rz
jreiji slovenski dnevnik
Iv Združenih državah - VeUa za vse leto - - - $6.00
Za pol leta.....$3.00
n
§
Za inAi
Za New York eelo leto - $7.00 2a inozemstvo celo leto $7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
r
I" The largest Slovenian Daily in the United States.
I Issued every day except Sundays and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 287<5 NO. SS. — ŠTEV. 83.
— 11	i	-y	___________________
Entered mi Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office'at New York, N. Y.. under the Act of Congress of March 3, 1879. _NEW YORK, MONDAY, APRIL 9, 1923[ —
TELEFON: C0RTLANDT 2676.
NEMCI SE NE BRIGAJO ZA PRETNJE'pohoka italijanske
PONDELJEK, 9. A P RILA, 1923.
DVAJSET DELAVCEV V RAZVALINAH.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
Nemški socijalisti izjavljajo, da je nadaljevanje pasivnega odpora najboljša politika, katere se more poslu-žiti Nemčija proti francoskemu nasilju* — Nemčije ne brigajo bojeviti načrti Francije. — Nemški socijalisti se nočejo udeležiti nobenega obroženega odpora.
-
Berlin, Ni-mT-ija. T. aprila. — Urednikom nemških lisi v<> jr hilo |»r«1 kratkim stavljeno vprašanje, kaj bi storila Xeiiu'-iju. rt* hi Franrija napovedala vojno. Glasilo Im i litivkih s« vijtilisiov " Vurwairits" je na to vprašanje mimo odgovorilo: "Kaj nas to brigal"
"J'ranrija vojuje že sedaj vojno proti Nemčiji." iz-javlja * Vorwaerts*. *'Ofi«-ijeliu. »»apoved vojne bi ne bi-la 11 i <w- »1 nig**^a kot priznanje, tla s«- je takozvana liiirov-i a«*ikja v Ituhr okraju izjalovila. < V bi se jx>sliižil l*oim»are tak«- politike. I»i pottienjala |>oslrus, da se izrine X«-ni«'ijo s polja pasivue^a odpora, kjer je liioČ-iia, na polje • Lrožme^a vojevanja. kjer je bila brez dvorna poražena."
V nadaljem pravi "Vorwaerts": "Celo vojaški izve-denei skrajno konservativne 'Kivutzcitung' so priznali, dn ne pride olmr/en odpor Nemčije niti v pošte v. Xihee ne more vsledteua dolžiti neinškili soeijalistov, če noee Nemčija uiti odduler razmišljati o nasilnem odporu.
"< e bi Frain ija na]M»vetlala vojno, bi nemška vlada < nI govorita, da noče |h»stavno odobriti obuovljenja umorov \ uuisali s triu. «1* bi sama uai»oveclala vojno. Razente^a pa I»i Nemčija vsled obnovljene vojne iz^ibila vse ter bi l»ila prisiljena podvreči se diktiranemu miru. katerega bi ne mogla podpisati ifobena nemška vlada. Vsled take vojne l»i prišla Nemčija v položaj, kateremu se skuša izogniti s pom<*" j o pasivinga od|x>ra. — < 'e pa iti Francija napovt
princese jolande'
Italijanski kraljevaši proslavljajo "demokratično" poroko svoje princese. — Poroka jim nudi priliko za nove monarhistične demonstracije.
dala Nnu«iji vojn«, t it bi Nem-«*ija sprejela l»» vojnr napovedi, I»i prišla franroitka vlada v šo \r«"j«» zadrege kot dosedaj. Prav n«»; »»•' pride fp»«tcv brezbrižnost drugih narodov napram od nasajeni med Francijo iti \emfijo. a \ nobenem s!tiT-aju hi ti narodi na trpeli vojnr proti narodu, k'
k«' privatno j»ri prave za oborožen <*lpor. Pripravo kot jih delajo monarhisti iti drugi zastopniki oboroženega od|»ora, na.s smešijo, kt«r no pomenjajo * nič drugega kot vojne priprave proti Franciji. Tak«- priprave pa so obenem T Ktr I i iicvarin.', k«*r pomenjajo drža vijansk«» vojno proti ncmškc-
Prejšnji teden so začeli [nxlirati na vzhodni strani ne\\\f orškega mosta petnadstropno poslopje. Ker je bilo vse gnjilo in pre-perelo. se je naenkrat porušilo ter pokopalo pod seboj dvajset delavcev. Rešelvalci so se podali takoj na delo ter rešili devetnjast «.s*.b. 3-%-letni Joseph Liepa j«» bil pa mrtev. Obla^ sti so uvedle preiskavo, e« je bil«, katastrofa posledica prev»-like zanikarnosti.
so ne hotel upirati. Pasivni odpor w 11 delavstvu.
L« prihranil Nunciji ale v Line i/-( Oni. ki neprestano kriče da jo fube ter ji prinesel obenem mar- tr.-bu napraviti konec politiki iz-sikatere politične prednosti.	,Mdnjenja roparaeijskih obvezno-
igrajo igro PoLncareja. Fran-
Nemcija ne uiore priti iz s«*da-njftra polomija brez zunauje po-
«<»ski imperija list i si ne žele niče-
. ... ;u*: i .. : .	dmgega kot da bi Nemci pre-
noee razuiixljati o oboroženi po-	1
mooi. a marsikatera zunanja tir-	vsako plačevanje repara-
tion ii bo nudila svojo {h»moč priitij. kajti s tem bi dobili izgovor, uvcljavljenju miru.	,la izvedejo svoje načrte ter anek-
N-mSki socijalisti bodo odločno j tira^ Iiatialjne bistveno važne in-
zavrnili vsako soudeležbo pri obo- , . -- , , -	___ ..
. dustrijalue okraje Nemčije.
ro/enem odp<»ru. »kolikor v») pri-za.l«-ti neiuiki socijalisti. ne bmlo .
».ikdar nudili Poincareju	EOJAM, NABOOAJTB SE KA
da uveljavi svojo laz. da Neme-	NAB0DA', HAJV*CJI
ja na tihem o^r«»za Francijo.	°	'	Tnw'
Nemška vlada mt>ra biti tudi 8L0VENSKI DNEVNIK V toliko dosledna, da prepr«vi vsa- ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
DENARNA IZPLAČILA
y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IH ZASEDENEV
hpl>a» "Ir.
"Jadranska banka" t Ljubljani, t+grmbm. B«o«rado. Kranj«. Oaljm. Ma-
tVKktl Dubrovmlkm. SiOltm. luajtr« ali dnicod. Um Jt pu m Utn
100 Din. .. $ 1.30 .. K 400 200 Din. .. $ 2.40 ..K 800 500 Din. .. % 5.50 .. K 2,000 1000 Din. .. $10.90 .. K 4,000 2000 Din. .. $21.60 .. K 8,000 5000 Din. .. $53.50 .. K 20.000
it
»Mm* soap V ML
Ofttui tB
50 Kr ........$ 3.00
100 lir ........ $ 5.70
300 lir ........ $16.20
500 lir ........ $26.50
1000 lir........ $52.00
Zm po&iljalre, ki presegaj« znesHc pet ti mi dinarjev ali w iratiari Ur
pm ■nitnil te pMcbai papwL
Vre<Iuu«t dluarjem In liram sedaj ui stalna, menja se večkrat ln neprl-fiakovano: is teea radona nam ni	itodatl natančne cene vnaprej.
Računamo i»o <-enl onega tine. Vo nam dospe poslani denar ▼ roke.
zajetje de valere kaj je bil vzrok bi uničilo ustajo dvojnega umora?
Rim, I talija. 7. aprila. ,— Vlada sc je po-olnžila poroke princese Jolande. najstarejše hč^rc kralja Viktorja Bnianucla k«»t prilike, da propagira kraljevaško idejo. Xa cesto je spravila vojaške »tl-be in vso druj?e stvari, ki slepe Inanxl ter jja še nadalje zasiižuju-jejo.
Glavni namen vseh teb v priborite v la.škr vlade je šc l"M»lj utrvli-ti laški narinl v blaznem nacijo-nalizmn. ki j«- v najožjem stiku s sedanjim fasixtovskiin jfibanjein.
Mussolini, bandit ski ministrski predsednik, ki jc bil nekoč velikanski socijalist in protiinonar-hist tor sc je prelevil s«-daj v navdušenega pristaša monarhlzma, zavzema povs«-ui naravno veliko ulogo v komediji, katero vprizar-jajo sedaj v Rimu.
Vsepovsod s«* sili v ospredje v sJaboprikrojenem fraku in cilindru ki mu ne pristoja. To je voditelj italjanskili Ku KJuks Klan- ' cev,
Monarhistično časopisje povzdi- ' guje do nobes priuoesinjo .Tolan-<lo, ker si jc izbrala m-kraljevske-ga človeka za svojega moža. Predniki, ki bi drugače resno razpravljali o poroki te deklice s kakim inozemskim princem, kol o dogodku medna roti i h> važnosti, proslavljajo sedaj /inago demokracij lo je baje uk»ž iz navadnega naroda.
Kmetje, ki stradajo, kojih žene .ho laški nasilneži posilili in kojih «1 orno ve so jiorušiii: socijalisti. kateri so morali za v žit i po cele litre ribjega olja. ne bodo pražil nov ali s posebno veselim srcem te slavnosti.
Princesa jc šla k spovedi in obhajilu ter so pripravila za poročno cerimonijo.
Rimsko časopisje ]>oroča. da je dobila na milijone Jir vrednosti darov od lenuliarskih potenta-tov %-sc Evrope. Xjena mati, kraljica Helena, ki je dala sijajen nakit iz biserov. Xjena stara mat?, kraljica Margerita. ji je podarila
velikanski in sijajno okrajen irske države m ]>(^len lnir klavir.
Nevesta jc dala svojemu zaročencu zlati cigaretno dozo. okovano s plat i now.
Xartni je dobil ]>ovelje. da se mora jutri udeležiti velikanske vdanostne d einlwnst racije pced k viri nai oni. ko bodo zajnenjane vojaške straže pred krrljevo pa-
laeo.	!	' k; (iospcla senika j 110 domov- da bo Pravljala hišno j so ustrahovane ali pa so dejanski
Komisar Crem^nesi bo sporočil jjlvljajo (la • V(,rla V(,era- y u 'lelo. Ti dni pozneje pa je iz-ini-1 pokrivem pričale.
kralju vdanost mesta Rima, ker .	. . .. * " ...........r ~
, ... ^ ,	, ska množica, kateri so nacelovali
iih« \ a/.nosi i, pro-	----—	--
.,i,„.. ,Zber.. ko. Vlada proste irske države ho- oblasti domnevajo da je bi.
r,J'"- °r,;f IWrK°- i fe ^Jet! »stasega vodite- la laška vendetta aU krvna
.........................domne	"
H Jahk
KW
v v
lja ter domneva, da bi na ta način^rtko končala u staško idiKje^
o«veta vzrok dvojnega u-mora. — Blondino pod
jamsčino.
Dublin, lr* 7. aprila. — Treba je le še ujeti Kani on de Valero. namišljenega predsednika izgubljene irske republike, in usta-
Kot smo že porčOali, so našli na samotni cesti na Staten Island u trii})li dveh mladih žensk. Obe sta
ja proti vladi proste irske drža- iuieli I,rprezan v»*at. Policija je ve bo enkrat za vselej končana. ,1ofrnaJa< da bila J,rva Mrs- Ire" Čcte proste irsko države ujame- na	dru??a Pa 17-letnii
jo vsak teden priblfžuo dvesto Ethel ^^P8 iz Bavonne, ki je
pristašev de Valcre. — Tako je prei1 dvcma tednoma izginila z do- kazensko zasledovanje kot poseb
nt zastopnik generalnega prav-dnika iz Illinoisa.
Middlekauf je rekel: Postava zahteva od države, da kazensko zasleduje izvršitev zločina v okraju, kjer je bil zločin izvršen. Nobene nepristranske porote pa ni mogoče sestaviti v Williamson okraju.
Zanesljive priče so izpovedale C čeprav jim je šlo pri tem za živ-Ijenje^ vse kar -so videle na dotie-ni usodepolni dan. a izpovedi teh prie so zavrnile nadaljne priče, ki jih je privedla obramba iti ki so očividno krivično pričale. Bile
MAJNARJI OPROŠČENI PRED POROTO
f" — 1 i
Premogarji iz Herrina, ki so prišli na vrsto pri drugem procesu radi izgredov in maskara, so bili oproščeni. To drugo oproščen je je do vedlo do opustitve kazenskega postopanja proti 76 obtoženim.
Marion, 111.. 7. aprila. — Zadeva hcrrinškili premo-garjev, ki so se udeležili izgredov preteklega junija, je bila danes zaključena. Vsi obtoženi so bili oproščeni. Obtoženi so bili zarote in umora.
Pomožni generalni pravilnik Middlekauf .je danes priznal, da ne more sestaviti porote, ki bi spoznala premogar-je krivim zločinov tekom zadnje premogarske stavke.
Obtožbe, dvignjene proti 7(j premogarjem, so bile raz-vel javi j en je po drugi porotni obravnavi, kakorliitro so porotniki izjavili, da#obtoženi niso krivi.
Državno pravdništvo ni moglo doseei pravorekov kljub velikanski kampanji, katero je vprizorilo.
Veleindustrijalm interesi celega naroda in prav posebno industrijabii interesi Illinoisa so skušali zastrupiti javno mnenja še poredno so prišli premogarji pred sodni stol.
Celo predsednik Harding sc je pridružil splošni kampanji proti premogarjem ter rekel v nekem svojem govoru pred kongresom, da so ti premogarji kriminalci.
