GLASILO « SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Oataa ia snlssMi - Včeraj je bih na pobudo predsedstva centralnega komiteja Zvezeltomunistov Slovenije v Poljčoh gorenjsko posvetovanje o uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, o uresničevanju le tošnje gospodarske politike, delitvi dohodka, naložbah, zunanjetrgo tvufc menjavi in drugih problemih sedanjega časa. Posebna zornost je veljala delovanju in učinkovitosti Zveze komunistov na **hpodročjih, (jk) - Foto: M. Ajdovec _ Prijateljstvo med Jeseničani in Čehoslovaki Jesenice — Jeseniški železarji in delavci v barvni metalurgiji iz Čeho-slovaškega mesta Donoval so se lani domenili, da izmenoma preživljajo poletne in zimske počitnice v Jugoslaviji in na Oehoslovaškem. Jeseniška železarna si prizadeva, da bi delavci preživeli nekaj dni dopusta tudi pozimi in da za dopust ne bi izkoristili le poletnih dni. Tako so nekateri že letos pozimi odšli v Donoval, v počitniški dom. 90 delavcev jeseniške železarne je letovalo februarja deset dni, 24. avgusta letos pa je prva skupina 45 čehoslovaških prijateljev preživela dopust v Crikvenici, kjer ima jeseniška Železarna počitniški dom. Delavci, ki so bili na Čehoslo-vaškem, so bili z letovanjem izredno zadovoljni, prav tako tudi delavci, ki so prišli iz Donovala v Crikvenico. Za takšno izmenjavo so železarji izredno navdušeni, obenem pa so tudi njihovi počitniški domovi izven sezone tako najbolje izkoriščeni. Stroške dopusta jeseniških delavcev na Oehoslovaškem plačajo gostitelji, delavci iz Donovala pa so gostje v počitniških domovih železarne. D. S. upna, Organizirana in usklajena akcija * izvoza mora biti obveza vseh kolektivov ki proizva-Maa£, ki bi utegnilo zanimati tuje kupce - Redna oskrba z ^•terlaH je pogoj za izpolnjevanje izvoznih planov - Je-inGra^najbiiUozila za 20 miHjonov dolarjev več v Sloveniji ne moremo vzdr-1 iazmerJ«. ko uvoz pokrivamo le ^^Odstotki izvoza, v Jugoslaviji pa ^* Htmerje še slabše, si moramo ^k*" načine prizadevati za nadalj-na tuje. Pro-, Če do konca * bomo uresničili zastavljenih 1 načrtov, ker ne bomo mogli .potrebnih surovin in repro- ■ Zato bomo morali zao-fornost. Tisti, ki ne bodo - izvoznih usmeritev in se tfopbali, bodo morali odstopiti *gwttgjin. Za izvoznike je že pri-tjtfti vrsta spodbud: ekonom -stimulacija je zagotovljena, pri i ifflajo prednost blago in suroti neposredno prispevajo k nu izvozu, prednost imajo e. ki bodo proizvodnjo preus-v izvoz, in nagrajevanje de • ki delajo za prodajo na tuje, ^V^jipimulativno. ^ ^T*r n>ora biti akcija usklajena Bfc^J* r»*neh, tako v organizacijah JS^Jfcn^p dela, gospodarskih zbor S&C*-. ot družbenopolitičnih orga L^K^j*0 in upravnih organih od do zveze. Sedaj, ko naj bi v resoluciji predvideno Pygy bilanco, nekateri predlagajo re^^a^ativne. omejitve uvoza, ki e^nekaterim onemogočile celo jX3* hvljenjsko potrebnih artiklov. KJ* •unenjajoče se »odpiranje P^c< Narodne banke izvozu ni v J* na seji gorenjske zbornice •nI predstavnik Verige. a^ftajSi ovira pri uresničevanju ^J?** načrtov je slaba oskrbi je-i surovinami in repromateriali, i domačimi, neredne do-dtba kakovost in izsiljevanje 8*rooupravnimi sporazumi, ki ! •troike v taki meri, da so * tuje kupce veliko predragi Postaja izvoz za naše delov- dejo v vodo s še tako resnostjo in prizadevanji sprejeti načrti. Da bo lahko proizvodnja potekala normalno in bodo zagotovljene potrebne devize za uvoz energetskih virov, predvsem nafte, in poravnane obveznosti do plačilne projekcije Jugoslavije, mora Slovenija do kon- ca leta povečati izvoz kar za dve tretjini. Gorenjska bo pri tem nosila dokaj veliko breme. Do sedaj so možnosti za povečanje izvoza že nakazali v Gradisu in Jelovici, ki bi bila sposobna povečati izvoz še za približno 20 milijonov dolarjev, Alples in Lip Bled pa za milijon dolarjev. Podobno bo treba pogledati prav V vseh delovnih kolektivih, kjer proizvajajo blago, ki bi utegnilo zanimati tudi tuje kupce. L. Bogataj Seji predsedstev ZKS in ZKJ Premišljeno ukrepanje Ljubljana, Beograd - Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je v ponedeljek obravnavalo uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. Prevladala je ugotovitev, da Slovenija dosledneje kot marsikje drugje uresničuje politiko gospodarske stabilizacije. Porabo držimo na vajetih, prav tako investicije in preskrbo, zaostajamo pa le pri planiranem izvozu. Razumljivo je, so dejali na seji, da sedanji gospodarski trenutek terja izjemne ukrepe. Vendar morajo biti le-ti premišljeni ob upoštevanju posledic in učinkov, ne pa improvizirani, brez jasnih motivov. Vsaka republika in pokrajina mora razumljivo veliko izvažati in omejiti porabo, kar bo vplivalo na čvrstost reprodukcijskih verig, vendar se ne sme dogajati, da bo recimo Vojvodina pšenico izvažala, Slovenija pa jo do morala uvažati, da bo Slovenija izvažala jeklo, Srbija pa ga bo drago uvažala. Težave ne bodo minile, so ugotovili na seji, vendar bodo milejše, če bomo povsod varčevali in več delali, če se bomo voljni tudi marsičemu odreči, če bomo spremenili odnos do gospodarjenja. Zveza komunistov ima pri tem odgovorno nalogo zaznati in opozarjati na probleme in u stvar Kino prispevati k razreševanju, anj naj bo pozivanja in več učinkovitega dela. Odgovornost je popustila in to povečuje občutek nemoči in nesposobnosti speljati delo do konca. Predsedstvo je sklenilo, da bo konec oktobra seja centralnega komiteja, govora pa bo o kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani. Sešlo se je tudi predsedstvo CK ZKJ. Obravnavalo je predlog političnih izhodišč za akcijo organiziranih socialističnih sil na Kosovu, gospodarske razmere v pokrajini in bistvo sovražne dejavnosti. Člani predsedstva so menili, da je razvoj samoupravljanja pogoj za sožitje v pokrajini. J. Košnjek ^t£V za tuje kupce veliko predragi \ X^SM postaja izvoz za naše delov -F ^^f*nizacije dohodkovno nezani "o na primer v temeljni orga-Vfc Verige Sidrne verige pride-ttfobo in so tudi pod izvoznimi Jti P«iv zaradi slabe oskrbljeno Jalovinami. V škofjeloški LTH jNrsl dobrim letom odprli novo ino halo za proizvodnjo za ^ -vviinikov. Letos naj bi prodali jV,Mije za 7 milijonov dolarjev, ven-jJV» zaradi slabe preskrbe do sedaj CH***1 n« tuiem le za 2 milijona do-Pridelali pa 15 milijonov di-I^Vev izgube. >^ gfttadevanjih za izpolnjevanje Ns«i obvez in sprejemanje do-zadolžitev je torej na prvem ohranjanje in nadaljnja enotnega jugoslovanskega ^fc « tem nadaljnje izgrajevanje ^ajapvnih odnosov, da ne bi $° nedopustnega trganja ^tokijskih verig, ko lahko pa- Praznik mornarjev Včeraj, 10. septembra, so slavili svoj praznik pripadniki enot naše vojne mornarice. Razen njih so se spomnili zgodovinskih dni iz narodnoosvobodilne borbe, ko so mornarji s svojimi plovili posegli v boj proti okupatorju, tudi mornarji, ki plujejo na številnih ladjah z našimi zastavami, delavci v pristaniščih in ladjedelnicah ter vsi tisti, ki skrbijo za razvoj naše vojne in trgovske mornarice. Čeprav je do prvih spopadov naših mornarjev s sovražnikom na morju prišlo že prvo leto vojne, namreč štejemo za rojstni dan naše mornarice 10. septembra 1942. leta, ko so se začeli organizirano šolati in izpopolnjevati prvi mornariški kadri. (S) ZA VSAKDANJO RABO... V SREDIŠČU POZORNOSTI Ob 40-letnici poljanske vstaje Junaško je bilo njihovo dejanje Decembra 1941 je odšlo v partizane 325 prostovoljcev iz Poljanske doline - Na upor je prebivalstvo pripravljala široko razvejana mreža odborov OF — V nedeljo bo v Poljanah veliko ljudsko zborovanje v spomin na dogodke iz leta 1941 - Slavnostni govornik bo član predsedstva 8118 dr. Marijan Brecelj -V novem spominskem parku NOB bodo odkrili veliko fresko, delo domaćina, udeleženca poljanske vstaje, akademskega slikarja Iveta Šubica s prizori iz vstaje. »Ni bila majhna stvar pustiti družino, starše, otroke, brate in v tisti hudi zimi koncem leta 1941 izkopati skrito puško, bombe, pripraviti nahrbtnik in oditi v hosto,* pripoveduje vodja decembrske vstaje v Poljanski dolini, narodni heroj Maks Krmelj-Matija. V manj kot mesecu dni je odšlo v partizane kar 235 mož in fantov, od tega kar 274 v noči na 22. december, ko so po vaseh patrole Cankarjevega bataljona skupaj z domačimi aktivisti pozivale ljudi k uporu in oznanjale, da je prišel čas za splošen ljudski upor proti okupatorju. Tako množičen odziv nikakor ni bil naključen, bil je rezultat dela izredno močne partijske organizacije v Poljanah, kije uspela poleti in jeseni 1941 razpeti široko mrežo odborov Osvobodilne fronte čez vso Poljansko dolino, zlasti pa v nekdanjih občinah Poljane in Javorje. Najzavednejše in najbolj zanesljive ljudi so vključili vanje in do zime jim je uspelo pripraviti v dolini takšno razpoloženje, da so mnogi povsem pripravljeni pričakovali vpoklic in vstajo. Tudi gorenjsko vojaško in politično vodstvo je ocenilo, da so najboljši pogoji za splošno ljudsko vstajo v Poljanski dolini in so zato poslali na to območje Cankarjev bataljon, kije s svojimi uspehi še podžgal revolucionarno vzdušje. Junaško je bilo dejanje Poljancev in odločilno je vplivalo na nadaljnji razvoj partizanskega gibanja na Gorenjskem. Zato naj na te dogodke, na vstajo, ne spominja le Šubičeva freska, temveč naj izkušnje bogatijo naše sedanje delo. L. Bogataj Prva nova sodobna srednja šola v Sloveniji Lepa, koristna in ne predraga pridobitev Jutri dopoldne bodo v SkofU Loki odprli nov srednješolski center Boris Zinerl - dola in dijaški dom pod isto štreno — Najsodobnejše metode pouka — Vse usmeritve v isti šoli, kar bo omogočilo veliko racionalnost dela — Nič več razlik med »gimnazijci« in »vajenci« — BMzu S## milijonov so zbrale izobraževalne skupnosti, škofjeloško združeno delo in občani s samoprispevkom Nova srednja šola . Škofji Lok, - Foto: L Bogataj Skofja Loka — Za srednješolce škofjeloške občine in vse občane ter za združeno delo bo jutri velik dan. Odprli bodo novi šolski center usmerjenega srednjega izobraževanja, ki je prvi tovrsten objekt v Sloveniji. Pod isto streho so se zbrali učenci družboslovno-jezikovne, kovinarske in cestno prometne ter lesne usmeritve. Nova šola je izrednega pomena za izobraževanje srednješolcev iz škofjeloške občine in tudi iz drugih krajev, saj jim novi prostori, ki so prilagojeni novim učnim zahtevam in programom in imajo najsodobnejšo učno opremo, omogočajo sodoben