Oglasnik DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA JULIJ 1976 LETO X. ŠTEVILKA 7 IMP podpisal samoupravni sporazum o temeljih plana Dne 14. 6. 1976 so predstavniki vseh 16 TOZD in DSSS našega podjetja slovesno podpisali samoupravni sporazum o kameljih plana. Samoupravni sporazum je sestavljen iz uvodnega in 12 poglavij. Sestavni del pa so še tabele o delitvi dela, o izvozni dejavnosti in investicijah. Sporazum predvideva 4 DSSS in delovne organizacije Vrste planov: dolgoročni kot celote. (programska usmeritev, Vsebinsko pa so s samou-stednjeročni kot temeljna pravnim sporazumom pred-°blika (razvojni plani), letni videna kot predmet plani-Plan (poslovni plan) in opera- ranja vsa področja iz življenja •ivne plane. Nivoji planiranja delovnih kolektivov to je: so samoupravni plani TOZD, proizvodnja in poslovna poli- Predstavniki TOZD podpisujejo samoupravni sporazum o •cmeljih plana Prvi je samoupravni sporazum podpisal glavni direktor tov. Stanko Krumpak tika, zlasti pa še področje lastne dejavnosti družbenega standarda. Eno od centralnih vprašanj so medsebojni poslovni in drugi odnosi med TOZD v IMP in izven IMP, katerih izhodiščfe so dohodkovni odnosi v obliki internih cen, ki morajo biti sporazumno dogovorjene. Precejšen poudarek je podan tudi odnosom solidarnosti in vzajemnosti pri reševanju tekočih problemov in pri iskanju skupnih razvojnih usmeritev. Sestavni del tega samoupravnega sporazuma so tudi sporazumi, ki urejajo področje konkretnega izvajanja poslovne politike na področju nabave in prodaje v najširšem smislu. Posamezne TOZD so v tem smislu že izvedle postopek usklajevanja proizvodnih programov na jugoslovanski ravni (klimatizacija, črpalke, avtomatika). Prav tako so v samoupravnem sporazumu predvideni načini za svobodno menjavo dela (za SIS) in za dogovarjanje z družbenopolitičnimi skupnostmi. Posebej je izpostavljen problem odgovornosti z jasno razmejitvijo na samoupravne poslovodne in družbenopolitične strukture. V postopku usklajevanja planov med TOZD je predviden postopek samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja z upoštevanjem naslednjih načel: načela javnosti in jasnosti ciljev, ponovne proučitve upravičenosti, iskanja več rešitev, temeljitosti priprav, ravnotežja in socialne varnosti. In ob koncu — to je šele začetek in osnova za bistveno drugačen način obnašanja, ki bo pokazal svoje rezultate ob velikih naporih, ki jih bo treba vložiti za afirmacijo samoupravnega planiranja. Razpravljamo o osnutku zakona o združenem delu Skoraj v vseh TOZD so bili zaposleni seznanjeni bolj ali manj obširno z osnutkom »male ustave«. Uvodničarji so se bolj ali manj potrudili, da bi bila prva informacija kar najboljša. Verjetno nihče ni pozabil omeniti, da je osnutek zelo obširen, saj ima preko 640 členov. Toda od teh členov jih le določen del obravnava združeno delo in ti so za nas pomembni, te bi morali vsaj prebrati, premisliti, kaj to pomeni v vsakdanu za nas, kaj je dobro, kaj bi bilo lahko še bolje. Za nas so določila o združevanju svobodnih umetnikov, obrtnikov ali kmetov drugotnega pomena, pripombe k tem določilom bodo dali tisti, ki jih zadevajo. Večkrat je informacija ostala res samo informacija in ni segla globlje — saj bi bilo treba obenem tudi oceniti samoupravne razmere v posameznih sredinah doslej in kako naj bi bilo po novem naprej. Osnutek prinaša mar- sikaj novega, kar se bo v prihodnjih letih še razvijalo. Zato vam ob tako pomembnem gradivu ne sme biti vseeno. Ne smemo potem tarnati, zakon nas je prisilil, da moramo tako in tako ravnati. Ta zakon sedaj ustvarjamo sami. Osnutek je tu, vse se lahko še dopolni, črta, spremeni. Zato je tudi organizirana javna razprava. Možnost seznaniti se z osnutkom ima vsakdo. TOZD in DSSS so jih razdelile po sindikalnih skupinah, nosilec javne razprave je sindikat. In kdo je kriv, če so osnutki obtičali nekje v predalih in potem ugotavljamo na splošno, da v Sloveniji ni pripomb. S prvo informacijo se javna razprava še ni končala. Časa imamo še dva meseca, da se pošteno dogovorimo in povemo svoje pripombe. S tem, da molčimo, ne bomo ničesar prispevali, da bi bil zakon boljši in da bi bil res delavski zakon. Predsednik republike odlikoval delavce IMP TOZD Iv. gorica Na svečanostih ob prazniku OF, 27. aprila, in 1. maju so bila v občini Grosuplje podeljena državna odlikovanja, katera so po ukazu predsednika republike tovariša Tita prejeli tudi delavci TOZD Livarna Ivančna gorica. Priznanje jim je svečano podelil predsednik občine Grosuplje. Medaljo zaslug za narod so združenega dela skupščine prejeli: SRS. FRANC KASTELIC, roj. MARJAN SEŠEK, roj. 26. 26. 6. 1944 — za dosežene 10. 1936 — za izredno ak-uspehe pri organizaciji delov- tivno delo v sindikalni organi-nega procesa v livarni in za zaciji temeljne organizacije družbenopolitično delo, saj je združenega dela in podjetja, bil iniciator za ustanovitev Njegova zasluga je, da se je osnovne organizacije ZK v OOS močno uveljavila v pod-TOZD. Poleg tega pa je tudi jetju. S svojim osebnim delegat v delegaciji zbora vzgledom in delom pa je ve- - X Prosta učna mesta V TOZD TRAA in SKIP so še prosta učna mesta za naslednje poklice: kovinostrugar splošni ključavničar strojni ključavničar Prošnje sprejema kadrovska — splošna služba DSSS, Titova 37# Ljubljana do zasedbe učnih mest. N__________J___________________________________/ liko pripomogel k razvoju proizvodnega procesa v livarni. JUSTI LAVRIČ, roj. 21.1. 1924 — za dolgoletno delo v neposredni proizvodnji, kjer je vseskozi opravljala odgovorno delo. Njen osebni vzgled in prizadevnost je pozitivni vplivala na ostale sodelavce in so ji kot vzorni članici delovnega kolektiva zaupane tudi naloge v samoupravnih organih, kjer aktivno sodeluje. MIHAEL KUL AR, roj. 3. 7. 1931 — je prejel MEDALJO DELA za dolgoletno članstvo v delovni skupnosti TOZD Livarna Ivančna gorica. S svojim osebnim zgledom in prizadevnostjo se je odli-j koval pri opravljanju delovnih nalog, kar se je odražalo tudi pri sodelavcih na delovnem mestu. Zato so mu bile tudi zaupane naloge v samoupravnih organih. Odlikovancem iskreno čestitamo in jim želimo še nadaljnjih uspehov pri delu in v kolektivu. POSOJILO ZA CESTE Sredi junija je stekla akcija vpisovanja, o namenih in pogojih vpisa smo pisali že v prejšnji številki Glasnika. Po podatkih republiškega štaba je bila 20. junija na prvem mestu grosupeljska občina, ki je že skoraj dosegla predvideni znesek, od ljubljanskih pa občina Bežigrad. Po naših TOZD pa je bilo stanje naslednje: (18. 6. 1976) TOZD vpisalo zaposlenih vpisana vsota SKIP 109 139 205.700,00 din TRAA 275 397 496.600,00 din PMI 154 430 370.500,00 din BLISK 58 216 117.300,00 din EKO akcija šele začenja TEN akcija šele začenja PM 128 352 271.900,00 din DS akcija šele začenja KLIMA 196 354 436.560,00 din PB 82 98 260.200,00 din TIO 140 203 292.700,00 din OV 275 527 526.200,00 din ZST 26 32 71.100,00 din EM 117 588 396.540,00 din DVIGALO akcija šele začenja LSL 110 308 380.000,00 din DSSS 80 196 175.200,00 din Vse, ki posojila še niso vpisali, pozivamo, da to storijo čimprej, da bomo vpis lahko zaključili do 15. julija. IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni-urednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), Valter Tischer, ing Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože VVeis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. barcaffe ŠAMPION KVALITETE Sprejem novih članov v ZKS Na dan mladosti, 25. maja, je svet ZKS IMP organiziral svečani sprejem novih članov v ZK. Slovesnosti, ki je bila v ta namen organizirana, sta se udeležila tudi predsednik občinske konference SZDL tov. Jožko Pirnar in namestnik sekretarja Občinskega komiteja ZKS Ljubljana-Bežigrad tov. Jože Bučar. Ljubljanske OO ZK so sprejele v članstvo 42 novih članov, med njimi največ OO ZK OV, in sicer 15. Novim članom je najprej dosti in tov. Tita, svoj govor spregovoril sekretar sveta pa je zaključil: ZKS IMP tov. Ciril Kurent in Ko govorimo o revoluciji v dejal: Korak, ki ste ga danes naši družbi, ki jo nadaljujemo naredili, sigurno pomeni za in uresničujemo še danes, ne vsakega izmed vas veliko pre- moremo o tem govoriti lo-kretnico v življenju, ne v tej čeno mimo imena tov. Tita. smeri, da boste začeli živeti in Tito in naša revolucija, Tito in delati drugače, pač pa v tej, da naš povojni razvoj sta prakse s tem, da prevzemate član- lično eno. Tov. Tito je naša stvo v ZKJ prevzeli nase tudi preteklost, on je naša sedan-Večjo odgovornost, postavi- jost, on je naša prihodnost, jate se v vrste ZK, ki morajo Novosprejetim članom sta biti nosilci idejne enotnosti, zatem podelila članske knji-Sekretar sveta je v nadalje- žice in posebne značke na-vanju govoril o liku komuni- mestnik sekretarja OK ZKS sta in lastnostih, ki jih človek tov. Bučar in sekretar sveta komunist mora imeti. Na- ZKS IMP tov. Kurent, dalje je dejal, da z današnjim Tov. Bučar pa je nato govo-sPrejemom želimo še po-1 ril o nalogah, ki so pred nami. sebno počastiti dan mladosti Posebno pozornost je name-ln rojstni dan tov. Tita. V na- nil osnutku zakona o združe-daljevanju je tov. Kurent nem delu in samoupravnem spregovoril tudi par besed o planiranju. Na koncu