Kazensko postopanje proti premogarjem je financirala predvsem trgovska zbornica iz Illinoisa.
Država Illinois pa je prispevala $75,000.
Pomožni generalni pravdnik Middlekauf in državni pravdnik Di it v sta danes ojroreeno govorila o pravoreku porote.
Prvi je izjavil: V Wiliamson okraju ni mogoče doseči iiidjeiie pra%iee.
Zagovorniki obtoženih prenio-garjev t*> izjavili nato, da so ugotovila Middlekaufa pretirana. Pohvalili so porotnike iz Williamson • •kraja radi njih junaštva, ko so oprostil i obtožene kljub splošnemu predsodku proti preinogar-jeni. ki je bil posldica propagande trgovske zbornice ter časopisja cele dežele.
—	Ničesar ne moremo opraviti — je rekel Duty, ko so mu predlagali, naj opusti kazensko zasledovanje proti ostalim premogarjem. -
—	Izvršil sem svojo dolžnost kot sein jo moral. Osebno sem prepričan, kdo je izvršil te zločine in vse sem storil, da spravim krivce pred pravico. Nobenega namena pa nimam poskusiti celo zadevo še enkrat.
l>utyja je podpiral v njegovem stališču Middlekauf. ki jc vodil
NEMŠKI KARDINAL BO PRIŠEL V AMERIKO.
Berlin, Nemčija. 7. april.a — Kardinal von Faidhaber, nadškof iz Monakova, se jc vkreal včeraj na parnik "Jiavcrn* v Hamburgu, na poti proti New Yorku .
Kot že preje poročano. namerava minski prelat vprizoriti številna predavanja v nem»k«-ni in angleškem jeziku v rikzlionili večjih ameriških mestih..
Njegovo jfotovanje v Ameriko nima nikakili |v>litit-nih ciljev, pač j»a ima kardinal namen sporočiti ameriškemu narodu zahvalo nemškega naroda za velikodušno pomoč. katero mu jc nudil v najbolj težkih časih.
ZAVEZNIKI USTAVILI PRODAJO NEMŠKEGA VINA.
izjavil tajnik za notranje zadeve ,lla SV0JiJl slarižev' ne Pa Bessie O*Higins. P« njegoven^ mnenju ^^^ahone iz Utice, kot je poli-bo do srede poletja zajeta zadnja ' ei-»a S^rva domnevala. Vse to So-neredna uslaška tolpa.	z informacijami, katere je
Dokler pa ne bo ujet de Valera. r,al ,nož unu>r^ne -Mrs- Hlondiuo
ne bo mogla jamčiti vlada proste^M>ll('1'• Povc,la] ,]a mu >c že* i«■ ' ■	' .....na predstavila deklico pod ime-
nom Me M alio n.
Tajna policija baje dognala. • ia je bila 17-letna Phillips do predkrakim nastanjena v neki po-boljševalniei v New -Jersey kot nepoboljšljiva lahkoživka. Preti tremi tedni pa je bila odpuščena i/ zavoda, ker je njena mati zbolela ter prosila, naj pošljejo dekli-
tega so obnovili napore za zajetje De Valere ter njegovega generalnega štaba.
KRVAVI IZGREDI V
kareStu.
BU-
Bndimpešta, Ogrsko. 6. aprila.
je dobil tozadevna povelja od Mussolini ja.
člani opozicije, v Bukarešti v pa-	° tcrr,:
lačo kneza Seri bey a in da je rav-j | no hotela ponišiti poslopje, ko je 00VETA NAD VARŠAVSKIMI I posegla vines policija.
ŽIDI.	i Tek«nii boja, ki s.«* jp vd<-1 pri
tem. je hllo pet	ubitih.
Varftava, Poljska. 6. aprila. — Čeprav se- je cela Poljska zgražala vsled eksekucije katoliškega generalnega vikarja BučkaviČa v Moskvi, ni vendar izdala vlada nobenega oficijelnega ugotovila glede tega. Minister za zunanje zadeve. Skrzvnski pravi, da je bil prelat ruski državljan in da je vsled tega vsak protest nemogoč, ker bi pomenjalo to vmeševauje v notranje zadeve Rusije.
Javnost pa ne deli resigifirano-sti in popustljivosti vlade. Kljub čuječnosti policije je ' prišlo že do številnih proti-židovskih izgredov. Vee Židov je bilo laliiko poškodovanih, ko so jih vrgli iz pouličnih kar.
To jo lo on v vr>.ti številnih spopadov. ki so so za vršili v rmnun-ske«n glavnem mesrtu vsled velikega nasprotstva med nacijo-nalisti in manjšinskimi .strankami.
HARDING SE VRAČA NA "DELO".
Augusta, Ga.. 7. aprila. — Z*-l<» okrepčan jm> troh tetinih počitka in zabave na .Jnjru se je vrnil predsednik Harding Janes v Washington, da se zopet loti administrativnih poslov in da razpravlja z voditelji svoje stranke o načrtih, tikajočih se bodočega
la z doma. Policija je bila takoj Po mojem mnenju so ovire nc
jiremostljive. Vsak nadaljni pro-
Policijski kapitan Carry je od- (teii bi bil brez koristi, kajti v vsa-šel v New Jersey, da preišče nove kem slučaju bi bili obtoženi opro-razvnje v tem slučaju.	ščeni.
Oblasti domnevajo. Ha bo< lo do- Poroto so tvorili v glavnem far-bile ključ morilne skrivnosti * merJi okraja, torej ljudje, ki niso New Jersey. Obe ženski sta se j neposredno prizadeti v preillOfjar-večkrat pojavili v moškem sprem-f ski industriji. Značilno je, da so stvu v neki obcestni gostilni. Oprostili izgrednika, udeležence
Oblasti, ki se pečajo s preiska-' masa^ra* vo tega skrivnega umora, so pri-
šle včeraj do prepričanja, da je STAVKA V MODNI INDUSTRUI grozoviti dvojni umor posledica laške krvne os ve 11
London, Anglija, f>. aprila. - -V nekem poročilu iz Strassburga na 4*Times" se glasi, da so zavezniški uradniki napovedali za sredo prodajo <300.000 litrov finega mozalsk^ga. \-ina, ki je bilo za-plenjeno v kleteh Trevesa kot lastnina t»bčinskih oblasti.
Nemci pa so# predložili kon-trakt. ki kaie, da jc bilo vino prodano ameriškim kupcem. Dražba je bila vsled tega preložena na poznejši čas.
"FRANCE" ZADRŽAN.
Havre, Francija. 7. aprila. — Parnik ' France", ki bi moral odpluti danes opoldne iz tukajšn jega pristanišča proti New Yorku. je bil zadržan vsled stavke, ki je izbruhnila med kurjači parnika.
Kurjači so vprizorili stavko v protest proti davku, katerega je naložila država na njih plače.
RAZMERE V MEMELL OZEMLJU.
_____ Pariz, Francija, 7. aprila. —
1 Preti dveina tednoma so zastavka-njegovega kampanjskega potova- H kroj^ ki ii(lehgejo m()ikc
nja po Za padu.	obleke, a .stavkarsko gibanje se
Predsednik Harding je rekel,	je sedaj razširilo na cejo kroja-
da je zelo zadovoljen s svojimi po-	gfco industrijo ter številne pi*no-
čitnicami. ia ,la so je tudi zdravje	ge industrije, ki se pečajo z lepo-
njegove žene. ki je bila nevarno	tičjem.
bolna, izdatno i^olj^alo. Pretlsetl- Delavci zahtevajo deset do
nik bo d (»spel s svojim spretn-	dvajset btMotkov vec plače,
stvom v Washington v nedeljo	vspričo ve<lno naraščajoče dra-po poldne. "'ginje.
Berlin, N«*mejja, 7. aprial. — Prebivalci Memell dežele, kj je bila pred kratkim vsl<|d odločitve zavezniškega jH^lanišk^ga sveta izročena L-itvinski. niso nikakor zadovoljni z novo lit vinsko upravo. Splošno razpoloženje je tako, da je izbruh generalne stavke ne le mogoe, temveč eelo vrjeten.
POLETNI CAS V ANGLIJI.
London, Anglija. 7. aprila. — Poletni čas v Angliji bo uveljavljen dne 22. aprila ob dveh popoldne. Tako je sporočil minister za notranje zadeve, Bfridgeman.
Poletni ess bo trajal do dne 16. septembra tekoedga lota*
GLAS NARODA. 9. APR. 1923
i "glas	naroda" ! fINIAN BAILYI j
UWM4	and Published by
CA	LOU.. MtMKDlKt T.X^U
PlM» m0 JNil»m «* t*« Cofi	wration aM Artmm t» Abm OHIMN mf MinMUfi. N«w York City. N. V.
-a l a (Vata	• naroda* I «• t*M Plim
iMMi twy Day	riin—1 a*mdaya and Holiday a.
Iz Slovenije.
j celjskem okraju. Oddan je bil ce! j-V Ljubljani se je poročil Andy skemu okrožnemu sodišču.
In
Mm pmt I Zrn Mrl

Za Naw York sa ari* um p«l l«U «...
Za If
fTJO
•uMcrlptlefl V—Hy
Adwrtiitm^nt oit Aflf>tHi#ftt.
NifKi" tt»djd v—fcl dd» l«v«dmU n*«jjj_ ■ osebnosti m
pricNolcJh
MUMI wm Momj (Mir. Pri tprcmcmM kraja naročnikov.
MrtHK« m«n«Bl, da hI tre J«
i vančk* z gdč. AnolFinčevo iz znane narodne obitelji. Priči at a bila nevestin oče Andrej Fine in nevestin brat liadinžeuir Fran«- Fine. načelnik državne kuršlnieo v Ljubljani.
V mariborski stolnieerkvi se je poročil Tone Leskovev. tinančni kfHnisair v Mariboru, z «*dč. Miro Kosi je vo. beerfco pokojnega g'un-I nazijskega profesorja Kosaja v (Vlju. Za nevesrto je btl priča l'a-' vel Flere. «kr. šolski nadzornik v Ptuju, za /enina dr. (Hinar Pirk-' maier. okrajni glavar v I*tuju.
L. A • NARODA**
■oreufi of Manhattan. I Ti9fp9)M9i C#rllan#t WW
IGRANJE Z VOJNO
Smrtna kosa.
V Zadobrovi pri C^ljii je umrl Janez Novačaai, oče pi*itelja in urednika *4Republikanca* v Celju dr. Antona Novačana. v visoki st-anirtfi 70 let. Od^jH je desetero »leee in je bil \ise sv»»je dni prava slovenska p«»tena kmet-ska duša.
__i V Ljubljani je umrl po dolgi bo-
> lezni revidmt južne železnice Ga Na pivdvečer \>topa Bolgarske v vojno je rekel seda- pt»zdir. Zapustil jfc ženo in 9 iiji voditelj Bolgarske. Stambolij.sk i, k ml ju Ferdinandu, i otrok, da Im» mo^ore izgubil ylav<». Kralj ga je zato vrgel v ječo.j v Kniievn&ki ulici v Ljubljani Danes pu je Stambolijski kmečki ministrski pr^dsed- J« ^mvla Marija Poffačnik, rojena
nik B«»luarske, in šest prejšnjih Ferdinandovih ministrov; To™e'	.	w., : .
. .	.,	,	- . .	i i- x> i . ! V Kamniku je umrl Wi rt selling
je bilo učenih na dosmrtno jeco. ker so pahnili Bolgar-	^ ^^ raviiateij
,sko v vojiMi. Kn general je bil obsojen na petnajstletno, n& ]>(WiestA.u i^-ona Apfaltrema
ječo, j t t nadaljnih pa «mI petih do desetih let.	j ila Križu.
K<dgarska druga dežela, ki je spravila odgovorne! xa Svflmem pri Radečah je na
urednike pred sodišče naro«la. Obsodbe 11a Grškem! gl<> umrla a- vi»*>ki aroctti 93 let
so bile dosti ostrejše. V beziiieah svetovnih diploma- i Marija Sovre. Uila je do zadnjega
tov in militarist«,v bodo bjtzdvoma simpatizirali z ne j ; fj* -*1
., !	lil i-i i . t A \ rhovem, kamor .je pnsel po
srečnimi tovariši, v zapuseemh domovih bolgai-skih	je podlegel srčnim krčem
in sir«»t pa ne Ih» nobene žalosti.	Tone Kst.
ZiUUlprej IkkIo državniki spoznali, ko bodo razmišlja- v Mariboru je umrl v cvetni
li O vojni ali lievojni. da igrajo s svojimi Življenji V prav- ntladooti 1$ lt*t <lijt:k VI. razreda
tako veliki meri kot z življenji onih. katere namerava- državne gimnazije Aiefcitf Soršak
jo poslati v klavnieo.	^	^jdeiita južne želez-
_____f	rerctinaiKla Jsonšaka.
Odlikovanje pogulnnega rešitelja.
Surov ei.
Na Dunajske cesti v Ljubljani se je igrala večja družba otrok. Mimo je prišel neznan moški, ki je brez vsakega povoda zgrabil delavčevega sina Mirka Pimata za vrat in ga treščil s tako silo ob tla, da si je otrok zlomil rebra. Dečka so prepeljali v bolnišnico, surovuža pa je aretiral stražnik.
Nevesele vesti iz Prekmurja.
Mrjanee usmrtil deklico. — Tri-najstletna deklica iz Cen ti be pri Dolnji Lendavi je gnala mrjasca proti domu. Na potu ga je naga-njala s palieo, kar ji je mrjasec tako zameril, da jo je podrl na tla in jo tako razmesaril na s^pdnjeni delu telesa, da je vsled dobljenih jKis«kodb izkrvavela in umrla, še pred.no so ji na pomoč dosli ljudje mogli pomagati.