pouk in osvajanje najnujnejših dognanj v tehničnih in družbenih smereh. V šoli je 45 laboratorijskih in navadnih učilnic, kabineti, predavalnica s 176 sedeži, knjižica s čitalnico, večnamenski in drugi prostori. Ob šoli so zgradili tudi dijaški dom, ki ima 80 sob z 240 ležišči in je funkcionalno povezan s šolo. Tako sta skupni čitalnica in knjižnica, skupni so jedilnica, večnamenski in še nekateri drugi prostori. S tem so zelo pocenili gradnjo, cenejše pa bo tudi vzdrževanje. Hkrati je šolski center povezan z novo športno dvorano, ki je bila zgrajena pred nekaj leti. Kuhinja je grajena tako, da v njej ne bodo pripravljali'hrane le za potrebe dijaškega doma in šole usmerjenega izobraževanja, temveč tudi za druge šole in vrtce. V novi šoli je prostora za 1300 učencev. Letos jih bo sicer nekaj manj in sicer le 1060, ker bodo učenci lesne ter kovinske ter cestno prometne usmeritve imeli celoletni pouk le v prvem letniku, v višjih razredih pa bo še tekel po starem, se pravi periodično. Cez tri leta pa bo šola že polno zasedena. Dijaški dom je zaseden v celoti, oskrbnina pa znaša 3200 dinarjev. Pouk so v novi šoli začeli z enotedensko zamudo in sicer se je začel v ponedeljek. Zamuda je nastala zaradi manjše kasnitve pri gradnji, do te pa je prišlo zaradi pomanjkanja nekaterih gradiv. Objekt je Krojektiralo Projektivno podjetje iz [ranja, zgradil pa ga je škofjeloški Tehnik,- na račun katerega je pri investitorjih slišati vse več pohval. Celotna investicija je namreč veljala slabih 200 milijonov dinarjev, kvadratni meter v celoti opremljenih prostorov 18.000 din, cena kvadratnega metra brez opreme pa se giblje okoli 14000 dinarjev. Ob koncu velja dodati, da so šolo in dijaški dom v celoti počistili in pripravili za pouk učenci in učitelji s prostovoljnim delom in so prvi septembrski teden dobro izkoristili za delovno prakso. L. Bogataj O Lr AS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK. 11. PO JUGOSLAVIJ Ponovna ocena letnih pianov Na letošnji prvi temenski seji so člani predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije nameniti osrednjo pozornost aktivnosti sindikatov pri uresničevanju resolucije o družbenoeko nomskem razvoju Slovenije. Tako bodo sihmka tf posebej zahtevali, da delavci ponovno ocenijo posamezne letne plane. Piane bodo morali spreminjati zlasti delavci v samoupravnih interesnih skupnostih in v temeljnih organizacijah družbenih dejavnosti. To ne pomeni, da je potrebno spreminjati letošnji družbeni plan. Gotovo pa je treba pregledati veliko pianov organizacij združenega dela in občin in* pretehtati njihovo realnost. Njegoševa nagrada Viamarju • Akademik Josip Vidmar je sedmi dobitnik Njegoševe nagrade za književnost. To najvišje jugoslovansko priznanje za literarno delo so podelili Josipu Vidmarju za knjigo »Obrazu, ki jo je dva najstčlanska žirija v Cetinju soglasno razglasila za najboljše književno delo naših narodov in narodnosti, objavljeno v zadnjih treh letih. V obrazložitvi je rečeno, da gre za integralno delo, ki osvetijuie celotno epoho, podaja duhovno podobo tega stoletja v slovenski ustvarjalnosti in predstavlja njegove, gonilne zamisli, hkrati pa je etični in estetski portret samega avtorja. Predsedstvo o stabilizaciji Po sporočilu republiškega komiteja za informiranje je predsedstvo SR Slovenije razpravljalo o .nekaterih značilnostih tekočih gospodarskih razmer, ki vplivajo na uresničevanje letošnje resolucije o družbeno-ekonom ski politiki in razvoju SR Slovenije v letu 1981 ter o razvojnih možnostih in izhodiščih, ki jih bo potrebno upoštevati pri pripravi resolucije za prihodnje leto. Jabolk bo dovolj Strokovnjaki ocenjujejo, da bo letos pridelek jabolk v Jugoslaviji okoli 990.000 ton in bo torej le nekoliko manjši kot lani. Pridelek na plantažnih sadovnjakih, ki ga ocenjujejo na 290.000 ton, bo približno enak lanskemu, za dobro desetino mani, okoli 13.000 ton, pa bo v kmečkih sadovnjakih. Podobna letina bo tudi v Sloveniji. Za redno spravilo pese Na spravilo sladkorne pese, s katerim bodo začeli v zadnji tretjini tega meseca, so se prevozniki Avtoradgo-ne dobro pripravili. Po sporazumu, ki so ga Radgončani podpisali s tovarno sladkorja v Ormožu, bo Avtoradgona tudi letos v celoti opravila cestne prevoze pese z odlagališč v tovarno.'Iz Pomurja in Podravja bodo v 45 dneh morali zvoziti okoli 140.000 ton pese, 60.000 ton pa jo bodo prepeljali z vlaki. Praznik slovenskih planincev Slovesni shod na Krvavcu Krvavec bo v nedeljo prizorišče letošnjega tradicionalnega osrednjega srečanja slovenskih planincev, ki ga pripravlja Planinsko društvo Kranj, hkrati pa se bodo ob obletnici ustanovitve Krvav-ške čete sešli tudi borci in aktivisti krvavškega področja. Slovesnost se bo začela ob desetih, ko se bodo na Jezercih ob spomeniku II. grupe odredov in Kokrškegs odreda zbrali borci in aktivisti ter ljubitelji planin, ki bodo slavni jubilej počastili s kulturnim programom. Osrednja slovenska proslava planincev bo ob domu PD Kranj na Gospine u, kjer bo ob 11. uri spregovoril slavnostni govornik Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo. Slovesnost se bo nadaljevala s kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali pihalna godba iz Kranja, moški pevski zbor KUD »Davorin Jenko« iz Cerkelj, recite to rji Prešernovega gledališča iz Kranja ter Tržiški kvintet. Podelili bodo zlata odličja Planinske zveze Slovenije. Zlate znake bodo prejele organizacije, ki so letos največ prispevale k slovenskemu planinstvu, med njimi republika konferenca Zveze tabornikov Slovenije, za neposredno sodelovanje s planinci, Uprava za notranje zadeve Gorenjske in vojna pošta 1098 v Kranju za pomoč pri gradnji in oskrbi planinskih postojank, ter brniška enota letalske milice, katere helikopter vozi k planinskim postojankam. Z vseh strani se bodo v nedeljo na Krvavec zgrnili pohodniki, prišli bodo iz Kokre preko Davov-ca, iz Cerkelj in Stahovice, istega dne pa bodo Dan planincev obeležili po vsej Sloveniji. Vsa planinska društva namreč na ta dan organizirajo pohode na bližnje vrhove in na njih razvijejo prapore. Tudi na Krvavcu nameravajo ta dan dati poseben poudarek pohod ništvu. Planinci bodo obiskali Veliki Z voh in Kalški greben, najbolj pogumni pa se bodo morda podali na Grintavec. Tisti, ki se bodo že dan poprej povzpeli na Krvavec, da bi bili priča večernemu kresovanju in spominskemu večeru, bodo lahko prespali v planinskem domu, ki ima na voljo 200 ležišč, ali v vojaškem šotoru, če bodo imeli s sabo ustrezno opremo. V spomin na dan planincev je dalo Planinsko društvo Kranj natisniti spominske nalepke, značke, štampiljke in zastavice, hrano pa bodo ponudili v lončenih jušnikih z v graviranim napisom »Dan planincev«, ki jih bo moč z leseno žlico vred odnesti v dolino. Na Krvavcu v nedeljo pričakujejo kakih pet tisoč obiskovalcev, za katere bo organizirana tudi vodniška služba. Ob toliki udeležbi pa se bo bržkone postavilo tudi vprašanje varstva narave, ki pa ga bodo pravi ljubitelji planin prav gotovo znali najustrezneje rešiti. D. 2 Nekateri stanujejo zastonj Ob koncu letošnjega prvega polletja je v Kranju dolgovalo stanovanjski skupnosti stanarino 52 stanovalcev v družbenih stanovanjih. Skupna višina neplačane stanarine se je povzpela na 2,304.171 din - kar pomeni 230 starih milijonov. Po več kot 10.000 novih din stanarine dolguje kar 36 dolžnikov. Nekaterim so se neplačane obveznosti povzpele že sua visoko, saj dolgujejo že tudi po 4 ali celo 8 starih milijonov. To seveda pomeni, da niso stanarine plačevati že nekaj let. Lepo zastonj stanujejo v udobnih stanovanjih, ne plačujejo niti ogrevanja, saj je centralno ogrevanje v teh stanovanjih nemogoče odklopiti. O teh podatkih so razpravljali tudi na seji odbora za gospodarjenje pri samoupravni stanovanjski skupnosti Kranj. Vendar pa med dolžniki niso le socialno ogroženi stanovalci, pač pa tudi taki, ki bi stanovanje zlahka plačevali, pa gre najbrž le za brezbrižen odnos. Domala vsi dolžniki so v stanovanjskih blokih na Planini. Večina med njimi ni stalno rannmlena. Vendar pa ne* manjka tudi takih, ki se brezbrižno vozijo v svojih osebnih avtomobilih, stanujejo pa zastonj. Nekateri resnično spretno izkoriščajo nedotakljivost stanovanj. Strokovne službe stanovanjske skupnosti sicer ukrepajo, toda postopek se na sodišču zavleče. Ko dolžnik dokončno izgubi pravico do svojega udobnega stanovanja, se seveda ne znajde na cesti, pač pa se mora izseliti v drugo, ustrezno, toda starejše stanovanje, kjer je sta narina nižja, odplačevati pa mora seveda dolg za neplačano stanarino. Ob tem, da si nekateri privoščijo takšno bivanje zastonj, čeprav bi stanarino lahko plačevali, pa po drugi strani ni ravno malo upokojencev, samohranilk in drugih, ki jim morda ne gre preveč dobro, pa kljub temu redno poravnavajo svoje obveznosti. V skupnem skladu za gospodarjenje s stavbami tudi primanjkuje sredstev za vzdrževanje ne nazadnje zato, ker nevestni stanovalci pozabljajo svoje obveznosti. K.Makuc Kršitelji dogovora Izvršni avet skupščine občine in koordinacijski odbor za planiranje in stabilizacijo pri občinski konferenci SZDL sta pregledala uresničevanje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka povprečni osebni dohodki na delavca pa za 27 odstotkov. Uresničevanje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka je obravnaval tudi koordinacijski odbor za planiranje in stabilizacijo pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze. Pri pregledu so ugotovili, da se delovne organizacije Klavnica in Mesarija Bohinjska Bistrica, UKO Kropa, PTT temeljna organizacija Radovljica in Knjigoveznica Radovljica opredelijo kot kršitelji dogovora, ki morajo preseganje rasti osebnega dohodka utemeljiti in zagotoviti uskladitev po dogovoru. V dejavnostih izven gospodarstva pa so kršitelji Muzeji radovljiške občine in Psihiatrična bolnica Begunje, ki morajo obrazložiti preseganje in zagotoviti uskladitev. Prav tako morajo obrazložitve poslati nekatere druge temeljne in delovne organizacije v občini, med njimi pa nekatere interesne skupno- 9tl- D. Sedej Radovljica — V prvem polletju letos je gospodarstvo radovljiške občine za osebne dohodke razporedilo za 31 odstotkov več sredstev kot v enakem lanskem obdobju. Po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka bi bila možna rast sredstev za osebne dohodke 37 odstotkov. Tako