Št. 8 PoStno tckožj raČun 51. 24. ^^ . i* 24 fWforuxrja H|*M Posamezna Stev. — 20 stotink. L^ttifH IV. fchaja v üoria vssk če- tftek opoludnt. Veija za «io leto 12 L, mesečno I L¦• w taozernstvo 16 L. Na nivoflia brez dofiosiane na- f&.taice se ne humo oz/rah. äfcsamezne Sievilke stanejo v «izprodaii l>0 stotink toftdniätvo: üHca Vetturini 3, uprava n|. Ve.ttunru 9. ^^L ^^^w ^^B* .^1^1' h^v ^Bl HO ^^h ^^^^B ^lK^^B fl^lLa^^^B nBi 9^9 ^^B ^^B ^B ^^v ^^^b ^^^K ^^K_^^l hH/ ugMu^^j mE BH ¦¦ v&sfisKr B tBLUBT^Bb ^BBWr Br bR 1^1 flf^fli^^BBBI A^^Hh r'f^oph-« se ne vrač;jjo. Ne- iiünkir-n. pisnw se nespre- jeirajo. Oglasi, katere j<; treba vnoprej plač; u, te jvicunajo po dogovoru. !*d&j* konaorcl) »Oortške Straže*. OdjrovornJ ured- T>ik : Franc Novak. Tiska: »Narodna Tiskar- •a« v QorlcJ, ulJca Vct- turln\ Stev. y Mima beseda | Dogodki sc prchitevajo, čas bcži z ^iojjočno kladjvo mirno nas in kuje nov svet; komaj sc porodi eno dejanje, je pred »ami drugo, stranke in narodi menjajo i svoja mesta v ncprestanem toku, zdaj je I na vrhu eden zdaj drugi, v ncprestanem | ti'enju se kosajo sile, najbolj gorje pa je vedno onemu, ki je majlien in šibek, zruo nved kamni, ki ga ncusmiljeno mcljejo. Srce se nam krči ob dogodkih, ki ob- culno zadevajo ne samo našo svobodo kot narod, ampak žalijo tudi človcško , svobodo; izrekli bi grenke besede na ra- j čun oniii, ki bi jih prcslišaii in šli svojo I Pot dalje, a jih hranimo v sreu za prihod- .m.e dni. G-uliim ušesom ne bomo govorili, mud seboj si imamo povedati vse kaj dru- U'ega, ne da bi si težili srce s spomini na strah in grozo. ; pogodki zadnjih dni nas jasno preprl- j cuJejo, da se pogrezamo od dne do dne . v bolj čuden položaj, katerega vrhunec i ne more več biti daleč. Ali greino v brez- ; pravnost? V popolno anarliijo? Kaj si ; "oš mislil in kaj boš govoril, če te nihče več ne ščiti, če si bil ogoljinan za vse le- ; r>e obljube? Kakšen državljan pa si, če S nosiš vse dolžnosti in nimaš niti pravice ; oovarstva tvojega življenja in inietja?To '•• so oprašanja ki raste jo zadnje dni sama oa sebe in se zajedajo s skrbjo za bodoč- "<>st v našo dušo. Ta položaj ne more trajati dolgo. * saka voda se unese, vsaka sila pride en- . !•. ti nameravani odredbi vlade. ki hoče bajc vojnim oškodovanccm izplačevati potom bank polovico odškodnine v gotovini, drugo polovico pa v vrediiostnih papirjih -— državnih zadolžnicah. Vojno odškodnino naj se čim prej po- polnoma izplača, oziroma naj se poskrbi, da bodo še pred zimo popravljenc in vpo- stavljene hiše in gospodarska poslopja. Odločno se protestira proti vsakte- rini vknjižbam na vpostavljena poslopja, ki jih vlada bajc namerava izvršiti ali jih je morda celo že izvršila kar na svojo pest. Ubogo Ijudstvo ni zakrivilo vojnih škod in pravična in sveta je njegova zali- teva. n?j se mu zopet vse vpostavi, kakor je bilo pred vojno. — Po vojni prizadetl kraji hočcjo in imajo vso pravico biti vsai enakopravni z onimi kraji in deželami v zalcdju, ki niso bili po vojnih dogodkih porušeni in opustošcni. Vse škode, zlasti moraine, Ijudstvu itak nihec ne more po- ravnati. AIMM KUSCAR. Bs]ka o zlsfi f&ščf. (Kouec.) Prišedšl domov, je Božič takoj prepi- ^ pesem, dodal ji kratko spromlj^valno Pisnio na urednika in jo odposlui se z vc- ^crno poSto priporočeno in ekiMitsno le- poslovnemu listu v mesto. Popolnoma se ^ umiril. Resnica mora na dan \\S\ potem *ahteva pravična ocena velikih zaslug Zta-te taSče i^e toliko truda na p2sni$kem IJ.oiiu, Se toiiko poti k Martini; in ^e toiiko J stroSkov. j ?ru^* clan je bila nedelja. Fo koEilu je j /Sai" sem tudi že öpazil to, :ITaga •sko \ ^Tl oni"le inizi tam v k?tu JC pev" Qrustvo. Gospcd, ki reže sir, na desni rnu sedi gospodiČTa v rumeno-sviljui blu- zi, je znamcr.it tenorist Da bi ga ti slišala, t.iiegov glas je diven!* »Tudi meni u:<;-.ja njena svilena bluza. Priprost kroj, a ' endar eleganten. Okra- ski — samo ročno delo!« »Vidiš, tam zraven so uradniki. Na koncu mize sedi y.ctnik s svojo soprogo. Njen oče je baje ir.ilijonar!« »Ne kvasi takih! Milijonarjeva !?ci, pa I bo nosila tako pic prost slamnik! Tvikega je kupila pred trerni leti naša poštarica.« »Tretjo mizo od vhoda, na desni, so zascdli trgovci, mo." tovariši iz mesta. Za- pazili so me, vidis, kako me pozdrav- l,ajo!« »Ne samo trgovci, vsi navzoči nas o- pazujejo, Cemu, zakaj? Gotovo si zadnjič v mestu bleknil Uako neurnno, sicer bi ne bilo sedaj toliko iji'di tukaj in bi sc ne u- prle vse oči na nas!« Božič je poffledal po vrtu in spoznal, I da je govorila žena resnico. Od vs.cli stra- ' ni, od bližnjih in oddaljenejših miz, so se j osrcdotočili pogledi v Božičevi osebi, vse ] ga je opazovalo, trgovci, pevci, uradniki. j All ne sedi tam uradnik Ozebek? Božič se jc spomnil Ozebkove nravljice o tašči j minuli četrtek in bil je koj na.jasnem. Kdi- no en je bil spravil njegovo taščo v pro- met in vzbudil pri vseh meščanih rado- vednost nanjo in na njencga zeta. Božič se je čutii počaščenega in mirno, da, celo nekam ponosno je prenašal vse poglede. »Mož, jaz grem sedaj domov priprav- J Ijat večerjo. Ti le ostani, če hočeš"! A vedi, | da boš drevi večcrja| najljubšo jed, ocvr- J te piščance s solato. Crez dve uri te priča- : kujemo!« Božička je namignila materi, ! pozvala otročiča in vsi štirje so se odteg- nili z naglim odhodom splošncmu opazo- vanju. ! Ni bila še dobro izginila z vrta ome- njena četvorica, ko so že romaii od vseh sirani razni znanci in neznanci k Božiču pozdravljat ga in se mu predstavljat. V Božičevih možganih se je z vsakim po- zdravom, z vsako predstavitvijo utrjala končna ugotovitev, da je postal junak dneva. Nasmchnil se je. Usoda si je pač dovolila z njim, kakor do tedaj še z nobe- i nim drugim, pravcato šalo. On, ki ima zla- j to taščo, je junak, vsi drugi, ki so v traj- neni, jovnern ali prikritcm dvoboju s svo- jimi taščami, vsi oni, katerim jc tak boj pojeklil živce in jih seznanil z vsemi o- -! brambnimi sredstvi, niso junaki, so bo- i jazljivci. Uradniki so zvabili Božiča v svojo sredo. Pevski zbor je prepev.!, pescm je sledila pesnii. ümetna narodni, zbori sa- mospevom. Ko so si pa privoščili pevci | kratek pdmor, da si obrišejo potna čela in nalovc potrebnc sapc za nove naporc, jc vstal uradnik Ozebek, potrkal na koz^rec in slavil z izbranimi besedami gosp. Bo- žiča kot nesebičnega rodoljuba, kot vzor- nega pisatelja (podatke mu je moral dati ; edino le student Boleslav, ki je sedel tik I jTovornika). in kot zlato potaščenega ozi- j roma s taščo pozlačenega zeta. ! »Kakšna bo šele veselica, ko prebe- | rejo vsi navzoči moj sonet v prihodnji šte- vilki nažega najuglednejšcga leposlovne- j?a lista!« Te misli se ni mogel iznebiti Bo- žič. trkal na desno, trkal na levo, bratil se z basisti, svetniki in jestvinarji, sestril s SGprani, lipkaricami in šiviljami in da niso bili prifrčali ocvrti piščanci v spremstvu zabeljene solate pred njegovo precej mot- no oko, bi bila prišla celo milijonarjeva hči v njegovo vinsko in poljubno sorod- stvo. — »Torej jaz sem oni človek, ki nima sebi enakega ne v domačl vasi, ne v bliž- njem mestu, ne v obsežni okolici. ne v de- želi!« tako si je govoril BožiČ stopajoč po- časi in previdno proti domu. Tu .pa tam se je tudi ustavil, da je Iažje prcdel svoje misli. »Jaz, edini zet z zlato taščo! 5o- vrstniki mi nostavijo spomenik, no/ni ro- dovi me bodo opevali kakor kraljcviča Marka1, v zgodovino pridem in moj rojstni kraj postane Meka, kamor se zatečejo vsi zetje iskat novih sil za svoje vsakdanje boje.« S takimi mislimi je Božič po večerji tudi zaspal. ( Nekaj dni je minilo, ko je .došlo toli zaželjeno pismo iz mesta. | »Ve'ecenjeni gospod pesnik! — S svojim sonetoni ste nas spravili v veliko zadrego. Ni za naš list, še manj pa za nas 5.) Kljub postavnini določbam sc je ubogemu ljudstvu in to še posebno ob voj- nih črtab, kjer je bolj ali manj še vse v ru- , ševinah vstavilo begunske in poljedeljske podpore. Begunci morajo plačevati stana- ' riiio po drugih stanovanjih iz lastnega žc- '. pa! Mnoge družine nimajo delovnih moči, ; da bi si obdelali polje, — nimajo vprežne ', živine, ¦•- nimajo gnoja, kcr je poprej eve- t toča živinorcja skoraj zatrta, — nimajo j sredstev, da bi si daii od drugih obdclati, | nimajo torej zadostnih ali sploh nobenih | pridelkov hi zdaj jim je Se poslednja po- \ moč — krvavo opravlčena podpora, od- ) vzeta! Zaslužiti tudi nima kdo kaj —¦ od česa naj žive? Naj jili obeinn podpira! Ali ; ni vojna kriva njihove bede? ! 6.) Tudi žc davno priznane naknadne j begunske podpore sc nimajo izplačati! To j je v ncbo vpijoča krivica! Ljudstvo zah- ¦ teva, da se izplačajo čim poprej in to brez- >, pogojno! ! 7.) Vsaki begunski družini, oziroma ¦ j družini vrnivšega se vojaka gre postavno ! dvo, oziroma trimesečna podpora. Tudi te i so se v decembru kar vstavile. Zahteva- j mo, da jib vlada popolnoma izplača. : 8.) Vse polno docela upravičenih re- ! kurzov glede begunskih in vojaškib pod- j por lcži že mesecc in leta nerešenib v Tr- • stu. Zahteva mo, da se vsi ti utoki čim po- i prej pravično resijo ter se podpore izpla- ; čajo. — i 9.) V nradih in po želcznicah naj se \ nastavijo nradniki, ki so zniožni jezika, k! ga ljudstvo govori. 10.) Naj se ohrani sola na isti višini, kot je bila pred vojno. Snio proti uvajanju : poučevanja italijanščinc in to zlasti v kra- ¦ jih, kjer je le poldnevni pouk, ker bL tudi j radi tega zelo trpeli vsi drugi predmeti. i 11.) Protestiramo odločno proti vsa- i krSnemu poitalijančevanju in pačenju kra- ! jevriih imen, kakor tudi pačenju naših ! priimkov. 12. Protestiramo proti vscm surovim napadom fašistov, ki se dan na dan po- javljajo po deželi in v mestib ter jih naj- odločneje obsojamo. Odločno pozivljamo vlado, da napravi v tern oziru takojscn red, ker je njena dolžnost, da čuva pravl-- ce živjjenja in imetja svojih državljanov. j Zastava in. grb Jugo-1 slavije. i Odprava plemstva. j i Zadnje dni ?so se vrjšile v Bel- 'i «radii vaznc seje ustavnega odbora, ki ' sklepa v stvareli, ki bodo ostale trajno v i veljavi. Nekaterih manj va.