvrietkom in ji ai dopoKal, da bft razmišljala dalje, ampak jo je prisila ▼ pokornost pred božjo voljo. Ta volja j« hotela, da bodi tako in ona ni želela ničesar dmgaga. nego da konča Čim prej. Ničesar ai pričakovala od Ža-
ljenja, izgubivši najmilejše; zato je mirno pričakovala smrti, pokoreč se tistemu, čemur se ni dalo izogniti. Leto dni prej ali kasneje _— to mora pirtL In ker mora, potem je spričo večnosti vseeno, za koliko poprej ali kasneje nastopi. Večnost pa je Bog, ki je milostijiv vsaj na onem svetu s trpini, ki ni bil milosti ji v z njimi na tem svetu.	.. ,
Končno se je dozdevalo, kakor da se ji je duša preeslila v večnost in da to malo njenega življenja obstoji še samo radi zadnjih streslja-jev telesa, v katerem je duža že zapustila sledi svojega delovanja. Niti ni več žalovala za Draganom, ker se mu je Čutila bližja, pak se Je zdelo, da kar hkrati zaspi v večni sen, da se ne prebudi več iz njega. Ali, pod konec svojih misli, je imela pretrpeti Se največjo.
Nekega predvečerja je ležala vznak, odprti oči iz dolgega spanja. V sobi je bilo na pol mračno in ni v prvi hip opazila nikogar v sobi. Eno okno je bilo odprto ter je spuščalo nekoliko plinove svetlobe z ulice z gostimi valovi soparnega dne. Culo se je tiktakanje male ure — enolično, leno. in Krivošički se je dozdevalo strašno tužno. Tuga je ležala tudi v tem težkem vzduhu, v somraku in pod stropom sobe. Bolnica se je občutila zelo slaba, ni se mogla giba a Ze je hotela poklicati koga, poekuiala je doseči zvonec na nočni mizici, ko je začula v sebi tih razgovor.
—	Ali ie spi? — je vpraial Krivošič iz nega kotov, a Marijana, sedeča pri oknu, je odgovorila is to tako tiho*
—	Da, ne čaje sc .. ,
Po dolgem presledku se je izvil Krivošiču globok vzdih in zašepetal je:	^
_ Moj Bog, kedaj se konča to! Ni živa, ni mrtva, tako se uniči, a mi se ne moremo seliti, dokler traja to...
_Bom-li smela tudi jaz z vami v staro
hišo? — je vprašala Marijana, a bolnici se je zdelo, da vprašuje to z mehkim, prosečim glasom, ki se nekoliko trese. — Potrebovali boste koga, ki bo pazil na gospodinjstvo.
—	Jaz vas ne morem plačati, sedaj se bo skromno živelo pri meni...
Dolgo se ni čulo nič. Na ulici jc zaropotalo nekoliko vozov. Za tem se je cul zopet Mari-janin šepet, a Krivošička je mislila, da jo vidi, kako se ji napenjajo prsa in kak% požira solze skozi pretrgane besede:
—	Torej moram zopet iti... Mislila sem: tu najdem zatišje, vam bom na stare dni na razpolago in bom negovala vaše otroke, ko mi že ni bilo drugače usojeno — Vi pa me zopet odganjate, puščate me na cedilu.
—	Ah, Ana, jaz vas ne gonim... Ali ste mi odpustili?
—	Ne govoriva o tem, to je minulo. Ali seda sem bila tako srečna v vaši bliržini! To me je odikodovalo za vse nevolje življenja in molčala bi bila do groba... No, zadnje dni, ko sem videla vašo nesrečo, vas videla strtega, sem v navalu čustev zaželela, da bi vas podpirala in osokolila... In tedaj se je začela v meni vzbujati nada, da bi še modo biti sreč« za-me, da se mogla pomiriti... Ali, zopet st« razdrti vse, mm odpravljate, ali ne morem oditi,
da ne bi dala srcu odduška .. .
Zajokala je. Krivošička je videla, kako je Janko vstal, pristopil k nji pri oknu, ji položil eno roko na glavo, z drugo pa prijel njena roko ter zašepetal;
— Ne jočite, Ana, vi ne pojdete iz moja hiše! ...
Krivošička je mislila, da jo sedaj objame. Ves čas tega jo je dušilo v grlu in težko se fa premagovala in se potajevala. Bilo ji je kakor da leži na žrjavici. Slednjič, ko ja Janko pri-» stopil k Ani, se ni mogla več vzdržati: vse tisto, kar je bilo še živlejnja v nji, se je uprlo z elementarnim trzajem in zaječala je glasno. Ana in Janko sta skočila od okna k postelji, zažgala svečo, misleč, da se je bolnica zbudila. Ail, ko sta privzdignila svečo nad obraz bolnice, sta opazila, da leži v nezavesti .. .
Ni ji bilo dano, da bi se prebudila zopef. Prišla je bila k sebi, da je izpila grenko čašo do dna. K dosedanjim mukam se je pridružila še ona strašne ljubosumnosti, ki je nadkrilila vse. Videla je, da se ji, ko jc še živa, narinja druga, ki jo je za plačilo sprejela v hišo, in ki ji hoče biti naslednica!wln od tistega trenotka ni hotela več umreti! Pozabila je na vse. kap je bilo tega poprej in eno samo j! je bilo odslej na misli: Ozdraviti, živeti in preprečiti tor otetje. Ali, volja za življenje se je pojavila prekasno: sile so opešal« in videla ie nad sv oyo glavo — smrt. Spustila se je v borbo proti nji,! obsojena že od začetka, da podleže, pa je ma. rala izkusiti ie to: kako strašna in telka ?e. smrt, ko človek noče umretil	Konec,
V Trefu, dne 28. Julija 1921
»EDINOST«
Stran lit.
k a oblast va vseh velikih držav. Tudi nemško dijaštvo v Akaciji in Lorem je občutilo pest francoskih vojaških oblastev. Toda central, vlada v Rimu bi morala vendar poskrbeti, da podrejena oblast va v novih pokrajinah ne ukrepajo brez njenih navodil ali pa celo proti nje* na volji. Tukajšnja oblastva ne samo delajo na svojo roko, temveč skrbe, da centralna vlada ne izve nikdar resnice o tukajšnjih razmerah. Ker govorimo rav? no o šolstvu, naj navedem za to nebo* vpijoč primer. Govoril sem s senator? jem Salato o našem šolstvu in mu tožil, da je bilo nad 100 naših šol zaprtih. On me je začudeno gledal in mi pokazal po* ročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo zaprtih samo — 39 naših šql. Tukajšnja oblastva so, seveda, primemo upravičila svoj ukrep, tako da bi nepoučen človek misKl, da so naredila ljudstvu velikan* sko uslugo s tem, da so mu zaprla 39 šol. Dokazal sem senatorju Salati, da bi se moral bolj točno informirati o delova* nju podrejenih oblastev in sem mu naštel po vaseh in mestih — 149 naših šol, ki so jih italijanska oblastva zaprla! In kakor gre glede šolstva, tako gre tudi glede vsega drugega. Tako postopanje ne more ustvariti med našim ljudstvom naklonjenosti do njegove nove države Treba je pomirjevalne politike s strani vseh državnih organov, kateri bo sledrilo pomirjevalno delovanje tudi z naše stra* ni. Kajti mi s6 ne zapiramo oči r»red res* nico. Zavedamo se svojega novega polo* žaja in vemo prav dobro, da moramo urediti svoje novo življenje 1 v mejah naše nove države in v skladu z njenimi institucijami. Zavedamo pa se tudi — je nadaljeval poslanec Šček in se obrnil tudi k prisotnim vaščanom —, da nas čaka trdo delo, če se bomo hoteli ohra* niti. In kar se tega vprašanja tiče, ne bom nCkoli prenehal poudarjati, da leži naša rešitev le v naši gospodarski pov* zaigi. Javni napisi ne smejo vsebovati vsega našega političnega delovanja. De* lovati moramo na tem, da se ohrani na* rodni značaj naših krajev tudi na zu* naj, toda glavno naše delo se mora pre* nesti na gospodarsko polje. Na Primor* skem prebiva nad pol miljona Jugoslo-venov in opirajoč se na to število, smo zahtevali naj se določi državna pripad* nost naših krajev potom plebiscita. Do* ločili so našo državno pripadnost brez nas in sedaj smo državljani države, - v kateri se bomo morali boriti s hudo kon* kureneo.«	•
Poslanec Sčck je nato na kratko razlo* žil vprašanje vinske krize in je prosil predsednika, naj bi mu dovolli, da na enem prihodnjih sestankov obširneje govori o tem, za naše gospodarsko živ* ljenje velevažnem vprašanju*.
