Po*tniBa plate« t gotovini. Leto LXVm.. št. 68 Ljubljana, sobota 23. marca 193$ Cena Din L- izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike, — fnaerati do 80 pettt Trst a Din 2.-. do 100 vrst 4 Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din S.-, veejl tnaerati peUt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPBAVN1STVO UUBUANA, Knafljeva ottca fttev. 5 Telefon: 3122, 3123, 8124, 3126 in 3124 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon' 5t. 28. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št 6; podružnica uprave: K oceno va ulica 2, telefon St. 190. — jesfmce. Ob kolodvoru 101 Račun prt postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Pred odločilnimi dogodki Danes so se v Parizu sestali zastopniki Francije, Anglije in Italije, da zavzamejo skupno stališče napram Nemčiji, jutri pa odpotuje angleški zunanji minister v Berlin Pariz, 23. marca. r. V vseh političnih in diplomatskih krogih &o overjeni, da se nahaja Evropa pred u sod no-od ločilnimi dogodki. Danes se sestane v Parizu konferenca zastopnikov Francije, Anglije in Italije, da se posvetujejo o enotnem nastopu treh velesil proti Nemčiji, jutri pa potujeta angleški zunanji minister Simon in razorožitveni delegat Anglije minister Eden v Ber-Mn, da stopita v stike z nemško vlado. Od izida teh dveh sestankov je v glavnem odvisen razvoj nadaljnjih dogodkov. Će bo Nemčija trmoglavo vztrajala pri svojem enotranskem stališču in odklanjala vsak sporazum z ostalimi državami, v pariških krogih ne dvomijo, da se bo znašla pred strnjeno fronto vsega sveta. Kajti kljub vsem razprtijam je vendarle v mednarodnem življenju že tako prodrl duh solidarnosti, da bi vsako ogrožanje miru naletelo na strnjen odpor vsega kulturnega sveta. Pariški sestanek Okrepitev enotne fronte velesil napram Nemčiji in priprave za odločilno konferenco v Comu Pariz, 23. marca. r. Danes bo v Parizu angleško-italijansko-franco9ka konferenca. Italijanski državni podtajnik Suvich je prispel ob 9.35 na lvonski kolodvor, lord Eden pa nekoliko kasneje 7. lelFJom iz Londona. Razgovori se bodo pričeli pri obedu, ki ga bo dal na čast gostom zunanji minister Laval. Na merodajnem mestu izjavljajo, da bo konferenca predvsem služila za to, da zagotovi tesno solidarnost Londona, Rima in Pariza, ker bi mogla le enotna fronta treh velesil napraviti vtis na Nemčijo. Giede namigavanja zunanjega ministra Simona v svojem govoru v spodnji zbornici, da bi se mogla Nemčija udeležiti konference v Comu, izjavljajo s francoske strani, da bi se moglo tako vabilo Nemčiji poslati le s pristankom Pariza in Rima. Vendar pa tako povabilo ne bi bilo zaželjeno niti Rimu, niti Parizu. Ako hoče Nemčija v resnici vzpostaviti mednarodni kontakt, obstoji za to edina logična možnost samo v njenem povratku v Ženevo. Pariz. 23. marca. r. Z največjo napetostjo pričakuje vsa političnn javnost izid današnjega sestanka Lavala, Edena in Suvicha v Parizu. Razgovori so se pričeli ob 11. dopoldne in se bodo s kratkim odmorom opoldne nadaljevali do 5. popoldne. Eden krene iz Pariza jutri z letalom v Amsterdam in se bo tam pridružil Simonu in z njim odpotoval v Berlin. Listi podertavajo pomen današnjega pariškega sestanka in pravijo, da gre predvsem za učvrstitev enotne fronte Francije. Anglije iu Italije napram Nemčiji. »Jour« opozarja na to, da želi Anglija nova pogajanja z Nemčijo ter njeno, sodelovanje pri razpravi pred Društvom narodov. Francija in Italija se temu proti-vita in želita, da se napravi Nemčiji proces v Ženevi. Pariški sestanek ima po mnenju lista namen najti med tema dvema stališčima srednjo pot. V ostalem pa ima današnji sestanek preti" vsem namen pripraviti bodoči sestanek Lavala, Simona in Mussoliniia, ki hi se imel vrniti po Simonovem povratku iz Berlina r rihodnji eetretk ali ^ v Severni Italiji, najbrže v Comu. Angleško pojasnilo London. 28. marca. r. Zunan;,e ministrstvo je izdalo uradno pojasnilo o govoru, ki ga je imel Simon v poslanski zbornici in ki so ga v inozemstvu tolmačili tako, kakor da Anglija ni več solidarna s Francijo in Italijo, mirveč želi separatna pogajanja z Nemčijo. Pojasnilo pravi, da je tako tolmačenje docela napačno. Simon je hotel samo izraziti željo, da se pritegne Nemčija k pogajanjem, toda šele takrat, ko se bodo o tem sporazumele Francija, Anglija in Italija. Nikakor pa ni bil namen Simona, spraviti Nemčijo že na prihodnji sestanek in tako pretvoriti ta sestanek v konferenco. Prav tako demantira zunanje ministrstvo vesti o tem, da bi vodil Simon v Berlinu kaka pogajanja z Nemčijo glede mornarice, ker smatra, da to ni samo zadeva Nemčije in Anglije, marveč vseh zainteresiranih držav. V Angliji molijo za uspeh Simona London. 23. marca. p. >Times< poroča, da so razni verski in cerkveni krogi pokrenili akcijo, naj Ki se jutri v vseh cerkvah vršile molitve za uspeh Simonovega potovanja v Berlin, ker smatrajo, da je mir v resni nevarnosti. Nemški odgov<*" Franciji Pariz, 23. marca. r. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo nemški poslanik v teku današnjega ali jutrišnjega dne napravil demaršo pri francoski vladi in izročil zunanjemu ministru Lavalu noto, s katero bo nemška vlada odgovorila na francosko protestno noto zaradi uvedbe splošne vojaške dolžnosti in kršitve versajske mirovne pogodbe. Nemčija oborožena do zob Senzaeijonalne ugotovitve francoskega vojnega ministra — Nemčija se sistematično in z največjo naglico pripravlja na vojno Pariz, 23. marca. r. V narodno ob- I zaloge. Zelo je zaposlena tudi kemična rambnem odboru poslanske zbornice je imel vojni minister Maurin govor, v katerem je podal zanimive podatke o moči in organizaciji nemške armade. Po njegovih informacijah bo izmed predvidenih 36 divizij imela nemška vojska 21 divizij pehote, 3 divizije konjenice in 1 lahko motorizirano divizijo. Ostalih 11 divizij bo kombiniranih in bodo prav tako motorizirane. Skupno bodo imele te divizije preko pol milijona vojakovi K temu pa je treba prišteti še 9 policijskih divizij, ki so docela vojaško organizirane. Minister Maurin je v svojem govoru nadalje ugotovil, da je 75 odstotkov nemške industrije zaposlene z izdelavo orožja in drugih vojaških potrebščin. Po večini delajo te tovarne noč in dan. Zlasti v tovarnah za topove, strojne puške, bombe in granate delajo neprestano, da bi čim prej pripravili ogromne industrija, zlasti ona za pridelavo sintetičnega bencina. Kazen tega zbira Nemčija ogromne količin« živeža ter na debelo izdeluje konzerve za vojaštvo. Naravnost ogromne količine konzerv uvažajo tudi iz Amerike in Portugalske. Nemške tvornice za letala izdelajo dnevno po 15 najmodernejših, popolnoma opremljenih letal, tako da bo Nemčija * treh mesecih imela na zalogi prekop /500 novih letal s potrebnimi rezervnimi deli. Nemška letala razvijajo neizmerno brzino in imajo ogromen akcijski radij. V svojih nadaljnjih izvajanjih, ki so zbudila ogromno pozornost v vsej javnosti, se je vojni minister Maurin ba-vil z vojaško predizobrazbo nemške mladine. Obligatno leto v tako zvanih delavskih ođđelk»h ni nič drnsies^, kakor leto kadrovske službe v vojski. Tu- di če bi sedaj Nemčija uvedla samo enoletno vojaško službo, bodo nemški rekruti dejansko služili dve leti. Končno je minister Maurin orisal nevarnost nenadnega napada s strani Nemčije. Francija bo mogla postaviti proti takemu napadu samo svojo aktivno vojsko, d očim bi Nemčija imela že takoj 700.000 mož. V zvezi s tem je podčrtal važnost vojaških zavezništev, ki jih je že in še namerava skleniti Francija. V prvi vrsti je omenil zavezništvo z Belgijo in Poljsko. Anglija je ▼ zadnjem času zelo zanemarila svojo vojsko, pač pa posvečala večjo pozornost letalstvu in vojni mornarici. Maurin pa je podčrtal važnost prijateljstva z Italijo, ki omogoča, da more Francija umakniti svoje čete z alpske meje in jih vreči proti vzhodu. Na vprašanje, ali obstoja franco-sko-sovjetska zveza, je minister izjavil, da na to vprašanje ne more dati formalnega odgovora. Toda dobri odnoša-ji Francije s Sovjetsko Rusijo bi vsekakor prisilili Nemčijo, da dobro zavaruje tudi svojo vzhodno mejo. Naglasil pa je, da se more Francija naslanjati v prvi vrsti le na svoje lastne sile, ker se evropski narodi tresejo pred Nemčijo, kakor živali v puščavi, kadar začu je j o rjovenje leva. Nemški vladi komandirajo generali Velika nesoglasja med Hitlerjevo stranko in generalštabom — Generali se vedno bolj vmešavajo v politiko in preprečujejo vsak sporazum Berlin, 23. marca. r. V tukajšnjih političnih krogih vlada precejšnja nervozno s t v prižakovanju sklepov konference velesil v Parizu in glede izida razgovorov, ki jih bo imel Hitler z angleškim zunanjim ministrom Simonom. Govori se, da vlada za kulisami veliko nesoglasje med vodilnimi člani Hitlerjeve stranke na eni in med vojaškimi krogi na drugi strani. V vodstvu stranke prevladuje vedno bolj vtis, da so generali pridobili Hitlerja docela na svojo stran in se zaradi tega boje, da se ne bi generali polastili vodstva strankine politike. V zunanje političnem pogledu že itak odloča samo generalni štab; z uvedbo splošne vojaške dolžnosti pa so generali dobili velik vpliv tudi na notranjo politiko in lahko bi se zgodilo, da bi se mladina v dobi vojaškega službovanja odtujila strankini disciplini. Generali so za odklonitev vseh predlogov in ponudb, ki bi jih stavil Simon odnosno velesile in vedno bolj poživljajo stari duh sovraštva proti Franciji, d očim se politični krogi strankinega vodstva zavedajo, kakšne posledice mo- rejo zaradi tega nastati in se satu) zavzemajo za zmernejšo politiko. Vse pa kaže, da prevladuje vpliv generalštaba. Zato politični krogi z naraščajočim vznemirjenjem pričakujejo nadaljnjega razvoja dogodkov. Struja, ki zagovarja najnovejši kurz nemške zunanje politike, je tudi že pridno na delu z raznimi intrigami, ki naj onemogočijo vsak sporazum. Tako se je sinoči razširila verzija, češ, da se Nemčija nikakor ne more vrniti v Društvo narodov, ker da grozi Francija, da bi v tem primeru izstopila z vsemi svojimi zavezniki iz Društva narodov. Tako bi na Nemčijo padla odgovornost za razbitje ženevske ustanove. Tega pa Nemčija noče in zato raje ne gre več nazaj v Ženevo. V ostalem pa v Berlinu še vedno zelo računajo na popustljivost Anglije m na njeno naklonjenost, ker smatrajo, da nikakor ne more biti v interesu Anglije, če bi se Francija preveč okrepila. Zato računajo, da bo Anglija znova izigrala Francijo in pustila, da bo Nemčija jeziček na evropski tehtnici, po kateri si velesile dele oblast. Herriot poziva k slogi Pariz, 23. marca. AA. Minister brez list niče in bivši ministrski predsednik Edou&rd Herriot je imel snoči v Limoursu govor. Konferenco je sklicala okrožna organizacija radikalno socialistične stranke za volimo okrožje Seine in Oise. Herriot je v «vojeni govoru med drugim izjavil: Francija mora pred vsem svetom jjlasuo in jasno odhiti očitke, češ. da se je oboro žila in da je njena obroženost protiranj Herriot je nato zagovarjal delo sedanj*1 francoske vlade. Vlada v tem resnem cn<\\ ne bo izgubila ravnovesja in hladnokrvno sti. Herriot r/ozdravlja sklep vlade, s kat<-rim je predložila sedanje dogodkr v Nem čiji Društvu narodov v odločitev. Navzlic \<-mu, so še vedno odprta vrata za celo vrsto mirnih rešitev. Nobene ovire ni, da ne bi sklenili paktov o vzajemni pomoči, ki m zdaj tako potrebni, kakor nikoli tega. Herriot je nato izjavil, da bi bila prva napaka in celo zločin. Če bi Francija ne bila spreje la nobenega varnostnega ukrepa zdaj. ko je postalo jasno, da razpolaga Nemčija -pol milijona efektivov. Francoska vojska pn je danes tako okrnjena, da komaj zadoš<.» potrebam državne obrambe. Na kram je Herriot apeliral na splošno narodno slogo. Tudi Simon za slogo London, 23. marca. AA. Zunanji min ster Simon je imel v Vildersonu govor, v katerem je med drugim dejal: Mi se ne moremo spuščati v vsakovrs; ne pustolovščine inozemstva. Prav tako pa se ne moremo mešati v posamezni svetovne spore, ker bi s tem ne pomagal miru. Veliki Britaniji je idaj potrebna sloga in hladnokrvnost. To Je pokaaaJa tudi razprava t parlamenta. Francoska politika v Alžiru Pariz, 23. marca. AA. Senat je posvetil več sej razmeram v Aiiiru. I>ane» so to razpravo zaključili s soglasnim sprejetjem dnevnega reda, s katerim je soglašala tudi vlada in ki poziva vlado, naj nadaljuje svojo dosedanjo politiko v Aiiiru in skuša Čimprej urediti tamošnje gospodarske stiske. Med razpravo o alžirskih razmerah je notranji minister Regnier poročal o s-ro jem inšpekcijskem potovanju po Alžiru. V svojem poročilu je izjavil, da Franoija lahko zaupa lojalnosti alžirskih domačinov. Tudi voditelji razrednega pokreta so izrekli popolno zvestobo francoski republiki. Vlada je v sporazumu z alžirsko banko sklenila podeliti domaćinom v Alžiru pomoč in kredite, da s tem olajša brezposelnost. Notranji minister je na koncu svojega govora poudaril, da bo vlada tudi v bodoče skrbela za spoštovanje francoske avtoritete v AHiru. Važno delo ZKL V Kazini se je pričel danes ob lepi udeležbi pod okrilje« Zveze kulturnih društev nacionalno-prosvetni tečaj Ljubljana, 23. marca. Vse države posvečajo državljanski vzgoji svojega prebivalstva veliko važnost. Pri nas se v tem pogledu stori mnogo premalo. Zveze kulturnih društev si je zato nadela hvaležno nalogo, da po svojih najbolj- še je zahvalil govornikom z zatrdilom, da bo ZKD skušala izpolniti naloge, ki se jih je zastavila. Predstavil je nato prvega predavatelja dr. Pestotnika, ki je najprej podal splošen obris kulturno političnih nalog, za tem pa je prešel na poli- ših. močeh izpolni to vrzel. Priredila je i tično dobo od Mahniča pa do žerjava zato nacionalno prosvetni tečaj, ki se ga udeležuje 90 mlajših javnih delavcev iz vseh delov banovine. Zlasti močno je zastopan delavski stan in kmetski sinovi, prav mnogo pa je tudi učiteljev in učiteljic. Vsebinsko si je ZKD zamislila tečaj tako, da tečajnike najprej seznani z nacionalno političnimi nalogami, drugi del naj bi obsegal socialno gospodarska in zdravstvena vprašanja, zadnji dan pa bo svobodna debata. Predavamo snov bodo tolmačili naši najvidnejši ln najpomembnejši javni delavci in strokovnjaki. Tečaj, ki se je pričel danes dopoldne v dvorani Kazine, bo trajal 3 dni. Tečaj je otvoril predsednik ZKD minister n. r. senator dr. Albert K r a m e r, ki je uvodoma pozdravil vse udeležence, posebej pa še zastopnike prosvetnih organizacij in uprav, načelnika prosvetnega oddelka banske uprave prof. Breznika, dalje zastopnike Narodne odbrane. Naprednega akademskega starešinstva, akademskega društva Jadran. Vodnikove družbe in predavatelje. V nadaljnjem je nato razložil pomen tečaja, ki ima nalogo, da poveže napredno in nacionalno delo v naši domovini. D očim se drugod sistematično dela na nacionalno prosvetnem polju, leži to delo pri nas na ramah posameznih organizacij. Tečajnike je zatem pozdravil načelnik prof. Breznik, ki je naglašal, da manjka našemu ljudstvu državljanske vzgoje. Za akademsko starešinsko zvezo je spregovoril njen tajnik prof. Pavlic, v imenu Vodnikove družbe pa bivši poslanec P u s t o s 1 e m S e k. ki je želel, da bi udeleženci tečaja postali tudi člani Vodnikove družbe, ki vrši prav* tako važno delo na kulturnem polju kakor ZKD. Dr. Matko Brnčič je obljubil vso pomoč Narodne odbrane. Predsednik ZKD dr. K r a m e r Popoldne se bo tečaj nadaljeval in bo najprej predaval minister Ivan M o h o r ič o aktuelnih gospodarskih problemih, nato državni tožilec Branko G o s 1 a r o kralju Aleksandru I. Uedinitelju, za njim pa bo dr. Pestotnik nadaljeval dopoldne pričeto predavanje. Zvečer bodo tečajniki po se tili gledališče. Jutri se tečaj prične ob 9. in se bo nadaljeval ob 16. Zvečer bo družabni sestanek v Zvezdi. Tečaj se bo končal v ponedeljek in bodo dopoldne zaključna predavanja, popoldne pa bo sledila svobodna debata. Belgija ohrani zlato valuto Bruselj, 33. marca. AA. Pooblaščen) krogi Izjavljajo, da ne more biti govora o razvrednotenju belgijskega denarja in o odstopu od zJate podlage. Napetost v Abesiniji popušča? Ženeva, 23. marca. AA. Ženevski diplomatski krogi tolmačijo italijansko noto Društvu narodov o dogodkih v Adasiji kot znamenje popuščanja napetosti v Abesiniji. Italijanska nota izjavlja, da vztraja italijanska vlada na dosedanji pogodbi z Abesinijo. Po tej pogodbi morata obe državi po morebitnem neuspehu neposrednih pogajanj priznati arbitražni postopek. Iz tega sklepajo ti krogi, da bodo italijansko-abesinsk i spor uredili na prijateljski način, Se preden bo Društvo narodov uteg nilo sklepati o nedavni vlogi abesineke vi ade. Vremenska naooved Dunajska opoldanska vremenska napoved za nedeljo: Spremenljiva oblačnost, padec temperature, vetrovno. Borzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Gorih, 23. marca. Beograd 7.02, Pariz London 14.75, Newyork 300.135, Bruselj 70.50, MIlan 26.50. Madrid 42425. Amsterdam 208.96, Berlin 134.06, Dunaj 66.80, Praga 12^1, Varšava 5845, Bukarešta 3.05. Italija in Jugoslavija Francoski zunanji minister o zbližanju med jadranskima sosedoma — Sporazum med Rimom in Beogradom je največje jamstvo miru Pariz, 23. marca. r. Zunanji mi aster Laval je imel v poslanski zbornici daljši govor, v katerem se je dotaknil rudi odnosajev med Italijo in Jugoslavijo ter izjavil med drugim: Afussolini namerava nadaljevati politiko zbližanja Italije in Jugoslavije. Brez tega zbližanja ne more biti nobenega trajnega spora/nma. To zbližan je bo v veliki meri olajšalo položaj v Ev- ropi in učvrstilo fronto onih, ki hočejo mir. Francija to politiko podpira, ker si hoče s tem obenem zavarovati svojo lastno varnost Francija bo v tem pogledu izvršila svojo dolžnost in se ne bo nikdar odrekla idealu miru. Francija ostane močna in sebi sami zvesta, zvesta pa tndl vsem tvojim za?euifltom m prijateljem. Stran 3. i6LOTBlflK1 HABODi, dne 23. 