žnih debat ne ! bomo priobčevali. Dne 16. tm. je govor! Ctbin Kristan. ki je za Ijudovlado, ločitev cerkve od države in podržavljenjc šol. ; Demokrat dr, Šumenkovič je dejal, da Je za Jugoslavijo mogoče samo nacijonait- stična ustava. Protivi se ustanovitvi se- ; nata in zahteva močno eksekutivno oblast in močan parlament. Ekonoinsko iznaša- ¦ nje naj se izvrši brez potresov v državi. Dne 19. tm. je govoril pri seji clan '. Jugoslovanskega kluba dr. Ante Dulibič in zahteval naj se država imenuje »Jugo- slavija«. — Komunist dr. Mackovič je iz- ; javil, da so komunisti za sov.i^sko Ijudo- vlado, dokler pa tega ne dosežejo, jim je vseeno ali žive v eni ali drugi obliki dr- žave. Država naj bi se imenovala >Jugo- slavia« uradni jezik naj bo poles: srbohr- vaškega tudi slovenski, ki ni narečje, ampak samostojen literarni jezik. Oovor- nik zahteva tudi, da naj se z ustavo za- jamčijo pravice manjšin. Radikalec Jovanovič se je izjavil za ! monarhijo, jezik naj bo srbohrvaski slo- ' venski. Minister Trifkovič se strinja, da naj bo grb tak, da se slo venski ščit v grbu sestavi tako, da bo imel tri zvczde in ¦: polmesec pod njimi. Službeni jezik naj bo ! •srbohrvatski slovenski. Zagovarja pa na- ' slov »Kraljevina Srbov, Hrvatov, Sloven- j cev«, a demokrat Tomljenovič mu odgo- j varja in je za naziv »Jugoslavia«. Nato j se je vršilo glasovanje. [ Prvi stavek prvega člena: »Država ' Srbov, Hrvatov in Slovencev je ustavna, i parlamentarna in nasledstvena monarhi- j ja«, se sprejme s 33 proti 9 glasovom. ''¦ Drugi stavek: »Službeni naziv drža- j ve je kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo- * vencev« se sprejme s 26 proti 16 glaso- ; vom. Drugi člen: »Orb kraljevine je dvo- j glavi beli orel v poletu na rdečem ščitu. ¦ Vrh glave je krona kraljevine. Na prsili ' ima orel ščit, na katcrem so srbski grb j (beli križ na rdečem ščitu z ognjeninil j žarki v vsakein kraku), hrvatski grb (25 j rudečih in srebrnih polj) in slovenski grb ¦ (pctcrokraka zvezda in polumesec pod \ njo). Državmi zastava je modro-be!o-rude i (ja v Jiorizontalnem položaju napram vcr- { tikalncmu drogu«. Ta člen se sprejme z I 32 proti 10 glasovom. j Tretji člen: »Službeni jezik kraljevi- ; ne je srbsko hrvatsko slovenski, se sprel- \ me z vsemi glasovi, razen s komunistič- \ nimi. Predlog poslanca dr. Zuvičiča, naj ; ho trgovinska zastava državni grb na j inodrem polju, se odkloni. \ Clen 4: «Državljanstvo je v vsejkra- ijcvini cno. Vsi državljani so pred zako- j nom enaki in uživajo enako oblastveno ; zasčito. Plemiški naslovi in kakršnikol! ; privilegiji, ki izvirajo iz rodu, se ne prl- j znavajo. Fidejkomisi se bodo reševali na j nodlngi poscbncgii zakona. Clani kraljcv- \ ske hiše — v kolikor to ustava v posa- | mcznih primcrih drugnčc ne določa — j imajo iste pravice kakor ostali državlja- j ni. Priznavajo se samo naslovi. ki zna- čijo funkcije.« Tp.d; ta člen je bil sprejet z večino glasov. Peti člen so odgodili do prihodnje seje., ' l? drügih Ilsfov. »SecoSo« v Milan« o tržaškem van- ! daitznui: »Mcsto da bi slavili v Trstu lasi- no osvoboditcv, se to mesto razsvetljuje I nadalje s plameni gnnad, ki unicujejo ne- ; ' pravoverne liste. Včeraj »Edinost« danes j I »Lavoratore«. Politična strast utegnt ; ; istakniti čustvenc razlogc, ki naj opravl- čujejo tudi manj zakonita in manj razum- ', Ijiva bojna sredstva. Ali jasna razsodnost \ ', ne more drugače, nego da jih najresneje ;¦ | obsoja! Izkustva uče, da taka dejanja ne : ; dovajajo do nikükega za civilizacijo ko- j ! ristnegii uspeha; pač pa netijo sovraštvo, ' : srd in niržnjo ter se ne dajo v danasujih : časih na noben način opravičiti razen na • ' ta, da izvirajo iz brezbrižnosti in nespo- ! ! sobnosti oblastev, ki bi jih morala prcpre- ¦ i čevati. Ne: s planienom gnnad se ne iz- ! trebita razredno sovraštvo in upor! Ra- | čun je zgresen. Zasebno maščevanje ust- | varja tarn žrtve, kjer bi morali biti le ' krivci in obsojenci!« — »Edinost« dostav- | lja k temu opazko, kako je Avstrija kaz- ' i novala svojčas krivce dogodkov v tržnški j i okolici ob priliki uniora cesarice Eliza- j bete: na ccsarjev ukaz, naj se krivci naj- I strožje kaznujejo, so dobili nespametncži • skupno 200 let ječe. — In dancs? ; | »EdJnpst« slov. učiteljstvii. »Edi- nost« prinaša članek, v katerein slika vcliki pomen enotne organizacije vsch gospodarskih in kulturnih sil in potrcbo, j da scže tudi naš izobražcnec kmetu in dclavcu pod roko In mu pomaga. V prvi vrsti tudi učiteljstvo. Nezmiselno bi bilo, če se vežemo s tujimi strankami, ker bo- do one zastopale samo svoje koristi. ¦— j Edina rešitev Slovencev je, da si samo- ) stojno organizirajo in slovensj^o razum- ! ništvo se mora postaviti tja, kamor jo kliče življcnski intercs Slovencev. Veli- ¦ ka večina učiteljstva je to razumela. : »Edinost« piše o »Eri ntiovE«, ki sicer j nima strankc za seboj in danes vedno ;¦ hujše napada slovenski živelj, da je ro j poiuradno giasilo civilnega komisarijata, j kar nt'ki'j pomeni. Radi tega sc jc tudi ta- ! ko razjaril manifest društva »Edinost«, in ! zlobno nainiguje o denarju, ki sc bo nn- j bral za narodno-obrambni sklad, ko je j vendar jasno, da ga bomo rabili za svoje j kulturne naprave, za gospodnrsko orga- J nizacijo i. t. d. Tudi se »Era nuova« rada j sklicuje na besede kakega lista v Jugo- | slaviji, kot da smo tu odgovorni zanje. Le I od države je odvisno, ali bo videlo ljud- j stvo v nji svojo nasprotnico ali ne. Kdor | postopa krivično, ne more^ izzvati !ju- j bezni. t Dop:si | — Iz Vrtojbe. Tu ni nič posebnega, \ le to moraino omeniti, da so nas že pred- j prešnjo nedeljo obiskali fažisti, ki jim je postalo v mestu dolgčas. Za pretvezo so dobili čisto nezncUen vzrok. ki so ga do- mačini že davno pozabili. Preje so že sirašili v Št. Andrežu, prižli v Mclarjevo in Paskulinovo gostilno, se vedli čisto po | svoje, pai^rnt tudi usirelili, c!.-i so iTieli večje veselje, gqstje pa so zbežali. Tudi v dve zascbui baraki so udrli in niso sto- riii druyega kot da so spravili Ijudi \z po- stelj. Sevcda so potei^i lepo izginili. da orožništvo ni mogio dobiti krivcev. To je v bilo v sredo, dne 9. t. m. V Vrtojbi se je tudi že eel teden zani- { nial za g. Svaro neki človek, ki nima huj- šega na vesti, kot da je bil udeležen pri iuipadu na koncert v Ccniralu. 'i'a jc agi- tiral po Vrtojbi za italijanstvo z revolver- jem in grožnjunii, da morajo postati vsi Siovenci Italijani, če ne z lepa pa z grda. V župnišču jc kričal nad s«u/Jdnjo. kor župnika ni našel doma. Tedaj je tudi ob- ljubil, da jirir-elje na izlet v Vrtojbo večjo družbo Ijudi. To je tudi storil v nedeljo dne )3> t. in. med 3. in 5. uro popoldne. | Pripeljal je 20 mladeničev, ki so sc vedli j tako kot povsod drugjc, če bercmo poro- \ čila o njih. Če poverno to dejstvo, jim j pač ne more biti v nobeno sramoto, saj se \ celo ponašajo stem. Par strelov, par za- ] ušnic in razbitih napisov, kaj je to! Tudi \ nič lie moti dejstvo, da so bili orožnikl { navzoči in niso ganili niti z mczincein. \ Pri Baiističevi gostilni so razbili tablo in ! pretepli sina gostilničarke. Od tarn so šli ! v občinski dom, potrgali vse uradne napi- [ se in razglase, žalili župana Sauniga in taj- i nika, vdrli v čitalničnc prostore, kjer so j razinetali časopise in žalili člane, ki so i bili v bralnici. razbili društveni napis in I odncsli tablo. ŠH so tudi v župnišče, po- ¦ gledali,'če ne hrani v kleti kaj nevarnega j in odnesli par iztisov lista »Avanti«. Kon- \ čno so šli v zadružno gostilno. nck^liko j streijali in razpodfh goste. Tudi bombo so \ vrgli, ki jc počila ob zidu blizu okna. Ko : so obiskali šc Nemčcvo gostilno, so odšli I proti Sempctru, kjer so šli v Zadružni ; dom in prepodili goste iz pivne sobe. Bli- ; zu vasi so dobili domačina, ki so ga pre- ! tepli in mu napravili z revolverjem luk- > njo v suknji. — To ;e kratko poročilo o : tern dogodku. Ljudje poročajo tudi od ; drugod o podobnih obiskili, zadnjc case ! so bili spopadi in požigi tudi v Furlaniji, \ isto se vrsi po vsi italiji, isto grozijo tudi i trcntinskim Ncmcem .Ti izleti imajo sicer prozoren nanien, a naše ljudstvo je prc- trezno, da bi se dalo izzvati v kake po- slcdice. Svaka sila do vremena! pravi. Hrvat. — Št. Maver. Nič več ne slišimo o opustošeni vasici St. Maver. Pretckio ne- dcljo bi imeli praznovati veliki shod sv. Valcntina. Žalostno je, da ga nismo niogli praznovati tako, kot bi bilo potreba. Solnčna vas toži v razvalinah in hrcpeui po novem življenju. Dajte nam cerkev, da se bomo imeli kam zateči v dušni i)o- trebi, dajte nam solo, da bo imela inladina priložnost, da se izobrazi za življenje. Mcnda ni več vasice, ki bi bila danes brez obeli tch dveh naprav. Naše stanje je pač dovolj žalostno. — Kobariško. Prccej zavita jc bila novica o zaplenjenem orožju v okolici Kobarida. Italijanska »7'ribuna« je pi- si'la o tein in tudi po >Edinosti« so vpra- šcvali po icj čudnl novici — a nihče ni ničesar vcdcl. Cclo mi, ki smo domnčini, smo komaj doznali o tej veliki zaroti. Morda so naše zasedbene oblasti priob- čile to cclo v francoskih listih med vojni- nii povočili, kajti strah, (oziroma slaba vest,) ima dcbclc oči. »Tribuna« je pisala nekako tako: 2e dolgo časa so slutili ka- rabinerji v Kobaridu, da imajo kmetje v okolici, zlasti v gorali, skrite cclc maga- zine orožja. Takratni komandant karabi- nerjev v Kobaridu, pa je potuhtal imeni- tcn načrt. Preoblekel se je v civilno oble- ko in šel k nckemu kmetu, kjer je slutil, da se bo kaj več dobilo in se predstavil kot nakupovalec starih pušk itd. Kmet mu jih jc obljubil proti dobri nagradi in povedal še za druge. Tako je bajc prišia na dan velika zarota, slavno odkrita po karabincrji. Nazadnje so bili pohvaljcni vsi gospodje karabinerji, posebno pa še ko- mandant — naveden je kar imenoma — ker mu je prišcl tak imeniten strategičcn načrt v glavo. — Razume se, da je vsa stvar prav po laško zavita in zlagana, kcr drugače -od tch Ijudi niti nc pričakujc;uu. Rcsnica pa jc to: Ljudje po okolici Koba- rida so nabirali že dalje časa po gorah sta- ro železje, razcn orožja, K1 je ostalo po vojni in ga vozili v Kobarid, kjer je bilo zbirališče. Neki pritepenec iz Italijc, ki je take stvari nakimoval, je začel hoditi okrog Ijudi in jih nagovarjati, naj pobirajo šc stare puške. Kazal je tudi neko dovo- ljcnje in ljudje so verjcli ter mu jih vozili. Ko so naložili zadnjc voze. jih obstopijo nacnkrat vojaki in preoblcčeni karabincr. Aiože in fante, ki so orožje nabirali, so aretirali, orožje pa zaplenili. Tudi onega pritepenca so uklenili, ker je imel tudi po- narejeno dovoljenjc za nabiranjc orožja. toda le za kratek čas. Drugi dan je bil že prost, medtem, ko so naši ljudje sedcli par dni v zaporu. Povrniti so morali tudi ves denar, ki so ga že zaslužili z nabiranjem pušk. — Marija Celje. Dne 29. prct. m. ob 10. uri zvcčer sta prišla dva zlikovca v orožniški obleki k vdovi Drekonja, češ, da prinašata važne dokumente iz Kanala. Ko je gospodinja slisala, da so orožniki, in da prinašajo kako važno