pa je Pomenu praznika dneva mla- tov. Bučar zaželel obilo uspešnega dela našim novosprejetim članom. Slovesnosti ob sprejemu novih članov pa je bila pridružena tudi podelitev zlatih znakov ZKJ, ki sta ju za svoje dolgoletno članstvo in ak- tivno družbenopolitično delo prejela naša člana iz Dijaškega doma Domžal tov. Kolenčeva in tov. Košir. To priznanje so prisotni nagradili 2 burnim aplavzom in prisrčnimi čestitkami. Naj za konec tega članka še enkrat čestitamo vsem novim članom in jim zaželimo mnogo uspešnega družbenopolitičnega in samoupravnega dela. C. K. Zbrane komunisteje pozdravil sekretar sveta ZK IMP Ciril Kurent 4 STRAN Seminar za izobraževanje kadrov montažnih podjetij Od 10. do 14. maja je bil »na Trati« seminar za delavce drugih podjetij, ki vgrajujejo našo opremo. Odziv je bil tolikšen, da bi lahko priredili še več seminarjev, vendar smo bili prisiljeni število udeležencev omejiti na 15 (navzočih je bilo 17) in to zaradi prostora ter tudi samega načina predavanja in demonstracije proizvodov. Upoštevati smo morali tudi to, da nismo ovirali redne proizvodnje. Od ponedeljka do vključno srede je predaval dipl. inž. Janez Smole o delovanju, montaži avtomatike in o sistemih priprave tople vode, centralne kurjave, prezračevanja in klima napravah. Predavanje je bilo na zavidljivi strokovni višini in zelo zanimivo podano. Vsi udeleženci so se zelo pohvalno izrazili o novem načinu nazornega podajanja snovi. Cilj tega predavanja je bil, da bi se udeleženci dodobra poučili, kako deluje in čemu služi avtomatika. Pri vsem tem pa smo posvetili veliko pozornost pravilni montaži vseh elementov, ki so predpogoj za pravilno delovanje avtomatike. Na terenu še vedno najdemo napačno vgrajene elemente! Mnogim ni jasno, kaj je RVru oz. RVmu! Popolna zmeda je pri mešalnih pipah. Kaj je leva oziroma desna pipa, še dolgo ne bo jasno na terenu. Kljub zelo dobrim prospektom! Samo montaža tipal TTu, elektromotornih ventilov, elektromotornih pip, žaluzij, merilnih zaslonk, dušilnih loput, odbojnih loput, je mnogokrat nerešljiv rebus. Tovrstne napake, ki se često pojavljajo, so mnogokrat posledica slabih projektov, eksperimentov projektantov, ki so nedognani. Na seminarju smo zlasti želeli, da bi udeleženci dojeli, kako je važna pravilna montaža in da je sistem pravilno izbran. V slučaju nejasnosti pa naj se posvetujejo s projektantom in skupaj rešijo problem, kot si je zamislil projektant oziroma ga spremene. Pravilen sistem je predpogoj dobrega dela avtomatike. Na panojih so demonstrirali sisteme (priprava tople vode, centralna kurjava), da je bil prikaz delovanja avtomatike nazoren in vsakemu jasen. Zaključek tega dela je bil, da pri avtomatiki največkrat odpove človek. 1. pogreši pri naročilu (netočni podatki) 2. pri napačni vgradnji 3. avtomatike ne umerijo 4. ko je avtomatika vgrajena, so zanje vsi problemi rešeni. Ogromna večina popolnoma zanemari vzdrževanje, ki je predpogoj vsakega pravilnega in dobrega delovanja. Ta del dejavnosti je skoro povsod zanemarjen in zaradi tega tudi avtomatika ne more služiti svojemu namenu. Težka situacija v energiji (radi pomanjkanja le-te) in draga kurjava, dajo misliti koristnikom, da je predpogoj prihranka energije in izdatkov, le dobro umerjena in pravilno montirana avtomatika ter redno nadzorovana in vzdrževana. Verjetno je bil tudi radi tega tako velik odziv na seminarju. V četrtek smo imeli na programu predavanje o obtočnih črpalkah, ki ga je imel dipl. inž. Stane Zagoričnik. Bogat izbor in obsežen program naših obtočnih črpalk je bil nazorno prikazan na tem predavanju. Posebno pozornost smo posvetili centrifugalni črpalki CT, dvojnemu črpalnemu agregatu DCT, obtočne črpalke VA, obtočne črpalke G, črpalke A V in B V ter obtočne črpalke GH in stara izvedba OČ 102. Posebno nazorno je bila prikazana sestava posameznih črpalk, sestavnih delov in način vzdrževanja. Napake, ki se danes pojavljajo, so predvsem nastale zaradi tega, ker je bilo na trgu pomanjkanje črpalk za potrošno vodo. V ta namen so koristili obtočne črpalke, ki niso namenjene za to. Sedaj, ko razpolagamo z A V in BV črpalkami, smo rešili velik problem. Pri predavanju se je točno pojasnilo, čemu služi posamezen tip, način vgradnje in seveda vzdrževanje. Vedno pa je bil poudarek na novem proizvodu, ki na tržišču še ni znan. Tov. Branislav Seljak je predaval o nivojskih in tlačnih stikalih. Ta dva proizvoda naše tržišče še ni popolnoma sprejelo in to zaradi nepoznanja. Večina uporabnikov prezre podatek, da je maksimalen preklopni tok 1 A. Zaradi tega pogosto prego-revajo magnetna stikala. To je bil glavni vzrok nezaupanju. Tlačna stikala, problem je v nastavitvi le-teh na terenu oziroma razstavljanje nastavitvene vrednosti zaradi močnih tresljajev. Vse te probleme je skušal tov. Seljak pojasniti, dal je, točna navodila za montažo in seveda pojasnil način delovanja. Tudi za to predavanje je bilo časa premalo. V petek je dipl. inž. Marko Bregar predaval o protistrujnih aparatih Alfa-Laval, Schriff-Hem in ostalem programu izvenserijske proizvodnje. Posebno je poudaril primaren proizvod Schriff-Hem. Zelo nazorno in dokumentirano predavanje z izračuni je vsem udeležencem jasno predstavilo nov proizvod. potrditve, rokih in cenah. Servisna služba je na hitro opisala način dela, priznavanje garancije, prodajo rezervnih delov, umerjanje avtomatike in delo serviserjev na predstavništvih. Na koncu smo obiskali tudi ostale proizvodne obrate TOZD TEN, TOZD OV in TOZD Klima. Tu so udeležencem seminarja pokazali vse proizvodne obrate, kar je vse naredilo nanje ugoden vtis! Posebno oddelek TOZD TEN — šibki tok. kjer proizvajajo tranzistorsko regulacijske ojačevalnike, tipala TTv, antene, televizijske predaj-nike itd. Udeleženci so bili s seminarjem zelo zadovoljni in polni hvale. Presenečeni so bili nad obsežnim proizvodnim programom podjetja »IMP« kot celote. Predmet diskusije je bila kvaliteta izdelkov našega podjetja TOZD TRAA. Pri tako pestri proizvodnji, na tako malem prostoru je bilo za vse presenečenje. O kvaliteti smo diskutirali z drugega zornega kota. Pojasnili smo, da je reklamacijam in okvaram pogosto vzrok neznanje in malomarnost pri ravnanju z našimi proizvodi. Udeleženci so to sami uvideli, tako da je prvotni ton na reklamacije na koncu izzvenel za nas mnogo bolj ugodno. Razšli smo se kot prijatelji. Udeleženci pa bodo pravi ambasadorji naših proizvodov. Mi pa upamo, da bodo znanje, ki so ga pridobili na tem seminarju, koristno uporabili pri vsakdanjem delu in s tem največ doprinesli k dobremu glasu naše proizvodnje. Opazili smo, kako pozorno so vsi udeleženci sledili vsemu dogajanju, ne le na seminarju, ampak tudi v sami proizvodnji. Vse to naj nam bo v spodbudo, da bo v bodoče vse še boljše, boljša kvaliteta, večja disciplina in vse drugo, kar je vezano na naš delovni proizvod. Kajti to je pogoj, da bo kupec dobil zaupanje v naš izdelek in našo samoupravno delovno skupnost. Iz komercialne službe sta inž. Miha Vrhunc in Stane Kladnik podala v glavnih obrisih naročanja, IVAN TEŽAK Do 15. julija bomo zaključili vpis posojila za ceste. Med tistimi, ki so posojilo že vpisali, so tudi naši delavci na gradbišču v Poreču učencem na Cankarjevem vrhu Učenci TOZD TEN — njihova ekipa je zmagala v malem nogometu USPEL DAN UČENČEV v gospodarstvu Dne 25. maja zjutraj so se pred halo Tivoli zbrali učenci v gospodarstvu iz ljubljanskih TOZD in delegacije iz vseh zunanjih TOZD. Kot običajno smo tudi letos organizirali zanje posebno praznovanje dneva mladosti. Na zborno mesto jih je prišlo preko 500. Program praznovanja je obsegal: — pohod na Cankarjev vrh — kulturni program, posvečen dnevu mladosti in 100-letnici rojstva Ivana Cankarja — športna tekmovanja — zakuska. Izpred hale Tivoli so se učenci podali na Cankarjev vrh, kjer jih je nagovoril tov. Ciril Kurent, sekretar sveta ZK, kulturni program pa so pripravili dijaki našega dijaškega doma iz Domžal. Najboljši učenci so prejeli V nogometu je šlo zares knjižne nagrade — izdane odlomke iz del Ivana Cankarja, kot priznanje za njihov trud. Zadnji del programa pa je bil v Mostecu, oz. na igrišču Ilirije. Simultanke sta igrala tov. Alojz Zalar in Venčeslav Mišček, vsak na petih deskah. Edini, ki je partijo dobil s tov. Zalarjem, je bil Zlatko Hlade iz TOZD PMI Maribor. Mišček je zmagal na vseh petih deskah. Najbolj razburljiva pa so bila srečanja v malem nogometu, ki so obenem s finalno tekmo med TOZD TEN in PM Koper pomenila tudi uradni zaključek praznovanja. Prehodni pokal je tokrat osvojila ekipa učencev TOZD TEN. Za dobro počutje vseh udeležencev srečanja, ki je prav gotovo lepo uspelo, pa je poskrbela naša TOZD Družbeni standard. Med simultanko ; " -______________________________________________________________/ Otvoritev sodobnega hospitalnega objekta mariborske bolnišnice Solidarnost delovnih ljudi organizacij združenega dela mariborske, lenarške, ptujske, ormoške in slovenjebistriške občine, Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor in s soudeležbo SR Slovenije je zaključena z velikim uspehom pri izgradnji Splošne bolnišnice Maribor. Hospitalna stolpnica/ dolga leta skelet, ki nas je vse predolgo bodel v oči, je dograjena. Nastal je sodoben bolniški