1AS5 Stev. 68 Predavalna turneja Slovenca po ČSR Ciklus kulturno političnih, turistično propagandnih in narodno gospodarskih predavanj dr. Egona Stareta Ljubljana, 28. marca. Ve i se danes zavedamo, da nam ni med svetovno vojno in po prevratu Škodilo nič bolj kakor dejstvo, da nas Slovencev svet sploh ni poz: i al, da ni ničesar vedel o naSi domovini in naši kulturi. Vodilni svetoval državniki niso imeli pojma ali pa so imeli *le prav meglene predstave, kje žive Slovenci, koliko jih je in kakšna je njih nacionalna in gospodarska prosve lijenost. Zato eo nas na mirovni konferenci obrezali na severu, zahodu in jugozahodu tako kruto krivično, da nas je ostala v Jugoslaviji jedva polovica. Te krivice pa smo bili zakrivili predvsem sami. ker se nismo znali pravočasno in dovolj glasno uveljaviti kot svojstven, samobiten slovenski narod. Brez nacionalne propagomde in ugđeda ni veljave. Zelo hvaležni moramo biti možem, ki vsaj dandanes opozarjajo druge narode na našo državo in posebej na Slovence. Lani je priredil profesor dr. Lq. Pivko po Češkoslovaški predavamo turnejo, ki je iete velike uspehe. Na tisoče Čehoslovakov je čuk) prvič o naših političnih in kulturnih borbah v preteklosti in o razmerah v svobodni jugoslovenski državi. A še več tisoč Čehoslovakov je čitalo poročila o dir. Pivko-vih predavanjih ter zjvedelo marsikaj novega, kar je le še bolj utrdilo aavest, da smo bili Slovenci in Jugoslovani vobče s čehoslovaki tesno zvezani že v minulosti m moramo ostati zvezani tudi v bodočnosti. Zelo koristna je bila Pivkova turneja in uspehi so vidni: v Pragi imajo zdaj kar dve razstavi: kn^iževno-novinaa'ško in ju-goskrv enako neosvobojensko, ki kažeta naše delo in našo nacionalno bolesti Neprestano se vrše v Pragi predavanja o našem kulturnem in gospodarskem življenju, gledališča vprizarjajo nase drame, koncertna podjetja Izvajajo nase glasbene novosti in sploh se kaže po vsej češkoslovaški republiki resnično živo zanimanje za Jugoslavijo m posebej za Slovence. Samo naraven odmev je bila torej po vsaj naši draivski banovini prirejena proslava Soletnice predsednika Masaxyika, ki so s prisrčnostjo udeleževali vsi sloji slovenskega naroda. Lahko trdimo, da ni med našim narodom in ljudstvom doživel še noben državnik tako en odurnega izraza hvaležnosti in spoštovanja kakor Masarvk. vs^jjaM»Li jamna zvočni km© ideal DANES OB 4^ 7. in 9%, JUTRI OB 3., 5., 7. in 9y4 URI ZVEČER VESELA OPERETA HIŠICA V GRINZINGU Smeh, zabava, petje in veselje SVETISLAV PETROVIČ GRETE THE1MER Godba: STRAUSS-LANNER Letošnji velesejem v Leipzigu V primeri z lanskim je pokazal velik napredek — Nemčija stremi za poglobitvijo gospodarskih stikov z Balkanom Toda ('ohoslovaki si tele le več, še globljega spoznanja Slovencev — Jugosdo-venov. Centrala Čeakoslovaakih jugoalovenskih lig v Pragi je povabila za letos gosp. dr. Egona Stareta, predsednika Isvrsne-ga odbora jugoslovensko-če&oslovaikih lig dravske banovine in' predsednika ljubljanske lige naj priredi ciklus kulturno-poli Učnih, turistično-propagandnib in narodnogospodarskih predavanj. Dr. Stare se je povabilu odzval ter odpotuje jutri na svojo častno, a brez dvoma tudi zelo naporno predavamo turnejo. Predaval bo kot bivši praški akademik v Češkem jeziku, in sicer 26. t. m, prvič v Pribranu, naslednjega dne v Pragi, nato v Planji, Čeških Budjčjovicah, v Taboru, Benešovu, Kraljevem Hradcu, Pardubicah, Brnu in 6. aprila končno v Bratislavu Dejstvo j«, da se usmerja promet ce-škoskrvaskih turistov zlasti na nase morje. Da se poveča zanimanje Čehoslovakov tudi ta naše kraje, gora, jezera, letovišča in mesta, a\ je dal dr. Stare na lastne stroške napraviti okoli 150 novih diapozitivov z najlepšimi pogledi na našo ožjo domovino ter si je nabavil več najvažnejših enakih slik naših prometnih in propagandnih društev z* tujski promet. Predavanja v terj smeri gotovo ne ostanejo brez uspeha. Prav tako važna pa bodo dr. Staretova predavanja narodno gospodarske propagande, s katerimi bo izkušal zbuditi med brati Čehoslovaki zanimanje za jugoslovansko trgovino, obrt in industrijo ter poglobiti gospodarske stike med obema zveznima drŽavama z iniciativnimi pobudami in predlogi. Nobena stvar ni važnejša za življenje kakor narodno-goapodarsko sodelovanje, in nadejamo se, da bodo tozadevna dr. Staretova predavanja žela zanimanje češkoslovaških merodajnih gospodarstvenikov zlasti po velikih mestih. Vsa turneja se bo vršila pod vodstvom praške centrale lig in pod okriljem krajevnih č. j. lig, deloma samostojno, deloma pa v zvezi z vsemi gospodarskimi in kulturnimi društvi dotičnih mest. Agilna ljubljanska j. č. liga dela korist naroda in države s tako močno propagando, in gotovo je, da ostane dr. Staretova turneja zabeležena kot posebno zaslužen čin v zgodovini jugoslovenskega in Češkoslovaškega bratstva. Na zdarl Ljubifarm, 23. marca. Hitlerjeva Nemčija se dobro zaveda, da brez večjih uspehov na gospodarskem polju nc bo mogla dolgo hoditi po svoji splozdci in strmi politični poti. Zato napenja vse sil« baš tam, kjer je najbolj občutljiva, kjer se bo odločila usoda hit-lerjevskega režima — v narodnem gospodarstvu. In v tat okvir spada tudi njeno prizadevanje, da dobi lipski velesejem čim večji pomen, čim širši krog razstavljal cev in kupcev. Le tako lahko razumemo, zakaj je posvetila Hitlerjeva vlada vso pozornost bas lipskerou velesejmu, do-čim so se morale sorodne prireditve po drugih nemških mestih, tudi ona v Berlinu, umakniti daleč v ozadje. Leipzig naj dobi svoj prvotni pomen kot trgovsko središče Evrope, preko njega naj bi zopet vodile vse žile mednarodnih trgovskih stikov. Seveda je v današnjih časih težko popravljati to. kar je zagrešil v nasprotno smer predoči razvoj m kar so prinesli silni pretresljaji na vseh poljih človekovega udejstvovanja, posebno na gospodarskem. Prizadevanja Hitlerjeve Nemčije, da zavzame Hpaki velesejem v evropski trgovini Čkn odličnejše mesto, niso ostala brez uspeha, dasi je morda pot dc končnega cilja še dolga. 2e lani, še mnogo bolj pa letos, se je poznalo, da je nastopil lipski velesejem pot navzgor. Lani napredek še ni bil tako očividen, kakor letos, ko je število razstavi j alcev in posetnikov silno poskočilo. Točna kontrola se seveda odteguje slučajnemu modemskemu opazovalcu, ne more pa prezreti vrvenja po razstavnih palačah, ki je bflo letos tudi v pogledu povpraševanja in sklepanja kupčij mnogo večje, kakor lani. Posebno so bili Nemci veseli, da je privabil pomladni velesejem v Leipzigu toliko interesentov iz tujih držav. Ve 1'.ko važnost polagajo v Nemčiji na poglobitev gospodarskih stikov z Jugoslavijo in z Balkanom vobče. Zato ni čuda, da so btfi tako veseli vesti, da je bil letos poset tipskega velesejma iz balkanskih držav, v prvi vrsti rz Jugoslavije, naravnost rekorden. V Leipzig je treba hoditi VOC let zapored, če hoče človek dobiti vsaj približno jasno sliko o ogromnem obsegu pestrosti in bogastvu na velesejmu razstavljenih izdelkov. Tu šele prav vidiš moč nemSke industrije in njeno strerrdjenje po zboljšanju kakovosti izdelkov, od katere je v veliki, če ne največji meri odvisen nemški izvoz. Politična izoliranost Nemčije po vojni ni mogla ostati brez posledic za njeno zunanjo trgovino. Te posledic« so bile tako težke, da stoji Nemčija zdaj pred usodnim vprašanjem, ari bo mogla z vedno večjo aktivnostjo in pritiskom na političnem poli" u%i~Ar verige, ki duše njeno sonar* t < trgovino tako, o* je zašla država v položaj, iz katerega trenutno ne vidi izhoda. Na eni strani popolna abstinenca Amerike, na drugi vedno hujša konkurenca angleškega in v zadnjem času že tudi češkoslovaškega blaga, na tretji pa ne posebno razveseljive prespektive glede na mogočen razvoj ruske industrije, vse to sili Nemčijo k izrednim gospodarskim naporom. Letošnji spomladanski velesejem v Leipzigu je pokazal v jasni luči, da pojde Nemčija v teh naporih do skrajnosti, da ji ne bo nobena žrtev pretežka, samo da reši svojo industrijo iz obupnega položaja in s tem potisne število brezposelnih vsaj na znosno višino. Kot glavni regulator ponudbe in povpraševanja je bil lipski velesejem zelo značilen rudi za presojanje sedanjega gospodarskega položaja v Nemčiji, debloma pa tudi v drugih evropskih državah- Če ne gre njegov napredek izključno na račun izjemnih ukrepov, obširne propagande m raznih olajšav, ki jih nudi hit-lerjevski režim Hpskemu velesejmu, bi lahko rekli, da se kažejo konture zboljšanja gospodarskega položaja v Evropi. Optimizem bi bil še preuranjen, saj bo treba premagati še mnoge težke ovire, če jih bo sploh mogoče premagati. Razveseljivo je pa že to, da se kaže resna volja pomagati paraliziranemu gospodarskemu organizmu znova na noge. In ta resna volja se je v obilni meri pokazala baš na velesejmu v Leipzigu. 7. Z. „Mladost" na Mirni Z največjim veseljem in zadovoljstvom moremo pozdraviti idejo marljivega vi-škega gledališkega odra, ki se je odločil, da seznani z dramsko umetnostjo tudi na-<Še podeželje. Živo so nam še v spominu gostovanja Vičanov pred leti v Borovnici. Kranju, na Vrhniki, Logatcu in drugod. Povsod je občinstvo z navdušenjem sprejelo vrle igralce, ki so v resnici prednaša-li svoje vloge odlično in dovršeno. S tem so pokazali, da ne gojijo dramsko umetnost zgolj iz gmotnih ozirov. marveč, da na odru nudijo občinstvu tudi lep esteti-čen užitek. Kjerkoli so gostovali viScl sokolski diletanti, povsod so pustili tudi moralen uspeh, v krajih, kjer se dramsk" umetnost še ni gojila, tam so zavedni s. kolski delavci kmalu ustanovili svoj dramski odsek, ter pričeli z gledaliScimi predstavami. Da so taka gostovanja na naši deželi velikega vzgojnega pomena, je menda odveč povdarjati. Tako se je viški sokolski oder z vese-;m odzval vabilu m i renskega Sokola, ter bo v nedeljo 34. t. m. ob 16. gostoval z Halbejevo učinkovito dramo »Mladost«, v režiji br. R. Marinčiča. Predstava je že p« Viču dvakrat dosegla popoln uspeh, saj sodčki jejo najboljše moči viSkega odra sestra Binca Thalerjev*, bratje Dacar, Velušček, WWcopart pa tudi ostale manjše visoge to dobro zasedene. Drame je, kakor smo le omenili, zelo učinkovita. In prepričani smo, da bodo tudi Mirenčsoi prišli popolnoma ne svoj račun. Želimo vrlim vMckn igralcem pri gostovanju t Mirni obilo uspehov, občinstvo z Mirne in okolice pe naj v nedeljo napolni sokolsko dvorano do zadnjega kotička in teko iskaže priznanje požrtvoveolemu ki nesebičnemu sokoiskemu delu. Zdravo! I Berta Trillerjeva | Ljubljana, 23. marca. Dtoe 21. marca je nenadoma premi uia od kapi zadeta plemenita žena, vdova dr a. Karla TriHerja, znanega advokata in politika. V zadnjem času se je popolnoma odtegnila svetu ter je preživljala svoja tužna vdovska leta skromno v vili Nunska ulica 21. Včasih pa je delovala v ženskih orgaprracijan zlasti kulturno m humanitarno. , Bila je prva predsednica Splošnega ienakega društva. V svoj! skromnosti pa se je ie na drugem občnem zboru odpovedala tej časti in je poslej delovala kot odboruica. Tudi Ciril Metodova družba ji je bila pri srcu in se je v njej rada udejstvovala. Pokojna gospa Berta Je bHa pred vsem dobro žena, zlatega srca. Noben revež ni odhajal izpred njenih vrat praznih rok. Koliko jih je nasitila, koliko dijakov tekom let oblekla in jim pomagala, da so mogli dovršiti svoje študije. Nad vse je ljubila naravo: planine, cvetlice, živali, vse jI je bilo nepopisno drago. Bridko je žalovala po Sv. Joštu in Šmarni gori, ko Ju ni mogla več posečati v družbi svojih najboljših prijateljic ge. Jelke Bretlove in Paulinove. Poslej se je zatekala k ročnemu delu. Vse življenje pa je rada in mnogo Čitala, imela je izredno mnogo razumevanja in razvit okus za dobro knjigo ter je zasledovala do zadnjega najnovejše pojave na slovstvenem polju. Pred kratkim je imela v najbližjem sorodstvu smrten primer. Vedno si je želela, da bi umrla mlada, kajati starost brez otrok je brez veselja, brez mikavnosti, je dejala večkrat. Četrt ure pred svojo smrtjo je dejala svoji nečakinji: V soboto se peljeva na grob Tvoje mame in vse prav lepo urediva! Pa popeljejo njo samo tja, kamor si je že dolgo želela. Dobrotnico siromakov ohranimo v najlepšem spominu! Film Z. K. D. Danes ob *43. popoldne, jutri ob 11. uri dopoldne Magda Schneider v veseli opereti SREČNO POT Smeh — petje — zabava — veselje Novi ljubljanski domačini Ljubljana, 23. marca. Po tozadevnih določilih starega domovinskega zakona z dne 5. XEL 1896, kateri zakon je imel za mesto Ljubljano obvezno moč do dne 21. sektembra 1934, so bili v seji mestnega sveta ljubljanskega dne 12. t. m. na podlagi desetletnega nepretrganega, in prostovoljnega bivanja v Ljubljani sprejeti v članstvo mesta Ljubljane: Bajželj Jernej, kontrolor >Hranimice drav. banovine v Ljubljani«; Bregar Franc, posestnik in delovodja na žagi; Brinskele Ivan. čevljarski mojster; Cestnik Alojzij, zasebni sluga; Carman Franc, hišnik in kurjač Mestne hranilnice ljubljanske ter posestnik; t Drafiček Teodor, admin, major v pok.; Erman Franc, tovarniški delavec; dr. Fon Josip, mestni zdravnik — fizik, praktikant; Godler Amalija, bolniška strežnica; Hočevar Ivana Luiza Elizabeta Pavla roj. Jacob, zasebnica; Jesih Marija, delavka; Kanonik Frančiška, bolniška strežnica; Kaštelec Ana, kuharica; Klobasa Marija, služkinja; Kopač Marija, služi tel jica dnevničarka kr. barjake rrpra-ve; t Krašovec Marija roj. Lazar, zasebnica; Lozar Marija, gospodinja, zasebnica; Mikec Ivan, delavec mestne elektrarne ljubljanske in posestnik; Mohar Terezija, postrežnica; Nečamer Martin, delavec pivovarne Union v Ljubljani; Oister Edvard Frančišek, elektromonter dr±- žel.; Pipan Anton, stolni cerkvenik v Ljubljani In hišni posestnik v S toži c ah; Pirš Joaipina, likarica; Podbevsek Marija, gospodinja; Podleanik Matilda, delavka; Poljane Franc, trgovski potnik; Pongračič Simon, dela-vec mestnega cestnega nadzorstva; Rau-nacher Raoul Evgen Anton, kapetan L ki. v pok.; Rijavec Leopold, krojaški mojster; Rotii Ana roj. Tavčar, trgovka in hišna posestnica; Sinkovič Terezija, bolniška strežnica; Slatinšek Frančiška, kuharica; Smodej Alojzija, perica drž. splošne bolnice v Ljubljani; Stanonik Marija zasebnica; Stare Joaipina, služkinja; Sušnik Marjeta, kuharica; Svetina Frančiška, kuharica; Stembal Marija, zasebna bolniška strežnica in hišna solastnica; Trošt Mihaela, zasebnica; Zgaga Anton, zasebni sluga; Zupančič Marija, služkinja. Ker pa niso zadostili vsem predpisom zgoraj navedenega domovinskega zakona, je bil sprejem v ljubljansko občinsko članstvo odklonjen 12 prosilcem. Po predpisih novega zakona o mestnih občinah, kateri zakon je dobil za mesto Ljubljano obvezno moč dne 22. septembra 1934, so bili na podlagi petletnega stalnega, t. j. nepretrganega bivanja v Ljubljani, in ker so dokazali, da uživajo Častne pravice, niso v sodni preiskavi ali obtožbi za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic, ter da morejo vzdrževati sebe in svojce, za katere so po zakonu dolžni skrbeti, sprejeti v Članstvo mesta Ljubljane: Dr. Birsa Josip Franc Peter, šef agencije »Avale« v Ljubljani in posestnik t Zg. dlaki; Blažič Anton, delavec tobačne tovarne in posestnik; Frlec Franc, krojaški pomočnik: Mesec Franc, kurjač mestne elektrarne ljubljanske; Požar Terezija roj. Zidanic, postrežnica; Vrbinc Anton, krojaški mojster in soposestnik; Žemljic Josip, zasebni uradnik in hišni posestnik. Regulacijski načrt moderne Ljubljane Na prošnjo mestne občine je napravil mojster Plečnik osnutek regulacije mesta LJubljana, 23. marca. ni imela do potresa nobenega regulacijskega načrta in se je razvijala popolnoma naravno po takratnih potrebah, šele po potresu L 1S97 je dobila Ljubljana regulačni nacrt Obseg tedanje LJubljane je bil dc:< cen na zapa in s progo Rakek — Zidani most. na jugu se je rastezala do Malega grabna in dolenjskega kolodvora, na vzhodu do proge dolenjske železnice in severno ob Tvrševi cesti s presledkom do artiljerijske vojašnice ter vso Spodnjo SiSko. Ta regulačnl načrt, ki ga je izdelal ar h. Čamilo Sitte, je v bistvu se danes v veljavi. Pozneje pa se je pokazala potreba, da ee k tej regulaciji priklene! še severni del mesta, to je severno od glavnega kolodvora. Mestna občina je po rasnih izvršenih neodobrenih načrtih naprosila prof. Plečnika aa osnutek regulacije mesta. Splošni regnlačni načrt sedanje Ljubljane z delom Slake m Viča je bil sprejet od občinske uprave 1. 1929 In potrjen od banske uprave L 1980. Vsebuje ozemlje, ki ga objema novo projektirana velika krožna cesta, ki ima začetek pri Zeleni jami, gre severno svetokriškega, bežigrajskega in šišenskega okraja, dalje v Zgornjo Šiško, teče ob vznožju Rožnika in šišenskega vrha po Večni poti proti viski cerkvi, obide naselbino v Mestnem logu ob Gradascici in teče dalje po Trnovem ln Krakovem preko Ljubljanice in ob Gruberjevem kanalu, kjer se spet strne s pričetkom v Ze.enl jami. šele ta načrt Ljubljane daje mestu premišljeno obliko % vsemi urbanističnimi zahtevami. V načrtu je upoštevano že obstoječe stanje, vendar so razni deli mesta posrečeno preurejeni. Tako Ambrožev trg, okolica sv. Petra in Tabora, naprava Ma-sarvkove ceste in spojitev z Bleiweteovo cesto, razširjenje Tvrševe ceste t napravo pod- ali nadvoza. Projektiranje univerze v tivolskem parku ln na Kozlerjovem jm-sestvu. naprava botaničnega vrta, ki so naj razteza čoz ves Rožnik, ki naj oatan< nezazidan ln tvori narodni park. PreurePravnikc, kateremu je bil dolga leta podpredsednik. Bil je poleg pokojnega dr. Majarona jezikovni urednik >Pravnika< in je zlasti skrbel za Čistočo jezika. Udeistvo-val se je tudi mnogo v pravni literaturi in sodeloval pri Regallvjevem občem državljanskem zakoniku. Polnih 30 let je bil v odboru društva »Pravnik<, a od leta 1929 dalje je bil tudi pravni tajnik Ljubljanske borze. Za njim žaluje več otrok, med katerimi je en sin znani zdravnik v Kranra Pogreb bo jutri ob 14. iz hiše žalosti Trdinova ulica 2 na pokopališče k Sv. Križu. Odličnemu pokojniku blag spomin, preostalim naše sožalje! Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota. 23. marca: zaprto. Nedelja, 24. marca: ob 15. uri popoJdne Sluga dveh gospodov. Mladinska predstava po znižanih cenah od 20 Din na-vzdoL Izven. Ponedeljek, 25. marca: zaprto. ★ Proslava 25 letnice g. Milana 8krbin-ška preložena Zaradi nenadne obolelosti g. Gregorina, ki igra eno izmed glavnih vlog v Shakespearejevem >Beneškem trgov-cuc, se je morala predstava vnovič preložiti. Drama ostane ta večer zaprta. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobote, 23. marca: Francesca da Rim ini. Red B. Nedelja, 24. marca: Zdaj vam eno zaigram. Izven. Znižane cene od 30 Din na- Ponedeljek. 25. marca: ob 19. uri: Proslava Materinskega dne. Prireditev Krščanskega ženskega društva. Izven. Torek, 26. marca: Zdaj vam eno znierram. Red C. Sreda, 27. marca: Mignon. Red Sreda. KOLEDAR. Danes: Sobota 23. marca katoličani: Viktorin, Slavo. Jutri: Nedelja, 24. marca katoličani: Gabrijel. Pojutrišnjem: Ponedeljek, 25. marca katoličani Oznanjenje M. D. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matlca: čeljuekinci. Kino Ideal: Hišica v Grinziagu. Kino Dvor: 20.000 let Sing-Sing. ZKD: »Srečno pot« ob 14.30 v kinu Matici. Kino SiSka: Enkrat v življenju. Prirodoslovno druStvo, predavanje dr. O. Reye o temperaturnih izpremembah v dravski banovini, ob IS. v dvorani mineraloškega Instituta na univerzi. Filozofsko društvo, predavanje dr. Fr-Vebra o »Svobodi ln mijnoatU ob 18. v sobi Stev. 77 na univerzi. Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj, občni »bor ob 19.30, po-estilna Birk, Borštnikov trg 3. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Celjnsklncl. Kino Ideal: Hišica v Orlnzingu. Kino Dvor: 20.000 let Slng-Sing. ZKD: »-Srečno pot« ob 11. dopoldne ▼ Matici. K>no siftka: Enkrat v življenju Roška Matica, občni abor o*> M. v ho-tein Tivoli. Pravoslavna dobrodelna pHreotttev ob 17. v hotelu TivoB. Šentjakobsko gledališče: »Vzroki ro učinki« ob 30.1 G v Mestnem docon. P H morje; BSK državna liglna tekma ob 16. na Igrišču Primorja. PredtelrjrHi Primorje D : Oitanp ob 14*30. PRIREDITVE NA PRAZNIK. Kino Matica: Celjaskincl. Kino Ideal: Hišica v Gči na 13. februarja lani je vodja »<:eljuskinove« ekspedicije prof. Smit poslal v Moskvo brezžični znak SOS na pomoč. Kmalu nato se je »Ccljuskin« potopil. °1 članov posadke, 10 žensk in 2 otroka so se rešili na ledeno goro, na kateri so si napravili s stvarmi, ki so jih rešili iz potopljene ladje, taborišče, ter čakali ves čas na rešitev. Ravno dva meseca so preživeli brodolomci na ledeni plošči. »Celju-skin« je odplul 16. julija 1933 iz Arhangcl-ska. Njegova naloga je bila preiskati severno morsko pot proti Tihemu oceanu. V novembru 1933 je ladja zašla v tajfun. ogorčenem boju z razdivjanimi elementi se jim je posrečilo rešiti na varno vse ljudi, otroke, ženske, pa tudi polarne pse m sani, ki so ostali na ledeni gori. Rešitev zadnjih pet brodolomcev »CeljuskLna« je prišla, ko je bila stiska že na višku. Ledena gora, na kateri so taborili, je pričela že razpadati in bila je nevarnost, da se taborišče vsak trenutek pogrezne v mrzle valove. Kljub temu pa junaški brodolomci niso obupali, temveč «o hladnokrvno pričakovali, da bodo tudi o-nri rešeni. Bili pa so pripravljeni rudi na najhujše. Že v nekaj dneh po 13. aprilu 1934 nedvomno ni bilo več ne duha ne sluha o ledeni gori. ■ ci jo jc vrgel na zaledenelo morje v Be-ringovem prelivu. Dne 14. februarja 1934 pa so ledene mase stisnile ladjo in stric njen trup. Pri reševanju posadke na ledeno goro je prišel le en član posadke ob življenj«. Dne 27. februarja se je ledena gora odtrgala, zajel jo je topli tok morja ter jo prelomil čez pol. Znova so se oglasili SOS klici — na pomoč. Poslali so r^bupancem na pomoč 25 letal in ledolo-milcev. toda nesreča je hotela, da so sc skoraj vse ladje poškodovale na poti. En ledolomilec so morali takoj izločiti iz reševalne akcije, eno letalo pa je treščilo na led in se razbilo. Končno sta se 5. marca opogumila letalca Ljapidevski in Petrov. Ljapidevski je s svojim letalom ANTT 4 v zaporednih poletih prepeljal z ledene gore več brodolomilcev, ostale pa založil s hrano in z novimi akumulatorji za malo oddajno postajo na plavajočem ledeniku. Prof. Šmitu. vodji ekspedicije, je uspelo rešiti tudi vse navtione instrumente in so tako brodolomci lahko ugotovili točen položaj svoje ledene ladje in ga brezžično sporočali reševalcem. Ljapidevski se je po prvem poletu hotel vrniti v »Celjuskin-sem«, med vožnjo pa ga je doletela nezgoda. Slednjič so ga izsledili in rešili.. Obupanim brodolomcem. prezivljajo-čim strahovite dneve na ledeni gori, so odhiteli na pomoč zopet drugi letalci: Mol okov, Kam in ki ki Vodopijanov. Po na katero se je 13. februarja istega leta rešilo 91 članov posadke »Čeljuskina« ter 10 njihovih žen in dva otroka, ki so po tako silnem naporu in brezprimernem junaštvu ruskih letalcev Ljapidevskega, Mo-lokova, Kaminina, Slepnjeva in L:sakova vsi stopili zopet na trdna tla. I>n te grozne prizore smrti zapisanih, a v zadnjem hipu tako čudežno rešenih brodolomcev bomo videli te dni na filmskem platnu v Elitnem kinu Matica, kjer nam pokažejo znameniti film »Celjuskinci«. O tem filmu bi bilo odveč izgubljati vsako besedo, saj govori sam zase dovolj glasno. Prošnja mestni Ljubljana. 