Uradniški In apravnlikl pro.tort: 2067 8. LawndaU Ave Itsuod daily exc«pt Sandajrs aad Hulidaje, Office of Publication: SWT South LawndaU Ave Telephone Kock wall 4m ÇLAS/LQ SLOVENSKE NAAODNEPODPQRN£ JEQNOTR s irri^^îetsï CJbicago, III., petek, 18. julija (July 18), 1930 STEV*—NUMBER 167 Akcija za oprosti tev Mooneyja Vojai veterani imajo prednost Chicago, 17. jul. — Mastni svet je na avojl včerajšnji seji sprejel resolucijo, ki jo je predložil William D. Meyer, ing, katera urgira delodajalce v Chicagu, naj v prvi vrsti pomagajo vojnim veteranom, "ki so ae borili sa avojo domovino v Franciji, da dobe delo prf konatrukclji poslopij sa svetovno rasetavo, ki as bo vršila v Cklcagu 1 1933." Resolucija nadalje urgira, da se vojni veterani in domačini uposle pri gradnji podzemske železnice Jn pri vseh drugih delih. "Eksperti" pomagajo farmarjem Glavna priča v iodnijskent procesu proti Mqaneyju na poti v Kalifornijo Baltimore, M*. 17. jul.—John MacDonald j« včeraj v aprem-atvu svojih odvetnikov Oharles Rusicka ln Hflary Gansa odpotoval v Kalifornijo z namenom, da pomaga pri poizkusu, da se Mooneyja in Billingsa izpusti iz zapora. V Chicagu ae jim bo najbrž pridrulU Edward N. Nockels, tajnik Oikaške delavske federacije. MacDonald Js bil glavna državna priča proti Mooneyja in Billingau, XI sta bila obsojens na doamrtno Ječo na obtožbo bombnega napada. MacDonald je bil prad par odaJo v njihove klinika, izjavlja Thomaa J. Curtla, kom-pensacijaki saatopnlk delavskih strokovnih unij» in adravnlld v teh klinikah ao nameščenci kom-psnljs ter gledajo bolj na koristi iste, kskor pa na koristi bolnikov. Cs ima dslsvso »meč-kan ali omrtvel prst, ki bi vssl msssoe skrbno adrsvniška nege, prodno bl osdravsl, ga idravnikl enostavno odrešejo, da ga hitra»* odpravijo la kfmpsalji. prihranijo dsnsr, ki bl gs morala plačati ns lavsrovalnlnl aa časa lečenjs. Poročila sestavljajo tako, da kompanljam omogočijo savla-čevsnje izplačila ali pa eslo, da sa ns podlagi iatlh branijo Izplačati zavarovalnino, js lajsvll Curtla. Ns pr., kjsr bl morsll zapisati v poročilu: "PscIJsnt Je padel is višine dsastlh čsv-IJev," zapišejo: »,. Js baje padel la višine desetih čevljev", kar js as kompsnljsko advokate bilka, kstsrs as drftljo, kadar prids slučaj pred sodiščs. Kadar delavec zahteva odškodnine, vi-dl, da ao val zapiski, ki ss tičsjo njega, spiaanl od ljudi, ki mu niao prlprsvljsnl isplgčstl od-škodnino, do ksters js uprsvl. čen. Curtla ss tudi pritožuje, da so bolnišnico zelo površns pri ssstavljsnju teh esplakov, med-tem ko so kompanljs Is prsvsč natančne. Dalja Ja lajsvll, ds asvsrovsl-nlnske družbe nimajo nobene legs 1 ne prsvics siliti delsvos, ds as podajo v njihove klinika, Če-•ar ps več Ins dslavcev ns vs. Oni vedo ssmo to, ds družba, katers Jih Je ssvarovsls, Uko zahteva In mislijo, da pač morajo ubogstl. Howard S. Cullman, predsednik Haekmsn At. bolnice, ki Je prodsodovsl asjl, Js povsdsl, da de je neka za varoval nI naka družba pritožila, da Beekman bolnica zadržuje bolnike eno tretjino dneva deli kot večlns o-atsllh bolnišnic. Cullman Js de. Jal, da ga na briga, čs pscljents d rti v bolnici eno tretjino dneva ali patri tedne delj, kot bl gs meg"'" držala kaka drugs bol-nI ca, če ve, ds Js to potrebno sa paclj«ntovo sdrsvjs. Komltej be delovsl ns to, ds as kompanljs prišli, da plačajo bolnicam polno odškodnino zs nago njihovih zavarovancev in da bodo delavci delešni skrbne nege od strani tretje stnmke, ki ni zalntere«irsns. • (•angeška vojaa v Detroits ss s nadaljuje Detrolt, Mlch., 17. Jul.—V pro-šlih dveh tednih je bilo v De-troitu umorjenih deaet gange-žev, ki ae streljajo v medsebojnih bojih. Zadnja žrtev Je bil Ifcvid Overstein, član butlegar-*ke skupine, ki operira v vzhodnem delu mesta. ŠMtnaJnl francoskih vsjskov «-Mtlk v Maroku Caaablanca, 17, Jul.—V treh * po padi h a sovražnimi rodovi v crošUk dveh dneh Je bilo ubitih 16 francoakih vojakov Poročilo trovori, da je bila ifguba na drugi strani velika, bala število ubitih ni znano. ttowt osek «tonilo v Italiji Viterbo, Italija, 17. Jut—«e-dam «enak. dva moška is en o-trok ao utoalll blizu obraba Mont Alto dl Castro, ko je vihar prevrnil čoln, v katerem ao ss ve* prosvbta THE KM.IGirrmiSNT glasilo m uitkwa si jrs i Marméutmm : m Mruir»« drU*t (farna NM M UU. n* - ** « M Claw fl-M ** «ri* S™ sa nU* . Co» UaffaS Wu»m f per ta*««» w4 cthm fljs s«t pa« »«imI pO FUOSVBTA A«*-. mm or the ftnuno Obrat v delavski tovarni - ~ ' ___—»j asSajMM V mestu Indianapolieu, Ind., se nahaja Ca-lumbis podjetje zs konzerviranje sadje in eočiv-ja ter ostalih sadnih pritiklln. To podjetje bi ne vzbujalo nlkakine pozornosti, če bi ne bik» posulo Ae pred leti tako rekoč last njegovih delavcev. Kot svedočijo sedanja poročila pa je pred kratkim uprava Columbia tovarne popolnoma prešla pod kontrolo delavcev in delavk, ki so v njej uposleni. Ta pojav v modernem industrializmu je nekak unikum, ker je nekaj nenavadnega. Saj vendar vemo Wi, da so vsa ostala mala in velika industrijska podjetje pod strogo upravo veleindustrijaleev. Najbolj značilno pa je dejstvo* kot pravi poročilo, da delavec t družino prejema več mesde sa njegovo delo kot jo prejema samaki delavec. Ta veat je zbudila veliko zanimanja mad ostalimi delavci v vseh mestih in trgih, kjer delavci in delavke garajo pod drugačnimi pogoji, če le imajo delo, posebno v aedanjl delavski depresiji. , P.'! tem je treba pojasniti glede mezdo, da le tisti delavci prejemajo več mezde, od katerih je odvisna kakšna oseba, pa če so oženjeni ali jse. Na kratko povedano: Voak delavec, ki mora skrbeti sa eno ali več oseb, prejema več plačo. To seveda velja tudi sa delavke. Na tisočo druiinskib očetov v vseh ostalih tovarnah in rovih se mora zadovoljiti s isto mesdo kot njihovi samaki tovariši. . In rasliko teh posledic so kaj lahko opaši na oblekah. Delavec, ki je sam, se pač lahko bolje obleče kot njegov tovariš, ki mora skrbeti sa otroke, še no ali starše. Toda v tem pogledu se ni še ničesar ukrenilo pri drugih podjetjih. Na Angleškem jo Laboritaks stranka ie uvalevala to stran delavskega vprašanja, pa le do gotove mojo. Predlagano je namreč bilo, da bi vlada plačevala delavskim družinam pri-boljšek, toliko in toliko na otroka ali na ooabo, ki Je odviana od saaluika svojega prohranje-vaica. Neodvisna delavska stranka ae tudi strinja s tem predlogom, medtem ko ae nekatero unije protivijo temu načrtu. Kot voe izgleda pa bo Laborlstka stranka ta načrt osvojila. V navadnih kapitalističnih podjetjih bi pač ne bilo praktično, da se bi uvedlo kakšen sličen načrt, potom katerega Mi delavci s družinami prejemali več mezde kot pa delavci, ki skrbs le sami zase. To bi bilo pod sedanjim sistemom mogoče le tedaj, sko bi bilo dovolj dela sa vse delavce, ki bi bili močno organizirani v uniji, katera bi ščitila njih intereee, ker drugače bi ae zgodilo, da bi delodajalec upoolil le samske delavce, družinske delavce pa bi pustil k vragu, Edino ugodne industrijske ras-mere in izredno močna pnija bi omogočile tak načrt pod sedanjim sistemom. Pri Columbia podjetju sa konzerve aadja in njegovih pritiklln pa je drugače. To podjetje lahko namo inforsira tak aiatem, kajti njen obrat Je pod direktno upravo delavcev samih. Sociallziranje industrije, če bi jih imeli, bi tudi zlahka upeljale allčen načrt, ki bi oe v vseh slučajih izkasal ne samo učinkovit in ia-vedljiv, temveč bi bil v dobrobit vaeh delavcev. Padec Kar je Američanom 4. julij, to Jo Francozom 14. julij. Dno 14. Julija vsako leto obhajajo v Franciji prasnlk vHike zmage, kajti na U dan, leta 1780, Je padlu znana trdnjavska jetnišiiK-tt Hastilija v Parizu. Omonjenega dna in leta so pariški meščani prlailill poaadko trdnjave, da je kapitulirala. Bila je to trdi njava grozot in center k>aljevsklh privilifi-rancev ter kraljovake krvoločne tiranije. 