Poštnina plačana ▼ gotovini. 114. V Ljubljani, dne 9. decembra 1924. Letnik VI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebin a.: 356. Pravilnik o prijavljanju nalezljivih bolezni in o zbiranju podatkov o njih gibanju. 357. Odločba o uvedbi internacionalne nomenklature. Razglasi osrednje vlade. — Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi prosvetnega oddelka za Slovenijo: 358. Razveljavitev naredbe ministrstva za prosveto P. br. 8132 z dne 11. avgusta 1924. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Uredbe osrednje vlade. 356. Na podstavi filena 1. zakona o ustroju ministrstva za narodno zdravje predpisujem nastopni Pravilnik o prijavljanju nalezljivih bolezni in o zbiranju podatkov o njih gibanju.* I. del. — Prijava. Člen 1. Obvezno se morajo prijavljati nastopno nalezljive bolezni: 1. ) Kolera — Cholera. 2. ) Kuga — Pestis. 3. ) Rumena mrzlica -Febris flava (Yellow fever). 4. ) Koze — Variola vera. 5. ) Pegavi ca —- Ty,phus exanthematicus. 6. ) Povratni tifuz — Typhus recuiTens. 7. ) Skupina tifu/nih bolezni — Fehris typhoides, Typhuis abdominalis, Paratyphus. 8. ) Griža — Dysenteria. 9. ) Škrlatinka — Scarlatina. 10. ) Ošpice — Morbilli. 11. ) Da vica — Diphteria et Group. 12. ) Nalezljivo vnetje možganov Meningitis corebros-pinalis epidemica. 13. ) Dremavica — Bacephalitis lethargica. 14. ) Dušljivi kašelj —. Pertussis. 15. ) Šen — Erysi;pelas. 16. ) Smrkavost — Malleus. 17. ) Krčevita odrevenelost — Tetanus. 18. ) Vranični prisad —■. Anthrax. 19. ) Gobavost — Lopra. 20. ) Malteška mrzlica — Febris melitensis. 21. ) Steklina — Lyssa (rabies). Člen 2. Vsak primer bolezni, naštetih v členu 1., morajo prijaviti: a) vsi zdravniki (državni, vojaški, samoupravni in privatni) iz sviaje privatne prakse; b) vse uprave sanitetnih naprav (državnih, vojaških, samoupravnih in privatnih), ki so bavijo s pregledovan jem in zdravljenjem bolnikov, kakor: dispanzerji, ambulatoriji, bolniške blagajne i. sl., vsak primer, ki se pojavi v njih delovanju; c) uprave bolnic vsak primer z označbo, ali je bolnik simejet v bol nično nego ali ne in ali ga je poslal zdravnik ali je prišel sam; č) vse osebe, ki so v zdravstveni službi: dispan-zerko, babice, desinfektorji i. sl. primere, za katero zvedo, ko so v službi izvun svoje naprave; d) vsi državni in samoupravni organi, ki so v ozkem stiku s prebivalstvom (policijski [politični], občinski, finančni uslužbenci i. sl.), vse primere, za katere zvedo, ko &o v službi; c) vsi upravni zavodi in vse naprave, v katerih se zbira ali stanuje večje število oseb (šole, tvornice, internati, kaznilnice i- sl.), primere med osebami tega zavoda ali te naprave; * Razglašen v izredni izdaji «Glasnika ministarstva narodnog zdravlja* iz leta 1924. — Glej tudi izredno izdajo tega Glasnika, str. 129. j f) vsi lastniki prenočišč, gostiln, penzij i. sl., primero, ki sc pojavijo med gosti in postrežništvom. II. del. — Izvestja. Člen 10. Člen 3. Osebe in naprave, naštete v členu 2. a), b) in c), morajo tudi odjaviti vsak prijavljeni primer, če bolnik umre ali ozdravi. Naprave, navedene pod c), morajo podati isto prijavo, če opravlja pri njih službo zdravnik. Člen 4. Vse prijave sc pošiljajo sanitetnemu referentu pri sreskem poglavarju ali mestni sanitetni upravi onega okoliša, kjer se je bolezen pojavila, po danem obrazcu (obrazci št. 1, 2 in 3) najkesneje v 24 urah ko se zve za bolezen, ob nevarnih boleznih pa takoj. Prijave se lahko podajajo tudi ustno; vendar pa se mora tudi v tem primeru poleg ustne prijave izpolniti predpisani obrazec pri sanitetnem referentu ali pri mestni, sanitetni upravi. člen 5. Predpisani obrazec mora vestno in točno izpolnili zdravnik v celoti; nezdravnik, ko predloži prijavo, pa. vse točke, razen onih, ki govore o zanesljivosti diagnoze in o higienskih razmerah in ukrepih. Člen 6. Sreski sanitetni referent ali mestna sanitetna uprava mora pošiljati na podstavi teh prijav redno tedenska izvestja o gibanju onili nalezljivih bolezni, I ki se morajo obvezno prijavljati, ]>0 danem obrazcu ' razec št. 5). Člen 11. Izvestja, odrejena v členu 10., obsezajo samo go-; tove, dokazane primere. Za to primere morajo biti j prijavne karte točno izpolnjene v vseh razpredelkih tako, da lahko služijo za zanesljivo gradivo ob nadaljnji statistiki in znanstveni obdelavi. Člen 12. Za zanesljiv dokaz obolenja se smatra: a) za kolero, kugo, rumeno mrzlico, pegavico, povratni tifuz, trebušni tifuz, grižo, davico, nalezljivo vnetje možganov, smrkavost, krčevita odrevenelost. vranični prisad, gobavost, malteško mrzlico in steklino pozitiven sero-bakteriološki ali biološki izvid v državnem epidemiološkem — higienskem — bakteriološkem zavodu, zlasti ob prvih primerih epidemijo; ji)) za ostale bolezni: koze, Ikrlatinko, ošpice, dre-i mavico, dušljivi kašelj in šen zadošča jo zanesljivi klinični znaki. Člen 13. Sreski sanitetni referent ali mestna sanitetna uprava mora skrbeti, da ima vedno zadosti predpisanih obrazcev, ter jih mora dajati brezplačno vsakomur, ki jih zahteva ali potrebuje. Člen 7. Sreski sanitetni referent alj mestna sanitetna, uprava mora takoj brzojavno naznaniti ministrstvu za narodno zdravje in sanitetnemu referentu pri velikem županu, bakteriološki postaji in načelniku sanitetno divizijske oblasti, v katere okolišu posluje, vsak primer kuge, kolere in rumene mrzlice in vsak prvi primer k ozd in pegavice, za katerega zve ali sani (sama) ali iz prijave, kakor tudi o vsaki zasledeni epidemiji večjega obsega. člen 8. Sreski sanitetni referent ali mestna sanitetna uprava mora voditi v posebe predpisanih knjigah točno evidenco o vseh prijavljenih bolnikih, dokler ne ozdravijo, ne umro ali se ne sprejmejo v bolnično nego (obrazec št. 4). Ta evidenca se mora voditi tudi o vseh obolenjih, ki se ugotove z epidemiološkimi preiskavami zdravnikov ali bakteriološke postaje. V ta namen mora tudi bakteriološka, postaja iz svojega okoliša pošiljati sreskim zdravnikom poročila o zasledenih in ugotovljenih obolenjih; pri tem pa je potrebna pred vpisom v knjige kontrola, da se ne vpiše isto obolenje dvakrat. Člen 9. Vsak prijavljeni primer mora imeti svojo prijavno karto. Karte primerov, pri katerih se ni ugotovilo prijavljeno obolenje, uvrščajo sreski referenti ali mestna sanitetna uprava ločeno od primerov z ugotovljeno diagnozo. Na podstavi primerov z ugotovljeno diagnozo se opravlja nadaljnji posel po tem pravilniku. Skladno s členom 11. mora sreski sanitetni referent ali mestna sanitetna uprava pregledati vsak primer, ki ga prijavi nezdravnik, primere, ki jih prijavi zdravnik kot sumljive, in one, pri katerih ni diagnoza postavljena po členu 12., izvzemši vojaške