sporočilo /a oj«» ki je vojna vdova, jim je odprla. Prašali so jo, koliko sob ima. Ko jim jc poka^aia sobe, so rekli, da ima ponarejen denar. Ona je to tajila, na kar se je izvršila prc- iskava. Našli so 2000 Lir in 4000 avstr. kron, katere so deli v zavitek, in vse sku- paj odnesli s seboj. Polcg te.v>-?.i so odnesM iudi zlate prstanc in uhanc. V hiši ni bilo nobencga moskega. Ista dva sta sc isti yccer oglasila tudi v Britofu pri družini Znidarčič p. d. »Lazar« ter jim odncsla 500 Lir. Poznejc sta se oglasila v tretji hi- si pri Berniku v Logu; tu sta sc zado- voljila z žepno uro. — V Višnjeviku v Brdib je bil IS. t. m. zvečer ukraden iz hleva konj, mo- čan, siv, posestniku Antonu Sirk, in od- perjan proti stari ital. meji. Odpeljal ga je koS. Vsi naši kritilci hvalijo pesem, govo- ! re o novem tak-ntu, ki se sicer v tern i>r- j vein poskusu i^e ovija okrog priznanih j vzorov, ki pa obcta, da se v najkrajšem čp.su osamosvoji, a nas odgovorni urednik vkijub tcmu noče priobčiti soncta radi lju- bega miru v hiši. Poročen je in taščo ima. Vaš krasni sonet pa narovi'ost vpijc po j uglasbitvi. öotovo nam ne boste šteli v j zlo, da smo ga izroCili nadarjenemu skla-' datelju, ki je obljubil, da pride vasa pesem Ke\ prva točka :•..» vzpo".ci prihodnjega koncerta. Skladatclj je namreč samec, ni- ma žcne, nima tašče, zato se lahko loti de- la brez najmaujšcKa strähn. Res jc žalost- no (iejstvo, da vnlivajo oziri na ljubi mir v j družini tudi nr, našo litcraturo, upo^tevati pa moraino vsekakor tudi gospoda cenzo- rja, Icl ima žcno, ki ima taščo. Pri skladbi pa petisne melodi.i;: besedilo v ozadje. — #dcč si iskreno Vašega sotrudništva pri nascin listu in v nadi, da nas razvcselite v najkrajšeni času z novim prispevkom. Vas pozdravljamo......« Cim bolj je r,\ :.tlo zanimarje za ze- ta 'A zlato tašča, tern slavnejži je po- stajal njegov do:rjači kraj. Vas Bo- kovjc, ki s.*-a ;o poznala pred do- brim rnt'.sKCcm i;rned rjeSčanov mogcče samo :>odnijski ekfrokutor in davčni birič, se je zc kosala z drugimi letovišči in iz!n- tišči za prvenstvo. Podjcfja inzeaär stanovil črez noč j;vio:r»ob!lski l'V.v .j Jr V7,.l'o r,<\r)n\)o k čakaSo ns ulrtvne'f« u ¦ gu najmanj sest prostoruih avtomobilov, j da popeijejo radovedne meščanc na deže- lo. Radi živahnejšega prometa ni mogel odkloniti bukovski župan predsedniškega mesta v ccstnom odboru. Nckaj časa je namcraval Martin prekrstiti svojo krčmo i v »gostihio pri zlati tašči«, toda v družin- i ! skem svetu mu je njegova tašča blago- j ; hotno — praska na lieu je pričala o tern j — namignib naj opusti enkrat za vselej j svojo nrr'eno. kar je Martin tudi storil, u- i poštcvajoč tehtnost in neizpodbitnost po- danih dokazov. Zet Božitf se je bil že vsemu privadil. Nič ga ni vcč i-resenečalo, In naj bi se bil ' potrudi! tudi sam trgovinski minister na Insine stroske y Cukovjc. Dožič bi ga bil pozdravU z Dersedami: »Dobro došli, Ek- scoJew'V', pričakoval sem vas že sinoči! j'.ipravil scin vam sobo, poizvedel sem tudi. da vam gre pečcn janček zelo v slast. Kar z mano, Ekscelenca, stregla nama bo zlata tašča sama!« Zgodiio sc je pa vkijub temu nckaj, kar je spravilo Božiča iz ravnotežja. Veli- ki lepaki no vasi, po mestu in okolici so i naznarriU občinstvu, da uprizori Kino-T- | doal seiizacijonclno novost: 5367 m dolgo ! »Zkto tc.ičo« z Maksom Linderjem kot 1 retain in s Hcnny Porten v glavni naslov- r.i ul'. gi- To rcmek-dclo da prckaša naj- .:trGotovo sem se mu bila zamerila,« j se je pregovarjala tašča, »sicer bi se me ne bal. Če sem se mu nehotc in nevede zamerila. treba to po])raviii in si iz proste | volje naložiti pokoro!« In tašča je delala i od zore do mraka po kuhinji, v trgovini, j po hlevu, privoščevala zetu vsakovrstnlh razvedril, samo da bi si ne jemal toliko k sreu nove dobe. ki je bila nastoplla po od- kritju zlatc taščc v Bnkov.iu pctom nc- ;rečnega uradnjka Osebka. Delo taSčhih rok je bil za Božiča pravcati blagoslov, ki jc padal nanj v obliki maščobc. Nobeno čudo. sEij je že prej podpirala Božička pri nisi tri vogle in ko je prevzela tašča še če- trti vogel na svoje ramc. ni imel BožiČ skoro nobenega dela. Debelil se je od dne do dne bolj in bolj, dokJer ga nista dobili nekega lepega jutra Božička in njene matl mrtvega v posteiji. »Kap ga je zadela!« so govorili sovaščani, prozaični ljudje, ki so menili, da povzročajo sinrt edino le bolez- ni. Zdravnik pa, ki je prišcl takoj k mrliču, je imel blago duso in čuteče srce. Bil jc kolikor toliko pesniški navdahnjen, saj je bil spesnil v peti soli fcrasno pesein, radi katere se je njegova lzvoljenka zaljubila v drugega. PoznaJ je tudi bajke in vedel, da ne umirajo v njih ljudje za navadnimi bo- leznimi. V Božičevem slučaju je pa imel zdravnik Se vse polno aparatov s seboj, tako da je videl z njimi globokeje kakor pa neuko ljudstvo. Z njihovo pomočjo je dognal, &.\ je napravila edino le zlata taš- ča konec Božičevemu življenju In — tej , bajki. .___-^_ ¦ it-' To bajko je pravil oče svojirn otrokom. Preden jo je začel, se je bil preprlčal, da je §Ia >:e spat babica, njegova tašča. Ni ma- ral namreč, da bi niu segala med pripove- j dovauiera v govor z opombami in med- i kiicl. t ?!*J°*fL "Corlike Strage« St. 8. lilapec Bledič Pio iz S. Leonarda pri Vid- mu, ki se izdaja za rusk. voj. ujetnika. — Kdor bi konja našel oz. izsledil, clobi 500 Lir nagradc. — Sv. Peter na Beneškeni, iz videm- skega časnika »II Friuli« doznavamo, da se je vlada vendar odločila za potrditcv Šempetcrskcga župnika preč. gosp. Pe- trieiča, kaiereniu jc biia odre'kla kraljevo poirdilo zaradi slavoiiisiva. Omcnjeni časnik jc ninenja, da sc jc viada premisiila vsled odločncga nastopa slovenskils ob- čin. Oospodu župniku čestitamo. ¦•¦ Lesa. Na shod sv. Valentina,. due H. tekočega meseea, so blagoslovili nov kip Sv. Valentina, nove orglje in je prvič nastopiio pevsko društvo. Vsa zasluga gre ondotnemu gospodu kaplanu. Poiiiične vesfi. - Italijanska zbornica je razpravljala v posaiucznili členih žitnega zakonskega načrta v novi, nckoiiko izpremenjeni ob- Jiki. Socialisti so opustili s pompom na- povedano obštrukcijo in pogoreli na vsi črti. Na pondeljski seji jc zbornica proti socialističnim glasovom sprejela prvi in drugi člen žitnega zakonskega načria, ki JLi je vlada predložila v novi popravljeni obliki. Prvi člen pravi: Izdatki za nabavo žita se imajo pokriti: 1. z izkupiekom, ki se ga dobi za prodajo žita od dcželiiili žit- iiiii konsorcijev; 2. z doliodki izvanrednili davčnih doklad. ki jili določa ta zakon. Clen drugi se glasi: Žito, nanienjeno izdelovanju krulia in navadnili testcnin ali kakorkoli človeški prclirani, izvzemši riž, se bo prodajalo dežeiniin žitnini konsorci- jem po povprečni ceni doinačega rekviri- ntnega žita, vstevši vse stroške rekvizi- ^Üe, upravc, prodaje itd. Tretji člen določa različne cciic za »nanjše in večje hiebe. Ta in ostali členi Zi*konskega načrta so bili sprejeti na da- našnji seji. S tern je bil zakon takorekcč sprejet in zbornica se' bo mogla pečati z drugiini silno važnimi zadevami. Oovorili so tudi o razpustu zbornice m o razpisti novih volitev. Važna točka zborničnega zascdanja je državni proračun. Vk'ijub povišanju krušne cene bo samo pri žitu znaša! pri- mankljaj sc vedno nckaj miljard. Trcba bo jjiijti kritja za okroglo 10 miljard priman- kljaja. Skoraj gotovo si bo država poma- &«la tudi takrat z najetjem posojila. Dalje je zbornica še vedno razprav- ljala o raznili členih žitnega zakonskega uačrta. Zvišujejo sc razni dohodninski davki. Sedmi c!cn govori o davku na vino, ki je določen na 30 lir za Hektoliter. Ta davek se bo pobiral na pridelke iz leta 1920 in 1921 in tudi na ostankc prcjsnjih let. Po žitneni zakonskem načrtu pridejo v razpravo manjše in manj važne zakon- ske predloge. Ministrski svet jc tudi seji sklenil, da se ukinc vojno stanjc v Julijski Benečiji. -- Poiožaj na Reid. Kot poroča »Pučki prijatelj«, se je položaj na Rcki po d'An- Hunzijevcm odhodn precej sprcmenil. vstanovila se je »Reška jugoslovanska stranka«-; tri reške stranke so se združile »Reško patrijotično zvezo«. V ti zvezi je tudi »Rcška jugoslovanska stranka«. Zve- '{¦& iina namcn, da sporazumno dcla proti '«•alijimskini aneksijonistoin in fašistom. ^Reška jugoslovanska stranka« je izdala Proglas, v katercm pozivlja vse Jugoslo- vane na rcškem ozemlju, da se združijo v nji brez razlike političnih načcl. stran- karskih ali plcmcnskili pripadnosti. Vsak- drv se mora vpisati v stranko, da s tern doznajo, kcliko jih jc. Tudi kdor je Sei z Rcke in.se žcli povrniti, sc rnora vpisati; kdor se ne vpiše, je znamcnjc, da sc ne mara več povrniti. »Kdor je izven stran- ke, ta preprcčujc vrcsničenjc našili naj-- vcčjih narodnih ciljcv. Znani italijimski avtonomist Gotthardi je poslal listn »Ve- detta d'Itiilia« odprto pisr.io. v knterem odgovarja omenjenemu JLstu, c!a ni ivs. da bi bil kateri Italijn.n na Reki preganjan. Pravi pa, da ne bodo clopustili, kar bi ne df;pustil niličc, (la bi prihajaU iz itaiije na JOeko pomnoževat redke vrste fašistov in da'ti izrabijajo gcstoljubje s tem, da sc wiesavajo x notranje zadevc države. 