8 padcem Baatillje Je treščila tudi s Ura tradicija, ki je bazirala na krivičnem pravcu, da vladajo kralji "po boiji volji" in da lahko poatopejo s svojimi podaniki kot se jim poljubi. Moderna popularni« vlada datira od postanka ameriške revolucije in I tja ve neodvla* nosti. ki Je sledila. In od padca Raatlllje v Franciji trinajat let (poant je Ako pogledamo v sgodovino, ki se kavi o tem vrl«-važnim zgodovinskim «logodkOgl Med 140 leti, katero jo opisal znameniti angleški zgodovinar Carljrlo In jo krstil s naslovom "Prancoaka revolucija", vidimo, da ni pm-treslji vejte zgodbe v noben i drugi knjigi voe zgodovine. _ Francija Je imela In ima svojo neprillkr s demokratičnim sistemom vladanja. Tako Jih ima Amerika. Kljub temu p« obhajamo dneve poroda nove Idejo sntaovladanja. kajti s tem slavi ljudstvo zmago nad tlranstvom. ki Jo vladalo "po božji volji." ~ r ovi iz náéelbtñ krajev Spiritizem. Doyle ia mi, Pueblo» Cofe.—Zdi se mi, da je spiritiaem zelo malo posnaa med nallmi Hudmi Pravzaprav je vsakdo, ki verjame v duhove, še spiritist, že vernik apžrilUtične vere. Ali ker s* tega ne seveda, ker misli, da veruje v odtno prave nauke, če Je pripSfnik rimske cerkve, ki kajpak tudi sloni na temelju varovanja v duhove ali v posmrtno življenja, ga še ni smatrati za apiritista. Spiritizem (angL spiritualism) je vera v to, da človek še živi po svoji smrti duhovno in da se njegov duh očitgje realnemu ali iigičnemu svetu na načine, ki se ne dajo razložiti in po-jasniti po rnanih naravnih zakonih. Vera v takšna očjtovanja je obetojala, odkar veruje človek \ obstanek duhov izven človeških teles. In če bi se hotel podrobno pečati s tem vprašanjem, bi se moral dotakniti v takšni razpravi vseh ver v vaeh vekih in narodih. Toda posebna oblika takšnega «plritisma se je pa porodila in pojavila v Ameriki 1.184S ter se z neznansko naglico rasširila po celem civiliziranem svetu. Te> vrati spiritisms so dali Ime "mo derni spiritizem." To značilno gibanje se je pričelo v eni sami ameriški družini, J. D. Fox njegova žena in njegovi dve hče ri ao slišali večkrat nekam čudno» nerasločljivo trkanje, kar go smatrali za poslanico z onega avota. Doktrina, da se da občevati r. mrtvimi, oziroma umrlimi, je bila neznansko privlačna, in na milijone ljudi se je dalo spreobrniti k veri modernega spiri-tiama. Tisti, ki posreduje med duhom in človekom, se imenuje medij. Ta malo zamiži, oe nekoliko zvija, slasti pa pasi na to, da je soba temna, skrbi, da kaj zaropota, ali da ja čuti kakšen čuden, nejaeen, zamolkel glas, ali da napiše ali naslika kaj ne vidni duh brea roke ln pereoa, ali da kakršnokoli že znamenje. Spiritistlčna ahajanja ae imenujejo sea rase. _ Spiritizem se naalanja na miz-ticisem kakor vae druge vere in Je njlhen lsrodek. Na Francoskem tvori nauk o zaporednem vtolesevanju salo pomemben in odličen element apirltistlčne vero. Ali ti nasori ae prav malo u dejštvujejo v Angliji in Ameriki, "kjer kolebajo mnenja med ortodokanim kristjanatvom ln skrajnim unitar|gmom. Ali težko bi se dalo osnačiti ln spridom določal splritisem v katerikoli obliki. Nasploftno priznavajo spi-ritiatl nekakšno nadnaravno ali vodilno in ustvarjaj očo silo, nekakšnega boga ln nesmrtnost, a li nobena cerkev nol>enega vero-ispovedanja na priznava ln ne dopušča, da bi tltogel navaden semljan občevati z duhom, še manj pa s bogom« s katerim amo kramljati edlnolo papež v Rt mu. Kakor napačnimi agentje, tako d i mnogi Uajosto Js snaao, trdi ščina. da tt maši. ko Jo rujno vinsko vendarla ti «amalo Hajo visokih čislih. Angleška literatura ali književnost ie Izgubila z njim Jako svetlo lt>č na svojem obzorju. Njegova pina-teljska dela se odlikujejo zlasti s tem, da nimajo nobenih uma-zanosti v aebl. In dokler Jf Doyle posvečal vae svoje misli in življenje angleški literaturi, je imel prijateljev in oboževakfcv nič koliko. Sir Arthur Conan Doyle je velepomemben za angleško književnost, ki se je akoro ne da misliti brez njegovih del, ali delavsko gibanje ni z njim izgubilo ničesar. ' mjm Ko se je Doyle še v letih zrelega mladca otreael umskega je-robstva rimske cerkve, jo nastopil pot za ciljem ksdfševne slave. Po tej poti, po tej atrmi In trnjevi poti je hodil korajino in vztrajno. Isprva mu Je Hodila njegova brezboinost j ako hudo v napotje. Ali ko se (je čitajoče občinatvo prepričalo o veliki sili lepe književnosti v njegovih moralno visoko stoječih delih, ga je zaljubilo kakor malokaterega pisatelja. To je napeljalo mnoge k temu, da ao neznaaako pridno posnemali njegovo Sherloek Holmese. Doyle je bil agnostik vae dotlej, ko je zabredel v umsko zablodo modernega splritiz-m a. To je opažati vaeakoa v Času, ko posveča Doyle vae *voje umske oile veri v to, da^jnore človek po avojl smrti oMovati s ljudmi na tem svetu. Do/Je je pravilno sametaval vse drugo vere ter dejal o njih, da so zapisane gotovi sni rti v bližnji bodočnosti. 1 # Moža je pač morala srečati velika neepamet, ko ae je oklenil tega babjeverstva. Toda priznati se mu pa mora, da je bil is-kren v tej umski zablodi. In pa nesebičen. Ce bi se duhovni o-b tal i h ver ravnali po njen% bi bilo sadaj vse drugače v verskem osiru aa tem avotu. Vera v duhove oe je oprijela seveda tudi njegovih intimnih prijateljev in pa njegove ne. Ti vsi pričakujejo z i napetostjo, kdaj aa pokojni le oglasi z onega sveta in| posmrtno življenje tako dH kakor je znal izborno opisatTU- Tu v naši naselbini ie t trti ne slovenskega Žlvlja vodoma apiriUatičnlh naz Kajti tri četrtine Jih pri rimeld cerkvi. In ta veruje y duhove, ki Imajo um, telesa pa ne. To Je aptritlzem. To je všfa v duhove. AH to še ni moderni,(splritisem, ki seveda aloni na temelju cerkvenega špirit i z ma» Ne vem, če imamo v sredi tako ko-rajinoga junaka, da bi se upal pogovarjati z duhom s onega sveta. Ali znano mi pa je. dk ae vaaj eden Is tiate množim« vrlo intenzivno zanima sa modirni Spiritizem. Tupatam ga je, F šš de« 20. jul m istem p m. Cisti dobfftek bo šel ¿društvene blagajne, ki so bolj praz-ne. . Q»Su Med nami se nahaja poznani rojak Louis K veder, ki je prijezdil menda iz Clevelanda na ■aspa 18. JULIJA. muli, če ni kil mulag«¿*Loui* j« bale t.aji, pa cvetju za delavce l^Ä l^Äi^ JI® ^ ■ ■ Ne smemo pa prištevati vseh krogu čisto navad-v in pillo takih, ki spiriUsUčno ujejo duho-takosvano-ritistá H ljudi ia ai kovali Uhkover-to vrsto Jc Ä spi r i tisto v k nih liudskik HEjH Iskreno I vero ali v vi s nami s ga medija. brigajo » ne gledajo, nar na ro\ nosti in spadal tnái Doyle, ki je Uok umri v tkem Sir A rt kur Conan Deffe se je rodil dne H maja 1. 185». Is- obratoval ae je a v sLSti&irriB borghti je doviflU adravnlške nauke na Umošnjl universl leta \m, ko jr dosegel doktorat Bil n it into\ Arthur Conan Inj I ponde-lu na Angle- kor pravijo, videti v <*rkvlj to ga ne moti v njegovem ^ vanju v to, da se more pogmr-jatl s duhovi. Ce se Je že kdaj s katerim, mi ni snano.—Kritik. O pikniku In drugent Kjrayn. Pa. -- Delavsko razmere pri naa tiso kaj prida,]ka-kor tudi drugod niso. Zato o no bom pisaril, aaj vsakdo ve, kaki» Je v raznih naselhlMU, mmr ni iaa Jo rthlagudai 11 rt a avojo "prosperlteto". Rajši a drugem. Na društv polju napredujemo vaaj v Odru, namreč da akupno kar je v takih čaaih,^ot ao sdaj, aelo umestno in no. Dne tO. junija eo f.,. tukajšnja skupna društva nlk, ki i< bil priiičao dobro «hi* akan. I1 rave sadovoiJnoeü. ae-veda. ni bilo» kar ljudem prt-man J kuj«* $. kij ob temu pa amo bili le kar nekam dobro raspe-lošoni In razšli amo se v naj-lepši harmoniji. Hvale varm a-«1« Wencem Is oddaljanejtih selbin, MIH j ako zabaven dečko in nam Je povedal marsikatero za smeh in krotek; Čas. Ce bo ostal medljajo na prodaj svoje moči. Na nami ne vem, miaiim pa, da mu ne mudi preveč stran oi najfc Dne 4. jul. je nekdo podtaknil ogenj pri br. Franku Nagliču bilo Je okrog devetih zvečer -r in potem še enkrafe ob enajstih pomoči, a smo obakrat ogenj u-dušili. Drugi dan okrog 9. ure zvečer Je spet .zagorelo, to pot v garaži, ki je pogorela in zraven še ena manjša garaža in en hlev. Hišo samo smo rešili; a z veliko težavo. Pri gašenju se je izkazal posebno Frank Bav-dok, kf je kljub atrašni vročini vztrajal na strehi ter jo oblival S vodo. Sreča za NagličelU, da ni bilo vetrovno, sicer bi