so pri izvršnem svetu skupščine občine Radovljica ugotovili, da so v gospodarstvu uresničili dogovorjena razmerja za delitev dohodka. Vendar pa so nekatere temeljne organizacije in delovne organizacije presegle dogovorjeno rast. Med vzroki so navedle predvsem sezonski vpliv proizvodnje in prodaje, povečanje produktivnosti in povečanje osebnih dohodkov v drugi polovici lanskega leta. V dejavnostih izven gospodarstva so se osebni dohodki v prvem polletju povečali v primerjavi z lanskim prvim polletjem za 24 odstotkov, OLA8 enice, Kranj, Radovljica, Škofi« Loka in Trt a i_i i - V. d. odaovorai uAdnik Jote g***™-? " ganda, naročal »-Ml, M**'"" na. mali o*tas* Svet v tem tednu Žrtev blokovske igre Neodvisna in neuvrščena aft-iika država Angola, po ka** ze nekaj časa morijo in pustošijo južnoafriški rasistični t» jaki, je žrtev blokovske igre v tem dem sveta — Vi Nsmibije na izrednem zasedanju generalne si Organizacije sdinlenin narodov, na katerem je govmll naš predstavnik Milormd Peste - Obiskal nas je danske vlade — Zaostrovanje v Egiptu Afriški jug postaja vedno bolj bojišče interesov velikih sil in novih blokov. To že nekaj časa dokazuje osvobodilni boj za sm odločbo in neodvisnost namibijskega ljudstva ter prizadevanja < svetovne skupnosti, da bi našli pravično in mimo rešitev. Večna je soglašala s pobudo neuvrščenih in afriških držav za sklic zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov Namibiji. ki poteka te dni na sedežu svetovne organizacije. Naš -poslanik Milorad Pešič, ki je bil že med govorniki na izrednem za nju, je dejal, da je to izraz želje sveta, da se namibijsko vprašanje prid samoodločbe in neodvisnosti te države, vklenjene v okove rai nega južnoafriškega režima. Akcije svetovne skupnosti pa ne roji uspeha, ker na svetu še preveč revladujejo sila in blokovske te Slednjih pri Namibiji in pri jugu Afrike nasploh ne manjka. Kako I sicer moglo zgoditi, da enote južnoafriškega rasističnega kopnem in zraku bijejo neodvisno in neuvrščeno Angolo, n morijo. Angola je žrtev sedanjega sveta in njegovih blokovskih sprotij. Nekajkrat se je zaradi rasističnih vpadov v Angolo sešel nostni svet Organizacije združenih narodov in vsakokrat so biti zoper južnoafriški režim preprečeni z vetom Združenih držav Ai To očitno daje rasističnim vojakom-novega poleta, saj slutijo, da; v zahodni velesili močnega zagovornika, ki se boji za svoj vpHv delu sveta in trepeta, da vpliv druge, vzhodne velesile ne bi Ob analizi zadnjih angolskih dogodkov je treba ugotoviti, da tu sploh prevladuje bojazen pred sovjetskim vplivom v Afriki prihajajo različni izgovori: da so v Angoli že sovjetske čete, vzhod tudi v Afriki narediti drugi Afganistan in podobno. Dej ostaja, da zaradi blokovskih teženj po razdelitvi sveta trpi neuvrščena Angola in da so njeni predstavniki že napovedali \ jim zaveznikom, predvsem Sovjetski zvezi in Kubi, za pomoč; čel sija Južnoafriške republike ne bo zaustavljena. Afriški jug p— smodnika. Iskrica se lahko hipoma razširi v požar širših ali težko predvidljivih razsežnosti. Ugotovitvi o sedanjem nei nasprotij polnem svetu v prid ne govorita le Angola lnNamibija, tudi zaostrovanje v Egiptu, kjer želi Sadat obračunati predvsem sko opozicijo, potovanje izraelskega predsednika Begina v katerim nudi Izrael vse ugodnosti, da bo vpliv ZDA in zahoda na. njem vzhodu večji, neuspela pogajanja med Grčijo in Turčijo Egejakega morja ui Cipra, pa obtožbo ZDA na račun SZ, ki n ob zahodnih mejah vzhodnega bloka izvesti vojaške vaje a 100.000 vojaki. Po obsegu naj bi bile te vaje največje po helsinške deklaracije o evropski varnosti in sodelovanju. Jugoslavija se na vsakem koraku trudi, da bi skladno s svojo« uvrščeno zunanjo politiko prispevala kar največ k sožitiu med in državami na enakopravni osnovi, ne glede na družbeno Obisk predsednika danske vlade Ankeria Joergensena to potrjuje. V sredo je prišel k nam na obisk na povabilo našega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča, sprejel pa ga bo predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher Obisk je krona vi nega uspešnega sodelovanja. Družijo nas ste vune vezi. Nad 75001 delavcev je na Danskem, slednja pa je v EGS večkrat že za vi naklonjena stališča. Pred odhodom k nam je danski premier da nas različna družbena sistema in dejstva, da je Danska . pakta NATO in EGS, mi pa neuvrščena dežela, ne sme motiti. Nj država želi stike z neblokovskimi deželami, še posebno živo pa. spominu leto 1975, ko se je v Helsinkih sešel s predsednikom _ J Košnje* Program delavske univerze Radovljica - Delavska univerza Radovljica je sprejemala prijave za vpis odraslih v večerne oddelke višjih razredov osnovnih šol. Pouk bodo organizirali v seminarski obliki dvakrat tedensko. ( Novih oddelkov srednješolskega izobraževanja letošnjo jesen ne bodo odpirali, pač pa bodo nadaljevali pouk le za dosedanje slušatelje 3. in 4. letnika ekonomske srednje šole in za 4. letnik srednje tehniške šole za strojništvo. . Razpisali so tudi več tečajev za dopolnilno strokovno izobraževanje. Letos bodo, če bo zadosti prijav, organizirali strojepisne tečaje, tečaja varstva pn delu, tečaja in skupinovodje, tečaje minimuma in za uprai tralnih naprav, za negovalce'v domu ostarelih, šivanja, pletenja, vezenja n nja, morda pa tudi tečaj za riste. Kot vsako leto t« načrtujejo jezikovne tečaje ne, angleščine, francoščine ter < slovenščine za pripadnike narodnosti. Program družbene. usposabljanja bo Delavska uresničevala na osnovi že dogovora z občinskimi liričnimi organizacijami. C BRALCI SPRAŠUJEJO tel.: 21-860 POTROŠNIŠKI KREDIT ZA TEKSTILNO BLAGO L. L. is Kranja: »Zaaussa ase, pod kakšni-ii kreditaimi pogoji s» labko kapi tekstilno blago v gorenjskih tekstilnih trgovinah? A* so za nakup otroške konfekcije pogoji ugodnejši?« Kokra Kranj: »Potrošniško posojilo se odobrava po kreditni sposobni prosilca do tretjine osebnih prejemkov. Za tekstilno blago je treba EoloŽiti znesek 40 odstotkov od vrednosti blaga, za nakup otroške onfekcije pa 20 odstotkov.« Marka Lesce: »Za nakup tekstilnega blaga je 40 odstotni polog, sat otroške konfekcije pa 20 odstotkov s tem, da se pn odobravanju kredit* zneska ločeno obračunavata.« JuffotekstU, On«-on v Kranju: »Potrošniška posojila dobijo kunci t* nakup konfekcije tako, da plačajo 40 odstotni polog na vrednost blag« ne glede na to, če kupujejo otroško konfekcijo ali konfekcijo za odras*' KAKO ODLOČILNO JE MNENJE HIŠNEGA SVETA? Ž. L. is Kranja »Vsako leto lahko stanovalci s niijiaai prejea*, elaaa draeiae vložijo prošnjo ss ss*ves*iosirsnJe stanarin* naj bi ptodtoaUI tssn nmaeajeMsnsga sveto.Klini •▼etips* aktivni aH ae ia v priaasra. da aiso aktivni, sito* ne fasnsio v** stanefnlost In njihovih rs aster. Zaahaa me, kako pri dodettsvsr j subvencije vpliva mnenj« hišnega sveto?« DonmpUn Kranj: »Ko zberemo vse prosilce in piiegledan^d^uinenj (dohodek na člana, število članov itd), pošljemo predloge hifcun svett" in komisijam za socialno delo v krajevnih skupnostih terjiBi prosimo P mnenje. Hišni sveti odgovorijo pritrdilno ali negativno. y°ti . « subvencioniranju so večinoma le tedaj, če imajo stanovalci podnaje&v | Tedaj tudi pri nas prošnje ne odobrimo.« ?ETEK, 11. SEPTEMBRA 1981 GOSPODARSTVO ^obraževanje komunistov na Gorenjskem Usposabljanje za samoupravno prakso . •tramj — Idejnoplitično usposabljaj* m *Krb za načrtno idejnoteo-^^feo vzgojo komunistov je ena javnih skrbi osnovnih organizacij S^oae komunistov in komitejev ob 2?***in konferenc ZK. Dobra ob ve ^tjost komunistov in idejnoteore-izobrazba sta pogoj za učinko-reševanje problematike v te-^Hjnih organizacijah združenega in krajevnih skupnostih. » Osnovne organizacije in občinski ^^•niteji so v preteklosti namenjali 2^ntaeniu izobraževanju veliko rj*toroost in bili uspešni. Precej ko _j^Ui»tov so usmerili v nairazličnej-^nobraievalne oblike. Od 10 do 12 _?Wotkov komunistov na Gorenj-n se zadnja leta vključuje v pe «Jško vodene oblike i z obra zeva To pomeni, da zadnja štiri leta ^bjjuči eno od zahtevnejših oblik izobraŽevanja (politična šola, trimesečni seminar marksizma, dopisna šola marksizma, seminar iz samoupravljanja) od 1000 do 1200 udeležencev. Število je precejšnje iz za njegovo doseganje bo potrebni veliki napori, pa tudi odgovornost, da osnovne organizacije izberejo za izobraževanje najbolj delavne člane, željne utrditi znanje in ga obogatiti. Odgovorno delo imajo tudi organizatorji in izvajalci izobraževanja, ki mora biti na primerni kakovostni ravni. Usposabljanje pa ne sme ostajati samo na ravni teorije, ampak mora dati udeležencem znanje za politično delo in usposobljenost za razreševanje vsakdanjih problemov. Podatki o dosedanjem delu na tem področju opozarjajo, da bo treba v prihodnje namenjati več pozornosti izbiri kandidatov in njihovemu Popolnejše ocene sb jimlem^eindikslnem svetu ugotavljajo, da bi morale biti o polletnih rezultatih gospodarjenja v marsikaterem okolja bolj kritične delovni organizaciji Elmont Bled zato, ker je upadla proizvodnja in ker so se pojavile kadrovske težave. Pri občinskem sindikalnem svetu ugotavljajo, da je še precej organizacij združenega dela, ki so polletne rezultate obravnavale bolj formalno. To so predvsem delovne organizacije s področja izobraževanja in gostinske delovne organizacije. Bolj kot prejšnja leta so v presojo polletnega gospodarjenja vključene samoupravne skupine in zbori delavcev. Gradivo je bilo ponekod še pomanjkljivo, zato bi morale osnovne organizacije sindikata zahtevati dopolnitev. Osnovne organizacije sin dikata so se tudi vkjučevale v razprave obenem z delavskim svetom, ocene gospodarjenja pa so bile necelovite, ugotovljeni vzroki pa enostranski. Denimo: edini vzrok za skromno rast dohodka trgovskih delovnih organizacij naj bi bile le nespremenjene marže ali v Komunalnem gospodarstvu prenizke cene ko-munalnin storitev. V večini delovnih in temeljnih organizacijah so zelo ugodno ocenili lastno delo in rezultate in ponekod so v tem pretiravali. Vsekakor bi morali biti bolj kritični, saj za hvalo ni bUo prave osnove, bolj pa bi morali tudi spodbujati delavce za večjo proizvodnjo, za večjo produktivnost in nasploh za boljše delo. D. Sedej — Pri občinskem sin svetu ugotavljajo, da je Jjtoska aktivnost pri ocen je va-puetnega gospodarjenja prešib-Kaaen tega so tudi letošnja go-gibanja terjala temelji tej Pristop in konkretno obravnavo »tov gospodarjenja. Letošnje so v občini potekale v pove »komitejem občinske konferenco m izvršnim svetom, usmerili 90 v spodbudo vseh organ iza nruženega dela in delovnih za temeljitejšo oceno pol-rezultatov. Organizirali so in neposredno sodelovali s organizacijami združenega ■jer so se pojavljale določene v gospodarjenju ali medse odnosih. so predstavniki družbenopo-organizacij in izvršnega sve-*dek>vali v delovni organizaciji »o gospodarstvo zaradi nuti in upadanja kvalitetnih °tov gospodarjenja, kadrov tešev in reorganizacije. V de-onjanizaciji HTP Bled so so-zaradi sanacije Sport hotela Kljuki in turistične infra -v delovni organizaciji ■Lesce zaradi sanacije izgube , jfjni organizaciji sidrne verige, .