objekt, plod solidarnosti delovnih ljudi, rezultat današnjih tehnoloških zmogljivosti ter potreb sodobne medicinske znanosti. Stolpnica z dvanajsttisoč kvadratnimi metri ima 12 etaž, pritličje in klet. Vse etaže razen otroške, so gradbeno in funkcionalno enake. Oprema je univerzalna. , Tak koncept omogoča vsestransko namestitev kirurškega bolnika ali poškodovanca v katerikoli etaži. To pa pomeni, da so pacienti lahko sprejeti na drugi oddelek pod popolnoma enakimi funkcionalnimi pogoji dela. Vsaka etaža je zaokrožena enota. Pacienti bodo nameščeni v svetlih, zračnih in prostornih šestposteljnih, štiriposteljnih in dvoposteljnih sobah. Dvoposteljne sobe so namenjene najtežjim bolnikom, kjer je potrebna intenzivnejša nega. Vsaka bolniška soba ima priključke na medicinske pline in podpritisk za aspiracijo. Posteljne enote so opremljene z lastnimi sanitarijami, toaletnimi prostori in izlivi. Skupen je dnevni prostor, kjer se bodo mobilni bolniki lahko zadrževali in kjer bodo servirani dnevni obroki hrane. S tem je dosežena domačnost, ki vsekakor pozitivno vpliva na počutje bolnika. Timski sestrski prostori so razporejeni tako, da je pot med sestro in pacientom najkrajša in da je zveza permanentna. V vsaki etaži je prostor, kjer se bo lahko vršila osnovna fizikalna terapija. Ločeni funkcionalni prostori bodo omogočili zdravnikom lažje delofpa-cientom pa večjo sproščenost in boljše sodelovanje, kar je bilo v sedanjih prenatrpanih prostorih zelo otežkočeno. Hospitalna stolpnica je prav gotovo največja pridobitev v času delovanja splošne bolnišnice v Mariboru. V trenutku, ko se delovni ljudje širše mariborske regije skupaj s pacienti in zdravstvenimi delavci veselimo te nove pridobitve, pa bi bilo napak, da ne bi opozorili na to, da sprejeti program izgradnje regionalne splošne bolnišnice Maribor z dokončanjem hospitalne stolpnice še ni zaključen. V polnem teku so dela na izgradnji I. faze funkcionalne (namembnost: centralna intenzivna terapija, administracija za celotno stolpnico, garderobe in sanitarije za zdravstveni kader ter strojnice), ki bo dokončana pomladi 1977. Žal pa se dela II. faze funk-cionale zaradi pomanjkanje denarnih sredstev še niso pričela. Prav ta druga faza funkcionale pomeni organsko jedro kirurgije. Po sprejetem programu vsebuje ta faza naslednje objekte: operacijski trak z instrumentalno diagnostičnimi kabineti, opeklinski center, kirurške specialistične ambulante z urgentno službo, oddelek za transfuziologijo in imunohematologijo ter centralni laboratorij. Z gornjim uvodom smo na kratko seznanili predvsem delavce iz mariborske regije o dovršitvi prve faze izgradnje mariborske bolnišnice, saj so tudi oni v veliki meri s svojim delom in s samoprispevkom pripomogli k temu, da je bil objekt končno-dograjen.----------- Ob tej priliki moramo poudariti, da je tudi naša TOZD v Mariboru sodelovala pri izgradnji bolnišnice, predvsem pri izdelavi odnosno montaži centralne kurjave, vode, klimatskih naprav odnosno prezračevalnih naprav. Naši delavci so izvršili dobavo in montažo kotlarne, ki ima kapaciteto 14 giga in jo karakterizirajo 4 veliki OMNICAL kotlifod katerih sta dva toplovodna kotla, en kotel je dvoživka z možnostjo proizvodne visokotlačne pare in istočasno proizvodnjo tople vode v razmerju 60:40 in čisti parni kotel s kapaciteto 4 tone pare na uro. Na vseh kotlih so vgrajeni turbo gorilci Sacke, ki omogočajo čimbolj racionalno porabo mazuta. Kapaciteta kotlarne pokriva vse potrebe po ogrevanju, pripravi tople vode in proizvodne pare vsaj za obdobje naslednjih 10 let. Veliko dela je bilo storjenega pri napeljavi cevovodov centralne kurjave, vode, tople vode, parovode in povratne vode, po podzemnih hodnikih odnosno kolektorjih, ki so dolgi ca. 520 m# kateri povezujejo poleg pralnice, kotlarne, kuhinje vse bolniške objekte. Kot izvajalci smo se srečevali s precejšnjimi težavami, odnosno ovi-ram^pri čemer mislimo predvsem na nabavo investicijske opreme, ki se v Jugoslaviji ne proizvaja, je pa že v fazi grobih inštalacij primarna. Zapora uvoza opreme v zadnjih mesecih je tudi pri izgraditvi tega objekta povzročila neplanirane zamude, določene zadeve pa še glede novih predpisov o uvozu še danes niso v celoti rešene. Poleg montažnih del moramo omeniti, da je bilo večina montažnih del zgrajenih po projektih, ki jih je izdelal projektivni biro naše TOZD ob sodelovanju TOZD projektivni biro Ljubljana. Za projektante predvsem mlajše, ki so se vključili v delo pri projektiranju#je bila to velika šola, saj so se srečevali pri svojem delu z dokaj zahtevnimi in težkimi nalogami, saj gre pri izvedbi montažnih del na tem objektu za tako obsežna in strokovno zahtevna dela, ki zahtevajo veliko znanja, odgovornosti in strokovnosti. Razumljivo je, da velja to tudi za vse tiste tehnične in strokovne kadre ter delavci v neposredni proizvodnji-ki so opravljali delo v montaži. Predvsem je treba omeniti delo projektantov v zvezi izdelave projekta podpostaje, katera je glede svoje opremljenosti in funkcionalnosti zahtevala še posebno strokovnost in znanje. Pri vseh zgoraj opisanih delih je sodelovala ekipa ca. 20 do 30 delavcev in sicer monterji centralne kurjave, vodovoda in klimatskih naprav. Delavci so svojo nalogo dobro opravili ter bili posebej pohvaljen' od strani investitorja, predvsem pa gre zasluga za pravočasno in dobro izvršeno delo šefa montaže Lorenčič Ivanu, ki je vodil dela centralne kurjave, Vidmajer Edvardu, ki je vodji j dela na montaži vodovoda in Dratš-najder Stanku, ki je vodil dela klim3 naprav odnosno prezračevanje. V glavnem so delavci pod vodstvom vodilnih monterjev Štumber-ger Franca, Muršič Franca in Kašni k Antona delo izvršili solidno in bih vedno pripravljeni delati tudi v podaljšanem delovnem času, da bi bil lahko objekt predan v dogovorjenem roku. V kratkih obrisih smo nanizal' nekaj podatkov ter s tem dali vs3i mali poudarek na dosežen uspe" naših delovnih ljudi ob otvoritvi hospitalne stolpnice v Mariboru. Potres načel domove naših delavcev TOZD TRAA Potresni sunki, ki so zamajali tla v severnoprimorskih občinah, so naredili precej škode tudi na domovih naših delavcev, zaposlenih v TOZD TIO iz Idrije. V njihovi občini je prizadetih 800 hiš, od tega jih okrog 10% predvidenih za rušenje. Občinska komisija, ki je ocenjevala škodo, je ugotovila, da so resneje poškodovana poslopja petih delavcev, od teh je eden iz Breginja. Kako je s pomočjo in kaj pričakujejo, pa so trije odgovorili takole: Ivan Maurič z Bukovega: prostem, potem sta dobila »Eno steno je porušilo, šotor in kmalu tudi prikolico, drugače je hiša precej razpo- Jaz prihajam domov samo ob kala. Dovolili so nam še sta- koncu tedna, ker drugače stanovati v njej, prvo noč po po- nujem v Idriji.« tresu pa smo spali zunaj. V — Boste začeli graditi vasi je porušilo dimnike sko- novo hišo? raj na vseh hišah, nekateri /■--------------------------- sedaj stanujejo v prikolicah, ker so njihove hiše nevarne za bivanje. Moja hiša je zidana s kamnom in razpoke, ki so nastale, bo treba popraviti. Doslej so nas obiskale tri komisije, škoda zaenkrat še ni ocenjena. Pa tudi težko je reči, kolikšna je. Bomo šele videli, ko bomo začeli popravljati.« — Kolikšno pomoč pričakujete? »Rečeno je bilo, da bomo ceneje dobili gradbeni material, kar bi se nam precej poznalo.« Peter Gostiša iz Zadloga: »Hišo smo morali takoj podpreti, komisija, ki je je Prišla pogledat, je dejala, da jo bo treba polovico podreti. Toda nevarno je, ker se bo pri Podiranju zrušila tudi druga polovica. Razpoke so res velike inče bi se še enkrat potreslo, bi se podrla, sicer sem pa slišal, da so drugod tako poškodovane hiše predvidene za rušenje.« — Ste že dobili kakšno Pomoč? »Ne. Nekateri so že dobili Posojila, da so lahko začeli obnavljati ali pa graditi novo.« Pavle Rakar iz Breginja: » Doma sta samo starša, oče jc upokojenec, zemlje je rualo. Komisija, ki je hišo Pregledala, jo je označila z rdečim znakom, kar pomeni predvidena za rušenje. Zunaj ni videti tako hudo, znotraj pa je vse razpokano. Gradil bi kje drugje, pa starša nočeta nikamor, kar je tudi razumljivo.« — Kako je s pomočjo? »Samo eno noč sta bila .na »Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti, tako kot marsikdo v Breginju ne ta trenutek. Prva pomoč je bila hitra, a sedaj se je zataknilo. Prišle so komisije, čakamo še eno, čas pa teče. Vmešal se je zavod za spomeniško varstvo, B regin j naj ostane tak kot je bil. Najboljša rešitev bi bila montažna hiša, v katero bi se starša do zime še lahko vselila, zima ju v prikolici ne sme najti, pa ne samo njiju, tudi drugih ne. Nekaj smo slišali, da bodo za prvo silo postavili barake, dokler ne bo rešeno vprašanje obnove. Če bodo ugotavljanje škode in pogovor okrog obnove trajali predolgo, se lahko zgodi, da bodo hiše ostale takšne, kot jih je pustil potres, ljudje pa bodo odšli in se ne bodo več vrnili. — Kakšno pomoč še pričakujete? »Rečeno nam je bilo, da bomo dobili 15 starih milijonov dinarjev kredita pod ugodnimi pogoji. Toda to bo le malo več kot za rušenje in odstranitev ruševin, ker s kamenjem hiše verjetno ne bomo več gradili.