Napad na vojaka. — Na držaji i cwti, ki vodi iz DoLlije Lendave v Mursko Središče, sta dva neznanca napadla nekega neoboro-ženega vojaka in mu odvzela ko-
Peter Zgaga

New YorB, N. Y. 8. apr. Draga Oikaga: —
Oprosti, da Ti pišem to pismo. Gotovo Te bo zanimalo. Vsaka ? punca, pa magari, da napravi še j take križe nad svojim bivšim ljub-i Ijencem, vedno rada kaj sliši o njem.
Danes sem ga videl. Njega, ki se Ti je tako nesramno izne-. veril. Njega, kateremu si dala na razpolago vse svoje dvomljive ča-: re, ves cash in še tisto malce pa-: meti, ki si jo skrbno hranila za svoja stara leta in težke čase. Vi- : del se«i njega, kateremu si se tako slepo vdajala leta in leta, ne-oziraje se na postave poštenosti in samozavesti.
Ker je velik kavalir. Te je prav; po kavalirsko zavrgel. Kavalirji pozabljajo. Njihova pot gre naprej, do višjih ciljev. Moderni kavalir pregazi uporno služabnico, če mu je preko njenega trupla ; mogoče -dospeti do lepe gospodinje. Žal mi je. da si bila Ti tista
Siupralmrnu^ha
Ustanovljena L 1898
KatnL Sr&ttnta
Ink or pori rana 1. 190 J
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
nja. Imela pa sta smolo. l>ila sta
namreč aretirana, še predfio sta^ uporna služabnica.
mogla prekoa-aeiti ma»diarsko me-i ,,	_	. . .
.	. . ,	. • -i • u 1 Mogoče Te bo zanimalo, kak-
jo. Konj je bil vrnjen vojaški ob-(, .	m .
lasti, napadalca pa sta bila ud-ilana v zapore.
Konj z mrtvim voznikom. — Te dni je nc4ii kmet Gvertjaiuiša nakladal koi-uznew snope na svoj voz. ji svoje bohotno, prekipevajoče te-Po delu se je vskIcI na voz in po-!l«, je že zdavnaj zavrgel. Sedaj
Olavnt •dbomikl.
RUOOI^P FERDAN, tU E. lUtb BC. OtrSlBlil O LOUIS BALA NT. Box iN F«wl Atl. Lorata. O. Tajnik: JOSEPH FISHLER, Ely, lClna.
ilk: GEO. L. BROZICH. Ely. Mina.
MlsylaCanlh aavtnla: JOHN MOVES N. «U — 1IE Ara Dulutk, Mina	.A . itk,
nr. JOS. o:
lk«
■ Oklo ItrMt N. a. FlUiliitf, H.
NrtMrtl a^ktr: AMTON IBAfiXlt Room m BakavaU Bldf.. aor.
ItrMU. PltUbtfth. Pa. MOHOR MLADIČ, 1M4 W. II Street. Chicago, m. IBANK BKHABEC. Ittl- Wukte«tofi StrMt, Dw«.
u< Oraat
Porotni
UONARD BLABODNIK. tbm 4t0, Ely, QHEGOE J. PORENTA, Black Diamond, Wuh. VtANK COSICH. mt M. Clalr Ava. C3or
Ztfniiavalnl odbor. TAUNTIM PIRC, TM London Rd., X. a, Cl« PATTT.INT53 BKMCKC. t» — trd S t PO p t. La SaUe. I1L JOSIP BTERLE, 404 E. Meoa Avenua Puoblo, CoML ANTON CELARC. US Market Street. Waukocan. 111.
O.
Jednotlno aradno alaallo: "Qlaa Naroda'*.
▼oo atwt tlkajofio oo uradnih nd«T kakor tndl denarao MtUatr*
MS aa potlljajo na lUTnep tajnika. Vae prltotbo na) m poillja oa prod«
—flnlko porotnesa odbora Prošnjo xa sprejem novih Članov In bolniška ■pltavala naj m potilja na vrhovrega Bdravnlka
JavDotoranoka KatoIMka Jednota m prlporoda tmb JngoaloyRBca aa obilen pristop. Kdor 'oli postati Clan te organizacijo, naj so **lael tajnika Mftnjega dniStra J. S. K. J. Za ustanorlteT novih društev m pa obrnit« aa (L tajnika Novo društvo so lahko vstanovl a t Clanl aH fl&nlcamt.
j sen je sedaj Tvoj bivši dragi, ne-: pozabljeni Etbin. Na sebi nima ničesar proletarskega več. Suk- j Samostojna škofija v Vojvodini, njo, ob katero si drgnila včasih! Paipeški nuncij v lieogradu IV-
Iz Jugoslavije.
legrhietti je postavil za upravitelja samostojne riiaskt »-katoliške •
^nal konja. Kmalu pa ga je ne-jnosi frak. sive hlače ter vrhnji j škofije v Vojvodini kanonika bju- t u ^ , b nadonia popadla al about. Omahnil j del čevljev z golenieaini pokrit, j devit a liudanovi^a n	or mar. n.
je na voizai in v nekaj trenutkih izdihnil. Konja st-a nato p repel .ia- • vala mrt-vega voznika j>o dolnje- • lendaxvkili ulieali semintja. dokler ju niso končno ljudje, ki so j
rodnemu svetu v Dubrovniku, ^i pa je baje izginila brez sledil.
Report of the Condition of the
FRANK SAKSER STATE BANK
umiil'Ss <>n (lit' _'7tli day
{Voivodin.ski katiJičani »o bili
Lasje so mu zrasli. In dolge br-Uedaj pod jurisdikeij„ millUilI
;ke
I^SOUftCES. uy a.uthorizril
. t
bv
brado a la Tutenkhamen.
Ves duh po delavskih domovih, opazili nesrečo, ustavili. Zdravnik j slovenskih domili in dvoranah je
DOBRODOŠU CARISTI
Izvi-št vaiijt* pristdjenišk«? jiostave je rodilo gotove
je mogel ugotoviti le smrt.
Kakor smo poročali, je 15. jan. v Kareevhii pri Ptuju vel epo sest-V^Vff	t uikov slu / Anskega dvoi-a < Vuei
ukjiitosti. <» katerih tnlij<> pristdjeniški uradniki, da jih (aat/ s pogumnim s-kokom pod led tli iin>^<K-t' pf^preriti.	rešil tri fantke sigurne sirtrti. Mla-
Kakorhitro je kvota iz te ali one dežele izčipanaJdega mšitelja je sedaj kralj Ale-zaliteva strop« i zvtn len je postave, da jij treba poslati ksawier odlikoval s srebrno ko-\sakeUn navodošleea iz dotiene dežele luizaj. Na ta na- ,ajno ein so bili pogosto loeeni sorodniki in prijatelji j , straina neareia ^
Uradniki pa so napravili izjemo v prid nekako 400j v	MuljaW. roj^m
earistom, ki s<» se aktivno udeležili poskusov, da nanovoj kraju priijublj«iega narodnega 1'Ubtavijo Romauoviee na ruski prestol. Priseljeniški I pisatelja Josipa Jureta, se je zgo-urad je vee tedlloV razmišljal o tem. Najprej je bilo j dila težka nesreča, ki je zalutevala
reeeilO. da tell ljUdi Ili mogoče SpUStiti V deželo, ker jej tudi svoje žrtve. Posestnikov sin ■ i	--i „ i »i .-i	^.	1-Josip Kutnar je Hel v Višnijtt -sont
kvota li uh narodnosti ze izčrpana.	j -i	• / , ,
.. -	• .	. .. - i ■ • . •„ • „„_ j t>o smodnik, ki ga je potrebovaI
Društvo le, da so se zavrsih žalostni ]>rizoii a new-i*
■i 1	.	. /a razHtreljevaaije kamenja. Kupil
vorškem pristanbeu, ko je strogo izvetleuje postave lo- ^ je ^^ killwramov ,U1 ^ vr.
rilo družine in prijatelje, Sree waslnn^onskih hirokra-j nil	zf)JM.t	Ko je sto-
tov pa se je ntajalo, k<» bi morali |>oslati te baiulite in za- j>Ll v sf^bo, je njegova mati ravno
jed a vee nazaj.	' ''kala perilo. l.Lkalnik jbtl kur-
Postavo so |irila godili v njih prilog. Z veseljem so j ^ o^lj«™ in »no^no A-noč. Ki jub ...	... x-1-i-	temu je Kutnar v naravni >st nevr-
lih sprejeli v tej deželi.	. J . .
* - . , ,.	.	,	•	.______________i jeitm neprevidnostl m lalikomisel-
(V hi hoteli /inusati	vse. kar misliiiio o tem zavija- . .. ...
^ 11 11 1 «	i nosti ]K>}<taAiI smodnik na mizo po-
llju postnve, napram delavcem, ki beze pred revščino, ter ^	Hkalmka. Poledica v prilog (Mristoin. bi nas najbrze kazensko zasledovali., rega nepremišljenega ravnanja je \'sledtei»a prepuščamo svojimi čitateljeill. da sodijo olbila strašna. Vsled piwbile vn-oi-i-stvari kot hočejo sami. fne- Pohajala likalnika. se __________ 1 je smiodnik kmalu segrel in končno vnel. Grozen pok je pretresel # , vso hi«0. Mati je »e v pravem času l^ODIS« zbežala m pričela klicati na po-
*	moč. ostali domači pa so visi pone-
srečil i. Vneti smodnik je v trenot-g.vu! P<»zdrav tudi drugim roja-ku	^rt>p ^ katerepa so
kom in rojakinjam v \e\v burghu.! kinaki švigitili mogočni plameni.
Peel ar. Ognjeni zublji so v nekaj minutah objeli vso hišo in je "bila v>»aka pomoč izključena. Hiša je j h »gorel a do ta! z vsem pohištvom vred. Josip Kutnar, njegov brat in sestra s« dobili pri nesreči težke opkki-ne in «to vse tri drugi dan pripeljali v ljublja«-«»ko bohiišnieo.
zatrl s pavdrom Riz de Monarliie.
V govoru je bolj zmeren kot je bil nekoč. Govori tišje in prevdar-nejše. Boji se, da bi se kam ne
htevala za Vojvodino samostojno, •od madžarskega nadškofa popolnoma neodvisno Skotijo, v kar papež po dolgih pogajanjih kontno »privolil, lludanovič j«' nato odpotoval v Beo&rad. <la t /. niini-
Razne nezgode in nesreče.
Xei>revi<len kolesar je v Sejen
. ... ..... . j i uejse. x>»»ji se, wi ».am «« i stroiu za vere ni paptrškun nunei-Im^iulKM v Ljubljani p<>dr na zaJetel ter	8Vojo! . (lctlultlN-no s|w;nuEUUI,.
tla 621etno bi-anjevko 1. Poreber. ,	, , . . . .	, •	. , .
,. . , .	. , . .v	1 sedanjo vladno dobrotnieo.	raznih liotiraniih vprasiini katoli-
ki je dobila pri padeu težke po-i	(
»kodbe na ?lavi.	| Svojo staro vero je izgubil. Ve-j*ke	v A »jvodim.
FVanc Gartnar, posestnik iz Oe-j ruje le še v Krtsko deklaracijo, j	.	-
sen .je pri Kranju, se je metal z ne-j In sicer v tako, kakoršna je. V Gradnja grobnice v Stipu kiiri svojim prijateljem. Ps'i tem je L tisto Krfsko deklaracijo, katero Kp^.vOp strumtlivke epai'lll.1".
i , , i	v ., , , • f. . ., . ... ... .. ^erafin, namerava to pomlad pr-
padel tako nesi-ecno po tirli. da rfi i je bd preti leti s svojimi pljunki	. . ...	.
,	.	1 eeti z gradnjo velike iriubuire /.
je zlonni nogo.	m h,-klji nagnusno omazal.	. .
41 - -- ,	„ .	i	nioninnentalniin sponieniKCHii v
Alojzijo Jair. posaabukovo hees- _ . , , .	, - . , . ,. ,
~	Lepe besede, katere poje z dne-, StEpn. v kateri In zbral zemeljs .e
va v dan s\-oji novi ljubici, zaje- 'ostanke v>^eh jugoslovanskih xofi-ma iz rekordov Londonskega od-
the t h« l"	til letl Statr.s
I'ue fr^ni aj-proved	reserve Ue-
posi ta.rt«-!<. U-ss offsets ......	
Ime front oilier banks, trust	
companies and bsi	nkers ......
Sto« k :in<l boii-i investments, viz:	
i'llbJic p-tUI iti*1^	. . $142.714
j I'rivute securities	.. as
lj<»ati>. ilisi'i'unts .t	nd bills |>ur-
i chaj>f0 not« r * 1	.1 by collate-
OthT asset", viz:	
fr'urnittrr«- a:i<t Ki.vt	lures .«1.31? >«>
i A<<Ttif«l int«t>-st t	-nt'-r-
> f-l <>n tHK>ks at the	«-!<>se
of t'tisil:>—= Oil ;	ubove
il.ite .............	..... >>t^
» rup'l t .ti rost	not
■ ntem! on t»«ot<	« at
»•lose of l.usines: itlHlVP .....	on
Oii'-'f ass--*- .....	
T' "a! ..........	4
1.304»
1
■ u.
posestn
a zagrabila •j jmskodo-
Tuku
Lisbon. Ohio.