sanitetne naprave, katerih šef sme pozvati pristojnega strokovnjaka ministrstva, za narodno zdravje, da ugotovi diagnozo po členu 12. člen 14. Ce se pojavi več obolenj za isto boleznijo v istem ki a ju in v kratkem času, sme sreski sanitetni referent ali mestna sanitetna uprava opustiti strogi pregled vseli prijavljenih primerov, kolikor je tehnično neizvedljiv, ter v tem primeru javljati v izvest jih tudi nepregledana obolenja. V takih primerih mora zlasti bakteriološka postaja oditi na kraj epidemije, da ukrene, česar je treba za njeno zatiranje. Člen 15. Izvestja, sestavljena po členili 11., 12., 13. in 14. in označena v členu 9., pošilja sreski sanitetni referent ali mestna sanitetna uprava: 1. ) direktno ministrstvu za narodno zdravje (institutu za socialno medicino); 2. ) sanitetnemu referentu velikega župana; 3. ) bakteriološki postaji, epidemiološkemu ali higienskemu zavodu, v katerega okolišu posluje; 4. ) vsem okoliškim sosednjim srezom; 5. ) načelniku sanitete divizijske oblasti in G.) sosednjim srezom tujih držav, s katerimi je-sklenjena .sanitarna konvencija, če je srez ali mesto ob meji. Člen 16. Sreski sanitetni referent ali mestna sanitetna uprava mora pošiljati tedenska izvestja v 24 urah, zaključuje pa jih vsakega 7„ 14., 21. in poslednjega dne v mesecu. Členi 17. če ni nobenega primera nalezljivih bolezni, se pošlje obrazec, predpisan po členih 10. in 15., s pripombo: «Ni bilo obolenj*. Člen 18. Sreski sanitetni referent ali mestna sanitetna uprava mora pošiljati epidemiološka izvestja v začetku in potem vsakih 10 dni, dokler popolnoma ne prestane kuga, kolera, rumena mrzlica, koze, pega vica, trebušni tifuz, povratni' tifuz, griža in škrla-tinka, ministrstvu za narodno zdravje, sanitetnemu referentu velikega žu])ana in bakteriološki postaji. Ta izvestja se pošiljajo po danem obrazcu, ki obseza vse važnejše momente epidemiološkega značaja (obrazec 6). Člen 19. Epidemiološka izvestja po členu 18. se pošiljajo, kadar se pojavi bolezen v epidemski obliki, in pri drugih nalezljivih boleznih, razen onih, ki so navedene v členu 18. in ki se morajo obvezno prijavljati. III. del. — Obdelava statističnega gradiva. Člen 20. Epidemiološki zavod, higienski zavod, bakterio loške posta,je postopajo na podstavi primerov, prijavljenih po sreskili sanitetnih referentih ali mestnih sanitetnih upravah, po pravilniku, ki je predpisan za te sanitetne naprave v zmislu zatiranja nalezljivi!) bolezni Člen 21. Sanitetni referent velikega župana ureja prejeto gradivo za vso oblast, odreja potrebne ukrepe, ki so mu naloženi z zakonom, ter pošilja analogna členoma 10. in 16. tedenska izvestja inšpektorju ministrstva za narodno zdravje. Člen 22. Teritorialni inspektor ureja gradivo po oblastih ter pošilja izvestja po oblastih za vse ozemlje ministrstvu za narodno zdravje. Člen 28. Vse gradivo, ki se pošilja ministrstvu, obdeluje institut za socialno medicino tor 1.) vodi točno evidenco o pošiljanju izvesti j; 2.) preizkuša n,jih točnost; 3.) primerja izvestja sre-skih referentov in inšpektorjev; 4.) skrbi za obrazce; 5.) daje navodila v nejasnih vprašanjih in 6.) daje pojasnila o vsem, kar se nanaša na obvezno prijavo odrejenih bolezni in na pošiljanje statističnih podatkov. Člen 24. V roku 10 dni sestavlja institut za socialno medi- | cino sedemdnevna izvestja za vso