Če si gospodarski ne opomoremo — je zaključil poslancc Šček ob burnem odobravanju — bo naš položaj tak, da bi čez 10 let ne zahtevali več ... plebiscita!
Po kratki razpravi o zadnjih točkah dnevnega reda se je zaključil službeizi del občnega zbora, nakar se je začel ne* službeni del. ki se je razvii resno, toda obenem t?ko lepo, da je bilo vse navdu* šeno. Navdušenje je doseglo višek, ko sta piisedla k »Balkancem« dva siva krepijska starčka, ki sta jokala veselja, da sta mogla z njimi peti naše stare, lepe narodne pesmi. Ni bilo treba besecfo, go* vorili so obrazi sami, da Čuti sedaj ena* ko naša mladina in starina. Časi so pač taki, da je naša mladina zgodaj dozo* rela, starina pa se pomladila ...
Sobotni »Baikanov« občni zbor spada med najlepše društvene občne zbore.
stavim njemu vprašanje, kdo je ustanavljal Jugoslovanske legije v Rusiji in v Italiji? Odgovor/je zelo lahek. Mislim, da so "bili ljudje sokolskega prepričanja, n. pr. dr. Pivko.
Pritrjujem mu, da sem hodil ob razpadu Avstrije v sokolskem kroju po Divači; S tem nisem imel nobenega revolucionarnega namena proti Italiji, ker nismo sploh bili v dotiki z Ite-lijani, ki so se takrat Se nahajali ob Piavi. Veselili smo se pač takrat razpada Avstrije, ker je nas Slovane kot ententi prijazne sovražila.
Razen tega me napada, da sem bil poklican k civ. Jkomisariatu v Sežano, ker sem hotel preprečiti cb času aneksije razobesitev triko-lore na šolskem poslopju. To je navadna laž. Bil sem iste dni radi trgovskih poslov od doma odsoten. Nadalje omenja pisec, da se v moji gostilni vršijo zvečer tajna zborovanja vašča-nov in železničarjev, in sicer pod mojim vodstvom. Resnica je, da prihajajo v mojo gostilno zvečer domači fantje, ker so med dnevom zaposleni pri poljskem delu ali pri želcznici. Kruha pa nikdo izmed naših ljudi ne odjeda Italijanom, kajti vsak človek ima na svoji zemlji pravico do življenja. V slučaju, da bi se res vršila zborovanja, bi stroga kontrola že davno prišla tej stvari na sled. Ne vem, zakaj se spodtika nad slovensko pesmijo. Znano mi je, da je italijanski narod glede glasbe na visoki stopnji in to posmehovanje nikakor ne kaže kulture 20. stoletja.
Dobro vem za obrekovalčevo ime, ki se nad menoj spodtikuje. Ce bi imel količkaj značajnosti bi se pod svojim člankom podpisal, a ker je navaden prepirljivec in hujskač, se ne upa s svojim imenom na dan.
Ivan ObersneL
»Organizacija oskrbnic vojnih sirot« vljudno prosi učiteljstvo slovenskih ljudskih šol v spodnji okolici in mestu, ako je obiskovala 12ieina deklica Ivana Zore kakšno imenovanih šol, da ji blagovolijo poslati podatke v imenovani urad »organizacije«. (Torre bianca 39, L J
Alojzija Perdana, delavca v skladišču lesa v Skednju pa prosi, da blagovoli zglasiti se v u-radu (ponedeljek ali četrtek popoldne od 5 -7) Torre bianca 39, I. zaradi informacij o rinavedeni deklici Ivani Zore.
Mladinski krožek «Prosveta» (podružnica pri Sv. Mariji Magdaleni) naznanja že prijavljenim članom in tistim, ki žele vstopiti v društvo, da se bo njen ustanovni občni zbor vršil v nedeljo, 31. t. m. ob 9. uri zjutraj v dvorani gostilne pri «Tirolcu.» — Pripravljalni odbor.
Kmetijska, vrtnarska in gospodarska zadruga v Trstu vabi svoje odbornike na cdborovo sejo, ki se bo vršila v nedeljo ob 9. uri v navadnih prostorih.
Iz potne torbe. Pred par dnevi sem potoval po opravkih po naših tolminskih hribih. Videl sem marsikaj obsoje pa tudi hvale vrednega.
V neki krčmi so nastanjeni ltr. orožniki. O-pazoval sera od blizu njih vedenje in kulturo. Kupujejo domače zajce, preden jih zakcljejo, jih pa prav grdo trpinčijo. Uboge živali so se mi jako smilile. Videl sem, kako je neki orožnik nadražil hudega psa na ubogega zajca. Pes je zajčka mrcvaril, da je uboga živalica od bolečin cvilila kot kak mal otrok. Čez nekaj časa je orožnik psu vzel zajca, kmalu pa isto igro ponovil. Ko je bil zajec le še malo živ, ga je šele pobil. S tako kulturo bi se mi ne hoteli ponašati.
Neki fant oziroma mož se je povrnil iz ruskega ujetništva pripeljavši s seboj tudi rusko «barišnjo». Govoril sem na poti s tem možem. Rekel mi je, da je bil 5 let v ujetništvu. Ves ta čas ni imel prilike, da bi govoril slovensko; vsled tega je svoj slovenski materini jezik skoraj pozabil, privadil pa se je ruskemu. Sedaj govori nekako mešanico. ČudiLsem se, kako fe sploh mogoče, da kdo tako pozabi svoj jezik.
Pomanjkanja dežja je po naših krajih jako občutno, ne le, da vode primanjkuje, ampak se tudi vse suši. Oiave ne bo, pa tudi z drugimi pridelki bo pičla. Žita je pa še precef kijub temu, da je zgodaj poleglo. — Danes dovolj, se pa prihodnjič zopet oglasim. Pozdrav-
ljeni!
—k.
Odgovor na dopis «1 buoni cittadlni del ci-gner Šček» v «Popo!o di. Trieste* štev. 197 L
1921. Napaden sem bil v omenjenem časopisu, da sem vstanovil pred vojno v naši vasi Sokola, katerega namen naj bi bil, bojevati se proti' Italiji v slučaju vojne. Avtor trdi namreč, daj je avstrijska vlada sokolsko društvo podpi-; rala in da se jaz nikakor ne morem prijazniti z novim režimom.