22. marca. Preurejajo se razne ulice in ceste, med njimi se bo tudi uredila Karlovška cesta, ki je preureditve res potrebna. Tudi Ižanska cesta spada pod mestno občino Ljubljana in tudri ta je potrebna preureditve 2e v začetku, ko se zavije s Karlovškesra mostu, je prvo, da se odstrani visoko drevje, ker ovira preg-led zaradi prometa. Odstranila naj bi se tudi živa meja, name-stu nje pa naj bi se napravila primerna ograja. S tem bi 6e pridobilo na prostoru in bi bila cesta na tem kraju prerij Sfj-. 6a. Ta živa meja je že v takem stanju, da ne deta e—tttti drugega kot same ovire. Napravil naj bi se skromen hodnik s robnikom, ki bi močno olaj&al pešhojo. Gesta je M to primerna, ker je Jarek ob desni strani sasut do mestnega kopališč* ta do tu bi se brez vsake ovire napravil hodnik. S tem bi bila odstranjena marsikatera nevolja. N. pr. ob neurja bi se blato ne stekalo h kraju ceste, kjer je za peihojo, vozovi bi tudi ali po svojem tiru, dočim sedaj vozrijo kjerkoli. Cesta pa naj bi se posipala z bolj trdim gramozom kot sedaj, saj je zelo veliko voznega prometa na njej i tako, da sedaj to malo eaaa dr* i, ' napravi is tega gramoza preveč blata. Se en nedostatek je. Kako je mogoče, de so vel posestniki postavili svoje ograje bolj notri, d očim je le ena pomaknjena bolj na cesto? Kdo tu prav ravna? Za to stvar naj bi se —Im občina malo zanimala. Ne gre tu se težke tisočake, samo malo dobre volje merodajnih gospodov je treba, pa bo slo. Davkoplačevalci smo enaki kakor v centru mesta, zakaj se ne bi tod* tu napravilo, kar je potrebno? I. K. Stoletnica slovenske tvrdke Tvrdka Fr. Rs« Souvan je najstarejša slovenska manufakturna trgovina v Ljubljani Ljubljana* 23. marca. Pred sto leti so bili v Ljubljani lepi in srečni časi, da je bilo gospodarstvo v najnujnejšem razcvetu in se je porodilo zlasti mnogo obrti in trgovin, ki nekatere se danes obstoje, vendar pa edino o firmi Franc Ks. Souvan lahko s polno upravičenostjo trdimo, da je bila od prvih počet-kov vseh sto let popolnoma slovenska, saj je bil njen ustanovitelj Fr. Ks, Souvan svak .očeta slovenskega naroda« dr. Janeza Bleivveisa in vedno zaveden Slovenec, ki je z vsem svojim vplivom in premoženjem podpiral slovensko stvar. Ko se je vse slovensko gibanje osredotočilo v Čitalnici, je ustanovitelj današnje jubilant-ke kupil nasproti nemške krtine v Selen-burgovi ulici niso, da je Čitalnica dobila prostoren in svojega pomena dostojen dom. Souvanova hisa v šelenburgovi ulici je bila več desetletij pravi Narodni dom in še danes jo stari Ljubljančani imenujejo »staro čitalnico«. Ko je ljubljanski Sokol obhajal svojo 25-letnico, je Souvan dal za si a vn ost na razpolago tudi dvorišče in prostorni vrt, ki je danes spet aktualen zaradi zidanja nove banovinske palače in podaljška šubičeve ulice do Se-lenburgove ulice in Zvezde. tem zglednim svojim delom spet dokazal pravo patricijsko spoštovanje m tudi čut za dolžnosti do stare Ljubljane, da mu želimo kar največ poanemalcev. Jubilantka je v dolgem stoletju vzgojila tudi dolgo vrsto odličnih sotrudnikov in narodnih trgovcev, ki so se po zgledu svojih gospodarjev udejstvovali tudi na drugih poljih javnega življenja. Omenjamo predvsem očeta slovenskega planinstva Franca Kadilnika, ki je bil več desetletij blagajnik trgovine, in pa Sokola Ferda Kersnika, dolgoletnega glavnega knjigovodjo hiše, poleg njih pa Urbana Zupanca, očeta naše odlične slikarice Anice in filozofinje univ. doc. dr. Alme, ki je postal solastnik firme A. E. Skaberne, Friderika Sossa, ustanovitelja sedanje tvrdke Karla Sossa, Antona Dečmana. ki je lastnik firme Vidic & Comp., Ivana Volka, solastnika tvrdke Andrej šarabon, Karla Juvan-čiča, Ivana Korenčana, Ignaca Kesslerja, Ivana 2eleznikarja, Fran j a Ostreliča, ge. Jožefe Podkrajšek por. Pretnar, torej samih uglednih ljubljanskih trgovcev, a hiši tudi na deželi delata čast Leopold Fllrsa-ger v Radovljici in Franc Goli v Idriji in še mnogi drugi. Svoje sotrudnike je firma smatrala vedno za člane hiše in dokazala obiščite jubilejno razstavo m aru* tc* — Specijalne novosti leta 1935 — SC9 Franc Ks. Souvan je bil rojen meseca decembra 1799 v Lcčni pri Novem mestu kot sin malega grasčaka. Posvetil se je trgovini in vstopil v staro tvrdko Janeza Deschmanna pri sedanjem tromostovju. Ko je bil star 30 let je bil že tih. družabnik Deschmannov in solastnik, po njegovi smrti je pa prevzel trgovino z vsemi zalogami ter 26. marca 1835 odprl trgovino s suknom in krojnim blagom pod svojim imenom, ki ga ta najstarejša slovenska rnanufakturna trgovina še sedaj nosi z največjo častjo. 2e 3. februarja 1836 se je pa ustanovitelj današnje slavljenke poročil z Marijo Jozefo. hčerko trgovca Valentina Pleiweissa v Kranju in sestro voditelja Slovencev dr. Janeza Bleivveisa. Njuna dva sinova Franc Ks. in Ferdinand sta Že v petdesetih letih stopila v očeto- Uetanovitelj tvrdke Fr. Ks. Soovan vo trgovino, ki se je med tem razvila v veletrgovino in jo je oče L 1866. izročil njima tudi v last, vendar je pa v miru živel še skoraj 20 let. Brata Franc Ksaver in Ferdinand sta 1. 1866. prevzela tudi trgovino svojega strica Konrada Pleiweissa v Kranju kot podružnico, ki je s prizenrt-vijo dobila Saj^vičevo ime in je hiša postala zibelka sokolstva in naprednega življa v Kranju ter na Gorenjskem sploh, e v Ljubljani sta brata prevzela L 1868. de manufakturno trgovino drugega strica Jožeta Pleiweissa. Ugledna narodna veletrgovina je zaslovela po vsej Sloveniji m tudi v Primorju ter Dalmaciji, kjer zaradi svoje solidnosti še danes uživa največji sloves. Tretja generacija prične pri tvrdki delovati 1. 1902, ko sta v njo stopila kot družabnika France v sin Franc Ks, in Ferdinandov sin Leon, ki po smrti svojega očeta in strica ter bratranca vodi častitljivo trgovsko hišo še danes s pomočjo in v družbi ter solastništvu s svojim sinom Leonom mU ki se z njim uveljavlja že četrta generacija pri delu za ugled in napredek slovenske trgovine po načelih v sto letih preizkušene poštenosti in solidnosti Ni naš namen poudarjanje zaslug posameznih lastnikov za proč vit našega narodnega gospodarstva pač pa moramo imenovati g. Leona Souvan a st. kot posebnega prijatelja umetnosti tn redkega poznavalca stare umetnostne obrti, za zgled ga pa postavljamo vsem lastnikom starih hi§, saj je on svojo prekrasno hišo, ki jo krase bogate reliefne alegorije trgovine in je sploh najlepša in najimpozant-reiša privatna hiša na našem Mestnem trgu in iz te dobe v mestu sploh, restavri-ral in prenovil tako vzorno do najmanjših podrobnosti, da so celo napisne table popolnoma v slogu. Čeprav je zato moral žrtvovati mnosro udobnosti in prednosti moderno prezMane trgovske hiše. Ded njegov je s'.cer £e 1852 leta postal ljubljanski meščan, a g. Leon Souvan je prav s ob vsaki priliki svoj socialen čut, prav tako je bila pa tudi vedno med prvimi pri humanitarnem udejstvovanju v našem mestu in na deželi. Zanimivo je, da je večina uslužbencev, če se že ni osamosvojila, ostala pri tej tvrdki tudi do 60 let Naj omenimo samo trojico Franc Kadilnik, Kersnik in Franc Kajzelj. Na najstarejšo manufakturno trgovino v našem mestu in na stoletnico firme Fr. Ks. Souvan smo lahko ponosni, zato ji pa s čestitkami želimo še večjega razcvita in sreče v drugem stoletju! Aleksander Moissi umrl Z Dunaja je prišla včeraj kratka vest, da je v enem tamošnjih sanatorijev umrl Aleksander Moissi, eden najslavnejših sodobnih gledaliških igralcev, star komaj 56 let. Pokojni Moissi je bil rojen 2. aprila 1880 v Trstu, po drugi verziji pa v Dalmaciji. Po očetu je bil potomec Moissija Goleni, generala, ki se je bojeval pod Skanderbe-gom njegova mati jc bila potomka slovitega zdravnika Carla de Radio. Leta 1900 je prišel Moissi ki sacvr ni znal besedice nemško, na Dunaj. Bn je reven kakor cerkvena miš in zato sc jc ponudil za statista pri Burgtheatru. Na mladega statista jc postal pozoren Kainz najslavnejši vseh igralcev sveta, ko je Moissi igral vlogo sluge Lorenca v Molierovi komediji »Tartuffe«. Kainz je bil popolno-ma zavzet za mladega Moissija, iskal ga je naslednje dni po vsem Dunaju in ko ga jc našel, ga je predstavil posebnemu gledališkemu razsodišču, pred katerim jc glumil Moissi manjšo vlogo. Kritika pa ni bila ugodna in splošna sodba članov žirije jc bila. da Moissi »ni sposoben«. Moissi pa na obupal. SoUl se je pri Stra-košu in debitira! v Pragi pri Neumanu. Tam ga je odkril Rcmhardt. ki je takoj veroval vanj in ga pregovoril, da jc leta 1904 stopil k nemškemu gledališču. Nastopi! je v Berlinu v vlogi Gola v »Gcnovefi«, kjer je postal nanj pozoren neki kritik. Kmalu nato se je vrnil Moissi k Remhard-ru. ki se jc zelo boril, da je uveljavil mladega igralca pri javiiosti, kajti Moissi, ki jc prelomil z marsikatero tradicijo, pri kritikih ni bil dobro zapisan. Moissi je bil nedvomno eden največja sodobnih igralcev edini ki je po svojem prekipevajočem temperamentu in vroči strasti spominjal na velike umetnike Kea-na. Devrienta, Slavtnaja m druge. Njegova mimika mu je bila rasno prirojena Na videz ni bil grd. a v igri so postale poteze njegovega obraza naravnost lepe, zlasti če je igral strastne vloge. Niegove glavne vlorte so bile »Hamlet«. »Henrik V.«, *Os-vald«. v Ibsenovih »Strahovih«, a najbolj- Vaše perilo %e dragoceno. Zato pazite nanj! Za pratile uporabljajte le PERION, hi vašemu perilu ne shodu] e. Domač t z dele h l SVOJI K SVOJIM! ša in na jdovršenejša nedvomno vloga r". Po vojni je leta 1937 gostoval s precej^ njim uspehom v Parizu, pozneje se je na učil tudi angleščine in je gostoval tudi v Ameriki. V Ne\vyorku jc nastopil tudi v zvočnem filmu. Leta l°ol je napisal dramo > Velik ict ni.k«, delo o Napoleonu o* otoku Sv. He lene, ki je bila prvič vprisorjenj v liani hurgu. Z njo pa ni imel sreče. Zadnja le ta je živel Moissi na Dunaju. PRIDI, DA ME VIDIŠ — NISEM ANGEL Po vestnem delu zasluženi pokoj Jesenice, 22. marca G. dr. Frančišek Kogoj, zdravnik na Je senioah, je prejel te dni od prometnega ministrstva dekret, da je zaradi dosežene predpisane starostne dobe kot železniški zdravnik upokojen. Obenem je od oblast nega odbora humanitarnih ustanov prejel pohvalnico za svoje dolgoletno uspeAno delo na hurnanitarnem polju. L dr. Kogojem odhaja iz železniške siuu be mark anten in izredno popularen mož, ki jc vtisnil pečat svoje simpatične osebnosti ne le v železniških krogih, temveč na vseh Jesenicah in še daleč preko mej radovljiškega sreza. Z njemu lastno mer nostjo in vestnostjo, je opravljal naporno službo železniškega zdravnika s pokiicn razumevanjem odgovornosti v apiošno zadovoljstvo pacijentov kakor tudi železniške uprave. Kot mlad zdravnik je nastopil to mesto, zapušča ga kot mož, ki je dosegel višek svojih tvornih sil, pripravijen pa vedno kot doslej tudi v bodoče pomagati vsakomur, ki ga tarejo skrbi in socialne nadloge. Kljub temu, da bo kmalu na svoja ramena naprtil sedmi kril — pa je g. dr. Kogoj še vedno mladenisko čil, vedno nasmejan ki vedno zidane volje. Jeseničani smo ponosni nanj kot na značajnega narodnjaka, ponosnega Sokola, javnega delavca, voditelja in organizatorja Naj ga usoda hrani ob strani ljubeče soproge čilega in zdravega kot je sedaj — se doigo vrsto let — Zahvala Sokola. Namestu venca na grob blagopokojne ge. Marije Kos »o darovali tukajšnjemu Sokolu po Din 100.— g. Berger Ivo, trgovec in g. Kol besen Herman, gostilničar v Trbovljah ter g. Gaspari Karoi, trgovec v Mariboru. — Plemenitim darovalcem v imenu Sokola bratska zahvala. — Nogometna tekma. V nedeljo gostu jc v Trbovljah SK Hermes iz Ljubljane Popoldne ob 14. uri se bosta spoprijela na zelenem polju s tukajšnjim SK Amaterjem. Tekma obeta biti zelo zanimiva, ker jc Hermes star rutin i ran klub, toda tudi Ama terci so izpopolnili v zadnjem času svoje zrahljane vrste z nekaj fanti od fa rc, ki utegnejo postati pri nedeljski tekmi favoriti naše športne publike Amatorci pravijo, da bodo napeli vse sile, da se vsaj nekoliko oddolžijo ljubljanskim nog orne t asom, pa čeravno so druge barve, za težak poraz (0:12). ki ga je nedavno repre zentanca klubov rudarskih revirjev doživela v tekmi z ljubljansko Ilirijo. Presenečenja seveda niso izključena, baš radi tega pa vlada zlasti med tukajšnjo športno pubKko za to tekmo izredno zanimanje. Tekma se začne s pred tekmo rezerv ob pol 14. uri na igrišču SK Amaterja. Kupujte samo domače blago! *SLOVBN8KI NAROD«, dne 23. marca 1985 Stev. Č8 ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DA3TBS OB 4.? 7«4 In 9V4, JUTRI OB 1, 5M f|f in 9y4 UBI ZVEČER VELIKA PREMIERA največje reportaže vseh dob, originalni ruski film V Ccljiiskinci FOm, kakršnega Se nI videla Ljubljana. JrrnaJtva in podvigi ruskih znanstvenikov In pilotov, ki so L 1933. držan" ves svet v napetosti. SEVERNO LEDENO MORJE, kot je v resnici! Kot dopolnilo programa barvana SIIJLV in sijajna sala »SIRENE« Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. — Rezervirajte si vstopnice! DNEVNE VESTI _ Zaradi dveh prasnikov izide prihodnja številka »Slovenskega Naroda« šele v torek. _ Poklonitveno potovanje na Oplenac za veliko noč priredi oblastni odbor Narodne odbrane, skupno s >Putnikom< v Ljubljani, ki bo združeno z ogledom razstave akcije >Narodne odbrane« >Svoji k svojimc v Beogradu. Odhod iz Ljubljane z brzovlakom v soboto 20. aprila ob 20.00, povratek v Ljubljano 23. aprila zjutraj. Cena vožnje Ljubljana—Beograd—Oplenac in nazaj, inkl. legitimacija v L r. 315 Din, v III. r. 230 Din, cena oskrbe 195 Din. Prijave sprejema Putnik, v Ljubljani do 10. aprila L L — Nove ceste. Izšla je uredba o javnih delih, ki obsega zaenkrat samo gradnjo novih cest, za katore je določenih 568.0u0.000 Din. Naša banovina dobi ce6to Ljubljana— Kranj, za katero je določenih 20,000.000, Maribor—St Ilj, za katero je določenih 10,000.000. Od 568,000.000 odpade torej na dravsko banovino 35,000.000, kar se nam zdi glede na število banovin in na vlogo Slovenije v tujskem prometu premalo! _ Poljski meteorolog o podnebju naše rivijere. 2e včeraj smo poročali, da je prispel v Split slavni poljski meteorolog dr. Vladislav Vorczvnski. Izjavil je, da imamo v Evropi prav za prav tri rivijere: ažurno špansko obalo, francosko-italijansko in ju-goslovensko. Za Jugoslavijo bi bilo zeio koristno, da ne bi delala propagande samo v besedah in slikah, temveč da bi s preciznim klimatskim merjenjem dokazala v čem ob stoje velike naravne prednosti njene obale, ki ima tako sijajno podnebje. O Hvaru pravi poljski učenjak, da ima več solnca nego Niča. Posebno pohvalno se je izrazil tudi o podnebju v Dubrovniku. — Zastopniki interesentov za železnico št. Janž—Sevnica t Beogradu. V nedeljo odpotuje z večernim vlakom v Beograd deputacija akcijskega odbora za zgradbo železnice št. Janž—Sevnica. V deoutaciii, ki jo vodi predsednik Zbornice TOI s. Ivan Jelačin so še gg.: inž. Suklje Milan. inž. Zupančič Franc, župani: Bule Franc iz .Mirne, Trupej iz Sevnice, Majcen iz St. Jauža, dekan Tomašič iz Trebnjega in podpredsednik novomeške občine PavčiČ. Deputacija bo obiskala ministrskega predsednika n. Jevtiča in druge ministre. Predložila bo konkretne predloge za čimprejšnji začetek dela. — Ii >S1uibenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 24 z dne 23. t. in. objavlja ukaz o povišanju kraljevskih konzulatov v Bratislavi, Gradcu, Lilleu, na Reki, v Skadru in Carigradu na stopnjo kr. generalnih konzulatov, iz-pričbo izvozniških potrdil, razglas državnega odbora o voliščih in predsednikih volilnih odborov v dravski banovini, razglas o prenosu sedeža podšumarja iz Metlike v Črnomelj, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in razne objave iz ^Službenih Novin«. — Izprememhe v driavni službi. Za podnadzomike I. razreda so imenovani podnadzorniki agentov II. razreda pri upravi policije v Ljubljani Fran Klinec, Peter Markovi«, Josip Reja in Josip Sei-berl; premeščen je podsumar I. razreda Miroslav Zampa od sreskega načelstva v Metliki k sreskemu načelstvu v Črnomelj; za policijska agenta II. razreda zvaničnika sta imenovana policijska agenta III. razreda zvaničnika Franc Bremec pri upravi policije v Ljubljani in Pavel Penko pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru. Za policijskega agenta I. razreda zvaničnika pri upravi policije v Ljubljani je imenovan policijski agent II. razreda zvaničnik Fran Klemenčič, za policijskega stražnika III. razreda zvaničnika je imenovan policijski stražnik pripravnik pri upravi policije v Ljubljani Oton Vončina. — Iz banovinske službe. Premeščena sta banovinski računski kontrolor Rikard Kak al j od banov inakega zdravilišča Dobrna k banski upravi v Ljubljani in banovinski upravni uradnik Branko Wudler od javne bolnice v SlovenjgTadou k upravi banovine kes a zdravilišča v Dobrni. — Razid društva. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva pri Sv. Ani nad Trilčem se je prostovoljno razšla, ker nima nikakega premoženja. — Banovinski odbor ta zaščito eivilne-ga prebivalstva pred napadi is zraka. Pri banski upravi dravske banovine se je usro-val banovinski odbor za zaščito civilnega prebivalstva pred sovražnimi napadi iz zraka. Upoštevajoč važnost zaščite civilnega prebivalstva nase obmejne banovine pred napadi iz zraka in pred strupenimi plini je banska uprava povabila v odLor vse v poštev prihajajoče faktorje javnega življenja in strokovnjake. — Navodila glede prijav k izpitom za elektroinstalaterje. Prijave za pripustitev k izpitu je nasloviti na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Prijavo je kolkovati s kolkom za 5 Din ter priložiti za rešitev kolek za 20 Din, za izpričevalo pa kolek pa 20 Din in 10 Din. Izpitno takso v znesku 45o Din je poslati po poŠti. V prijavi je navesti točen naslov in dosedanje bivališče oz. zaposlitev kandidata, dalje aii je kandidat izpit že delal in ga žen ponavljati. Vlogi je priložiti: 1. Kratek svojeroc-no napisani popis strokovne zaposlitve do izpita; 2. Krstni (rojstni) list; 3. Dokazila, da je kandidat: a) dovršil Tehniško srednjo šolo (elektrostrojni odsek) ali njej enako drugo šolo In po dovršeni soli praktično de-M 5 fet; ali b) dovršil e4ektrostrojno dek> U vodsko šolo na Tehniški srednji šoli in potem praktično delal 5 let; ali c) se učil elektroinstalaterske stroke in praktično delal v tej stroki 5 iet. 4. Spričevala o posebnem obisku strokovnih učnih zavodov. 5. Potrdilo, da je kandidat plačal izpitno takso 450 Din (potrdilo zbornične blagajne oz. poštni odrezek). Prijavo je poslati Združenju pooblaščenih elektrotehnikov v Ljubljani, ki bo kandidatova usposobijenostna dokazila pregledalo, izdalo posebno izjavo glede dokazil in odpravilo nato prijavo zbornici. Združenju je poslati vse prijave najkasneje do 1. aprila t. 1. Izpiti se bodo vršili bržkone v dneh 15. do 18. aprila t. 1. Kandidati, ki bodo k izpitu pripuščeni, bodo o tem obveščeni s posebno zbornično odločbo, v kateri bo označen tudi čas in kraj izpita. — Uprava Hubadove župe JPS obvešča ponovno vsa včlanjena pevska društva, da se vrši župni koncert 7. aprila ob 15. uri v Unionu. Za ljubljanske zbore sodelovanje obvezno. Ostali zbori naj se takoj prijavijo. Notni materijal dobite pri župni upravi. — Prijavite delegate za župno skupščino. — Uprava. J A J N I N E" Ta izborna jed naše domače tovarne »PEKA TETE« (makaroni, špageti in juhine za-kuhe) se vsepovsod po naši državi razpe-čavajo. Povsod jih vidimo v izložbah v Zagrebu, Beogradu, Skoplju, Splitu in po vseh drugih mestih in po deželi. — To je najboljši dokaz, kako se njih poraba širi in kako priljubljene so postale pri občinstvu. — Borza dela išče 4 navadne delavce, 1 raznasalca kruha, 1 krojača za veliko delo, 1 čevljarskega mojetra modelirja, 1 čevljarskega mojstra za sekalnico, prire-zovalnico in ago oddelek, 1 čevljarskega mojstra za šivalnico in hišne čevlje, 5 natakne in 2 razpognjevalki (»umbige-rici«). — Angleški tefaj za natakarje in portir-je Zbornice za TOI. — Ker se je prijavilo zadostno število, se bo tečaj pričel v četrtek 28. marca t. L, in sicer ob 9. uri dopoldne v pritlični dvorani Zbornice za TOI, Ljubljana, Beethovnova ul. 10. Kdor se 5e ni prijavil, pa se želi udeležiti tečaja, se lahko do priČetka tečaja javi pismeno ali osebno pri Zbornici za TOI. Med tečajem se ne bo sprejemalo nobenih novih prijav. — Nov grob. Družino vpokojenega straž nika g. Pahorja je zadel težak udarec. Smrt ji je v četrtek nenadoma ugrabila ljubljeno hčerko Zoro. staro komaj 23 let. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice viškoga pokopališča. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno so-žalje! Urejeno in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz J ose f o ve grenčice«, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokrepi pre-snavljanje in pospeši kri. »Franz Jose-fova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nekoliko .oblačno, v splošnem lepo vreme. Včeraj je znašal najvišja temperatura v Beogradu 21, v Sarajevu in Skoplju 20. v Zagrebu 19, v Splitu 17, v Ljubljani 16.4, v Mariboru in Rogaški Slatini 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.3, temperatura je znašala.4. — Tragična smrt mlade dekliee. Na Milanovem vrhu, občina Prezid Pri Cabru se je snoči pripetila težka nesreča, katere žrtev je postala 13 letna šolska učenka Ivanka Lakota, sirota brez staršev, ki jo je vzel za svojo posestnik Franc Petrič. Deklica je stikala po nočni omarici in je slučajno našla v predalu samokres, s katerim se je v otroški radovednosti začela igrati. Nenadoma se je orožje sprožilo in krogla je obtičala nesrečni deklici v trebuhu, Preoetja-li so jo naglo v ljubljansko bolnico, kjer so jo zdravniki takoj operirali, vendar ji bila vsaka pomoč zaman. Ponoči je Ivanka Lakota podlegla poškodbam. — Tasta ustrelil na cesti. Včeraj se je odigrala v Prištini krvava tragedija. Sluga podružnice znanega francoskega pod je t ia Batignol v Prištini Suknja Jajovič je na cesti streljal na svojega tasta, muslimanskega svečenika Zejnula Ajetoviča in ga težko ranil. Ajetovič je pa imel še to^ko moči, da je petkrat streljal v napadalca, ki ga pa ni zadel. Potem se je zgrudil in kmalu izdihnil. Jajovič je pa odhitel domov, kjer se /e obesil, pa so ga v zadnjem hipu našli in prepeljali v bolnico. — 10 jajc za 1 Dio. Vsako leto se spomladi jajca počene V okolici Varaždina in Ludbrega prodajajo kmetje jajca po 10 para ali 10 jac za en Din, posebno debela jajca pa 7 komadov za 1 Din. Ce pa hoče kmet kupiti kilogram soli, liter petroleja, in škatlico vžigalec mora prinesti v trgovino 115 jajc. _Po 13 letih se mu je vrnil vid. Iz Banjaluke poročajo, da se je 20 letnemu sinu kmeta Petra DorniČa Stevann po 13 letih vrnil vid. Nekega jutra se je zbudil in ves srečen je opazil, da zopet vidi. Toda istočasno je izgubil sluh. Oče ga je odpeljal v Zagreb na kliniko. Iz Ljubljane —lj Da je pomlad, posebno Čutimo na periferiji, v vrtnih četrtih našega lepega mesta. Mnogi nas zavidajo za zrak in sobice, kar nas iskreno veseli, žal pa moramo priznati, da z zrakom nismo baš posebno zadovoljni Tudi vrtovom je treba dati, čar jim gre in naši zelenjadarji se tega dobro zavedajo ter so selo Širokogrudni. Greznice so se napolnile čez zimo in zdaj je dovolj blagoslova za žejno zemljo, kar ugotavljamo tudi z nosovi. Dišave so res močne in le v naprej se lahko veselimo cenenega sočivja, kajti gnojila so pristna in visoke kvaletete. —lj Na živilskem trgu je bil danes naval kakor ob najživahnejši sezoni. Trg je bil povsem zaseden. Zlasti je bil hud naval na zelenjadnem trgu, pa tudi na perutninskem je primanjkovalo prostora. Danes je bilo tudi precej več semenaric z dežele kot med tednom. Dobro je še vedno založen sadni trg. Vsega je bilo dovolj, zato so danes prodajalai tudi ribe. Mnogo je bilo na prodaj na debelo tudi krompirja. Tako zgodaj se menda Še ni nikdar začel živahnejši promet na našem trgu. Kar se tiče izbire, se gospodinje res ne morejo pritoževati. Tudi cene so zmerne in zlasti so se pocenila jajca, ki so jih danes prodajali celo 22 komadov za 10 Din. Zelenjave je bilo danes toliko, da bi se gospodinje lahko založile z njo za ves teden. Mnogo je bilo tudi uvožene, posebno cvetače in raznih salat, ki pa niso še nič cenejše. V splošnem so cene nespremenjene, a danes so imele gospodinje zopet priliko, da so pokazale svojo •imet-nost v barantanju, ker so kmetice morale popuščati zaradi velike množine blaga. DANES NOV PROGRAM V „ODEON BARU" Senzacija: čarovnik in umetnik na harmoniko —lj 60 letnica Franca Batjela. Znani ljubljanski podjetnik, lastnik >Tribune* g. Franc Batjel bo praznoval v sredo 27. t m. 60 letnico rojstva. To priliko je porabil, da je poklonil svojim odjemalcem, prijateljem in tovarišem v spomin lično knjižico pod naslovom >60 letnica Franca Batjela«. Jubilant opisuje svoje življ3nje, njega, njegovo družino in njegovo delavstvo ob yospo-darjevi 50 letnici vidimo tudi na slikah. Knjiga se zaključuje s čestitkami, ki so jih. že poslali jubilantu prijatelji, rojaki in društva. Na prvem mestu so čestitke bivšega ljubljanskega župana in sedanjega bana dravske banovine g. dr. Dinka Puca. —lj Izvrstno veseloigro »Kozarec vodet ali >Vzroki in učinkic ponavljajo v Šentjakobskem gledališču v nedeljo in ponedeljek. Scriebe je pokazal v tej veseloigri vso svojo veliko umetnost in je prepletel majhne dvorne intrige z izredno duhovitim humorjem. Vsi dosedanji posetniki so navdušeno sprejeli izvrstno nastudirano veseloigro. — Razkošni kostumi in krasne dekoracije poživljajo dejanje. Glavni akterji so kraljica Ana gdč. Baranova, vojvodiuja Marlborough ga. VVrischer - Petrovčičeva, mala Abigail gdč. Subičeva, ter lord Boling-broke g. Klemenčič, pra}>orščak Masna m g. Petrovčič, v ostalih vlogah sodeluje skoro celokupno članstvo odra. — Vstopnice se bodo dobile v nedeljo in ponedeljek od 10. do 12. in od 15. do 17. ter od 19. ure dalje pri blagajni v I. nadstr. Mestnega doma. —lj Občni zhor SPD v Ljubljani bo v četrtek 11. aprila ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti s sledečim dnevnim redom: Poročilo predsedni ka, poročila tajnika, obračun, poročilo računskih preglednikov, proračun, razprava o gradnji planinskega doma na Komni, iz-prememba društvenih pravil, volitev delegatov za skupščino, program bodočega dela, samostojni predlogi in slučajnosti. Samostojne predloge je treba prijaviti Osrednjemu odboru pismeno z najmanj 15 ood-pisi najkasneje osem dni pred občnim zborom. —Jj Pravoslavna dobrodelna prireditev. Dobrotvorno skrbstvo pravoslavne cerkvene občine priredi jutri, v nedeljo, ob 5. popoldne v hotelu Tivoli duhovni koncert na korist sirotam v svetovni vojni padlih in ubitih svečenikov. Vstopnine ni, sprejemajo pa se s hvaležnostjo prostovoljni prispevki. Posebna vabila se ne bodo pošiljala; vabljeni pa so vsi pravoslavni verniki in drugi prijatelji. —lj Letošnji koncert Akademskega pevskega zbora. (Velika dvorana hotela Un:-ona — 1. aprila 1935). Tudi letos bo Akademski pevski zbor, danes brez dvoma najboljši moški zbor v državi, priredil svoj tradicionalni koncert. Letos bo nadaljeval Ln zaključil slovensko narodno pesem, od katere je lansko leto obdelal prvi del, koroški in belokrajinski ciklus. Na programu je več novih, sicer že v prvi obliki (motiv) zapisanih pesmi, ki pa so jih ugledni komponisti gs. Ukmar, Tome In Marolt prvič obdelali. Koncert bo nudil letos pregled preostalih predelov, Sredozemlja, Panonije, Gorenjske ln Dolenjske. Zaradi ogromnega zanimanja je pričakovati, da bo koncert razprodan že v predprodajd. Zato naj si interesirano občinstvo omisli vstopnice že pred koncertom. Predprodaja se vrsi vsak dan pri vratarju g. Glinšku na tmlversl. —lj Spominski žalni koncert. Ob zaključku globoke žalosti po blagopokoinem viteškem kralju Aleksandru I. Uedinitelju, priredi oblastni odbor Narodne Odbnme v Ljubljani v ponedeljek 8. aprila ob 20. uri v kazinski dvorani spominski žalni koncert. Spored koncerta, ki ga bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja, bomo objavili naknadno. Opozarjamo že danes vso iugo-slovensko javnost na naš koncert in apeliramo na vse društva in organizacije, da za ta dan opuste svoje prireditve ter po svojih zastopnikih počaste spomin našega velikega mučenika! Obi. odb. NO v Ljubljani. _ Pri nagnjenju k odebelelosti vzbuja redna uporaba naravne >Franz Josefovo grenčiee jako delovanje Črevesa in dela telo vitko. —lj Prirodoslovno društvo priredi danes svoje 8. predavanje v dvorani mineraloškega inštituta na univerzi. Predava g. dr. 0. Reja o temperaturnih izpremembah v dravski banovini. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Začetek ob 18. uri. _lj Čiščenje prostorov pošte Ljubljana 2. Zaradi Čiščenja uradnih prostorov pošte Ljubljana 2 (na glavnem kolodvoru) ta pošta od 23. t. m. opoldne pa do 27. t. m. zvečer ne bo sprejemala paketov Občinstvo naj te dni predaja pakete na drugih ljub- To so skrajno nizke cene! Prima športni suknjiči po 98 Din VELIKA IZ B ERA pumparic, modnih hlač, oblek in čepic. Res poceni kupite le pri PRESKERJU v Ljubljani, Sv« Petra cesta št« 14 ljanskih poštah. Za ostale vrste poštne, brzojavne in telefonske službe bo pošta poslovala tačas v sosedni zgradbi carinialne pošte na Masarvkovi cesti. —lj »Filozofsko društvo« ▼ Ljubljani priredi drevi ob 18. uri na univerzi (v predavalnici št. 77) svoje prvo predavanje. Predava vseučiliški profesor dr. France Veber o >Svobodi in nujnosti«. Vabljeni člani društva kakor prijatelji filozofije. —lj Alpinistična šola T. K. »Skala«. Vsi obiskovalci alpinistične šole, ki so se prijavili k praktičnim vajam na Turncu. naj se zanesljivo udeležijo sestanka, ki se bo vršil dne 28. t. m. v klubovih prostorih, Slomškova ulica 1 ob pol 20. uri z&radi podrobnejših informacij. O zdravniškem pregledu bodo posamezniki obveščeni pismeno. —lj Umrli so v LJubljani od 15. do 21. marca, čuček Ivan, 56 let, žel. revident v pokoju, Vrhovčeva ulica 3. Gajšek Ana roj Ukmar, 66 let, fotografinja, Franko-panska ulica 23. Mohorič Katarina roj. Benedičič, 76 let, zasebnica, Gallusovo nabrežje 19-n. Boltar Jernej, 85 let, mestni p is. ravnatelj v pokoju, Dolenje k a cesta 23. Niefergall Viktor, 8-5 let, zasebnik. Pod turnom 5. Ulrvch Jožefa roj. Weber, 46 let, žena rudniškega inž. inšpek. v pokoju, Dermotova ulica 13. Maher Frančiška roj. Bajželj, 84 let, zasebnica, Ciril Metodova ulica 13. Gajšek Franc, 67 let, fotograf, Vidovdanska cesta 9. Triller Berta roj. Gerbec, 72 let, vdova odvetnika, Nunska ulica 21. Šinkovec Neža roj. Jamni-šek, 77 let. zasebnica, Ulica na grad 7a. Zomer Franc, 63 let, mizar, Vodovodna cesta 56. — V ljubljanski bolnici so umrli: Vilfan Marija roj Jaros, 83 let, vdova davč. uprav., Poljanska cesta 16. Gobec Brna-nuel, 35 let, šofer, Novi trg 3. Krašovec Katarina, 56 let, žena hišarja, Stari trg 16 pri Logatcu. Svete Slavko, 4 mesece, sin pismonoše, Kremenca 3 pri Ljubljani. Kolar Vojica, 1 mesec, hči služkinje, Moste, Predovičeva uiica 18. Mlakar Vinko, 36 let, ele k trom on ter, Toplice 126 pri Zagorju. Wolfing Rudolf, 24 let, mizarski pomočnik, Dunaj Tlfer Rudolf, 41 let, zvaničnik drž. žel., Zalog, baraka 3. Trtinek Franc, 69 let, inšpektor v pok., Čopova ulica 10. čujk Josip, 34 let, strojnik, Glin-ce, Tržaška cesta 23. Ogrin Marija roj. Novak, 42 let, žena posestnika, Vel. Ll-gojna 13 pri Vrhniki. Urh Matevž, 32 let, delavec, Podlipa 11, obč. Vrhnika. Mohar Antonija, 55 let, Loški potok, srez Kočevje. Junc Luka, 34 let, postrešček, Mencingerjeva ulica 13. Kos Marija, 65 let, zasebnica, Loke 170 pri Trbovljah. Ule Fr., 25 let, mizarski pomočnik, Selo 20 pri Zagorju, Eker Neža roj. Bossler, 65 let, zasebnica, Cesta dveh cesarjev, baraka. Petrič Marija, 57 let, pekarica, Poljanska cesta 33. Šare Štefka, 27 let, kuharska va-jenka, Zalokarjeva ulica 11. Kuhar Ladislav, 33 let, delavec, Zagorje 149. Anžič Frančiška, 78 let, zasebnica, štepanja vas štev. 28. Zvočni kino Dvor g Tel. 27-30 Danes senzacionalna premiera velefilma Pekel na zemlji 20.000 let SING-SING Najstrašnejša ječa na svetu. Nadčloveški boji. Senzacija! Novo! Senzacija! Predstave: danes ob 4., 7. in 9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50. Iz Maribora — Zdaj financar, pa zopet eksekutor, mesar itd. Državno pravdništvo v Mariboru je dobilo zanimivo ovadbo o 25Ietnem delavcu Francu Slačeku iz Juršincev pri Ptuju, čeprav brezposeln, ni tega občutil, saj se je udejstvoval kar v 4 nepoštenih poklicih, kakor je pač nanesla prilika in kjer se mo Je nudil boljši zaslužek. Kot vnet obiskovalec raznih vinotočev na deželi je hotel izkoristiti priliko sebi v prid. Slaček je namreč vedel, da mnogi vinotočev nimajo prijavljenih Zato se je pri takih posestnikih pojavil kot »financar«. Strašil je svoje žrtve z visokimi denarnimi kaznimi in lahkoverni kmetje so mu nasedali ter ga dobro pogostili in mu dajali manJSe zneske na račun taks. Pri drugih pa se je Slaček izdajal za davčnega izterjevalca. S seboj je imel neke listine, katere je ob pTillki takih obiskov pregledoval, da je napravil vtis pravega ekse-kutorja. Seveda je Slaček tudi kot eksekutor dobro zaslužil. Ko se Je naveličal tega poklica, se je izdajal za mesarja iz Maribora. Tudi ta posel mu je dobro nesel. Vmes pa je Slaček kradel, kar je mogel. Sedaj se nahaja podjetni Slaček v ptujskih zaporih, kjer čaka na nadaljnjo usodo. — Dete padlo a postelje In ae poškodovalo. V Kaleah pri Slovenski Bistrici je doživel nenavadno nezgodo Smesečn; sinček delavke Kokoljeve Ko ga Je mati za hip pustila samega, je dete padlo s postelje in si zlomilo levo nogo Mladi poško-dovanček se zdravi v mariborski bolnici. — Slučaj, ki dokazuje veliko zanimanje za tragedijo Susterlč. Na neznan način se Je v Maribom !n okolici raznesla vest, da bi se Imela včeraj vršiti razprava proti dvojnemu morilcu šušterlču Zato se je zbrala v razpravo! dvorani štev 53 velika množica ljudi, k* «»o hotel* prisostvovati procesu. Kljub pojasnilu, da razprava proti Ivanu šušteriču (družinska tragedija v Gregorčičevi ulici) niti razpi sana ni, se radovedneži, ki so docela napolnili dvorano, niso hoteli razi ti. šele stražnik je razpravno dvorano izpraznil. — Zopet požar v Grajskem gozdu. V času niti enega meseca je v Grajskem gozdu pri »Treh ribnikih« te dvakrat gorelo. Tako je včeraj tam uničil požar več kot pol orala samih mladih drevesc, škoda je velika. Požar so povzročili raznj klateži, ki so si tam kuhali kosilo. Umestno bi bilo, da bi obla- p os večala temu delu malo več pažnje. — Mlado pastirico pretepel In privezal v gozdu. V Hočah služi 121etna Tončka GoriSkova pri posestniku Pušniku za pastirico. Gospodarjev 231etni sin Rudolf Pušnik Je deklico zelo pisano gledal ln jo priganjal k vsakovrstnemu delu. Pastirica mu je morala celo čevlje snažiti. Ko pa ubogo dekle nekoč nI zmoglo dela ter Rudolfu nI očistilo čevljev, jo je surovez pretepel, nato pa Jo s silo odvedel v go»d. Tam Je ubogega dekleta privezal tesno k drevesu in jo na večer samo pustil v gozdu. Da ni prišel mimo neki človek, ki je Iskal gobe In rešil mlado pastirico, bi morala ta gotovo prebiti vso noč privezana v gozdu. Zaradi tega dejanja se Je moral včeraj dopoldne Rudolf Pušnlk zagovarjati pred mariborskim sodLSčem, ki ga je obsodilo na 1 mesec strogega zapora in na 100 D^in denarne kazni, pogojno za 2 leti. — Nedelja in praznik v mariborskem gledališču. V nedeljo uprizori nase gledališče kot popoldansko predstavo sorHJevo predstavo »Blodni ognji«, zvečer bo pa uprizorjena priljubljena opereta »Vesel kmetic«. Za obe predstavi veljajo nul*ane cene Na praznik popoldne bo zadnja uprizoritev operete »Izgubljeni valček c, zvečer pa tragikomedije »Profesor žič«. Tudi za ti dve predstavi veljajo »niftane cene Iz Novega mesta — Preureditev starega pokopališča v javen mestni park. Na starem pokopališču se z izkopavanjem počasi bliža h koncu. To delo znatno pospešuje stavljeni termin prvi april, do katerega se ima pokopališče popolnoma izprazniti. Vsi, do tega časa ne-odstranjeni spomeniki in križi zapadejo v last mestnega župnetja urada. Zadnji so bili izkopani sodniki novomeškega sodišča med njimi tudi dr. Volčič in prepeljani na novo pokopališče. Meseca aprila se bo pričelo staro pokopališče preurejati v Kettejev park. ki je zamišljen po že izdelanem in po mestni občini odobrenem načrtu arh. g. Trenza iz St. Jerneja. Načrt parka je izdelan v skladu z mestnim regulacijskim načrtom. Bodoči park bo imel zelo lepo lego in bo obdan z drevoredom. Projektirano je tudi otroško igrišče, lep pro mena dni prostor m godb en i paviljon. Pisatelj Trdina, katereaa «jrob ostane na starem mestu, pa bo dobil v parku nov moderno {zdelan spomenik. — Velik proces. V veliki, bivši porotni dvorani novomeškega okrož. sodišča se bo vršila 5. aprila zjutraj velika kazenska razprava. To pot se bodo morali pred sodiščem zagovarjati zaradi drznih vlomov, širši javnosti dobro znani: štangelj Jože, Zabkar Anton, Smolnikar Viktor, Kasta njevec Franc in Jamnik Anton. — Lep spomladnski dan. Skoro še nobeno leto nismo imeli pri nas tako toplega prvega spomladne^a dne, kakor je bil letošnji. Toplomer je kazal v senci 16 C, na solncu pa smo imeli celo 20 C. Na ta dan je stopil prvič letos v akcijo tudi mestni škropilni avto. Prahu je bilo že prst na debelo. Spričo tako ugodnega vremena so pričeli nekateri naši posestniki žc saditi krompir. — Odlikovanje dolen inkega ž'ipena. Iz Chrasta n Chrudini, Češkoslovaška nam poročajo, da je bil naš ožji rojak, znini gasilski delavec g. Franjo Bule, predsednik občine Mirna izvoljen za zasluge na gasilskem polju in medsebojnega sodelovanja med brati Cenoslovaki in Ju^osloveTi za častnega člana tamočnf ^ga prostovoljnega gasilnega društva. — Nesreča pri slamoreznici. V kandij-sko bolnico je bil pripeljan GJiha AlojEij, llletni posestnikov sin iz Decje vasi pri Trebnjem. Fantek je pomagal na skednju pri rezanje krme za živino. Ko so bili že gotovi, Je Lojzek se enkrat zavrtel kolo. Nesreča je hotela, da se Je z desno roko preveč približaj stroju, ki mu Je zdrobil palec na desni roki. Ponesrečenemu dečku so morali v bolnici odrezati zdrobljeni palec SPORT — SK Korotan (Kranj) ; ASK Primorje II. 6:0 (1:0). Nogomet je letos v Kranju prilično zgodaj pričel. Otvoritev je bila Že prejšnjo nedeljo s tekmo SK Planinec (Škof-ja Loka) : SK Korotan, ki je po hudi borbi ostala neodločena 2:2. Na praznik je v Kranju gostovalo rezervno moštvo ASK Primorja iz Ljubljane in izgubilo proti Ko-rotanovemu I. moštvu kar s 6:0 (1:0)- Domači so bili v vseh ozirih boljši, močnejši in odločnejši Igralo se je visoko in okorno ter v splošnem igra ni bila na posebni višini. Sele proti koncu je nekoliko oživela in se izboljšala Gostje sploh niso bili kos domačim in je ▼ glavnem njihova krivda, da isra ni bila bolf živa in borbena. Ce ASK Primorje kal drži na svoj ueled. naj v bodoče pošlje v Kranf enajstorico stareiših in boli rutiniranih igralcev. V nedeljo 24. t. m. prično nogometne tekme za prvenstvo Gorenjske. V Kranju igrata Radovljica : Korotan. Zanimanje za prvi nastop Je veliko in ie nrlčnkovuti 5t*»vi"lnpcrn oMoka Naročite — čitafte „ŽIVLJENJE tN SVET" 68 »SLOVENSKI N A R O D«, dne 23. marca 1035 stran 5. Prosvetni dan sokolske župe Kranj Prireditev je pokazala, da je lahko ta sokolska župa zgled vsem dragim Ljubljana, 23. marca. V nedeljo 17. i. m. je Sokolska župe Kranj priredila v Narodnem domu svoj četrti prosvetni dan. Ta dan so se zbrali v Kranju sokolski prosvetni delavci skoro vae Gorenjske, da podajo obračun o svo jem toletnem delu in da pri skupnem koncertu s svojimi pevskimi zbori in orkestr. pokaaejo plod tega svojega truda. Za to priliko sem, naprošen od sokolske župe, napisal »Budnico« (besedilo je Golerjevo) z/j mešani zbor in orkester, ki so jo združeni pevski zbori m orkestri to pot prvič izvajali. To in pa želja, da koncert javno ocenim, je bil povod, da me je župa k prireditvi povabila. Visoka stopnja doseženih uspe-bov me je iznenadila. K^jub Planici je bilo občinstva pri koncertu mnogo, tudi iz bližnje in daljne okolice, ki je zlasti izvajanjem pevcev iz svoje srede sledilo z bistro pozornostjo, a vendar pravično ocenilo in z živim odobravanjem nabrajalo nastop vseh sodelujočih. Uvodne in pozdravne besede je govoril Jaka špicar. Opozarjal je na veliki pomen sokolskegia prosvetnega dela, pozdravil vse sodelavce, občinstvo in ljubljanske goste, pa tudi one naše brale, ki poslušajo koncert bodisi doma pri svojih radijskih aparatih ali tam za zapadno al i južno našo državno mejo. Ne odru jo že »tal ne baž mnogoštevilni, a zato, samozavestni mladinski zibor kranjek^ Glasbene šole. Pod vodstvom ne-tttriK^eea in prekomoiogoistranskega glasbenega delavca in vodje Glasbene Sole Albina Fakina so ti svetlo gledajoči Sokoliči aapedi dve ambiciozni skladbici svojega voditelja, (drugo e klavirjem, pri katerem je sedela ga. Fakinova) ter živo, južnjaSko folklorno »Pod Kopinom« Vrhovskega s klavirjem in violino. Okoli 30-Članski moški abor iz Radovljice je pod vodstvom Koben-tarja odpel nato morjo >ZapuščenoPopotnika<, §> danes dovolj trd oreh m marsikateri mo^ki Zbor. Poaneje pa so RadovljiČani nastopili Še e tvvojim bliža 50 glasov močnim mešanim zborom in so izvajali mojo »Kresovale tri devojfke* ter Mokranjčevo >X. rukovet«. Radovljiške pevce, bodisi v moškem ali mešanem zborni, kar lahko merimo z ljubljanskim merilom. Priznam jim to pot prvenstvo. V Ko-berrtarjn imajo veščega in ravno prav po-gmnndga pevovodjo, ki ravno toliko zahteva od ovojih pevcev, kolikor največ zmorejo, a kar zmorejo, je več, kakor bi marsikdo pričakoval. Zbor zvem i izčiščeno in izravnano, je gibčen in svež. sledi pevovodji na mig. dobro deklamira m diha, kar vzorno raste in odnehava. 