kraljevino, razvrščena v skupine po oblastih. Člen 25. Institut za socialno mediciimo obdeluje strokovni' in epidemiološki vsa izvestja, Lzvajaje iz njih zaključke, ki se morajo občasno razglašati. Člen 26. Sestavljena redna tedenska izvestja za vso kralje vino se objavljajo redno v «Službe(nih Novinah*, sc pošiljajo vsem epidemiološkim zavodom, sanitetnemu oddelku in sanitetnemu odseku mornarničnega oddelka ministrstva za vojsko in. mornarnico, bakteriološkim postajam, armijskim in divizijska,m komandam, tujim državam, s katerimi jo sklenjena sanitarna konvencija, ligi narodov in drugim strokovnim znanstvenim zavodom v državi im v inozemstvu, s katerimi smo v reciprociteti. Člen 27. Izvestja za inozemstvo se pošiljajo v srbsko-hrvatskem in francoskem jeziku. Člen 28. iSreski sanitetni referenti ali mestne sanitetne uprave morajo poslati vsake tri mesece vse individualne listine z ugotovljeno diagnozo inšpektorju, ki jih mora čuvati v arhivu točno razvrščene po mesecih in srezih ter po njih obdelovati statistično poedina vprašanja in probleme po potrebi in po naročilu ministrstva za narodno zdravje. IV. del. — Obče odredbe. Člen 29. Dokler se ne sklenejo posebni zakoni o zatiranju tuberkuloze, veneričnih bolezni, malarije in drugih kroničnih nalezljivih bolezni in socialnih bolezni in dokler se ne sklene zakon o njih obvezni prijavi, morajo podajati vsi zdravniki razen o prej navedenih boleznih občasno sumama izvestja in kratka pojasnila o gibanju teh bolezni v svoji privatni praksi na zahtevo sanitetnih oblastev in po naročilu ministrstva za narodno zdravje, ki še izda za poedine primere posebna navodila. Člen 30. Naročilo, omenjena v členu 29., se ne sme ponoviti za poedino bolezen več nego dvakrat na leto. Člen 31. Tesli ob prijavi nalezljivih bolezni po tem pravilniku se ne nagrajajo. Člen 32. S tem pravilnikom se ukinjajo vse dosedanje naredbe, ki so urejale prijave nalezljivih bolezni in njih gibanje, in veljati prestanejo odredbe glede obveščanja sanitetnih oblastev o porodih, o smrtnih pri- merih itd.; vendar pa se z njim ne poseza v veljavne zakonske predpise o zatiranju akutnih nalezljivih bolezni kakor tudi ne v redna izvestja o gibanju bolnikov po bolnicah in drugih sanitetnih in socialno-medicinskih napravah. Člen 33. Neizvršavanje odredb po tem pravilniku se kaznuje kar najstrože po zakonu, in sicer: po Členu 33. zakona o ureditvi sanitetne stroke, po zakonu o zdravju iz leta 1906., po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni iz leta 1914., po zakonu z dne 14. aprila 1913. in po XIY. zakonskem členu iz leta 1876. Člen 34. Ta pravilnik stopi v veljavo dne 1. januarja 1925 V Beogradu, dne 5. septembra 1924.; H br. 39.447. Namestnik ministra za narodno zdravje, minister za socialno politiko: dr. Behmen s. r. Obrazec št. 1. Prijava o nalezljivih boleznih na podstavi naredbe ministrstva za narodno zdravje H br. 39.447 z dne 5. septembra 1924. 1. Bolezen......................... 2. Ugotovljena ali sumljiva ... 3. Zanesljivost diagnoze se opira na 4. Kraj in stanovanje . . 5. Ime, priimek in poklic 6. Spol in starost 7. Dan obolenja 8. Hišne razmere 9. Potrebni ukrepi V............................ dne...................192. . . ............................ Pripomba: Če predloži prijavo zdravnik, mora izpolnili vse točke. Če predloži prijavo kdo drugi, mora izpolniti točke l„ 4„ 5„ 6. in 7. Obrazec št. 1. Ta obrazec pošiljajo vse osebe po členu 2. pravilnika, če ni izpolnjen popolnoma zaradi neznanja ali če predloži prijavo oseba, ki ni zdravnik, mora sreski sanitetni referent ali sreska uprava, ko je postopal (postopala) po členu 13., obrazec izpolniti. Po členu 9. se morajo hraniti ti obrazci ločeno za ugotovljene primere od onih, pri katerih diagnoza ni ugotovljena ali bolezen ne obstoji. Glede onih prvih se opravlja delo po pravilniku in vpoštevati jih je pri členu 27. in vobče pri obdelavi. Zlasti je treba poudarjati, da morajo pošiljati to prijavo razni zavodi in instituti, ki se bavijo z bolniki ambulantno (Pasteurjevi zavodi, bolniške blagajne itd.) za vsak primer posebe in redno. Obrazec št. 2. Odjava nalezljivega obolenja po naredbi ministrstva za narodno zdravje H br. 39.447 z dne 5. septembra 1924. Oboleli(a) za .......................................... Ime in priimek.......................................... Prijavljeni a) dne...................................... je umrl(a) — ozdravelia) —je bil(a) posian(a) v bolnico. V.......................... dne............ 192..........................._......... Obrazec št. 2. Ta obrazec se izpolnjuje po členu 3. Sreski sanitetni referent ali mestna sanitetna uprava mora te odjave vpisovati v svojih knjigah, pri čemer vodi točno evidenco, da so poedini primer ne vpiše ali ne prijavi dvakrat. V drugih primerih, kjer se ne predlože prijave osebe, navedene v členu 2. a), b) iu c), mora sreski sanitetni referent ali mestna sanitetna uprava točno zasledovati potek bolezni in usodo obolele osebe ter oboje vpisati v knjige. Hotnica v Obrazec it. 3. Prijava o nalezljivih boleznih po naredbi ministrstva za narodno zdravje H br. 39.447 z dne 5. septembra 1924. 1. Bolezen.......................... 2. Ugotovljena ali sumljiva. . . . 3. Zanesljivost diagnoze se opira na 4. Sprejet(a) v bolniško nego ali pa se zdravi ambulantno . . 5. Poslan(a) po zdravniku — katerem ? 6. Kraj in stanovanje obolele osebe . . 7. Spol in starost.................... S. Ime, priimek in poklic............. 9. Dan obolenja 10............... I/ . dne 192. sreskemu sanitetnemu referentu ali mestni sanitetni upravi. Tukaj je treba ob vpisu v knjige točno paziti, ali ni bil isti primer že prijavljen. Če je bil prijavljen, se morajo vpisati samo potrebne izpremembe. Ti obrazci se dele prav tako kakor obrazci drugih oseb in po tem se postopa v nadaljnjem poslovanju. Obrazec it. S. Sreski sanitetni referent Mestna sanitetna uprava L'.............. Gibanje nalezljivih bolezni od dne...................do dne....................192. . v srezu — mestu......................................... po naredbi ministrstva za narodno zdravje H br. 39.447 z dne 5. septembra 1924. j Številka i| I Obolenje prejš- njega Pri- Od vseh primerov Ostane [ Izvesl-ja je ostalo raslo je je umrlo je ozdra- velo ! 1. Kolera — Cholera — 2. Kuga — Pestis 3. Rumena mrzlica — Febris flava 1 4> Koze — Variola vera 5. Pegavica — Typhus exan-thematicus 6. Povratni tifuz — Typhus recurrens ! 