Res je, da sem bil eden izmed tistih oseb, ki so se zelo zanimale za procvit sokolskega dru-f šiva v Divači. Podpiral sem ga, kolikor mi je bilo mogoče. Delovali smo vedno po Tyršovih načelih. Svetujem piscu, naj nekoliko preštudira Tyršova načela in sicer zato, da ne bo drugič zopet enakih neumnosti pisal. Ker pa trdi"v članku, da je Avstrija podpirala Sokola,'
is triaikesa livU@»Ia
Vdova, ki so jo okradli za pol miljona. Preteklo noč se je priplazil v stanovanje vdove Margerite Zaban, v ulici Commerciale št. 32 tat, ki je po stanovanju vse prebrskal in koč-no našel skrinjo, kjer je hranila vdova vse svoje dragulje in denar ter odnesel do zadnjega yse, kar je bilo v skrinji. Okradenka trpi nad 400.000 lir škode. Tatvina je bila prijavljena policiji, ki zasleduje predrznega tatu.
Vdova sumi, da ji je odnesel najbrž denar In dragulje neki elegantno oblečen gospod, katerega je spoznala pred kakimi 8. dnevi v restavraciji *Europa». Ko se ji je gospod predstavil, je izjavil, da se piše Albert de Lamengo Fiilck, inženir v Milanu. Inženir je bil tudi večkrat povabljen na njen dom in ni izključeno, da mu je vdova pripovedovala o svojih draguljih ali mu jih še celo pokazala, kar bi bilo vzbudilo pri «fnženirju» misel na tatvino.
Z druge strani smo prejeli vest, da je policija aretirala inženirja. Ko so mu preiskali stanovanje niso našli pri njem najmanjše -stvarice, ki bi pričala, da ima policija v rokah pravega tatu. Zasledovanja se nadaljujejo in upati je, da
zadeva
se bo v kratkem (asu spravila vsa
jasnejšo luč.
Kukrtsfffcfti staž bo, bodisi v Trstu ali izven Trsta išče družinski oče, ki je že dva meseca brezposeln. Izvežban je v trgovskih poslih, v računstvu in knjigovodstvu. Bil je tudi zaposlen v velikih skladiščih. Poštenega in sposobnega moža zelo toplo priporočamo.
Poskušen samomor, v čeraj zjutraj okoli 9, ure si je hotela končati življenje iz neznanih vzrokov 19 letna Bruna Baldini, stanujoča v ulici Maria Maggrore št. 3. V ta namen je popila 100 gr karbolne kisline. Odpeljana je bila v mestno balniŠnico.
Sumljiv mladenič je bil pred snočnjim aretiran v kavarni «Garibaldi» na trgu deliUnita.
s tem lepa prosta zabava s petjem, tambura-njem« srečolovom ter Šaljivo pošto. —_ Cela prireditev je uspela nad vse pričakovanje dobro. Igralci, ki so bili po večini prvič na odru, so rešili svoje uloge izvrstno. Kar je največ vredno je to, da j« bila cela prireditev delo domače lomske mladine same! Mnogo truda jih je to stalo in veliko zaprek so morali odstraniti, predno jim je bilo mogoče, nastopiti s to prireditvijo. Lep uspeh naj jim bo v plačilo in v bodrilo za bodočnost! — Ta prireditev nam je pokazala, kaj se vse da napraviti, ako ima mladina smisel za nekaj višjega in plemenitejšega, kakor je golo uživanje in materia-lizem. — Ravno v istem času, ko se je vršila
ta veselica, se je vršil v edini tamošnji go-
v
Odpeljan je bil na policijo, kjer je izjavil, da se j stilni ples! Kakor vidimo, je prišla pri nas piše Ivan Schlere, stanujoč na Greti št. 20. Od veljavo sledeča navada: kadar priredi naSe
" *----* •----------izobraževalno društvo svojo veselico, ki je ve-
tu so ga potem odpeljali v jezuitski zapor.
Bsroui za miti® žrtos o fsffl
Nabrano na Voloskem 2578 L in 80 din. — V Opatiji 2112 L, v Ičići 1S0 L, na Kastavščini 151 L, v Veprinacu 100 L, nabiralna pola š%. 83 Anice M. 190 L, Barkovljan 50 L, N. N. 10 L.
Zadnji izkaz HO.951'65 L, 1313 din., 1 dolar in 1*10 marka. Skupaj: 116.214'65 L, 1393 din., 1 dolar in 1'10 marka.
Posebno zahvalo zasluži gospodična Rajči-čeva, ker je nabrala preko 2500 L.
Vesti Iz GoriSke
Iz Šmarij pri štaAeln. Pred 14. dnevi je prišel v vas neki mladenič, Hrvat iz Slavonije, star 17 let, govoreč hrvatski in nemški. Delal je pri Poljšaku v Stegovcih. Od tu je odnesel 18. t. m. ob 3 zjutraj fine, nove, temno-rja*^ kas Le hlače in telovnik ter usnjat hlapčev pas. Fantič je pravil, da je zbežal od jugoslovenske mornarice radi slabe hrane in da je prej študiral meščansko šolo na Dunaju in dokončal tudi 3 razrede na realki. Krstno ime mu jv Ivan (Janko). Na zunaj zgleda mladenič kot študent. Lase ima temno-kostanjeve. Pokrit je z rujavlm klobukom, ki Ima širok trak in czke krajce, jopič je sive barve in hlače te-mnorujave, čevlji imajo amerikansko obliko. Ker je pritepenec nepošten in tatinskih rok, je pametno, da ga kdo ujame in izroči obla-stvu, da mu zaseže, kar ima ukradenega. Na ta način se bo nepošten značaj še lahko poboljšal.
Telovadno društvo »Sokol« v Prvačini priredi dne 28. avgusta t. 1. prvo telovadno veselico. Oni telovadni odseki, ki bi hoteli sodelovati pri telovadbi, ter ona pevska društva, ki bi hotela nastopiti s kako pevsko točko, se naprošajo, da to sporočijo pismeno _ ali ustmeno odboru. Natančnejši spored objavimo pozneje.
Iz Zgonika. Tudi pri nas postaja vse živahnejše, ker nočemo zaostajati za drugimi zavedajoč se teške naloge, ki nam jo je naprtila useda časa. Med prekleto svetovno vojno so tulili topovi svojo smrtonosno pesem in tedaj ni bilo misliti na kako društveno delovanje v naši vasi. Zasukal se je čas in pognalo je novo življenje, ki je sicer imelo svoje kali že v predvojnem času. — S ponosom zre danes vsak vaščan na obstoječe pevsko društvo ter z radostjo prepeva toliko novih, prej neznanih narodnih pesmi, ki zahtevajo le malo truda pri prvih vajah. Narodna pesem razliva to^e žarke IjubeznJ do roda in do domovine. Pevsko društvo dolguje svoj obstoj vztrajnemu in požrtvovalnemu vodstvu gospoda nadučitelja A. Baše, kateremu bodi zato tukaj izrečena naf-iskrenejša zahvala. — Imenovano društvo je pred kratkim priredilo s sodelovanjem nekaterih rnladeničev in mož iz Saleža veselico z dvodejanko »Anarhist«, ki je krasno uspela. Po igri je najprej mešan, potem moški pevski zbor posebej s petjem razveseljeval mnogoštevilno občinstvo, ki je prišlo od vseh strani, v takih trumah, da so mnogi morali ostati izven ograje. Drugače je ves čas svirala dobro-znana proseška godba. — Le krepko stopajmo naprej po začrtani poti, da ne bomo veljali za nazadnjaške, ampak za razumne ljudi, ki ljubijo svoj jezik kot največji zaklad in radi črpajo Cz njega. Zeljno pričakujemo še ustanovitev bralnega društva, ki naj bi razpolagalo v svoji čitalnici in knjižnici s knjigami, ki so potrebne za obči duševni procvit in prosveto.
Društvenik.