ne bili mogli ubraniti hiše. Kdo je Or genj podtaknil, se ne ve, a bil kdorkoli že, to lahko rečemo, da mora biti zelo hudoben Človek in nič prida. In še ena ne vesela vest. Frank Ribarič iz Dunlo si je končal življenje pod vlakom, kaj gs jo pognalo v smrt, še ne vemo. Več o tem bom poročal pozneje Henrik POčarič. . r\—.rr 1 ■ "i1 ZZ7 v -»n^maiifn. MAX- J» A»l»er zdravnik Ali največjo ham. St. M.tchel In is drugih O Fabjanovi amrtl Francisco, CaL—Citato-Ijem Prosvete nimam danes nič veselega poročati, ampak žalostno novico, da smo izgubili so-brata, dobrega in navdušenega naprodnjaka mr. Joseph Fabjana. Smrt, ki ne prizanese niko» mur, je prišla tako nenadoma in pobrala pokojnika, da ne bomo tukajšnji Sloyenci zlepa pozabili letošnjega četrtega Julija.. , Vsako leto smo na ta dan i meli v naši dvorani plesao zabavo, ali letos je bila ameriška zastava na drogu Slovenskega naprednega doma rasoš>ošena v Joe Fabjanom smo žalovali vsi brez izjeme. On jo šel sjutraj I. julija nič alOboga aluteč na delo. Opoldan je Šel domov na južino ln en Uok od svojega doma ae je zgrudil na tla in vsaka pomoč je bila zaman, ker je bil tako, mrtev. Trat joga julija zvečer je ležal na mrtvaškem odra v Slov. naprednem domu, kar je bila njegova želja, katero si Jo tudi zaslužil NI ml potrebno naštevati njegova dobra dela in zaalug ns društvenem in prosvetnem polju» Bil jo član treh organizacij in imapoaabno velike zaaloge v šiv. ljenju prosvetnega kluba Slove-nia, katerega je bil tajnik, in pr našem domu, pri katerem je bi čian direktorija. Pokojni Jože Fsbjan Je bil ro-jen v Metliki, kjer zapušča svojo mater, tukaj pa ženo, tri hčere in dva sina. Njega bomo poleg ostavljene družine vsi jakc pogrešali. Ostaja nam edina tolažba, da pridemo tudi drugi n njim. Naj mu bo lahka ameriška semlja in njegova dkla bomo pa ohranili v naših srci*». 'A. Marteovleh. Z mar ja I Maaretanlja, 1. jul.—Poročati imam le veaele dogodke s našega potovanja v staro domovino. Delati nam ni treba, a sa naše telesne potrebe pa Imamo vsega v obilici. Upoštevajoč vae to in ps našo zabavo, moram reči, ds se ml na morju veliko bolj do-pade kot pa na kopnem. Danes (I. julija) smo obdrža vali sejo. Na programu je bilo vprašanje, ako Ima kak Izletnik kako pritožbo aH si^eotijo. No sestanku ao ao val Isletnlki Jako pohvalno Izrekali o potovanji: in poeebno še o postrežbi (tud vina nam ne manjka). Sugesti rano Je bilo, da bi pri bodočem Izletu SNPJ tri.-dali na te. da bi bili na parniku val Slovenci so-aedje In pa da so iabere "up-por flat" rajši kat pa "lower Ustanovili amo še tudi pevsko društvo, kateremu pa še knei manika. Nekateri pravijo, da ai-ae še v svojem ttvljenju imeli bolj prijetnih ur kot Hh uživajo To je faa* Tudi o nakazovanju e podpore ni na naših kih govora, kar znači, da vsi zdraM. Anton Zakrajšek, Buffalo, N. Y. Istra Grass Valley, Ca«.—Delavci dandanes iščemo delo kakor Oe- ni. Povsod vidhn mnogo "šta-parjev," ki iščejo delo in ponu- vrstih raznih tovaren visijo napisi : "No men wanted!" Potem pa pomagaj I Prešla bo zima, pa ne bo denarja niti dola; kakšno življenje bo to? Tisti, ki i-majo dosti denarja», seveda po-ratejo: Prihranili n$j bi oi bili! Kako pa naj delavec prihrani, če ne dela in nič ne zasluži, če pa dela, pa zasluži komaj za sproti? Celo minulo zimo sem bil v Gross Valleyju, Cal., upajoč, da se delavske razmere v zlatih rudnikih kaj iiMjiajo, kajti zlata ni nikoli preveč izkopanega. A moje upanja ae je iakaaa-lo kot goljufivo. Res, da rudniki obratujejo in-kdor ima delo» ta dela, ali kdor ga nima» ga težko dobi. Okolica v tej travnati dolini se mi dopade zato, ker vidim, da sadiio in drugo drevje lepo raste. Vinska trta 1obro uspeva. Solnce sije vsak dan, podnevi je vroče, po polnoči oa hladno, pripravno za počivat. Ko sem dne 17. jun. izstopil na tukajšnjem kolodvoru, mi je za-dišal prijetni vonj raznovrstnega drevja, dočim je v Butte dišalo le po kamenju. Ako se ne bo moja "t* stara' jezila, bom še kaj pisal.—Clan SNPJ. Na obisku Ni Lea, O.—Kakor skoro vsak, naj se tudi jaz malo obregnem jb delavske razmere, katere so skoro že leto dni takorekoč pod ničlo. Dve tukajšnji pleharni (Sheet Mills), v katerih je bilo zaposlenih precejšnje Število delavcev, stojita že Od lanskega oktobra. So še tri enake tovarno, katere delajo pa le ponajveč s polovično paro, tako da delavec komaj zdeluje za sproti. Je ti^ več drugih malih tovaren, katere pa ne pridejo toliko v po-Uev, ker zaposlujejo le malo število delavcev. Je veliko delavcev brez dela in srečen je tisti, kateri ga ima. V petek na 4. julija smo se odpeljali z ženo ter Rudy Leskov-:em in Mang. Princ čez drn in atrn proti Jobnstownu, Pa., kamor smo dospeU nekako ob 10 uri zjutraj. Zglasili smo se prvo pri dobro znanem prijatelju Frank Hočevarju, ki nas je prav lepo sprejel. Dalje smo se oglasili tudi pri Ignac Majcenu, John Lovšata, John Bevcu in drugih Najlepša hvala vsem skupaj za njih goatoljubnost, posebno pa Krank Hočevarju in Jeni, kjer imo bili cele tri dni—Joe PapK. Smrt Članice I Chicago, IIL—Dne 16. julija ob šeati uri zjutraj je preminula v Proabiterijanskl bolnišnic ¿Vanees Bodigar. rojena Keržiš-nik, članica društva "Nada" št. 102 SNPJ. Umrla je za "alad-Korno" boleznijo. Rojena je bila 13. marca 1891 v občini Mokronog na Dolenjskem. Tukaj za-nušča tri mladoletne otroke in mater. Članica "Nade" je bila 19 let. Poročevalec. V albanski prestolnici Tirana je najmlajša evropska prestolnica. Letos bo obhajala, desetletnico, odkar j« VH proglašena za glavno mesto države, je še zelo mlada, je ne Smemo meriti z merili drugih evropskih mest. Tirana ni Lon Moški nosijo tesno opasane in s kož uho vi no obrobljene vrečice in hlače, ki so že pri kotali h ali nad njimi sešite skupaj, tako da vidiš*v teh postavaj spake s silno velikimi životi in čisto pritlikavskimi nogami. Redke žensko, ki jih srečaš na cesti, «o v mu-slimanskem delu mesta gosto zagrnjene. Vsaj tako številni kakor civilisti so tudi vojaki. Srečuješ jih povsod. Preprosti vojski nosijo poljskozelene uniforme, oficirski kandidati pa so oblečeni v tem nam odre obleke, gardisti pa imajo rdeče obleke, ki učinkujejo nekoliko ope-retno. To ptf je očitek, ki ga jedvs lahko izre-češ na raČi^n albanske armade. Vojaštvo je saposleno tudi pri javnih delih. t ' i . :. . Vlada namerava napraviti iz čednega albanskega mesteca kraljevsko rezidenco z ogromnimi avenijami. Vzdolž bodočih avenij, od katerih nosi ena že danes ime Benita Mussolinija, bo stal kraljevski dvor, ministrstva in (zaradi modernosti) velika restavracija. Nova in prostorna vladna poslopjs so sicer res potrebna, vendar Človek nekoliko dvomi, če bo Tirana z njimi pridobila na monumentalnosti hi lepoti — vsaj če mislijo v ta namen podreti eno Izmed najlepših in najmikavnejših džamij, ki stoji v projektirani glavni aveniji. Podrli jo bodo baje zaradi lopže perspektive. Škoda zanjo. V splošnem pa "je treba poudariti, da ni posnemanje zapadne Evrope nikjer na Balkanu rodilo dobrih sadov. Načrt albanske vlade za preureditev prestolnice je silno dvignil kupno ceno zemljišč. Navijanje cen v tem pogledu ima lahko sa posledico gospodarski polom. Mnogo važnejša nego monumentalizacija Tirane bi bila kanalizacija mesta, Preskrba mesta s vodo je Še vedno pomanjkljiva. Ljudje so navezani na vodnjake s kapnico še iz turške dobe. V najboljšem hotelu, kjer sem stanoval, je bila sicer na razpolago kopalna kad, toda kopati se ni bilo mogoče, ker ne bi mogli nikoli nanesti dovolj vode, ki jo prinašajo v posodah za bencin z osli, da bi se človek umil in okopal. Neskončno primitiven je tudi mali muzej, majhna zgradba, ki obsega jedva dva ali tri prostore.-V njib je provizoričn&_nameščenih nekaj lul^^oblečeaih v bogate narodne nosc. Tudi nekaj antičnih skulptur najdeš tukaj. Najlepša med njimi je glava neke boginje, ki pa.Jo ohranjena samo v mavčnem odlitku. Original je namreč albanski kralj poklonil Benitu Mussoliniju. Muzejski ravnatelj je ljubezniv starejši gospod« ki skuša gostom s prijazno l*-sedo nadoaiestiti to, kar manjka v muzeju. Pripoveduje o novem muzejskem poslopju, ki bo stalo na prostoru ene največjih avenij. 