't'favi: Ko so vaši ljudjc oboroženi napa- ^'¦';H Iju.di, ropali trgoviue, tedaj ste jih ''.nenovali »junakc». Na Raki se nc sramo-' J1 itnlijanska zastava, toda glasno sc za- Jj'"cva njeno odslranitcv, ker pomeni ire« üentizcm in izzivanje. Zastava reske dr- y^:o ne more biti drugačna kot stara za- -"•ava mesta Rekc (rdeča-bela-žolta) z ;' nameienter« v sredini. Jugoslovanska j 'i italijanska zastava pa znaeita na Rcki 'wiitiko iredentizina in morata biti jzklju- •f »i kot znali ncodvisne reške dr/.avc. ^oiočitcv pa spada v konstituanto. -- Še ^fnoLo dnigih zanimivosti iina to odgo- r^r^ki je predolg. da bi ga priobčili v , ^ ^Londpnska konJerenc». \r Loiidonu ^ rVl>;' j^onferenca zaveznikov, ki name- ^_ va rešiti vcč važnili niednarodriih vpra- Ke '"• J Utli vpraSame Nemčije in posebno ^^T1^ v Avstrije jc na dnevnem redn. -i'zoc je ncmSki zastopnik. Tudi dva avstrijska zastopnika prideta v London, da sc pogovorita z zastopniki entente v iinančnem in gospodarskem položaju Nemške Avstrije ter da skušata dobiti po- sojilo. Pokazati hočeta, da bi postal polo- zaj avstrijske republike skrajno brezupen, ako se stvari terneljito ne izprerncnijo. Anglcško javno mnenje je za nepo- pustljivost proti Ner.iciji. »Daily Express* pravi, da je Lloyd George s tem, da se je postavil na stališče svoje obveze, da bo Nemčiji storil plačati do meje njene zmož- nosti, tolmači mnenje vsega angleskega lurroda. List dostavija, da inia angleška vlada namen držati to svojo obvezo in Nemčijo prisiliti, da plača. List zaklju- čuje: Razen nekaterih ljudi, ki imajo so- žalje le za naše bivšc sovražnike, bodo vsi Angleži na strani Frar.cije in bodo podpirali njc'ie zahtcve. lstega mnenja jc »Morning PosN<. Ncmčiji je dano 10 do L5 dni časa. da uaznani svoje prve pripombe k noti, ki ji jo je poslaln reparacijska ko- niisija o vrednosti škode, katero so za- vczniki pretrpeli. Tc pripombe sc bodo ¦morale izročiii zaveznikoin, ki si pridržu- jejo ravno toliko časa, da jih proučijo. Gros Sforza je dejal, da upa, da se bo v Londonu našla formula, ki bo sprejein- ljiva za vse. Ves svet bi se oddahnil, ko bi si inogel reči, da je londonska konfe- renca zadnja. »Matin« piše o londonski korucrenci sledeče: Olcde vzhodnega vprasanja ni videti, da bi prislo hitro do sporaziuna. Orki imajo to debro, da bodo lahko kar zahtcvali, naj se izvrši žc podpisana po- godba in naj se upošteva njih 100.000 mož ki jih imajo v Mali Aziji. Turki pa so ne- cdini in se ne bodo lahko sporazumeli. AnglesKi tisk nc ver.ujc v možnost spo- razuma med Orki in Turki. Listi že govo- rijo o grškcni načrtu za novo vojno v Ma: li Aziji. Vprašanjc je le, kako bi se tak- šno podjetje zalagalo z denarjem. Zadnja (uradna) poročila pravijo, da so sc zastopniki angleške, francoske, ita- lijanske in japonske vladc sestali dnc 21. t. m. v palači Saint James. Govorili so o položaju v Mali Aziji. Lloyd George je Grke na dolgo izpraševal o grškili mo- čeh, sredstvih in namenih v Mali Aziji. Grki so navdušcno odgovarjali trdeč, da so v stanu Turke premagati. Grki so sto- riii vse mogoče, da bi prepričali zavez- nike, da mora sevreska pogodba ostatl ncizpremenjena. Vsa Orška, vse strankt na Grškem so za to, da se ta pogodba o- hrani. Grška da je pripravljena na novo inobilizacijo in bo gotovo v stanu napra- viti red in mir v Mali Aziji. Seja sc Se ni završila. - Nove železniškc zveze. Med Jugo- slav., Italijo in Avstrijo je dosežen spora- zum glede nove zvezc vlakov. Od 1. ju- nija bodeta vozila med Trstoni in Duna- jem čez Logatec in Ljubljano dva vlaka. Lloyd Express dobi drugi razred ter bo do 30. seplcrnbra vozil vsak dan. Do tcdaj se bo pretvoril v dnevni in direktni viak čcz Logatec St. 702 in 703. ~ Francozi zaptistijo Kotor koncem tega meseca, kot jc sklenila poslaniška konierenca v Parizu. = Ljudsko stetje na Cehoslovaskem se vrši te dni. Zanimivo bo vedeti, koliko bodo našteli Nemcev. Saj jc znano, kako so znali Nemci v bivši Avstriji v takih slučajih na umeten način občevalnega je- zika pomnožiii svoje vrste. Danes tega nt in nemški otoki izginjajo.. Na Češkem so preje naštcli skoraj 4 milijone Nemcev, danes jih bo gotovo mnogo manj. ~: Ustavni načit zeniljeradnikov v Jugoslavs jc zanirniv. Med drugim dolo- ča sledeče: Privatna lastnina se v nacclu priznava. Ekspropriacija se predvideva samo v korist clržave, samoupravnc jedi- uice in zadruge proti plačilu odškodnine. Kmetski in kolonski odnošaji se ukinejo brez odškodnine. Kdor ne obdcluje in iz- korisča svoje zenilje razumno, se mu od- vzame in izroči drugemu. Z zakonom se odredi niinirnum zemlje, ki se ne more razdeliti med naslcdnike niti prodati. Isto- tako se z zakonom onemogoči nastanek novih veleposestev. Država jamči za na- kupne zadruge in mora subvencionirati zadružne blagajne najmanj s 5 pro niille državncga proračuna. Država mora usta- noviti istotako najmanj 10 zadružnih skla- dišč ob žclezniški progi, ako se iutercsi- rane pravne osebe za to izjavijo. Vsa in- dustrijska podjetja se morajo socializiraii po pravičneni odkupu. Clen 110 načrta I predvideva udelezbo delavcev na cistern dobičku podjctij. Kmctjc in delavci imajo pravico konlrolirati podjetja, ki iim do- bavljajo surovine. Na izvoz poljedelskih proizvodov se ne sine naložiti nobena ca- rina; enako se ne sme omejiti izmena kmctijskih proizvodov v notranjosti dr- žave. ---•¦ Zvcza narodov. Svet Zveze naro- rov je zboroval due 21. tin. v Parizu In sestavil posebno koinisijo za pripravljanje shoda, na katcreni se bo razpravljalo <> mednarodnih prometnih zvczah in ki sc bo otvoril v Barceloni dnc 10. marca. Povabljcni bodo zraven tudi Nemčija. Ogrska in Ekvator. Tudi kc je govorilo (> spremembi pravilnika. - Zvcza med Poljsko in Francijo bo podpisana bajč še ta teclen, ko bo besedilo popolnoma urejeno. ' -¦ Zedinjeue državc so odpoklicale | vse čete iz Evrope. Bilo je ob Rcnu sc 5400 mož. = Foložaj na Irskem sc ni izboljšal, ampak raje poslabšal. Kralj je imel sicer prcstolni govor, v katerem jc obljubil sa- inoupravo in enotnost dcželc. To je pa še daleč od sanj lrccv, ki zahtevajo popolno neodvišnost. Angleška vlada je razširila vojno stanjc na vso irsko ozemlje. Irci se po.iavljiijo v lročnih čet.ali po 100 do 200 inoz in napadajo vojaštvo. Fenijanci so začcii nastopati tudi izven Irske, na An- glcškein, kjcr so zažgali več tovaren. Ti clclajo angleski vladi res sive lase, umni so, pogumni in nevpogljivi. — Vojna xveza med Poljsko in Ru- niuni.io se je osnovala radi obranitve nju- nib vzliodnib mcja. Dogovor določa voja- ško posredovanje v slučaju, če bi rdeče čctc napadlc cno ali drugo imenovanili držav. Poljska pa še danes nima • trdnili meja, ker ntir v Rigi šc ni podpisan. Brczposclnost na Angleškem. V poslanski zbornici je delovni minister Mack Naniara izjavil, da je število brez- posclnih naraslo od 350.000 meseca okto- bra lanskega leta na 1,039.000 11. februa- rja tega leta. Delovno ministrstvo si na vso moc prizadeva, vpostaviti anglcško industrijo. Medicm pa izdcluje zakonski nočrt. ki predvideva zvisanje doscdanjc brezposclnc ]>odi)orc. — Volitev v pruski deželtii zbor. Po \ zadnjih vesteh o izidih Volitev so dobiii | nacionalisti 57, ljudska siranka 46, center | 67, demokrati 17, večinski socialisti 95, neodvisni 29. komunisti 23, gospodarska 2 poslanca. Skupaj 336 poslancev. = Prcdsednik Masaryk je obolel, to- da zdai u;ii gre na bolje. Šel se bo zdra- vit na jug. kakor hitro bo inogel. — V trgovskih pogajanjih med Čeho- slovaško >n Nctnčijo sc jc v vseh glavnili vprašanjiii žc doscgel sporazum. — Čeitoslovaška in Rusija. Tudi med Cehoslovaško in Rusijo se vrše priprave za obnovitev trgovinskili stikov; le veli- ko tehničnih težav bo se treba prema- gati. Domače vesfi. I Pevsko in glasbeno društvo v Go- rici sklicuje o b č n i zbor v nedeljo, due 27. febniarja t. 1. ob 11. uri predpoldne v Trgovskem domu, 1. nadstropje levo. Dnevni red: 1. Citanjc zapisnika zad- njega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo pregledovaicev računov in o- dobrenje letnih računov. 4. Volitev odbo- ra in pregledovaicev računov. 5. Spre- meinba društvenili pravil. 6. Slučajnostl. - Člani so vabljeni, da sc vdeležijo pol- nostevilno. -- Odbor. 4- Vsem ktuetijskim iidruzcnjein! Due 3. t. m. se je vršil pri sv. Jakobu v Trstu scstanek Kmctijskih udružcnj anektiranc- ga ozemlja. Na tem sesianku jc bila sprc- jeta nastopna reslucija: Ker bi se v slu- čaju, da bi bile vse Kmetijske organizacije pripravljene likvidirati in se združiti na podlagi enotnih pravil, vsa stvar prcveč zavlekla, se sprcjmejo pravila Kmetijske in Vrtnarske Gospodarske Zadruge v Tr- stu kot cnotna pravila vseh Kmctijskih organizacij, ki. naj bi se po potrcbi spre- menila, na prihodnjem obenem zboru za- druge. Izvoli se zato poscben odsek, ki se ima zato pobrigati. Izvoli] se je odsek, v katerem so zastopani vsi kraji anektira- nega ozemlja. Podpisani odsek pozivlja vsa Kmetijska udruzenia na anektirancm ozcmlju, ki so pripravljena se podvrečl omenjenemu sklepu, da to takoj javijo na naslov: Stanko Cok, Kmct. in Vrt. Gosp.' Zadruga, Trst, ul. Raffineria 7. — Pri- pravijalni Odbor — Stanko Čok. ! -j- Učitelisko društvo za goriški okrai bode zborovalo v četrtek 3. "marca ob 10. uri prcdp. v Gorici, Via Municipio st. 4. Ker se bode razpravljalo o važnih vpra- šanjih katcrc bode rešiti na prih. uradni okrajni skupščini. sc prič:ikuje polnoštc- vilne vdcležbe. -!¦- OpGzarjamo obcinstyo na oglase iz Jugoslavijc in jih toplo priporočamo! Pevsko in glasbeno društvo v Go- rici ima svoj občni zbor v nedeljo, dnc 27. ftbr. t. 1. ob 11. uri predpoldne v Trgov- skem domu v Gorici. -! Kmečka posojilnica v Prvačini r. z. z «. z. vabi svoje članc na redni oben! zbor, ki se bode vrsil dne 13. marca ob .¦?.3O pop. pri g. Pahorju. Dnevni red: \.i poročilo načelstva, 2.) odobrenje računov. 3.) volitev načelstva' 4.) volitev nadzor- stva, 5.) slučajnosti. V slučaju neslflepč- nnsti sc vrsi drugi nbčni zbor nedeljo po- tcm ob isti uri. ¦ I Predavan.ic na Idriii. Dnc 6. marca o!i 3 pop. v gostilni Mikuž predavanjc glede zadružništva: Odbor Km. in del. gosp. zadruge na Idriji. Ker je vclikcga pomena za vse našc Ijudi, pričakuje sc obilna udclcžbn. I Vzajemna zavarovalnica proii po- žaru v Ljubljaui naznanja svojim čhuiom, cla je njen krajni zasiopnik za Pcčine in okolico g. Ign. Pisk. stanujoč na Pečinah št. 60. Tem potom, opozarja vse člane v krajih Ponikve. Pečine, Vrh in ^cntvid- ska gora, Polje, Prapetnobrdo, Roče in S!ap, da svoje zavarovanje zvišajo in ob- novijo po sedanji vrednosti, ker nekateri s(> zavarovani za tako nizke vsotc, da bi v slučaju požara trpeli občutno škodo. Zato nobenega pomisleka, ampak vsi zvi- šajte svoja zavarovanja, stmiim sebi v korist. Zavaruje sc vse lahko, kakor: po- slopja, razne prcmičnine, ccrkve, zvo- nove itd. Tolminskemu učitelistvu na znanje! Pri civ. komisarijatu za toi. pol. okraj soba st. 10 v Tolminu jc na razpolago za učiteljstvo toi. pol. okraja nekaj ženskega in moškega volnenega blaga in moških čevljev. Kdor reflektira, naj si čimprej ogleda. — Prcdsednik. ; Ravnatcljstvo nekdanjega sloven- skega možkega in ženskega učiteljišča v Gorici naznanja, da jc po nalogu gcncral- nega civilncga komisarijata v Trstu oddal ves arhiv ravnateljstvu slovcnskega uči- tcijišča v Tolminu. Prosnje za duplikate izpričeval itd. naj sc od sedaj naprej pred- !:iv;ajo omenjenemu zavodu v Tolminu. r-Y/lcg katalogov slovenskega oddelka .oenskega učiteljišča, katalogov niožkega učiteljišča v Gorici in zaposloyalnili teča- jcv v Ljubijaui, se naliajajo v Toiminu tudi katalogi štirirazredne niožkc in osemraz- rcdnc dekliškc vadnicc. Toliko si. ob- činstvu na znanje. f Prireditev tičiteljiščnikov in kan- diiiatinj iz konvikta Škodnik v Tolminu in iz konvikta Dante Allighieri v Gorici v dvorani manzinijancev se je vršila prete- . čeno nedeljo. Navzočih je bilo precej lju- di, iznicd Slovencev samo kaki trije al! štirje. da bi videli, kakšna bo ta narodno poifiirjevalna in zbliževalna prireditev. Siovenci so peli par pesini baje zelo sla- bo. To je bilo tudi vse. Vse drugo je bilo italijansko, tudi so peli slovenski gojencl malo italijansko O])creto, kako, si lahko vsak misli. (jojenccm ne rečemo nič, saj vemo, kako vzgojo in kakšen pouk vži- vajo, iti morajo kamor in delati kar jim di-ugt ukažejo. Prireditev je imela svoj prozoren, dejali bi poliričen pomen. Na zvit način so Italijani formalno napravill ta poizkus zbliževanja, ki je udarec v obraz ¦našetnu narodu, če pomislimo, da so slovenski gojenci peli samo dve slabo nančeni slovenski pesmi, a tudi celo ita- lijansko opcreto, italijanski gojenci pa n!