« Delavski svet TOZD je že sprejel sklep o pomoči prizadetim, čakajo samo še oceno škode, da bodo sorazmerno razdelili sredstva. Sredstva torej so — vprašanje je, če jih bodo tisti, ki jih potrebujejo, pravočasno tudi dobili. Milan Koprivc drugi na zveznem tekmovanju Od 21. do 23. maja je bilo v Kruševcu zvezno tekmovanje učencev v gospodarstvu. Kot predstavnik ljubljanske šole se je tekmovanja udeležil tudi Miran Koprivc, učenec v gospodarstvu TOZD TRAA. Dosegel je lep uspeh, saj je med 59 tekmovalci zasedel drugo mesto in dobil tako srebrno kolajno. Z Miranom sva se pogovarjala »na Trati«. »Končujem šolo, čakajo me še izpiti, učna pogodba mi poteče septembra. — Kako, da si se odločil za brusilca? »Veselilo me je ročno delo, bral sem razpis IMP in tako sem prišel sem.« — Kdo te je izbral za tekmovanje? »Šola. Najprej so vprašali mene, če sem pripravljen nastopiti, nato še podjetje in starše. Pravzaprav sem bil presenečen, da mi toliko zaupajo.« — Si se za tekmovanje pripravljal? »Vedel sem, da bom moral brusiti osovino, malo sem ponovil tolerance, sicer pa sem imel časa samo 8 dni.« — Kako je tekmovanje potekalo? »Ker sta bila samo dva stroja, sta delala dva hkrati. Ocenjevala se je obdelava, točnost in čas. Zbrati je bilo možno 1000 točk, dosegel sem jih 723, zmagovalec iz Kruševca pa 780. Bil je boljši od mene, saj se je za tekmovanje gotovo bolje pripravil. Drugače je bilo tekmovanje dobro organizirano in se ga je udeležilo 1200 mladih iz vse države. Reprezentanca slovenskih kovinarjev je štela 9 tekmovalcev, osvojili smo tri kolajne in eden še zlato uro tov. Tita, ker je dosegel 1000 točk.« — Si pred tekmovanjem kaj razmišljal, kako se boš uvrstil? »Drugega mesta prav gotovo nisem pričakoval.« — Pa se povrniva na učno dobo. So se ti pričakovanja izpolnila? »Redno sem dobival vajeniško nagrado in to moram reči, da med najvišjimi. Sodelavci so bili z mano prijazni. Šola mi posebnih preglavic ni delala. V kolektivu sem se dobro počutil. Vem pa, da sem sedaj dobil osnovo, izkušnje pa pridejo z leti.« — Ali boš po pretečeni učni dobi ostal v TOZD TRAA? »Delovno mesto mi je zagotovljeno in bom ostal vsaj nekaj let in skušal končati še kakšno šolo,« Takšni so cilji in načrti mladega Ljubljančana. Tekmovanje mu je ostalo v lepem spominu in je bila lepa manifestacija bratstva in enotnosti naših narodov. Miranu za dosežen uspeh iskreno čestitamo! Polotoček v Poreču, kjer je že stal stari hotel Parentium, se je spremenil v veliko gradbišče, ki pa ga iz okolice sploh ne vidite, ker je skrito med borovci. Tu številni delavci hitijo, da bi v izredno kratkih rokih dokončali svoja dela. Sezona se hitro bliža, gostje bodo sredi julija prišli in do takrat mora biti vse nared. Izkušnja z Bernardinem se v Poreču ne sme ponoviti. Kot kaže, bo šlo vse po načrtih in tako bodo gradbinci in tudi mi pravzaprav prekosili samega sebe. Številni parkirani avtomobili s slovenskimi registracijami že pred prihodom na gradbišče opozarjajo, da delajo tu delavci naših podjetij. Vsa dela na hotelu je prevzelo GP Tehnika iz Ljubljane. Graditi so začeli v začetku letošnjega leta. Naše podjetje je s Tehniko sklenilo pogodbo, da bomo od 1. februarja 1976 do 25. junija 1976 naredili vodovodne instalacije, ogrevanje, prezračevanje, kotlarne, kompresorsko postajo, plinsko omrežje, raz-hladilno opremo in dela na zunanjem bazenu. Ko so naši monterji začeli delati, smo podpisali še več kot deset predračunov za dodatna dela, ki jih prvotna pogodba ni zajemala. Vsa montažna dela sta prevzeli TOZD Ogrevanje-vodovod in TOZD Klima iz Ljubljane. Da je bil tempo del izreden, najbrž ni treba posebej poudarjati. Tako so delavci pravzaprav »priganjali« drug drugega, ker nihče ni hotel zamujati, saj so za zakasnitev zagrožene v pogodbah velike odškodnine. NA MORJU IN VENDAR DALEČ STRAN Naši monterji so prišli na gradbišče februarja letos. Jasno je bilo, da bo treba delati cel dan, ob sobotah in tudi večkrat ob nedeljah. Z investitorjem smo podpisali posebno pogodbo, tako da naši monterji stanujejo in se hranijo v hotelu Galeb. Aprila in maja je bilo na gradbišču 80 do 90 monterjev vodovodnih instalacij in centralne kurjave in poprečno 10 monterjev klima naprav. Na gradbišču je bilo sredi junija naših monterjev že precej manj, ker so bila glavna dela že opravljena. Lepo vreme je človeka dobesedno vleklo na obalo, kjer so se že sončili prvi turisti. Med borovci so brneli najrazličnejši stroji. Po grobih ocenah je bilo vseh delavcev prek 500, številni obrtniki so namreč hiteli z zaključnimi deli. Za ilustracijo: ploščice je polagalo okrog 50 pečarjev, dela pa so imeli dovolj — saj so morali obložiti s keramiko prek 9000 kvadratnih metrov površine. Drugače je na gradbišču tako kot drugod. Edino, kar vidi tudi laik, je nekoliko manj urejeno gradbišče. To je razumljivo, če vemo, kakšni so roki in koliko delavcev je vedno na delu. Naši monterji so posebej poudarili dobro sodelovanje z nadzornimi organi investitorja. To je tudi eden od pogojev za uspešen zaključek del. Po posameznih časovnih planih bodo vsa dela končana v pogodbenih rokih. V nekaj več kot 300 kopalnicah se bodo od 15. julija naprej že lahko umivali gostje. TOZD OV je 1. maja poslal na delo tudi skupino izo-laterjev, junija jih je bilo z vajenci 12. Tudi oni hitijo, saj delajo od 6. do 18. ure in tudi ob sobotah in nedeljah ter so tako nekoliko prekoračili plan, da ne bo proti koncu preveč tesno, kot sami pravijo. MONTERJI SO ZADOVOLJNI Ivan Djuron, vodilni monter klima naprav: Naši izolaterji v Poreču »Tu smo od 10. marca, *,ano’ Je Pa res> ba smo drug teli smo predvsem na začeti1. rugega »podili« iz prosto-da sedaj lahko s kolikor tolih r°v- Precej kritike, in to upra-normalnim delom dohajat111 ^'čene, pa je bilo zaradi plane in če ne pride kaj p«- rane> *«> Je bo*J za turiste, ne sebnega, bomo 1. julija v#j Paza fizične delavce, ki delajo zakjučili. Gradbišče je nek« Vsa^ dan 12 ur. Poleg tega pa liko bolj razmerano, kar j1 Je tu vse zelo drago.« tudi razumljivo. Josip Ivčič, nadzorni: Stanovanjske razm«’ imamo urejene, kar je zdl »Prvo: objekt je bil sora-pomembno, saj so zaradi ticu Zmerno težak za montažna rejenih razmer zidarji prek1 dela. Zakaj? Strojnice so nili delo, medtem ko smo i” ostale v starem delu, vse se je delali dalje. razširilo in tako je bilo treba Material na gradbišče sn" vse instalacije pripeljati v kot-dobivali dokaj redno. Veli*' lame. je bilo sprememb projekt«; težay ni bilo in da ni b.lo nobenih prem« Poudariti moram dobro sode-čanj instalacij, se mor lovanje z vodilnimi monterji, zahvaliti tudi nadzorn Priznam, da imate dobre tov. Ivčiču, k. je lahko vs strokovnjake> R. svoje delo trenutek monterju pov .. poznajo in ga znajo dobro na-kako naj nadaljuje. Dosto takšnim nadzornim nisem s‘ nikoli delal. Nimam PriPomb — z IMP Kopali se še nismo, ker 1. sem več kot zadovoljen.« morje še premrzlo, pa tj, časa doslej nismo imeli. *\ običajno na gradbišču ob'T Čanje o dogajanjih v TOZD1^ najboljše, ker smo pač odd« jeni in tudi nimamo veli HOTEL BI LAHKO KONČALI PRED ROKOM časa.« Janez Cerar, monter kli11111 naprav: Ob podpisu pogodbe je marsikdo ob pogledu na roke in »penale«, ki jim sledijo, skomignil z rameni in dvomil, če bodo določila pogodbe iz-»Prišel sem z drugo skupi' Polnjena - predvsem tista, ki no. Kot vidite, časa za Pj določai° časovne Pospravljanje ni in še dobro, d- jn dančs — pred zaključni nesreč, ko pa se vsem tak kom: dela bi lahko zaključili mudi. Rad delam po teren1 pred predvjdenim rokom, če nekaj mesecev, potem P’ bi tudi ostali izvajalci, od ka-nekaj časa v Ljubljani, terih smo odvisni, dela kon-zopet postanem »doma«* čevali pred dogovorjenimi ^osebno kadar so priprave Z* roki. nogometne nastope, jih ner^ zamudim, igram namreč Pfl Neuradno pravijo, da je amuaim, igram namicv r v----■>“> -- ahnu. Tu tudi za nogomet1,1 otel Parentium gradbišče z asa, ker nas delo priganj« najkrajšimi roki doslej v Ju- Posebej moram poudarit’; da so bili odnosi med montefJ1 tu zelo dobri. Čeprav s'® prišla dva vodilna monterja , svojima skupinama, smo Eoslaviji. In to velja tudi za montažo. Upajmo, da se pri tehničnem pregledu ne bo kaj Spletlo in da bodo vse naprave normalno delovale. Vsem pa, ki so kakorkoli pri- vojima sKupinama, - »cm pa, Ki so KaKorKon pri- edno kot ena celota, kar se J pomogli, da bodo dela v rokih Doznalo tudi pri našem delu- končana — čestitamo! Viljem Muc, vodilni nt011 ter centralne kurjave: »Tempo dela je izreden Ostala je še polovica mont« jev. Končali bomo v dneh, roke smo prebite Gradbišče je dobro organ’2 Pripravil: T. ŠTRUS Skupina monterjev klima naprav "S ** Skupina naših monterjev na gradbišču v Poreču TOZD DVIGALO Montaža dvigal v Zagrebu Elektrodvigalo je poslalo na razpis ponudb za montažo dvigal v zagrebški poslovni hiši in je dela kot najugodnejši ponudnik tudi dobilo. Pred letom in tremi meseci so z montažo začeli. Elektrodvigalo se je medtem združilo z Dvigalotehno in se kot TOZD Dvigalo priključilo k IMP. Vsa začeta dela je bilo treba dokončati — tako tudi montažo dvigal v Zagrebu. JAŠEK KOT DIMNIK Zagrebška poslovna hiša, kjer bodo imela prostore poleg izvršnega sveta še številna podjetja, ima 25 NADSTROPIJ IN DVE KLETI. Jašek za dvigala se končuje 103 m visoko. »Pihalo je kot le kaj. Jašek je bil kot dimnik, kjer je vzgon velik. V hiši je bilo še polno zidarjev, ki so kdaj pa kdaj uporabljali prazen jašek za hitro spravilo odpadkov iz višjih nadstropij. Pa naj bi se slučajno kdo spozabil in nam poslal odpadke na glavo? In če bi slučajno komu kaj ušlo v jašek?