Vesti Ez Notranjske
Črni vrh nad Idrijo. Slovensko kat. izob. društvo je priredilo v zadnjem času dve lepo uspeli veselici Dne 29. maja je priredilo društvo veselico na Črnem vrhu. Igrala se je igra »Revček Andrejček«. Pri tej veselici je po dolgih letih zopet nastopil oživljeni društveni tamburaški zbor. — Dne 26. junija je priredilo društvo veselico v Lomeh pri Črnem vrhu. Vi>-soki mlaji, več slavolokov s pomenljivimi napisi, je naznanjalo, da se bo vršilo ta dan v Lomeh nekaj izrednega. Pod prostornim m okrašenim kozolcem g. Rudolfa je bil postavljen priprost, a lep oder, na katerem so domači lomski fantje in dekleta igrali dr. Krekovo igro »Tri sestre« in burko »Dva gluha«. Med odmori je igral tamburaški zbor. Po končanem sporedu se je razvila zunaj na pro-
dno prava kulturna prireditev, se vrši vselej ob is t cm času tudi ples v kaki gostilni! To se ni primerilo mogoče samo enkrat, to je že nekaj navadnega. Do sedaj smo to trpeli in molčali, sedaj pa nam je to dovolj. Onim gostilničarjem, ki nam na ta nelep način nasprotujejo povemo, da bomo prišli v bodoče brezobzirno z imeni na dan! Sploh se vrši pri
nas v zadnjem času ples sa^plssfi53r KnJtflr ne prirejajo že gostilničarji dovolj plesov, je osredotočilo v zadnjem času na tem polju tudi neko tuk. društvo svoje delovanje in je priredilo v kratki dobi. že dva javna plesa! — Ples je postal, kakor se vidi, prva in zadnja pro-gramna točka v delovanju tega društva. Radi tega si usojamo vprašati odločilne može pri tem društvu: AK je društvo tu samo za prire janje velikih javnih plesov ali mogoče še tudi v kak drug namen? Ali Vam je samo za denar, ki ga spravite ob priliki plesov v društve-
posebno
Kadar zopet priredite kak ples, vam svetujemo, da napišete na svoje velike plesne lepake besede, katere je pred par meseci priporočal v »Edinosti« g. Ušan društvom, ki prirejajo plese: »Ker ne moremo prirediti kaj boljšega, priredimo ples!« — Slovenci na tem o-zemlju smo podobni ljudem za časa vesoljnega potopa, ki so bežali pred naraščajočo vodo na vrhove gord ter plesali veselo dalje. — Tudi nas grozijo poplaviti tuji valovi, a naši ljudje, posebno še naša mladina brezskrbno pleše, pleše in pleše, kakor da ni nobene nevarnosti in da imamo vsega dovolj...
Postojna. V petek okoli 20. ure se je pojavil v mestu ogenj. Izbruhnil je v tovarni g. Jur-cato. Kot blisk se je širil. Kmalu je bilo ponosno domače podjetje velikanski plamen. D>m je segal do neba. Kako je nastal ogenj, ni še znano. Sumi se, da je bilo nalašča zažgano, ker je začelo goreti na štirih krajih. Tovarno je imel v najemu knez Windischgraetz
joče sile, razveseli svoj ljubljeni narod še mncv| gokrat s plodovi svojega uma fn srca. — V.
Plemenitim srcem!
- V
Obračamo se do vseh, ki so nas v. stanu podpirati, s prošnjo, da bi nam ne odrekli svojih prispevkov. Sprejemajo se vsi darovi, predvsem v denarju kakor tudi v vsem, s čimer bi ponesrečenim bilo pomagano. Obleka, perilo, tudi Če ni novo, samo da je čisto, obuvala, ku* hinjske potrebščine, pohištvo — vse bi prišlo prav tistemu, kateremu je ogenj uničil vse, kar je imel. Kakor hitro do* bimo nekoliko takih predmetov, jih bomo takoj poslali najpotrebnejšim žrtvam.	t
Jugosloveni, plemenita srca, ju«>oslos venske žene, pomagajte sirotam v tem pretežkem hipu!
Književnost m rs m
Klavirske skladbe — Vaso Mirk. Klavirske skladbe prof. V. Mirka so veselo iznenađenje v suši naših pokraHn na polju glasbene umetnosti. Ta zbirka obsega 15 Idavirsk&^sladb, 8 glasbenih utrinkov, 2 rapscdiji^^^^Berijo,
1 capriccio, 1 elegijo, 1 bagatelloln^^^Kanco. Prvih osem skladb je res osem vffmKn utrinkov, to je, skladbe so kratke, a imajo jedrnato vsebino. Po načinu zvezdnega utrinka se je zaletel iz skladateljevega genija glasbeni tema, ki se je v kratkih potezah razvil do globokega, strastnega čustvovanja. Koliko poezije je vi., 2., 7. in 8. utrinku! In kake vire svojega duševnega bogastva je odprl skladatelj v naslednjih skladbah! Elegija, ki sestoji iz dveh tem, se sliši kakor cdmev srečnih dni. Kako bogat na izrazu in gorak je prvi tema! Iz elegije in prvih dveh utrinkov pa odseva taka mehkočutnost, da bi jo človek skoro primerjal s čustveno naravo Čajkovskega. Capriccio se odlikuje po svojih lepih modulatoričnih momentih, po svoji bujni razpeljavi prvega temata. Enake vrline dičijo tudi bagatello. E-legija, capriccio in bagatello zavzemajo naj-častnejše mesto v tej zbirki radi svoje originalnosti, sestave in izpeljave, opremljene s polifonijo. Obe rapsodiji, zgradjeni na podlagi tem, vzetih iz jugoslovenske narodne pesmi, sta kakor dva ljubka šopka sestavljena iz cvetk našega narodnega vrta. S tem, da je g. skladatelj spravil nase narodne motive v u-metniški slog, je ovekovečil našo večno lepo narodno pesem. Za to uslugo mu bo narod hvaležen, kakor je hvaležen češki narod svojemu Dvoraku ali ogrski svojemu Lisztu. — V vseh Mirkovih skladbah naletamo na doslednost njegove tvoritvene sile. Njegova glasba je izrazita, a brez afektacije. Zasnovana je na zdravih in jedrnatih tematih in vre mu iz genija kakor gorski studenec izpod skale. On stremi dosledno po novi smeri, a dosledno se tudi vpira proti katekizmu »nadmoderne«. Iz njegovih skladb, instrumentalnih in vokalnih, diha na splošno lirika, spojena z melankolijo; toda kakor nam kažejo nekatere njegove pesmi, nam skladatelj spretno slika tudi prirodne pojave v poskočnem vrtincu in se zaleti z veselim škrjančkom v zračne višine.
To novo delo našega Mirka nam je v veselje in ponos. Smelo pričakujemo, da on, mož tihega, vztrajnega dela in neizčrpljive Ustvarja-
Ugovor ni vspel. 13. septembra 1769 pošlje tobačni urad (TabaksCamerak Gefallsaimt) uradnika Ivana Nepom. Štipanitz^a s pazniki in vojaki v Idrijo z navodilom, naj si preskrbe stanovanje in hrano, kakov ve in zna.
Došel je v Idrijo in se zglasil pri Tu* ghagisju. Ta se je začudil postopanju in ker ga niso nič obvestili, se tudi za te nič ne briga. Čudii se le, da ga pošljejo v Idrijo, ne pa v Cirknico, HotedTŠico ■ali Godovič, kjer tihotapstvo cvete.