0-pravičuje se, da ni mogoče večine predmetov nikamor postaviti zaradi atiske in pomanjkanja prostora. Zato Je vlada ukazala, da se morajo starinski predmeti, kjer so jih našli, zopet zakopati, dokler se ne najde sanje primeren prostor. Ni dvoma, da se bodo v albanski deželi, kjer so šivali Grki in Rimljani. Bizantifl ci, Benečani in Turki, našli še dragoceni predmeti, zgodovinske in umetnostne vrednosti. Zsnimivost Tirane je tudi bazar. Tam so naprodaj vsakovrstne reči, zsčenši pri igra-čsh, ki so jih v Evropi zsvrgli in izločili iz trgovine, do čarobnih filigranskih del v srebru. V neki trgovini s srebrnino sem videl neAtet«) srebrnih doz sa smodnik iz osemnajstega in is začetka devetnajstegs stoletje. Človek ae zvedavo vprašuje po čudni usodi, ki Jih Je zanesls v oddaljeno albansko deželo. V drugi prodajalni aam našel vae pqlno dišav, ki pa žal niso rožnega olja is Bolgarije, ampsk ce-V Nemčiji aH kjerkoli napravljene unvt-sintotlčne dišave. Bolj nego vae drugo p« me jo snčudilo, da je imela neka brivnics umivalnik is porcelana zs hladno in toplo vodo. Dal aem ee ostriti In sem oe še radovsl umite glave. Brivec pa mi je povedal da je to nekaj "sa oko", kajti vodo morajo segrevati » petrolejem. Ne bi rad padel na nivo novinarjev, ki opisujejo Albanijo s njeno prsstoln^ "J* Kad priznam, ds sem potovanju slabše odrezal kana potovsnju skozi Albanijo, seveds ne ' velemestih. Ce pa je Albaniji kal oa pri vam Evropce, mora »skrbeti, da dobi Tirana hotel a kopal-Kadar pride Albanija do tega. oo * 11 tudi ton. s det«*! i katerim ao govori v E^ (1 In 8.) . ' v . I PETEK. 18. JTJLUA. ....... ■ ■ PKOBVETÄ Vesti IZ aVve (Poročevalski biro Prosvete v Jugoalaviji.) POMENKI OB KAVI V KAVARNI LJubljana, «2. junija 1980. Prelistava* liste in ko si ča «opisov sit, ko si prelistal m prebral domače in inozemske riškem tempu je nekaj nervoa», časopise, pa se ti še ne da iti iz ki ni dobra, ni prijetna. In ta naročii, naj ti komodnost pri vas mi radi tega ilustriranih re- miru bolj ugaja. In nekaj do- kavarne, tedaj prineso že kaj HM vij. Da gre čas dalje. In dobiš mačega je v tem." dunajske ilustracije stavradjo z nekako mrzlično naglico, kot v nekaki nervozni, komaj sede* že je pred teboj naročena jed in kaj kmalu spet, že si pojedel in spet mrzlično hitiš. V vsej tej naglici, v tem ame- berlinske, zagrebške humoristične "Kopri ve", ki so postale po pregftanku političnih umazanih borb slabe prelistavaš in mimo tvojih oči gredo slike in fotografije novega romunskega kralja Carola düsseldorfskega Jacka Razpara ča, delavca Kürtena, slike njegovih žrtev, našminkanih film skih igralk, razne "miss Bolga rija, Madžarska i. t. d.", mimo oči grdo ilustrirane reklame za velika morska kopališča ter reklame za obisk jugoslovanskih Alp brez slik, kratko z napisi "Obiskujte jugoel. Alpe", — potem prideš do inseratnega dela in vmes zagledaŠ veliko reklamo neke dunajske zakotne knjlgar ne, ki prodaja razne prepovedane knjige ter intimne fotografije. Tamkaj bereš tudi reklamo za knjigo "Kako postanem energičen" — Wie werde ich energisch. — In tedaj se spomniš, da si malo prej bral v časopisih o mnogih samomofih s plinom, li-zolom, ciankalijem, vrvjo, revolverjem itd. Pa si nenadoma siguren, da take-le knjige z naslovi "Kako postanem energičen" sleparijo in da so zgrešene in zgubljena. Da bodo vsi ljudje dobili energije do življenja^ be treba pač storiti vse kaj drugega, kot izdati eno knjigo. Tu je treba živ. ljenje omogočiti, olajšati, Sreba bo spremeniti način«in uredbo današnjega življenja. Saj smo vsi tako Dolni in pretepeni od življenja. In spet prebiraš današnje časopise. Ljubljanske najprej. Gledaš in prebiraš; pa ni nič v njih. Svoje dni, ko ae bile še stranke, so bili vsaj to pa tam kaki lepi ali sirovi napadi na političnega nasprotnika in se je v takih napadih marsikaj razbralo. Zdaj tega ni in politike prav za prav tudi ni. Političnega življenja ni, ker ga je kazalo prekiniti in zdaj čaeepisi z radostjo beležijo kake velike umore, da veaj a tem zadoste žeji bralcev po senzacijah. Zakaj ljudje imajo tako radi senzacije, nenavadne dogodivščine, pa naj bodo že krvave ali nekrvave ali celo nemogoče. Take nemogoče dogodivščine še najbolj, ker Jim s natiskom kar začno verjeti. Odložiš časopis, ker nisi nič našel v njem. In ko takole buljiš po kavarni, se domisliš, da je junij in bogve od kod se izne-nada zaveš, da je pred dvema 1' toma streljal Puniša Račič v nkupščini na brata Radiča ter Hasarüka. Spomni* ae, da sta I'a vel Radič in Baaarišck takoj podlegla ranairi, Stjepan Radič ps je podlegel na jesen. Spomniš se. kako eo bUi hrvatski ln Hovenski listi pola! poročil o tem, kako so hrvatski časopisi prerokovali, da je bilo to streljanje v skupščini zgodovinskega pomena, kako je smatrati te krogle naperjene na Hrvatsko in kakšen je bil pogreb teh žr-tev. t .t> - . .. , Dve leti. Caaoplei danes niti n< omenjajo teh dogodkov. Niti z besedico. Le po aagrebških rkvah ee berejo maše sadušni-ce za pokojnikove duše. Nič <1 rugaga. Sicer je mir in pokej. Sedim v reetavracšJskem vr tu s ameriškim ialctalkcm. Ta « čudi, kako je postrežbe v *ih restavracijah ae pcčaana, « nder ae nagla kot v Ameriki. Nerešeno jed ee morali namreč Me pripraviti Ia tako sva čakala nekaj časa. Pri tem ml je menil, da pri "njih" v Ameriki ni tega čakanja. Sedal In te ti Prtneeo In U spet hitiš jesti, pla» • nt! in potem spet odide*. Vse boumna Ia je neki ~gtH . kinjo nepeecUao. aaj ji je pa boljša U vala ga |ri sssasmnra. Stoik inj ase Ješ. Tam pribiti* v re- je slu*sls ukaze ter gospodinji Govoriva še precej dolgo, srkava pivo, no — in potem prineso večerjo. Več kot pol ure po naroČilu. A to je izjemoma: zakaj naročeno je bilo nekaj, kar se je moralo še creti. In to traja. Ameriški Slovenec : "Videli ste in videli boste, d^ mnogo naših ljudi ne zmore prilagoditve. Mnogo rojakov v Ameriki se nikakor ne mara poamerlčaniti ali pa se ne more. Da ne bo pomote: mislim namreč v družabnem življenju. In vsaj v mestih. V tem oziru se je treba poame-ričaniti. Ameriški "standard of life" zahteva, da bodi tak in tak, da moraš vabiti prijatelje k sebi, da ne smeš biti sam vase in zase zaprti da nosiš tako in tako nošo. In če tega ne storiš ter si še nadalje nekakšen hribovski Evropec, te nekako izolirajo in celo prezirajo. "Standard of life" zahteva, da se prilagodiš in si v tem pravi Američan." "Dobro, toda ali ni mogoče, da človek, ki ima družino, ki ima dom, ali ni mogoče, da tak človek sam zase ohrani standard of lifè kakor ga je imel doma y Sloveniji, v Evropi? In pa navsezadnje, saj je lepo slišati, da ohranijo svoje navade in svoj način življenja. Ali ne?" "Vzemimo, da se semkaj «v Ljubljano naseli recimo kak Ar-navt z juga in da tu lepo živi po svoji tamošnji navadi, ali ne bo postal celo p rezi ran, če so njegove navade zelo v opreki z tukajšnjim standardom of life?" "Hm. No da. Na tem prav za prav — vidim — res nI nič čudnega. Ce je kaj čudnega, potem smo ljudje čudni." "Natakar, še eno črno kavo. — Kava je pa res dobra tu-le. In kavarne sploh — to Je nekaj, česar mi nimamo. Skoda." "No — vidite, potem takem imamo tudi mi nekaj dobrega in samosvojega." Natakar je prinesel časopise. Novi, dunajski so* Zabubamo se vanje in prebiramo in stlka-mo za čim. Pomagalka v samomoru Ljubljana, 24. jun. 1930. JmT časopisih beremo tole beležko: "Služkinja jI je pomagala pri mrtamru. Pred dnevi, ao našli v Scegledu v Banatu obešeno gostilničar jevo ženo Pavlo Ban. Bila je nekoliko slsboumna. Preiskava je dognala, da ee je ne 16. maja ae je pri grad bi vojašnic ponesrečil 38-letni delavec Rafael linker, doma iz Rreginja pri Kobaridu. Roka mu je prills msd vegončke, ki so jo zelo razmesa-rili. Naslednji daa sta se dva jjonesretfla pri ¿Učenju blše gostilničarja Stravss. V drugem nadstropju se je vlomila deska In oba «da padla flm globoko. O-ba, Josip Poljanšek Is Idrije In Josip Bloson. sta imela srečo, ker sta ae le poškodovala, in sicer pr^i M«» P* V JiHooah v I siri ce ljudje pritožujejo, da so zaostali z delom na polju« ker neprenehoma dežuje- 60Jem, v Sapi j ah. ki so imeli 4. maja. bodo menda III.