« To so vprašanja, ki so se postavljala Stjepanu Buti in Stjepanu Potočkemu, ki sta bila na montaži od prvega dne in sta sedaj ostala v servisu. Na srečo se ni nikomur nič zgodilo. DEVET DVIGAL V zagrebški poslovni hiši smo montirali devet dvigal — 8 osebnih in tovorno. Dvigala je uvozila Lesnina, izdelala pa jih je italijanska tvrdka Sair Falconi iz Novare. Dvigala je uvozila Lesnina, izdelala pa jih je italijanska tvrdka Sarir Falconi iz Novare. Dvigala so narejena po sistemu kvadrupleks, kar pomeni, da so štiri dvigala na enem klicnem sistemu. Dovolj je, če pritisnete tipko pri enerfi dvigalu in eno od štirih bo prišlo. Poseben elektronski sistem ureja, da je frekvenca dvigal čimvečja. Tako se klicu odzove dvigalo, ki po- tuje v isti smeri oziroma, če dvigala stojijo tisto, ki je najbližje klicnemu mestu. Kabine so za 14 oseb, tovorno dvigalo lahko pelje 1000 kg ali 19 oseb. Potniška dvigala imajo hitrost 2,25 metrov na sekundo, tovorno pa 1,6 metra na sekundo. Poseben varovalni sistem preprečuje, da bi se hitrost povečala, prav tako tudi dvigalo ne »pade«, če bi se utrgalo hkrati vseh šest nosilnih vrvi. Če zmanjka električnega toka, lahko potniki obvestijo dežurnega strojnika, kje so in ta ročno spusti dvigalo na postajo. Vgrajena dvigala zaenkrat predstavljajo najvišje vgrajena dvigala, ki jih je TOZD Dvigalo montirala, saj znaša višina dviga 88 m, dvigala pa imajo 27 postaj. Za vzdrževanje dvigal bosta v hiši stalno skrbela že omenjena monterja. Tako bo eden dežural v recepciji, drugi v strojnici in vsaka napaka bo takoj popravljena, saj bosta telefonsko povezana s potniki v kabinah. »Okvar je doslej kar precej. Računava, da bo, ko delavci zapustijo hišo, precej bolje, saj ti večkrat nepravilno ravnajo z dvigali. Štiri in tovorno že normalno delajo, ostala štiri dvigala pa bodo stekla vsak čas,« sta pripovedovala monterja v dokaj topli strojnici visoko nad Zagrebom. Strojnica je velika kot dvorana. Vgrajeni so ameriški motorji, ki imajo rotor zunaj. Številni releji dajejo videz telefonske centrale ali kaj podobnega. Dela so bila končana v kratkem roku, opravilo pa jih je v poprečju 6 do 8 monterjev, ob konicah pa 10. TOZD Dvigalo se že pripravlja za novo gradbišče, in sicer v Beogradu, kjer je za objekt KULA AS že podpisana pogodba z gradbenim podjetjem Rad iz Beograda. Strojnica v Beogradu bo še nekoliko višje kot je zagrebška. V Beogradu bodo Monterja Stjepan Buti in Stjepan Potočki v razgovoru s se-naši monterji vgradili Friš- kretarjem TOZD Dvigalo tov. Brenčičem sler O tisova dvigala. Del strojnice v Zagrebu PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI — ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI PRIŠLI V MESECU MAJU 1976 TOZD »Klima«. Ljubljana štrubelj Marjan, KV monter Hederič Ladislav, KV monter Seferagič Drago, vajenec Mirtič Alojz, KV monter Jenko Rado, KV ključavničar Jerše Franc, spec. ličar Samotorčan Igor, KV monter Štrubelj Pavle, KV monter Šijakovič Rudi, pom. sklad. Bavdek Stane, pom. sklad. Javornik Dušan, pom. kriv. ploč. TOZD »Ogrevanje, vodovod«, Ljubljana Palčič Andrej, monter Dobnikar Srečo, spec. monter Brus Tomaž, spec. monter Kočar Jože, spec. monter Bevc Jože, spec. monter Jerič Feliks, sam. skladiščnik Mayer Marija, sam. ref. knjigov. Filipič inž. Ladislav, vodilni tehnolog Ostrman Martin, monter c. k. Merlak Ivan, dipl. str. inž. — pripravnik ZAHVALA Vsem članom kolektiva in sindikalni organizaciji se zahvaljujem za spremstvo mojega očeta na njegovi zadnji poti in za darovano cvetje. FRANC DOLNIČAR Tozd »SKIP«. Ljubljana Dervarič Silvester, PK pom. ključ. Dajčman Dušan, PK pom. ključ. Bostič Vojmir, PK spec. plastikar Vagaja Janez, PK pom. ličar Jančar Janez, PK pom. ključ. Glavan Mitja, PK pom. ključ. Pugelj Stanislav, PK spec. varilec Tozd »TRAA«, Ljubljana Jež Rajko, KV orodjar Koščak Jože, KV str. ključav. Samardžič Salko, PK skladiščnik Kukovec Janez, KV stroj, ključ. TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana Barešič Zoran, sam. ref. za varstvo Sax Vladimir, viš. projektant Beguš Matjaž, KV monter Reberšek Valentin, KV monter Kobal Bojan, pom. projektant Ločniškar Anton, KV monter Gorela Stanko, KV monter Kropar Branko, KV ključavničar Novak Jakob, NK sklad, delavec tOZD »TEN«, Ljubljana Božič Vinko, ključavničar KV Česen Franc, KV RTV mehanik Grum Marjan, usmerjevalec Novak Boris, pripravnik TOZD »Dvigalo«, Ljubljana Podbevšek Mohor, strojni tehnik TOZD »Zastopstva«, Ljubljana Lipovšek Igor, KV monter Jesih Dušan, KV monter Delovna skupnost strokovnih služb, Ljubljana Koprivnjak Verica, snažilka Rabzelj Vladimir, dipl. iur., pripravnik Pogačar Andrej, samost, ref. za invest. izgradnjo TOZD »Projekt, montaža, inženiring«,, Maribor Janžekovič Edvard, NK delavec Koležnik Stanislav, KV klepar Špes Jožica, NK snažilka Brunšek Verner, VK monter spec. Zvonimir Huzjak, KV monter Planinšek Zlatko, PK pomožni monter Munda Emil, KV monter Tutek Boris, KV monter Vrečnak Ivan, NS kopirni manipulant Strmlan Nada, PU pomožni telefonist Bogrne Jožefa, administrativni referent TOZD »Projekt, montaža«, Koper Mužina Marjan, KV monter Nešič Slavko, NK delavec Drožina Darjo, NK delavec Črnac Adrijan, NK delavec TOZD »TIO«, Idrija Brus Andrej, KV ključavničar Rupnik Franc, PK pomožni ključavničar TOZD »Livarna«, Ivančna gorica Jesenšek Ivica, SSD delavka Hofbauer Bogomir, VS delavec Antončič Alojzija, SSD delavka TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj Muršič Jožef, KV elektroinstalater Plošinjak Lidija, ekonomski tehnik Ranfl Slavko, KV el. inštalater Pacher Feliks, KV mont. ogr. napr. Vek Branko, KV ključavničar Bedenik Stanislav, KV ključavničar Polajžer Dominik, KV ključavničar Premužič Stanislav, KV vod. inštalater Kramberger Venčeslav, KV strugar ODŠLI V MESECU MAJU 1976 TOZD »Klima«, Ljubljana Zupančič Janez, v JLA Sakelšek Slavko, v JLA Kolenc Peter, raz v. uč. pog. Kilibarda Iztok, razv. uč. pog. TOZD »Ogrevanje, vodovod«, Ljubljana Korunek Franjo, na željo delavca Balažič Dragica, na željo delavke Volarič Marjeta, na željo delavke Abramovič Štjepan, na željo delavca TOZD »SKIP«, Ljubljana Urač Laszlo, v JLA Radič Vladimir, sporazumno Seražin Ludvik, sporazumno Milič Miodrag, na lastno željo Ramič Iba, na lastno željo TOZD »TRAA«, Ljubljana Zupan Jože, sporazumno Štrukelj Miro, v priporu Dobovšek Danilo, KV strugar Gadanec Josip, PK strugar Kukovec Janez, vajenec TOZD TRAA OBJAVLJA prosta naslednja delovna mesta: — vodja konstrukcije v razvojnem oddelku Pogoj: visoka ali višja šolska izobrazba strojno tehnične smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj — vodilni razvijalec za delo v razvojnem oddelku Pogoj: visoka izobrazba strojno tehnične smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj. v_______________________________________________V TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana Sernel Stane, v JLA Jeraj Darko, v JLA Žokš Emil, v JLA Vilčnik Stane, razveljavitev učne pogodbe Burger inž. Franc, na željo delavca Hadija Mohamed, na željo delavca Vidner Jože, na željo delavca Kramar Franc, na željo delavca Galuf Zdravko, za določen čas Škrjanc Alojz, na željo delavca Kous Janez, na željo delavca TOZD »TEN«, Ljubljana Cerar Igor, v JLA Smrekar Štefan, v JLA Kavčič Peter, na delavčevo odpoved TOZD »Zastopstva«, Ljubljana Juvan Stojan, na željo delavca TOZD »Družbeni standard«, Ljubljana Stankovič Blagica, na željo delavke Delovna skupnost strokovnih služb Kresal Igor, na željo delavca Štrucl Francka, sporazumno Cotman Vera, na željo delavke Čarman Marjeta, na željo delavke Mahkovec Rihard, upokojitev TOZD »Projekt, montaža, inženiring«,, Maribor Dedič Dževa, samovoljno Janžekovič Edvard, samovoljno Kropeč Miran, v JLA Dolenc Zlatka, za določen čas TOZD »Projekt, montaža«, Koper Ogrič Drago, sporazumno Pečar Marino, v JLA Čevdek Edo, samovoljno Grujič Elka, delo za določen čas Žitko Darijo, razv. uč. pog. TOZD »TIO«, Idrija Filipič inž. Stojan, prem. v TOZD OV TOZD »Livarna«, Ivančna gorica Zaletel Drago, v JLA Potočar Ivan, odpoved delavca Kic Franc, odpoved delavca Potokar Ivan, odpoved delavca TOZD »Elektrokovinar«, Ptuj Kramberger Venčeslav, izjava delavca Petrovič Dušan, v JLA Majcen Zoran, pomočnik V mesecu maju 1976 je bilo v podjetju zaposlenih 5536 delavcev, od teh 873 učencev v gospodarstvu in 76 delavcev v inozemstvu. Upamo, da se novosprejeti delavci pri nas dobro počutijo! 