•netijski zadrugi Bled zaradi Jjučitve zadružnega sveta v >nje, v trgovski delovni ?iji Speče rij a Bled zato, ker P^oembna za preskrbo in v tovalidnost narašča usmerjanju ter načrtnemu delu osnovnih organizacij na tem področju. Pravočasno in načrtno kadrovanje je že pol uspeha. Sedanje oblike usposabljanja so se pokazale kot dobre. Treba jih je le dopolnjevati Preteklo leto so bili sprejeti dopolnjeni izobraževalni programi, kar je nov korak k zbliževanju s prakso. Veliko odgovornost imajo predavatelji in mentorji, ki morajo znati obravnavana vprašanja povezati s prakso. Dosedanje ocene usposabljanja kažejo, da smo v obsegu izobraževanja dosegli takšno stopnjo, ki ne terja povečevanja števila vkjučenih ali uvajanja novih izobraževalnih oblik. Več pozornosti pa bo treba nameniti kvaliteti dela, metodam in učinkovitosti. Dosledneje pa bomo morali izvajati dogovor, da mora vsak evidentirani kandidat posebej obiskovati seminar za kandidate za sprejem in po sprejetju še seminar za novo sprejete člane. Osnovne organizacije so pri tem premalo dosledne. Posamezniki ostajajo brez enega ali drugega seminarja. Precej več je sprejetih v ZK, kot pa jih obiskuje oba seminarja. Druga pomanjkljivost je prevelik osip v dopisni šoli marksizma. Na Gorenjskem smo se odločili, da bomo letos prvič izvedli specializirane programe dopisne šole marksizma za delavce v izobraževanju, zdravstvu, za tehnični kader v proizvodnji itd. To bo zanimiva novost, ki bo poklicnim skupinam poglabljala družboslovno znanje glede na značaj njihovega dela. To bo seveda tudi trši oreh za predavatelje in izvajalce izobraževalnih programov. Seminarje iz samoupravljanja v združenem delu je lani in letos končalo v 12 skupinah nad 350 udeležencev. To so enotedenski seminarji s 40 urami dela za vodje TOZD in direktorje, predsednike delavskih svetov in sekretarje osnovnih organizacij. Uspeli so in po sodbi udeležencev so koristni. Od oktobra dalje bodo potekali v Kranju in na Bledu. Udeležilo naj bi se jih novih 20C liudi. Aktivnejše idejnopolitično delo bo letos potrebno tudi zaradi priprav na kongrese. Svet medobčinskega Studijskega središča in sekretariat medobčinskega sveta ZKS sta zato predlagala osnovnim organizacijam poseben program idejnopoli-tiČne aktivnosti z glavnimi nalogami pred kongresom in po kongresu sa-moupravljalcev. Temeljni program pa bo obsegal najaktualnejša vprašanja našega življenja od ocen družbenopolitičnih razmer, stabilizacije do družbene samozaščite in varnostnih razmer ter mednarodnega delovanja ZKJ. Občinski komiteji bodo pripravili posebne seminarje za poverjenike idejnopolitičnega izobraževanja. Priprave na novo sezono se zaključujejo. Rok za zbiranje prijav se začenja, začetek izobraževanja pa bo oktobra. . _ „ , . Jože Bohinc r NAŠ SOGOVORNIK Julka Bernik Šola Blaž Ostrovrhag-prehaja na celodnevni pouk * S celodnevnim poukom naj bi zabeli prihodnji mesec — Učilnic je dovolj, primanjkuje pa drugih prostorov - Učenci se bodo hranili v novem dijaškem domu — Manjka površin za rekreacijo Skorja Loka — Pmhodnji mesec bo s celodnevnim poukom začela osnovna šola s prilagojenim učnim programom Blaž Ostrovrhar v Skof-ji Loki. To je skladno s petletnim programom razvoja celodnevne šole v škofjeloški občini, ki naj bi pospešil prehod na novo obliko dela in pomaknil Skofjo Loko z enega zadnjih mest med slovenskimi občinami po vključenosti otrok v celodnevno šolo. »Zamisel ni nova,« je povedala ravnateljica šole Julka Bernik, »saj se že več let pogovarjamo, da tudi učenec z motnjami v duševnem in telesnem razvoju potrebuje celodnevno obliko dela. Pravzaprav bi lahko rekla, da naš učenec še bolj potrebuje celodnevno šolo, saj ni dovolj, da ga naučimo osnovnih znanj, temveč so še veliko bolj pomembne vzgoja, priprava na samostojno življenje ter delovno usposabljanje. To pa pri pouku težko dosežemo. Ob najrazličnejših svobodnih dejavnostih pa jih bomo lahko v večji meri pripravili na to, da se bodo po končani učni obveznosti, ko se direktno vključujejo v proizvodnjo, bolje znašli in se znali vključiti v družbo.« Največkrat so med zadržki za prehod na celodnevno obliko dela prostori. Imate pri vas to vse urejeno? »Tudi na naši šoli ni idealnih pogojev. Učilnic je sicer dovolj in v prihodnje naj bi dobili tudi potrebne prostore za jutranje varstvo in svobodne dejavnosti. Nimamo pa primernih prostorov za rekreacijo in prosti čas in v šoli ni jedilnice. Se letos pričakujemo, da bodo urejene zunanje površine, ki bodo namenjene rekreaciji naših otrok, telovadnico pa imamo v centru slepih. Tam bo na razpolago tudi plavalni bazen in zelo sem vesela, da se bodo učenci lahko učili tudi plavanja.« Koliko otrok obiskuje vašo šolo? »Letos obiskuje našo šolo 44 otrok od prvega do osmega razreda, na delovnem usposabljanju pa je 11 otrok. Kadrovsko smo kar dobro zasedeni, potrebovali bomo le novega sodelavca za organizacijo raznih svobodnih dejavnosti.« Koliko časa bo trajal pouk? »Jutranje varstvo za najmlajše učence začenjamo že ob 5.30, pouk pa naj bi se začel ob 7.15. Idealno bi sicer bilo, če bi lahko začenjali ob 8. uri, vendar imamo 7 učencev iz oddaljenih krajev, ki se v šolo vozijo, in moramo čas pouka prilagajati njim oziroma vožnjam šolskega avtobusa. Zadnji učenci pa bodo odšli domov ob 15. uri.« L. Bogataj Popoldne ni kruha Tržič - Iz tržiške pekarne je vedno prihajal dober kruh. Poznali so ga po vsej Gorenjski in obiskovalec, ki je zašel v Tržič, ga običajno ni pozabil kupiti. Od julija naprej pa tržiški peki ne pečejo več osnovnih vrst kruha, to je belega in črnega v kilogramskih štrucah. V okviru temeljne organizacije so se odločili za delitev programa in od takrat pri- ^Sssnice rt^niski občini invalidska komisija dobro dela in se povezuje ni organizacijami, vendar 1044 invalidskih upokojen-*Pozarja, da bo treba več pozornosti posvetiti varstvu pri 1 m boljšim delovnim pogojem bolezni, ki večinoma niso poklicne, so pa v neposredni povezavi z življenjskimi in delovnimi pogoji ter načinom življenja delavcev. Prevladujejo predvsem bolezni srca in ožilja, kosti in mišičja, -duševne motnje, bolezni dihal in živčevja. Tudi v jeseniški občini število invalidov hitro narašča zaradi več nesreč pri delu. Ko pa na Jesenicah ocenjujejo skrb za zaposlovanje invalidnih so lahko zadovoljni, saj je področje invalidnosti dobro urejeno. Invalidska komisija dela na Jesenicah že dvajset let in je že našla najbližjo pot sodelovanja z delovnimi organizacijami. To pomeni, da so delavci razporejeni na tista delovna mesta, za katera komisija ugotovi, da jih ne bodo zdravstveno ogrožala. Železarna Jesenice je tudi ena redkih delovnih organizacij in Jesenice ena redkih občin, ki ima • vse delovne invalide zaposlene. Samo v Železarni je po zadnjih podatkih zaposleno 512 invalidnih oseb, kar predstavlja 8 odstotkov kolektiva. Invalidi pretežno delajo v proizvodnji, v žicami je zaposlenih 13 odstotkov invalidov, v žeblja rn i 9 odstotkov, v strojnih delavnicah 9 odstotkov, v hladni valjarni na Jesenicah 7 odstotkov in v jeklami 7 odstotkov. Po številu invalidsko upokojenih je jeseniška občina z 0,47 odstotka invalidskega upokojenca na enega starostnega upokojenca prav na dnu jugoslovanske lestvice, h vendar 1.044 invalidskih upokojencev v ob čini opozarja, da bo treba Se bolj poskrbeti za varstvo pri delu in za takšen delovni proces, kjer bodo lahko delavci brez bolezenskih posledic in nesreč dočakali redno upp kojitev D Sedaj — V naših delovnih or-ijah iz leta v leto narašča 0 invalidov, kajti vse do zdaj Pomalo pozornosti namenili fvanju invalidnosti in uspo-ter zaposlovanju delovnih ov. Invalidske upokojitve so v **Hosti naraščale hitreje kot vanje in starostne upoko-Vaak tretji delavec se invalid-Upokoji, ob tem pa niso upošte-b*vUni delavci, ki delajo z delovno sposobnostjo in še invalidi. delovnimi invalidi je največ v*8* iz neposredne proizvodnje, ^ificiranih in polkvalificiranih l**v je skupaj 41 odstotkov, flncininih pa 36 odstotkov. Za-kratkede lovne dobe so invalid-Pfspjnine nizke, invalidnost pa v rudarstvu, metalurgiji, ištvu in kovinski industriji. Jem času pa je vse več in-upokojenih delavk tudi v 1 industriji, pri delu ali izven dela so 28 Približno 12 odstotkov pri-■nvalidnosti, manj kot 2 od-delovnih invalidov pa je upo- zaradi poklicnih bole zrli ujoč vzrok s 86 odstotki so fcV> Bo nujna predčasna podražitev Tržiška skupnost za cene je večino podražitev, ki so v njeni pristojnosti, letos že odobrila - Odprto ostaja vprašanje povišanja cen stanarin in nekaterih storitev — Stanarine naj bi se praviloma dvignile decembra, vendar dveletni zaostanek in skromen znesek denarja za vzdrževanje in obnovo starih družbenih stanovanj narekujeta predčasno podražitev gre za njihovo vzdrževanje in obnovo ogromno denarja. Zato bi kazalo dvigniti stanarine še pred tem mesecem, vsaj novembra. Povišanje stanarin je vsekakor kočljivo vprašanje, še toliko bolj v trenutku prizadevanj za gospodarsko ustalitev, varčevanja in padca življenjskega standarda občanov. Skupnost za cene se je zato odločila, da bo za mnenje povprašala izvršni svet skupščine občine Tržič, občinsko konferenco socialistične zveze in občinski svet zveze sindikatov. ^WU> PEVCEM! Mkasenaki pevski zbor France Nnen Kranj vabi mlade pevke Nl/*** v svoje vrste. Avdiciie bjJ£0 potekale v pevski sobi VU*»je Kranj vsak ponedeljek ^ Četrtek ob 20. uri. Odločite se konca septembra. Vabljeni! Tržič — Zvezni in republiški dogovor o izvajanju politike cen dovoljujeta, da se cene industrijskih izdelkov letos povečajo največ za 26,6 odstotka, cene na drobno za 31,5, cene storitev