H<»K4kl*i»vi d»'!ajo
»lal>o, 2 te«leti tu« /lilN-eli *la ži\«*»"*i SI. I »okleni >
»It j»r
[ «lni na teden in kak li nič. JVlotlajalei iihs io ^ontiti z delom. Tukaj
»vetiei sojo v*V-nioitia za-prtinotf'»r»»\"ib. Po t«»-vafiiah obraituje.io pr«««-»*j «l«»bro. Vidnim v»»'ktat v .'asopjsin t»*£ra mesta. «!a i*e>t delavce. Moram pa povedati, da plače s«» bolj majhne, kakor so bile pr»sl eat¥»m. po tovarnah ni d«««T» Slov«-m-»-v. kt-r smo skitraj	za^K*sl«-iii v
pr—fifnwwfih in t»«di	veema
samoi in pečlarji. '/<laj um oh« za-<WmU easa. da «»pra\n<uo stojo ku-bo kn še lahko ktcuio kitiu obiskat kako dnigo slovefi;4io naselbino.
Ves postni čas smo se pogovar-j jati. kam se bomo odpravili za Velik« moč. Sklenili	da ohiftčemo naAe rojake v ('levelamlu. »la bomo imeli f>ar kratkih zabavnih ur. ker tukaj živimo kot v puščavi in ne vidimo nobene zabave. Na Velik p**tek smo v vsi Tukajšnji peč l»rji razeii enee« i peljal i v <Cleveland v mestni del Newhurgh k rojaku Me^gern. kateri nam je dobro pontfregH m nam je nihlil do*ti z*ha/ve. THiHIi par dni smo tua.kjMtiji p^člafrji imeli reč dn)>^h n rt ri#n-elandu k«»t pa doma eelo PrM«k hrmalv rojaku
IMEJTB KANO
MAGNOLIA
iN
STAR MLEKO
VEDNO
V VAŠI SHRAMBI ZA LED ZA TAKOJŠNJO UPOfeABO.
HRANITE LAB&UTC ZA DRAGOCENA DARILA.
PIŠITE NA KATHtlKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABKLNA ZA ILU-STR1RAN SEZNAM DARIL
• "Izplača se hrsniti lsbelne". "
Smrtna nezgoda.
Vladimir 1'eakar. rudarjev sin | iz Hrastnika, ki je bit uslužben kot hlapec pri pnw*»»*in.iku Antonu Damjanu v Goni jem Logn. je «e! j obsekovat v g(izd drevtKa. Po ne-j sreči je padel 7. nekega drevesa in dobil pri tem -tako težke notranje poškodbe, da je že naslednjega j dne umrl v ljubljanski bolnici.
Aretacija dveh tator.
i V zapore okr. sodišča v L»ažkem j je bil oddtft te dni v Hrastniku aretirani rudar Tomio Tonekovič \z Vrrovitiee, ki je vdrl v .spalno j soIm> AJojzija Mastnaka. prostornega mojstra železarne v Sforah. ter mil odnesel za tOOO K vrednost i. Tonekovi.' je svoje dejanje že priznal.
Aretiian je bil Alojzij Ostrnžnik ia Lokmvet, ki je z vrfjo tatinsko
iz Črne. je slamoi za roko in jo ji vala,
^ta,tevž TomSie. saziijenee v ljubljanskem deželnem sodišču. je pri žaganju na eirkularni žagi .vžag-al tako močno v levo roko. da je nioral iskati jKmioči v bolnici.
Komunisti med seboj.
Na Savi na Gorenjskem so se v tamkajšnjem Delavskem domu pri Jelenu na neki veselici komunisti sami med seboj stepi i do krvi.
Avtovožnja Maribor-Sv. Lenart.
Poštni avto Sv. Len art-Maribor vozi zdaj le vsak pondeljek, sredo in so4>oto po dosedanjem voznem redu. K temu koraku je družbo prisilila velika draginja bencina in gumija, ki zalilcva za kritje izdatkov skoraj polno zasedeni voz.
Pohištvo v narodnem slogu.
Iz Črnomlja poročajo: Te dni je razstavil domači mojster Jožef Šiniee pri Korenu pohištvo v narodnem slogu. Načrt je napravil prof. (irebene, detajle je risal Božo Raeič. Pohištvo je »z belega javora z rdeee-črninii vložki. l*rav je. da fse pokaže zanimanje za domači slog, ki postaja vedno l>ol j nx»deren. V zadnjem času sploh opažamo v Beli Krajini vesel prijav zo^jet1nepa prtzivljerija narodnega sloga v v<v obrt ill. Ce bi bilo zanimanje za domači slog pri obrtnikih sphsšno, bi se lahko knutlu pokazal viden uspeh in s tem bi dobila tudi naia \-najij(nt čisto na-roduo bistvo k«»t viden znak naš«' narodne kulture.
I.I.V U1 L.1TI EP.
Capital Suri'3us
....... f! " tf "
,.00" A..
bora.
Visokodoneče fraze

eirjev. p«xlofieirjev in vojakov, ki
so za časa bolgarske vojne padli
. ,	i na Ježevem in Ovčjem polju t«*r .	j,'
katere se- . ,. . .	. .	, 1	'
. v.v „ j v okohei Stipa. I/p:vskrvp se je ol,r-	lb daj ponavlja Etbin, je Pasic ze! ^ df> mmi<t).a tf.r „a
zdavnaj pozabil.	prosil, da pozove vs, žive tova-
Preteklost in žnjo vred Tebe. ! ri«ti padlih boreev. naj l>i j> • svo-
draga Cika ga, je zavil v neprodir-1 jih močeh prispevali. '!;• s.' t;i
no temo. Pozabil je na tvoje 5r-1 »deja čim prej oživotvori.
tve. Tvoje prošnje in Tvoji očit-'	Zagoneten zaklad.
ki ne bodo nikdar več dosegli j v Dntmmiiku je tamkajšnja
njegovih ušes.	i policija izsledila i>ri nekaterih
Z me niš ko i>ok(»riiostjo je vo-! rodbinah veliko množino zlata in
Ijan služiti svoji novi gospodari- srebra- Sunu da ^ ta df*"iir
ci, služiti pokorno rn ponižno kot *naiUrž"	kater<> > ^^
najvdanejši komisni hlapcc.
Za tisočake, ki si mu jih tako radodarno dajala, se enkrat za vselej obriši. V imenu velike ljubezni, ki si jo nekoč gojila do njega r, jih skušaj pozabiti.
Vsaka ljubezen je nekoliko ški-Ijara, prevelika ljubezen je pa slepa. Velika ljubezen zahteva velike žrtve.
rndivM*
i>«-I*.*j
low »:
<—ri-»l
•fils____
pr.-Ori'-l.
2'J
is wtlidrawr*
ii».I- on Iv «.n pr^-^nt i-
II..U ..f "inyfi-lxKiiis. .Sl.sl.721 11 M.ir.fv orili r« awaitinp
transmission ........ -. • "
rrei«ua sl»-asTisiiip ti. k-
«.t s ................. 4. •» si«
1 trust <ompa/iie».
ba-ik« a.r..I batikers lS2,ni"ll-
tal «1«
p. -sits
viz:
taxes.
Estcinl < »th»-r ll.ililliti**«.
Restrv« f«r
«pcnsf». "O- ...... S t '»07
Acni»"<l int- rest ii"t «»n-t**r»'<l on t.r>fjk.« at <■ !••-»•■■ of Im^ines- oti above dat *> ................ 1.-""-
Other liat»niti*rs ••
neral Pflanz^r-Balt in izrr»-il na-
Bodi srečna in pozdravljena, draga Cikaga.
iuijti v eašo grenko tekočine ti je vseeno kanila sladka kaplja prijetne zavesti.
In ta zavest, predraga Cikaga je naslednja:
Pet let si trdo delala in se žrtvovala. Pisarila, govorila in pri-! govarjala. Fehtala si, prosila in prosjačila pri svojih najboljših' prijateljih in najbolj zagrizenih sovražnikih, da si spravila sku-: pa j šestdeset tisočakov. S tem dol-, goletnim
_	trudom, z denarjem.
Za ljubljanske reveže. ! sfehtanim pod napačnimi i>retve-Veleindustrijalee Vladinur Ar-jzaani se Ti je posrečilo izposlovati! ko v Zagrebu je v pot-aščenje spo- pr[ beigrajski vladi veliko mi-1
mina dr. Ivana Tavčarja daroval 10,000 J>in za ljubijan.ske reveže.
Ifova lekarna v Zagorju ob Savi.
Mag. pharm. Ivan Pokornv. provizor lekarne Molit orjevih dedičev v Ptnju, je sprožil ustanovitev nove javne lekarne v Zagorju oh Savi. okraj litijski, ter zapro-
ikrnŽbo irvtiil rasne tatritfe po Isti za"podelitev k«meesije.
lost — da je imenovala Etbina svojim komisarjem. Uspeh ni velik, toda uspeh je le! Na podlagi tega doseženega uspeha lahko vsakdo presoja Tvoj vpliv, Tvojo politično izvežbanost ter Tvojo moč. Kukala Ti majic*!
Poletje.
Poletje doiiaša nove dneve ili nove potrebe.
Vaši v domovini, ki potrebujejo denarno podporo za obdelovanje zemlje in druge domače potrebe, ki v tem času zahtevajo Vašo pomoe, bodo to pomoč najprej in najtoplejše prejeli, ako se za Vaše denarne po^iljatve poslužite naše tvrd-ke.
Ne držite svojih prihrankov mrtvih! — Dajte jim življenje, vložite jih pri nas na SPECIAL INTEREST ACCOUNT
Za potovanje in dobavo Vaših iz domovine se morete obrniti na nas v popolnem zaupanju in dobili boste vsa navodila brezplačno.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Corttandt Street	New York City
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
GLAS N*AttOftA, APR? 1023
( Nadaljevanj e.)
| jo bo skrila j>red možetn, ki nima
--I dovolj sile, da bi se dal ločiti od
Njej se je zaupali gospod iec a neljubi ječe soproge in sc oženil z
Večer ova s svojo ljubeznijo in jo dekletom svojega srca. prosila, naj jo seznani s presto-; Žalostne vesti za prinčevo srce!
»naslednikom. Prav ra in ji ie Ločitev od Štefanije je bila sicer ralala profica to obljubita, saj j- cilj njegovega hrepenenja, toda tla to nova krasna prilika za, |*»znal je skoro nepremagljive za-n v !. iib. zen.ski doživljaj. — Par preke. Poizkusil je staro baroni-Ini pozneje so zlatoobrobljena co pomiriti, ponujajoč ji veliko vabila naznanjala vsfm r lamin premoženje pod pogojem, da bi I una j »k e aristokracije in diplo- se nm«?el s hčerjo se dalje shajati a veliki ples v palači grofa ti, za njeno prihodnost je hotel .ari.ša. ki o intrigah svoje gospe sijajno poskrbeti. Toda baronica u imel niti najmanjše slutnje. — , je vse ponosno odklonila, in tu s* l idi prestolonaslednik je bil po- je Rudolf, prisiljen od Marijine-abljen in privatno mu je se-trič- ga obupa, odločil za skupno .srečo na naznanila, da >e ples vriii >amn jn»lotiti se tudi nemogočega. Po-njermu na čast, k-r s»- mu priprav-, i>kal je cesarja, z najgenljivejsi-
jja prijetno presenečenje, kakr-Mirua i*' ni doživel. Seveda princ ni pozabil priti, in v resnici je bi! s sijajen: zbran je bil ves ele-
ini besejaini mu je pripovedoval <» svoji ljubezni, prosil ga je. da bi se smel odreči prestolu in oditi od neljubijene žene in celo ži-
nantni in odlični dunajski svet, t vljenjc juvsvetiti tej. brez katere dame v najbogatejših toaletah, j mu je življenje prazno. To pri-ak- l.i je bila slavnost najlepaa klanje je zelo razjezilo strogega
celi sezoni. Prestolonaslednik je > i I nezadovoljen z vso krax>to. IhkIiI jh» salonih in zaman iskal one. ki mu je bila namenjena. — V mnenju, da tra je vesela s»-strič-na potegnila, j«' hotel ples zapustr-
vladarja. z najostrejšimi besedami mu je ]M>ve<lal svoje mnenje in se je zaprisegel, da ne bo nikoli privolil v ločitev.
Princ se ni obupal; cesar mu je sicer pomoč odklonil, toda njego-
i. ko ga naenkrat hišna gospodi , va namera je bila trdna: narav-
nja zaprosi, naj gre ž njo. Obstala je pr»sl nekimi vrati, zakrilim s preprosto zaveso, kamor je princ vstopil, ne .sluteč, «la tra tani »rieakuje u- »la. T<« je bil sulon-cek, ib-koriraji z rdečo svilo, 1-o-
nost na papeža se obrne. V pismu, o katerem ni imel cesar niti najmanjše slutnje, je prosil Rudolf
jH>iieno strastjo, je odločil, da je sveta dolžnost prestolonaslednika zmerom in povsod žrtvovati čustva veri v Boga. Habsburška hiša je bila zmerom steber katolicizma in zato nc sme dati slabega zgleda z razdružitvijo zakona, katero cerkev zametu je. Posebno sedanji čas je nevaren, ko liberalne ideje čim bolj poganjajo korenine med najširšimi sloji ljudstva V tem smislu je pisala čestita kronana glava cerkve, a ne prestolonasledniku. temveč cesarju samemu ! Tega je papeževo pismo globoko razžalostilo; spoznal je, kako resna in resnična so čustva prestolonaslednika. Že pri zadnjem razgovoru je bil opazil iz-premenjeui izraz v obličju svojega .sina. v potezah, ki so pričale o težkem duševnem boju. In tudi zdravniki so svarili pred nadaljnjim neprestanim razburjenjem ki bi ga njegovo zdravje, z razbrzdanim življenjem izpod kopane.
nadalje nikakor ne preneslo. — %
Vladar, razburjen vsled tega zdravniškega mnenja, je poklical svojega sina in ga molče pritisnil na prsa. Potem mu je naznanil vsebino papeževega odgovora, kakor tudi bojazen telesnega zdravnika in ga je živo prosil, naj čuva svoje življenje za rodbino in /.a državo. V tem trenutku je v
Zagonetno, toda'resnično.