12 STRAN JULIJ 1976 impglasn Soglasnik >'jjB JULIJ 1976 STRAN 13 3ŠTB APOSL S __ m • A.J -'f ' • ■ ' 1. UVOD Zaposlovanje in kadrovska politika je bistvena sestavina razvojne politike vsakega podjetja in mora biti skladno in funkcionalno vključena v razvojne plane delovnih organizacij. Značilnost zadnjih let je hitra rast zaposlenosti, tako da se je poprečno število zaposlenih v Sloveniji povečalo letno za cca 4,5 odstotka. Ker naravni prirastek aktivnega prebivalstva pri nas TABELA I omogoča le 1,9 % letno povečanje zaposlenosti, krijejo OZD večje potrebe po delavcih iz drugih republik, pri čemer prednjači gradbeništvo. Premalo pozornosti pa posvečamo zaposlovanju aktivnega prebivalstva iz manj razvitih področij Slovenije, kar seveda pospešuje zaposlovanje le-teh na tujem. Za boljšo predstavo omenjenih gibanj si oglejmo tabelo prijav in odjav prebivalstva na področju naše republike v zadnjih petih letih. Iz tabele je razvidno, da se v začetku spet zvišuj število oseb, ki iščejo zaposlitev, medtem ko 3. MONTAŽA IN INSTALACIJE Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je bila v število prostih delovnih mest zmanjšuje. SevedP^h nekaj letih stopnja zaposlovanja tudi v so iskalci zaposlitve v veliki večini osebe brejT^ggj^ m strokovnih kvalifikacij, medtem ko so potrebe p kvalificiranih in drugih strokovnih delavcih, tak1 tehničnih kot administrativnih, še naprej velik^;^__ montažno-instalaci jskih podjetjih Slovenije izredno visoka, kar nam prikazuje naslednja tabela, ki vsebuje podatke podjetja IMF in 26 drugih instalacijskih podjetij Slovenije. IMF DRUGA PODJETJA RAZMERJE V % ile Vsi zaposleni Vsi Indeks zaposleni PRIJAVE Skupaj Iz drugih ODJAVE Skupaj V druge Leto v republiki republik Iz tujine iz rep. republike V tujino za rep. 1971 7.442 6.752 690 4.913 4.012 901 2.529 1972 7.832 7.042 790 4.475 3.695 780 3.357 1973 8271 7.551 720 4.956 4.015 941 3.315 1974 9.646 9.022 624 5.279 3.809 1.470 4.367 1975 11.325 10.592 733 4.480 3.780 700 6.845 1976 I. 1.239 1.186 53 342 294 48 897 1976 II. 1.076 1.025 51 343 285 58 733 Indeks I. II. 76 I. II. 75 117 117 125 103 108 85 124 Vir: Zavod SR Slovenije za statistiko. Iz tabele je razvidno, da precej hitro narašča število prijav v republiko, medtem ko so odjave v upadanju. Med prijavljenimi so v večini delavci iz drugih naših republik. Posledica je, da se hitro povečuje selitveni saldo za republiko in to predvsem delovne sile z nižjo ali brez strokovnih kvalifikacij. S hitrim zaposlovanjem smo tako imeli v letu 1975 že 76 % zaposlenega aktivnega prebivalstva. Ker predvidevamo, da se bo stopnja rasti domačega aktivnega prebivalstva v prihodnje še zniževala, pričakujemo tudi v prihodnjih letih večji priliv delovne sile, predvsem iz drugih republik. TABELA II Razvojni program Skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije predvideva, naj bi se zaposlenost v družbenem sektorju v srednjeročnem planu 1976—1980 povečevala v gospodarstvu po stopnji 3,6 % letno. Ta, nižja stopnja zaposlovanja pa temelji na predvidevanju, da se bo v prihodnje zboljšala tehnična opremljenost delovnih mest in tehnologija dela ob učinkovitejši organizaciji in izboljšanju izobrazbene strukture zaposlenih. S temi ukrepi bi dosegli tudi višjo produktivnost zaposlenih. Kakšna je bila zaposlenost in zaposlovanje v naši republiki v zadnjih petih letih, nam prikazuje naslednja tabela. Zaposleni Zaposlovanje Zaposleni (tisoč) v družbenem sektorju Indeks 2. GRADBENIŠTVO M*0 Toliko o zaposlovanju na splošno. Nas pa ^------ ----------- verjetno bolj zanimalo, kakšno je trenutno stan)! Selit, saldo zaposlovanja v gradbeništvu, kamor v širšem e*'1. '*• viru spada naša panoga in še posebej na področjv^'3 montaže in instalacij, ki je predmet naše dejavna' '4 sti. '5 Ugodna konjunktura v gradbeništvu je v zada jih letih omogočala hitro povečevanje števila i\ «tabele je razviden velik in precej neenakome-poslenih. Za leto 1975 je na primer predvidel en Porast zaposlenih, kipa je hitrejši v IMF kot v družbeni plan povečanje za 2,9 %, dejansko pov< „Stabb podjetjih. Vzroki za tako skokovito povečanje pa je znašalo 9,4%, na podlagi vkalkulir3Wnie zaposlenosti v montažno-instalacijskih pod-nih ur dela med letom pa celo 12,5 %. Razloge Z so podobni onim v gradbeništvu, ugodna tako povečano stopnjo zaposlenosti je treba iška' °njunktura, napeti roki itd. v veliki angažiranosti gradbene operative v zadn, Ker lahko s precejšnjo gotovostjo pričakujemo, jih letih in kratkih rokih gradnje, na katerih s[\bo slabša konjunktura v gradbeništvu prej ali vztrajali investitorji, kar je seveda zahtevalo do eJ vplivala tudi na slabšo zaposlenost instalacij-datno zaposlovanje. l lh kapacitet, je treba tudi pri nas posvetiti kar Politika hitrega zaposlovanja pa je bila kratki, ečjo pozornost pravilnemu kadrovanju in pri-vidna, na kar je opozarjal tudi izvršni odbor zdru žajati kadrovsko politiko obstoječim razmeram, ženja TOZD gradbeništva in industrije gradbč le na kratko pregledamo gibanje kadrov po nega materiala. Posledice pa so se pokazale že laif^Sanieznih strokah, pridemo do naslednjih ugo-in v prvih mesecih letošnjega leta, zaradi večjeg ev-upada naročil za nova investicijska dela. Invest torji so zaradi novih finančnih predpisov nantr' 3 odovodne instalacije postali previdnejši in se trenutno težje odloča1 levilo vodovodnih inštalaterjev posebno hitro za nove naložbe. Tako gradbeniki predvsem d' "lrašča v IMF, kjer se je v zadnjih štirih letih pod-končujejo dela po pogodbah iz prejšnjih let. O °h*°, medtem ko je v ostalih instalacijskih pod-septembra do marca letos je bilo na primer v r h h porast precej nižji (za 33 %). republiki le 14 večjih licitacij za gradbena dela- -'lede na to, da že sedaj opažamo pomanjkanje vrednosti cca 200 milijonov dinarjev. Tako fel na vodovodnih instalacijah, bo torej potrebna gradbena operativa ob koncu marca letos za ccPrevidnost pri nadaljnjem širjenju kapacitet. 16 % pod planom glede angažiranosti kapacitet Ker pa so v teh podatkih zajeta tudi razna instalo ~~2 Centralna kurjava cijska in druga zaključna dela obravnavanih pod .^poslovanje inštalaterjev centralne kurjave v jetij, je odstotek za čisto gradbeništvo še veli! ‘F glede na ostala obravnavana podjetja zaosta-neugodnejši. “ ^ letu 1972 je zaposloval IMF 51%, v letu 5 pa le še 43 % od skupnega števila instalater-Zatika se tudi pri stanovanjski gradnji, . Tak razvoj seveda pomeni okrepitev konku- Vsi Indeks zaposleni Indeks IMP Drugi 8.414 100 2.953 100 5.461 100 35 65 8.703 103 3.306 112 5.397 99 38 62 10.601 126 4.114 139 6.487 119 39 61 12.134 144 4.586 155 7.548 138 38 62 Leto Skupaj Skupaj Gospo- Negospodarstvo darstvo V zaseb. sektor zaposl. / 1975 Osebe, ki je 100 iščejo Skupaj zaposlitev Prosta delovna mesta 1971 / 573,8 558,9 476,2 82,7 14,9 84,7 14.878 8.952 1972 / 594,1 579,1 492,4 86,7 15,0 87,7 12.768 9.117 1973 / 615,0 600,5 509,7 90,8 14,5 90,8 11.061 9.197 1974 / 644,3 629,9 534,1 95,8 14,4 95,1 9.212 9.702 1975/ 677,5 662,3 560,7 101,6 15,2 100,0 9.944 9.721 1976 I. 687,3 671,9 566,5 105,4 15,4 101,4 12.266 6.976 1976 II. 690,5 675,1 569,2 105,9 15,4 101,9 12.427 7.181 Indeks I. II. 76 103,9 103,9 I. II. 76 Vir: Zavod SR Slovenije za statistiko. 103,4 106,8 105,2 103,9 123,3 71,3 ovira gradbenike predvsem sledeče: nosti v tej stroki, na kar je potrebno računati nadaljnjem kadrovanju. opremljanju zemljišč, I975 dobju precej povečala število teh delavcev. Tako dosega IMP povečanje za 26 %, ostala podjetja pa za 54%. Torej tudi na tem področju je računati na večje zmogljivosti ostalih podjetij in s tem na večjo konkurenčnost na trgu. 3—5 Tehnični delavci Tudi zaposlovanje visokostrokovnih kadrov, strojnih in elektro inženirjev ter tehnikov v IMP glede na ostala podjetja zaostaja. Glede na vedno bolj zapletene naloge in potrebe po teh strokovnjakih, posebno v IMP, bi morali v bodoče bolj pospeševati in stimulirati zaposlovanje teh kadrov. 3—6 Administrativni delavci Na področju zaposlovanja administrativnih poklicev, kamor prištevamo pravnike, analitike, ekonomiste, komercialiste, računovodje in ostale administrativne delavce, beleži IMP precej hitrejši porast kot ostala obravnavana podjetja. V obravnavanem obdobju znaša porast teh kadrov v IMP za 80%, v ostalih podjetjih pa 45%. TABELA IV dela, posebno strokovnjakov za finance, analitk-kov, pravnikov, organizatorjev dela itd. 4. ZAKLJUČEK Osnovni pogoj za uspešno delo katerekoli gospodarske organizacije so poleg ugodnih objektivnih dejavnikov predvsem ugodna kvalifikacijska struktura kadrov, dobra organizacija dela in tehnična opremljenost delovnih mest. Naša analiza obravnava prvo vprašanje in iz nje izhaja ugotovitev, da IMP zaenkrat še prednjači pred ostalimi podjetji v produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja, da pa se utegnejo te prednosti v bodoče hitro zmanjšati oziroma celo izginiti, če ne bo posvečena kar največja skrb intenzivnemu kadrovanju. Na področju montažnih poklicev smo zaostali pri centralni kurjavi in elektroinstalacijah, medtem ko smo pri vodovodnih in klima instalacijah v vodečem položaju. Pri visokostrokovnih tehničnih poklicih bo glede na vedno večje zahteve tudi treba posvetiti zaposlovanju največjo pozornost. Porast števila delavcev na administrativnih oziroma režijskih delovnih mestih je v IMP precej velik. Do neke mere je temu vzrok specifičnost IMP, ki je po proizvodnem programu in prostorno zelo heterogena delovna organizacija. In prav iz tega razloga bo potrebno v bodoče v IMP bolj skrbeti za čim večjo racionalizacijo strokovnih služb v TOZD in DSSS in v zvezi s sodobno organizacijo dela za kvaliteto kadrov na teh delovnih mestih. K zaključku pa še tole. Ne glede na konjunk-turno situacijo na tržišču je treba pri kadrovanju upoštevati naslednja ekonomska načela: — če kadri ne ustrezajo po svoji strokovnosti, tedaj se njihovo število ponavadi zvišuje in s tem tudi stroški podjetja (produktivnost in ekonomičnost pada), — če je zaposlenih več oseb, kot je potrebno, tedaj osebje ponavadi ni dovolj izkorišče- — počastnost ustreznih občinskih služb izdajanju lokacij, raznih soglasij in gradbei- KIima instalacije dovoljenj, Hiter razvoj in visoka konjunktura v zadnjih — pomanjkanje sredstev za gradnjo spre" je omogočala hiter porast števila instalater- jajočih objektov (šole, varstvene ustanove, t ^hma naprav, posebno v IMP, kjer se je štev,lo 1 J J aposlenih v tej stroki v štirih letih povečalo sko- govine , raj Za triRrat. V ostalih podjetjih je porast veliko — počasnost komunalnih podjetij P^anjši (za 71%) in tako zaposluje IMP v letu IMP DRUGA PODJETJA RAZMERJE RAZMERJE Leto Zapo- sleni Adm. del. Drugi del. Adm. del. Drugi del. Zapo- sleni Adm. del. Drugi del. Adm. del. Drugi del. 1972 2.953 341 2.612 11,5 88,5 5.461 520 4.941 9,5 90,5 1973 3.306 455 2.851 13,8 86,2 5.397 565 4.832 10,5 89,5 1974 4.114 568 3.546 13,8 86,2 6.487 606 5.881 9,3 90,7 1975 4.586 613 3.973 13,4 86,6 7.548 753 6.795 10,0 90,0 ,-------—j.