za 22,8 odstotka, medtem ko bi povišanje življenjskih stroškov ne smelo preseči 32,3 odstotka. Odločanje o nekaterih zvrsteh cen je po novem prepuščeno občinskim skupnostim za cene. Letos je tržiška že odobrila podražitev vodarine, smetarine, kanalščine, pogrebnih, tržnih in dimnikarskih storitev, stanarine, oskrbnine v vrtcu in domu za ostarele, mestnega javnega prevoza, kruha in cene za kvadratni meter nove stanovanjske površine. V povprečju so vsa povišanja nanesla 21,8 odstotka. Torej manjka še odstotek do zgornje dovoljene meje. Program izvajanja politike cen izdelkov in storitev v tržiški občini, ki ga je svet skupnosti za cene sprejel sredi avgusta, razen pregleda že odobrenih podražitev prinaša tudi smernice za odločanje o cenah do konca leta. Odprto namreč ostaja vprašanje stanarin in nekaterih storitev. Stanarine bi se v skladu s sprejeto politiko postopnega prehoda na ekonomske stanarine praviloma dvignile decembra letos in sicer za četrtino. Vendar pa stanovanjska skupnost, ki upravlja z družbenimi stanovanji, poudarja, da je večina stanovanj v tržiški občini starih, da Koordinacijski odbor pri socialistični zvezi je skupnosti za cene, ki bo o podražitvi stanarin sklepala še ta mesec, že odgovoril. Glede na resnično skromen znesek denarja za vzdrževanje in obnavljanje stanovanj se zavzema za predčasno povišanje, seveda pa pri tem ne bi smeli kršiti družbenega dogovora o izvajanju politike cen proizvodov in storitev za letos. Tako odločitev narekuje tudi nuja, da bi dveletni zaostanek na področju gibanja stanarin čim prej zgladili. Podobno stališče je zavzel tudi izvršni svet skupščine občine Tržič. Kot kaže, bodo torej stanarine poskočile za 25 odstotkov pred decembrom. Ali novembra ali morda celo že oktobra, pa bo treba temeljito pretehtati, če naj bi skupna vsota dovoljene rasti cen letos ne presegla meje 22,8 odstotka. H. Jelovčan haja • iz njihovih peči samo še bel domač in rž en kruh. Osnovne vrste kruha dobivajo iz Lesc in ga potem s svojim vred razvažajo po tržiških prodajalnah. Tu pa so že težave; ne da Leščani ne bi izpolnili naročil ali da bi bil kruh prepozno v prodajalnah. Trgovci so se odločili, da bodo naročali samo toliko blaga, kolikor ga bodo lahko čimprej prodali. i\e on redek primer, da so ljudje v nekaterih tržiških prodajalnah ob dveh, ko so se vračali z dela, zaman spraševali po osnovnih vrstah kruha. Delavke, ki so si to pač lahko privoščile, so ga začele kupovati med malico. Nazadnje je problem prišel na ušesa tržni inšpekciji. OdloČila se je, da bo pritožbe občanov preverila. Prvega septembra, ko so se ljudje vračali z dopoldanske izmene, se je napotila v tržiške prodajalne. V poslovalnici KŽK so imeli ob 14.20 na policah le še 80-dekagramsko štruč-ko belega kruha, tri kose ovsenega in kos oljnatega. V Mercatorjevi peti poslovalnici se ob treh niso mogli pohvaliti z dosti boljšo zaloienostjo; tri bele štruce, ena črna, dva oljnata kruha. V Mercatorjevi blagovnici pa .deset minut kasneje kruha sploh ni našla, ne takega, ne drugačnega. Podobno zadrego je opažala tudi drogod. Razen v podeželskih prodajalnah, so bile povsod drugje police s kruhom prazne. Tržičan, ki dopoldne ni mogel »skočiti ven«, jo torej prav lahko ostal brez tega nepogrešljivega dela prehrane. Ali pa je romal od prodajalne do prodajalne, robantil in hrepenel v želji, da se mu bo vendarle nasmehnila sreča. Krivi so trgovci. Razumljivo je, da se hočejo izogniti tveganju, ko naročajo kruh. Z ostanki imajo res izgubo, saj je le belega mogoče predelati v drobtine in tako prodati. Težko je tudi točno izračunati pravo količino kruha, uganiti potrebe kupcev. Vendar pa vsak dober trgovec ve, da je njegova prva naloga kupcu ustreči, čeprav včasih v lastno škodo. Zal se vsi tržišsi prodajalci tega ne zavedajo. Zato bi bilo prav, da bi jih spomnili občani prek potrošniških svetov. Ce se trgovci ne predramijo sami, če jim ni mar, kako so založene njihove police z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, potem jih je treba opozoriti. H. Jelovčan OLAS4 STRAN PfTHC. 11. Ženske bluze na Švedsko ^jm^^SH^^L ***** v**o povečujejo izvoz na kon- 3S^Tv Tpf*7*Mh, Sjaasala povsod, saj salon psšttstva od vsepovsod. Ker jo ishira zares veHka. je »vanje tesan pri. se le, da nas je te premalo, saj je dela čez glavo.c Cveto Vidic je zadovoljen pri Murki in pravi, da delovna organizacija zadovoljivo skrbi za reševanje problemov zaposlenih. Domala vsi, ki se pri Murki zaposlijo, potem tudi ostanejo, saj med delavci prevladujejo zdravi delovni odnosi. Veliko jih je, ki so f)ri delovni organizaciji že leta in eta in ki ne bi menjali. Delo je včasih res naporno in utrujajoče, še posebej, ker je terensko in obenem delo z različnimi ljudmi, zahtevami in okusi. Potrpeti je treba, včasih tudi stisniti zobe in ustreči vsem muhavostim, a dobro ie, da večina vendarle ni takih, ki bi dlakocepili za vsako nepomembno prasko, za kako malenkostno napako. D.Sedej Kamion je iz Virovitice pripeljal 30 ton paprike. V kamniški Eti jih vrhu sezone, vsak dan predelajo od 40 do 60 ton. Kumaric bo dovolj Po lanski slabi letini so letos kumare dobro obrodile hi! kumaric Iz kamniške Ete bo na trgu dovolj — Nov £jenja kumar — Te dni v Eti teče predelava paprik ki n jih vložijo okrog 50 ton - Letos več zanimanja i loznostno delo Kamnik - V kamniški Eti, naši znani predelovalki vrtnin, imajo te dni največ dela, saj pomenijo avgust, september in oktober vrh sezone. Letos so si smelo zadali načrt, da bodo predelali 12.000 ton vrtnin. Podatki za prvih osem mesecev govore, da so predelali 6.400 ton, toda najkrepkejši so prav iesenaki meseci in zato računajo, da bodo načrt uresničili. Zdaj zaključujejo s predelavo kumar. 2.500 ton so jih vložili in Etine kisle kumarice so letos zelo dobre, saj so kumare po lanski slabi letini letos dobro obrodile in sadeži so kvalitetni. Ni se torej bati, da bi letošnjo zimo in pomlad na trgu manjkalo Etinih kislih kumaric, kakor se je dogodilo lani, ko so delni izpad kumar nadomestili s papriko. Kumare je Eta kupila predvsem v Sremski Mitrovki in v okolici Kuti-jeva, 450 ton pa jih je prišlo s slovenskih polj. Zaradi dragega prevoza se namreč v Eti prizadevajo, da bi surovine čim bolj približali tovarni. Kumare goje predvsem na Dolenjskem, 250 ton so jih dobili v Krškem in 150 ton v Trebnjem. Nekateri kmetje, v Šentjurju pri Celju in v Ivančni gorici, so letos že poskusili z novim načinom gojenja kumar, tako imenovani vzgoji kumar na opori, pri kateri je pridelek za 30 odstotkov večji, znatno lažje pa je obiranje. Prav obiranje je namreč pri kumarah največji problem, saj zahteva veliko ročnega dela. Mreže, po katerih se podobno kot fižol vzpenjajo kumare, pa olajšajo posebej obiranje. V Eti so letos kupili sto kilometrov te po- sebne mreže in jo dah v svojim kooperantom ter se korekoč lotili pospeševanja stva. Gojitev kumar na hteva posebno obdelavo, zaščito zemlje, saj mrežo za pet let, nakar jo novo. Ker se je nov _ kumar dobro izkazal, v Eti mišljajo več, da bi kupih obiranej kumar, ki se tudi ' dobro izkazal, saj znatno sadeže in surovina je t kvalitetna. Do 1. novembra pa bo v Eti1 predelava paprik in računi' bodo predelali 3.000 ton, ton jih vlože v kozarce Vrstni red je že utečen: i_ paradajz papriko, nadaljevali I fileti in končali z mešanimi t * Zaradi suše je paprika letos L na s polj, ki so jih namakali boljšo je Eta dobila iz " Sente. Na drugih poljih r zgodaj dozorela in sadeži so nejši, zato jih bodo u prebili vsem za mešane solate. V Etinem obratu v M« teče predelava rdeče pese. I vložili zgodnje, 1.100 pa konca leta predelali poi pese. Tako kot leta doslej mnogo1 niških šolarjev in gospodinj Eti čisti papriko. Strojev za delo namreč ni. Sicer pa manja za priložnostno delo veda zaslužek več kot pred je nedvomno odsev upadai življenjske ravni. M.V< Hitrejši razvoj storitvene obi Skofja Loka - Nosilci razvoja deficitarnih obrtnih dejavnosti morajo v najkrajšem času izdelati razvojne programe, so poudarili na torkovi seji izvršnega sveta. V razvojnem programu malega gospodarstva, ki je bil sprejet hkrati z družbenun srednjeročnim načrtom škofjeloške občine so namreč opredelili delovne organizacije, ki naj poskrbijo, da se bo z njihovo pomočjo začela hitreje razvijati deficitarna obrt. Pod okriljem Obrtnika naj bi se razvijale obrti za zaključna dela v gradbeništvu, vzdrževalna dela na Sodelovanje s Sovjeti Te dni potekajo preizkusi prvih prototipov elektropnevmatskih kladiv, ki naj bi jih čez dobro leto začeli izdelovati Iskrina tovarna električnih orodij v Kranju in sovjetska tovarna električnih ročnih orodij v Daugavpilsu v Litvi. Gre za znan-stvenotehnično sodelovanje med Erom in institutom za gradbene stroje v Vniami iz Moskve. Pogodbo o sodelovanju ao podpisali pred dvema letoma, njen namen pa je združiti napore za skupen razvoj in poznejšo proizvodnjo električnih pnevmatskih kladiv. Iskra naj bi prevzela pogonski del naprave, torej električni motor s pripadajočimi deli, medtem ko je razvoj delovnega predležia prevzel moskovski inštitut Vnismi. Prve prototipe so že sestavili in jih začeli preizkušati. oojektih, v stanovanjih in _ storitve za gospodinjske stroj* 1 rate, izposojevalnica strojev ja za dela, ki bi jih občani sami. Inštalacije naj bi a__ razvoj inštalacijske dejavno*^ novogradnjah in na področja zevanja električnih vodov m\ Ijave, vodovoda, presračesaVj kleparske dejavnosti. Bistra m dosedanje dejavnosti -stilnice in pralnice — za razvoj frizerstva, , čevljev in podobnih dejav za razvoj šiviljskih deta tour — delovna oi^ stvo za razvoj gostinske kmečkega turizma in tour — Mehanične razvoj avtoservisnih storita*, nik - Komunala za razvoj sodeluje v komunalnih < Gradbeništvo za razvoj obrti. Razvojni programi za dejavnosti bi morali biti konca marca in do sedaj i izdelala le Bistra in Komi ŠPORTNO DRUŠTVO 1? KUCA obvešča, da bo v nsda? 13. septembra 1981 zaprta f sta na relaciji Kokrica-Rupa-C. XXX] j divizije v času od 9.00 s I 13.00 zaradi kolesarske dir* | Športno društvo Kokrics 11. 