Iz temne Italije.
raztlruži in mu dovoli znova se o-/eniti z dekletom, katerepa ljubi
svetega očeta. lia.i njegov zakon globino duše zadeti princ obljubil. tla lx> z jros pod i čno Večerov o pretrgal v .-se zveze, in v dokaz popolnega sporazuma je sprejel cesarjevo povabilo na rodbinsko večerjo. Duševno pa je bil izčrpan in edina njegova želja je bila mir
m-L- v majr:em svetlobi luči z rde-	l^lj nego svoje življenje. Genlji-
•uni senčniki, v sredi pod široko	va pranja so bile t«> vrstice, pol-
palmo pa je v,tlela v beli obleki	ne bolesti in ljubemu toda uspe-
rnlud.i. euilokrawia deklica v na-	ha niso dosegle: papeža niso geni-
i ' i nepremično kak »r kip.	i,., temveč so ga razjezile. Lev XII. popoln mir, ki ga prinaša smrt. .
« ;i.t-b dnik je stal present-	ta vMu, fini in duhoviti značaj. I	-
»•ti. /,.v/t-t	bajne krasote	ki je stnl tako visoko nad vsakx»	(I>aJje prihodnjič.)
sta začudenj«	■	————.
ne/u^sti, jiato pa in ljubezen odprli njefrova ust*' in nazadnje je stisnil mlado h drhteče bitje v svoje naoreje. Tt sti večer se ni več j>ojavil v bar.i-ničnih salonih, družbi pa so rekli. da je visoki gospod v trenutn slabi volji slavnost zapustil. — On pa je medtem krasno Mariji spremljal domov, in <i<» jutra je čakal prinčev voz {fr*-d hišo baronice Večerove. M«ltfia ko j» d<Kslej princa obvladovala polte na strast, je bila zdaj resnična ljubezen, ki mu je velela pozabiti na vse, na svojo soprogo, na svojo rodbino, na resno dolžnosti vi sokega svojega poklica.
Nedaleč od Dunaja leži v gorah majhen, razkošen lovski gradi«-M averting, bivši samostan. Ka<tai je princ s prijatelji priredil lov v dunajskem hribovju, zmerom se je |*odal sem na oddih in zvečer na veselo zabavo. Semkaj je tud' skril vladko srečo svoje ljubezni in vsak prosti dan je hitel z Du naja sew. v tiiino gozdov in v naročje krasne Marije. Kljub temu so M tri jo sprejemali v najodlir-nej&ih dunajskih krogih, kjer jc s avojo krasoto zbujala splrišn<-fu»zorn<>st. katero je šo večal losk deniantov. kojih darovalca jc vsak slutil. Od začetka so se na dvoru malo brigali za to najno-
Izpred mariborske porote.
Trije vlomilci.
odpraviti svoj plod. Terezija Hudi »W*s, delavka in tovarwica Matilde Kletuenčič a* mariborski
Karel Korššč. trgovec v Maribo-ru. jc vzel novembra 11)22 v službo delavca Karla Lesjaka, da b
mu
val je za to sanio 40 K dnevno, za j ^ okr^^ sLKlišča v Mariboru cigarete, <*eš, tla ima dovolj sredstev za živi jen je. Njegov »>če da je
Ameriški časniški poročevalec Herbert Vivian poroča:
Priznavam, da ne osvetljuje jx>-vest. katero hočem v naslednjem* povedati velike skrivnosti, ki obdaja otok Sardinijo. Ta otok je manj znan splošnemu svetu kot pa najbolj odaljeni otoki Oceanije ali severnega in južnega tečaja.
Potoval sem skozi samotne gozdove Sardinije, »ki so slavni radi svojih divjih prašičev. Jahal sem velikansko mulo. in moj edini spremljevalec je bil Amirea Ta-gliapesee. Ne vem. zakaj je hotel iti z menoj, kajti bil je premožen, in majhna svota. katero je zahteval za svojo službo, ni mogla biti za j posebno mikavna. Ljubezen otočanov do tujcev ga je mogoče zvabila na pot, a ko mi je povedal svojo skrivnostno povest, sem spoznal, da me je smatral za neke vrste izpovednika. kateremu lahko zaupa vše brez rizika.
Govorila sva na j prvo o lovu. in jaz scan mu pripovedoval o svojih lovskih doživljajih v Somali deželi.
—	Signor cavaliere, — je rekel naenkrat. — oprostite mi, če pravim. da ste preveč zaverovani v posvetne stvari. Kaj za to. če vas •raztrgajo volkov i ali če vas noge slonov zmeljejo v prah? Uničili bi le umri j i vo luščino. Veliko večjim nevarnostim ste Izpostavljeni' na tlakovanih cestah Cagliarija ali Londona, kjer se potikajo nevidni sovražniki iz drugega sveta, ki so krvoločnej»i kot pa zveri v gozdu. Vi ste tujec ter vsled Tega najbrž tudi ne krlstijan. Vedeti morate, da je satan vedno na delu. Vaša dolžnost je nasprotovati mu. a to je nevarna igra.
Pričelo se je mraeiti.
—	Tam. — je vzkliknil naenkrat Andrea. — je skala Befane.
Befana je duh Binkošti, ki prinaša otrokom darove, a ob istem času zla čarovnica, ki se maščuje
V Angori.
"Daily Mail"*, edini evropski list, ki ima posebnega poročevalca v Angori, priobeuje zanimivo' korespondenco iz kemalistične! prestolice, kjer se vrse sedaj pogajanja o zavezniških mirovnih
l>oročena že nekako \ Predlogih. Čeprav bi bilo še pre-prišel nekega večera I 2e°daj govoriti kaj pozitivnega.
katerega so ljudje splošno ime novali 11 Mago ali čarovnik.
Ko sva bila dve leti. sem prišel domov ter našel Giannino vso v I Prayi poročevalec, sem vendar do-solzah. To je bilo nekaj tako ne-,bil v pogovoru s Kemal in Lsmet običajnega, da sem jo vprašal, kaj ' me(i I>otj° v Angoro utis, da ife je jo»odjlo.	so perspektive za mri ugodne in i
— Nič ni. — je rekla. — Jaz ne lla bo velika narodna skupščina verujem v* take stvari. Moja Se-|kon0no ven<*arle A*>dpis-ala lau-strična Lueia je bila tukaj ter mi sansko pogodbo. Upravičen sem povedala, da govori eela vas. ka- j lrditb ^ pogajanja med Ismei ko naju je začaral Luigi, ki je ča-^sa perspektive za mir ugodne m rovnik. Ti veš. da je prisegel o- zastopnikom angleškega vrhovne-1 sveto, ko se nisem hotela poročiti j Sa komisarja v Carigradu Heu-ž njim in čudne stvari čuje člo-1 ^crsonom imela na turškega di-vek o njegovih skrivnostnih silah. Plomata velik
T-k.___* _ _• i.. . ..........i., i brez dvoma
Kdo izmed rojakov bi vedel, kje se nahaja moj oče TAK (Ml KAVČIČ, podomače Karošc iz Ljubinja pri Tolminu. PLsul je zadnjič avgusta l'J22 iz Spri:rj-tield, 111., 1901 S. lo. St. Ud av-giLsta ]>a ni več glasu o njem n nam na ponovna tri pisiaa t:i odgovoril. Ali se je preselil, a i ni^uo napisali pravega nasdova. Iskreno pn»simo mi nj£g"»i otroci rojake, kdor bi vedel za njega, naj nam spon»či. Ako bo pa sam bral ta oglas, naj se nam oglas*i iu naj nam p<*»lje natančen naslov. — Anton Kavčič, Ljubinj št. 14 pri Tolminu. Ve-nezia liiulia, ItaJia.
(9-10—I)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnega srca miznanjam v^ iu prijateljem in znancem, da mi je upliv, ki ga bo 1 prenuia smrt ugrabila mojega s>»-
Dragiea. midva sva vendar] brez dvoma I>redočl1 tudi turške-srečna — sem ji rekel jaz. —,mu kabinttu. Ves kabinet na če-^Fanna uspeva in kako moreš go-| ,u z ministrskim predsednikom
' Rautbegom je pričakoval na ko-
voriti o nekem čaru?
Ozrla se je plaho name.
—	Andrea. — je rekla šepetaje. — ti veš. da sva poročena že skoro dve leti in da nimama še nobenega otroka.
—	Pojdem in zavijem lopovu vrat, — sem vzkliknil jaz.
lodvoru Kemala in Lsmet pašo. Zbrana je bilao gromna množica, toda manifestacij ni bilo nobenih, kajti Turki so v takih slučajih po navadi tre-iaii. Prišlo je samo do
ANTONA RAHOTINA,
kateri je mirno v (iospodu /;isii:il l>o dolgotrajni in mučni bolezni v br»ltt';šiuei v Chicagi, 111., dne oO. marca 1
l\»kojni je bil rojen dne 17. januarja lSt>*J v vasi ll<«činj na l'ri-iit<-lsikem. V Ameriki je bival nad :-{:» let in je bil sf>l< šuo znan ter
navadnega ceremonijalnega po-	^ljubljen pvi vseh Slovencih iu
j zdrava meil Kemal pašo in čast- tudi tujerodedi sirom Amerike.
. j no stražo. Meti turško množico paf	je zvest in dober član dru-
Napravil sem korak proti vra- - „„- . ^ ,	. . . . .. _ _ , ... . .
1 . , , ., ^ je bilo opažati dva Kvropejca kol	stva sv. Alojzija -st. b JSKJ.. »It vi-
izrazit kontrast in sicer polkov-	št v a. Preišern št. b*J SS1M.. L. J). O.
nika Mongena, francoskega za-	Moose iti Eagle, stopnika pri angorski vladi, oblečenega v vojaško uniformo in P.
tom. a ona. se me je oklenila ter mi rekla, da ne bo vsa moja moč ničesar opravila proti čarovniji Luigija. Ostal sem. jo pf>tolažiI, a
Ostanki pokojnega ho bili prepeljani iz C hie age. 111., v lioru>n,
Ohio. Pogreb >«* je vi-šil dne 2. aprila ./. h;^.*' žalosti* na Calvary pokopališče v l.oniiuu. kjer smo ranjkega položili k ve nemu počitku.
Umrli zapušča tu v Ameriki poleg melle «e dva brata in eno -»e-stvo, v stari domovini pa eno sestro.
Iskrena iu prisrčna hvala v se m
— He, Sanguinaeci. — sem za-j jega soproga dokazati, da Kemal „n\ln kateri s«, me tolažili ob teh kričal brez pozdrava. — Ali jej v svoji borbi za emancipacijo tur- bridkih urah. Najiskrenejša hvala
škili žensk lahko računa s po pol-j pa bisli Mr. l.-uisii IVe/.el. ka*eri no aktivno jK>«lporo svoje žene. se je toliko t.rudil. da je bilo trup-Zanimivo je potovanje v to malo anatolsko mesto, posebno če po: mislimo, da so izhajala iz te pr;
po večerji sem odšel ven z izjavo., Benui_a	znanega romaJla
da grem na izprehod.	j.. AtIami(la-^ ki je dcfcpeL sem? da
Odšesl sem naravnost proti bi- zbere materijal za nove romane, vališču Luigi Sanguinaccija. Ži- Devetnajstletna žena Kemala. kt vel je v majhni koči sredi skupi-j potuje ž njim, je izstopila iz vla-ne dreves, katero vidite lahko tam ka. oblečena kot moški, v jahal-le. na robu gozda. Našel sem ga »[h hlačah in visokih škornjih. sedečega na klopi pred kočo. ko; Očividno je hotela ob prlTIkl pr-je ravno delal zanjke za ptice. ! Vega potovanja v prestolico svo-
ni«-stni kla\miei, jc seznanila ob-
telavea Karla lijaka, ua m a^lžeiiko z Marijo Mole. ki se bavi I^T	tVTi^i ""^"v
,.,,.„.„,,1 ,l-^ani,, y..bt.	.	.... 'nad vsakim, ki ji hodi na pot^h.
ixmiagal pen kostanje, kaliti 2 ravnanjem ploda. Ta je bila	. , , . T
mi o<lvrniti od te strasti
radi tega obsojena na 15 mesecev joče. Matija Mole je res dala ob-dol žen ki dva praška z naročilom, da ju mora vzeti zjutraj vsakokrat po onega, da bode že 4'proč spravila". Ce pa bi to ne pomagalo. naj pa pride zopet, da bo že pomagala z instrumenti. Za topniške je dala obdolženka 200 K. Praški pa niso učinkovali, znova pa se baje ni upala iti k Moletovi jx» pornrW*.
Koncem, septembra se je obdolženka preselila k fantu Paganelu v Ein.spielei\jevo ulico 19, kjeT je po lijemin nmenjtt predčasno ]>o-n>dila. Porod je vsem prikrivala. Otroka je položila k steni ter ga pokrila z odejo. Pozneje ga je zavila v mpodnje krilo in vrgla vse skupaj v stranišče, odkoder je padel otrok v greznico, kjer je utonil ali pa se je že v stranišču zadušil. Tu ga. je našel delavec Hteinberger 1». februarja 1923.
Sodiia zdravnika trdita z vs<.» gotovostjo, da je bil otrok dono-Šeu. da torej (»bdolžeaika ni predčasno porodila, da je otrok bil zmožen za samostojno življenje in da je dognano, da je dihal, torej tudi živel izven materinega telesa. C mrl je vsied zadušen ja.