—Zadnje čase je postal Dolenjski potok strah za vozrfU ke. Tam ee je v 4em letu izvršilo že par roparski* nepodov as "funonna" Tolovaji posebno radi s spadajo a koli ccJmerje. ko ae vrošajo z bistriškega sej ms. g7. aprila so napodil Ia ranili nekoga posseteike Jz ItaSenJ. K sreči je prišel aeki avto In tolo- > avto, in gs prepeljali v bolnišnico ns Reko. m pokopali Terezijo Trohovo. i Gobavost smatramo aa legen dar no bolezen človeškega rodu in za najatrašnejšo boleaen/kar jih posname. Mnogo manj je znano, da r>ba*ost še ni tako temeljito iztrebijena. kakor se vobče sodi. Nasprotno,, ajene letev še vedno ni končsna in na avetu živi še vedno kakih 800,-000 gobavcev, ki ao obsojeni, zgniti pri živem telesp. Ni ga leka, ki bi jim mogel pomagati. Mnogo bolezni je, ki jih je člo* veška bistroumnost ugnala in istrebila — gobavosti pa vsa znanost ne more do živega. 1 Gobavost ali lepro so poznali že stari Indci, ki so kot izvrstni zdravniki ianažli dobra zdravila za marsikakšno bolezen. Tudi Egipčanom je bila gobavost sna-na ts davno pTed Kristusom. Vendar so si učeni možje zaman prizadevali, da bi jo omejili. E-dino sredstvo, iti so si z njim znsli pomagati,»je bilo to, da so bolnike izločili iz človečke družbe. r Gobavost je prišla prvotno s bližnjega in daljnega Vzhoda in se ras*irila posebno sa časa križarskih vojn. Takrat so jo zanesli v Evropo, kjer se je silno Sirija. V devetem in desetem stoletju najdemo posamezne gobavce na Nemškem. V začetku 18. stoletja so našteli nad 2000 lep rožnih hiš tudi v Franciji. Oblasti so ukaaale* strogo izolacijo bolnikov in dovoljevale, da je smel gobavca vsakdo umoriti, če se mu je bolnik približal. Dandanašnji je gobavost v E-vropi skoro izginila. Le majhna ognjišče te boleeni tlijo še tu in tam. V Nemčiji imajo bolnioo, kjer hira kakih 80 nesrečnikov. Tudi v baltskih državah Imajo gobavce. Bnako Britanija, na Francoakom in Norveška. Južne dežele so še vedno malo okužene, enako seveda tudi Turčija in Rusjja. Vendar je smrtna žetev najznatnejša v Prednji In Zadnji Indijii na Malajskem o-točju in v Avstraliji. Nekaj gobavcev je še tudi na severni o-ball Južne Amerike ln Afrike. Gobavost js tipična kožna bolezen, ki navadno zelo dolgo traja 4n ki napade odo telo bolnika v svojih različnih stadijih. Trpljenje bolnikov je strašno. Prvi znaki lepre ao izpadanje obrvi, več ali manj razširjena .občutljivost kože na posameznih delih života, nekakšni "zemljevidi", ki se rišejo na površini koše itd. Vendar eo te Ispre-membe lahko tudi drugega levo-ra. Ce pa apremlja vae te enake neobčutljivost, je človek sumljiv gobavosti. Oblšajna oblika lepre je vozla«ta gobavost. Pojavlja as v podobi martjših ln večjih vozlov v koši in sluznicah, loteva ee ps tudi notranjih organov. Ti vozli poznejs razpadejo in ee stvorijo na njih mestu nekakšne otekline, ki postanejo najstrsikacjše na obrazu. Najgrocotnejša pa je oblika tako zvane živčne lepre. Med to boleznijo odgnijeja bolniku prsti, na rokah in nogah in celi udje. Ta proces traja tako dolgo, da človek /gnije pri živem telesu. Vzrok bolezni je poseben bacil, ki ga je prvi opazil norvsškl raziskovalec Hanesa (I. 1 m). Ts bacil Js vitko bltjs, v mnogih otirih slišen bacilu tuberkulo-Se, negibna palčioa, ki Je v le-proznih vozlih pod kožo in v sluznici, šesto tudi v nosni islo-čini in ki pri živčni gobavosti preide v medkaničje živcev. Navzlic ogromnemu trudu se do danes še ni po»rešilo gojiti U bacil. Tudi poskusi« do bi se bolezen s cepljenjem preneels ns žlvoli, so ee Izjalovili. Lcpra je torej in ostane izrazito človeška Edino, kar vemo o lepri nesljlvega jo to. da ce pojsvljs samo pri ljudeh, ki se kdnjkoli v življenju prišli v doti ko z gobavci. Sevods jo takabeeijsks doba t. j. čas med nalcsenjem in izbruhom bolezni, isredno dolga. Pravilom* traja pet let. Izkazale po ee jo oslo, da trsia ta doba lahko 18 do S2 let U som dotik jo v bolsean, eevoda pogoji, kajti eieer bi moralo človeštvo že davno poginiti od gobavosti. Mogoče Igra tO vlogo dottks ln toedoatatije, snage. To najboljše izpričuje dejstvo, da ni opazil Hansen tekom deset in desetletnega dela niti enega primera prenosa te bolezni, na osebe, ki je streglo gobavcem. Da sc pa lepr a najuspešnejše pobija s izolacijsko metode» o tem priča primer Norveške, kjer! je število gobavcev v 1. 1886 do 1900 padlo od 28T0 na 877. Skoro vas države imajo sakone, ki določajo, da se mora oddati gobavec v bolnico sa le-prozne bolnike. Nekatere države sabranjujejo gobavcem zakonsko zvezo, vendar je treba poudariti, da bacil gobavoati ne vpliva na sad v materinem telesu. Najstrožja izolacija boljnlkov je torej še dandanes edino u-spešno sredstvo sa pobijanje gobavosti. Največje kolonije za gobavce so na otoku Molukai, na Filipinih Jo »v Riu de Janei-xu. ; Tam je na tisoče bolnikov, ki so pod. najstrožjim nadzorstvom. "Za svet si mrtev," tako se glasi,geelo teh nesrečnikov. Za gobavce ni povratka med ljudi. In čudno 1 Vsak izmed teh nesrečnih jetnikov se do konca nadeja, du se bo Še vrnil med ljudi. |V novejšem času so našli sredstva, ki dovoljujejo nekakšno olajšanje bolečin, Hale je dognano, da znatno lzbolj*a gobavost sok taraktogenosa ali pa Injekcije Iz mešanice fimola ln ribjega olja. Ksllčl lepre pod temi vplivi za nekaj časa zamro, lažje bi rekli, postanejo ovirani v razvoju. Zato ao na Filipinskih otokih in na otoku Molukai zasadili velikanske mncšlno rastline taraktogenos, ki jih go-je sami gobavci. ^ Poleg dela imajo leproznl bol-nlkl tudi nekaj zabave, ki jih odvrača od Žalostnih misli njihove bolezni. Prva ln glavna zapoved vsakega aavoda sa gobavce je: nikamor nobenega zrcala! To pa zato, da bolniki ne vidijo svojega obraza, kar bi jih storilo nedvomno Žalostne. Saj je že njih bolezensko ataaje dovolj obupno. Kljub temu ne najdeš mod ' leprozniml samo mračnih obraeov. Tudi oni so veseli na svoj način In hočejo Imeti nekaj od življenja. Kadar ae Jim ponudi prilika, se zabavajo, pojo in celo plešejo — medtem ko dviga za njihovimi hrbti kruta in neizprosna smrt svojo koso. je bil patent dovoljen. Večja pristojbina ba pokrivala večje stroške sa p repo trebilo oeobj« \ patentnem uradu, tako da ae bo s večjim Številom uradnikov delo vršilo v hitrejšem tempu. Treba je le pomisliti, da aadaj visi rešitev 119.000 patentov. Približno se vsako leto vlaga 90,000 prošenj za patente in dovoljuje se polovica toliko patentov. Zato bo večja pristojbina povečala dohodke»za.čez pol milijona dolarjev na leto,—FLIS. . «j , I 1 si m, l a— _ S ----- --i M . , | J. gMaj MiJMAMA ft A i lekom minouiga masecs je patentni urad izdal nič manj kot 7669 patentov, kar Je rekord, ki ni bil še dosežen. Tekom tretjega tedna v juniju ae Je izdalo štirikrat več patentov lu>t je normalno y enem tednu. Ta Izredni povlšek ni pripisati nenavadni Iznajdljivosti, mar-več novsmu zakonu, ki Je stopU v veljavo 1. junija ln ki Je povišal vladno pristojbino ss ps-tente od $40 ns $60. IznajdiUlJl so brž vposlaJl svojo patentno pristojbino pred koncem msja, da si prištedijo $10. Približno je treba štirih tednov, pred no se izda patent po vplašenju pristojbine. Zato naval Je Še prešel, kar se tiče Izdavanja patentov. Sedaj je treba plačati $2* za čass, ko se vloži prošnja ss patent. Ostalih $25 se vplača, ko M kakinl luči tt najlažje I ^ V današnji dobi racionalizacije je vašao vprašanje: kako vpliva luč na delaamošnost Človeka. S tem vjkrašanjem ss je zadnji čas zelo mnogo bpvll dr. W. Ruffer. B prvimi poskusi ¿e hotel dognati, v kolikšni meri se Človeška sposobnost za delo poveča pri močnejši luči. 1 To Je bilo pred Sedmimi leti in že takrat ee je dalo nesporno ugotoviti, da se delssmožnost In spretnost izdatno povečata pri boljši razsvetljavi, slasti pri delu, kjer Je treba močno napenjati vid in naglo menjavati predmet gledanja, kakor pa tam, kjer