1981 KULTURA ove razstave na Gorenjskih razstaviščih ;ovčeve fotografije v tržiškem paviljonu otografaka razstava Božidarja v paviljonu NOB pomeni prvi samostojni stik s tem t m prostorom. Gre za avti se je pogumno lotil zračne i in ji dal s svojimi deli štirideset fotografij — svoj pečat. razstava je kolekcija, po avtorjevem premisleku, fc srečamo s fotografovo stro-in oblikovno enotno celoto, v kateri se vsak bodisi fotografija sama ali adružbe, vklaplja vanjo. K 'bi veliko pripomore tudi v pristopu k fotografiji, ija veČine poznavalcev Sin-1 fotografije — avtor se je predstavljal na razstaviščih ali skupinsko v številnih - so si dokaj enotna. Vsi jo, da je njegova fotografija vrsti likovno sporočilo (npr. Aljsnčič ob razstavi v 'jo). Fotografija je očiščena vse ta mosti, javlja se le kot neke prepoznavne strukture arhitekture ah drugih no-človekove prisotnosti ^tflgrafija Božidarja Šinkovca je vrsti odsHfcsvanje izjemnih ki jih rišejo svetlobe in tam, kjer se soočajo že kar poiroova ne geometrijske ob Najdlje je v tem segel pri ciklu starih tržiških arhitektur, npr. Ger-movki, kjer je uspel v ozkem izseku ujeti krog, trikotnik, pravokotnik in kubus. Vse to požlantnjuje še izredno občutljiva obdelava površin, npr. lesnih struktur s s režem ali pa surovega ometa. Tu je vsekakor prišlo do izraza Sinkovčevo nesporno obvladanje tehnične plati fotografiranja. Avtor se pogosto loteva motivov tudi z nemalo duhovitosti. Za primer naj nam posluži raster kovinske strehe v Moskvi, ki ga fotograf razpenja pred gledalca od slika nega v kubistični kompoziciji. V vsej razstavi ne najdemo človeške figure; že tam, kjer jo naka- zuje, gre bolj za pojavnost nasploh in ne za portretno ali kako drugače dokumentarno predstavitev. S tem pa še ni rečeno, da njegova fotografija ne zajema človeka. Prisoten je v kolesnicah, skodlah, s smetnjakom ali kakorkoli že. Pojavlja pa se prej-koalei v kulturni krajini, čeprav včasih le kot namig (prim. Mateja Kos o razstavi v Kranju). S pričujočo razstavo se je Sin-kovčeva fotografija povsem poistovetila s težnjo po zaključeni, urejeni in zato pregledni ter razumljivi predstavitvi, predvsem pa želi premostiti razpoko, ki je še vedno prisotna v pojmovanju klasične likovnosti. Janez Ster Kolmanove plastike v Šivčevi hiši Akademski kipar Stane Kolman se z razstavo v Sivče vi hiši prvikrat samostojno predstavlja javnosti. Kiparjev predmet upodabljanja je Človeške figura. Če zasledujemo rast njegovih kiparskih stvaritev, od risb in skic do monumentalnih oblik, ugotavljamo, da mu moški oziroma ženski akt oziroma dvojni akt moškega in ženske predstavlja podobo življenjske energije, ki jo izraža v kar najbolj zgoščeni plastični formi. Premišljeno izbrana lega akta daje plastiki največjo možno napetost, ki *rtizanska grafika, ibe in akvareli nad vojno je bilo organiziranih n*av partizanske likovne tako ob kongresu kul delavcev v Semiču januarja l9*y Dobindolu pri Uršnih selih iu. Januarja 1945 je bila v Uju organizirana velika raz Partizanske grafike in v istem Še aprila razstava risb, grafik L*kvarelov, torej razstava z naslovom, kakršno prireja *MUej dobra tri in pol dese tlet-tem izjemnem kulturnem do Po osvoboditvi je bilo seveda razstav partizanske likovne in seveda tudi razstav na narodnoosvobodilnega boja in t, ki so potrdile ugotovitev, partizanska umetnost in še posebej likovna .sekaj izjemnega za takrat ^kasirano Evropo in da tudi v merilu ni moč najti dejanja, razen mor- _m. Prav ta izjemnost **ino nova preverjanja. Raz v katerih je nastajala ta so bile težke in marsikdo ne more razumeti, kako so umetniki, na primer v j dosegali taksno likovno k va i° včasih naravnost presenet-tdurično dovršene odtise. Z »tinin prirejanjem tovrstnih *v ponovno opozarjamo na člo-prizadetost, ki je intimnim formatom partizanskih grafik, risb in akvarelov vdihnila občutje monumentalne človeške obsodbe strahot sovražnikovega nasilja in prepričanje o veličini in pomembnosti narodovega boja za osvoboditev. Ugotavljamo tudi, da ta umetnost se vedno ni dokončno ovrednotena kot enkraten sad nekega malega naroda, ki je imel vkljub skrajni ogroženosti moč in posluh za umetnost, kar je tudi v zgodovini nekaj posebnega, kajti ustvarjati s puško v roki ni bilo lahko. Za razstavo, ki je posvečena 40-letnici poljanske vstaje, nismo sicer dobili del vseh umetnikov partizanov, ampak izbor del šestnajstih avtorjev. Posebej moramo omeniti izbor del Ive Subica, ki je bil udeleženec poljanske vstaje in dražgoške bitke, nato omenimo še dela rojaka Franceta Miheliča, ne smemo prezreti delo Janeza Vidica, ki je v tiskarni Trilof leta 1944 izdelal lesoreze za Prešernovo Zdravlju o O vseh ne moremo posebej spregovoriti, zato naštejmo razstavljalce: Alenka Gerlovič, Vito Globočnik, Vlado Jordan, Dore Klemenčič-Maj, Janez Lajevec, Lojze Lavrič, France Mihelič, Nikolaj Pirnat, Ivan Se-Ijak-Čopič, France Slana, Ive Subic, Janez Vidic, Drago Vidmar, Nande Vidmar. Andrej Pavlovec ^Jteljica Berta Golob je v knjigi »Sovražim vas« zbrala prgišče \ Jfetiesljrvih črtic, s katerimi razkriva stisko mladih fantov in jjjkjet, ki jih je življenje pahnilo pod streho vzgajališča v Pred- Ciko e> » lahko jezil po mili volji. Kot da ni domski, kot da se ga nič ne jj^*Wa2 sem pa Tržičan,« se je tolkel po prsih in se smejal. Nekoč « *™nyepiscu obljubil, da ga bo ubil, a tudi takrat ni mislil resno Vem, V? " zraven, kadar so se njegove gume nabrale žobljev. samo zra-JO bil tudi takrat ko je bilo treba pločevinasto hišico privzdigniti JJ^ "Montirati rezervno kolo. ^^presneto. tovariš, ali so vam ga spet prebodli?« Jr*0, »tovim, da si ga ti. Dobil te bom in takrat bova orala.« kJU*»»variš. Jaz sem Tržičan, horukl« Y«voi n* u^nec' ki J© imel rad Inšpektorje Pred njimi je podesete-Ij^^^ponos in enostavno vse znal. Drugače se je rad izvijal s kava-h*to Vprašajte Cilko, ker je pred č, da bi jaz do jutri še ponovil r* fnotal iz zanke, kadar v razredu ni bilo inšpektorja Ce pa V "JJ* zadai Plezala temna očala, je kar naprej vpil Ciko ve Ciko %t ok entar*t 00 inšpektorjevi zaslugi dobil petico Prvič in zad-OKroglo, debelo, nasmejano potico. Naslednjo uro pa spet ubogo V^lari* 'S** mi rBke1, *P°Jdite vi že kam drugam in naj pride tisti mi ie 081 P«* Jaz vam sploh nisem všeč Vedno mi daste dvojko.« 'v'k^?m ''8*U Je 0 ^'ku Pisalo vsemogoče Vedno sem mu zavidala, r2,čan in da je neukrotljiv. jo še stopnjuje z odvzemanjem realističnih detajlov in s pretehtano likovno igro konkavnih in konveksnih ploskev na površini kipa in tako iz konkretnega akta ustvarja splošni akt kot simbol energije. V mavčni skici dvojnega akta se sila moškega in voljnost ženskega telesa zlivata v trikotniško kompozicijo, v kateri je žensko telo horizontala trikotnika: iz dvojnega akta nastaja tako ,ne le simbol ljubezni med moškim in žensko, temveč tudi simbol povezanosti med silo in mehkobo, ki skupaj oblikujeta življenje. Od materialov se kipar poslužuje gline, mavca, voska in še posebej lesa, ki mu je zaenkrat najbližji. Pri oblikovanju daje prednost neposrednemu rezanju v les in klesanju v kamen. Medtem ko avtor v mavčnih skicah snuje svobodo in so zato prav skice najbolj neposreden odraz njegovega ustvarjalnega hotenja, je v monumentalnih izvedbah pogosto odvisen od pogojev, ki mu jih nudi dani material. In vendar se tu ponovno izkaže kiparjeva kreativnost: razpoko v lesu, grčo, debelino lesa, njegovo barvo, vse vnaša Stane Kolman kot pomembno sestavino v po-podobo kiparskega dela. Pogosto nastajajo od zamisli do končne izvedbe razlike, ki jemljejo plastiki nekaj njene prvotne zasnove, dajejo pa ji nov izraz, ki ga kipar ustvarja sproti, odkrivajoč značilnosti materiala. Sam pravi: »Če delam v lesu, vdi-hujem lesu življenje, če snujem v glini, oživljam glino. Lastnosti materialov in njihovo poznavanje so za moje delo zelo pomembni. .. Želim natančno opredeliti značaj predmeta ali telesa, ki ga modeliram. Če hočem to doseči, moram temeljito proučiti svoja izrazna sredstva, tista, ki jih že poznam, in tista, ki jih spoznavam pri delu. Likovni posegi, ki se jih poslužujem pri delu, morajo biti uravnoteženi, da se med seboj ne uničujejo. Medsebojni odnosi oblik niso povsem slučajni, niti ne izhajajo samo iz domišljije, so končni rezultat cele vrste raziskav, na podlagi katerih se pokažejo kot nujne prav te sestavine, da bi skupaj z drugimi elementi dosegel hoteni vtis. Likovni elementi se med seboj borijo in dopolnjujejo... Odnosi med konkavnimi in konveksnimi oblikami so v mojih delih v stalni napetosti. To napetost simbolizirajo linije, ki tečejo po kipu... Tudi rastri izražajo likovno napetost, vrenje pred eksplozijo, in prav po sledi likovne napetosti, likovne energije gre moja pot« Besede dokazujejo resnost in poglobljenost dela mladega kiparja, lastnosti, ki je še posebej, spoznavamo ob razstavljenih delih. Maruša Avguštin Stara pota močnejša Trtic — Pred dobrim mesecem dni je tajnik na novo prebujene zveze kulturnih organizacij občine Tržič poslal vsem občinskim družbenopolitičnim organizacijam sila zanimiv dopis. V njem namreč predlaga, da bi v občini sestavih skupen seznam vseh tradicionalnih in drugih pomembnih prireditev in proslav v obdobju 1981 /82, na katerih je predviden tudi nastop kulturnih društev, članov zveze, Običajno se namreč dogaja, da ta ali ona družbenopolitična organizacija ali skupščina občine, nosilka posamezne prireditve, zadnji hip išče izvajalce kulturnega programa, ki zato tudi ni vedno najbolj posrečen, primeren dogodku. Dogaja se tudi, da so si nekatera društva ustvarila pravcate »monopole«, medtem ko druga, ne toliko znana in glasna, pa vendar kvalitetna, ostajajo v senci, pozabljena. Po predlogu zveze kulturnih organizacij bi izvajalce izbirala sama «s čimer bi prihranila težavno delo prirediteljem, razen tega pa bi bili nastopi, dovolj zgodaj pripravljeni, bolj pestri in kvalitetni. Ob tem velja omeniti še drugo slabost, značilno za dosedanjo prakso. Za nastope prireditelji proslav plačujejo neposredno izvajalcem, kulturnim društvom. Ta svoje sodelovanje zaračunavajo precej različno, včasih prav pretirano. Če pa bi družbenopolitične organizacije in skupščina občine Tržič denar, namenjen za kulturni del posamezne prireditve, nakazale zvezi kulturnih organizacij, bi postalo dogovarjanje z društvi o cenah nepotrebno. Društva namreč ne bi bila posebej plačana za nastope, ampak bi po novem točkovnem sistemu dobila več pik in s tem višjo dotacijo za delo. Denar pa bi lahko namenili za nadaljevanje in vnašanje novih akcij zveze kulturnih organizacij, ki so zdaj v Tržiču, največ prav zaradi pomanjkanja denarja, izredno pičle. Prva prireditev, ki bi bila lahko