Obdolženka prizna obe dejanji v polnAa obsegu. Le a* kolikor trdi. da je predčasno porodila, je njen zagovor z ozirom na ugotovitve sodnih zdravnikov neresni-če«n.
Obdolžetika je bila oproščena olnlolžkve i>o»kusa odprave ploda, olis^ijena pa radi zločina detomora na 4 leta težke ječe.
Mlad nepoboljšijrvee,
Oašper PepeMiik. pristojen v Ot*»ki \-rh pri Siovenjgradeu. samski, natakar in krojač, brez stalnega bivaliiea, je obtožen, da je 9. februarja 1923 v Krčervini Edvardu in ^rrriji Nikodemovi ukradel razne zlatnine, par novih ženskih čerljev. novo moiko obleko. mali revolver, nekaj moškega perila m moške čevlje ter gotovine v skupni vrednosti nad 40 tisoč kron.
Obdolženec je bil kljub avoji
itiiljonar v Londonu, kamor se tudi <»u kmalu vrne. <>!► istem času je L« tjakova krušna mati, ll« za M a gole, vzela na stanovanje Kiju-'Mvničarskega poni »čnika Alojzija Z»govca. ki je ravnokar odse-
<lel pol I 1'et Je b't o j<V-e in SiopH V
lužbo t-vrdke ''Kovina.'' na Težim, Lesjak bi Žagove<- sta se na skupnem stanovanju kmalu sprijaznila iti končno izdelala načrt /a vh»tM v Koršičeve prostore uu <rlavnem trgu, kjer je imel spravljen tudi denar. Istočasno, pa/je I »si Zagovts- v stalnih stikih tudi s svojim tovarišem iz jetnišniee Josij>oni Jurajevčičem in napravil /. njim p^idoben načrt. Vlom je bil izvršen 1!». decembra in je bilo Koršiču raz on fir»,fH m) K gotovine ukradenih š«- za okoli 5000 K raz-n:h predmetov. Zajjoree je ]>o vlomu /bežal k svoji materi v Avstrijo, kjer je živel zelo potratno. Vsi trije tatinski tovariši »i bili končno aretirani. Žagovcc jc še iz vejso prinčevo igračifO, ko pa Jc-	okušal Ijesjaka pripraviti
zmerom bolj in bolj vse zanemar il knvenm prhanju, jal. svojo soprogo in starš«, ga je	je bil olwojesi radi budo-
jKMzktfsil cesar z rewnimi br^setla- dehrtva tat"\"ine in zaj>eljevanja h
tod«
k-
rivi ]>rls»'gi na 7 let težke ječe.
Detomorilka.
dolgovi so s^ poplačal: "tn,ka v ^"»nišče. Obdolženka. 4anje se je vrnilo z bo- k 1 ^	V**'
gastvom. Ko pa je strmeč opazi-
zaman. Ravno tako malo je zaleg-	-lurujtrviČ* radi tatvine na 7 let
lo prigovarjanje matere, katero	. soobto/eilec Žagovec
je sieer <m1 mladih nog ljubil Ir.	l>a bil °Prn^"en-N|ioštoval. Med očetom in sinotm pa je naslad popoln razdor.
Novo vznemirjenje pa je po-	Matilda KSeiuenčič, pristojna v
vsročilo Marijino spoznanje, da	Samušane pri Ptujiu je obtožena
ljubezen ne ostane brez jw*dedie	^a«**e4ku oktobra 1922 je stano-
Do^lej je stara baronica, Mariji-	VaIil n»4caj dni pri svojem fantu na mati. vse velikodušno pregle-! Aloiriju Faganelu, kjor je okoli
dala, zadovoljna je bila z dobro	G oktobra 1922 porodila in vrgla
kujH'i jo
in blag---------------------------.... .
/ivlja. se je seznanila februarja
... . w .. ,	1922 z nekim Pavlom (rodbinsko
Ia, tla je njena Marija zbudna	, , - . . .. , „,
. . . . , . .	»tne je neznano), -ki je bil usluzhm
prim *ro ljubezen, ki močno nanj	ppi u<nlki Vele v Lajte^bergu,
vpliva, tu mo njeni načrti zrasli :	ter imrfjl ž n}ira ijubavno intimno
ne samo ljubica prmtnlenasled-	razmerje. Ko je fant opazil, da je
nika, temveč njegova soproga naj	njejmva ljubica noseča, je izginil,
bo njena hči! Posebno ko je iz-	Kmalu je pozabila na Pavla Midi
vedela Marijino tajno*, je na-	Matdda ter pričela Ijubavno raz-
jtnauila princu, da v prihodnje teb	merje z Alojzijem Faganelom, »
zvez ne mor® več trpeti, da bo	katerim j* tudi spolno občevala, zapustila Dunaj h hčerko vred.! Zalo ji je bilo n**>™jetiu>, da j®
nesrečno. V tujini 1 bila no«*a z dragim m je akufaU mtadosti (21 let) ie ivatki*
sva prišla mimo skale, se je Andrea prekrižal ter rekel nato:
— Rekel sem vam. da vam boni povedal svojo po^Ht. katere ni še
čula živa duša.
* • *
Mcija ženka Giannina, katero sem bolj ljubil kot vse drugo na svetu in ki je tudi ljubila mene ncianerno, je postajala vsaki dan bolj žalostna, ker ni bil najin zakon blagoslovljen. Bila sva zdrava, premožna in vsled tega naju je žalo&tilo. da nimava tledičak Nobene nara\-ne stvari ni bilo, ki bi mogla pojasniti prekletstvo, ki je grenilo najino življenje. Znanci in prijatelji so »komigali z rameni te naju gledali čudno. Zdelo se nama je, da vedo nekaj, kar nama ni znano. Naenkrat pa je prišlo razltritje.
Omeniti moram še to. da je snubil Giannino pred menoj črn mlad mož. po imctiu Luigi Sanguinacci.
res, da si čarovnik*
—	Kislo se je nasmehnil ter počasi odgovoril:
—	Da in ljudje pravijo tudi, d;; je ostal radi tvoje prokletc čarovnije moj zakon z Giannino brez. j y otrok. — sem mu povedal.
pokojnega pripeljano iz 4'hica-
ge v Lorain t<-r obenem osebno opremljal truplo «fo I>ua;Ma. li;tv-no na istr načrn se zahvaljujem
j votne mizernc prestolice povelj;^ Mr. Frank Justinu za vso njegovo Lil direktive, ki so iznemirjale in požrtvovalnost in trmi, da se je
znovan radi tatrine in sucer zelo olx'utno.
Dne 7. februarja 1923 je prišel k posestnikoma Edvardu in Mariji Nikodemovi v Krče vini m ju profil za prenočišče. Ker .se je delal za zelo skromnega, sta imenovana dovolila, da prenoči pri njih. Drugi dan je že delal za posestnika razna krojaška dela in Edvard Nikodem mu je aelo obljubil, da mu bo preskrbel v mestu kako službo.
Dne 9. februarja se je Mariji Nikodemovi izgubila njena 9letna hčerka v Mariboru. Pri iskanju hčerke je sodeloval tudi obdolženec. Proti večeru so našli hčerko. Vsa družina je ostala na opravkih v Mariboru, obdolženca so ga poslali na dom, naj varuje lii&o. da ne bi kdo kaj pokradel. Gašper Pepcvnik je izrabil ugodno priliko. S ponarejenim ključem je odprl spalnico in ufiradel navedene predmete. Z ukradenim blagom se je podal obdolženec v Falo, kjer je v JStibefjevi gostilni dobro živel in zapravljal.
Obdolženec priznava tatvino soglasno s podatki preiskave.
Gašper Pepevnik je bil radi hu-jdodeistva tatvine olMojm na dve leti teSke joče.
Grdo se je zasmejal.	I
,r ....	., . i plašile diplomate številnih evrop-
V svoji jezi sem potegnil no/1	1
ter hotel planiti nanj, a on je bil skiil Pr^tolic skoraj tri mesece, uren kot panter in v naslednjem
pogreb vršil v tako b'i»-m r.-dn. Hvala lepa tudi vsem onim, kateri
trenutku se je zabliskal v gov i roki dolg nož.
(Konec prihodnjič.)
nje-
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo sv. Alojzija štev. 36 J JSKJ. v Couemaugh, Pa., je skle- j Gt-m-g
Zloraba poštnega povzetja.
______ nice društva, da nas posetijo na ameriška aru d a!
tvrdkam, ki zlorabljajo privi- tej vefielici- Gotovo vain je znano,,' Mary Rahotina, rojena Žerovc, ij poštnega povzetja (C, O. D.) ^ J°	finaU^e	soproga.
Glasom naredbe generalnega poštarja noče poštna uprava dajati potuhe onim posameznikom in
legij
na pakete (parcel post), smatrajoč poštno upravo za svojega po-biralnega agenta.
Posebno ne bo dovoljeno tvrdkam, da bi poslale peketc C. O. D. doglednim kupcem, ako niso dobile formalnega naročila od svojih odjemalcev.
Zloraba poštne uprave s strani tvrdk, katere polilgajo po pošt-
s-o mi poselili svoje avtomobile na dan ]n»greba br<*z]>lačno. n sieer Mr. Frank Justin, Mr. Alois Virant, Mr. .b^eph I'rbas. Mr. -b.-seph Svete, Mr. U'rank Kn^. Mr. e Marks in Mr. Prank G ranila na redni seji dne 18. marca,' dišek.
da priredi VESELICO 14. aprila Srčna hvala vsem on'm. kateri v društveni dvorani na 1st Alley, so se udeležili pogreba v tako le-Društvo vljudno vabi vse rojake pem številu, kakor tudi bratoma in rojakinje v okolici Conemaugh in Sf^tri ter drnžiini Kr. Justin za in Johnstowna, da se udeleže te -darovane vence, veselice, posebno pa člane in čla- Tesbi. moj soprog, naj bo lahka
zadrege. Iladi tega je sklenilo, da priredi veselico, da si zopet malo opomore. Cenjeni člani in članice, veste, da je društvo vam pomagalo v vasi i>otrebi, sedaj pa prosi1 vas, da mu tudi vi priskočite na< pomoč, da si zopet malo opomore in da bo zopet v dobrem stanju kakor kdaj prej. Za dobro godbo i bo skrbel tukaj poznani rojak g. V. Novmšek, za sveže pivo in do-
nem povzetju blago, ki ni bilo na-' '>eT prigrizek ter drugo postrežbo roeeno ali o katerem naslovnik bo	odbor. Vstopnina je 25 j
centov kot za moške tako za ženske. Torej, rojaki in rojakinje, člani in Članice, ne pozabite 14. aprila! Začetek točno ob 7. zvečer. Vas vljudno vabi	Odbor.
(12-13—4)
nič ne ve, utegne se smatrti kot poskus goljufije in kršitev zakona.
BEP0KT OF THE condition
of th«
FRANK 8AKSER. PrtVat« Banter
at t h« close of business on the 27th day of March, 19».
RESOURCES Stock and bond investments, vta:
Public Securities	$ 7.7M.34
Private Securities	3.M7.50
Real Estate owned	37,000.00
Mortsacen owned	t.MO.O*
Loaii.s, discounts and bills purchased not secured by colla- .
teral
Accounts Receivable I>ue from approved
reserve depositaries t7.iJ26.61 Due from foreign banka
and bankers	4.012.00
Due from trust companies, banks and bankers not included in preceding items: 4.294.5S
1,470.0b SS1S
ToUI LIABILITIES
Permanent Capital	f
Surplus
Deposits:
Funds awaitlni
refund Other Liabilities, via:
Reserve for taxes, expenses. " etc. A crown t» Payable
975.519.1«
25.oee.oe 4S.U2.64
S97.S3
1.073.20 15.49
FAKE opozarjamo, da j« cena za "Slovensko-Ameri-Koledar*9 i-Jugoslavijo kot za Ameriko — AO centov.
Pošljite nam svo> to in naslov svojega pr|jate|ja v starem kr^ju in poslali mu bomo knjigo narav-
Potovanje v Jugoslavijo*
Kdor namerava potovati to
spomlad v stari krnj na obisk aU za stalno, priporočamo, da se odloČi za parnik "PARIS", največji ln naj nove jSI parnik francoske pa robrodne dražbe, ki odpluje is New Torka
16. maja 1923.
Ker je železniška zveza preko Francije, Švice in Avstrije zelo izboljšana, je za Jugoslovane potovanje najbolj pripravno po francoski progi, zlasti pa Se a parnl-kom "PARIS'" in se pride v devetih dneh v Ljubljano; oni pa, ki potujejo v zasedeno ozemlje, se peljejo iz Pariza naravnost v Trst.
S tem parni kom potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, ln bo pa-/zil tn«li na prtljago, da bo Sla naprej vodno z istim vlakom, kot potniki.
Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem parniku v kabinah po 2-4-6 r eni kabini; kedor želi potovati takrat na tem parniku. naj nam dopošlje čim prej S10.00 are za IIT. razred In $50 za dmjri razred, da mu preskrbimo dobro kabino Ze »edaj. da ne bodo boljši prostori vsi oddani.
Frsak Sakser Štete Bask
New York, N* T.
Pozor Mizarji!
Zaradi odhoda ic Chicage se prodadobro idoča mizarska obrt. pod ugodnimi po-QOji. Tu h nudi lepa prilika za 2 ali *3 slovenske mizarje. Več se izve po Tel. Haymarket 1744 .ali na 310 So. Desplaines St.. Chicago.