- so peli niti ene slovenskc pesmi. Kapljica v morje, kaj nc? Kot bi psu vrgli kost. In slovenski profesorji s 1 o v e n s k e- g a učiteljišča v slovenske m Tolmi- nu se ne zavedajo te zaušnice? Ce je Ita- lijanom res kaj za zbližanje obeh zavo- dov, ni treba prirejati dragih,, izletov v gorj in jih potem vračati v Goriči, am- pak naj lepo prestavijo slovensko učite- Ijišce iz Tolnuna v Gorico; na ta način bo zbližanje i^opolno in stiki trajni. Ali ni res? Na ta način bcino tudi mi vcrjcli, da je njih misel resna; doklcr se pa to nc zgodi, bomo prcpričani, da vganjajo sa- mo ostudno igro. * -i- Nagh» pošta. Žc smo parkrat poro- čali, kako »naglo« pošto imanio pri .nas. Da ne lažemo nam še posebno jasno iz- pričujc brzojavka, ki jc v naših rokah in ki jo lahko pokažemo vsakomur, tudi pošlnemu ravnateljstvu, če je treba. Br- zojavka ki jc bila odposlana (po postnih čcitih sodeč) iz Gor ice d?ic 29. januarja, je prisla naslovljencu v Avčc v roke srečno žc 12. febniarja t. 1. Tedaj iz Gorice v Av- C*e 14 dni. .Mislili bi si lahko, da so Avče ni-ijinanj v scvcrn.i Sibiriji kje in ne par postaj od Gorice. Ker je pa bila brzojavka wslovljena v Levpo, je rabila do naslov- ljcnca ravno 16 dni. lz tega je razvidno, da naslov »brzojav« ni vec na mestu, mo- r:-li bi mu dati drugo, primernejšc imc. Isto se godi tudi drugim pošiljatvain. -\- Tngonometrična znamenja. Civil- v\ komisavjat :-:a Trst in okolico razglaša: j Na ozemlju Julijske Benečije se vposta- . vijo trigononietrična znamenja, ki bodo j služila pri razmejitvi. Prebivalsivo sc o- ; pozarja, da je najstrožjc prepovcdano po- i škddovati ta znamenja. Znamenja so bele markacijc na neometanih zidovih, lesenih drogih itd. Podpisan je civilni komisar. i- Deklico siroto od 10 do 12 let sprejme družina. Oglasiti sc je v :Slo\'. Firotišču v Gorici. , i C. g, novomašnik Mirko Bruniat Vf. ^enipetra pri Gorici, iz ugledne druži- nc tamošnjega poštnoga uradnika, je bii i:a bogoslovski fekulteti v Inomostu pro- ! inoviran za doktorja bogoslovja. Iskrenc enstitke! -r'Umrla je v Gorici cine 21. t. m g ?- spa Neža Dugar, sopro.ua pokojnega g. Luke Dugarja. Bila je 14 let bolna in ved- no v postelji. Svoj čas je bila blagajničar- i ka društva ^Skalnicc-. Bog ji vse stotcro I poplaeaj! ;- Unirl.i je due 14. t. in. v Malovšah I pri Ciiiičah občc spoštovana, ugledna go- | spica Cigoj, v starosti 35 let. Bila je skozi ; 14 let \ službi v roviniski jetnišniči. Živ- Ijcnjske prilike so bile nancslc, da je padla ! v ncozdravljivo žalost, ki ji je izkopala prezgodnji grob. Naj počiva v mini! -r Surovost. Na novega leta dan sta šii-dve osebi iz Kanala po cesti na izpre- hod. Zn njinia pridrvi vojaski automobil. ümenjcni oscbi sta se stisnili li kraju ce~ stc, automobil pa naravnost za njima. V j züdnjem trcnutku sta skočiii osebi cno stopinjo navkrebcr s ceste in se tako ; izognile gotovi nesreči. Minio vozeei vo- I jaki' v avtomobilu pa so se krohotali. Na kraju ccste sc je dobro pozual obris ko- lesa. fidina sreča, da se je bilo mogoct ogniti; kaj bi se zgodiio, ce bi bil oh kraju zid? — To poročilo iii edino te vrste. Po- dobnih stvari' nani vedö ljudje povedati vse polno. Pa se čndimo, če je toliko nesreč. -r Tatvhia. V nedeljo zjutraj ob 2. uri popolnoči so neznani zlikovci ukradli Au- tonu Žnidarčiču v Logu pri Marijinem Celju 2 konja z vso opnivo, rned tem, ko je v hievn spalo osem ljudi. Priti so mo- rali v hiev skozi okno ter odmaknili za- pah. Sumi se, da so potrosiii otiitn, ki so spali. kakšen vspavanec, da sc ti niso prcbudili. Konji so bili najbrže odpeljani skozi Kobalarjc v Brda, ker je pri Koba- larju isto noo zinanjkal voz. Voz je bil preobložen z drvmi, katere so razmetali po tlch ter voz odpcljali. Konja sta velika, sivkasta -- eden je sivkasto-črn in drugi sivkasto - temno rujave barvc (kot zem- lja.) — Kdor bi zvedcl zanje, ali kdor bi konje zasledil, dobi 500 Lir nagrade. - Iz PraprotiieRJi brda pri Šentvisfci- gori. Dne 9. t. m. je v evetn dckiiškc do- bc, veeno v Oospcdu zaspala Rozka Ko- goj v starosli 22 let. Nad etio leto je liirala na jetiki, kateri je podlepja. Bila je prl- Ijubljena ne-le med tovisriSicaini, to je prl- čal njen svecani pogreb. -r Tatvhse. V Gorici in nog-"/ kradep. Na Piazza Duonio so ukradli iiekeum go- spodu površnik, vreden 600 L. Nekemu drugemu je bilo nkradeno kolo v vredno- sti 900 Lir, ki so ga pa ta-koj nato našii. iNa Verdi je vcm iekaliseu so ukradli obieko, dva para eevliev in perilo v vrediiosti 1800 Lir. -f ArcÜran je bil neki Rudolf Hrovn- tin radi pcstopaštva; delati se mu ni Iju- bilo in je raje pohajkoval po mestnih nli- cah. Tiidi delavec Peter Miconi v neki opekarni je bil aretiran, ker je nedavno prodal plašč, o katercni sumijo. da ga ni dobil po poštcni poti. Razno. * Koroški Slovene! si živo žeie, da pride jo v Jugoslavijo. Kot porocajo listi, je neka družbi» pri spiritistični seji vpra- šala, kdaj zopct pridejo Jugoslovani na Koroško. Dobili so odgovor, da čez se- dem tednov. To so izvedeli ncnicurji in šli vprašifl: tudi oni, dobili so isti odgo- vor. Oblast je seveda nastopila proti tc- mu slovenskemu proroškemu krogu, ker ve, da bo šla, če zopct pridejo Jugoslo- . vani, v katerc trdno vcrujejo koroski Siovenci. Ta čas ni daleč. * igrače. Nemci stradajo kruha; vojnl poloni jih je spravil'v tak položaj, da sc vse prej nego zavidanja vredni. Najliuje je zudeta Nemška Avstrija. Ravno te dni zboruje neka lnedisarodna koinisija, da jo reši, ce bo mogoče. Med tern pa se na Dunaju pcčajo z otročarijami, ki nimajo para. Dramatik Sehnifczler je spisal igro »Reigen«, ki je do dancs ni'puslila cenzu- ra na oder. Pred časorn jc dunajski žu~ pan dovolil vprizorilcv in Dunaj je drl v glcdališče. Minister pa je preko župana vprizoritev prepovedal in tako je nastala prava anarhija, zakaj »Reigen« so igrali dalje še z večjim vžiikom. Zdaj pa so de- monstranti napadll glcdališčc med .prcd- stavo, jo prcprečili in prctcpali gledalcc. Tako jc skandal vsak dan večji. Nc homo se prepirali radi vsebine igre, gotovo jc, da te predstave niso ravno eednostne, alt značilno je, kako je.našel ta težki in rcs- ni čas majhne in otročje ljudi. * Irski bojevniki. 0 zares predrznem pogumu irskih narodnjakov nam priča sledeči dogodek, ki se je pripetil v Dubli- nu, t. j. tarn, kjer se nahaja glavni stan angleškc vojske, ki ji je naloga, da bi ukrotila Ircc. V dublinskih zaporih je bil zaprt fenijanec Francis 'feeling, ki je bil pred kratkim obsojen na smrt, kcr je ubil nekega anglcškega poročnika. Dne 15. t. m. zvečer se je pred ječo ustavil avtonio- bil, na katerem jc bil en častnik s 10. moz- mi. Vsi so bili oblečeni v pravilne anglc- ške uniforme. Častnik je skočil z avto- niobiia in šel k poveljnikti ječe. Pokazal mu je popolnoma pra\ jjfio povelje, da se mu ima izročiti na smrt obsojeni TeeiiiU;. Poveljnik ječe se ni mogel upirati pisa- nemu povelju ter je jetnika izročil. Vojakl so ga spravili takoj na avtomobil in nato izginili v mraku. Kmalu pa je poveljnik jc- če začel dvomiti. Vprašal je višjo oblast pojasnila in tedaj je izvedel, da so bili tt angles'ki vojaki le preoblečeni fenijancf, a pisano povclje ponarejeno. :: Ccne kavi se ne zvišajo. Vsled zvi- šanja ažija na cariske pristojbine od 200 na 300% se zvise cena kavi, ki se uvaža v kraljestvo, za 130 lir pri kvintalu. Isto- tLi.ko bi se morale z.višali tudi prodajne cene. Finančno ininistrstvo pa jc ,skleiii!o sporazumno s upravo državnega mono- pola, da ostanejo prodajne cene neizpre- menjcne in da prevzame omenjena upra- va nase troške. ki ;iih bo.povzročilo zvi- šanje ažija. TREZNOST. Ta ali oi»i danes zabavlja nad svobo- do, ki vhtda v Ameriki, kjer s postavo tra- nijo pifi vino in i.ntge alkoholue pijače/ki so v škodo človeštva. Pojmi o svobodi so seveda zeio različni in le zelo jasno je, da trezni britski narod ne razume svobode na ta način, da- bi se smelo svobod.no pijanče- vaii-in vRanjati drtige nemoralnosti, svo- bodüo uapadati ijudi, 1-i so äru#e vtve ai.i drugega prcpričanja. Svcboda naj bo za- jiimčena v vseh ouih siučajili, v katerih gre za napredek elcvcštva, za razvoj vseh debrih sil, ki so v njeni. Seveda, čc pri nas razumemo svobodo ravno nas- prorno, da v njenem imenn napadaino lju- di druR'e narodnosti, sloja cli-prepričanja in jim kratimo svoijodo niiraviiega razvo- ja, po•dru.v.'i sirani pa srncino i;iii do neza- vcsti, plesati do blaznosti, razbijati kul- turne prireditve in rjoveti kot kanibaü, poteni seveda, da nam amerikanska svo- boda ne vgaja, četndi se zdi niorda v res- nici preiirana. Prepcved alkolioia v Ame- riki je izzvala hude boje. Stvorile so se cele siranke. Tu in tarn so se pri volitvah bili samo za eno točko progrania: ali bo- mo se pili ali ne? Tudi cd novega ameri- ske^a predscdnika so pijanci pričakovali režitve. Tod'a tu^i on je abstinent. Neig- ten pravijo, cia sc v Aincriki še mnogo pije, se\ eda- skrivaj, a da se pije več, ni veijetno. rivo, v katerem je več kot pol tds'iotli'a aikohoia, je v Ameriki postavno piepovedano. Na skrivaj prcdajajo štiri in pol odstotno pivo po 50 centov stekle- nico. Žganje je mogoče dobiti samo v Ic- ¦karii.ah kot zdravilo. Poscbiie akeijske druzbe ua baje dostavijo na posebno željo in za visoko ceno na dorn; vcrižniStvo z alkohclom evete. Toda tudi to zadnjo vest niC'ramo s.prejeti z rezervo, ce "pomislimo, da je amtriška postava stroga in njeno ižvajanje brezobzirno. Tudi proii tobaku sc pripiavija liud bcj. Listi so že poročali, da jc prepoveda- i;o kadiii na eesti, nxd tem ko je bilo že preje prepovedauo prodajati tobak mlado- lctnini. (i'a zadiija. prepoved in pa predaja žganja je vcljavna tudi v Sloveniji.) Da bodo tudi kajenje zelo omejili, jc vciojet- no; kajenje na cesti ali v javnih prostorili pa ni liiti iiijrijiično, niü lepö. Tretje zlö, ki ga höcejo Amerikanci zareti, ali vsaj narediti