Po zasebnih hišah ni bilo mogoče do* biti stanovanja za novo stražo. Rudnik je odločno odbil prošnjo, da bi se vo» jaki v eraričnih hišah vsaj za silo spra* \ili pod streho, temveč še bolj odkučtao protestiral, da se kar preko njega vfe kmje v rudniške zadeve nepristojno o* blastvo. Ne kaže dnigo, kakor da. Sti* panitz odide iz Idrije. Ta je tudi storil in rentačil nad tobačnim admimstra* tor jem Petrom Longo v Lji&ljani^ ki ta* ko nepravilno postopa, s podrejenimi lislužbenei Prodajo tobaka je imel na* vadno kak idrijski trgovec. Valentinu Domišarju se odda. L 1764. z motfcracfjov da dobro nean£ko zna. torej bode vodil
najlažje vso korespondenco z ob las tvom v Ljubljani itn vial&žje nasvetoval prt* merna sredstva, da se tihotapstvo omeji, če ne popolnoma zatre.
Leta 1815. je tobačni urad določil, da se ne sme dati mesečno več kakor 2 funta, ali 8 zavojev za znižano ceno ni* d£.rj,Lr, pa naj bo še tako hud kadilec. L. 1807. so to množino določili in najbrže je rudar lahko kaj od tega drugim od* stopil, saj pri delu v jami ni smeđ kaditi in pri zunanjem delu tudi ne; a ko so z okolice prinesli v mesto mleko, maslo ali jajca, je prav lahko s tobakom pla» •čevat
Najbrž je to na uho prišlo vi&jetrni oblastvu. Pristojbina se je tedaj rudar* jem znižala na 1 funt na mesec, za ka* terega je plačal tfudar 12 krajcarjev, na* enkrat pa 16 kr. Ko so nameravali to« bačno ugodnost rudarju popolnoma od* vzeti, češ da to je le navada in potrata, za katero naj vsak sam akrbi, ali pa se odvadit, ko so dokazovali, da je z« živ» ljenje človeka to nepotrebno, da. celo naravnost škodljivo, se je še idrijski rod* riški zdravnik dr. Gerbic postavil z* rudarjer. V spisu je dokazoval, d« radi prahu, Id se posdbno nahaja t mBttu, kjer se kamen drobi T igalnicL kjer se lhcltc— ▼ peči, da odo t j«nt Ido m koplje, dobro vpliva m notTMrie ome
tobak, ko nekako nabrani prah raz* kroja in odstiranja. A g. Ludovik ni uspel s svojim zdravniškim receptom.
1. aprila 1856. se je znižana cena to* baku za ntadarje o> dpravila, češ to je Sport, to je gosposka navada in nepotrebna potrata, in ako brez nikotina ne moltieš shajati, pa ga plačaj kakor vsak drugi po 32 kr. funt. — Tudi sedaj ga še nosi a jo, kadijo In žvečijo rudarji ki dru* gi, samo ne po 32 kr., temveč veliko, ve* liko dražje in Še nima tiste slasti m iste* ga vonja — arome — kakor nekdaj,
" '	Meso.

Poleg vinske in solne kupčije je Imel rudnik tudi neko poredno vrsto t pre* skrbovanju z mesom.
Rudarski red iz leta 1550. imenuje Idrijo eolnine na meso in doidad opro* ščeno. Pod plaščem te Ferdinandove sankcije je Idrija par sto let nemoteno uživala posebno ugodnost glede mesa. Trucmi so se celo leta 1765., da bi tudi Idrija morala plačevati davek, na meso — Fkfechkreuzer —, pa tega sito dosegli
Rudniški mesar je snel te le ugodnosti: 1. Povrnila m mu je mifnma od priznane živine. 2. Dobival je prispevek 4000 gL 3. Priletne plače radarjev i* vzdrževa* nie pomočnikov. 4 Pet sežnlev Črv brez* platno in žito po vniiulccaft — Hpmto.
5. Brezplačno porabo mesnice iin hlevov na Bruiševši z inventarjem vred. 6. Od pašnikov in travnikov (več kot 150 ora* lov) ni nič plačeval, a je lahko pasel in kosil, kakor je hotel. Zato je pa moral meso ceneje prodajiati [kakor drugod, pogodba iz leta 1794. določa funt po 8 soldov — 33/5 krajcarja.
Ko se je leta 1787. več tujih rudarjev naselilo v Idrijo, je knela mesnica 3371 gL zgube in primankljaj je plačalo vin* sko gospodarstvo, ker so sumničili, da ni bilo vse pošteno. Ko je tolik priman? kljaj nastal, je prevzela mesnico bratov* ska skladnica, a tudi ta ni imela sreče. Pri! prvih dveh tžlvihiskih kupčijah je imela 268 gL zgube.
Leta 1788. so dovolili prosto mitnino za 1200 prašičev, a potoma jih je več »ušlo«. '
Prišel je mesar iz Celja, Andrej Fric. Leta 1790. je zahteval, naj se dosedanje cene po 9 kr. funt zviša, sicer odstopi od pogodbe. A nutdnik mu je ponujal 3000 gl nagrade, pa naj seka meso po 8 kr. funt Se nteo sporazumeli in prevzel je mesarijo Jurij Poš. A leta 1797. je iz* ginil Iz Idrije, zapustil mnogo dolga in vr4ena, ^ncsck M 2 vola, Id pa nista bila njegova. Da ne bo	^ doM*«l vato«' 50 milfonov dinarjev.
Idrija brez mesa, so zopet izročili mee* Bojkot *w4\\ilfcija blaga v bdQL Tudi v nftco Andreju Men pod pogoji, katere dalH Mp/kiaom fe bfla v2a.ih znan* le izj je ssim narekoval	t pravljic, h prešlo nacionalktttno gibanje na (o-1
—	Odprava uradnega tečaja za tuje valuts tn devize v Jugoslaviji. Finančni zakon za po« slovno leto 1921—1922 bo vseboval določbo, da se tuje valute in devize ne bodo več izmei njevale po uradnem tečaju. V primerih, ki »a predvideni v obstoječih naredbah, se bo vršila izmenjava do 30. septembra 1921. — Generalni inspektorat jugoslovenskcga finančnega ministrstva daje na znanje, da se imajo smatrati vse vrste lesa, delanega in nedelancga, iz-vzemši drva, v smisla § 14 naredbe, kar se tiče prometa z valutami in devizami, kot »stavbni material®. Les se torej lahko izvaia brez osiguranja valute. V krogih trgovcev z lesom sq smatra, da bo ta ukrep na izvoz jugosloven-skega lesa ugodno vplival.
—	Mednarodna razstava v Rigi. V Rigi bo od 31. julija do 28. avgusta t. 1. mednarodna.' razstava poljedelskih in industrijskih strojev. Kakor smo doznali, bodo na tej razstavi zastopani tudi jugoslovenski industrijalci ta stroke.
—	Uvoz luksusnih predmetov na Romunsko.
Kakor je dovolila Romunska Avstriji, Italiji in Franciji, da smejo uvažati na Romunsko lulcsusne predmete, tako se je sedaj pogodila tudi z Anglijo ter ji dovolila uvoz luksusnih predmetov. Glede količine je uvoz urejen tako, da smejo imenovane države uvažati samo določeno količino takih predmetov, in sicer vse enako.
Železniška zveza med Slovenijo in Reko.
Po naredbi ministrstva za promet se je preti nekaj dnevi začelo trasiranje pro^Jj* Kočevje -Brod - Moravice. S to progo dobi Slovenija direktno zvezo z Reko. Za črto sta obstajala dva načrta, ki pa nista bila posebno srečna. V zadnjem času se pa je izdelal nov načrt, ki upošteva poleg splošnega in glavnega smcrra, kateremu bo služila nova železnica, tudi _lo-" kalne interese posameznih večjih ferajev. Res jc, da bo delala ovinke, toda velika korist gre pred malo škodo. Tako bi torej nova želcznrca ne bila samo transltna črta, temveč bi imela velikanski posneli za iisie kraj*-, koder bi tekla. Vse kaže, da bo obveljal trelji načrt, ker je vsekakor najboljši.