-.--, ^ cca dve tretjini vseh inštalaterjev te stroke. - pomanjkanje sredstev gradbenih P°dieCdaljnj‘ Porast zaposlovanja na tem področju bo za kreditiranje investitorjev. konJunktarn‘h gibanJ- 8otovoPabo urai biti bolj umirjen, kot v zadnjih štirih letih. Iz navedenih razlogov obstaja možnost, da gradbeništvo v poletnih mesecih zaposlova -~4 Elektroinstalacije komaj kaj več kot polovico svojih zmogljivosti, Število elektroinstalaterjev šibkega in jakega bo tako ostalo brez prave zaposlitve nekaj tis1 l°ka v IMP, glede na ostala podjetja stagnira, saj gradbenih delavcev. 1 nekatera druga podjetja v obravnavanem ob- Tu je treba opozoriti na previsok porast nižje-strokovnih delavcev v strukturi teh poklicev, kar je posledica naraščanja potreb po teh kadrih na raznih področjih in se podjetja, po sili razmer, v določenih primerih pač zadovoljijo s kadri, ki se na razne razpise odzivajo. Seveda je to, posebno na daljši rok, škodljiva praksa, ker negativno vpliva na produktivnost in ekonomičnost poslovanja. Na drugi strani pa ugotavljamo primanjkljaj visokostrokovnih moči s teh področij no, povečujejo se osebni izdatki in manjša zaslužek zaposlenih. Iz tega izhaja velika občutljivost stroškov na spremembe v stopnji zaposlovanja in obsegom proizvodnje in storitev. Zaradi tega so nujne analize gibanja stroškov glede na gibanje stopnje in kvalifikacijske strukture zaposlenih, kar je podlaga za dosego optimalne produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. LOJZE ZALAR ŠIG 76 e ŠIG 76 e ŠIG 76 • ŠIG 76 • ŠIG 76 Keglanje v Trbovljah Ob praznovanju 100-letnice Cementarne Trbovlje so bili zaposleni mnenja, da lahko oni organizirajo in privabijo v Trbovlje čimveč gradbincev, da bi skupaj proslavili in tekmovali v kegljanju za prvenstvo gradbincev Slovenije. Kot zamišljeno, tako tudi izvršeno in v Trbovljah se je od 21. do 23. maja in od 28. do 30. maja odvijalo tekmovanje v kegljanju za ženske ekipe po 4 x 100 lučajev, za moške pa borbene igre 10 mož. Če rečemo, da se je pri ženskih ekipah tekmovanje končalo nekako po pričakovanju glede na rezultate prejšnjih let, pa to ne drži za moške ekipe, kjer se je vrh, pa tudi sicer precej spremenilo glede na to, da se je do lani na ŠIG metalo 6 x 100 lučajev. Tu bi takoj omenil zavidljiv uspeh naše ekipe, saj si je priborila odlično 4. mesto in s tem tudi nastop v finalu septembra v Kranju, kjer pa tudi ni brez možnosti. Metali so: Remih, Golobič, Škrjanc, Stražišar, Kumer, Rihter, Dolinar, Bizjak, Nerad in Vidmajer. Tudi ženske so metale zelo dobro in zasedle 7. mestb s 1503 podrtimi keglji. Metale pa so: Nevenka Hrs, Giuliana Križman, Ivanka Korošec in Darinka Krštinc. Rezultati: Ingrad 904, Cementarna 894, Gorica 884, IMP 881, Zasavje 876, 11. Gradis 806, 25. Sl. ceste 714, 30. Tehnika 697. Metalo je 55 ekip. Ženske: Gradis 1647, Ingrad 1587, Cementarna 1546, Pionir 1523, Konstruktor 1521, Stavbenik 1507, IMP 1503. Metalo je 30 ekip. Balinanje v Novi Gorici SGP »GORICA« je bilo organizator tekmovanja 5. junija 1976 v balinanju za ŠIG 76. Na baliniščih kluba »Nova Gorica« so se spoprijeli balinarji iz vseh koncev Slovenije, da bi z natančnim bližanjem in dobrimi meti dokazali, kje je ta šport najbolj razvit. Včasih so bile v prednosti ekipe iz Primorske. Sedaj pa se jim enakovredno pridružujejo tudi ekipe iz ostalih področij Slovenije. Med njimi tudi naša, saj brani dvakratni zaporedni naslov zmagovalcev na ŠIG in tudi letos ima velike možnosti, da ponovi uspeh, saj so se že plasirali med štiri nastopajoče ekipe v finale, ki bo septembra v Kranju. Poleg naših so se plasirali v finale od 32 ekip še naslednji: Stavbenik, Primorje in Gorica. Zaželimo našim v finalu tretji zaporedni uspeh, saj so Šubic, Lavrenčič, Tekavec, Sojer in Jager tega tudi zmožni. Odbojka v Ljubljani GP Tehnika je bilo organizator odbojke ŠIG 76 za moške in ženske ekipe. Tekmovanje je bilo v nedeljo, 13. junija 19765 v športnem parku Kodeljevo. Nastopilo je 16 ženskih in 29 moških ekip, med njimi tudi naši. Če smo dosegli s pomla- jeno moško ekipo uspeh — plasma med štiri finaliste, pa tega ne moremo reči za žensko ekipo, ki se je sicer borila za uspeh, toda videti je bilo, da so premalo uigrane. Zato bi bilo prav, da bi v bodoče ob tolikšnem številu zaposlenih žensk v IMP le našli zanimanje za odbojko pri nekaterih, saj bi tudi sebi koristile z razgibavanjem in dobrim počutjem. Prijavite se lahko tov. Majdi Cotič, Titova 37, da bi se lažje dogovorili za termine igranja. Vabljene — prijavite se! Drugi četveroboj Kegljaška sekcija IMP, TOZD PM Koper, je organizirala v sobotof29. maja 1976 tradicionalni četveroboj za prehodni pokal v kegljanju za moške ekipe in ženske posamezno. Tekmovanje je bilo na kegljišču hotela Metropol v Luciji pri Portorožu. Na samem začetku je vse izgledalo, da bodo lep prehodni pokal tokrat odnesli Mariborčani, toda športna sreča jih je zapustila, ko so tekmovalci TOZD TRAA od tretjega mesta poskočili na zmagovalno prvo mesto, samo z 12 keglji razlike pred PM Koper. Pri moških ekipah so bili rezultati naslednji: 1. TOZD TRAA 2256 kegljev, 2. TOZD PM 2244 kegljev, 3. TOZD PMI 2228 kegljev, 4. TOZD OV 2146 kegljev. Moški posamezno: 1. Škrjanc Lojze 414 kegljev, 2. Kodrič Bogdan 408 kegljev, 3. Fujs Franc 401 kegljev. Zenske posamezno: 1. Hrs Nevenka 351 kegljev, 2. Križman Giuliana 344 kegljev, 3. Korošec Ivanka 339 kegljev, 4. Nusdorfer Vera 313 kegljev. Tekmovanje je potekalo v veselem vzdušju in z veliko borbenostjo vseh ekip. Kljub temu, da je bila ekipa PM Koper domačin, se je počutila kot gost na tekmovanju. Brez podržke domačih ljudi in breme organizacije tekmovanja, ki je bilo prepuščeno ekipi sami, so bili prehud napor, da bi ekipa ponovila uspeh iz Ankarana leta 1974, kose je OOS polno angažirala v organiziranju tekmovanja- SEBASTJAN KUMAR Občinsko prvenstvo v keglanju ZTKO Bežigrad je organiziral tekmovanje v kegljanju za leto 1976. Nastopilo je 20 ženskih in 26 moških ekip. Tudi na tem tekmovanju smo zabeležili dober rezultat naših ekip, saj sta ženski ekipi zasedli 3. in 4. mesto, moška pa četrto. Ženske so metale 2 x 100, moški pa 6 x 100 lučajev. Omeniti velja drugi rezultat HRSOVE in majhno razliko med našima ekipama HRS : C. Korošec in Krštinc : I. Korošec, pa tudi sicer so razlike zelo minimalne. Rezultati—ženske: Sl. ceste 664, Termika 660, IMP I. 656, IMP II. 653, ELEKTROTEHNA 646, itd. Moški: ELEKTROTEHNA 2479, TERMIKA 2425, Geol. zavod 2392, IMP 2388, G RAL 2347, itd. Nogomet v Grosupljem ; Dne 9. 6. 1976 je bilo na igrišču NK Grosuplje r že tradicionalno srečanje med dvema proizvajal- s cema dvigal. 1 TOZD Dvigalo je po izredno razburljivem, v toda fair srečanju, slavila zmago 2:1 nad ekip0 k Servisa »RADE KONČAR« Ljubljana. Tekma s^č je pričela ob 17. uri. Enajsterici TOZD Dvigala je' r po slabšem prvem polčasu, ko so gosti povedli z r 1:0, uspelo v drugem polčasu z zelo dobro igro v t napadu in obrambi, spremeniti rezultat v svoj0 korist. ; ž Zmaga « PMI Maribor ; Tekmovanje med TOZD IMP v odbojki je bil° v 5. junija 1976 na igrišču »ILIRIJA« v Ljubljani,5 J pričetkom ob 8.30. r Prijavljenih je bilo 9 ekip. Nastopale so na- z slednje ekipe: TIO Idrija, TEN Ljubljana, DSSS-Klima, PMI Maribor, PB Ljubljana, EM Ljublja-j r na, OV Ljubljana. M' Tekmovanja se ni udeležila ekipa PM Kop°r' i| Tekmovanje je bilo v dveh skupinah. 1. skupina: DSSS, TIO, PMI, EM r 2. skupina: PB, TEN, KLIMA, OV Razpored tekem je bil na osnovi žrebanja naslednji: P d 1. skupina (predtekmovanje) 1. DSSS : TIO 2:0 (15:2, 15:6) E 2. PMI : EM 2:0 (15:4, 15:6) P 3. PMI : DSSS 1:2 (15:2, 10:5, 10:15) 2 4. EM : TIO 1:2 (15:6, 1:15, 7:15) K 5. PMI : TIO 2:0 (15:6, 15:5) S 6. EM : DSSS 0:2 (7:15, 8:15) M h 2. skupina 1. PB : TEN 2:0 (15:6, 15:8) d 2. KLIMA : OV 1:2 (6:15, 15:9, 11:15) 3. PB : KLIMA 2:0 (15:3, 15:13) 2 4. OV : TEN 0:2 (1:15, 4:15) 5. KLIMA : TEN 0:2 (1:15, 6:15) 1 6. OV : PB 0:2 (2:15, 11:15) Tekmovanje v polfinalu Iz 1. skupine sta se v polfinale plasirali ekip' DSSS in PMI, iz druge pa PB in TEN. Po teh tekmah: 1. DSS : TEN 0:2 (9:1* 5:15) 2. PB : MB 1:2 (15:11, 19:15, 10:15) Finalna tekmovanja j Za 3. in 4. mesto bi morali igrati ekipi DSSS i": PB. Ekipa DSSS je predala tekmo brez boja. Za 1. in 2. mesto sta odigrali ekipi PMI : TEh 2:0 (15:9, 16:14) i: Končni vrstni red: 1. ekipa PMI Maribor 2. ekipa TEN Ljubljana 3. ekipa PB Ljubljana 4. ekipa DSSS Ljubljana I 15 ekip v malem nogometa Praznik nogometa bi lahko dejali soboti 19. 