7. Skupina tifuznih bolezni 8. Griža — Dysenteria ;9- Škrlatinka — Scarlatina !io. Ošpice — Morbilli in. 12. Davica — Diphteria et Group Nalezljivo vnetje možganov — Meningitis cerebrospinalis epi-detnlca 13. ■ Dremavica — Encephalitis lethargica Ji 4. Dušljivi kašelj — Pertussis ■5. Šen — Eryslpelas 16. Smrkavost — Malleus b. Krčevita odrevenelost — Tetanus 18. Vranični prisad — Anthrax 19. Gobavost — Lepra 20. Malteška mrzlica — Febris melitensis 21. .. Steklina — Lyssa (rabies) Pripomba: V . dne 192. Obrazec št. 5. la obrazec se uporablja za izvestja no dem J 19'’ 15., 16. in 17. pravilnika. Semkaj se vpisujejo vsi zanesljivi primeri z izjemo po členu 14. pravilnika, nadalje oni, ki so na ambulantnem zdravljenju, oni po hišah in oni po bolnicah. Ob izpolnjevanju je treba točno paziti na prejšnje izvestje, da se številke ujemajo. Si eski sanitetni referent Mesina sanitetna uprava v................ Epidemiološko izvestje o pojavi in gibanju v............, srez............, oblast . . . po naredbi ministrstva za narodno zdravje H br. 39.447 iz leta 1924. Obrazec št. t. Okuženi kraj Število hiš v kraju — Število prebival- cev Število okuženih hiš Število obolelih oseb od začetka bolezni Kdaj se je začela epidemija Kdaj je bil prvi primer ugotovljen Koliko je bilo primerov, preden se je ugotovila bolezen Koliko je bilo primerov smrti Obolele osebe po letih. Pod 1 letom 1—5 6-10 11—15 16-20 20-30 30—40 40-50 50-60 Nad 80 let Poklic obolelih oseb. — — i V kateri hiši se je najprej pojavila bolezen? Izvor tega prvega primera? Kaj je vplivalo, da se je bolezen razširjala (običaji, poseti, pogrebi, sedmine itd.)? Po kakšni vrsti se je prenašala bolezen iz hiše v hišo? Ali se je ukrenila bakteriološka preiskava? Izid. ! Higienske razmere v okuženih hišah in kraji!) z ozirom na epidemijo dotične bolezni. Ali zahajajo v okužene hiše sosedje ali prijatelji ali tujci? Ali je vezano na dotično bolezen kaj običajev (•skrivanje*, vedeževanje itd.)? Kateri ukrepi so se odredili: Izolacija (način in kraj)...................... Vsakodnevna razkužitev (kdo jo opravlja in kako) . Končna razkužitev........................ Izsledovanje izvora okužitve..................... Izsledovanje po drugih hišah in sosednjih krajih. Nadzorstvo nad sumljivimi osebami.............................. Izsledovanje nosilcev kužnih kali.............................. Stanje v šolah................................... Stanje javnih obratovalnic in prodajalnic življenskih potrebščin Pripomba: V . dne 192. Obrazec št. 6. Ta obrazec se pošilja po členih 18. in 19. pravilnika ter se mora točno izpolniti po navodilih, ki veljajo vobče za izpolnjevanje vseh obrazcev in ki so natisniena v tej izredni številki Glasnika. 357. Odločba ministra za narodno zdravje o uvedbi internacionalne nomenklature.* Na podstavi zakona o ustroju ministrstva za narodno zdravje odrejam: Za vsa zdravniška izvestja in za izvestja o nalezljivih boleznih se uvaja mednarodna nomenklatura, določena po mednarodni komisiji v Parizu v sejah od dne 11. oktobra 1920. do dne 15. oktobra 1920. V Beogradu, dne 5. septembra 1924.; H br. 39.445. Namestnik ministra za narodno zdravje, minister za socialno politiko: dr. Behmen s. r. Razolasi osrednje vlade. Popravek k cenovniku, po katerem se mora vršiti zavarovanje valute ob izvozu blaga od dne 1. do dne 15. decembra 1924. V tem oenovniku (Ur. 1. 