—	Promet z žitom na Ogrskeru. Ogrska vlada je, kakor znano, vzpostavila presto trgovino z žitem. Toda tozadevna naredba se nanaša samo na trgovino v mejah ogrske države in ne tudi na promet z inozemstvom. Izvoz žita bo tudž v gospodarskem letu 1921 - 1922 vodila izključno le vlada. Vlada omejuje izvoz zato, ker je vprašanje izveza žita v tesni zvezi z drugimi, zlasti vnanjepolitičnlni vprašanji. Tako je n. pr. zaključek gospodarstvenih pogajanj s Čehoslovaško ozko spojen z vprašanjem, koliko žita sme Ogrska izvažati na Čehoslovaško. Razen tega je treba upoštevati, da b*s z izvozom cena Žitu v državi znatno poikocilt. Danes stoje cene žitu na Ogrskem globoko pod cenami žitu na svetovnem trgu. Dokler se ts špekulantom posrečilo javnosti natvezati, da bo prosti izvoz žita dovoljen, dotlej so cene žitu sunkoma skakale navzgor. Cena pšenici jc n. pr. poskočila od 700 - SCO na 1100 ogrskih kron. Ćim se je pa doznalo, da izvoz ne bo dovoljen, so cene takoj zopet padle. V zadnjem času so na Ogrskem cene žitu sledeče: pšenici 1C00 do 1050, rži 800, ovsu 1055, jt-čmenu 1050 ogrskih kron. Oviro za promet z žitom tvori tudi udruženje (nekak kartel) ogrskih mlinarjev, ki pokupujejo vse žito. Količine, ki jih potrebuje država za izvoz in za osiguranje minimalne potrebe mest, nakupujj vlada v prosti kupčiji in jih ne rekvirira.
—	Notranje posojilo v Jugoslaviji. Kakor je bilo že javljeno, so jugoslovenski denarni zavodi stavili vladi nekatere pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni sodelovati pri notranjem posojilu. Jugoslovensko finančno ministrstvo je te pogoje sprejelo in tudi ministrski svet jih je odobril. Samo določba glede lom-bardiranja se je spremenila v toJfko, da se bo novo posojilo tudi pri Narodni banki zastavljalo lahko samo po 75 odstotkv tečajne vrednosti.
—	Izvoz iz Jugoslavije. Pred kratkim je biia objavljena statistika jugoslovenske trgovine z inozemstvom. Iz številk je razvidno, da so se izvozne poti države SHS temeljito spremenile. Dočim je padel izvoz v Avstrijo v prvem četrtletju tekočega leta nasproti lanskemu izvozu v to državo od 42*67 odstotkov na 41'98 odstotkov, torej le za 0'69 odstotkov, je padel izvoz v Italjo od 27 odstotkov na 17'31 odstotkov, torej za celih 9'69 odstotkov. Vzrok tako občutnega zmanjšanje izvoza v Italijo je brez dvoma v zvezi s političnimi nesporazumi je nji. Izvoz v Nemčijo je zrasel od 7'50 odstotkov na 18'79 odstotkov celokupnega izvoza. V tem se praktično razodevajo stremljenja po ozkih gospodarstvenih odnošajih med tema dvema državama, ki so dovedla do ustanovitve jugoslo-venskih trgovinskih zbornic v raznih nemških mestih kakor tudi do ustanovitve mnogih nemških industrijskih podjetij v Jugoslaviji.
—	Težkoče pri razpečavanju tanina v Jugoslaviju Vsled težkoč pri razpečavanju zaostaja proizvodnja tanina mnogo za zraožnostto tovarn. V preteklem letu se je v Jugoslaviji proizvodilo približno 1500 vagonov tanina. Od teh se ie speč al o v inozemstvo samo 814 vagonov. Vzrok temu fe prekomorska konkurenca na evropskih triiičih.
—	Zamenjava malih kronskih bankovcev v Jsftoslavtti. Zmenjava teh bankovcev te že izvršena. Znesek, ki se fe bil vložit da a* iz-
stran iv,
»EDINOST«
V Trstu, dne 28. julija 1921.
spodarsko polje ter s precejšnjim uspehom propagira idejo, naj ljudje kupujejo le domače indijske proizvode, dočim naj se odklanja vsako tuje uvoženo blago. Bojkot je seveda naperjen v prvi vrsti proti angleškim proizvodom. Dočim velja v kulturnem oziru za enega glovnih indijskih prvoboriteljev znani pesnik m filozof Rabindranath Tagore, je na praktičnem gospodarskem polju njihov * voditelj Gandhi. Kot povzemamo iz nekega brzojavnega poročila, je ta začetkom t. m. sklical v Bombayu lastnike velikih manufakturnih trgovin na pogovor glede bojkota, ki naj bi se raztegnil na vse uvoženo blago, toda izmed 40 prisotnih veletrgovcev je bilo le 6 pripravljenih sprejeti to idejo.
Pridelek jute v Vzhodni Indiji je letos, kar se tiče površine, za okroglo 40 odstotkov nižji, kot je bil lansko leto. Sicer je letina dobra.
Baker. Produkcija bakra je L 1920. znašala 9S4.483 meterskih ton, od katerih je 668.915 ton ali približno dve tretjini prišlo iz Severne Amerike (največ iz Zedinjenih držav, zatem iz Mehike, Kanade in Kube), 135.707 ton iz Južne Amerike (Čile), 50.591 ton iz Evrope (Španske in Portugalske, Rio Tinto) in 65.554 ton iz Japonske.
Svinec. Produkcija svinca je v preteklem letu znašala 841.693 ton. Od teh je odpadlo 531:968 ton na Severno Ameriko (Zedinjene države so tudi glede svinca najvažnejši producent, vendar ne v toliki meri kot pri bakru; važno mesto zavzema tudi Meksika), 5000 ton na Južno Ameriko, 248.915 ton na Evropo in 11.713 ton na Avstralijo. V Evropi proizvaja največ svinca Španija in Nemčja, seveda slednja v zadnjih letih ni prišla veliko v poštev, Avstralija je ob normalnih razmerah važen producent, toda radi štrajka v Broken Hillu je bila lansko leto produkeja primeroma malenkostna.
Cink. Produkcija cinka je L 1920. dosegla 719.394 ton, od katerih je prišlo 435.153 ton iz Zedinjenih držav, 83.046 ton iz Belgije, 97.465 ton iz Nemčije in 25.000 ton iz Anglije. V predvojnih časih je glede te kovine včasih Nemčija le malo zaostajala za Zedinjenimi državami.
Koliko plačujejo posamezne pokrajine Jugoslavije davkov. »Slovenski Narod« poroča: »Po službenih podatkih Direkcij neposrednih poreza so plačali davka
' L od 1. januarja do 31. decembra 1919: Hrvatska in Slavonija .... 19,442.375^73 Bosna in Hercegovina .... 16,655.820'00
Slovenija........ 17,735.15850
Vojvodina........ 10,642.248*41
Dalmacija ...... . 1,151.026 32
Skupaj dinarjev , . .	65,626.628*32 Srbija in Črna gora sta dali od 1. januarja
1919. do 31. maja 1920. leta	21 miljonov 314.108*65 dinarjev.