Imajo oči opravka s skromnimi kontrasti. Ti izsledki veljajo sa delo pri svetlobi navadnih žarnic. Zadnji čas se pa naglo udo-mačujejo barvaste žamloe, ki dopuščajo razsvetljavo v vsaki poljubni barvi in nastane vprašanje, katera barvna svetloba je l* gornjih vidikov najbolj primerna? S tem vprašanjem se je bavlto še več strokovnjakov, a njih dognanja se tako aelo razlikujejo, da nI mogoče reči, kateri utegne Imeti prav, slasti ker so delali poskuse v popolnoma različnih okoliščinah ln pod pogoji, kakršnih nikoli na srečamo v vsakdanjem življenju. V praksi je namreč treba upoštevati več primerov rasa veti J a ve. Važno je, ali luč razsvetljuj* vos prostor, ali pada samo na tiato mesto, kjer Človek dela, aH se pa uporablja obojna ras-svctUava hkrati. Med barvnimi svetlobami Je avtor preiskusil modro, seleno, rumeno, rdečo In ono, ki Jo dajejo žarnioe s tako svano dnevno svetlobo, vrhu tega pa vse pri različni jakosti. Poskusi pri teh svetlobah so se izvršili gle-de na raznovrstne sposobnosti in spretnosti, glede na ostrost in brzino vida, glede na mlmoet rok pri delu Itd. Cela vrsta prav duhovito zamišljenih poskusov v tej smeri Je pokasala, da delasmožnost pri prostorski rasevctlJaviJii v n&akšnl odvisnosti od barvns svetlobe. Alco pa se osvetljuje samo delovno mesto in Je drugače vse okoli popolnoma temno, potem pride barva svetlobe prav močno do Izraza. Vrstni red glede na primernost posameznih barv Je potem naslednji i Rumeno, zeleno, rdeče, dnevna svetloba, modro. Pri Mešani razsvetljavi pa se razlike zopet skoro povsem zabrišejo. Kar ae tiče utrudljlvostl posameznih barvnih svetlob, ni mo-goče reči ničesar povsem točnega. Statistični poskus, sestavljen na podlagi mnogoštevilnih podatkov, kaše, da sta precej uSrudljlvI modra In rdeča svetloba, ln da najbolj IkodpJeU očem, ako ae uporablja hkrati, toda nepomešeni bil| rdeča aveUoba, kakor se spldifte opaža iu trdi, najbolj utredUlva, se doslej poskusno 1 dokazalo. Prejkone je do-IvsetadU sa rdečo svetlobo pre-eej individualnega značaja, od-ivisna od temperamenta poaa-' meznlkov. Zanimivo je, da se avtorjeva dognanja točno ujemajo s izsledki raziskovalca Reiterja, ki je izvršil svoje poskuse deloma ¡v še strušjih okoliščinah in s še I bolj/ zanesljivimi pripomočki. ¡Tudi Reiter je našel, da pri barvasti prostorski razsvetljavi iMisamezni razločki psihološkega tnalsja popolnoma izginejo. Pri primerjavi Reiterjevih in svtorjevih izsledkov z onimi drugih raziskovalcev so našli, da sa oboji popolnoma ujemajo s podatki Korff-Petersona, ki je tudi MŠcl, da je ostrost vida največja pri rumeni, najmanjša pa pri modri svetlobi. Na splošno se lahko trdi, da oatroat vids pojema, čim globlje v modro barvnega spektra se pomika barva svetlobe. V hitrosti čltanja pri posa-možnih barvnih rassvetljavah si pa railskovald zopet niso popolnoma edini. Nekateri trdijo, da ae lahko najhitreje čita pri rumeni svetlobi, ln da Je rdeča za čltanje mnogo slabša od vseh drugih, dočim Je avtor našel, da Je v tem pogledu modra svetloba še nekoll slabša od rdeče. Domneva se, da so morali priti drugI raziskovalci do tako ne-liirodne sodbe o rdeči svetlobi prej ko ne na ta način, ker so delali poskuse z ljudmi, med katerimi je bila nekaterim rdeča barva že od prlrode odvratna, kar so dotlčnlkl tudi sami pri* znali. Navodila, ki nam Jih dajejo Izsledki gornjih poskusov sa praktično življenje, bi bila na* slednja: ako izvzamemo utrud-Ijivost pri posameznih barvnih razsvetljavah, ki je nI bilo mo-goče točno opredeliti, potem lahko rečemo, da pri proatorskl razsvetljavi nobeni barvni luči ne gre prednost. Delasmožnost ostans pri vseh barvah enaka, čim sc je delavec privadil na eno aH drugo svetlobo. V prl-tneru pa, da barvna luč rassvet-ljuje samo delovno mesto, bi bi« io vselej priporočati, da ee delavec prelskusl pri ksklni barvi je ostrost in brzina vida aanj največja. Ker se je pa v aplošnem pri vseh poskusih pokazalo, da ju delasmožnost pri rument barvi največja, bi bilo pri proatorskl razsvetljavi najbolj priporočati rumeno luč. v New York« New Vork, BL —- Državni delavski department poroča, da je aaposlenost v tovarnah padla sa nadaljna dva odatotka, dasi-ravno navadno nI posebnih sprememb med majem ln junijem. Število zaposlenih je padlo na 7.8 odstotkov, kar Je najnižjo število sem od 1. 1914, ko ss Js uvsdlo statistiko o zsposljenju delavcev, dtevllo delavcev v že-lczninski in Jeklarski Industriji Je psdlo za M% ln v avtnl In aeroplanski Industriji za U.4'>. Eksplozija v tovarni ubila tri delavce Lak« Odessa. Mlch,—THje de* lave i so bili, ubiti, dva druga eta pa dobila resne poškodb«, ko ss je pripetila eksplozija v neki tukajšnji tovarni. Noo'aev OOAOGvH* ooTVcioaa ^HMVWouf s«« ,-rv, JT®H Al\S. * K (o^wts?: % t^s QUhrr. fl T*» 1tuu>*> r "t*St 1 J^tne MioaTHlj ooifHn uv [* iew».ow4 'CH^O' TAWt OUT7 rir-rcVM it«J|MO$M .Tm »KG V •©ve• , FB08VBT« ROSA P*fM(«iT«h (reve*«, U !• uu — Poskušala bova, a stalo naju bo mnogo truda in premagovanja. Morala se bova boriti proti strupu javnega mnenja in proti strupu predsodkov in proti navadam, ki so nama prešle v kri in meso. _ Poskusila bova zmagati! — Ali ne veruješ, da boš zmagal? Ml ne bi mogel ie zdaj obljubiti T Odgovoril ji je, da ae boji vsakršne obljube. — Nekdaj sem bil obljubil Rosi, da ne bom nikdar pil, pa sem prekršil dano ji besedo... Očital aem ai, da sem slabič, ki se ukvarja z ženskami v dobi, ko bi se moral z vsem žarom posvetiti rešitvam mnogoštevilnih problemov, ki hrepeneče čakajo od rešiteljev. Majhen in malovreden sem se sazdel sam sebi in to me je pognalo v obup, da aem začel piti. — Ali misliš, ds je ženska majhna in malo pomembna stvar? — Ne mialim tega. Vprav nasprotno. Spoznal sem, da je ženska rdeča nit življenja. . __ Kako naj to rszumem? — Edino ženska je tista granitna oa življenja, ki ne da življenju, da bi uaahnilo. Ne mialim tu na materinstvo. Na tisto silo v ženski mialim, ki je umela ukrotiti in obrzdati nomadski nsgon moškega, na tisto silo v njej, katera je mogla ohraniti človeka, ki bi se bil v izgoreva jočem hrepenenju iskanja nepoznanega, nerazgonetljivega upepetil, na tisto silo mislim, ki js upirajoč se besnemu vrtenju ve-aoljstva udarila v zemljo čvrst temelj, betonski steber — kulture! Ali Je, zatorej, čudno, če se hrepenenje nomada vrača vedno znova k ženski? — Kako oo se mogle v tebi roditi te čudne misli? — Iz misli na Roao, to čudežno lepo žensko, ao vznlkie. — Mnogo miališ nanjo? — Mnogo, Tanja. Pa se vedno bolj oddaljujem od nje. Dolgo aem mialil, kaj je v njej In aem ob neki priložnosti nenadno odkril. V njej je mož, nomad, večni iakalec, borec. Prestrašil aem ee te ogromne podobe, zgubil aem ž njo človeške stike. Umolknila eta in miallla na njo, ki je daleč od njiju, a zavoljo njiju, čakala na trenutek, ko bo naatopila njena smrt. Tisti trenutek es je vedno bolj približeval. Preselila se je k dr. fipringerju, čeprav ee Je silno bala bodočnosti. Vedela Je, da bo posnfje povsem odvisna od dr. 8pringerja, a kljub temu je sklsaila izvršiti svoj načrt. Kmalu ss je ponudils priložnost, ki sta jo izrabila. V njegov sanatorij so pripeljsll tonsko, ki Jo Je povesil avtomobil v sosednem okraju. Ko je ležala na operscijaki mizi, sta obs Stala ob njenem zglavju in miallla na isto ... — Poglejte, sestra Roaa, če boste nsšll pri njej kakšne papirje! — Ds, Uselot Nettgeaacr . . . ločena žena — prostitutka .. , Rodila se Je 1808. v St, Mi. chaelu ob . . . — Vzemite papirje! Hitro, hitro . . . Po- 8ploh, vzemite vse, kar ima . Mislim, da se je vrgla pod glejte, če ima te kaj prTmlil ... In vtaknit^ v žep te papirje .. . Hitro, hitro . .. Caa beži. Mogoče še minuto in ne bo Je več med šivimi. — Ali ne mislite ns operacijo? — Je že mrtva. 8trlo Ji Je vsa rebra In vse najvažnejše organe. Poglejte, kaj ima v ročni torbici . v žepu plašča avto... \ .