20-Članski ženski zbor Kranja je pod Fakinom za radovljiškim moškim zborom zapel mojo »Solnce sije, zeleni livada« ter Mirkovo »Jurjevo<, obe s klavirjem, lahkotno, z dobrim frazi ranjeni in v umnem glasbenem tolmačenju. Pozneje so se pevkam pridružili še pevci ter istotafco pod vodstvom Fakina zapeli mojo >Uspevanko< ter Karla Adamiča >Ples kralja Matjaža«. Z obema skladbama je ta mešani zbor dosegel ob priliki 8. podr. zleta v Zagrebu na tekmovanj« v tretji, najtežji sknipini drago mesto. Fakin je sila pogumen in zahteva v svojem sicer pohvalnem pohlepu po nad-kriljevanju nad vsemi drugimi in v svojem temperamentnem, cedo trmastem hotenja časih od svojih pevcev več, kakor pa trenutno zmorejo, dasi to iskreno in z vsemi napori žele in hočejo. Ako je to njegova napaka, pa bo od leta do leta manySa, ker izvira iz prekipevajoče mladostne sile. Morda se tudi svojemu zboru ni mogel tako veecek) posvetiti, kakor so se lahko drugi" pevovodje. Sam je izvršil ogromno delo priprav, študiral s svojim mladinskim, moškim in mešanim zborom, s svojim orkestrom, organiziral eflnipni efclerpni nastop in tako sam ali s pomočjo svoje soproge aheolviral preko 50°/c vsega truda, ki smo mu bili v nedeljo popoldne priča. Nikakor pa po vsem tem ni treba misliti, da je b»l n-aetop njegovega mešanega, ali pozneje moškega zbora, ki je zapel znano »Utopi jen-ko« Krizkovskega, nemara šfbak, nepovo-\jen. Ne, ampak bil bi lahko po prav dobrem glasovnem blagu sodeč preciznejši in izdelanejši Za sedaj pa mora, — seveda le po moji ne baš vedno priznani sodbi, — ranžirati za Radovljico. A takoj za njo! Priprosto, po domače in korajžno je za tem nastopilo 20 pevcev iz Stražišča. Simpatični fantje so pod vodstvom Keržiča zapeli Nedvedovo (ne V. Krekovo) >LjZaroko< Miroslava Vilharja, ki, mogoče, tudi ni Vilharjeva. Ali pa je morda le? Dobro so se odrezali Straži šča ni. Njkn sorodni v priprostom in žilavo doma- čem predaašanju so bili Podbrezjani. Nekaj nad 20 jih je bilo in prav z veseljem smo poslušali Schwabovo >Slanico«, KocjanČiče-vo >Slovo« in Korunovo >Potrkali na okno«. Za Podbrezje je to dovolj strm in ošpičen program. Vodi jih obzirno in prijateljski Viktor Lcrpajnar. Moški zbor iz Škofje Loke pa stoji seveda precej klinov na pevski lestvi višje. Tudi teh pevcev ni mnogo več ko 20, no «*o pevci »od farec. Postavili so se s Pre-lovčevimi »Nageljni rdečimi«, ki jim je dal primemo močan poudarek zelo učinkoviti solo Sinka, z istega komponista zborom >Sedem si rož* in z mojimi »Zavrskimi fanti«. Se bolj bi se postavili, ako bi jim pevovodja Babic dovolil, da bi ee glasovno širše razpeli, saj skladbe to dopuščajo. Priporočal bi mu, da si sam zadirigira enkrat pred zrcalom in takoj bo vedeL, kaj mislim. Pevci so izredno poslušni in disciplinirani ter je njihova glasovne glavnica zdrava in Čedna. Lahko bi bili v nedeljo prvi med moškimi zbori, zlasti še s svojim solistom. Sredi programa nam je orkester Sokol-cJke^a društva Kranj zaigral prikupno Wa-lacejevo uverturo >Manotena< pod Fakinom dovolj očiščeno in poglobljeno. Koncert je zaključil skupni nastop vseh ženskih, moških in mešanih zborov ter orkestrov z Jesenic, Kranja, Bleda, Radovljice in Škofje Loke z gospo Fakinovo pri Ida vir ju, torej impozantno število okoli 150 sodelujočih. Niso pa nastopili s kakšnim -Jadranskim morjem«, kakor je to pri monstre-pevekih nastopih že pri nos tradicija, temveč najprej z a capella »Sokolskim pozdravom« Svetoliksa Paščana in nato z mojo >Bwdni-ooc, kakih 10—12 minul trajajočo skladbo, v kateri izmenoma pridejo do besede zdaj sam orkester v le malo reducirani simfonični zasedbi, — treba mi je bilo pač respektirati obstoječe, lokalne instrumentalne prilike, — moški, ženski in mešani abor ter vsi skupaj. 0 skladbi ne morem več poročati kot to, da je bila publika z njenim izvajanjem pod taktirko Fakina zelo zadovoljna, po končnem aplavzu sodeč, morda cedo navdušena in da sem prejel v znak priznanja cel Šop rdečin nageljnov. Pa tudi jaz sem bil zadovoljen in to je več, kakor zamore komponist običajno reči 1 Delavna Sokolska župa Kranj bodi vzgled vsem drugim posestrimam! Pevski praznik v Poljčanah Poljčane, 22. marca. Ob nabito polni sokolski dvorani je v nedeljo Sokol Poljčane proslavil 10-Ietni-co obstoja pevskega in orkestralnega zbora. Za ta svoj pravnik sta oba zbora na-študirala koncert, obsegajoč pevske in orkestralne točke. Zanimiv spored je otvoril salonski orkester s koračnico, M ji je sledil Suppejev »Pesnik in kmet«. Izvajal je dalje še Schubertovo simfonijo v H-molu, Verdijevo Fantazijo iz opere Traviata, Straussovo Dunajsko kri in zaključil s koračnico. Salonski orkester šteje 10 članov. Vmes je 25-članski pevski zbor ubrano zapel v presledkih Bučarjevo »Tam kjer pisana so polja«, Hudovernikovo >Našo zvezdo«, Korunovo »Potrkali na okno«, Jerebovo »O kresu«, Juvančevo >Spomin na zimski večer«, Mirkovo »Jutro«, Pre-lovčevo »Jaz bd rad rdečih rož«, Vogričevo »Lahko noč«, Hrovatovo »Nča bom vinca pio«, Bučarjevo »6 narodnih« in Adamičevo »Vasovalec«. Bogat spored je bil odlično naštudiran, kar je izpričeval nepretrgan stik z občinstvom, ki je v vsakem delu nagradilo izvajalce z dolgotrajnim ploskanjem. V odmoru je na odprtem odru očrtal zgodovino obeh zborov in jima čestital starosta, br. France Lipovšek in pri tej priliki izročil obema voditeljema, pevo-vodji br. Janku živku in vodji salonskega orkestra br. dr. Hronovskemu v spomin za njuno plodonosno in vztrajno ter nesebično delovanje okusno izdelani spomenici. Za njim je čestital jubilantoma zastopnik Ipavčeve pevske župe iz Maribora g. Mo-dran. v svojem govoru je naglasil velik pomen širjenja slovenske odnosno jugo-slovenske pesmi zlasti v obmejnih krajih, saj je bila že od nekdaj vedno pesem tista, ki je prva našla pot med narod in budila njegovo zavest. Po uspelem jubilejnem koncertu, ki so se ga v lepem številu udeležili tudi gosti iz sosednjih sokolskih edinic in drugih, je bil isto tam družabni večer, ki je potekel v najlepši harmoniji med pevci in njihovimi številnimi prijatelji. ki— Italija in Abesinija Ljubljana, 22. marca. Delavsko in kulturno društvo »Tabor« je priredilo v ciklu predavanj o Italiji v četrtek zvečer zelo aktualno predavanje o razmerju med Italijo ln Abeslnijo. Predaval je dr. St. Jug v kemični predavalnici na realki. Obisk je bil selo dober, kar dokazuje, kako žive se pri nas ljudje zanimajo tudi za važna politična vprašanja. Italija je že po svojih naravnih teritorijalnih zakonih vedno težila v svoji Imperijalni politiki proti Afriki, kar nam dokazuje že zgodovina starega Rima. Tudi po svoji zedinitvi je bila prisiljena po naravni nujnosti na imperijalistično ekspanzijo v Afriki, toda tedaj so ji stopile na pot velesile. Vendar nI opustila svojih namer in je samo čakala ugodne prilike, ki se jI je ponudila »daj. S Francijo je sklenila sporazum In tuđi druge velesile ji ne bodo nasprotovale pri njenih teftnjah, kakor kažejo vsi znaki. Po orisu zgodovine, zemljepisa, narodnih običajev Itd. Abesinije je predavatelj prešel na spor med Italijo in Abesinijo. Prišel je do zaključka, da se bo Abesini-ja morala sama pomiriti z Italijo, ker se ne bo ob njeno stran postavila niti Japon ska, kakor se je priačkovalo. Težko je pa reci, kakšen bi bil izid, če bi prišlo do vojne, ker bi Italija ne mogla tako lahko zasesti zelo prostrane Abesinije. Baš zaradi teritorijalnih razmer bi imela Italija zelo težko nalogo in bi ne bilo dovolj le nekaj divizij, pa tudi brez ogromnih denarnih sredstev bi ne šlo. ki jih zdaj Italija nima. Vprašanje je torej še nerešeno pred nami, jasno pa je, da od njega zavisi v veliki meri tudi usoda Italije. Za sresko načelstvo v Višnji gori Višnja gora, 20. marca. Te dni so ViŠjani ponovno odposlali prošnje za samostojno sresko načelstvo v Višnji gori. Težnja po samostojnem srezu v Višnji gori je že stara. Koliko potov in naporov je bilo v ta namen že stonenih, se ne da popisati. Vendar pa so vse te pobude ostale neizpolnjene, ker na merodaj-nih mestih niso našle zadostnega razumevanja. Kljub vsem dosedanjim neuspehom pa se bo ta težnja prej ali slej morala uresničiti, ker jo zahtevajo krajevne potrebe iu te so odločujoče v prvi vrsti pri takih stvareh. Kdor pozna nekoliko natančnejše Dolenjsko, mora že na prvi pogled izprevide-ti, da ona ni za velike upravne celote, ker naravne razmere ne dopuščajo tega. Saj je Dolenjska dežela majhnih in skritih dolinic, ki jih na vseh straneh obdajajo valoviti griči, ki tvorijo nekake zaokrožene celote zase in jih ločijo od ostalega sveta. Ravno zaradi teh naravnih razmer so med posameznimi predeli slabi prehodi in zveze, ki otežkočajo medsebojne stike in medsebojno življenje. Vse te lastnosti so se v polni meri pokazale v litijskem srezu, kamor spada sedaj Višnja gora. Nekako sredi tega sreza se vleče dolga skupina hribov in gričev, ki dele srez v dve polovici: v višnjegorski in litijski sodni ofcraj. DoČim je litijska Polovica bolj industrijska in delavska, je višnje-gorska izrazito kmečka. Ze to dejstvo samo je dokaz, da v srezu med obema polovicama ne more vladati popolna harmonija. Razen tega so med njima zelo slabi prehodi in zveze. Železniške zveze sploh ni, edini prehod je cesta čez Vagenšperk. Ta je pa zelo dolga in strma in ne v najboljšem stanju. Zato je razumljivo in upravičeno, da se je že davno pojavila želja po samostojnem srezu v Višnji gori. To težnjo so podprle vse prizadete občine in se izjavile za priključitev k Višnji gori. Tako bi ob-segel novi srez približno dosedanji višnjegorski sodni okraj, to so občine: Višnja gora, Stična, St. Vid pri Stični, Veliki Gaber, Krka, Zagradec, Ambrus, Hinje, Sela pod Sumberkom in morda tudi Grosuplje. Vse te občine so dale pismeno izjavo, da so za srez v Višnji gori, proti je pa Grosuplje. Sedaj pa, ko so stvari že v teku in uspeh bližje, so se pojavili v Stični ljudje, ki zahtevajo, da mora biti sedež sreza v Stični, ki je nekako prometno središče. Stiska občina je šla celo tako daleč, da je obljubila sezidati v enem letu uradno poslopje za sresko načelstvo. In to svojo obljubo je dala kljub temu, da se je prvotno izjavila za Višnjo goro! S srezom so združene rudi nekatere druge ustanove, tako n. pr. okrožni živino-zdravnik. Ta je bil dolgo tudi v Višnji gori, zdaj smo pa že par let brez njega ln vse prošnje niso nič pomagale. Zdaj je edini živinozdravnik v Litiji. Ce torej našemu kmetu zboli žival, mora na dolgo pot v Litijo, kar pa je zelo tvegano, posebno če je pomoč nujna. Lahko pride prepozno , in ima dvojno izgubo. Prvič je ob žival, drugiC mora plačati zdravnikovo pot. In (ieorgij SiBn: 23 Počasna smrt Roman. — Hej, čuj! Ozri se name! — je za-kHcaL Mož je leno odprl oči in ee ozrl na Basova. — Odkod si? — je vprašal Basov. — Mene vprašuješ? — Koga neki, če ne tebe. — Čemu bi pa rad vedel to? — Ali si bil pred sedmimi leti v Pravoberežnem ? — V Pravoberežnem? Mož se je zamislil. Potem je znova zatisnil oči in spregovoril kakor v spanju: — Kaj ti pa pride na misel, da me nadleguješ s takimi vprašanji tu v kopeli? Basov je vstal in ne da bi se zmenil za Kurguzkina, ki se je sukal okrog njega z golido vode, je odšel v obla-čilnico. Kurguzkin, k* mu Je bil vedno za petami, je odšel za njim. Ko sta sedla, mu je dejal Basov: _ Spoznal sem ga... Tistega človeka, tam Je, kraj mene je ležaL Pazi sanj. Mož, ki se je Basov zanimal zanj, je kmalu prišel v oblačilnico in tam je Basov počasi stopil k njemu in mu pogledal v obraz. — Povej mi, — ga je vprašal znova, — ali si bil pred sedmimi leti v Pravoberežnem ali ne? Mož, ki si je baš brisal noge, je dvignil oči in na obrazu mu je zaigralo nekaj zadregi in radovednosti podobnega. — Tvoj obraz se mi zdi nekam znan, — je dejal. — Kako bi se ti ne zdel znan, saj si služil vse leto pri meni za kočijaža, če me ne varajo oči. Kajne, da si služil? Mož je pozorno pogledal Basova. — Res je, služil sem, — je odgovoril napol radostno, napol v zadregi. — Torej si moj bivši gospodar. Kako se že pišeš? Cisto sem pozabil. Glej, glej, kje se zopet srečava. Iztegnil je roko, kakor da bi jo hotel podati Basovu, toda Basov je naenkrat stopil k njemu in ga vprašal s svečanim glasom: — Ali si imel to že takrat? Njegov glas je zvenel grozeče in mož je začutil pomen tega glasu. Stopil je korak nazaj, potem je pa sedel na klop ki ee začel oblačiti. Basov ga je še ved- no gledal. Čakal je na odgovor. Končno je mož dvignil oči. — AH si pri zdravi pameti? Kaj ti pa pride na misel, da me vprašuješ o tem? — Povej mi, ali si imel to že takrat ali ne? — je ponovil Basov svoje vprašanje. Mož se je odmaknil od njega. — Kaj pa siliš vame? — je vzkliknil nestrpno in se zakril s hlačami. — Kaj si se prilepil name? Kaj me briga, če sem imel to takrat ali ne. Sploh se mi pa ne zdi vredno govoriti s teboj. Ta odgovor je udaril Basova naravnost v obraz. Zgrabil je moža za vrat in ga stresel. — Ne, kar povej mi to, le nikar se ne izmikaj! — je zakričal. — Vprašam te še enkrat: Ali si bil takrat že bolan ali ne? Ljudje, ki so bili v kopeli, so obkolili Basova. Nekdo je dejal: — Kaj pa hoče* od njega? Tu živi že sedmo leto, ta Kovalenko, in ce je tako, je bfl že takrat bolan, to je jasno. KoUko let si že v naselbini gobavcev, Kovalenko? — Kmalu bo sedem let Basov je odskočil od njega. — Baš to sem hotel vedeti, — je dejal otožno, potem je pa sedel na klop kaj se to pravi v današnjih slabih časih, ve le tisti, ki je kaj podobnega doživel. Zato danss ljudje ne kličejo oddaljenega živi-nozdravnika. ampak zdravijo kar sami. kolikor znajo. Ce se obnese, je dobro, če ne — ni kazalo drugega. Zatorej nam dajte srez, predvsem pa nam dajte živinozdrav-nika — in sicer kmalu! Iz Celja —c Pri regulaciji Savinje v Tremcrju je sedaj zaposlenih 30 delavcev, v kratkem pa se bo to število zelo pomnožilo. Mestni občini je uspelo doseči povišanje anevn'h delavskih mezd na 18 do 20 Dra za 10 urno delo, mezde za profesioniste pa so določene na 3 Din in več na uro. Včeraj je prejela mestna občina odlok finančnega ministrstva, da prispeva država kot prvi obrok za regulicijo Savinje 500.000 Din. Ta znesek je treba izčrpati do 30. ju-Mja — Gradnja poslopja za trgovsko šoto v Celju. Ker je nastalo v mestni narodni šoli, v kateri je tudi drž. dvora^retina trgovska šola, veliko pomanjkanje učnih prostorov, je postala izselitev trgovske .Cofa nujno potrebna. Uvedena je akcija, da se zgradi novo poslopje za trgovsko solo. Mestna občina bo dala stavbišče brezplačno na razpolago, gradbene stroške pa bi krila državna odnosno banska uprav-i. V Kanovinskem proračunu je v to s vrh o predviden prvi obrok v znesku 100.000 Din. —c V da\'čni odbor za mesto Celje so za 1. 1936.—1937. izvoljeni kot Člani gg. dr. Orožen, Leonik in Fazarini, kot namestniki pa gg. dr. Skobeme, Loibner in Dolžan. —c Iz mestne službe. Mestni sluga m desinfektor je z 22. t. m. odpuščen iz službe. Kot pogodbeni mestni desinfektor ie nameščen sreski desinfektor g. Novak. —c Nov planinski dom pri Celjski koči bo zgradila mestna občina. Poslopje bo dvonadstropno in bo imelo 35 postelj. Gradbeni stroški bodo znašali okrog Din 230.000. Polovica tega zneska je že na razpolago. —c Škropljenje mestnih cest in ulic se bo pričelo v najkrajšem času. —c Mariborski klub likovnih umetnikov »Brazda* bo otvoril v nedeljo 24. L m. ob 10.30 likovno razstavo v mali dvorani Celjskega doma. Razstava bo odprta do 6. aprila vsak dan od 9. do 19. Slikarji prof. Anton Gvajc iz Maribora, prof. Karel Jirak iz Maribora, prof. Franjo Košir iz Ptuja, prof. Ivan Kos iz Maribora, akad. slikar Dore Klemenčič iz Celja, akad. slikar Zoran Mušič iz Hoč, prof. Albert Sirk od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah in akad. kipar Vladimir Stoviček iz Leskovca bodo razstavili skupno 86 del: olj, paste-lov, akvarelov, lesorezov, litografij, risb, plastik itd. Opozarjamo na to izredno zanimivo razstavo del naših domačih umetnikov. —c Umrli sta na Sp. Hudinji pri Celju: v četrtek 67 letna posestnica Justina Ba-ru5kova, v petek pa 29 letna učiteljica Albina Prezljeva iz Gaberja pri Dolnji Lendavi. V celjski bolnici so umrli: v četrtek 41 letna šivilja Terezija Golobova iz Dol pri Krškem in 27 letni pekovski pomočnik Stanko Korošec iz Nove cerkve, ki se je v sredo iz neznanega vzroka ustrelil v glavo, v petek pa je umrla 68 letna občinska reva Marjeta Razborškova iz St. Janža na Vinski gori. —c O aktualnih dekoracijah bo predaval v četrtek 28. t. m. ob 20. izložbeni aranžer g. Slavko Višnar v dvorani Obrtnega doma. —c Nesreča v tovarni. V tovarni podpornikov na Gračnici pri Rimskih toplicah je v sredo stroj zgrabil delavca Franca La-pornika za desno roko in mu odrezal tri prste. Lapornika so prepeljali v celjsko boinico. —c Celjski nogomet. Prva letošnja drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo iz Celja in SK Šoštanjem nc bo v Celju, marveč v nedeljo 24. t m. ob 15. v Šoštanju. Na praznik 25. t. m. ob 15. pa bo na igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska tekma med mariborskim Rapidom in celjskimi Atletiki. —c Klubsko otvoritveno kolesarsko dirko bo priredil klub slov. kolesarjev v Celju v nedeljo 24. t. m. na 24 km dolgi progi Celje—Sv. Peter—Celje. Start ob 14. na Glaziji, cilj istotam. Prijave sprejema blagajnik g. Sumer. trgovec v Prešernovi ulici, še danes, v soboto, do 19. Prijavnina 5 Din, na startu dvojna prijavmina. Ker je že mnogo prijav, se bo vršila dirka v dveh skupinah. Drevi ob sedmih bo sestanek vseh dirkačev v hotelu »Hubertusu«. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 29. t. m. kr. dvorna lekarna »»Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. —c Opozorilo nabornikom. Mladeniči, stanujoči v Celju-mestu, rojeni leta 1915 in starejši, ki se morajo predstaviti letos naborni komisiji in se želijo, četudi niso in se začel oblačiti. Od razburjenja se je kar tresel. Kurguzkin je opazil, kako oblači umazano srajco, potem jc pa slači in išče svežo. Kurguzkin je tudi videl, kako se mu tresejo noge in to mu je dalo povod, da je posegel v zadevo: — Ne smete se tako razburjati, Sider Zaharič, to vam škoduje. Basov se pa ni zmenil za Kurguzki-novo svarilo. — Torej, ti si me osrečil s tem? — je vprašal znova zlovešče Kovalenka. — Zdaj se spominjam, kako si mi vozil iz mesta robo, kako si zaklal ovna in jedel v moji kuhinji. — Odkod veš, da sem jaz okužil tebe? — je ugovarjal Kovalenko. — Kaj pa 6e si me okužil ti? — Morda pa nisi okužil niti ti njega, niti on tebe, morda je bila to samo usoda, — se je oglasil nekdo. — Jaz ga nisem okužil in tudi usoda to ni bila, — ga je zavrnil Basov ostro. — Toda, čemu bi govorili o tem, — je nadaljeval isti glas, — ali si okužil ti njega ali on tebe. Kaj more človek za to? Tu ne zadene nikogar krivda. — Kriv je, — se je oglasil Basov, — kriv je zato, ker je bil podlež, da ni povedal, kakšno bolezen ima. To bi mi bil moral povedati, da bi bil vedel. Za tako podlost je treba človeka ubiti . I ^ 1 ustvarila 1 znanost SARCOV = PROTI ZOBNEMU KAMNU = pristojni v mesto Celje, udeležiti nabora v Celju, se opozarjajo na pravočasno vložitev zadevnih prošenj. V smislu 20. začas, prav. o rekrutovanju morajo biti prošnje vložene najkasneje do 15. aprila. Mladeniči, ki se želijo poslužiti tc ugodnosti, naj se zglase pri mestnem poglavarstvu v sobi št. 6 med uradnimi urami od 9.