«fMlt.lf


GLAS NARODA. 9. APR. 1923

SKARAMUS
* . i • t i^l.' *
Spisal RafMl iahttfal
trn "Olflfl Naroda" poclorcafl O. P.
Urlaub.
69
(Nada ! je van je.)
Za Veliko noč se vračajo laata-vice, da praznujejo t domovini.
O tujina, kaj so tvoji zvonovi! O spominih pojo, v srce pojo bridkost in hrepenenje. . . Iz daljave | tiho pritrkavanje; iz daljave,j>re-ko gora .preko voda, tiha pesem...
—	Drei Take Kasernarrest! Ozrl se je začuden.
—	Kako je rekel f Kako je sodil?
Frajtar se je nasmehnil.
—	Tri dni zapora, . . marš! Mate je zamahnil z roko, nas-j
Poštni golobi.
Vojno ministrstvo se bavi z
vprašanjem, da se čim prej tudi _
! v Jugoslaviji uvedejo poštni go- I
■ l«*bi. V ta namen je ministrstvo za-1 siount Clinton. Hamburg, čelo zbirati podatke o oficirjih 11«, aprila:
brez ozira lia vrsto orožja, ki SO Homeric, Cherbourg. George Walk
*	v ti- i - —	t • • i • ,l*tbn' Cherbourg «n Bremen; Orduna. t»ll v 1)1 VSI avsrro-ogrskl vojski |ci.wUnr« In Hamburg; Volendam. Bou-
I zaposleni pri gol ob ji b poštah in|,0*n* in Rotterdluni Lsfayetts* Hm vre;
*	j . ..	,	^	a^UUa. Cherbourg, podobmii napravah.
Kretanje parnikov - Shipping News
— Spravili vas bomo v zbornico ter vam |>okazali šest glavnih q misii, kam vas neso lahke pe-jmehnil se kakor otrok, izziv a če v. Te boste izzvali h svojimi ljudmi, »e predno bodo imeli rot'nice? —	] — Saj se je zmotil. Za Veliko;
čas izzvati poslance. Kaj pravite na to? Andre-Louis je zagonetno zrl nanj.
—	Zelo ženijalno. — je odvrnil ter stopil k oknu.	i je dobil urlaub za praznike. Fant
—	To je vse. kar mislite o tem?	i je bil kakor hrast, gledal pa je
—	Nočem vam povedati, kaj drugega še mislim, ker bi me naj-j vedno plaho kakor otrok, če se brž ne razumeli. Za vas. M. Da nt on. obstaja vsaj ta izgovor, da me i mu ponudi roko v pozdrav, je ni niste poznali. Vi pa. Le Chapelier, kako ste mogli privesti semkaj stisnil, zato ker se je bal, da bi tega gospoda s> Takim predlogom!	i jc nc bil zdrobil. In ker je bil ta-
—	No. torej * . . . Velikanski Danton je zopet stopil korak pro- ; ko plab in neroden, je ostal na ti njemu.	' vekomaj brez sarže. Korporal ga
—	Cakajta« — je rekel Andre-Louis ter dvignil roko. Xato pa 1 je zmerjal in ravnal kakor se mu je pobesil brado na prsi ter odšel proti oknu, zatopljen v misli. ^ je zdelo, Mate pa si je mislil: —
Lc Chapelier iu Danton sta izmenjala poglede ter ga pričela j ^merjaj, prijatelj, po svoji polit t o opazovati in čakati na odgovor.	trebi; sem pač zaslužil, saj rem,
Andre-Louis se je izprva čudil, da ni prišel sam na tako misel. I da sem neroda! — da poravna svoj stari račun z de la Tour dWzyrjem. Kaj mu po-, Sedela sva v krčmi, njegov ob-maga vsa ta vrlika izurjenost v borenju, katero si je pridobil s ta- raz pa je bil jasen kakor cvetna krni naporom, »"e se je ne poslnži, da osveti Vilmorina ter zavaruje nedelja.
Aliuo pr»*d njeno lastno eastiblepnostjo? Lahka stvar bi bila poiska- — Torej pojdei, Mate? ti de la Tour d'Azrrja. ga smrtno razgaliti ter izzvati s tem dvoboj.' — Pojdem, pojutrišnjem poj-Dane- bi bil to umoc prav .tako izdajalski umor kot je bil oni, ka-;dem!
lt-rega }*' izvršil de la Tour d*Azvr nad Filipom de Vilmorinom. \ Potegnil je izpod suknje pos-Stliari nlogi sta bili nambreč zamenjani in v tem slučaju bi lahko j valkan, zmečkan papir. Xa istem 5el Andre-Loui* v boj brez najmanjšega dvoma glede koneenega f papirju pa so bila skirivnotsna izida .To je bila normalna ovira, katero jc hitro potisnil na stran. | znamenja, kratke, trdo zasekane ostala pa je še poštama ovira, katero jc bil obrazložil Dantonu. V \ črte v nepregledni črti. Franciji je še vedno vladal zakon, isti zakon, vslcd katerega lii mo-l — Tukaj so dnevi, ki sem jih nastopit! prerti de la Tour d'Azyrju, ki pa bi se v sličnem sluča- j gtci. . . Zdaj Štejem UTC. Od SQ0C'i ju kaj liitro obrnil proti njemu. Naenkrat, kot vsled nefce inšpt- jih, štejem. Kadar .mine — racije, j ta je videl ]*.t. — pot. ki bi najbrž spravila de la Tour j Okrenil se je in pogledal na lira d'Azrrja pred njegov meč. z odijem izzivanja na njegovi lastni-na steni.	,
strani.	I — Minila je! — je vzkliknil ter
Obrnil se je proti ob»ma in ta dva <4a videla, da je bil bled in! je z nerodno roko podaljšal tisto da so njegove velike, temne oči čudno žarele.	; debelo črto, ki se je vlekla na pa-
—	Najbrž bo težko dobiti namestnika za ubogega Lagrona, —i pirju počasi od ertice do črtice, je rekel. — Naši ljudje ne bodo posebno pripravljeni izročiti se od ure do ure.
mečem Privilegija.	— pa zakaj. Mate, M ti tako
—	To je res. — j« rekel Le Chapeiicr mrko. Naenkrat pa, kot mudi? Daleč ti je do domovine; da j«- spoznal misli Andrc-Louisa, je vzkliknil;	tm dan tja, en dan nazaj; en san
—	Andre! Ali bi hoteli? ...	kratek dan ti ostane, da pozdra-
—	O tem sem razmišljal. To bi mi dalo legitimno mesto v zbor-i vi® mater!
niči. Če bi me nato vaši d'Aryrjt izzvali, bi padla njih kri na njib Široko se je Mate nasmehnil, lastne glave. Gotovo ne bom ničesar storili, da bi jih odgovarjal — En sam dan? Tisti dan bo od t«'ga.	dolg. . . daljši od življenja!
Čudno se je nasmehnil.	— Daljši od življenja I
—	Ja/ sem navaden loiiov. ki skuša biti po&tcu. Vedno Skara- ■ — Daljši. . . Glej, da mi prine luua. Ali mislite, da bi me hotel okraj A ne en is za svojega zastop- j s'e5 zdajle vrečo cekinov in dami uika? i porečeš: Mate, nc pojdi! — pa bi
—	Ce bi hotel Omnes Omnibusa za svojega zastopnika! — Le, ti pljunil na vrečo. Tudi če bi re-Cbapelier se je smejal. — Prijel bi ga krč od samega ponosa.	kol:'eno samo uro mi daj od tis-
—	Ali mi bo treba iti v Aueeuis?	teS* dneva, «io minuto —
—	Nikakor ne. Pisal bom občini in slednja vas bo takoj potr- j Pa bi n PU^nil na vrečo. . . Tako
dila. Niti za koT-ak vam ni treba od tukaj. V štirinajstih dneh bo '	•
cela stvar izvršena. Torej velja ?	~	j — Bog s teboj. Mate, kako boš
... ... .	,	.... , ... ... .	i i 1 v domovini? Saj nimaš tam boga«
Andre-Loui* je /-a trenutek razmišljal. Mislil je	na akade-,	...... .
...	.	. lv	■ t< i i t	r\	. stva, siromak si. se kolača ta ne
litijo. Lahko se dogovori z Le Durom in Ualoehem. Lc Due se je:, '	< ,
• .	• „ . • i -i i- i -i » ui i.- 'bodo spekli. se belega kruha ne!
razvijal v pravega mojstra ter je bil zanesljiv dečko. Lahko bi na-• * .	.
......	. ..	— Ei! — jc vzkliknil Mate, —
jel tudi tretjega pomočnika.	_ a;'. . . .	. _
—	Naj bo, - je rekel konečno.	P* ce bl	kamto! Da mi je Le Chapeiier mu je stisnil obe roki ter mu pričel čestitati, do- ^^ ZV0* Jurja ~ kaj
kler ga ni prekinil velikan pri vratih.	!mi,JC ."i^0' ~
Mate jc seL
Kaj trna to stika z našim poslom? —-je vprašal. _ Ali na j ^	dolga ^ ^ na papir_
ju jc bila zmerom daljša, grabila
noč mora domov, še nocoj poj-Mate, ki je služil že tretje loto,|*lem. . . urlaub sein dobil.
—	Marš!
—	Kam? Ne domov? f
—	Abf uehren!
—	Nc domov ?
Nekdo ga je prijel trdo za roko, Mate pa se ga jc otresel kakor muhe.
—	Ne domov, pravite? Vse mu je bilo jasno — stopilo
je predenj, kakor polnočna groza • njegov obraz je prebledel in je bil nenadoma ves suh in star.
—	Ljudje božji, krščanski, kaj ste storili? ... Tri leta sem bil vaš hlapec, poslušen. . . pete sem vam-lizal. . . ce ste zmerjali, sem klonil glavo. . . zda j' pa bi mi domovino in mater ukradli 1 .. .
Ljudje krščanski, nocoj pojdem, k vragu vaš arest I
—	Abfuehren!
—	Kdo se upa! — je vzkliuil Mate, in dvoje jih je ležalo na tleh. Od desne, od leve so ga prijeli, šiloma so ga pritisnili k tlom roke so bile uklenjenc na hrbtu. |
Tisti pa, ki mu jc bil uklenil roke, se je sklonil k njegovemu ušesu:
—	Siromak, otrok? uda j se! še troje let, pa nc boa več videl do- j movine!
Mate je globoko zavzdihnil, vstal je, povesil glavo in je šel miren, kamor so ga vodili. . . V emo je ugasnila za gorami stara sladka pesem. . .
• * • . Za Veliko noč se vračajo lasta-vice, da praznujejo v domovini! Zakaj, o tujina, sovražna, neprijazna, kaj so tvoji zvonovi! —
da se bo kot zastopnik brez jiomisleka lahko lotil niar-
pomenja t(
- ,	,	uro za uro 9 krepko roko; ta-
—	U bo marki, to dovolil, kar bo brez dvoma.	j fcrat jc ljubil Mate komaj matCP
—	Vidim razliko. _ jc rekel Danton. - /elo iznajdljiva duh«jtako prisrgno> ki|kor tisto ^epVo str. — Nato pa se je obrnil proti Chapeiier j«.	j drt0 ki je biJa ccsta in TOZ T do
—	Kaj ste rrkli. da je bil. odvetnik, kaj ne?	■ movino
—	Da. bil sera odvetnik in pozneje igralec.	; 01) devetih, ko jfi blp več luči
—	Tn to je posledica.	j in ^ ^petali tovariši svoje zgod
—	Prav kot pravite. Ali veste, da sva n\ koncem konca precej j je položil roke pod glavo in
?	jc strmel v Črni strop. In kakor
-KajT	i hi se razmaknil črni strop — tam
—	Kot vi seiu hodil tudi jaz nekoč naokrog ter ščuval ljudi, j pozdovi. v daljavi šumeči, solnce ua.l ubijejo človeka, katerega srni hotel videti mrtvega. Vi boste poZ(jravljajoči, tam zelena doli-seveda rrkli. da sem bil strahopetec.	. i na kakor zibelka med gorami
La Chapeiier je postal ves zmeden.	jtam na bwju tilia koča, mati na
—	Priznavam, da sera se obotavljal. — se je opravičil. — M. j pragu, dlan nad očmi — Kaj si
Danton pa ni hotel sprejeti moje besede, da predlog najbrž ne bo t i. Mate?_In "komaj so ga ugle
po vasem okusu.	j dali na holmu zvonovi svetega
—	Ne. nisem je hotel sprejeti. — je kričal Danton ter dvignil | Jurija, so vatrepetali in so zapel svoji \eliki roki — Rekli ste mi. da je ta gospod domoljub. Patrio- \ tisto staro sladko pesem. . . tizem ne pozna ni kakih pomislekov. In vi imenujete tega sladkega plesnega učitelja domoljuba?
—	Ali bi vi, gospod, iz domoljubja privolili postati morilec?
—	Gotovo bi. Ali vam nisem tega že rekel? Ali vain nisem po-vedal. da bi planil najrajše med nje s svojo palico ter jih pobil kot bolhe f
—- Zakaj tega ne storite?
—	Zakaj lega ne storim? Ker bi mene Muncga obesili. Ali vam nisem tega povedal?
—	Pa kaj za to. — če ste tak patriot? Zakaj bi ne skočili, kot moderen Knrcij raz pečino, ker ste prepričani, da bi imela dežela korist od vaše smrti?	\
— Kaj si ti. Mate* Pozdravljen Sanje so planile v temo, jutro
je vzkliknilo. ~ Auf!
Mate je skočil & postelje. San j al je z odprtimi očmi, ko se je oblačil ; samo solnee je bilo pred oč mi. gozdovi, zelena zibelka met hribi. • . od daleč je pela stara sladka pesem.