nenevarnega, je kinomatograf. Kinemato^rafi bodo v bo- doče pod koiitrolo državnih oblasti. Ko- ben pameten človek ne bo proti temu zakaj ta Edisonova iznajdba, ki bi lahko služila kot dobro vzgojno sredstvo, je da- nes v rekah raznih Špekufantov sarno pri- je ten niik, ki vabi ljudi v svoje prostore in jint izvabija denar. Ni en slueaj, ko so rnla- di zločiiici, vlornilci in morilci, izpovcdali, da jih je zapeljal v dejanje in jim cial po- Liebnih pojasnil za zločin kinematograf. Evropa pa se Ameriki čudi in jo gleda kot bajko. Ncki nemski list je pred .krat- kim pristavil takemu porcčilu; »Vse to zvcni kot slaba šala, toda je krvava resni- caä. Ta »krvava resnica« bo Ainerikancc ohranila; ti bodo pa z nasmehom zrli nad Evropejce, ki »nlešejo krog lastne rakve«,1 kot pravi Rabiiulranat Tagore in vendar niislijo v svoji pijauesti. da so trezni in da je ni nad svobodo, ki dovoljuje samomnor, zabraiijiije pa svobodni razvcj vseh zdra- vih sil ljudstva. Prosvela. "Növi rod. Druga številka prinaša to- le vsebino: S. Sardcnko: Na preji. (Pe- sem). — Igo Gruden: Na Krasu. (Pesem). — Peterlin - Petruška: Jescn. (Pesem). — Ks. Meško: Mali koroski trpin. — France Bevk: Polžek nese v mlinček. (Pesem). — Fr. Žgur: Zvonovi. (Pejsem). — M. M.: Postanek cerkve v Sp. Idriji. — S. Sardenko: Na žagi. (Pesem). — M. M. klrija pred potopom. — VI. Levstik: Žerjav in čaplja. —- France Beyk:vŠkra- tom je plesal. --- France Bevk: Čudno. (Pesem). — Fr. Zgur: Rimska cesta. (Pe- sem). — J. Soklič: Slaviii abstinentje. — Pouk in zabava. — Kotičck inalili. Velika zgodovina jugoslovsnskih cer- kvä. Benediktinec (jennain Morin je pri- šel iz Belgije v Jugoslavijo. Ta učenjak namerava spisati veliko zgodovino jugo- slovanskih cerkva. Delo bo izšlo v fran- coSčini. Začel bo pri splitski cerkvi. Na1- stanii se bo v Žagrcbu. — To pot bodi orüSnjcno, da je prišel prvi benediktinec v jugcslovanske kraje pred tisoč leti, or11 so bili sredisče in prvi začetek naše kul- ture: napisali so prve spoinenike na&e književnosti. Miadika je žc izšla v tretji številki; radi strogega prcgledovanja naročnikov, da nc bo pozjiejsih pomot in reldamacij, sc je razpcšiljaiije za par dni zakasnilo; naj naroeniki oproste. Tisli, ki niso pia- čali naroenine, ne bodo dobili lista. — Cetrta stevilka bo dotiskana se ta teden, da dohitimo dosedanje zamude. - Širite list nied Ijudstvo! Pismo slovenske malere. Pfedvaja za poznejši poklic. Vsak lnož, vsaka žena poseduie večjo množino njoči in kreposti v sebi. Ce se tega zaveda in zna t:> uporabiti, se povspe .iz sredi-VoA slabega k dobremu. Zivijenje ni praznik. Poiiio je skrüi in grenkebe, a ima iuüi svoje lepote, ako si jih znanio ustvarjati. Pouobno je v prazni posodi večje ali manjše obiike, in mi smo in, ki moramo dati tej posodi vseuino. O<1 nas jc odvisno, s čim in kako je napoinimc. ena glavuih sestavin, ki izpolnjuje naše ziv ljcnje, je ueio. Vse drugo, so ciisuve, ki zivijenje sladijo aii ogrenevajo. To jc stvar posumeznika, a dcio je skupna sLvar skupna siner človeštva. Vsako deio, naj si bo p,-iprostega kmeta aii ministerskegu predsednika, naj - sibo navadne sluzkinje, ali siavne umcini- ce, je potrebno in koristno za zivijenje; ali najpiemenitejse je dcio — rnatere! Una je vir vsega življenja, solnce v clružini, ki o • življa, ki ogreva tucii najnepriicinejše stra- ni živijenja. Vse trpijenje, ki ji je dano, po- zablja v sredini svojih dragih; žrtvuje se na oltarju ljubezni, ker tu, le tu je nj.na naloga, naloga njenega življenja. ßiti mau, lepo doni to; a niati, kai.or je lepa in zvisena tvoja naloga, tako je iežka po vsebini. Vsak rokoaeiec, vsak duševni delavec, delavka, se, pripravlja za svoj poklic in koiiko časai Da, tudi polo- vico svojega življenja žrtvujejo innogi v izpopolnitev svojega poklica. Ne ti tako, mati! Kaksne so priprave za tvoj tako va- žen poklic? Koiiko jih je, ki trezno premiš- ljajo in preudarjajo, kaj jih čaka, ko so stopile z ženinom pred altar? »/iena bom,« si niisli ncvesta. Aii misli pa tudi na to, da bo žena, ki bo možu stregia, mu sladiia zivijenje, rodila otroke, jih gojila in vzga- jala? Mislim, da jih je malo, ki trezno pre- udarjajo in spoznavajo vse to. Qiavno je, da bo preskrbljena, da se obvaruje samo na stare dni; na tcžko in važno nalogo, ki si jo nakiga s poroko, pa sc ne-misli še. Mlad človek naj bi se ukvarjal s- tako treznimi mislimi, ko se mu še ves svet smcliija, ko vidi le življenja solnčno stran, a so mu še skrile neprijetnosti, ki se ko- pičijo ravno v družinskem življenju?! Vendarle je bridka resnica, ki se maščuje,-ko je prepozno. Prenialo se pri- pravljajo dekleta za svoj, po naravi ectino pravi poklic. ln.kcdo gresi tukaj? Me, e- dino me matere, ki ne vzgajanio svojih hčera v pravem duhu, ki zanemarjamo njih vzgojo ravno v najvažnejsih točkah. Ue so za druge pokiice priprave večletne, zakaj ne bi me syoje hčere pripravljale temeljiteje za njih bodoči stan? Tu ima le mati besedo, ker le ona more dejanski da- ti zadostnega pouka. Ako je muogo ne- srečnih zakonov in nezadovoljnih uiož.tr- kajino le me same na svoje prsi in pri- znajmo si, četudi na tihein: naša krivda! Mati, ti, le ti, boš dajala preU ho;.^oia • odgovornost, ako tvoja liči onesreči dru- žino, ker jo nisi zadostno pripravila za njen poklic! Vcselis se, ako sc vcseli tvoj otrok, raduješ se s hčerjo, ko jo spremljaš po plesih, zabavah. Tvoje oko je polno ponosa ob pop;!edu na njeuo lepoto, njeno mladost. Prav je tako! Veseli se, ker lc c- no je zivijenje na zemlji, in to je kratko. A pri tern ne pozabljaj, da ni zabava gliv- na dolžnost, ki jo izpolnjujcš naprani svoji hčeri. Odpri ji tudi pogled v resnost in j)Otrebe življenja. Olcj, da bo znala upo- rabiti, kar se je naučila dobrega od tebe. Ti ji zamoreš in moraš biti zvezda-vodni- ca, ki jo vodi k debremu. Zaveda naj se, da jc^nisi rodila le zato, ker si bila tudi ti nekoč rnlada in uživala živijenja sladko- sti. Spozna naj, da je ona tebi sveta stvar, da jo izrcčas ti zopct svetosti in je ne prodajaš le pohotnemu uživanju. Ako neguješ, mati, kreposii, ki spe v tebi, nc- guješ iudi svojega otroka, ki ti nehote sle- di. Ti sania in ivoje delovanje v druzini bodi tvojemu otroku prvi zgled, na kate- rega se naslanja v poznejsem življenju! Matere, dajte nam dobrih hčera, do-- brih sinov! S tern sie izpolnile svojo naj- važnejšo nalogo. Tako pripornorete k u- dobnejšeniu življenju in manj zlo in grei:a bo na svetu! »Edinost« je pred nekaj mesecih pi i nesla pismo, ki ga vsled pobude naših na - rocn'skih krogov I ti vsled njegovili zlaiih resnic priobC-ujemo, da ga bodo čitale tudi naše naročnice. Ivan Baloh: Mo]e večerne misli. Največji junaki ne nosijo odlikovanj javno na svojih prsih. * Pred malini črvom imejino spošto- vanje: on razgloda najtršo desko, da ?.ii:rtno kai najlepšemu sadju in uniči in !-'-.rre ^e človeško telo. boljse jc, če je kdo slep rojen, kot če siep postaiie v življenju. Ko bi odtehtal vse soize, kar jih jc svet prelil in primerjai z morjem, bi sko- ro goiovo ir.orjc imelo manjsino. Keuar tožiš, da te je zadela nesreča, bodi vedno pripravljen, da te zadenc se druga in morda še večja. Clovek, ki hoče koristiti človcški družbi, je ponosen n'a svoje krvave žulje na rokati boij, koi na zlate prstane. Najiepši in najtlražji biseri ostanejo še vedno nedolžne oči, ker so najcistejse. Solnčni žarki ne rnorejo posvetiti v vsak kotiček. Ko bi bilo to mogoče, bi prisio marsikaj urnazanega na dan. S pivnikorn posušimo vsako Se tako tenino črniio, vročih soiz pa ne posusi no- ben pivnik na zemlji. Pravijo, da prebivajo ljudje samo na iiazetn planetu. Prav( Ce bi bivali na dveii pianetih, bi v sedanjih razn:erah iz gole zavisti gotovo trčiia skupaj. Just Ušaj, dež. uradnik. Hedeljslii hmetijshi pogovori. O uuinem kletarstvu. V zadnjih »Pogovorih«, smo pustili naše stare znance v Razumnikovi kleti« kamor je vstopil na poti proti domu tudi Starokopitnež. M 1 a č ii e ž doslemu Starokopimežu: — Ti, Miha, ti si kot kaka vinska mušica; če se le kje kak čepinec odpre, pa si že poleg! — Starokopituez: — Kaj me vedno gledaš! Res je, da niscm clan »Svete vojske,« ali vendar me Tonetovo vino ni izvabilo sem, ker mi po novem na- činu kuhano vino ne ugaja. Naši predniki so kuhali most na tropinah, pa so imeii taka vina, da je že en sam bokal zvrnii moža v jarek! — R a z u m n i k : — Res je, da so naši predniki irneli tupatam bolj močna vina, kot jih iinamo zdaj, ali pomisliti moramo, da so imeli le žlahtne stare trte. Teh zlalitnih trt pa imamo danes zelo malo, ker sc je pri cepljenju gledalo le na to, da se je cepilo samo one vrste trt, ki mno- go rodijo, ne glede na kakovost grozdja. iudi strupene rose in druge bolezni, ki se z vsemi sredsivi le tezko popolnoma pre- piecijo, niso bile poznane in niso kvariie grozdja. Kljub temu je bil kozarec dobre- ga in zdravega vina po leti velika red- Kost, ker se jc vino vsied slabega ravna- nja v kleti navadno že spomlaai skisalo in zbirsilo. To potrjujejo tudi zapiski sta- rih strokoynjakov. (.jlede kuhanja mosta na tropinah, menim, da naj se vsak ravna po okusu svojih starih oüjemalcev. Ker pa ima na tropinah nič aii maio kuhano vino veiike prcdnosii pred onim. ki je na tropinah dolgo vrelo in vsled tega, ker bi bilo za ugied našega vina koristno, da bi vsi pridelovali enoien tip ali značaj vina, bi ne smel pustiti nihče ob gorkem vre- nienu nad 48 ur na tropinah. Tako bi pri- delovali vino cnakega tipa. -1 Starokopitnež: ~ kazaje ok vir na stcni: -- Kake »evangelije« si pa tam obesil? — Razumnik: - Skoraj f>i rekel, da si uganil. Oni so deset zapovedi um- noga kletarstva. Te zapovedi jc priobcila »Straža« hinskega leta in meni so tako vgajale, da sem jih prepisal, del jih v okvir in jih obesil v klet. Jaz se ravnam točno po teh pravilih in ker vein, da mar- sikdo izmed vas takrat teh pravil ni u'tal in ako jih je kdo cital, se le malokdo po njih ravna, vam jih bom zdaj prečital na gias. Vse te zapovedi se po večini nana- šajo na snažnost v kleti, ki je glavni po- ,¦:•>] umnega kletarstva. Prva zapoved: Enkrat na tcden sc n:ora klet pomesti in podkladje, sode in vso drugo opravo obrisati. Druga zapoved: Enkrat na teden se morajo vsa vina zaliti z clobrim in čistim vinom. Trctja ::apoved: Vsi prazni sodi sc ir.orajo mesečno enkrat izžveplati in do- bro zabiti. Cetrta zapoved: Dobro zaprte kleti, v katerih je zrak vlažcn In nečist, mora- mo ob lepem vrcmenu pri odprtih vratih in oknüi prczračiti. Za časa vročih lctnih in nirziih zimskih dni mora biti klet dobro zaprta, če tudi