—12. in prineso s seboj kolek za 5 Din in 20 Din. —c Slalom in smuk na Smrekovcu. SK Celje bo priredil dne 24 in 25. marca na Smrekovcu tekmo v alpski kombinacija. To tekmovanje je zelo zanimivo, ker pokaže tekmovalec sigurnost in hitro presojanje najrazličnejšega terena ter svoje tehnično znanje. Za tekmo vlada veliko zanimanje. Proga za slalom bo i-zpeljana na odprtem terenu in bo pregledna od starta do cilja. Zmagovalec prejme lep pokal in diplomo, drugi in tretji diplomo. Snega je še dovolj in je smuka prav dotvra. i 'vilnfe gore — še o tatvini v Zavrtačah. »Sloven>ki Narod* je Že poročal o tatvini pri Selano-vih v Zavrtačah, kjer so se neznani u*-moviči na praznik sv. Jožefa ponoči precej dobro založili 6 klobasami, mesom ln mastjo. Niso sicer odnesli toliko, kakor se je prvotno govorilo, vendar je pa Skoda precej velika. Odnesli so 5 plečet, 70 mesenih klobas in dva lonca svinjske masti, okrog 60 kš> Razmere bo jim morale biti dobro znane. Naj*brž si je njihov kolovodja, če jih je bilo več, ogledal ključ in ga ponaredil, aH pa ga Je podnevi v hiši Izmaknil, odklenil vrata ka&če ln jih pustil odprta, da je lahko ponoči nemoteno prišel do plena. Z vitrLhom bi ee namreč vrata ne dala odpreti. Za tatovi za enkrat ni 6e nobenega sledu. — Pomlad na Polževem. Dom na Polževem se vedno bolj modernizira. Zdaj so nasadili okrog doma divje kostanj«, breze, smreke, lipe Ln dva kanadska topola. V nekaj letih bo okrog doma prijetna senca. Ko bo pa zgTajen še zadnji del ceste, kar se bo zgodilo kmalu, bo dostopen dom z avtomobilom in bo imel gotovo vedno dovolj obiskovalcev, saj je vzorno oskrbovan ln stoji ne eni najlepših Izletniških točk v bllztni LJubljane. Radio kotiček Opozorili bi rad: radijske naročnike na nekaj izredno zanimivih točk iz nedeljskega sporeda naše oddajne postaje. Ob 7.30 bomo v kmetijski uri slišali predavanje g. inž. Vinka Sada rja o izkušnjah z umetnimi travniki in e kisanjem krme. Ob 10.30 bo naša postaja prenašala iz Novega Sad;« zborovanje, na katerem bo govorilo pet ministrov, med njimi tudi g. dr. Maružič. Popoldanski spored začenja s ploščami po željah, ob 15^30 pa bomo čuli krstno predstavo izvirne slovanske radijske operete »Majda«. Pri opereti, ki je prirejena no dr. Fran Knafičevi veseli trodejanki >Kmečki teden« sodelujejo: Romantična dama (ga. Obdreigner-Jaksova). župan (g. Zupan), hči Majda (gdč. I^ličena), Nande (g. Jeiačin), sjospod direktor (g. Bučar), Aleš Reče-tar, časnikar (g. Penpov). Zanek športni reporter (n. Klemenčič), Spela, hlevska dekla (ga. Kraljeva), šepav možic (g. Demšar), stara ženica (gdč. Gorjupova). Moški Ln mešani zibor, fantje na vasi. Sodeluje radijski orkester pod vodstvom dirigenta g. Neffata. Večerni spored izpolnijo >Akademski pevski kvintete, radijski orkester z operetno glasbo in plošče iz izvirnih filmov. V oblačilnici je zavladala tišina. — Kaj pa če tega nisem vedel? — se je branil Kovalenko. — Kaj pa če niti sam nisem vedel, kakšno bolezen imam? In zopet je dejal neznancev glas: — Usoda, — Ne usoda, temveč človeška omejenost, — je ugovarjal nekdo. Basov pa teh opazk očividno ni slišal. Vstal je in se obrnil h Kovalenku, rekoč: — Take podleže bi bilo treba usmrtiti. — Oho, — se je začudil nekdo — Javno bi jih bilo treba usmrtiti, da bi vsi videli, — je vztrajal Basov na svojem. — Zakaj? — Da bi si ljudje zapomnili, da je to višek podlosti, — je nadaljeval Basov. — Ničesar si ne bodo zapomnili, ker so omejeni, — je znova ugovarjal mož, ki je bil poprej vprašal »zakaje. Basov se je oblekel in odšel. Kurguzkin mu je sledil za petami. »Narod, ki pozablja brate v sužno-stl, teota svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. — Pristopajte!« 3^^$++$$%$10 Stran 6. »SLOVENSKI NAROD«, dne 23. marca 1930 68 Filmski magnat Fox uničen Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo tožbo proti radio-telefonskim družbam zaradi neplačanih patentnih pristojbin Vrhovno sodišče v Washingtonu je zavrnilo tožbo VVilliama Foxa proti ameriškim radio telefonskim družbam zaradi neplačanih patentnih pristojbin za zvočne filmske aparature. VVilliam Fox, nekoč po pravici nazvan filmski kralj, ustanovitelj družbe Fox-Film, je postal med mnogimi drugimi tudi žrtev velikega finančnega kraha na Wall Streetu leta 1929. in je izgubil skoraj vse svoje premoženje. L«eta 1932. je po-ak sil s procesom proti Paramount Pic-tnres R. C A. Photophone, Westem Electric in drugim družbam dobiti odškodnino za zlorabo patentov in licence družbe Americain Tri-Ergon Co., ki jo je bil sam ustanovil kmalu po odkritju cinkovega filma leta 1922. Pred dobrim tednom je bila njegova tožba definitivno zavrnjena pred vrhovnim sodiščem v Washingtonu in s tem je padla v vodo zadnja Foxova nada na pridobitev potrebnega kapdtala za obnovitev prejšnjega pomembnega položaja med filmskimi producenti. Sodmi spori glede patentov v zvočnem filmu so kakor v radiu in televiziji navadno samo krajši presledki v procesu pogajanj, sporazumov, pogodb, razdeljevanja interesnih sfer ittL Foxov spor pa ne preseneča samo po ogromnem znesku zahtevan« odškcKinine, temveč odkriva tudi zakulisje ameriških sodišč in nehote vzbuja spomine na ameriško prosperiteto, finančni krah leta 1929. in temu sledeče splošno obubozanje Amerike. Presenetljivi uspeh Fo-xove družbe in še prese neti jivejši padec je opisal Upton Sinclaire v svoji knjigi »Upton Sinclair presents VVilliam Fox« (Upton Sinclair predstavlja VVilliama Foxa), v kateri simpatizira s Foxom kot žrtvijo radijskih in telefonskih družb, ki so smatrale s prihodom zvočnega filma film za svoje trgovsko blago in so na vse mogoče načine izpodrivale konkurenco. Ze leta 1919. so Nemci Engl, Vogt in Massolle delali poskuse s fotocelico in neonovimi žarnicami ter rešili princip segrevanja in snemanja zvoka, na fiLm in njihovo patentno pravico in licenco je kupil W. Fox za 60.000 dolarjev z izključno pravico za Severno Ameriko. Ameriški patentni urad pa ni hotel priznati patenta fotocelice in Upton Sinclair pripominja k temu, da je lahko vsemogočna družba kakor Telephone Compagny pri takratnih razmerah vsakega obdolžila tihotapstva tujih patentov v Ameriko. In predno se dokaže, da obdolžitev ni imela nobene podlage, je dotični gmotno že uničen ali celo mrtev in pokopan. W. Fox je prišel ali bolje rečeno je bil prinesen iz Madžarske in njegova pot do filmskega magnata spominja na karijero vseh drugih ameriških magnatov. Od skromnih začetkov z aparatom, težkim več ton, se je razvil Fox Film v družbo, ki ni imela samo filmskih palač in kinematografov po vsem svetu, temveč tudi produkcijo filmov. Njeno premoženje so cenili na 250,000.000 dolarjev. Pogubila sta ga dva tehnična izuma. Prvi, zvočni film, mu je prinesel spor s Telephon Compagnv in ko so se pojavili leta 1928. prvi »strahovi« televizije, je W. Fox dobro vedel, da se da nevarnost televizije odstraniti samo s povečanjem ploskve projekcijskega platna. Zato je hotel v vseh svojih kinematografih uvesti tako zvani grandeur film. S tem je pa dobil drugega sovražnika. Tisti, ki so izdelovali projekcijske aparature, bi bili izgubili z uvedbo grandeur filma svoje milijone, ker je bil patent za grandeur filme Foxov. Vsi so se pa izdajali za njegove prijatelje in zatrjevali, da mu vedno radi posodijo denar, če bi ga potreboval. Upton Sinclair karakterizira prvega prijatelja z naslednjimi besedami: »Ta vsemogočni nestvor, ki ima v rokah tri milijarde kapitala, pogoltne in prebavi najrazličnejše vrste hrane. Sede vam pred vašo hišo in nihče mu ne zabrani, da bi ne napel svoje žice čez vaše posestvo. In če se mu zahoče, posluša tudi vaše zasebne pogovore in trgovske tajne«. William Fox si je od obeh prijateljev izposodil znatne vsote. Prihod zvočnega filma je dozdevno grozil z razvrednotenjem delnic podjetij in tvrdk. izdelujočih nemi film. Nervozuost je naraščala, kajti So za ra^vreriaotenje približno 100,000.000 dolarjev. Krah na VVall Streetu leta 1929. je izpremenil nervoznost v strašno paniko. Dogodki so prerasli filmskega magnata in njegove sposobnosti preprečiti padec Kako so ga njegovi mogočni »prijatelji« pripravili ob vse delnice njegovega lastnega podjetja, to je zelo zapletena zgodba. Zdaj je ostala od tega samo senzacijonalna številka, visoka odškodnina, ki jo zahteva Fox. Ob koncu svoje knjige pusti Sinclair govoriti samega Foxa: »Ko sem se začel leta 1927. pogajati s Telephon Compagnv o zvočnih patentih, je bilo v Ameriki 20.000 kinematografov, po drugih državah pa tudi okoli 20.000, a ena zvočna aparatura je veljala 20.000 dolarjev. Bilo je tu 500.000 cerkva in ena aparatura je stala 5000 dolarjev. En milijon šolskih prostorov bi se bilo tudi opremilo z aparaturami po 2500 dolarjev«. — Sin-clairova knjiga o VVilliamu Foxu se zaključuje z apelom na demokratično Ajneriko, naj bo pravična in naj udari po špekulantih. Aron Niemcovič umrl »Times« poročajo, da je umrl v soboto v K odan ju znani šahovski mojster Aron Niemcovič, Z njim leže v grob eden največjih šahovskih mojstrov, ki je veljal po turnirju v Karlovih Varih leta 1929, kjer je zmagal pred Capa-blanco, za najbolj poklicanega kandidata na mesto svetovnega mojstra. Ni pa prišel do odločilnega spopada z drugimi mojstri in menda sploh ni mislil na to, da bi se potegoval za svetovno prvenstvo v šahu, V igri je bil naj originalu ejs i izmed vseh živečih mojstrov. Niemcovič je bil rojen T. novembra 1886 v Rigi, študiral je v Nemčiji, do vojne je živel v Švici, potem se je pa trajno naselil v Kodanju. Pred javnost je stopil leta 1904 na mednarodnem šahovskem turnirju v Koburgu. Prvi večji uspeh je dosegel v Ostende 1. 1907, kjer je delil z Miesesom tretjo nagrado pol točke za Bernsteinom in Rubestei-nora. Potem je bil na večjih turnirjih na vodilnem mestu, toda prvič je zmagal 1. 1925 v Marianskih Lažnih skupaj z Rubensteinom. Naslednjega leta je bil v Dresdenu prvi pred Aljehinom in končno je dosegel po zmagah na manjših turnirjih svoj največji uspeh v Karlovih Varih, kjer je igralo 22 mojstrov. Kraljica tašč Amerika je dežela žensk, čeprav je tam žensk manj kakor moških, kar se sliši malo čudno. Ker jih je manj, jih bolj cenijo kakor pri nas in to znajo ženske dobro izkoristiti. O kultu ne samo mladih in lepih pripadnic bivšega nežnega spola, temveč tudi starejših in grdih, priča mesto Ama ril le v Texasu, kjer so uvedli taščin dan. Kakor imamo pri nas materinske dneve, tako imajo tam taščin dan in vsak zet se potrudi, da prinese svoji tašča darilo in ji izkaže spoštovanje in hvaležnost, da mu je vzgojila ženo. Tega dne je posebno živahno po cvetličarnah in slaščičarnah. Da bi bila proslava taščinega dne čim sveča ne jša. prirejajo zadnje čase tudi volitve kraljice tašč. • Teh kraljic pa ne volijo po lepoti ali mikavnosti, temveč po lastnostih, kar je tudi prav in pravično. Na zadnji taki prireditvi je bila izvoljena 60-letna kmetica, ki je srečno vzgojila osem hčera in živi z vsemi zeti v najlepši slogi. Baje se niso še nikoli sprli. Kraljica tašč je dobila mnogo daril, a mestna uprava ji je določila dosmrtno rento v znesku 50 dolarjev mesečno. Lindberghov sinček Z1V? DNB poroča iz Newyorka: 2ena na smrt obsojenega Richarda Hauptman-na je sklenila odpotovati v Detroit, da poišče tam otroka, o katerem trdi neko anonimno pismo, poslano iz Pontiaca (Michigan) v Newyork, da je identičen z ugrabljenim Lindberghovim otrokom. To pismo trdi, da je pravi ugrabitelj Lindberghovega otroka nekaj dni pred svojo smrtjo priznal nekemu det-roitskemu tolovaju, kako je bilo z ugrabitvijo. Povedal je baje. da Lindberghov otrok ni mrtev, temveč da so ga takoj po ugrabitvi odpeljali v Brooklvn in ga podtaknili nameetu nekega drugega otroka, ki je dva dni poprej umrl Truplo tega otroka so ukradli s pokopališča v newyorškem predmestju Bronxu. Oblekli so ga v obleko Lindberghovega otroka in ga pustili nekje v bližini Lind-berghove vile. To so storili, pravi dalje pismo, zato, da bi se polkovnik Lind-bergh ustrašil, ker smo zvedeli, da je denar pripravljen za izplačilo, na poseben način zaznamoval, da bi nas policija izsledila. Dozdevni ugrabitelj dalje pripoveduje, da je potem odpeljal pravega Lindberghovega otroka v Detroit. Da bi se ga o tresel, ga je nekoč odpeljal s seboj v kino in ga tam pustil. Oblasti, ki jim je občinstvo izročilo zapuščenega otroka, so ga oddale v mestno sirotišnico. Glede na to dozdevno odkritje so pristojne policijske oblasti v New Jer-seyu izjavile kategorično, da so svoje-časno nesporno identificirale truplo najdenega otroka kot Lindberghovega sinčka in da je izključen sleherni sum o točnosti te identifikacije. Ibsen ga je rad pil Človek bi ne verjel, da ga je največji skandinavski dramatik Henrik Ibsen, slavni avtor »Nore«, »Rosmerholma«, »Sovražnika človeštva« in drugih znamenitih del, zelo rad pil. Znana poljska igralka in pisateljica Gabriela Zapol-ska se je seznanila z Ibsenom v Parizu, kjer je nastopala v takratnem znamenitem gledališču »Theatre libre«. O tem piše v svojem pismu iz leta 1892, citiranem v poljski Lorentovviczovi gledališki monografiji, kjer čitamo: misliti, da bi delal tako kričečo reklamo za zakonski jarem. Verjetna njegova trditev itak ni, kajti če bi bilo res, kar pravi prof. Burdell, bi ne bilo na svetu toliko ljudi, ki se krčevito branijo za- konskega stanu. Morda mož niti sam ni oženjen, kajti če bi bil, bi najbrž svojo reklamo za zakonski jarem opustil. Teorija je eno, praksa pa drugo, posebno v zakonskem življenju. Kako skrbi občina za mladino Nekaj zanimivih podatkov iz delovanja mladinskega skrbstva v Ljubljani * Včeraj je prišel k nam na skušnjo Ibsen, Bil je pijan kot mavra. Opotekal se je. To vam je bil pravi nestvor skuštranih las. Razlagal je nam, da ni še nikoli ničesar napisal, razen v pijanosti. Pozorno sem ga poslušala in kar verjeti nisem mogla, da je to avtor »Nore«. Bahal se je, da so ga pravkar postavili nekje pod kap, ker je preveč razgrajal. Ibsena sem si predstavljala čisto drugače.« Prokleti Hcsllyw»©d Lord Edvvard Montagu, sin vojvode Manchesterskega, je sklenil vstopiti v francosko tujsko legijo. Prepotoval je ves svet, v Ameriki je bil obtožen umora kapitana Wanderwella, ki se je hotel z njim napotiti na jahti okrog sveta. Na tej jahti so bila kot potnice sama dekleta, kj so doživela v Hollywoodu razočaranje. Vozil se je kot slepi potnik iz San Fran-cisca z ameriškimi vlaki in spoznal je tudi slavo ter bedo obljubljene dežele vseh ljubiteljev filma Hollywood. Končno se je odločil za francosko tujsko legijo, kjer vlada železna disciplina in kjer bo konec njegovih pustolovščin, pa tudi denarnih stisk, ki so nastale zaradi zapletene pravde. Lord bi moral podedovati v našem denarju blizu 20,000.000, pa ne more priti do svoje dedščine. V prokleto mesto, kakor pravi Holly-woodu, ga je prignala želja seznaniti se s filmom. Imel je mnogo denarja in spoznal je tudi filmske zvezde kalifornijskega sveta. K filmu je pa prišel samo kot statist. Bil je vesel, da je mogel igrati rimskega vojaka in čez deset dni je bil zopet na cesti. Zaslužil je nekaj dolarjev. V Hollywodu ne poznajo socijalnega skrbstva, niti podpore brezposelnim. Celo slavni igralci in igralke žive v suženjstvu, ker morajo pripadati z dušo in telesom podjetju, ki jih je najelo. Lord Montagu se je seznanil z Greto Garbo, Ruth Chattertonovo in Chaplinom. pravi pa, da jih ni videl nikoli smejati se, razen v filmu. Hollywood je mesto, kjer se odigra vsak dan največ resničnih tragedij na svetu in kjer je največ privatnih detektivov, zaključuje lord Montagu svojo sodbo o filmskem mestu. Zakon sredstvo proti prerani smrti Edwin Burdell, profesor družabne vede na tehnološkem zavodu v mestu Cambridge v ameriški državi Massa-chussets je v svojem nedavnem predavanju dokazoval, da žive poročeni ljudje delj in da je med njimi manj zločincev, bolnih in duševno abnormalnih ljudi, kakor med nerx)ročenimi. Na podlagi tega ugotavlja prof. Burdell. da je zakonsko življenje najboljše sredstvo proti zločinstvu, duševnim boleznim, siromaštvu in prerani smrti. Komur je ležeče na tem, da bi dolgo živel in da bi se mu dobro godilo na zemlji, da bi ne končal svoje življenjske poti v norišnici ali v ječi in da bi ne obubožal, naj se kar hitro poroči. Gotovo so ameriškega profesorja pod-kuoile matere, ki imajo za možitev godne hčerke, ali pa dekleta, ki bi se rada omožila. Drugače si ne moremo Ljubljana. 23. marca. Po besedah je mladina naša bodočnost, kar pa nalaga občinam, zlasti večjim, kakršna je ljubljanska, veliko odgovornost in težke naloge. To so dobro zrcali zlasti iz pregleda o delovanju s področja socialne politike v Ljubljani v zadnjem desetletju. Mladinsko skrbstvo je bilo organizirano v Ljubljani pozno. C as nas je bil prehitel in kreditna moč občine je bila premajhna, da bi občina lahko zmagovala vse potrebe prva leta; zato je značilno, da je pozneje, 1. 1983, izdatek za oskrbo otrok v zavodih poskočil za 58%, pri rejninah pa celo za 115%. Sistematično nuadmsko skrbstvo se začne pri nas šele po vojni. Pred vojno je občina opravljala mladinsko skrbstvo le od primera do primera, ko so jo v to prisilile razmere. L. 1923, ko je bil organiziran socialno politični urad, je bil tudi ustanovljen mladinski oddelek, ki mu je prideljen referent. Toda oddelek je bil dobro organiziran Šele 1. 1928, ko so bile urejene tudi posamezne panoge mladinskega skrbstva Ko je mladinski oddelek začel zbirati gradivo o socialnem stanju mladine, je ugotovil Izredno žalostne stvari. Otroci, prepuščeni ulici in slučajni dobrodelnosti, so bili na robu fizičnega in moralnega propada. Vrste bednih otrok, ki so bili potrebni nujne pomoči, so tvorili otroci nežne mladosti iz predšolske dobe in starejši. Nekaj otrok je mladinski oddelek poslal v zavode nekaj v rejo in ostale v otroška zavetišča. Ker pa občina ni imela zavetišča, je otroke oddala v Lichtentumov zavod, Marijan išče. banovinski dečji dom Zavod za zdravstveno zaščito mater in de-ce, zavod šolskih sester v Repnjah, Zavetišče sv. Jožefa, otroško zavetišče na Viču in banovinsko vzgajal išče za defektno de-co v Ponovičah. Socialni urad deli stalne in izredne podpore v okviru mladinskega skrbstva. Stalne podpore so mišljene le kot pripomoček za vzdrževanje družin, saj po svoji višini ne morejo tvoriti glavnega dohodka družine; te podpore so od 1. 