¡fcl^r ' & *1 Roaa je bila žalostna do smrti in bi bila zares najrsje umrla. S kakšno pravico more vzeti umirajoči ime? Kdo more vedeti, kakšne ueodne posledice more ta nepoštenost roditi! AH ni nje vodila pod usodni avto želja, da izgine njeno ime za vselej iz seznama živih? Ali se ni ona sama baš v tem trenutku predala brezpogojno drju. Springerju? Do toga trenutka je bila svobodna, od nikogar odvisna. Podala se je kamorkoli ae ji je poljubilo, zdaj pa bo morala hoditi za starcem, kakor pes zs svojim gospodarjem. Komaj je na to pomislila in že je sklenila, da bo ušla, kakor hitro bodo njeni dokumenti urejeni . . . — Gospod doktor, dovolite vssj, da bo Li-selot letala v moji sobi, dokler je ne pokopljejo . . . — Vsša stvar , . . Kdo ve, kako je kdaj aanjala o svojem pogrebu in o ljubečih srcih, ki Jo bodo božali z žalostjo, ker je odšla od njih ... de je dihala . . . Liselotln izmučen obraz je v žarki svetlobi električne žarnice sadobil apnen soj. Težke, temne, ismetaate oči so spokojno počivale v apnenobelem obličju. Rosa je čakala na poslednji utrip njenegs srca . . * — Ross je umrla ... Liselot naj živi,.. Rosa je zaplakala. Od tlstegs dne je ni, rszen drja. Sprln-gerja, nihče videl na Dunaju. Rosa js ukrenila vse, ksr je bilo potrebno, ds so sporočili v Ljubljano vest o njeni smrti. XXII. — Rosa, Rosa! Bojo je jokal, Tanja je obmolknila. — Končano je* vse je končano, Tanja! — de ne, Bojo. Neka čudna slutnja mi pravi, da nskaj ni v redu. — Ns morem verjeti, da je umrla. — Pojdiva na Dunaj! Tam bova zvedela vse natanko! Ns Dunaju sta poiskala njen grob. Nobenega dvoma ni: Rosa je pokopana. Kdo je po-' skrbel za spomenik? Kje so njens stvari? Ali nI zapustila prav nobenega pisma sa njiju? Ali je umrla, ns da bi se bila spomnila na njiju? V župnsm uradu sta arsdela, da je vse stroške poravnala neka Liselot Nsugesssr, ki Je najbrše vzela s seboj Audi vso njeno zapuščino. Po izredni skrbi in ljubezni, s katero ss je mlada dama zavzela za mrtvo tovarišico, soditi, bi bila brez dvoma vsako stvar, do ka-tere bi ns imela pravice, poslala njenim ao-rodnikom. Najbrže je imela posebno naročilo od mrtve tovarišlce, kako naj ravna s njeno zapuščino. — Kakšna je bila tista Liselot? — Kako bi vama to mogel povedati? Ena izmed tisočerih, ki aem jih videl. Ce se ns motim, je bila oblečena v črnino. Zdi se mi celo, -ta to, ds sta poslednje mesece Uveli skupno. Zahtevala je vsa potrdila o plačanih vsotah in ml js dala vss podatke glede poročila, ki naj vam ga pošljem. (DaUe prihodaJM.) PETEK, 18. JULIJA. Ker se Zoreč ni pomiril in je še vedno krilil z rokama po zraku, mu je Oblakova polotila svojo gorko, mehko dlan na Čelo. To je aaleglo. "Saj aem vedela, da ni tako hudo." Zmagoslavno ae je zagrne j ala. Oblak je zvonil z žličko ob kozarcih vode "Graševine ali boljšega? — Na zdravje gospoda Zorca, ki je odložil smrt do jutri — ha — ha." Tudi Zoreč se je nasmehnil, le njegova žena je resno~zrls pred se. Trčili •o in pili. "Sedaj pa še ti povej, kako ailovito se bojuje* s svojo ner-voznostjo," je dregal s komolcem Oblak svojo ženo. "Moja ženica je edinstvena in vsak dan je zanjo ali melodrama ali tragedija — ha ha." "Mieli ai o meni, kar hočeš!" mu je odvrnila ostro in odsekano." Pa bom res povedala, in sicer goepe, ki me bo gotovo bolje razumela, kakor ti — burk-ljež." "Ne jegl se no! Kar povej, saj tudi jaz rad poslušam!" "Poslušati, a ne umevsti je lakajstvof "Sluga ponižen!" se je poklonil soprog hahljaje. Oblakove to ni motilo. Govorila je počasi in se vedno bolj razvnemala; lica so ji pordela. "Val poznamo, jrecimo, po plesnem večeru, ko ležemo za nekaj ur k počitku, one čudežne momente: ples se nadaljuje, godba nam nepretrgoma svira v ušesih, zaziblje nas v polsen. V polsnu še vedno rajamo po taktu sladke melodije, vse do popolne onemoglosti, dokler se nsm živci ne pomirijo in ne zajadramo v globok, zdravilen spanec, živčna razdraženost je naravna in jsz ae je ne bojim. Pač pa se strašim tistih noči, ko mi skrbi prekladajo glavo. Zaspati ne morem; ko nec premaga, ae boleaten vrtinec, ki n» muci umu In duha. Ne rečem, da si belim glavo z Nepotrebnimi skrbmi; najmanj me vznemirjajo oprav-ljivi zlobni in zavistni jeziki v soseščini ter v sorodstvu, toda >o stvari, ki vam ležejo na dušo, ki vaa preganjajo še v aanjah. — Zgodilo ae je, da mi je moj mož ukradel vao noč." "Jas sem bil tako nesrečen? Nikdar mi nisi tega omenila, hA, ha —" "Nisem ti, ker ss ml je sanjalo, ds si umrl "O jsz, arsčni! Ne skrbi, ksjti še bom tivel." "Tudi o vas ss mi je sanjalo, gospod Zonse. Tsko — le je bilo. Moj mož mi je brzojavil prejšnji teden a potovanja do- dekle — kolodvor — pošlji — dekle — . . , Njegov glas je naraščal, hreščal kovinski, zadlral ae mi je v možgane; Pošlji — dekle — kolodvor-r-r-r! — Planila aem*iz postelje —' budilka poleg mene je besnela . . . Prosim, ali niaem res bolna?" * "Pa še kako!" je rekel njen mož in klical natakarja. Molče ao ae odpravili v garderobo. • • • Izza vogala je pridivjala ledena burja. Dami ata skrili obraz v kožuhovino, gospoda sta si za-vihala ovratnika zimskih sukenj preko ušea. Oblak je ponudil roko Zorčevl, rekoč; "Gospa, povejte mi kaj novega o hčerki Danici." Za njima ae je Oblakova oklenila Zorca; molče sta korakala, n ko sta nekoliko zaostala, je šepnila Oblakova: "Ti si komedijant!" "Sorodna dušica, toda bolj rutiniran, kakor ti." 'Kaj veš! Jutri v kavarni? Starega ne bo doma." "Kakor žefiš." Oblak in Zorčeva sta ju počakala. Na križišču so se poslovili kot prisrčni prijatelji. ŽENITVENA PONUDBA Slovenec star 48 let se želi seznaniti z dekletom ali vdovo in udi postavno ločenko se upošteva. Imeti mora premoženje, naj raj še bi, da ima farmo ali imeti jo. Jaz aem mirnega znanja, rad delam. Torej če je kje taka prilika, naj se takoj piše na naslov: ŽENIN FARMAR, 2667 So. Lawndale Ave., Chica-go, 111.—(Adv.) PRESENETLJIVI USPEHI "Fort Stockton, Tesas.—Jaz sem vsel TRINERJBVO GRENKO VINO po navodila. In doaegel som preae-načljiv uspeh. Trpel aem na zaprt-ntel lata, ampak to zdravilo me ja rešilo ta sitnosti. Miguel Farias." Sedaj, ko ja prišlo poletje, Trinerje-vo grenko vino ja velika pomoč pri prifbavl, saprtnki in enakih neredih. Ono očisti strup is «istama. Zdravniki ga priporočajo. V vseh lekarnah.— (Adv.) SORODNE DUŠE (Za Proaveto napisal Ant. Adamlč> Sedali so v kavarni. Ura je odbila polnoči. "Moj dragi mož Je atrašno nagle jezi', pa pravi, da Je nervozen." Dvignila je čašlco čaja in pila Dvoje Ukrcnlh oči je proailo preko robu čašlce opro-Ačenja. Izpila je in povealla oči; obžalovala Je, kar Je Izgovorila. "Milostljiva, verujte ml, moja tena me sodi krivično." Zoreč se je «»krenil k svoji zamišljeni, lepi sosedi, k Oblakovi ženi. "Krivično?" ae je predramila Oblakova kakor iz sanj. "Vi ste morda rea nervozni, toda tako z»*lo ne, kakor aem jaz. V resnici nem bolna samo Jas. vsi drugi ste zdravi. Jaz, Jas . . ." "MoJi ženi ae meša," — oprosti ljuba Marija." Oblak »e je dobrodušno zasmejal. Odprl je dozo in ponudil cigarete, žena se j« indignlrano zravnala in si zrahljala bluzo, že Je odprla dratentna usta, lloda šklopnila je z zobmi in zaaukata glavico \ stran. Zorčeva Je poarsdovala in brbljala: "Ne jezita ss. gospa Ho dnevi, ko naa razburja vsaka malenkost MotJe ne pomislijo, ds smo tedaj . . . var me trplnke nekako nenormalna Ali ni res? Najbolj zdrava ženska je takrat, rekla bi — hI." "HI — sterična? Imenitno'** Oblak ae Je krohotel In al me! roko. Zoreč je prižigal njego-y\ žeoi cigareto, Zorčeva pa Je hihetaje kazala na avojega moža: "Ta je tudi hI —hI!" Zorčev obraz je potemnal; brskal je po žepu, potem pa odml-gal z roko. Dlan je položil na okroglo, kamenlto mizo. "Prosim, ds ms poslušate," je odločno sahteval. "Drugega ne vem ko to, da bi bila moja žena in goepod Oblak idealen par, ker ata aorodnl duši." Oblakova Je resno pritrdila, aorodnl duši ata ae pa apogledalt in praanili v smeh. "Kar smeniva ss!" Oblak Js primaknil svoj stol bllše k Zorčevl In Jo prijel okoli pasu. Zazibala ata ae. Glej jo, Joro —, še moža mi •n> prevzela!" Oblakova Je sa-zehala; njene nemirne oči ao švigale k sosednji mizi, kjer je trojica mladeničev dvorila ko-ketni devojki s moško frizuro. Zoreč Js zbijal