že zasnovana po novem, bo 3. oktobra v Ludbregu, ko se bodo ob drugem podpisu listine o pobratenju predstavili tudi tržiški kulturniki. Zal pa je izbira izvajalcev, o njihovi kvaliteti sicer ne gre dvomiti, ubrala že ustaljeno pot. O predlogu zveze kulturnih organizacij, ki so ga spočetka vsi na glas hvalili, pa se doslej še nihče ni izjasnil... H. Jelovčan Andrej Šubic: Ob sodobni igri Tavčarjevo izročilo Tisti, ki so si v začetku meseca ogledali predstave v poljanskem kulturnem domu, ki so jih prizadevni krajani pripravili v okviru Tavčarjevih dni, pripravljeni so bili v počastitev 130-letnice rojstva velikega pripovednika in poljanskega rojaka, so se imeli priliko seznaniti tudi s predstavami, pripravljenimi pod režijsko roko domačega, mladega študenta medicine Andreja Subica. Pri Večeru Tavčarjeve besede mu je pomagal poklicni kolega Ivan Hercog, medtem ko je Sarovčevo slivo, ki so jo gledalci posebno navdušeno pozdravili, pripravil po lastni zamisli kot monodramo, zaigrala pa jo je Anica Berčičeva. Nastop pred domačim občinstvom in njegovo priznanje sta prav gotovo največja pohvala za mladega režiserja in igralko, saj tako kritičnega občinstva, kot je doma, prav gotovo nikjer ne bi bilo. Domačini dobro poznajo literarno predlogo, ae v ljudski pripovedi še vedno spominjajo »prave« Sarovčeve Mete in njene reve, poznajo K u cel j, kjer je za greh I a svoj zaklad, zato pozorno sledijo vsaki besedi in takoj zaznajo vsak sporsljaj. Ko zastor pade, ko se igralka poslovi, pade tu in tam kakšna pripomba, lepota dela pa bo ostala in Poljane i se bodo še dolgo spominjali Anice in Andreja, ki sta delo postavila na oder. Hudo narobe bi bilo, če bi se spominjali le tega dela in odlomkov iz Cvetja v jeseni in Holekove Nežike, ki so jih pripravili domačini v okviru Tavčarjevih dni. Zato kaže podpreti mladega režiserja, ki je zagnan in pripravljen delati, ki mu ob študiju ne bi bilo prav nič težko ob večerih v kulturni dom in vaditi in vaditi. Možnosti so, pravi, čeprav slabe. Prizadevni delavci kultumoumetni-škega društva so ob pomoči krajevne skupnosti v zadnjih nekaj letih obnovili kulturni dom, primanjkuje pa razne opreme. Tako so si sedaj morali sposoditi celo reflektorje, kostume pa je prinesel kar vsak igralec od doma. Res, pravijo starejši igralci, so včasih igrali kar pod kozolci, toda danes je občinstvo razvajeno in zahteva kvaliteto. Zanjo pa je nekatere pogoje le treba imeti. Vsak leto, meni, bi lahko predstavili kakšno sodobno delo, dovolj za h- Rad imam, da me ljudje razumejo Trtic — Drago Sorn je rojen Tržičan, po srcu pa predan svojim ' konjičkom, ki mu pomenijo smisel življenja. Po poklicu je elektromon-ter, Še vedno športnik kljub šestim križem, planinec, včasih je igral violino, predvsem pa slikar. Slikarstvo mu pomeni izpolnitev življenja. Spremlja ga skozi življenje, pomeni mu sprostitev, užitek. Svojih slikarskih začetkov se spominja še iz mladih let, iz meščanske šole, za kar se ima pravzaprav zahvaliti svojemu likovnemu pedagogu Nandetu Vidmarju, ki je s svojim sistematskim delom znal pritegniti, odkriti in navdušiti nove talente. Seznanil jih je z osnovami slikarstva, z grafiko, akvareli, oljnimi tehnikami. Po končani šoli ni bilo možnosti za slikanje, zato se je Sorn izučil za elektromonterja. Po vojni je spet začel slikati. Posebno aktiven pa je v zadnjih letih. »Rad imam čiste linije, predvsem pa želim, da bi ljudje moje slikarstvo razumeli, da bi bilo blizu kmetu ali izobraženemu človeku. Rišem pokrajino, sem pa realist. Motive iščem v naravi, zunaj skiciram, doma pa obdelam do končnega izdelka. Izoblikoval sem si svoj sistem dela, navadno določim letni čas, dnevni čas, slikam pa akvarele, olja, posebno rad pa se ukvarjam z intarzijo. V naravi iščem motive, ki so bolj redki, narava me zelo prevzame,« je povedal Sorn. V i iMkj je več slikarjev, vendar vsi poskusi, da bi se povezali v skupino, niso bili uspešni. Sorn se spominja Milana Batista, ki je pred leti dal pobudo za likovni krožek, vendar stvar ni zaživela. Kljub temu je pomembno, da so likovniki pripravili skupno amatersko razstavo, velikokrat so razstavljali v paviljonu NOB. Samostojno Som ni razstavljal, želi pa, da bi v bodoče uspel pripraviti lastno razstavo. Nima lastnega ateljeja, pravi pa, da ima zadnje čase težave z nabavo materiala, ker doma težko dobi kvalitetnega. Drago Sorn je še vedno aktiven, sam pa celo pravi, da še vedno kljub pokoju nima dovolj časa za slikanje. Pravi, da je tudi slikanje stvar časa in navdiha ... M. Fornazarič tevno, da bi z njim lahko pokazali igralske in režijske sposobnosti. Ob tem pa še Tavčarjeve pripovedi, saj kje, če ne v Poljanah, je mesto, ki bi ohranjalo lepoto njegove besede. Za začetek ima Andrej Subic v načrtu predstavitev Sarovčeve slive pri Sa-rovcu v Hotovlji, v naravnem okolju. L. Bogataj Kulturni koledar KRANJ - D revi ob 18. uri bodo v Prešernovi hiši razstavo del Milana Mornarja iz Domžal, v kletnem razstavišču pa razstavo fotografij Jake Jera-te. Ob 18.30 bodo v galeriji Mestne hiše odprli razstavo del Alenke Kham-Puevaan iz Kranja. Ob 19. uri pa bodo v galeriji Mestne hiše odprli razstavo del Franca Vozla iz Kranja; v glasbenem delu večera bo nastopila flavtistka Maja Golti«. Razstave si boste lahko ogledali vsak dan od 10. do 12. ure an od 17. do 19 ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. V Iskrini avli na Laborah je odprta razstava del L j aha Kozica iz Kranja, člana društva likovnih samorastnikov pri Z KO Škof j a Loka. Razstava sodi v okvir kulturnega sodelovanja med kolektivoma Iskre iz Kranja in LTH iz Škofje Loke, kjer je Kožic zaposlen. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši bodo d revi ob 18. uri odprli razstavo del akademskega kiparja Staneta KeJamana iz Begunj na Gorenjskem. To bo prva samostojna predstavitev mladega kiparja. Razstavo si boste lahko ogledali do 29. septembra, vsak dan od 10. do 12. m od 15. do 17. ure. SKOPJA LOKA - V galeriji na loškem gradu bodo d revi ob 18. uri odprli razstavo Partizanska grafika, risbe in akvareli. Ogledate si jo lahko do 5. oktobra, med tednom razen ponedeljka od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 17. ure. Večer slovenskih pod-okaie — Drevi ob 19. uri bosta na Mestnem trgu Zveza kulturnih organizacij in občinska konferenca ZSMS Skofja Loka priredila tradicionalni večer slovenskih podotnic. Nastopili bodo: oktet Cvetko Gol ar in oktet Jelovica iz Škofje Loke, Gorenje vaški oktet iz Gorenje vasi in folklorna skupina Tehnik iz Škofje Loke. Spored bosta povezovala Alenka Bole-Vrabec in Marko Črtalič. G LAS 6.STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI PETEK. 11 SEI Kranj sprejema vedno več študentov Streha nad studentovo glavo naaV Kranj resda ni tako veliko mesto kot Ljubljana, ki se vsako jesen poveča za dobršnje Število prebivalcev. Vendar je tudi Kranj, čeprav v miniaturi, univerzitetno mesto, saj je tu mariborska Visoka Sol a za organizacijo dela z blizu 500 študen-ti. To je tudi problem, kam skozi deset studijskih mesecev s to veliko skupino, ko ni ne študentskega doma, ne organizirane oddaje sob za studente pri zasebnikih. Lani je bilo na edino kranjsko visokošolsko delovno organizacijo vpisanih nekaj več kot 22 odstotkov študentov iz Kranja, približno toliko tudi iz ljubljanske regije, iz preostale Gorenjske pa kakih 16 odstotkov Po sili razmer je bila torei VSOD doslej — prejšnja leta ni bila struktura prav nič drugačna — žal omejena na obseg regijske šole, za 35 odstotkov študentov iz drugih slovenskih krajev pa so morali organizirati studij ob delu. VeČina študentov od drugod pa še vedno študira redno in prav ti so potencialni kandidati za studentske sobe, ki jih bodisi solidarno odstopa dijaški dom, bodisi jo oddajajo preko časopisnega oglasa. Dijaški dom je letos namenil kranjskim študentom celo nadstropje 60 ležišč. Zal bo sožitje dijakov in študentov motila različnost režimov; za dijake je predpisana hora legalis, obvezne so učne ure pod strokovnim nadzorom vzgojiteljev, dnevni red pa vključuje tudi vse tri obroke. Študentje zaradi predavanj niso vezani na prehrano v domu, tudi nekoliko svobodnejši so glede prihodov v sobe, študij pa je pri njih individualen in ne skupinski kot v dijaških učilnicah. Združiti oba režima bi bilo s pedagoškega gledišča nevzdržno, saj bi s tem dijaki kot študentje izgubili nekatere prednosti svojega načina življenja. Pod isto streho bo treba doseči kar najprimernejše sožitje obeh struktur mladih ljudi, da ne bodo ne eni ne drugi oškodovani. Za ostale študente pa je navadno rešitev bivanje pri zasebnikih. Vendar je to običajno dvojna plat medalje. Zasebniki, ki oddajajo sobe, največkrat računajo na druge podnajemnike, študentov ne jemljejo radi, ker so »preveč hrupni, pozno prihajajo domov, radi kasnijo z najemnino«, skratka, za ustaljeno življenje niso preveč ustrezni sostanovalci. Tako dobijo sobe tisti študentje, ki imajo v Kranju znance, in tisti, ki imajo srečo, da pridejo k pravim ljudem. Tudi taki lastniki se namreč najdejo, ki vso hišo oddajajo študentom za smešno nizke cene, svojim podnajemnikom pa lepo nadomeščajo družinsko življenje. Zal je mnogo več drugih skrajnosti. Stanodajalci se dobro zavedajo stiske študenta, ki bo moral pristati na vsakršne pogoje, da bo le imel svojih deset mesecev streho nad glavo. Borne sobe s pomanjkljivimi življenjskimi razmerami oddajajo tako rekoč za zlato, včasih pa je poleg visoke najemnine studentova obveznost še instruiranje, če imajo stanodajalci šoloobvezne otroke, ki jim je pri kakem predmetu »zaškripalo«; študentkina pa vzdrževanje Irena Kotnik se letos prvikrat vpisuje na VSOD. prihaja pa iz Gornje Radgone: »Dobila sem ponudbo za bivanje v kranjskem dijaškem domu in sicer za kar ugodno oskrbnino 1.380 dinarjev. Vendar so mi zdaj, ko sem se prijavila, dvignili to vsoto na 3.120 dinarjev. To je verjetno cena, v katero so vključeni tudi vsi trije obroki. Sobo v Kranju pa je neizkušenemu novincu težko najti, kljub temu da ima v mestu znance, ki mu lahko pomagajo.