Tako je šel na prostrano dvorišče, neroda. kakor je bil. Stal je
Danton je prieel kazati znamenja nestrpnosti.
—	Ker bo imela dežela več dobička, če ostanem 2!v.
—	-Dovolite mi. gospod, da trpim na slični nečimurnosti.
—	Vi? Kje pa je kaj nevarnosti za vas? Svoje d<flo bi vršili pod krinko dvobojrvanja. — kot delajo oni sam L
—	Ali ste pomislili da bo podava komaj smatrala borilnega učitelja, ki ubije svojega nasprotnika,- navadnim dvobojevnikom, posebno če lahko dokaže.' da je borilni učitelj sam izzval napad?
nut* Mj*.y
| tam, gledal je proti nebu, ki se j je svetilo nad mestom rac jasno j in modro. Slišal je, kako so iz da ljave šumeli gozdovi. . .
— Sie Schwein! — mu je pla nilo v obraz kakor s pestjo. — odpeto suknjo pride, umazan ka kor prasee. . . marš! K raportn!
' Mate ni vedel, kaj w jf zgodilo i njimfael je k raportu.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj y Ameriko.
TTELIKE važnosti aa potnika je, * da je natanko poučen o potnib Ustih, prtljagi in drugih stvareh, ki so ▼ zvezi s jiotovanjem. Vsled dolgoletne iskušnje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo redno tudi samo naj bolj Se parnlke, ki Imajo kabine ▼
III. razredu.
Ako ste se namenUl potovati v atari kraj, nam piSito ker do to v Vašo korist.
Tudi on!, ki is niso ameriški držav. Ijani. smejo potovati v stari kraj * na obisk in |im je dovoljono vrniti se. Na željo dajemo vsakemu to« J	zadevna pojasni*.
želi dobiti sorodnike ali znance Iz starega kraja, naj nam piše za navp<lila, kajti število prise-
ljeocev je omejeno. , - potne stroške Izplačuje po na
Sem Naročilu Jadranska banka tud! ▼ dols^ib.
Frank Sakser Stote Bank
9Z CSrtlandt Street New York
Glavno zastopstvo Jadransko banks.
17. Maurctsnia: Uauretanta. Cberbours; ChlcafOb Hit-
L
IS. aprila:
Francs, Havre; Tork, Bremen;	Prea Garfield. Cherboura: Belaenland.	Cherbourg; Tyrrhenla, Cherboura In	Ham burs.	_
1». aprila:
Tsormlna, Genoa: Manchuria. Ham burs: Bayern. Hamburg.
21. aprila:
Majestic. Cherboura; Pres. Roosevelt, Cherbourg In Bremen; Ohio. Cherbourg in Hamburg; Antunia, Cherbourg.
a. aprila: Bremen. Bremen.
24. sprits: Berengarla. Cherboura; Canoplc. Brs
Cherbourg.
I. sprlia:
Paris, Havre: Zee land. Prea Adams, Cherbourg.
2S. aprila:
Mount Clay. Hamburg; Flnnland. Cher Oourg.	, ,
a aprila:
Olympic, Cherbourg; New Am*terd*m
Boulogne; Rochambcau, Havre; rresidenl
Vrthur, Cherbourg: Albania. Cherboura Hamburg.
1,v ma|a:
Afuttanla. Chrbourg;
Tourj In Hunburf. 2. maja:
l^apIauJ, Chtrbuurj;; Hannov» r. lirt-men.
Reliance, Cher-
12. msja:
ilaje«tic, Cherbourg. Lafayette. Havre; Orca. Cherbourg in Hamburg; President Harding. Citerbourg iu Bremen; Holer* dam, Boulogne.
15.	msja:
Berengaria, Cherbourg; 1'iltsbui gti, Cherbourg.
16.	maja:
Paris. Havre: Bvlgeiilawl. Cherbourg: Conle Kusso. Umua; Seydlitz. Drcuicn;
Saxunia, Hamburg.
17.	maja:
Krooulajid. Cherbourg iu llainbuig: Ilansa, Hamburg.
1». msja:
Olympic. Cherbourg; Uoussillon. Havre; Geo. Washington. Cherbourg in Bremen; Orduna. Cherbourg in Urt-m«Mt; Volcn-dam. Ikilougne; Saxonia. Cherbourg: Andanla. Cherbourg.
22.	maja:
Afiultanla. Cherbourg.
23.	maja:
France. Havre; Z*-cland. CberU»urg; ThjTrhenla. Cherbourg ju Hamburg. York, Bremen.
24.	maja:
Mniu-huriti. Cheibourg in Hamburg; Mount Clinton. Hamburg.
26. maja:
Homeric. Cherbourg. I'rew. l:oo>»-vtll. Cherbourg iu liltinen.
29.	maja:
MaIIrt-tan 1.1. Cli»-rbourg: ICvlian«.*-. «'li« r-••vurs in llitmburg; «'aii"i>i<% Cherbourg; Bremen. Urcmeu.
30.	maja:
Lai>laiitl, Cherbourg.
31.	maja:
I'.ui'luinU.iii. Havre: l-'inl.uul. »Mn-r-iHjurg in Hamburg; Biiyerii, Hamburg.
13. maja:	2. Junija:
Thuritigi;!. Cherbourg in Hamburg; Maj.-stie. Cherl>ourc; I-i Savoie, Havre: Mongolia. Cherbourg in Hamburg,	j Ohio. Cherbourg in Bremen: America,
5 maja-	(Cherbourg in Bremen: New Amsterdam.
Homeric. Cherbourg: Savoie. Havre:; Boulogne. Pres. Killinore, Cherbourg in Bremen; 5. junija; Orbita. Cherbourg in Bremen; Veendain,'
Harmonike
Ako telite Imeti res dobro In trpeino slovensko, nemško ali kromat&no harmoniko, ob. nlte se na znano tvrdko zs pojasnilo ali pa orldlte osebno.
LUBASOVE
ilarmonike vseh vrst imam tudi v za-
'nrl In sem	edini zastopnik teh
Pilite po renilc.
Se vam uljudno priporočam.
Anton Mervar
W21 St. Clair Avenue
Cleveland. O.
Bolougne.
8.	maja:
Mauretania. Cherbourg.
9.	maja:
America. Genoa; St. I'aut. Cherbourg; C'othland. Hamburg. 10. maja:
Pres. Wilson. Trst; Minnekahda. Cher-| 1h»urg in Hamburg; Mount Carroll, Hamburg.
Berrngaria, Clierbourg.	—
Genoa.
6.	junija:
Paris. Hp vre; St. Paul. Cli»TlH«irg; Pres. Fillmore, Chwrbourg in Bremen: Albania. Cherbourg in Bremen.
7.	junija:
La Co nia. <*lierl>«»iifK in Hatnburis: Mount Clay. Cherbourg in Hamburg. Mongolia,
Cherbourg 111 Hamburg.
Iv JUGOSLAVIJO
v 9 dneh.
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite edtoo pri:
NAVIN$EK~POTOKAR
391 Gram SC, Conwnsufh. Pa.
P1ŠITESPO CENIK.
' Babilonski stolp.
liabilon je l>il največjo mesto, kal- jih pafioii ligodo^na človeštva. Nahajal se je v Aziji, prado-movini nas vseh. Glasov it i babilonski stoip, katerega omenja prva Mojzesova knjiga Svet-ega pisma, pa ni legenda, marveč je bil resniei zgodosviiiska zgradba. Raziskovalci zgodovine človeškega rodu se že dolgo ti*udijo, da bi dognali, kje je stal in kaj ter koliko je od njega ostalo.
Ko so sc izkopavali ostanki davne pred tisoči ein e dolx% so kopači naleteli tudi na temeljno zidovje babilonskega stolpa. O stoljju so svoje čase pisali že G-rki. Rimljani, Araboi in Žid je. Prvi pi«e o njem Herodot okoiu leta 460. pred Kristom. Potem se bavi ž njim prerok Danijel leta 168. pr. Kr. Znani vojskovodja Aleksander Veliki .se je zanimal za to zgodovinsko zgradbo ter začel za svojega bivanja v Babilonu izkopavati o Staline stolpa zmešnjav«". Pri delu je zaposlil nad .'{0.000 de-laveev. Dela ni dovršil, ker ga je j prehitela smrt.
Po Kristovem rojstvu je opisal | babilonski stolp neki židovski! zdravnik iz.Sirakuz. Od tega časa dalje so mnogo stoletij zaporedoma razna plemena, bivajoča v o-bližju nekdanjega Babilona, odnašala kamenje babilonskega stolpa ter ni iz njega postavljala domove. Xa ta način je mnogo dragocenega grad Iva izginilo za vedno. Sodobni starinoslovci so komajda] utegnili odkriti mesto, kjer je sta- j la veličastna zgradba.
Stolpi, stični babilonski zgradbi, so se pred tisočletji nahajali po vsej Babiloaii ji. Ljudje so jih postavljali na čast bogovom. Babilonski stolp je postavil kralj Xe-bukadnezar. Gradil ga je celo vr-1 sto let. Pri tem delu so morali po-! magati vsi podaniki. Kakor ostati i stolpi, ni imel tudi babilonski stolp v notranjosti nobenih pro-: štorov. Le na njegovem krovu je! bilo mesto za vefske obrede, ka ntor so imeli pristop samo sveče niki in drugi maziljenci.
Doctor Moy
Is uspsinoI
zdravil na« j luhu, botjsstns na-psds, padavico, zs-striDljsnjs krvi. vslsd ssprtjs. srs£ns 1 Istrn«, (scUCns In glJuCns bolezni: bo-Isznl v tslsdcur Slavi Sli hrbtu: boleti O® v prsih, unct«|
oil, rok«, nofls ali hrbat; otskllns. rsv-matinm; fcoins bo« Isznl. srbe£lco, »ores, oslsbslost, moiKs ali žensks bolezni alt slabo kri; brez oporaeljo v najkrajšem času po najnlijl coni. Urado ure: ob delavnikih: od 9. dopoldne do S. svečer. Ob nedeljah In praznikih: od f. do« poldne do 1. popoldne.
DOCTOR JIN FUEY MOT
90d GRANT STREET PITTSBURGH. PA.
Vtsk tsftk sdplsie t*.	I
AQUITANIA..................t^S^I I!! !
MAURETANIA..............30,'»• *on
i BERENGAR1A................Sa.O«a ton
ftazkoine kabine tretiega raireds * 2. 4.
posteljsmi.. <rssne obedn.ee, kadilnic« In počivališča. Pokrit prtmensdnl
fcrov. Izborna brans. Oomafts udobnosti. Nobsoe skrbi.
r.lede drugih navodil \TraSajte najbhxje--a a pen t a v mestu ali okoli«!-Cunard Money Ordri iiplačlj.vi v Jufl«.' slavi ji hitro, varno in zanesljivo.
JUNARD-ANCHOR LINE	<
25 Broadway New York
Now York. Plymouth, Havre, Ports
Hitra služba v Jugoslavijo.
PARIS .........
CHICAGO .....
LAFAYETTE ROCHAMBEAU
Kabiit<>	4 In b
jedilnica, kadilnica.
... 25. apnla
____ 28. aprila
..... 12. maja
.....31. maja
o!«--U. umivalni Vino in pivo bi ez-
pla^no. rt>s<»btd vlak do Trsta. O^la.ojte ee pri lukalneui agentu ali pri 1» State Street	New Vorh City
Kje je moj brat FRANCE MU-fHAXMHILO DTMIPOIOClLO. NAR? Po poklicu je solmi sli-j
kar, doma iz Most pri Ljubi,n- Cenjenim "roinikom Glasa ni. Ce kdo k a.i ve o njem. naj mi Naroda"^r držav, Ohio namanja-
mo, da jih bo obiskal na2 patoval-
poroea, ali naj se pa sani oglasi Adoltu Mlinar, Sel o št. 22. p. Moste pri Ljub-
svojemu bratu Adolfa Mlinar.,™	m(n(,
IjiHii. .Tugf>sla^a.
(7-9—4)
katari je pooblaKen nabirati naročnino m nai list, aatoraj prosimo rojaka, da mn bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Slavcnie Publishing Co
VLAHOV
ŽELODČNA
GRENICICA
Dela Jo ln spravlja ▼ steklenico i
ZADRU (Dalmadjs)
od leta 1M1
ROMANO VLAHOV
KaprodaJ po vesfc
Lekarnah, dellkatssah in flrecerijah.
Bdlnl aaenU sa Zdra-fens drtave.
V; LANGMANN, Inc.
97.99 Sixth Ave., M- A. New York, N. Y.
StrahopMneži so okniti. a pogumni olovjek ljubi 'usmiljenost.
Knjiga za dolge zimske večere.
KOLEDAR
za leto 1923
192
Cena samo 40 cmitov.
SLOVENIC PU
POTREBUJE SE
;,0—CA) mož za di*\'a delati za New-tiai Chemical Co., plača $2.40 od ki a f tre. in enega boarding l>ossa.	ROJ AH, NAROČAJTE SE
Lep gozd. Čez čas bomo več pla- NA "GLAS NARODA" NAJ-,-ati Pilite: Louis Geiz'ma, Box; VEČJI SLOVENSKI DNEV-<C> Morris. Pa.	f9-10—4)1 NIK V ZDR. DRŽAVAH. -^J
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški dr žavljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeča:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SL0VEN.-AN3LEŠKI BESEDNJAK, gesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav« ljanskega papirja.
a. Vse angleške besede so navedene, kako se pi$e-jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnina
$1.50
Slovenic Publishing Company
Gortiandt Street	New Tork, H. T
tv