112 z dne 4. decembra 1924.) se glasi redna številka 89 pravilno: Drva..................... 10.000 kg Din 2200-— rodna številka 96 pa: stavbni les, bukov, razžagan, obtesan in okrogel (hlodi): oparjen........................m8 Din 700-— neoparjen......................m8 » 350-— Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. St. 3848/V. ex 1924. Razglas. Po naredbi ministrstva za finance, generalne direkcije državnega računovodstva, z dne 25. novembra 1924., D R tor. 131.010, veljajo za vsa državna izplačila v tuji valuti v mesecu decembra 1924. ti-le ohračunjevabu tečaji: 1 napoleondor...............Din 266-— 100 francoskih frankov ...» 365-— 100 belgijskih frankov ...» 332-— 100 grških drahem.................» 123— 100 italijanskih Ur...............» 299— 100 švicarskih frankov ...» 1330-— 100 španskih pezet . . . . » 940-— 100 nizozemskih goldinarjev . » 2775— 100 danskih kron..................» 1210— 100 švedskih kron.................» 1850-— 100 finskih mark..................» 175— 1 angleški funt.................» 320-— 1 ameriški dolar . . . . » 69-— 100 romunskih lejev . . . . » 36— 100 bolgarskih levov . . . . » 50— 1 papirnata turška lira . . » 38— 100 papirnatih turških piastrov » 38— 1,000.000 avstrijskih kron . . . . » 972-— 1,000.000 ogrskih kron..................» 925-— 100 češkoslovaških kron . . » 206-— 1 poljski zlat..................» 14-— 1 zlata nemška marka . . » 16-4,5 Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 3. decembra 1924. Za delegata: dr. Rant s. r. Razglasi drugih uradov in oblastev. St. 9667/1. 1718 Razglas. Prvo delavsk.ot k on s um n oi društvo v Ljubljani, r. z. z o. z., uživa po naredbi gospoda ministra za finance br. 43.322 z dne 25. decembra 1923., Ur. 1. z dne 7. januarja 1924., št. 3/1, * Razglašena v izredni izdaji »Glasnika ministarstva narodnog zdravlja* iz leta 1924. — Glej tudi izredno izdajo tega Glasnika, str. 46. Razglasi prosvetnega oddelka za Slovenijo. 358. Razveljavitev naredbe ministrstva za prosveto P. br. 8132 z dne 11. avgusta 1924. Gospod minister za prosveto je z odlokom P. br. 12.418 z dne 15. novembra 1924. razveljavil naredbo ministrstva za prosveto P. br. 8132 z dne 11. avgusta 1924., objavljena v »Uradnem listu* z dne 30. avgusta 1924., št. 261/82, ter je zopet uveljavil svojo prejšnjo naredbo P. br. 7307 z dne 25. julija 1924., objavljeno v »Uradnem listu* z dne 12. avgusta 1924., št. 233/75, ki prepoveduje učnemu osebju in učencem, pristopati k organizacijam s tendenco zoper narodno in državno edinstvo. Prosvetni oddelek za Slovenijo v Ljubljani, dno 22. novembra 1924.; št. 20.945. Za šefa: Gangl s. r. ob pogojih te naredbe in po členu 257. finančnega zakona za leto 1924./1925. z dne 31. marca. 1924., Ur. 1. z dne 13. maja 1924., št. 140/43, oprostitev od plačevanja taks, navedenih v rečeni naredbi, izza dne 20. novembra 1924. za čas, dokler veljajo sedanja pravila.. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, dne 29. novembra 1924. Preds. 1581/5/24—3. Razglas. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo Janka Horvata, jurista v Dolnji Lendavi, za tolmača za madžarski jezik pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi. Višje deželno sodišče v Ljubljani, dne 3. decembra 1924. Sa 14/24—31. 1720 Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje dolžnika Ljudevita J u n -g e r j a, prekajovalca in posestnika v Celju, je končano, ker se je dolžnik z upniki poravnal. Okrožno sodišče v Celju, oddelek L, dne 18. novembra 1924. Sa 19/24—22. 