1928 do 1934 stalno naraščale ter so narasle od 282.000 Din na leto na 400.000 E>in. Nasprotno eo pa stalno padale izredne podpore, padle so od L 1928 od 189.000 Din na 112.000 Din. To je v skladu z naraščanjem stalnih podpor, Kajti vedno več je bilo onih, Iti so prejemali izredne podpore, potem pa še stalne. Upoštevati je treba še, da se je dvignilo število rejencev in oskrbovancev ter je bila tako odvzeta skrb družinskim redm-kom; v nekaterih primerih je mestna občina oddala v oskrbo celo po 3—4 otroke iz ene družine. Dnevna zavetišča za otroke, kot pol odprti sistem mladinskega skrbstva, ima občina že delj časa. Zavetišča so vsa leta enako obiskana V zavetišča so sprejemali otroke v začetku le, da bi bili pod nadzorstvom, ker jih starši, odsotni z doma, niso mogli nadzorovati. Pozneje so pa dobila ta zavetišča podporni značaj, ko so začela dajati otrokom tudi hrano. Zdaj prejema večina otrok brezplačno kosilo in malico, za nekatere otroke pa plačujejo starši, odnosno redni ki brano, ker so njih otroci v zavetiščih pred vsem zaradi nadzorstva in ne zaradi bede. Nadzorstvo nad prehrano v dnevnih zavetiščih je strogo m stalno, jedilne liste in hrano pregledujeta mestni fizik in upravitelj zavetišča. Zdaj so samo tri dnevna zavetišča; zavetišče, ki je bilo v neprimernih prostorih v šoli na Prulah, so združili z zavetiščem pri Sv. Florijanu. Florijansko zavetišče so lani razširili na 2 sobi. Prostori pa kljub skrbni adaptaciji niso idealni. Dnevni zavetišči v Šiški in na Taboru, ki sta prej v zelo neprimernih prostorih, so premestui v sokolska domova. Zdaj mestna občina še ne more misliti na dnevna zavetišča v svojih primernih prostorih Nameravajo še odpreti dve zavetišči in sicer za trnovski in bežigrajski okraj. V Trnovem bo zavetišče v sokolskem domu, za Bežigradom pa v novi šoh. Važna naloga mladinskega skrbstva je tudi prirejanje počitniških kolonij, ki so neobhodno potrebne za mestne otroke. Za prirejanje počitniških kolonij so odločilni razlogi: nezadostna prehrana šolarjev, slabe stanovanjske razmere, neprimerna obleka itd. Iz poročU šolskih upraviteljev in proti tuberkulozne lige je potreba počitniških kolonij dovolj utemeljena, in so povsem neosnovani očitki onih, ki trde, da so počitniške kolonije luksus. Otroci, ki so bili bolehni ali slabokrvni, so se vrnili s počitniških kolonij krepki ter zdravi. Prva kolonija je bila L 1928 v Velesovem pri Cerkljah, kjer je bilo na počitnicah 90 otrok, 40 so jih pa poslali s kolonijo KJS k morju. Nekaj otrok pošljejo vsako leto v kolonijo proti tuberkulozne lige na Rakitno, in sicer samo otroke, ki so potrebni posebnega zdravniškega nadzorstva. Leta 1929 in 1933 so poslali otroke v Breznico na Gorenjskem. Ko so i. 1930 zgradili za počitniške kolonije lepo leseno zgradbo v Mednem, je bil položen temelj za prirejanje počitniških kolonij v večjem stilu. Prej so lahko poslali le okrog 130 otrok na počitnice, poslej pa 459. L. 1928 je občina izdala za počitniške kolonije 60.000 Din, lani pa 126.000 Din, torej nad 100% več. dočim se je število na počitnice poslanih otrok zvišalo za 220%. Otroci so pa potrebni tudi počitnic ob morju, a izdatki za vsakega kolonista so bili doslej 100% višji kakor za otroke v drugih kolonijah, zato je socialno politični odbor predlagal, naj bi občina kupila odnosno najela zemljišče pri morju. Predlog je bil sprejet hi lani je imela mestna kolonija že lep uspeh; letovišče je pri Sv. Jakovu - šiljevici. kraj povsem ustreza svojemu namenu in otroci so oskrbovani "a 40—45% ceneje kakor so bili prej. Zaprti sistem, oskrba otrok v zavodih, zahteva mnogo izdatkov, ker občina nima svojih zavodov. L 1928 do 1930 so izdali 120.000 Din na leto, L 19C1 so se izdatki zvišali na 190.000 Din ter ostali na tej w-šini tudi lani, Pod odprtim sistemom mladinskega skrbstva razumemo preskrbo otrok pri rednikih na kmetih, kjer otrok najde zopet starše pri dobrih ljudeh, kar vpliva na njegov razvoj ugodnejše, kakor če bi bil zaprt med zidove zavoda. Seveda pa mora biti vseeno dobro nadzorstvo nad redniki. Občina nima zaščitnih sester, zato opravljajo nadzorstvo sestre drž. zavoda za zdravstveno zaščito mater m dece. Leta 1928 je bilo v reji 12 otrok, zdaj jih je 59, zato so se tudi dvignili izdatki od 40.000 Din na 150.000 Din. Ako bi hoteli dati v rejo res vse potrebne otroke, bi se izdatki zvišali najmanj še za 100 otrok. Na naših ulicah smo videli že često beračiti otroke. Socialni urad je napravil s pomočjo policije racijo na te otroke, da dožene, zakaj prav za prav beračijo. Pogosto pošljejo otroke na cesto starši, ki jih mnogokrat tako izrabljajo ter žive na račun propadanja svojih otrok, a tudi res bedni otroci pridejo od časa do časa na ulico beračit Kaze se potreba še po velikopoteznejšem mladinskem skrbstvu, da socialni urad reši otroke ki propadajo zaradi bede adi brezvestnosti roditeljev. Zato je pa seveda treba sredstev. Značilen je porast mladostnih zločincev v Ljubljani. Zgodilo se je že. da so šolarji pod vodstvom 11-letnega otroka vlaml jah v trgovine pri belem dnevu. Tudi tatice v je med otroci čedalje več. S tem se pa še nismo dotaknili vseh problemov mladinskega skrbstva. Velike skrbi povzroča občini zlasti vprašanje nezakonskih otrok. Pravna zaščita nezakonskih mater je pri nas sicer na višku, kljub temu pa največkrat padejo nezakonski otroci v breme občini. Zato bi bilo treba ustanoviti generalno varuštvo pri mladinskem oddelku socialnega urada. Občina bi naj prevzela varuštvo kot juridična oseba nad vsemi nezakonskimi, zanemarjenimi in zapuščenimi otroki, rojenimi in stan u-jočimi v Ljubljani. Za to bi bilo treba dodeliti uradu samo enega uradnika. Generalno varuštvo pri višjem dež. sodišču ima ▼ evidenci nad 600 otrok in ne zmaguje več ogromnega dela, Zato je v interesu zapuščenih otrok ter bednih nezakonskih mater, kakor tudi občine same, da se čim prej uredi to vprašanje mladinskega skrbstva Kajti v tem je izvor zla, ki se kaže tako drastično že na ulici, kljub vsemu delu socialnega urada. Zborovanje trboveljskih obrtnikov Trbovlje, 22. marca. Na Jožefov o popoldne je imela tukajšnja podružnica Društva jugoslovenskih obrtnikov v prostorih gostilne Volker svoj letni občni zbor. Lepa udeležba in živahno razpoloženje je pokazalo, da se obrtništvo naše doline živo zanima za svoje stanovske zadeve. Občni zbor je vodil namesru obolelega predsednika g. Kocjana podpredsednik g, Guček. ki se je po običajnih uvodnih formalnostih spominjal m»~u letom umrlega člana g. Puskarja, katerega spomin so navzoči stanovski tovariši primerno počastili V svojem poročilu je g. GuČek naglasil razveseljiv podvig stanovske zavesti med trboveljskim obrtništvom, kar dokazuje znaten porast članstva v društvu v preteklem poslovnem ietu. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal. g. škoberne. je razvidno, da je v podružnici organiziranih ze večina trboveljskih obrtnikov, saj šteje podružnica že 108 rednih članov. S pametno gospodarsko politiko pa je društvo tudi doseglo, da ima obrtništvo v občinskem zastopu tukajšnje občine močno stanovsko zastopstvo. Revizor g. Cimerman je predlagal zahvalo in raz-rešnico, ki je bila soglasno sprejeta. V imenu osrednjega odbora je pozdravil zbrane obrtnike g. More iz Ljubljane, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, da podružnica tako vzorno deluje in čvrsto napreduje. To je najboljši dokaz, da se obrtništvo zaveda resnosti časa ter se vedno bolj zbira v svojih stanovskih organizacijah, ki so mu edine zaščitnice v današnjih težkih časih. Sledile so volitve, pri katerih je bil izvoljen naslednji odbor: častni predsednik g. Kocjan Josip glede na zasluge, ki si jih je pridobil z ustanovitvijo podružnice v Trbovljah. Za predsednika g. Kuhar Herman, podpredsednik g. Pust Rudolf, v odbor pa gg.. Klenovšek Jakob, Pavlenč. Kovač, Tausel, Drobež, Skoberne. Varga. Poličnik in Marine. Namestniki: VVeiss Vlado, Mihelec in Zupan Marija. Nadzorstvo: Breznik in Kozina, namestniki; Klenovšek Rajko in Cimerman Štefan. Pri raznoterostih se soglasno sklene, da ostane dosedanja članarina neizpreme-njena. Prečitana in sprejeta so bila spremenjena pravila. O posmrtninakem fondu obrtništva poroča g. M al gaj, ki predlaga, da se čim prej izdela tozadevni pravilnik, ki se naj predloži v razpravo na prvem članskem sestanku. Glede obdavčenja obrtnikov je obrtništvo soglasnega mnenja, da se naj dela na to, da se določi za obrtnike eksistenčni minimum za predpis davčne osnove, ki naj bi ne presegal 6000 Din. Ta predlog je bil že svoj čas predložen zbornici, vendar brez uspeha. Zato je treba to vprašanje znova ventilirati, pred vsem pa se nai dela na to. da se obstoječa davčna praksa ki zelo obremenjuje obrtnike, primerno ublaži Ker je bil dnevni red izčrpan, se je predsednik g Kuhar v imenu novega odbora zahvalil za izkazano zaupanje ter zaključil občni zbor Misli zna brati. — Meni je treba samo pogledati na m ozkega, pa že vem. kaj si misli o meni. — To vam pa mora biti večkrat zelo neprijetno. SLOVENSKI rt A R O IVc, dx* & marca »85 Stran 7 Ljubljanski občinski | Ekspoze načelnika finančnega odbora Ivana 1 seji mestnega sveta Ljubljana, 23. marca K letošnj občinskemu proračunu ste gospodje občinski svetovalci dobi1: toliko pismenih referatov in statističnega materiala, da se lahko v svojem uvodnem poročilu v proračunsko debato omejim le na nekatere najvažnejše konstatacije, ki so potrebne, predno razpravljamo o proračunu. Proračun za 3 milijone višji od lanskega Letošnji občinski proračun jc precej drugačen od lanskega. Ne samo po svoji računsko-teh nični obliki, temveč tudi po stvarni porazdelitvi dohodkov in izdatkov posameznih poglavij. Proračun znaša Din 46,021.809 in je po številčni primerjavi za 600.000 Din nižji od lanskega. V resnici je pa proračun za tri mili ione višji od lan skega, ker so iz let-,-? "n t c tja proračuna iz ostale razne postavke, ki so se lansko leto ponavljale v proračuns1 h poglavjih in zato rudi navidezno evi evale končno vsoto proračuna. Vse to moramo takoj v začetku povedati, ker drugače ne bi mogli razumeti, zakaj smo primorani letos navzlic navidezno nižjemu proračunu in znižanim proračunskim postavkam vendarle zviševati trošarine, da dosežemo ravnovesje proračuna. Letošnji občinski proračun obremenjujejo predvsem ti-le izdatki, katerih lansko leto ni bilo: anuiteta posojila za šolo za Bežigradom 225.000 Din, zakonito predpisana dotacija za bolnico im bolniški stroški 750.000 EKn, amriteta posojila za zgradbo vojaških mimicijskih skladišč 225.000 Din, zvišana najemnina za aerodrom in vojaško vežbališče 140.000 Din, anuitete za garantirana posojila cestne električne železnice 2 milijona Oin, odplačilo Auerspergovega dvorca 365.000 Din, nakup sveta v regulacijske svrbe 100.000 E>in. ureditev mestnega muzeja 50.000 Din, prispevek za javne skulpture 50.000 Din, subvencije za gasilna društva, nakup nove motorne brizgalne 100.000 Din, za prevzeto stavbno zadrugo Stan in dom anuiteto 184.000 Din in končno višji izdatek za novonastavljeno pogodbeno uslužbenstvo 550.000 Din ter višji izdatek za pokojnine 800.000 Din. Na priznavalninah mestnih podjetij je izostala vsota 470.000 Din, tako da je bilo skupno v letošnjem proračunu, še predno je prišel v razpravo, računati z okroglo 6 milijoni več izdatkov, kot lansko leto. Zavedali smo 6e, da v današnjih težkih gospodarskih razmerah ne moremo dvigniti proračuna za šest milijonov dinarjev, ker bi morali za cel ta znesek predpisati nove davke. Zato smo se odločili znižati vse proračunske postavke na minimum, mnogokrat tudi v škodo občinskega gospodarstva. 5 temeljito redukcijo proračunskih posta\*k smo dobili znesek treh milijonov dinarjev. Primanjkljaj ostalih treh milijonov je pokrit z zvišano trošarino 2^38.054 dinarjev in z z vi sanira i občinskimi taksami- Občinsko doklado na državne neposredne davke smo znižali za 5 odst. Prav tako smo znižali tudi davščino na prenočišča za 5 odst. Vse ostale davščine, med temi tudi gos tašč in a, vodarina m kanalska pristojbina ostanejo v *ti izmeri kot lansko leto. Za omflfenje davčnega pritiska Zaradi davčne konkurence države in banovine se mora občina vedno bolj umikati k trošarinam na potrošnjo. Karkoli je izven trošarine obdavčljivega, je porabila državna uprava m banovina. Mestne obči* ne so zato v vedno večji zadregi, kako pokriti svoje proračune Velike trošarine na življenjske potrebščine so posebno za kon-suroente krivjčne. Zato občine s trošarinami tudi ne bodo smele pretiravati, ker jc življenje že brez trošarine dovolj drago. Država bo morala občinam prepustiti del davščin. Zakon o samoupravnih financah je neobhodno potreben, da bodo že vendarle enkrat razmejene davčne vrste na državo, banovino in občine in tako je tudi v naprej znano, s kakšnimi in kolikšnimi dohodki lahko računajo občine. Znižanje občinskih davščin sc mnogokrat zahteva z utemeljitvijo, da je država in banovina znatno zvišala svoje davščine in da je sedaj zato občina poklicana, da popusti na svojih da\Sčtnah. Na osnovi take utemeljitve ne bi smeli zniževati ob- Mihail ZoSčenko Ljubezen Družabni večer se je zaključil pozno. Vasja Česnokov je stal ves utru* jen in prepoten z reditelj skirn trakom na rokavu pred Mašenjko in ji prigovarjal: — Počakajte malo, dušica... Po* čakajte do prvega tramvaja. Kara se vam pa tako mudi, tristo ciganov, kam neki? ... Tu lahko posedite in počakate in vse drugo, vi pa že odha* jate. .. Počakajte do prvega tramva* ja, tristo ciganov. Vidite, vi ste pre* poteni, jaz sem prepoten. Tako prav lahko oba zboliva v tem mrazu. — Ne, — je odgovorila MaSenjka med obuvanjem galoš. — Kakšen ka= valir pa ste, če ne morete spremiti dame v tem mrazu. — Saj sem ves prepoten, — se je izgovarjal Vasja in malo jc manjkalo, da ni eaplakal. — No. oblecite se. Vasja Cesnokov je odločno oble* kel kofuh, odiel z Mašenjko na ulico in se skrbno zavil. Pritiskal jc strupen mraz. Luna je sijala In pod nogami je škripal sneg — Kako nemirno dekle ste. — je dejal Vasja Česnokov navdušeno ogle= dujoč Mašenikin profil. — Da niste to vi, temveč drugo dekle, bi je za vse na s^etu ne Sei sprzsn&L Bogme, lahko činskih davščin, ker bi s tem soglašali, da plačujejo občani odsrtej banovini, orrro-ma državi tisto, kar bi drugače plačevali občini. Pravilnejše je, da se borimo začim-večji delež občinskih davščin od celokupnih javnih dajatev, kar jih zbere mesto, in da se obenem borimo za omiljenje vedno bolj ostrega davčnega pritiska države in banovine. Le tako varujemo inte"*** obči ne in pospešujemo njen gospodar-^i in socialni razmah. Mestna občina je z letošnjim proračunom gotovo pokazala mnogo uvidevnosti za težave našega gospodarstva, ko je znižala občinske doklade in zreducirala občinske potrebščine na minimum. Seveda s temi popusti na občinskih dohodkih in izdatkih ne bo posebno olajšan položaj davkoplačevalcev, ker bodo morali državi in banovini plačevati višje davščine, one. ki bi drugače lahko prišle v korist občine. Od skrčenega proračunskega stanja bomo imeli v mestu le Škodo, ki se letos mogoče še ne bo tako hudo čutila, naslednja leta pa gotovo, če se ne zboljšajo razmere. Okrnjeni občinski proračun pomeni zastoj gradbene delavnosti, propadanje socialnega skrbsf\>a in kulturnih ustanov, skratka nazadovanje mesta na celi črti. Napredek mesta V zadnjih šestih letih je občinska uprava ogromno storila za napredek mesta. Nobenega dela se nismo ustrašili, samo da dvignemo Ljubljano iz provincijalnega obeležja v moderno mesto. Ni se nam sicer posrečilo dograditi vsaj tisto, kar so bivše pasivne občinske uprave zamudile, mislimo pa vendarle, da smo tako temeljito preobrazili Ljubljano, da se ji to pozna na vsak korak. Mimogrede naj ugotovimo, da se je zgradilo nad sto cest, položilo se je tlaka več kot preje v 25 letih, kanalov se je zgradilo 26 km, to je polovico celotnega kan?'«kega omrežja. Za ceste se je izdalo od leta 1929. do 1934.. izvzemši redno vzdrževanje in čiščenje, 27.1 milijonov dinarjev, za kanale 9.8 milijonov dinarjev, za mostove in vodne zgradbe 3.8 milijonov dinarjev. Letos se bodo nadaljevala v zadnjem sektorju regulačna dela na Ljubljanici, ko je preje občinska uprava rešila težavna tehnična in finančna vprašanja. Cestna, kanalska in regulacijska dela v Ljubljanici, izpolnjujejo nešteta druga regulačna dela po mestu, tako da je Ljubljana dobila izgled in komunikacijska sredstva, ki ji po njenem položaju pripadajo. Umljivo je. da se občinska gradbena de-lavnost s tem naglim tempom, kot doslej, za naprej ne bo mogla vršiti. Zaradi izjemnih gospodarskih razmer in ker se občim stalno odvzemajo dohodki, bo morala občinska uprava omejiti investicijska dela. Seveda bo zmanjšana občinska gradbena delavnost neugodno vplivala na konsumno moč mesta in na zaposlenost delovnih moči, in s tem v zvezi tudi na trgovino ki obrt. Naj se modruje o občinskih investicijah kakor se hoče. gotovo je. da bi bila gospodarska kriza v mestu zadnja leta neprimerno težja, če bi občina ne vzdrževala vsaj ded gradbene akcije in s tem omogočila delavstvu, obrti in trgovini zaslužek, mnogokrat edini, ki je bil v mestu doseg-Ijiv. Posojila hi anuitete V , vim časopisju se priobčujejo statistike, koliko je vsak ljubljanski občan obremenjen z občinskimi dolgovi in anuitetami. Da so poročila bolj senzacionalna, so prikrojena tako, da na videz izgleda, kot da mora vsak občan tudi res plačati svoj delež za investicijo. Zadeva s posojili in anuitetami je pa le malo drugačna. Z 31. marcem 1935 je stanje posojil, najetih za gradbo mestnih stanovanjskih hiš 45S41202 Din. Na račun anuitet mora plačati občina, ko vpoštevamo donos najemnin 25°4.135 Din. Za zgradbo cest dolguje občina 15,362.445 Din, za regulacijo mesta 7,860.636 Din. za zgradbo kanalov 5,482.779 Din. za vodne zgradbe in mostove 2.149.33S Din, za šole 857.619 Din. za socialne ustanove 7,430.463 Din, za popravo magistratnega poslopja in še nekatera druga posojila znesek 2.0S0.2S2 Din. Občinske investicije izven stanovanjskih hiš znašajo po stanju 31. marca 1935 42,223.!-54 EKn, z letino anuiteto 3.526.894 Din. Skupno je občinski redni proračun obremenjen z anuitetami v znesku 6.121.029 Din. Mestna podjetja Mestna podjetja imajo svoje proračune in je klavnica obremenjena s 15,727.746 Din posojila, elektrarna ■ 25.276.55« Din, plinarna s 5,088397 Din, pogrebni zavod % 2.931.093 Din, zastavljalnica z 862.655 dinarji ki priprega z 231.009 Din. Skupno stanje investicijskih posojil za mestna podjetja znaša 50,107.459 Din z anuiteto 5J537235 Din. Vsa mestna podjetja so aktivna, vse anuitete za svoje investicije pokrivajo iz lastnih sredstev, poleg tega pa še odračuna-vajo v občinski proračun letno 6,157.150 Din, to je približno toliko, kolikor znaša anuitetna služba za vsa občinska posojila. Za vsa v občinskem proračunu izkazana investicijska posojila se torej ne potrosi ne en dinar občinskih davščin, ampak se izplačujejo investicije tr lastnega donosa, ali pa iz dobička mestnih podjetij. Iz tega sledi, da statistika, ki ne vposteva donosa investicij, ni točna, če hoče davkoplačevalcu dopovedati, da je plačeval anuitete, katerih mu v resnici tri brlo treba. Odplačevanje posojil Skoraj brez izjeme vse občine, morajo vsaj za neproduktivna posojila (komunikacije, kanale, šole, socialne ustanove) obremenjevati « anuftetno službo redni proračun. 2*. ljubljansko občino je, kakor povedano, položaj ugodnejši in bo še boljši, ko bo že čez osem let odplačanih 25 milijonov posojil za zgradbo stanovanjskih hiš. Ako pa govorimo o skorajšnjem odplačilu velikega dela posojil na stanovanjske hiše, ne smejo misliti najemniki, da se ta odplačila vrše na njihov račun. Ugotovili smo že, da plača občina letno iz lastnih sredstev (čistega donosa podjetij) 2,600.000 dinarjev odplačil na posojila. Najemnine mestnih stanovanjskih najemnikov ne zadostujejo niti 2a obresti investirane glavnice in za vzdrževalne stroške, ker je še na tem računu izkazan primanjkljaj Din 860.269. AmortizaČna doba mestnih hiš torej ni v nobeni zvezi z najemninami, kot se pogosto trdi. aH celo s podaljšanjem amor-tizačne dobe, s čimer se utemeljuje znižanje najemnin. Pasivnost cestne železnice Kot je pa stanje rednih občinskih posojil ugodno, je neugoden položaj posojil cestne železnice, za katere je prevzela občina garancijo. Dne 25. marca 1935 so znašala posojila cestne železnice 54,433.276 dinarjev, z anuiteto 5,675367 dinarjev. Cestna železnica v celoti plačila amritet rz donosa svojih dohodkov ne »more. Zato je morala občina v svoje breme prevzeti v letošnjem proračunu anuitet za 3,327367 dinarjev. Za toliko je za občino sedaj cestna železnica pasivna. Prvi m poglavitni vzrok pasivnosti cestne železnice je stalno padanje števtfa potnikov. Se leta 1932. se je prevozilo na dan 19.000 potnikov, dočim se jih je leta 1934. prevozilo le 13.300, torej 5700 dnevno manj. Težke gospodarske razmere onemogočajo množicam prebivalstva, da bi se posluževale tramvaja. Rentabiliteta tramvaja je bila zgrajena na prometu v normalnih gospodarskih razmerah m so le izjemne razmere prinesle neizbežen in zaenkrat tudi nepopravljiv deficit. Tudi nekaj milijonov investicijskih stroškov zaradi izjemnih razmer preobremenjuje obratovanje cestne električne železnice. Podštacija in remiza sta zgrajeni za veliko tramvajsko omrežje bodočnosti in z milijonskimi investicijami preobremenjujeta današnji skrčeni obrat Poleg tega obremenjujejo tramvajske investicije imterkalarne obresti v znesku Din 2,428.755 iz dobe, ko se je zgradbo tramvaja zadrževalo iz političnih razlogov. Končmo rte smemo pozabiti, da je v breme tramvaja padla vsa izguba za svoječasni avtobusni promet v znesku ZT63393 Din. Temeljita sanacija cestne železnice, ki je sedaj najtežji občinski finančni problem, bo mogoča šele tedaj, če se število potnikov dvigne zopet na norm amo višino. Za čas gospodarske krize bo zato morala občina računati z letnim primanjkljajem, katerega bi morala kriti iz pTorčunskih sredstev. Izguba cestne železnice se bo pa dala znatno zmanjšati, če bi se občini posrečilo dobiti za cestno železnico ugodnejše posojilo. Kajti sedanja posojila se obre- stujejo po 9 do 10 odst., kar je pa za današnje prilike gotovo previsoko. Dokler se «• zvile število potnikov in zniža obrest-na mara, ni niti misliti, da bi se tramvajsko omrežje razširilo, če ja tudi že danes za to potreba podana. Kot ima pa občina s tramvajskim prometom izgubo, ps ne smemo pozabiti na neposredni dobiček. Občina je dobila s tramvajem odlično prometno sredstvo, ki veže ne samo mestne okraje, ampak tudi okoKco z mestom. Vae prebivalstvo je deležno ugodnosti tramvajskega prometa, pri tem ne v zadnji meri naša trgovina in obrt ki je čvrsteje pritegnila s tramvajem okoliškega kaneumenta. Iz tujsko-prometnih in konsumentskih razlogov Ljubljana tramvaja pogrešati ne more in bi ga morala danes zgraditi, če ga bi ne imela. Kot moramo iz davčnih sredstev graditi in vzdrževati ceste, tako moramo tudi plačevati tramvaj, če ga hočemo imeti. Prevelika bi bila naša zahteva, če bi želeli, da mora tramvaj avoje investicije sam plačevati. Upamo, da je sedanja velika obremenitev občine z vzdrževanjem tramvajskega prometa le začasna, do zboljšanja gospodarskih razmer. Dotacije državni upravi V vedno večje breme občinskega proračuna so stroški, katere ima občina za dotacije državni upravi in državnim ustanovam, odnosno ustanovam, za katere bi morala skrbeti država, še leta 1928. so znašali ti izdatki le 1527240 dinarjev, dočim znašajo letos 