H. V 1920. letu:
Hrvatska in Slavonija ....	36,698.259 32
Besna in Hercegovina ....	32,806.935*25
Slovenija........19,814.436-63
Vojvodina ..............30,389.28859
Dalmacija................2,542.749*39
skupaj dinarjev . . . 122,251.669*18 HL V 1921. letu do 1. junija:
Hrvatska in Slavonija .... 38,657.166*68 Bosna in Hercegovina .... 14,064.378'50
Slovenija........ 32,094.536*63
[Vojvodina ....... 29,834.883 43
^Dalmacija ....... 1,556.773*55
skupaj dinarjev . Srbija in Crna gora sta 39,185.356*27 dinarjev.
FV. Od osvobojenja do 1. Hrvatska in Slavonija . , Bosna in Hercegovina . . Vojvodina ......
Dalmacija .....
Slovenija......
JSrbija in Crna gora . .
. . 116,207.378*79 dali v istem času
junija 1921. leta:
.	. 94,797,801*73
.	. 63,527.13375
,	, 70,866.42043
.	. 5,250.5492b
.	. 69,644.131*76
.	. 110,499.464 92

99
in 11 rise i«
E^rzna poroči
Tečaji:
IZ6I	IZ auP 'lSJl
Jadranska banka ........ ••••••	300
jCosulich.......• • •.«.*••••	307
Dalmatia..................272
Gerolimich................1400
Libera Triestina.......................40
Llovd . .	l^Ko
Lussino ...••••••»•*••••••	700
Martinolich .................165
Oceania . .................30
Premuda......................370
Tripcovich.......................330
Ampelea......................615
Cement Dalmatia	315
Cement Spalato...............310
Tuja valnta na tržaškem trga;
Trst, dne 27. julija 1921.
ovstrijsko-nem?ke krone . ...... 2.73— 3.—
Češkoslovaške krone........ 28.-- 29.—
dinarji..............55.- 56.—
}eji................30- 31.—
marke............• . S9.25— 30.25
iio!arji.............. 23.40 — 23.60
Jranoski franki..........180.--180.—
6vi carski franki........ . . 376.--3*0.—
angleški funti papirnati ....... 84.-- 84.50
>..... . —— 68 —
Sngieški funti, zlati
ttfioclecjni
80.
80 —
Idrija
Edka Bloudek
učiteljica
Dr. Andrej Budal
profesor poročena 25. julija 1921
St. Andrež
612
MALI OGLASI
sc računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 4* stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo* plača polovično ceno.
HIŠICA na deželi, s Štirimi prostori in malim ▼rtom, v bližini jako dobra pitna voda, se ceno proda. Naslov pri upravništvu. 1313
SKLADIŠČNIK ali delovodja, energičen, govori slovensko, nemško in nekoliko italijansko, išče službe. Ponudbe pod «42 Iet» na upravništvo.	1311
STROJNIK, izprašan, izuče n ključavničar in elektrotehnik, sposoben za vsako delo in popravo, išče službe. Ponudbe pod «Stroj-nik» na upravništvo.	1312
Županstvo v Rodiku.
Podp. vabi vse, ki so pristojni v Rodik toda bivajo drugod, da pošljejo do 14. avgusta družinske liste tam uradno potfjene z navedbo očetovstva, materinstva, dneva, leta in kraja, rojstva, opravila In sedanjega bivališča v svrho sestave imenika državljanov, ki dobe polnim pravom italijanstvo v smislu St. Germanske pogodbe,
RODIK, 28. julija 1921. 616	Za župana: Cerkvenlk.
Lfljr kupuje
Kdor DroJJa
HIŠICA, vrt, plin, dve stanovanji prosti, bliži- i na mesta, prodam ceno radi odpotovanja. | Viale XX Settembre 87, II, desno. 1314,
VINOGRADI se prodajo v d. o. Prosek: pare.;
št. 574, 575, 645, 646, 647 in 648 v skupni naj se obrne na Informacijski urad z naku-
v- Križ;	p0m in prodajo:
izmeri 1700 m® in pare. št. 2433 d. o„ Sv. v obsegu 780 m3. — Parcele ležijo blizu žel.
postaje Grijan, zadnja leži ob morju. — pis- Prva Jugoslovenska posrcdovuinlca za les
mene ponudbe do 15./9. 1921 na naslov: Alojzij Podboj, viš. davč. upravitelj, Ljublja-J na, Škofja ulica 13, I.	1279 6
MARIBOR
nasproti južnega kolodvora.
VINO, belo in črno, istrsko in kraški teran, prodaja na drobno in debelo od 56 litrov naprej R. Malalan, Opčine 386.	1265
KROJACNICA Avgust Štular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34, III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	23
ILIRSKA BISTRICA. Novo ustanovljena lekarna, zaloga skušenih domačih in tu ježem-; skih zdravil in specijalitet, nahaja se nasproti hotelu «Ilirija».	1254
MAHORČIČEVA GOSTILNA ▼ Sežani je vedno dobro preskrbljena z izborno kuhinjo ini s pristnimi domaČimi vini. Za mnogobrojen' obisk se priporoča Leopold Bizjak. 1280
ReU prozeb za živino
za konje, rogato živino ovce, in prašiče, se rabi z n jboljšim usiehom: ako živina ne more jesti, slabo prebavlja, zboljšuje pri kravah mleko inje dobro varovalno sredstvo proti kuž. boleznim Prašek proti kašlju za konje. Sigurno sredstvo proti kašlju in pljučnemu kataru pri konjih.
Priporoča in razpošilja:	548
Lekarna v Vipavi
PRODAJALKA katera je vodila že sama glavno tobačno zalogo in tobačne knjige, išče službe. Naslov pove upravništvo «Edinosti.	1293
STISKALNICA za olje, hidraulična stiskalnica in dvojna sesalka se proda po zmerni ceni. Jakob Tedesco, Pobegi pri Kopru. 1300
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možklh nogavic itd.
K. mil M (IM !. t UL m. 24
VILA z vsem komfortom opremijega v Mariboru na prodaj. Kupcu stanovanje takoj na razpolago. Naslov pri upravništvu «Edino-sti.»	1301
NAZNANJAM siavcemu občinstvu, da sem p*»le£ delavnice odprla tudi salon za izgo*ovljene zimske obleke in leine plašče ter raznovrstne obleke. Priporočam se za obilen obisk. A Mer-molja Rieger, ulica Commerciale 3.	586
ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Pcvh, urar, Marzini 46 (v bližini drvenega trga).	25
POZOR! Srebrne krone in zlato >> najvišjih cenah placjje edini £rosist Belleli Vita, Via , Madonnina 10, I.	38
KJor želi imeti krasno sliko po nizk ceni, naj se obrne samo na
FotogrefM zarod DAGUERRE
Coisj Vlttorio Emanuete it 39
— Razglednice od 10 lir naprej --
mmm
PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. 137
UBIRALEC in popravijalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1, V. nad.	40
g§	kdor hoče kaj kupiti
u	kdor hoče kaj prodati
s	kdor išče službe, itd.
©	inseriraj v »edinosti« @
BBKERPI
Ljubljanska kreditnabanlia
Podružnica v Trstu,
Centrala v Ljubljani.
Podrnlnice:
Eeija, Eorailje, Gcria, Iml Split,Trd, Mor Raj,
Briška gtoniu K 50.830.893. Sssam K 45.803.039
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na
hranilne knjižice proti 3',.°/- Mmptftsinill na žiro-raćune proti 3J/a ™iB,ŽJji Za na odpoved vezane vloge plača obre- g sti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge ■ in daje v najem varnostne celice.
I Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13

Brez posebnega obvestila
Potrti neizme-ne žilosti naznanjamo vsem sorođoikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nad vse ljubljena hčerka	* v
JADRANKA Mi^SA
v nežni dobi, 16 mesecev, zletela med nebeške krilat oe.
Po£T»b dragega an^e'čka se bo vr«l danes, v četrtek, dne 23. julija ob IG. uri iz hiše žal »sti uhcj, Uuggero Manna, št. 12, v cerkev novega sv. Antona in od tam na pokopališče k S"". Ani w poseben grob. TRS1\ dne 28. julija 1921.
Kari & Ana, starši. — Stana, sestra. — Smiljan, brat.
Novo pogrebno podjetje Trst Corso V. E. m. 47.	-	615

IftRAŽBim OKLIC.
Na podlagi sklepa okrajnega sodišča v Mariboru z dne 14. julija 1921. N. C VI. 864/21-1 bo dne 12. avgusta 1921
prostovoljna sodna dražbu
posestva vL št. 62 kat. obč. Studenci, obstoječega iz stavbišča pare. št. 48 s hišo št. 23 na Aleksandrovi cesti v Studencih pri Mariboru, pripravne tudi za trgovino, obrt ali industrijo, v izmeri 9 a 10 m2 in vrta pare. št. 31/1 v izmeri 13 a 66m2, pripravnega tudi za stavbišče.
Dražba se vrši na licu mesta v Studencih, Alekcandrova cesta št. 23, ob 9. uri dop. Izklicna cena znaša 320.0< 0 K. — Pod to ceno se ne proda. Prodajalca imata skupno ali vsaki za sebe pravico, tekom 8 dni po dražbenem naroku najvišji ponudek odobriti aTi odklon ti.
Vsak ponudnik mora založiti pred začetkom dražbe v roki sodnega poverjenika varščino v zntsku po 32.000 K v gotovini ali varnih vložnih knjižicah.
Dražbeni pogoji, zemljiškoknjižni izpisek in katastralni podatki so na vpogled v pisarni sodnega poverjenika.
MARIBOR, dne 20. julija 1921.	«3
Mihael Korber, notar kot sodni poverjenik.
lil lil
niiimiim
— tvrdka —
ni m
i
r
IDEBIAS10 & DOMENIŠ I
Trst, ul. Coroneo 13, tel. 12-34
priporoča svojo zalogo
i ČEŠKE STEKLEHIHEI
Prodaja na debelo.
Porcelan, lončevina, raznovrstna steklenlna. — Najrazličnejše vrste korazarcev za pivo, vino, likerje itd., steklenice, svetiljke, cilindri, §ipe ll/2—2 mm debele za stavbo v zabojih, na željo tudi po natančnih merah.
L
II lli
III IIESS3BIE
ALOJZU POVH
Trst, telefon štev. 3-29
Ptezza Garibaldi 3 (prsj Bauku)
Največjo izbero daril za birmo dobite samo v trgovini Piazza Oaribaldi št. 3, (prej Barriera)
Proda se
Krasno hišo (vilo),
dvonadstropna, odda^ena dve minuti od postaje, ob cesti, v lepi legi, pripravna za trgovino ali krčmo. S hišo se proda eventuelno lekret ln posestvo. Zraven hiše velika klet za 200 hI vina z vsemi k'etirskimi potrebščinami. Vsa natančnejša pojasnila se dobijo v Livadah S • 605, Sstra. eio
Samo na debelo za preprodajalce I
Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Ecia, Lift, različni glavniki, špaga, dišeča mila, kratače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d.
po dnevnih cenah. S. Nicolo 19 GiACOMO LEVI S. Nico'o 19
A. De Masi & 5. Sferzu
Mavriclja \Vackvltza nasledniki
Trst, uL Torre binncu 32. Telefon 23-83
Velika izbira majoličnih in železnili peči, ekonomskih ognjišč in štedilnikov. — Izbira majoličnih plošč
za kuhinje, kopeli in closet Velika zaloga plošč iz litega (tirol-iskega ali navadnega) železa in
pečic za ognjišča. Zaloga cementa, cementnih plošč, pečic, ražnjev, vratic iz litega železa vsake velikosti 13
581
Samo u ulici Pondares štev. g, i. n. tiobite največ za Vale
Krone in goldinarje.
Mili iila Trst - Muh - Ha
Urnik od 1. julija 1921
¥ TrsJa
registrovana zadr, z neomejenim jamstvom
Diko Pl2r Lnisl da Palsstrlna št. 4,1.
sprejema hranilna vloge
od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
1j oi 2 i O
večje po dogovoru
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
' iole posojila
po najugodn jših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na rastave vrednostnih lisiin.
Uradne ure vsak dan izvzemši
nedelj in praznikov od 8 do 1.
Lir Tja
3.80 6.90 7 = 0
8.75 9 45 10 20 11,05 12.— 13 — 13 5r» 14.55 16.1^ IS 75 17.7 > 20.50 21 f>0 22.25 af.—
25.35
23.35
7.— 7.40 8.10 8 1"> 8.25 835 8.45 8.50 i).-9.10 9 15 9.30 9 4 r» 9.50 10.— 10 20 0.30 10 35 10 45 11.— 11.15 11.45
ODHOD
jjNazajJi LJr
Y
Trst (P. Oberdan)
Bazovica.....
Kozlna-Herpclje
Tuble......
Materija.....
MarkovŠfina . . . Gradišče . . • • . Obrov • . . • ■
Hr-jšica.....
Podgrad.....
Račice ......
Starad ......
Pasjak ......
šapjane .....
Rupa
Permani.....
Jurdani . . . . . Ju š ići......
Matulje . • . . .
ttT3)
Ma (Trg C. B:ttisii)
rV,
12. 11.25
n.-
10.50 10.40 10 30 ;0 20 10.10 0.05 10,— 9.55 9.45 9. 5 9.^5 KO 8 30 8.20 8.05 8.—
7.30
7.—
H.:i5 25.C5 22 3>, 0 4 »I 20.1'0 1H 70j 17.85
10	95; Iti 051 15 851 14 251 13.25
11	t>5 11.0» 10.—
7.25 6.15 5.40 4.30
3 —
Trst Podgrad
Lir	Tja	ODHOD	
	116.30!	f	6 Trst (P. Oberdan
3.80	117.10		Bazovica . . . .
6 90	17.35		Kozina-Hcrpeljc
7 50	17 50		Tubi j c.....
8 75	iis - 1		Materija . . . .
9.-15	i 18 10;		MarkovŠčina . •
1020	! 13/20		Gradišče . . . .
lt.05	! 18.25		< brov . . . . .
	18.30 j		Hrušica . . . .
13.—	13.10 j	>	r Podgrad . • • •
Nazaj / Lir
Ali
9 30 9.
8.40 8 25 8 15 8.05 7.50 7 45 7.4 • 7 30
&
■ 3. -10 20 7.50 O.'iO 5.35 3.85 3. -2 10 1.2 J
Zaloga železnin in kuhinjskih potrebščin — Izbera ročnih strojem za drobljenje mesa — Tehtnice, Sape, lopate, vile, škropilniki, krtafe za konje in vole itd.
m &
3J
©
m m
izvršuje m tisk A Ah tečno in solidno Prostori lame se lim v ti Sv. MEta Mm 120


I Beograd, Celje, Dubrovnik, Rotor, Hran], LiuU-_________i j ijana, Harifior, Hetkovlt Opatija, Sarajevo,
sprejema vloge na hranilne Knjižice, žiro in Me vloge pođ najugodnejšimi pogoji. S Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wlen.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji	I Poslovne zoezezvseml oeCIlml kra]Ivtn-ln Inozemstvu