1717 Določitev vnovičnega poravnalnega naroka. Poravnalna zadeva Katarine Vindišev e, posestnice in gostilničarke v Dražencih pri Ptuju. Vnovični poravnalni narok se bo vršil dne 1 5. d e c e m b r a 1 9 2 4. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 83. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 2. decembra 1924. E 528/24—3. 1669 2—2 Dražbeni oklic. Dne 2 0. decembra 1 924. ob devetih se bo prodajal v Brežicah št. 47 na javni dražbi avtomobil »Peugeot* s 50 konjskimi silami. Cenilna vrednost: 25.000 Din. Na dražbo se bodo začeli pozivati interesenti šele pol ure po zgoraj navedeni uri; v tem si avtomobil lahko iogledajo. Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek II., dne 14. novembra 1924. E 1499/24. 1662 Dražbeni oklic. Dne 2 9. decembra 1 924. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stoproe, vi. št. 179. Cenilna vrednost: 2550 Din; najmanjši p on ud e k: 1700 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za- četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 7. novembra 1924. E 466/24. nog Dražbeni oklic. Dne 2 4. d e c e m b r a 1 9 2 4. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bohinjska Bela, vi. št. 246, zemljiška knjiga Želeče, vi. št. 130. Cenilna vrednost: 427.870 Din; vrednost prite-kline: 171.806 Din; najmanjši ponudek: 285.250 Din. Pravice, ki no bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, dne 24. novembra 1924. St. 27.267/ref. X. a. 1726 Objava o določitvi mnogokratnika za mesec oktober 1924. davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski. Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila v zmislu § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., Ur. 1. št. 365, za mesec oktober 192 4. mnogokratnik 7-43 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi. Mestni magistrat ljubljanski, dne 29. novembra 1924. Magistratni ravnatelj: dr. Zarnik s. r. Št. 6717/24. 1713 3—2 Razpis. Upravna občina v Šidu (Srem) je sklenila uvesti v kraju električno razsvetljavo. Zato pozivlje električna podjetja, naj ji podado ponudbe najkesneja do dne 1 • januarja 1 925. za zgradu jo električne centrale in izvedbo električne razsvetljave v Šidu. Vsa potrebna pojasnila in navodila kakor tudi načrti se dobivajo pri občini sami. Občinsko poglavarstvo v Šidu, dne 1. decembra 1924. Razne objave. Št. 373. 1712 3—2 Prodaja lesa. Državno upraviteljstvo mokriškega veleposestva bo prodajalo po .pismeni licitaciji dne 2 9. decembra 1 9 2 4. te-le količine lesa na panju: 1. ) v šumskem okolišu Peteršovcu 200 plm smrekovega lesa; 2. ) v šumskem okolišu Vukovinskem hribu 80 plm macesnovega lesa; 3. ) v šumskem okolišu Za kovačnico 100 plm smrekovega losa — skupaj 380 plm lesa. Pismene, kolkovane ponudbe naj se pošljejo državni upravi veleposestva v Mokricah, p. Jesenice ob Savi, Dolenjsko, do dne 29. decembra 1924. ob dvanajstih. Prodajni pogoji so na vpogled vsak dan med urad -nimi urami pri rečeni državni upravi. V Mokricah, dne 28.novembra 1924. Kmetska hranilnica in posojilnica v B a n j a 1 o k i, reg. zadr. z neom. zav., se je razdražila ter je prešla v likvidacijo. Likvidatorji so dosedanji člani načelništva. Upniki naj se zglase pri zadrugi. V B a n j i 1 o k i, dne 5. decembra 1024. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.