6. ‘976 v Ivančni gorici. Zbralo se je namreč 15 ekip Paših TOZD, ki so v prijateljskem in nogomet-' nem vzdušju prispevali k razpoloženju, kakršnega 1 s° si vsi organizatorji zamislili že v začetku dneva. je tov. direktor Mendiževec toplo pozdravil IT1’j pe nastopajoče in na kratko opisal delo v livarni, P katero so si vsi tudi ogledali, je v spomin na to sre-*epanje predal vsem ekipam odlitek livarja — delo } ,res posebne vrednosti. Tudi tehnični del so tova-'1 riši iz Ivančne gorice opravili res dobro, tako da je tekmovanje nemoteno potekalo. 't j _ V dopoldanskem predtekmovanju v štirih iz-2rebanih skupinah smo videli, da so se nekatere j ekipe dobro pripravile, kar so izrazile z danimi Soli. Več ekip je računalo na sam vrh, toda prvo I ^esto je samo eno, zato pa toliko dražje. Malo nePričakovano, toda povsem zasluženo so mladi j'Žralci TEN Jarkovič Branko, Golubič Ivan, Dr-1 j Varič Stane, Zupanc Roman, Mitrovič Aco, Berki Sj ^°že, Ilič Pero, Kramar Miro, dosegli uspeh, kate-: rega jim ni zavidati, saj so pokazali res tehnično ia zelo dopadljiv nogomet. . ’ Med kosilom je bilo slišati več pripomb na ja j račun žreba, sodnikov, smole, neizkoriščenih pri-j ^žnosti za dosego golov, utrujenosti ipd. Toda 'er' 'gre v polfinalu in finalu so pokazale, da so te ekipe zasluženo v popoldanskem tekmovanju za i Uvrstitev od 1 do 4. mesta. Zmagovalna ekipa je prejela pokal, vsi nasto-| Pajoči pa so pohvalili organizatorje za njihovo na delo v pripravi tekmovanja. Rezultati predtekmovanja, i Rezultati predtekmovanja: PM : DSSS 5:1, M-K ; BLISK 3:2, KLIMA : LIV. 1:0, PM : ^USK 2:1, ELK : DSSS 4:0, BLISK : DSSS 1:2, ^M : ELK 2:0, OV : DVIGALO 1:0, PMI: SKIP ‘:1». OV : PMI 1:2, SKIP : DVIGALO 5:3, RLlMA:ELM 1:1, PMLDVIGALO 1:0, OV ;RlP 1:5, TEN : PB 3:1, TRAA : TIO 3:2, TEN MtO 6:2, TRAA : PB 0:1, TIO : PB 1:3, TEN TRAA 2:2:, ELM : LIV 4:3. Polfinale: PM : PMI 1:0, TEN : ELM 0:0, 3:2 z | devetmetrovkami. Pinale: za 3. in 4. mesto ELM : PMI 3:0, za Lin . mesto TEN : PM 2:1. Zmagovalec medtozdnega tekmovanja je ekipa RbJ Ljubljana. lrektor TOZD Livarna tov. Mendiževec je vsem elsiPam izročil odlitek livarja — simbol livarja, ki s° ga izdelali sami Slovesna otvoritev pred livarno v Ivančni gorici Napeti boji na igrišču Ekipa TOZD Livarna Igralci TOZD Blisk Obračun in perspektive Vsak dan slišimo nova opozorila o energetskih problemih in o problemih onesnaževanja zraka in vode. Vsak dan so bolj glasni tisti, ki jim ni vseeno, ko gledajo v naših potočkih pločevinaste škatle in ostanke polivinila po vejah ob strugah ali pa jato poginulih rib v naših rekah. Na žalost pa je njihov glas še prešibak. Ne more prevpiti velike množice tistih, ki se jim zdi, da so ta naravna bogastva neuničljiva in da je to le hobi nekaterih zenesenjakov. Pa si oglejmo nekaj številk, ki nam bodo jasno pokazale vrednost voda in naše neodgovorno ravnanje. Na svetu je kar 70 % PREBIVALSTVA, KI NIMA DOVOLJ PITNE VODE. V Angliji trpi zaradi pomanjkanja pitne vode 600 milijonov prebivalcev, v Afriki 140 milijonov, v Latinski Ameriki in Karibih 90 milijonov, ob vzhodnem Sredozemlju 140 milijonov, ob zahodnem Pacifiku 60 milijonov. Tisti srečneži, ki imajo dovolj vode, jih pa kar 90 % uporablja vodo take kvalitete, ki je zdravju škodljiva. Avtor članka, ki navaja te podatke, tudi piše: »Nam, ki živimo v predelih, kjer je zdrave vode vsaj zaenkrat še v izobilju, je težko dojeti prave dimenzije te problematike.« Pa imamo mi te vode danes še v izobilju? Kaj bi na to rekli prebivalci Vrhnike, ki so zaradi vode zboleli za hepatitisom? Kaj bi rekli prebivalci Cerknice, ki pijejo vodo iz potoka, ob katerem so v zgornjem toku gnojne jame? Kaj bi rekli prebivalci Novega Sada, ko jim priteče iz pip rjava vodq? In kaj pravijo prebivalci ob reki Reki? Naše podjetje oziroma TOZD Elektromontaža se že dolgo časa zaveda teh problemov. Več kot 15 let je že minilo, odkar smo pričeli z deli na prvem vodovodu. Negotovi so bili prvi koraki. Delali smo po tujih projektih, s tujim materialom. Kmalu pa smo spoznali, da vse le ni tako težko, da mi ne bi zmogli teh del. Začeli smo sami projektirati, uporabljati smo pričeli domači material. Sami smo iskali boljše rešitve. Ni bilo lahko. Veliko naporov smo vložili. Tudi veliko prostega časa smo žrtvovali. Najtežje pa je bilo dopovedati nekaterim ljudem, da smo na pravi poti. Če pogledamo dosedanje delo, lahko trdimo, da smo naredili veliko črpal-nih in prečrpalnih postaj od daljinsko upravljanih, do popolnoma avtomatskih. Po velikosti črpalk so to od 5 kW pa vse do 560 kW. Projekte pa imamo že celo za črpalne agregate, moči 1250 kW. Pri tem pa ne pozabljamo na pomanjkanje električne energije v določenih časovnih obdobjih — tarifno upravljanje ali na izkoriščanje cenejše vode _ programsko upravljanje ali na specifične pogoje, npr.: pogon črpalk z elektromotorjem ali s turbino. To pa že niso vsakodnevne rešitve. Pri napravah za čiščenje pitne vode so problemi precej drugačni. Rešiti je treba doziranje raznih kemikalij, odvod usedlin, kvalitetno filtriranje in končno uskladiti celotno avtomatiko, tako da skup vseh naprav predstavlja eno programsko celoto. Projektirali in izvedli smo že več naprav za čiščenje pitne vode. Od prvih težav smo danes prišli že tako daleč, da nam celotni postroji obratujejo brez napak. V pogonu so zadnje namreč že po nekaj let. V filter postajah je potrebno zelo veliko število servo pogonov. Za pogoje dela v filter postajah je dala hidravlika zelo dobre rezultate. Zato smo tudi ta dela vključili v program oziroma v področje našega »kompleta«. Naš kooperant za tovrstna dela je Iskra — TIO Lesce. Komandna plošča vodovoda Karlovac. Črpalna postaja vodovoda Gradole. Kloriranje vode je zelo važen element v sklopu celotne naprave. Če hoče' mo, da nam črpalna postaja obratuje popolnoma avtomatsko, moram1’ vključiti v celoto tudi avtomatski klorinator. Zato smo se spoprijeli tudi -temi problemi in lahko danes sprojektiramo in izvedemo celotne instalacij6 za avtomatsko kloriranje, in to od najbolj enostavnih, da doziramo določen1 nastavljeno količino v času, ko deluje črpalka, pa vse do sistema, ki dozinj klor v odvisnosti od količine vode in kvalitete vode, tako da imamo praktičn1 konstantno vrednost rezidualnega klora kljub spremenljivim pogojem. Zelo važno področje v napravah za preskrbo z vodo je prenos podatko' Lahko je to zveza med vodohramom in črpalno postajo, ali zveza med posa meznimi objekti in komandnim centrom. Pogoji na terenu so nas prisilili, d-smo do sedaj uporabljali že naslednje vrste prenosnih sistemov: prenos p° datkov po fizičnih vodih, po PTT vodih in brezžično — z UKV napravam1 Največkrat uporabljamo fizične vode. Za razliko od starih sistemov uporabi jamo izključno telefonske kable in s tem prihranimo veliko denarja. Če moramo vzpostaviti zvezo med objekti, ko so cevovodi že položeni11 rovi zasuti, potem lahko uporabimo PTT vode — prečne zveze, kolikor j1' ima pošta na razpolago. Tonfrekvenčni sistem, ki smo ga uporabili za prene podatkov in upravljanje s črpalno postajo, deluje po preslanih »otroških bi' leznih« zelo zanesljivo. Vedno širše področje uporabe si uveljavlja prenos podatkov po UK mreži. Do sedaj smo projektirali in izvedli take zveze v Zagrebu, Karlovcu Drnišu, Splitu, Rogaški Slatini, Novem Sadu. Vse naprave delujejo brezhib no. Da bi zadovoljili vse naše potrebe, to je: prenos zvezne meritve nivoja signal minimalnega nivoja, potrebne limitne pare za upravljanje črpalk, s'? nala napake in signala vloma v objekt, smo sodelovali pri idejah razvoja nj prav. Danes imamo že na voljo Model 10, Model 50, Model 100, Model 2 S temi napravami rešimo lahko avtomatiko ne preveč razsežnih sistemo' Za nadzor in upravljanje skupine avtomatskih in polavtomatskih p ostre jev smo izvedli že več komandnih centrov. Slika nam prikazuje del takCr centra v Vodovodu Karlovac. Projektiranje takih centrov ni enostavna deva preprosto zato, ker moramo vedno poznati celotno dokončno rešitev si stema. Centre moramo potem projektirati tako, da ustrezajo vsem pogoje1'1 ko so popolnoma zgrajeni, predvideti pa moramo etapno izgradnjo. Ker nu ročniki nimajo dovolj izkušenj, pade vse breme in vsa odgovornost na na Iz dosedanjega opisa je razvidno, da je naše delo na področju avtomati cije vodovodov izredno široko. Kljub temu pa to ni dovolj, da bi lahko p0"11 dili naročniku kompletna dela, ki spadajo v elektro dejavnost. Ker pa je nu-1 želja, da bi lahko naročnikom ponudili »paket« naprav, ki jih potrebuje 'C palnih ali čistilnih napravah ter napravah za čiščenje odpadnih voda, 5 i razširili naš obseg del. Nekatere od teh del že projektno rešujemo, druge F imamo v programu za naslednje obdobje. U