5J023.787 Din, da ne vpoštevamo izdatkov za posle sreskega načeletva, ki je ded magistratne uprave m ki znašajo tudi okrog 900.000 Din. Po predpisu zakona o bolnicah nam je bil naložen samo za dotacijo ljubljanski splošni državni bolnišnici letni izdatek 600.000 Din. Večnemu prevaljevanju državnih obvez na občino mora biti konec. Občina ima že veliko preveč svojih obvez in ne more nositi še drugih. V tej zvezi je tudi izdatek 1,368.447 dinarjev za vzdrževanje ženske realne gimnazije. Banovina je po zakonu dolžna, graditi, država pa vzdrževati srednje šole. Občina mora pričeti z likvidacijo stroškov za srednje šole in bo zato tudi letos ukinila prvi razred ženske realne gimnazije, da preide tako postopama ta skrb na banovino, oziroma državo. Prihranek na stroške za gimnazijo, bo občina zelo potrebovala za izgraditev osnovnega šolstva Od leta 1911. dalje ni mogla občina zgraditi nobene ljudske šole, navzlic velikemu porastu mesta in s tem tudi šoloobveznih otrok. Prvi korak je bil storjen šele lansko leto z zgradbo šole za Bežigradom, Nameščenci in delavci V sedanjem časni splošne velike brezposelnosti je umljiv pritisk na občino, da zaposli čim več nameščencev in delavcev. Iz socialnih razlogov se občina ni mogla izogniti dolžnosti, da zaposli Čimveč ljudi. Kdo je bolj poklican kot javne ustanove, da dado kruha ljudem takrat, ko ga ne morejo dobiti v privatnem gospodarstvu. Vendar ima možnost zaposlitve v javnih ustanovah tudi svoje meje. Mislimo, da je občina to mejo že prekoračila. Mestna občina je imela v svojih uradih in podjetjih leta 1931. zaposlenih 464 oseb (pri tem so delavci izvzeti, ker gredo na račun materialnih izdatkov), dočim jih kna sedaj zaposlenih 584 oseb. to je 120 oseb več kot pred tremi leti. Temu odgovarjajoče sopo-rastli rudi osebni izdatki v občinskem proračunu za okroglo 400,000 dinarjev in v proračunih mestnih podjetij pa celo za 1,100.000 dinarjev. Le ena tretjina v zadnjih letih nastavljenih nameščencev je zaposlenih iz resnične službeno ali obratne potrebe, vsi drugi so zaposleni zgolj iz socialnih razlogov. Občina vsaj nekaj let ne sme več pomnoževati svojega osebja, če noče resno ogražati svojega gospodarstva. Posebno v letošnjem letu ni prav nobene možnosti, da bi občina sprejela v službo kakega nameščenca. Javna dela Splošne gospodarske težave, ki so končno dobile svoj odraz tudi v občinskem proračunu, ne »mejo zamegliti vedno rastočih potreb mesta, ki jih ima v pogledu zgraditve komunikacij, kanalov, regulacije mesta, ureditve trga, izgraditve gasilske službe, tujskega prometa, šol, zdravstvenih naprav m ne nazadnje socialnega skrbstva, ki spada med prve naloge občine. Nobenih naporov in žrtev se ne smemo ustrašiti, samo, da ne zastane mesto v svojem razvoju. Optimizem in veselje do ustvarjajo-čega dela nas ne sme nikdar zapustiti. Verovati moramo, da bomo tudi t r enotne gospodarske težave prebrodili in ustvarili no- mi verjamete. Iz same ljubezni grem. Mašenjka se je zasmejala. —- Vi se tu smejete in kažete svo* je zobke, — je nadaljeval Vasja, — jaz pa govorim čisto resnico. Marja Vasiljevna, vroče vas obožujem in ljubim. Recite samo: Vasja Česnokov, ležite na železniški tir ali pa na tračni* ee cestne železnice in ležite tam, dokler ne prispe tramvaj — pa vam takoj ležem. Bogme, lahko mi verjamete. — Bežite no, pustite take neumnosti in poglejte raje, kako čudovito le* po je okrog naju, kadar sije luna, — je dejala Mašenjka. — Kako krasno je mesto ponoči. Tako divna lepota! — Da. čud'>*ita lepota, — je pri* trdil Vasja nekam začudeno in se ozrl na okrušen omet bližnje hiše. — Za* res, velika lepota. Da, Marja Vasi* Ijevna. lepota učinku i e tudi takrat, ko goji človek čustva. Mnogi učenjaki in ljudje z na5e strani zanikuiejo čustva ljubezni, toda jaz. Mana Vasiljevna. jih ne skrivam. Jaz lahko gojim do vas čustva do svo^e smrti, lahko se žrtvujem za vas. B^me, verjemite mi... Zanovejtr: Vasja česnokov. razbil si glavo ob tale zid. pa si jo razbijem. — No, le nikar se ne delajte tako pogumnega, — je dejala Mašenjka ne brez zadovoljstva. — Bogme, razbiiem si jo, če želite? Prišla sta na Krjukovo nabrežje. — Bogroe, — je dejal V*sj* snova, — če želite, skočim v kanal. Želite, Marja Vasiljevna? Vidim, da mi ne verjamete, toda lahko vam dokažem... Vasja Česnokov se je prijel za ograjo, kakor da hoče res skočiti v vodo. — Ah, — je vzkliknila Mašenjka — kaj pa počenjate? Kar se je pojavila izza vogala črna postava m se ustavila pri svetilki. — Kaj pa kričite tu? Tiho! — je zagodrnjala črna postava in si teme* ljito ogledala mlada izprehajalca. Ma* šenjka je kriknila od groze in se st\s-nila k ograji. Črna postava se je približala m potegnila Vasjo Česnokova za rokav. — No, ti klada, — je dejal nežna* nec z zamolklim glasom, — sleci suk* njo in marš odtod... Če le zineš, te kresnem po glavi in po tebi bo. Si razumel, capin? Sleci se! — Do*do*do*volite, — je zajecljal Vasja, hoteč s tem reči: dovolite, ka* ko to? — Kar tako, — je odgovoril ne« znanec m ga potegnil za rob kožuha. Z drhtečimi prsti je Vasja odpel kožuh in ga slekel. — In čevlje tudi sezuj, — je za« rentačil neznanec, — te tudi potre* bujem. — Do*do#do*voHte. — je zajecljal Vasja. — mrzlo je. . — No, ali bo kaj! — Od dame ničesar ne jaz pa naj bi sezul celo čevlje, — je dejal Vasja užaljeno. — Ona je v ko* žuhu in galošah, jaz pa naj sezujem tudi čevlje. Neznanec se je mirno ozrl na Ma« šenjko, rekoč: — Če bi jo človek slekel in nesel to v culi, bi ga prijelL Vem, kaj delam. Si že sezul čevlje? Mašenjka je z grozo zrla na ne* znanca, ne da bi se ganila. Vasja Čes* nokov je stopil v sneg in si začel od» vezovati čevlje. — Ima i kožuh, — je ponovil Vasja — i galose, meni bi ga pa pustili. Neznanec je oblekel Vasjin kožuh, stlačil njegove čevlje v žepe in dejal: — Sedi in ne gani se, niti z zobmi ne smefi šklepetati. Če pa zakričiš ali če se le ganeš, si izgubljen. Razumeš, capfn? In ti g os k a tudi. Neznanec se je hitro zavil v ko* žuh in izginil. Vasja je pa obsede! klavemo na snegu in plaho ogledoval svoje noge v belih nogavicah. — Dočakali ste, — je dejal in >° srdito ozrl na Mašenjko. — Spremim vas, pa naj bom še oropan. Da? Ko so tolovaievi kor*»Vi H '.rr' je zastopical Vasja z bosimi nogrm po snegu In zaklica! s tenkim, pWe C'm glasom: — Po*o*o*ma**a*a«gajte! Razbojnik*' Potem jo Je pa ubral nazaj, kar so ga nesle noge. Mašenjka je ostala se* flas. pri ogradi. ve predpogoje za zoperno največjo gradbeno delavnost Letošnji občinski proračun res ni v stanju omogočiti večja dela. Saj razen rednega yi nepogrešljivega vzdrževanja obsto ječih občinskih naprav ne predvideva drugih večjih del kot zgradbo šote za /kii gradom in regulacijo zadnjega sektorja Ljubljanice. Veseli smo, da pa javna gradi bena delavnost v mestu le ne bo popolnoma zamrla, ker se nam obeta zgradba b.i novinske palače, zgradba državne gimn.i zije za Bežigradom in tlakovanje B/eiuvi-sove ceste iz kaldrminskega fonda, ter tla kovanje Zaloške, Tržaške in Karlovške ceste iz fonda za javna dela. Manjša regula eijska dela se bodo lahko izvršila rudi iz banovinskega bednostnega fonda. Tako bo navzlic vsemu v mestu le nekaj gradbene agilnosti in kar je najvažnejše, nekaj zaslužka, ki ne bo v prid sam-. delavstvu, ampak tudi trgovini, obrti in industriji. Občinski svet prosim, da sprejme občinski proračun z vsemi njegovimi senčnimi stranmi v upanju, da se morajo gospodarske in socialne razmere slej ali prej spremeniti na bolje. Takrat bo tudi iz številk občinskega proračuna najti mnogo več kot danes možnosti. da zadostimo življenjskim potrebam ljubljanskega prebivalstva. ZVOČNI KXXO t> SOKOLSKI DOM« v siskL — Telefon 33-87 Vesela opereta Enkrat v življenju Kiithe NTagy, Albach Retty, Greta Teimer v glavnih vi oprah. V dopolnilo nov I*aramountov zvočni tednik Predstave v soboto ob 7. in 9-, v nedeljo in ponedeljek ob 5., 5-, 7. ta 9. V torek: BELA »ENA Nedelja, 24. marca. 7.30: Izkušnja z umetnimi travniki in s kisanjem krme. 8.00: Z dobro voljo v novi dan (plošče). 8.20: Poročila. 830: Orgelski koncert 9.00: Radijski orkester. 0.40: Versko predavanje. 10.00: Prenos iz stolnice. 11.00: Kmečki trio. 11.40: Otroška ura. 12.00: Cas, radijski orkester. 15.00: Plošče po željah. 15JO: Majda. Izvirna slovenska radijska opereta, prirejena po J os. Fran IGnafiičevi veseli trodejanki »Kmečki teater«. 1730: Vaiček na valček na ploščah. 19.30: Nac. ura. 30.00: Cas, jedilni Hst. program za ponedeljek. 21.10: Akademski pevski kvintet, vmes klavirska harmonika solo. 21.15: Radijski orkester, vrne« ćas ki poročila. 22.30: Iz zvočnih filmov (plošče). Ponedeljek, 25. marca. 730: Zel en jadni vrt spomladi. b\00: Poročila. b\30: Premrlo ve s ionske speve poje s spremi jevan jem radijskega orkestra gdč. Štefka Korenčanova. 9.00: Versko predavanje. 9.15: Prenos iz franč. cerkve. 9.45: Orgelski koncert na ploščah. 10.00. Pasja steklina. 10.20: Marijine pesmi na ploščah. 10.40: Ga, Tončka Šuštar jeva poje s spremi je v. radijskega orkestra. 12 00: Cas, radijski orkester (po željah). 15.00: Plošče po željah. 16.00: Tamburaški orkester. 19.30: Nac. ura, 20.00: Prenos opere iz Zagreba, r odmora: čes, poročila, iediJ-ni list, program. Torek, 26. marca. 11.00: Šolska ura: Cari podzemlja. 120(>: Na planincah k*štno biti (plošče). 12.50: Poročila. 13.00: Cas, Sviraj balalajka! (plošče). ia00: Otroški kotiček. 18.20: Primorska kuhinja. 18.40: Nemščina. 19.10: Prav na ura, 19.30: Nac. ura: Ob 100 letnici roi-stva Josipa Štefana — pesnika in fizika, 20.00: Cas, jedilni Kst, program za sredo. 20.10: Klavirski koncert prof. Marjana Li-povska. 21.00: G. Jože Rus poje narodne s klavirjem, vmes radijski otkoster. 21.30: Cae, poročila, radijski orkester 22.30: Angleške pk>§Če. Sreda, 27. marca. 1200: H slovanskih oper (ploš'e). i230: Poročila. 13.00: Cas, Glasbene slike na ploščah. 18.00: Plošče po željah ia30: Pogovor s poslušalcu 19.00: Soxo'.ske vet ti. 19.20: Cas. jediini list, program za četrtek. 19 30: Nac ura. 20.00: Slovenoke narodne pesmi poje ga. Milen« Verbič-^trukelj 21.30: M?ndoIinrstični sekstet. 22.00: Cas. poTo-čsi. 22.15- Radirki orkester. 2100 rarrto: Slovenska nevesta. Ćetrtek, 28. marca. 12.00: Jager gre na jago (nekaj k>v*kih pesmic na ploščah. 1230: Poročila, 13.00: Cas, uverture na ploščah. 18.00: Hej trubaču! (vojaška godba na ploščah). 18.30: Sprehodi po stari Ljubljani. 1830: Srbohrvaščina- 19.20: Cas, jedilni list, program za petek. 1930: Nac. ura, 20.00: Prenos iz Beograda. 22.00: Cas, poročil«. 22.20: Iz operet (plošče). Petek. 29. marca. Jl.OCh Šolska ura: Najvažnejši dogodki po svetu. 12.00: Kaj pa to? (revija plošč). 1250: Poročila, 13.00: Cas, Venček venč-kov na ploščah. 18.00: Kurtumo življenje starih ne-rodov. 18J30: Radijski orkester. 18.40: Literarna ura: Recitacije Medvedovih del 19.00: radijski orkester. 1920: Cas, jedilni list, program za soboto. 19.30: Nac. ura. 20.00: Prenos koncerta Ljubljanske filharmonije iz Union a. Dirigent: Rene Bat on (iz Pariza). 21.40: Cas, poročila. 22.00: Citre solo, 2230: Zakaj veseli bi ne peli (plošče). Sobota, 30. marca. 1200: Čez drn in stm (kar po celem in brez kažipotov — revija plošč. 1230: Poročila. 13.00: Cas, Cez drn in strn (kar po celem in brez kažipotov — revija plošč) 18.00: Radijski orkester. 18.15: Aktusteo sti. 1830: Radijski orkester. 1830: Francoščina, 19.20: Cas, jedilni list, program za nedeljo. 19.30: Nac. ura. 20.00: vunanr politični pregled. 20.20: T." neert godbe Sokola L; lahka glasba - tm§ p.irvnoa&a se4o. 21.15: Gam, poročili R*dir*fci orkester. blago! Stran * »SLOVENSKI NAROD«, dne 23. marca 1935 68 * S )L II JJ Al* jugoslovanska zavarovalna banka ' V LJUBLJANI, Gosposka ulica štev. 12, telefon štev, 2176, 2276 Podružnice: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD in SPLIT Šivalni stroji od Din 160c naprej. Otroški vozičk* od Din 20n naprej. DvoKolesa od Dm 950.- naprej. >SachS' motorji od Um 500O-- Ceniki tranKo: naprej — pri CeniKi tranito! »TRIBUNA« F. BATJEL. LJUBLJANA, Rarlovška c 4. VABILO n a redni občni zbor POSOJILNICE V TREBNJEM ki bo v nedeljo, dne 7. aprila 1935 ob 9. uri dopoldne v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za L 1934. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajni predlogi zadružnikov. NAČELSTVO. akula turni papir proda narava »Slovenskega Naroda44, Ljubliana. ftna£ljeva ulica štev. $ ^^^&^^^Kbik£^«^«-- "1"-- " Cene malim oglasom: Po 50 par za besedo, Din 2.- davka za vsak oglas. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 7.-. Preklici, izjave po Din l.- beseda, Din 2.- davek. Najmanjši znesek za enkratno objavo Din 12.-. Vsi mali oglasi se plačajo vnaprej. SLUŽBE Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek ? Din Brv SKEGA POMOČNIKA sprejme — salon >Breskvar«, Domžale. POTNIKU stalno potujočemu na štajersko in v Prekmurje — se pridruži zastopnik špecerijskega predmeta. — Ponudbe na: R. P., Ljubljana, Staničeva 20/1, levo. 1140 PEK išče službo poslovodje. — Se-dovšek .Radovljica. MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ^---- -v:--- FRIZERKO sprejmem. — Heimgartner, Slovenska Bistrica. PRODAM Beseda 50 par, davek 2 Dm NajmanjSi znesek 7 Din PRSILNICE parne lokomobile, traktorje itd. prodam. — šefer, Zagreb, Klao-nička 6. MA GNOLUE sadike, dobro okoreninjene, cveto belo — nudi Golob Franc, Ljubljana, Hranilniška štev. 8. 1036 POLOVIČNA CENA! Velika miza Din 160, stoli 60, j postelje 100, veliki lestenec, j kompl. postelja 120, komp. 200, j plinski rešo 120, zložljiva poste-; lja 100, gašperček Din 60. — Promet, Napoleonov trg. 1128 ŠIVALNI STROJ iSinger« ugodno prodam. — Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 1133 ŠIVALNI STROJ in opravo poceni prodam. — Detelova 4, Linhartova, desno. 1124 NA DRAŽBI se proda 26. marca ob 15. uri popoldne dva konja, voz-dira. Podmilščakova ulica 26, Spodnja Šiška. 1123 MODERNE SPALNICE (orehova korenina), pleskane v najnovejši orehovi imitaciji in kuhinjske oprave dobite najceneje pri — Andlovic, Ljubljana, Komenskega ulica št. 34. 33/L OTROŠKI VOZIČKI najcenejši in najmodernejši edino v specialni tovarni KTJCLER & CO., Celovška cesta št. 28. 1120 angoro mačko (mačka) tudi mladiče (čistokrvno) — kupim. — Ponudbe na podružnico »Jutra« Jesenice pod >An-gorac. 1104 »muzika« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in planine, tudi pre-i g rane ter popravlja in ugla-šuje strokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica št. 4. 7/L KUPIM Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Dm SESAJLKO ZA VENO kupi Verbič. Logatec. OTROŠKI TRICIKELJ kupi Jesih. Medvode. Beseda 50 par. davek 2 Dir Najmanjši znesek 7 Din PAPAGAJCKI raznih barv, mali, krotki, 4 tedne stari, naprodaj. — Ciglar-jeva cesta 10, Moste. 1129 Strti v globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena hčerka Zora Pahor dijakinja nenadoma preminula dne 21. marca t. L, previđena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 23. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice viškega pokopališča. Ljubljana, dne 22. marca 1935. Žalujoči ostali. Zapustil nas je za vedno nas predobri oče, stari oče, gospod FRANC ZOMER ■ ine 22. t. m. po Jolgi in mučni bolezni, pre. " n s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ; -ileljo, dne 24. marca 1935, ob pol 3. uri ~^ooldne iz hiše žalosti, Vodovodna cesta št. 56, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. marca 1935. ŽALUJOČI G §TA LT. Zapustil nas je predobri oče dvotni svetnik 0 poti. v petek, 2Z. marca 1935 ob 17. uri. Pogreb bo dne 24* marca ob Z. uri popoldne iz hiše žalosti, Trdinova ulica 2-II, na pokopališče k Sv. Križu« V Ljubljani, dne 23* marca 1935* ŽALUJOČI OTROCI STAnOVAHJA V CELJU oddam trisobno stanovanje. — Kirbiš, Celje. BANČNE VLOŽ. KNJIŽICE nakup in prodaja: Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ulica br. 6/H. Tel. 38-38. Beseda 50 par davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din PRODAM HI SO 4 stanovanji. — Vprašati: Gostilna Horvatič, Tezno, Maribor. LEPO POSESTVO naprodaj. — Natančneje: Cer-njavič. št. Ilj. HIŠO V ZAGREBU ugodno prodam. — Pojasnila: Mezak. Zagreb, Praška ul. 6/H. V VOJNIKU PRI CELJU v lepi solčni legi blizu cerkve prodam hišo in gospodarsko poslope z nekaj obdelanega sveta, električna luč vpeljana dobra voda pri hiši, vse v dobrem stanju. — Pojasnila daje A. Brezovnik, Vojnik. 1126 DOBICKANOSNO HIŠO v neposredni bližini Ljubljane ugodno prodam. — Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Prijeten dom 1101«. MANJŠE POSESTVO proda za 29.00 Din Lončarič, Skovce, p. Tržišče, Dolenjsko. RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne dr g. PIOCOLUA v Ljubljani — se priporoča bledim ln slabotnim osebam 65/1 TRAJNA ONDULACIJA samo 40 do 70 Din. Barvanje las vseh nians samo 80 Din — izvršuje salon »Polanc«, Kopitarjeva ulica 1. 1139 Tvrdka A. & E. SKABERNE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne Hranilnice. Ljudske posojilnice itd. 24/L Mali oglasi se lahko naroče v naših podružnicah: Maribor, Strossmaverjeva 3 b. Novo mesto. Ljubljanska cesta, Celje, Kocenova ulica 2, Jesenice, Ob kolodvoru 101. Vse informacije daje uprava »Slovenskega Naroda«, Ljubljana. Knafljeva ulica 5. NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijalni trgovini RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg fitev. 2, kjer vam jih tudi strokovnjaško izvrši. 26/L za m a l' denarja □ost muzke: Plošče, gramofone tz-oosojamo. zamenjavamo, prodajamo in kupujemo. — ELEK-TROTON d. S o. pasaža nebotičnika. »buffet« s. j. jeraj, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 toči prvovrstna vina in žganje po sledečih konkurenčnih cenah: namizno belo 1 Din 8.- rizllng 1 > 10.- cviček 1 > 10.- župsko vino 1 > 10.- silvanec 1 > 12.- rizling 1. 1931 1 > 14.- hruševec, sladki 1 > 2 g a n j e: tropinovec 1 Din 22.- slivovka 1 > 24.- hruševec 1 > 28.- brinjevec 1 > 32.- Zdravilni sadni kis 1 > 3.- 1138 V nedeljo in na praznik vsi h KALINU NA GLINCE (Traven), kjer bo koncert, žov-ca. ocvrte ln pečene piske, potica in dobro pristno vince. — Se priporoča gostilničar Kalin. 1131 KAM PA V NEDELJO? K »Vlnkotu«, Ljubljana, Tržaška cesta štev. 4. — Dobra kapljica; topla in mrzla jedila na razpolago! Otvoritev balinišča. — Se priporoča Roje Vinko 1125 50 PAR ENTLANJE, ažuriranje, plisiranje, vezenje zaves, monogramov, Izdeloval-oica perila. — >JTJLJA_NA«. Ljubljana, Gosposvetska cesta (v bližini Slamiča). 2l/L KAVARNA STRITAR vsak večer koncert; odprto do 4. ure zjutraj. 27/L S prvovrstnimi vini ter toplimi in mrzlimi jedili vas postreže gostilna MRAK. Abonenti se sprejemajo ! 1134 KROJAŠKI MODNI ATELTE J. JELOVŠEK, LJubljana, Kongresni trg S/l se priporoča za izdelavo oblek, površnikov, vseh v to stroko spadajočih del po najnovejših krojih, v solidni izdelavi ln po zmernih cena* — V zalogi prvo rstn o angleško blago v modernih vzorcih Tudi vi si zapomnite. da se vsi dobro ohranjeni predmeti najugodneje kupijo in prodajo potom tvrdke LJUBLJANA, Medvedova cesta Stev. 8 Telefon 24-44 (poleg gorenjskega kolodvora) Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din DRŽ. USLUŽBENEC star 33 let, zdrave narave, kateri ima večji kapital, že žeti poročiti z gospodično lepe zunanjosti, čiste preteklosti, ter je šivilja in zna kuhati. — Dopise prosim na upravo > Slovenskega Narodac pod >ženitev 1112<. GOSPODIČNA priprosta, inteligentna, srednje starosti, nesrečna pri tujiL ljudeh, želi znanja 8 simpatičnim starejšim gospodom v svrho že-nltve. — Ne anonimne dopise na upravo >Slov. Naroda< pod ' >S. 34 1113<. Diskrecija častna. /ptiporoea se za izdelavo najboljših fotografij FOFOatelie D0R1S Aleksandrova c.l dvorišče Kina Ideal HALO! HALO! Jutri, v nedeljo, priredi restavracija „FRANKOPANSKI DVOR", SISKA domačo zabavo s plesom. — Prispela so nova vina. — Priznana kuhinja. — Vstop prost! — Na razpolago urejena ba-linska igrišča in keglišče. — Se priporoča UKMAR. r hrastove, bukove, jesenove, javorjeve za kuhinje, asfalt za oolaganje na betonska tla in vsakovrstne druge lesene in kamenite podove — dobavlja najceneje samo JUGO - PARKET družba z o. z. LJUBLJANA. SELJENBURGOVA ULICA ŠTEV. 7 Skladišča: LJUBLJANA, MARIBOR, ZAGREB. Na toaletno mizo lepih dam, ki hočejo ohraniti zdravo kote ln cd rs v naravni tain spada le RIVIERA TOALETNO MILO, al je izdelano po kemičnih strokovnjakih na bazi olivnega olts tireju^ J.c*tf| Zupančič, — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek* — Za upravo ln inseratni del Usta Oton Chrtstot — Vsi t LjuDijant