sc dela v nji. To je zelo važno, ker promena toplote zelo slabo vpliva na vino. V vinski kleti ne smemo hraniti krompirja, še manj pa kislega zeija in repe, ker se vino rado navzamc tega neprijetnega duha. Peta zapoved: Izpraznjcni södi se morajo takoj v dveh do treh vodah izpra- ti, ocediti, osušiti. izžveplati in poteni do- bro zabiti. Šesta zapoved: Pred vsako uporabo se mora vsa potrebna opjava dobro opra- ti, Natčga in kozarci za poskušnjo morajo biti vedno kristalno čisti, ker umazana natdjga in kozpjec zelo slabo vplivajo na vsakega kupca. Sediiia zapoved: Vse pilike se mo- rajo večkrat na leto dobro izkuhati, da se uničijo s tem vse kisove (octove) klice, ki '^vadno vslcd vlage na pilikah živo- tslrljo. Glede te zapovedi in ker se pri nas : ied nporabe slabih zamaškov, pilik in -tpov vcliko vina pokvari, zlasti skisa, ^ am svetujcni, da uporabljate samo take .'like in čepc, kot jih vidite v rnoji kleti. ' ^ pilike so vse izdelane iz trde^a lesa, -'¦' Iejjo okroglc in oglajene, proti koncu ^¦¦koliko ošiljcne in so eno peel doltfe. S ."kimi doljfiini čepi se sod brez uporabe k^ke cunje dobro zaprc, ker cunje so ved- |10 napojenc z vinom in to vino se na zra- ^' skisa. Ker pa skisanje vina povzročuje s Prostim ocesom nevidna tflivica, je s yi^elana prilika, da sc vim.» v sodu z njo ^uži in se potem skisa. Osma zapoved: Vsak sod se tnora !JsGd nalitvijo Se enkrat s čisto vodo iz- "fokniti in ocediti in potem še enkrat iz- v eplati . Most in prav inlada vina naj >' »alijejo sele tedaj, ko se ie sod z zra- ^njeni in vodo i/nebil žveplcnc pare! 'l^o smo brali tudi gnilo krrozdje, je po- [s~ono nalaliko izžvcplati sod. Crna vina n' dobro žveplati, ker jim žeplo odvzame lc>Po barvo. Devcta zapoved: Stiskalnice ali pre- ¦-, plavniki in vsa oprava se mora po do- °nčuni uporabi takoj oprati. Deseta zapoved: Da se prepreči zelo ^kodljiva plesnivost v kleti, je potrebno nekolikokrat na leto v dobro zaprti kletl ^ažgati žveplo. Pri tern je potrebno 20 'lainov žvcpla za vsakih 50 kubičnih me- pv prostora. Klet naj se na to 24 ur ne ¦dpira. Eden o d k rn e t o v : To je vse :yiJo. kar si nani zdaj prebral, ali iiemo- -(1^e nani je vse to zvršiti, ker nam pri- '/¦anjkuje easa in tndi naše kleti ne odgo- ran'ajo zahtevam umnega kletarstva. — , R a z u m n i k : — Deloma je res, 1 inalo ,eč dobre volje in nckoliko več "!nisla za napredek in marsikaj bi se dalo ¦'jseu. Res je, da se slabe kleti in posoda ¦'i'ez večjih stroskov nc dajo popraviti; 'to pa, kar ne more eden, lahko store !l)s^.i, ako sc zdruzijo v Röspodarsko za- '•Utfo, katera bi lahko imela skupno klet. a zndružna klet pa bi ne smcla biti špe- ;\u'ativiia in sc pečati z nakinom pokvar- ^ v!n, ampak bi morala biti taka usta- ^ v^, da bi / dobrimi vini svojili članov y i . ,. * v Tolmi»ii 10 L, na svatbi g. .{¦ Jeklin in g. Antona Kofol na Ponik- ;" "abraii svatje 74 L; na svatbi o. An- J*ia i lpan in g. Terezije Pipan roj. Polj- ,' N üolenje pri Vipavi nabrali 60 L, g. • >iavee .Vatcj 3 L, jr. Levpušček Marija ;fCi '¦; lAVPužček Ivanka 4 L, g. I.evpu- s^k Amalija 4 L, vsi iz Sv. Lucije — ;'M'J)aj 352 L.. Zadnji izkaz 581 L skupaj ^ «anašnjlm 933 L. Ci. Franc in Ignac y^ iz Kreda sta nabrala L 24; in ne da- ovala kot jc bilo pri zadnjem izkazu ob- •lavIjeno. Darovali so: Na svatbi g. Fran- -a Sok v Potokib: Ženin 5 L, nevesta > S Nor,, ker je premalo oslaril 2 L, Poldo, :Lr Je žikal s Franom kapitanom 2, Mane, ;\" K nelizu v Petucili mušji kaselj 2 L, L I00. ^H^1"' kcr 5sra ie ujezila oslarija, 2 ( ri'c ? 'Jn ^uber- ker je sovražnik ženskih .;^ f Y Marija Žuber, ker je šla prvič na /', Ll..' L. Marija Trpin, ker sc je veselila •MarUe, 1 L. Jušta Zuber, ker se je zaba- sk 7 z oslovskhn kapitanom 1 L. Mu- ^rniklllaK 1 L- vd Slovenska dijaška zadrusa v Brnu ", z., m '^«novanim najtopleje zahvalju- j^ni ^niotno podporo slovcnskim viso- : a „ • eiV "~-J^gunccm — v Brnu. V M e- yum\': Županstvo Mcdana 25, Ant. .-oft ilat,u 20' Leopold Toros 15, Mila To- sianS i vro Toroš 15' Fi-ančiška Kri- 10 Aii- •?' Henrjk Perin 20, Ema Toroš to 7n?ziiu Toroš 5' Vosca 5' Josip" Toroš 1 -orzut 10, Antonja Toroš 20. Francis- ka Toroš 10, Ivan Kocina 5, lvana Simčič » 10, Josip Milanič 10, Celestin Žamar 10, | Franc Maurič 10, Lojza Mikulin 10, Josiy Simčič 2, Alojzij Jurič 5, Sfiligojcvi 50, R. (iradnik 5 dinarjev. — v Biljani: L županstvo Biljana 10, Lugovik Kumar 8, Karolina Sirk 5, Lojze Simoniti 5, Jožef Markočič 3, Izidor Kožlin 10, — vZa- 1 e m breguL Jozipina Kociančič 25, F. Kocjančič 5, Anton Kožli 4, — na D o- brovem: L Bric 10, Alfred Sfiligoj 10, Dora Miči Sfiligoj 5, Jožef Sfiligoj 5, Av- gust Sfiligoj 6.70, Emil Sfiligoj 5, Karol Sirk 5, N. N. 2, Simon Vokruj 5, Jožef Delkin 3.10. Alojz Sue 10, Ivan Sfiligoj 2, Anton Simčič 4, Anton Sfiligoj, Pušnan 3, — v Drnovku: L Anton Juša 20, ¦¦¦- na D u n a j u L: Heinrich Schatz 25. Narodno-obrambeni sklad! Dolcnja Branica je izročila po učitelju Benko L 130.—, ki so jih nabrale Rozika, Emica, Cenka in Rozinka dne 6 febr. — Medana in Biljana sta izročili po Sfiligoju Alfredu L 618.50. — Za narodno obrambeni sklad so nabrali mladenici v Vedrijanu v gostil- i:i Zorzuta Josipa L 135.—. — Na pustn! \eseiici v Desklah so nabrali dne 7 febr. W21 za NOS L 101. - Vesela družba v Gor Uesklah (Črna Oora) je nabralu v gc-'ti'ni pri Medveščeku L 37. — Daroval- ci naj nam oprostijo, da ne moremo objav- ljati pispevkov vsakega posameznega darovylca, ker bi te objave vzele preveč prostora v listn »Ooriška Straža«. — Prl- spevajte ob vsaki priliki in nabirajte da- rove '*a NOS. zakaj na celokupni narod irkajo vaziiü naloge, ki jih bo maral iz- polniti. Za »Slovensko sirotišče« v Gorici: N. N. 50 L (toliko tudi za Sv. Ooro). — d Za božlčnico. Deželni odbor v Gorici L 300, Draščck Karl L 75, N. N. L 37, V. Rys L 10, inž. PodKornik L 30, Zanei L 10, Vinko Valič L 10, Bizail in Krane L 20. V Standrežu so darovali: Josip Lutinan sin L 10, Josip Lutman L 10, PaSkulin Jožcfa L 5, Rija- vec Ivan L 10, Zavadlav Marija L 5, Nardin Pran- čižka L 5, Nannt Janez L 5, Pelicon Andrcj L 3, f'erüMiand Batistič L 2, 'I'uri Aloizij L 5, Natalia Molar L 4, Prinčič Avjiust 1, Brisko Angclj 1. V St. Petru so darov.iü: Jus Marija L 5, He- lena Stepančič L 1, Emüija Brnniat L 5, Ursula Certiic hiš. St. 7, L 2; Reščič Julija hiS. 5t. 69, L 2; i Turel Veronika liiis. št. 90 L 2; Ccrnič Anton L 2; Furlan Karolina L 5, Pavlin Anton hiS. št. 30 L 1; Marija Šavli hiš. št. 47 L 5; Cernic Marija liiš. §t. 45 L 3; Pettarin LuiKi L 2; Brumat Karla hiš. st. 74 L 2, Rcšcič Franc h. S. 305 L 2; Zižmond M;i- rija his. št. 11 L 2, Doljak Anton hiš. st. 303 L 2; Nanut Perina his. št.'3O3 L 2; Blažica Cecilija his. št. 303 L 2; Silič Roza h. Š. 303 L 1; Saver Marija i his. st. 304 L 1: Silič Franc h. 5. 304 L 2: Hmeljak Marija Kostiln. L 5; Cernic Justina h. š. 130 L 3; Turel Marija L 2; Nemec Marija L 2; P. Klančič L 5; Ncmec Jo/.efa h. š. 33 L 3; Badalič Anton L 5; Sokol Jožci h. š. 179 L 5; Travi/an Jo/.ef h. š. j 181 L 5; Klanjšček Marija hiš. 5t. 183 L 1; Nemec ! Josip h. š. 184 L 2; Bizjak Marija h. š. 35 L 5; Bi- i zjak Marija h. š. 35 L 5; Bizjak Katarina h. S. 185 j L 2; Krajnik Ivan h. žt. 3 L 5; Brumat Veronika I his. st. 42 L 1; Pavlin Peter h. š. 39 L 1; Makuc | Kiementina hiš. St. 37 L 1; Nemec Julija hi5. St. } .34 L 2; Vižintin Jožefa h. St. 158 L 1; Brajda Jo- i žefa h. St. 48 L 3; Leban Jožef h. St. 32 L 2; korni I sar Galleusis L 10; Hvala Alojza h. §.. 53 L 1; j 'i'ravizan I'ranc h. St. 56 L 2; Brumat Ivan L 2; ) Cernič Jožef h. št. 170 L 2; Zižmond Marija L 25; ; Krajnik Alarija his. št. 127 L 1; Valantič Ursula L : l; Arčon Rozalija hLs. St. 44 L 1; Resčič Tcrezija his St. 96 L 1; Leštan Gizela h. st. 96 L 2; Cučat Marija his. št. 198 L 2; Karara Polonica L 2; Bla- žica Marija hiš. št. 195 L 2; Mučič Katarina hiš. s. 196 L 1; Cernic Katarina h. št. 205 L 1; Fi«el Marija h. š. 206 L 2; Cotič Marija hiš. St. 215 L 2; 2ivec Terezija L 1; Blažica Andrej h. St. 211 L !0; Klant Anton hiš. St 173 L 5; Bla/.ica Božidar h. št. 150 L 10; Silič Rozalija h. s. 249 L 2; Saksi- da Marija h. st. 172 L 1; Cernic Franc h. 5t. 115 L 10; Bizjak Ana hiš. ist. 149 L 3; Marija Furlan hiš. St. 24 L 5; Bofulin Marija hiš. St. 242 L 3; Go- mi.šček Ludvika L 2; Bite/.nik Josip L 5; Susič Ursula hiš. st. 272 L 6; Reščič Marija hiš. št. 9 L 3; Bizjak Angela L 5. V O p a t j e m s c 1 u so darovali: Butko- vič Ciril L 5; Jožef Jarc L -'60; N. N. L —'40; Boneta Alojzij L 5; Boneta Jožef L 1; Vižintin F. Ll; Zavadlav L 5; Ferletič L 5; StibilJ L l'4O; Maru.šič L 5; Josip Volk L 2; N. N. L 5; Danilo Dekleva L 10. V Vipavi so darovali: Pahor Anton L 10; Hrovatin Viktor L 2; Humar Armand L 2; J. Kreme L 2; N. N. L 2; Schmutz Franc L 1 ; Cun- ta Rafael L 2; Durn Jožef L 2; Urhuc M. L 2; Bo- rec Ivan L 2; Fr. Rupnik L 1; Rehar Franc L I; Vodopivec Jos. L 2; Josip Koba! L 1; Alojz Bizjak L 1; Bratina Alojz L 2; Fani Hribar L 10; Star L 10; nečitljiv L 5; Kanc L 5; Lekan Ernesto L 3; Dogan L 5; Jane/. L 15; Iva L 4; Micka 10, G. ho- telir Korle 5; G. Sfiligoj L 1; Krasclj 10; J. K. 5; Rajko 5; Med 10; G. GaSo 5; Fla Balavc 5, Tata Gavca 2, G. Henčk 1; Bratovs 5, nečitljiv 5. V S o v o d n j a h so darovali: Franc Pe- licon L 10; Ivan Rojec /.uprm 10; Josip Caro 10; Ivan Lukežič organist 10; Alojzij Tomsič L 5; nc- Imer.ovani 10; Rojec Olga 1; Cibic Vlasta 2; Ma- j rija Florenin 5; Anton Toinsic L 2; Ivana Devetak ] 2; AiiKula Hmeljak L 2. Karolina Petejan L 1; M. Vuk miz. moj. 5; Zora Valenčič 2; Frančiska Tom- sič 1; Janko Cotič 1; Josipina Lukman 1; Dorica < Lukman 1; Ljudmila Vuk 2; Valerija Valenčič 1, J. Pelicon I: Josip Pelicon L 1; Ant. Butkovič 1; M. Kovic 5; Gizela Guiin I; Franc Guiin 1: Zora Flo- renin L 2; Krasček Alojzija L 2; Ida Petejan L 1; j Nežman L 1. V Ccrkncm so darovali: PodKornik M. učitelj L 10; Kunsič Ivan dekan L 10; Certn Fr. tr^ovec L 10; Bevk Antonija, trgovka L 10; Leop. Gorjup s of. L 5; Franc Rojc, Kostilničar L 20; Ljudmila Mesar, uciteljica L 10; Katica Močnik, učiteljica L 10; Peternelj Metod, učltlj L 5; J. Stravs, trsovec L 10; Vika Stravs, trsovka L 10; Obid Marjeta, trR. L 10; PerSolja Marjja, Kostilni- Carka L 10; Boškin Fr. okr. sodnik L 2; Rojc Er., poStar L 2; Allakar Anton, posestnik L 3; GerželJ Albina L 10: Makuc Franc, Kost. 10. V S v. L u c i j i so darovali: Anton Mikuž L 10; Krajnik Ivan L 5; Bože Mikuž L 20; Ignac Fratnik 10; Kenda Ivan 3; Velikonja Fr. 3; Lo- verčič Fr. L 7; Krajnik .Viktor 5; Mare^a Eliffij 