s petami po tleh. "In šs nekaj bi vam rad pojasnil. — Gospa Oblakova, proflm, da me poaomo posluša-te." Njegov rasdrašen glaa je družbico oaupnll. "Kar pojaanlte, povejte! Poslušamo." Oblak Je sopet prl> sedel k Šenl, l Zorčeva Je pri jeia avojega moža sa roko, ki pa Jo Je takoj izmaknil. "Samo ne o svoji boleani," ga Je proalla. "O čem pa? Saj vam lahko razkladam vao noč, a dvomim, da bi vaa prepričal. — Ker amo šs govorili o tem, vsa vprašam: Kaj Js aarvosnoet? — Vem. te vas govori zdrsvnik. Koše cvptov In slstih nasvetov, da moraš šiv v grob! Požrl čuda veliko zdravil, gojil sem vee športe, se dolgočasil v letoviščih in v gorskih samotah, a sedaj je mera^polna. Kaj je ner-vdenoMt? Nezadovoljnost a sa-mhn seboj, disharmonija med duhom in materijo! Ravnovesja ni. In vas to nesoglasje ter ločljiva neubranost ti brni, divja, grmi v glavi od sore do mraka in vso no$. Zdi se ml, da sta dva neskladna tona, ki ml trobita v ušealh. Mukoma za-splm za par ur. Trobljenje me sbudi. Prižgem luč. buljim v strop, poalušam. Zdi ss mi, da čujem obupni krik airene a po-tapljajoče ae ladje. Polaati me nepopisna ototnoat. Srce ml drsveni, noge, roka ledena. Strahotna praznota, morjs sive enoličnosti. niti enega svetlega žar-Brezizraanoat ... nič . . . . Groza ms . . . Daj ! Smrt... o blatena! •e ga Je oklenila okoli In Je Jokala, sopet al nekoliko preveč pil, dragec. In tedaj je vedno tako Pomiri ae, ljubček moj. — Proaim, pojdimo domov! A-H ne. goapa? Polnoč Je Is." Oblak as Js oslrat po okolici, fke mise ao polne razigranih ov, blestečih as oči. ftu-čebelnjak. Vzkliki, cvlleč smeh. Ig kota neubrano petje. ■Hke ftvenketsjo po tasah. ven-Mtoterjl buče. Vaduh po kavi. Umom po rumu. Omama, prijetna pijanost Luč lestencev je evlts v bekivolneno odejo. MU sa ae ne briga sa miao, marveč hiti, da česa ne zamudi —» besedno: "Pridem jutri s prvim, pošlji dekle na kolodvor." Prvi jutranji vla^ priape ob 4. uri. Zgodaj Je ta Skrb mi Je bila, če ns bomo mords zaspali, sls-sti še služkinja, ki spi ko tnalo. Nje ne zbuji niti budilka, rasen ob sedmi uri, ko se js že naspala. Zsto sem postavila budilko na svojo nočno omarico. Nikakor niasm pričakovala, da ae moj mo| Is povrne in Imela sem opravka drugega dne preko glsve." Oblakova je bi atro pogledal» Zorca. živci, goapa!" js na daljsvala živahno. "Že itak silno rahlo spim, sedaj ps ta skrb. V polsnu sem ponavljala vedno ene In Iste besede: Pošlji — dekle — kolodvor . . . Ksko beds-sta atilizacija! Zbudila asm ae, besede so ml vršale po možganih. Pošlji dekle ... In sopet sem zadremala in bledla o tem nesmiselnem pozivu. Zasanjala ssm pregrosas sanje. Pomislite, ds mi je umrl moj mož. Poslušajte, gospod Zorsc!" "Strašne sanje!" Zorčeva je komaj dihale. "Strašno, da," Je skrivnostno vsdlhnila Oblakova In tiščala roko na arce, Zoric je drsal po atolu. 'Takoj po pogrebu — hu — me je peljal vaš aoprog na vaš dom. Ondi sem odprla pisalne miss avojega mota in vseis sem v roko šop bankovcev "Nimam doma «Mesar, vse Je v banki," ae je oglasil Obisk. "Nikdar me ns motit To Je postransko! fttela aem denar proaim, toda kako! Tako-le: Pošlji — dekle — kolodvor -pošlji — dekle - kolodvor , . . Vrgla aem denar pe mizi. potem ga ja štel goapod Zorsc. Gledal me Je arspo. a prsti pa je Kako? Tsko-k: Pošlji — NAROČNIKI razen Znamenje (June 30, 1930) poda vam je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam Usta ne ustavimo. Ako Usta ne prejmete, je mogoče vstsvljen, ker ni bil plačan. Ako je vaš list plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen valed napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naši zastopniki ao val društveni tajniki in drugI zastopniki, pri katerih lahko plačate na» ročnino. • Naročnina za cdo leto je $6.00 in za pol leta pa $3.00. Člani SNPJ doplačajo *4.80 za leto, za pol leta $2.40. Za mesto Chicago in Cicero za leto $7.5p, pol leta $3.75, za člane $6.30. Za Evropo stane za pol leta $4.50, za vse leto pa $9.00. Tednik stane za Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov: Upravništvo "PROSVETA" 2657 S. Lawndale Ave., Chicago NAZNANILO. ~ ^ - Društvenim tajnikom In taj nkam se tem potom aaauuija da morajo naznaniti vse spre membe naslovov članov In fls nie, naslove novih članov, te? Imena in naslove odstoptth, črtanih in izobčenih članov na znaniti upravništvu Prosveta, da ne lahko točno vredl Imenik sa pošiljanje lista Preeveta Imena in nsslove, katere pošlje te glavnemu tajniku ostanejo lam v arhivu In jih upravništvo ne dobt Torej je selo važno, ds vselej pošljete na nalašč sate pripravljenih listinah vss vs upravništvu Prosveta boj. Prt vsaki spremembi naalo va naj se vselej omeni stari le novi naslov. Upravništvo uljud-no apelira, da društveni tajniki In tajnice to upoštevajo^—Philip Godina. upravitelj. KOLEDARČKI Na rokah imamo še nekaj Koledarčkov S.N.PJ. in sta. nejo po 25c komad. Kdor želi imeti enega ali vec, naj hitro pošlje naročila zanj. Imamo le ie kakih 50 koma. dov, torej hitite. Naročila je poslati upravništvu Prosve. te, 2657 S. Lawndale Ave, Chicago, Dl. Naročnina za Ibl Prosveta Za Zdrui. države la Kanado $6.00 1 tedaflc la »»•»»•••••••««»•••.•••»• 4.80 2 tednika In..........«»........*. 3.60 3 tedniki In ..«..,.............. 2.40 Za Cicero In Chicago Je........$7 JO ML IWIIUI lil MHH....n»mM.MM 6.30 S tednika la.___________________5.10 8 tedniki la_______________ 3.90 Paeeeeeaeea< .......JI.20 Tednik v Evropo stana ...N 1.70 tednik v Evrope JO ML L|st v Evropo st*ns..~.. 1.50 Csaa oglasom po dogovoru. FQip Godina, upravnik. AH sto ia naročili Proaveto ali Mladinski list svojemu prijatelji ali sorodnika ▼ domovino? To Je edini dar rajna vrednosti, ki ga sa denar lahko pošljete ▼ " NO EXCUSE FOR A "SPLITTING HEAD" There'a mm »eed for an aching he«d ,0 tpoiI font day. At It* ftrat warning throb tUt Dil. l*rd'*A»p«rgaa. Cb*u/ it • fnr miouui Al»o* Wow you rMtis* 1«. you bmvt th*u,J ,h, pt,„ MM*. It", u «imple m thit—mo tioabl«. „4 harmlttt—for DilUrd'« Atptrjam u tbc new ,»4 nun way to ui, upino. DitUrd't Aipw«M U th< fntit ,,p¡r¡t ¡, delitio«« chtwiag |ia form. Y00 can like it aar tiaw—aar p¿c«. Yo« accd ao „ (alp it dowa. Tb«u i, 00 uplcuaat lute— ao ckokiag. Bccim* yoa thru Dillard', Aipcrgum th* atpiria mil« thoroughly with rh. tfltva to (hit all it, Motbiac qaalitit, an cStctive quuLi,, (ontiaaoaslf. Kerp ( package of Aapergum oa haad foe qekk. harmlea, relief from the pain of bead. achea. neuralgia, nearilia, etc. It help, break a cold, aad aoothea Uritated throat 1 evrn i.cb a»» «re ta«e, a, follow to«« i I «pmtioat If f08f druggiat doea not have Oillard'a Aapergum wnd loe fit* «ample to Health Product* Coeporatioa. Dept. A. (13 Nocth 13th Street. Newark. N.J. Jmfk For pyorrhea For prevention •gainatgum infections, nee Zonite, the new powerful antleoptic. Also fuerde nfalnet colds, concha and more eerioue die* eases of noee and throat ..... NAROČITE SLIKE JOŽETA ZAVEBTNIKA GL nprsrai odbor Je dal Isdelati velike alika pekojnefa brata Joieta ZavertnUuu Slika ao topa lsdelaae in primarno velike ter pripravna, da •a Jih obesi v drnStvenih dvoranah ali privatnik domih. Upravni odbor ieli, da se kmalu priglasijo s naročili rsi tisti, Id ao sanimajo in ieie Imeti tolike. Cena poaamesni sliki Je $2.50, to Jo na mehkem papirju in bres okvirja. VINCENT CAINKAR. proda. 8NP1. From Youth ío Age nun i i'lNHH wis VI <. I I \ IS I I ( IIMI'DI Ml "If raa wffl an ta tka aa^ao aad sail M tke L,día ^talÉMNR n^idsi OssManp ikap will ka clad in osad r* * rzú1-" Mn**Tat iMk> **.. m 11 ..............-................— fia tSL isssn^s- famous the world over Pinaud's Shampoo Leaves your hair lustrous, healthy, and not too dry! Al your favorite slore-or tend for free sample to Ptnoud, DqX M. no £ 21 Sr.. New York •THAT UTTLE GAMP- A PEW "YELLOWS" M i'i tis aoaav • W// Jt \ Ino^ouPrt,- Vfy/y "i 9 t^sae'4 ohi* Foooip tf* á tov -CHOit ¿V— Í 9 oe* IN ■TMMftAMel^ ' ] M **** fTvieocoHT' n Mh OOT tVie I gki^HT WT . '^JMX oTHtaM cooPifcH ro Tnaee.. \ iams A ofi CASH oeoihfea.