8; MerviC Franc 3; Sorli Jože L 3; Munih Jože 10; Taljat Jožc 2; Jos. Kovačič 10; Kenda Valentin 2; Kenda Hilarij 2, Vidič Ivan 2; Kovačič Cirll 5; Kovačič Mirko 2; Munih Zdravko 2; Keuda Karol 5; Pcčenko Alojz 5; Milutin Vusa 10; Skrt Fr. 5; Dr. Mimik Jožko Din. 10, Durjava Anton 5; Milan Mikuž 10. V T o 1 m i n u s o darovali: Lizika Serjun L 20; Alojzija Sorli L 10; Marija Gaberščik L 5; Justi Filii L 5; Pavlina Vrtovec l. 2, Marija Oble- ščak L 10: Justina Silič 10; Zinka Cacafura L 10; Katica Stresova 5; L. KorSič 20, Kalan Milko L 10, Presl Marija L 10, Mara Aiikuž L 3; Kavčič L. 5; Berlot Ivanka 5; dek. in«, Rojec 10; kap. Ko- dermac 10; kap. Kandus 10, Battistuti 10, Lazar Ignacij 10; Franc Sivec 5: Josip Zarli 5; Alojzij Stersulc 5; Stefan Bukovec L 5. V S o 1 k a n u se je nabralo med sol. otroci L 101. Guzzinati Umberto fascista Italiano L 5; Piciulin M. 10; SfilijroJ 10; Pod«ornik Paula 10; neimenovani 6; Ivanka Sket 10; Dovuan Ivan 10; Katarina Velužček 3; neimenovani 5; Ol«a Pe«an 5; neimenovani L 50; P. Z. K. Mozetič L 10; Fr. Znidersič L 10; B. Kopatin L 6, Bevk Franc L 4; Marija Podmcnih L 6; Marija Živic 5; Marija Pe- čcnko L 5; Meidl Jožef L 2; Hvala L 2: Brejjant I Alfred L 10; Kuštrin in Marmolja L 10. V globoki žalosti naznanjava, da je po dolgi in mnčni bolezni, previdena s svetimi zakramenti dne 14..t. m. ob 2. uri popoldne v MalovŠah mirno v Gospodu zaspala najina sestra, gospica Erna Cigoj, v starosti 35. let, bivša paznica v rovinjski jetnižnici. Pogreb se je vršil dne 16. t. m. ob 10. uri predpoldne. Fani in Ljudmila Vatentinčič, seslri. Novoporočenci pozor! JJ Ogflejte si več Izdelanih spalnic! ^S Toplikar & Rebek TTSJSST, Potrtim srcern naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan- cem, da je naša nadvse ljubljena hčerka in sestra MARICA KOMEL v torek, dne 22. februarja 1921 ob 7. uri zvečer, v 22. letu svoje starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se vrši danes, ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Loke. AJŠEVICA, dne 24. februarja 1921. Žalujoča družina Kornes. Pazite na staro Z{ lAt slovensko tvrdko «I» at? 1 \ Oglejte si pred naknpom veliko zalogo vsakovrstnega po- hištva v kaleri je Qr nad 50 kompletnih sob ^53 priprostih in najfinejših. KompKetne spalnSce od 2000 LSr napre). Za obilen obisk se priporoča ^. xi to ix Brosöals Via Carducci 14 (Gosposka ulica). Pazite na staro Xf A A I slovensko tvrdko öl» *^ i NAZNANILO. Podpisana tvrdka JOSIP KER^EVANI v Gorici r\a StoSnem tr^U St. 9 (desno) naznanja sl. obeinstvu, da je došla velika izbera šivalnih strojev: Pfeif, Original Victoria, Rast & Gasser, Gritzner, Fentx i, t. d.; dvokoles iz tovarne Puch, Waffenrath (orožna kolesa), RC9^nt, Stark itd.; raznih kmetijskih strojev n. pr.: orala (plugi), sla- moreznice, vinske preše, tako tudi vseh vrst pušk in samokresov, ter posamezni jjj deli k vsem tem strojem. Priporoča svojo lastno delavnico in po- pravljavnico v mehanični in puškarski stroki. Za točno in pošteno postreibo in konku- ' renčne cene jamči. Josip KerŠevani mehanik in puškar GORIGA, stolni trg 9 (desno). PODRUZNICA Ljubljansle Kreditne Bänke y Gorici, Corso Verdi „Trgpvski Dom/* Obrastul« ^l^te na knjižtcc po 4 °o. fia daljio odpoved vezar\e vloge po dojftovoru. Kakap lo prodam T8akovrstnegä tiijega deuarja. Nakazilä vJugoslavljo io inozematvo po dn«vnem k«rzu. Jzvršuje vse y bančno stroko spadajoße posle najkulantnejae. Uradne ore xa obeinstvo 8 llt —12 in od 3—5. Ob sobotah popoldne ob nedeljah in praznikih se ne uraduje. Prekiic. *) Podpisani preklicuje kot neresnično in izmišljeno vse, ker sem sramotilnega in nečastnega razširjal o tukajšnjcm preC. g. župnemu upravitelju Štefanu Podberšček in obzalujem; ob eneni se zahvaljujem preč. g. žup. upravitclju, da je ustavil kazensko postopanje proti meni. Stefan Bremec* V Dol. TrebuSi, dne 19. febr. 1921. *) Za članke pod tern naslovom je uredniStvo odgovorno Je toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Naznanilo preselitve. Podpisani naznanjamcenj.odjemalcem, da sem presetil svojo krojaško delavnico iz SemeniŠke v Gosposk© ulico St. 1, I. nadstr. — Ob enem se priporočam za nadaljno naklonjenost. 3HRE flHTOll, krojaški mojster v Gorici. VABILO. Y nedeljo, due 13. nsarca 1921 ob #. uri popoitluc vrši se izvanredni obeni zbor „Gosporfarskega druS'.va" v Renčah v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva o delovanju za čas od 1914-1921. 2. Poročilu o stanju gosp. društva. 3. Morebitna prememba pravil. 4. Raznoterosti. ODBOR. Zahvala. Čutim dolžnost tern potorn se zahva- liti zavarovalni družbi proti požaru „LA FRANCE" ün njenemu zastopniku za Gnriško gosp. Romanu Brezigar z& njih točnost pri povrnilvi škode, ki mi je nastala po požaru. IMI3NJE, 18. februarja 1921. Gašparin Franc, posesinik Proda se vila „Savica" v Boh. Bistrici. Poslopje se nahaja tile ob ccsti, spo- sobno za gostilno ali trgovino. Je eno- nadstropno; obstoji iz: sedmih sob, dveh kuhinj, ene shrambe in treh podzemeljskih kieti. V hiši je vodovod in elektriCna raz- svetljava. Okoli vile 1000 mz zemljišča. K temu pripada hlev za 8 govedi, svinjak in shramba za vozove. Na htcvu soba in kuhinja z vodovodom in električno raz- svetljavo. Vse novo in v najboljšem stanu. Podrobnostt se poizvedo prl Matevžu Torkar,podžupanu v Podbrdu. Prvo slsubno drušfvo v Keačah hš. ši. 17 registrovana zadruga z omejunitn jamstvom izvrŠuje vsa v stavbeno stroko spadajoča dela (visoke in vodne stavbe). Izdeluje nsičrte In proračune. Vrši cenitve, tcr sprejema obnovo po vojni poškodovanih stavb na podlagi cenitve. ßncnstrifrnSI ''• dvü"»zredno trgovsko VUojJUUlLUCl šolo in dvoletno prakso vešča slovenskega. nemškega ter nekoliko italijanskega in francoskega jezika, kakor tudi strojepisja in stt-nografije, išče službe pri kakšnem podjetju v mestu ali na de- želi. — Spnceva'a na razpnlago. Cenjene ponudbe pod „Gospodična" na upravo lista. Zraa stavbeoih fle avcev v lie cah II stamina. Sprejme takoj v službo ::::::::::: :-: izvezbaneya bum oiljo:-: z znanjem siovenskega in italijanskegfi jc/,ika. — Pomidbe csebiio na gornji naslov. FOTOGRAF ANT. JERKK Gorica, Vrtna ulica (Corso Veidi) St. 36'- Tr«t, Via Roma 24. Se priporcča svojim sorojakom. ZiiVBPQvelna zedruga«Zsgrebs ustanovljena leta 1884 Poriružnca v Trstu us. Lavatoio 1, HI. n. prevzema zavarovanja stavb, premičn», poljskih pridelkov, sena, slame is t\- vine i>rou nkodi p<» požarjH. tn Htreli in zavaruje stekl. šipe pro* žkodi po razbilju. Sposobni krajevni z&btopniki in akti- zatorji se sprejemajo po najugodnejäih pogojih. Pridno siužkinjo i:äsä stoječa iz štinh odraslih oseh v Gorici. Naslov pri naši upravi. Mü nappodoj ¦ X'S^ trgovino, več stanovatij — na Savi prl Jesemcah Jugos!.. ua prometuem kraju, nasproti glavne žele/ne tovarne. Več pove : Veüentm Gregorec. Meisiges, JugosSavija. Bukov in hrastov gozd se proda /a posekat', 18 johov 2 uri od poshije cesta d<> postaje brez klancri dobra. Več pove : Valentin Gregorec, Mengeš, Jugoslavia. 200 spalnih sob: LIÄ kfga lesa, masivnih ali fornilranili se proda. Dobava po dogovoru. Delo solidro. Cena: od 5*000 (pet liso<) jugosl. K naprej.Za poruSene kraje in begunce popust. Vet po e: Janez Gregorec, Mengeš, Jugoslav« ja. Slnhtip nppi od 100° (lisoč) kJUUJlC/ pct/l jugosl. kron naprej. QtPlillnilri od 1-500 (tisočpetsto) ÜlüUiillltVl jugosi. kron naprej. Za begur'ce in poruScne. kraje popust.' Aiiton Gregorec, Mengeš, Jugoslavia Brata CEJ slikarja GORiCA, Via Ascoli stev. 5 ixrrsujeta. Ysa jslikarpka dela ter se priporočata slavnemu občinstvu IjipriiälitTiidriisd :: GORICA :: MONTOVÄ H3SA Bogata zaloga papirja in vseh pisarniskih potrebščin Sioven- ske leposlovne, mašne in šolske knjige vedno v veliki izberi. Velika izber nabožnih in drugih slik v okvirjih in brez okvirjev. Pomnoževalne aparate „Hekto- graf". Prozorne papirje za načrte in papir (Lichtpaus • z;\ stavbene mojstre, tusi iz tovarne Günther Wagner, svin niki Koh-i-nor in drugi iz tovarne Hardtmuth, vse v bogati izberi, cene brez kon- kurence. — Prodaja na drobno in na debelo - Sprejemamo naročila pečatov. Trgovioa v ulici C rducci 2. Qostilna >: >: pri „BELEI ZAJCÜ" = v Gorici = Shajnlišče < kohcaiov in mcsča nov. Postrežba s svužimi do- nvčirni, mrzlmii m gorkimi je- üili ter z izvistrrm vpavcem, br cem >n s črn no. = Za ob'len obisk se pnporoča JOS. MOLAR, restavvater. SEMENA vseh vrst zelenjadi, kwkor tudi razna de- teljua. travna, pesna semena itd. pjodaja trvdka Sever & Komp. - Trst nl. MacfciavelH 13, teles, int. 22-59. Sd prt wii i vodo z mUnocu vred ter nekoliko zemijiSČa in no»'O hišo. Naslov po'-e uprava |is „ „ Azner. gnjati m pieča prve vrste ... „ „ 8.— za kg. » d uge „...„„ 7.50 „ , =------~—-o Nadnlje v prav konkurenč-ne cene o ==============:- pristue posevke, BovSki sir, doniače mask), domače salame, sardine, fino oljčan tf\* v vrcih po 1 kg., sveče, milo itd. itd. Živinorejcem priporočamo nujtopleje Sezamov« tropine (oljnate pogač^) po Lit. 122.- Z;i 100 ^g. z vrečo franko püt^l. TRST in odjfma najmar.j 1000 kg. na enkr;>t. - - - Edina slovenska zaloga kmetijskih strojev in j i zastopnika francoske zavarovalnc družbe proti ' škodam po požaru in streli " LA FRANCE,, | Ustanovi. v Parizu 1. 1337 s-iää#*fc* I M Brezigar in sin - Gorica ul. Carducci (nekdanja Gosp. ul. St. 19 (v dvorišču) P. tovaln /^topnika Krapež Alojzij in Kor.jedic Ant< n iz Gor'ce. Velika /.«I- ga p'u»jov, br^n, siaim re/i-ic mlatilnic »n čistilnikov za žito. škroplnc z«^ tite m vse ptitreb ščnie za iste, stiskalmce wi rt>i iv» zm grozdje in sadje , iz na|bol)sih Ode^il' icvaru. j j -^¦;^^^^^: SVOJI K SVOJIM !! ' TUGOVl^A TEOD- HRIBÄR - ^[^mKi $a$T &®r$e V^rdi St. 32 *WNi Sq pr^poročajo si^vnemu občin.stvu v mestu in na d^k&i za ob^en obisk. BLAOO SOLfDN ). GENE Z^ERINIE. Ü0R CA - Stožrii trg ^. Jevo - GOR^CA. PnpoU'ca svc.j.» bogat" zmIojjo sedaj u ?,iih »ivalnih strojev ''l inovt-n-sk'h :-v^to( no /nanili tr.varn. „Pfaff Gritzner", wKasBcrtf „Köhler", MNeum»n", „Diirkopp" n Dli ii^jsk h p<< i/V(i(J „Rast & Gasser". Tv Ukfi ruidi ( d tni- IM siva^i tga sin-ja bre/ platen po chiK v unx'intn) vtzt n-h (r'Wtmiranju) r is .ttoi. BvyiAv yaWn;a '' okoles „Puch", »»S^adt**, „Myria" in „kegent", g amof< n« v. N I , vtija r/.bt-ra v.seh /a y\ ri irna ni v< nt- -ixue I n?-d« rrestn h dr.u>\. Pneumatike „Dun- 1"P" »iPir^Hi»1. Najbolje ur^ jeiu. üe laviiica in popravljalnicft. Sta«a kcUsa en!iij"ra ln Pf'»nikla v vsaki poljubni barvi ' Priporoča se najt"plejc ' Elija Čuk sodni izveJenec