« reda po vsem stanovanju. Razmerja med stanodajalci in študenti — podnajemniki pravno običajno sploh niso regulirana, saj bi sicer veljale nekatere norme tudi za lastnike teh sob. Devetdeset odstotkov tovrstnih odnosov namreč sploh ni urejenih s pogodbami, ki jih sicer sklepajo podnajemniki s svojimi stanodajalci. To dejstvo potrjuje tudi oddelek za Tudi Sonja Nemec je letos »brucka«, doma je iz Nove Gorice: »Od 2.000 do 2.500 dinarjev so cene sob pri zasebnikih. Za študentski žep je to kar velik izdatek, če pri tem upoštevamo, da v sobah ne smeš kuhati, uporabljati električnih aparatov, kaj šele sprejemati obiskov. Će že plačaš tako visoko vsoto, bi bil lahko deležen vsaj kake manjše ugodnosti. Slišala sem, da bodo zdaj v Kranju gradili študentski dom. Ta odločitev je resnično pozitivna in upam, da bom izgradnjo tudi dočakala.« podstanovalska razmerja pri občinskem komiteju za urbanizem, ki doslej še ni imel opravka s takimi pogodbami. »V Kranju ai upajo iskati sobe le- najpogumnejši,« pravi predsednik osnovne organizacije ZSMS na VSOD Andrej Sifrer, »pičla ponudba dijaškega doma in odbijajoči realni še vnaprej jendjeta pogum. Kaj šele sobe pri zasebnikih! Kranj je po cenah teb sob sodeč eno dražjih mest, tako da mora študent še krepko seči v iep le aa golo eksistenco. Sicer pa se studentski standard kar praviloma giblje po neki nenapisani hierarhiji, po kateri brucu pripada najslabša soba, v kasnejših ttadent-skib letih pa ai more se ustrojeni in izkušeni iskalec sobe poiskati kaj boljšega. 8 sedanjim stanjem torej rešitvijo pri zasebnikih in Darko Medvešček je prav tako Primorec, v Kranju pa že star maček, saj biva tu že peto leto: V Kranju živim v zasebni sobi kar poceni in udobno. V njej sva dva in vsak plača zanjo 400 dinarjev, plačava pa še izdatke za elektriko. S stanovanjem sem zadovoljen, tudi pri iskanju nisem imel težav. Ze v prvi hiši, v katero sem vstopil, sem dobil sobo in jo tudi obdržal kar pet let. Po pripovedovanju prijateljev pa vem tudi za prav nasprotne primere, zato se tudi meni zdi imenitna zamisel o gradnji študentskega do- začasno solidarnostjo dijaškega doma, ne moremo biti zadovoljni. Zato je nujna izgradnja študentskega doma, ki ga VftOD načrtuje ie pet let in namerava zgraditi do konca leta 1982.« Cez dve leti bodo torej študentje v Kranju dobili svoj dolgo pričakovani študentski dom. Le-ta jim bo nudil 142 ležišč, ki bodo nekakšno zagotovilo tudi za večji vpis na visoko šolo iz bolj oddaljenih občin. Toda vprašanje »ad hoc« podstanovalskih odnosov z zasebniki bo pri tistih, ki bodo ostali v privatnih sobah, še vedno precej zaostreno. Tudi slednji, ne le dom, bi morali biti resen predmet razgovora študentov in za to pristojnih organov. D. Zlebir l »Narišimo očka!« Novo šolsko leto je tu, z zvezki, knjigami, torbicami, risalnimi listi in barvicami. Z novim šolskim letom so nove skrbi, dobre in slabe šolske ocene, veliko veselja in šolskih radosti in žal tudi nekaj pelina. Zdi se, da sestavljavce šolskega programa — usmerjenega ali neusmerjenega — že nekaj let prav nič ne ganejo statistike, ki neusmiljeno trdijo, da je žal tudi v naši družbi vedno več otrok ločenih staršev. Ti otroci pač obiskujejo osnovne šole in običajno živijo pri materah, čeprav tudi »kramerski« očetje niso več nobena redkost. Ti otroci so večkrat kot ne pretresljivo razpeti med življenjem pri materah in redkimi nedeljskimi srečanji z očeti, nič manj hudo ali še hujše pa je z otroki nezakonskih mater. Leti svoje prave očete poznajo ali ne, nemalokrat pa se s pravo otroško ljubeznijo navežejo na zakonske ali nezakonske očime. Družba se spreminja, življenje piše žalostne in prežalostne zgodbe in usode, ki naj tako ali drugače trpinčijo odrasle. V nobenem primeru in za nobeno ceno pa ne otrok! Če je že doma nekako vse lepo in prav in so otroci samohranilk preživeli lepa predšolska leta s komaj zaznavno senčico v otroški duši, ker vendarle nimajo obeh roditeljev, jih v šoli naš sistem nekajkrat postavi na trdna in realna tla. V mislih imam nekaj šolskih učbenikov, brošuric ali vprašalnik pol, ki pnromajo na šolarčkovo klop v prvih razredih osnovne šole Ta vprašanja jasno in nedvoumno dokazujejo da sestav-fiavciniso niti pomislili, da morda ""okjvvi v nepopolni družini in da enega izmed roditeljev morda sploh ne pozna. Šolarji rišejo svoj dom, svoje domače živali, svojo tovarišico, svojo mamico, pri očetih pa se ponavadi zatakne. Tedaj se glavica globoko skloni, mamo hudo zaboli — oba čutita, da je nekaj narobe, da nekaj ni tako, kot družba zahteva, terja in spoštuje. Prav tako je s tistimi vprašalnimi polarna iz šol, ki so za kaj veš kakšen nujen birokratski socialni seznam. V tem se spet nedvoumno poizveduje, če ima otrok svojo sobico, kakšna je in če spi v svoji postelji. Šolar vprašalnike vidi, če ne že izpolnjuje sam, in pre sneto je hudo, če mora napisati, da spi pri mamici. Sramota pred sošolci, manjvreden pred tovarišico! Pri nas doma smo se v hudih dilemah ob tem velevaž nem vprašanju, ki bi bilo kvečjemu tema za pogovor na štiri oči med mano in socialno delavko na šoli, enostavno zlagali. In tako poučili otroka, da se je včasih dovoljeno brez škode tudi lagati! Če so že šolski učbeniki taki, če otroška glasila pozabljajo na statistike, naj se vsaj vzgojitelji spretno ognejo takih in podobnih vprašanj, ki — verjemite! — hudo zabolijo otroško dušo. Tovarišice v razredih prav dobro poznajo domače razmere otrok, zato bi bilo nadvse dobrodošlo, da pri teh vprašanjih ravnajo silno tenkočutno ali pa jih brez posebne škode enostavno črtajo. Ce otroku, ki očeta nima ali ne pozna ne bo treba narisati očkovega obraza, ne bo nastala nobena vrzel v otroški likovni vnemi in tudi brez oče tove podobe se bo lahko razvil v odličnega likov nika .. D.Sedej m Trtic - Idilični mir pogorja Kofc je kalil le redek avtomobil, ki j svojimi kubiki zagrizel proti Tegoščam ali Kofcam in pa žaga. Ji J neumorno pela nekje v Dovžanki. Brata Marko in Pero Kovačec* delavca Gozdnega gospodarstva Kranj — enote Tržič, že nekaj **j pridno čistita gozd v Dovžanki, ki se je gosto zarasel. Les, ki bo nefV i pod njunima žagama, bo namenjen prodaji in morda bo malce o*sV| tudi energetsko krizo v naših domovin. — Foto: D. Dolenc Gozdarji kreditirajo zasebno kmetijstvo Dober kmet je tudi dober gozdar V zadnjem desetletju smo na podeželju priča vidni preobrazbi kmetij od preživljanja v donosnejše in družbeno koristnejše kmetije za tržno pridelovanje. Nemajhno vlogo pri preusmerjanju kmečkih gospodarstev in opremljanju le-teh s kmetijsko mehanizacijo so odigrale hranilno kreditne službe pri gozdnih gospodarstvih, ki so se celo pred kmet-tijskimi zadrugami odločile za kreditiranje zasebnega kmetijstva Prenekateri hlev na Gorenjskem je bil zgrajen ali preurejen ter marsikateri traktor ali priključek kupljen s posojilom srednjeročnega ali dolgoročnega značaja in z ugodnimi (re-gresiranimi) obrestnimi merami. Pobuda je bila kmetova in še zdaleč ne neumna. Zakaj kmet ne bi denarja od prodanega lesa pustil v hranilno kreditni službi, za to dobival običajne 7,5-odstotne bančne obresti, medtem pa bi ga koristno uporabljali po določenih pravilih poslovanja kmetje za gradnjo hlevov, nakup strojev in plemenske živine, gozdarji pa za graditev gozdnih poti, za pogozdova nje, za izboljšanje gozdnih površin, premostitvene kredite ipd. Vlaganje v odročna in obmejna področja Hranilno kreditna služba pri Gozdnem gospodarstvu Kranj je bila ustanovljena pred dobrimi dese tirni leti za področje občin Kranj, Skofja Loka in Tržič. Razlogov za to je bilo več. Z denarjem katerega le del naj bi predstavljale hranilne vloge kmetov - kooperantov in delavcev, je mogoče zapolniti vrzeli, ki nastajajo zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. Kmetje pa so v hranilno kreditni službi videli možnost, da 60 odstotkov vsega denarja usmerijo v kreditiranje zasebnega kmetijstva, predvsem na odročnih in obmejnih področjih, v katera kmetijske zadruge zaradi gospodarsko bolj zanimivih območij niso veliko vlagale. V desetletju se je delovanje službe močno uveljavilo, kar kažejo tudi številke: zadnji dan leta 1971 so imeli delavci in kmetje Gozdnega gospodarstva Kranj 772 knjižit- s hranilnimi vlogami za 1,3 milijona dinarjev, lani ob istem času pa že kar 2.642 t vlogami blizu •16 milijonov dinarjev. Kreditiranje gradnje hlevov in drugih gospodarskih objektov, naku pa Kmetijskih strojev in plemenske živine je za kmete zanimivo pred vsem zaradi nizke (regresirane) obrestne mere Za gradnjo in preurejanje gospodarskih objektov v odročnih in obmejnih predelih dobijo prosilci kredit t 3-odstotno obrestno mero in z 12-letnim odplačilnim n> kom, v nižinskih predelih morajo kredit vrniti v osmih letih Razlika obstaja tudi pri kreditih za stroje: doba vračanja posojila je enaka za vse kmete - pet let, medtem ko je obrestna mera pri nižincih še enkrat višja (6-odstotna). Za nakup plemenske živine odobrava kreditni od-nor posojila s 3-odstotnimi obrestnimi merami za dobo petih let. Razliko do normalnih bančnih obresti nadomestijo hranilno kreditnim služ- bam občine oziroma sklad za izvajanje intervencij' tijstvu in porabi hrane. Ta stila nakažejo službam iz nih občin šele ob koncu leta če leto, zato le-teh ob runih navidezno poslujejo _ Gozdarska hranilno kreditna ha. kot se imenuje po sai reorganizaciji ob koncu leta, rešuje denarne zagate tudi na druge načine; recimo i vanjem lesa vnaprej, tako kmet že pred oddajo odstotkov predvidene k a za nega lesa. Letos 126 posojil kmetom Samostojna denarna « - hranilno kreditna služba, ustanoviteljica je temeljna • zacija kooperantov Gozdnega darstva Bled, deluje na ~-radovljiške in jeseniške Glavni vir vlog je izkupiček saj kar 85 odstotkov vseh nakazujejo denar za les na 1 knjižic o. Z njo lahko dvigajo *E5 na vseh poštah, v poslovat S Ljubljanske banke ter pri bk J hranilno kreditne službe. F*" J lahko dobi vsak član temelj**1 J ni/arije kooperantov Bled. * J mora imeti sklenjeno tudi kot) £ cijsko pogodbo o oddaji mk* ^ prodaji živine s KZK ali km** zadrugo na Bledu, v Bobni1 ^ Srednji vasi. Letno skleo** fc? Bledu od 100 do 120 pogodb«' T več teh ditiranju, letos so jih celo 126. Predračunska vra* ^ posojil znaša 15 w& ' dinarjev: šest milijonov za hi** ostale gospodarske objekte, milijonov dinarjev za kasarn^ stroje. Šestino naj bi dobile skupnosti v Mojstrani, Safl Studenčicah, v Hrašah in W niči. Letos so kmetje zaprosil za kreditiranje objektov kaj* turizma s predračunsko vre** 2,5 milijona dinarjev. Ali hranilno kreditni službi to dej** res podprli s posojili, je odvas«' od banke, ki zagotovi največjij denarja za kreditiranje (45 « Petino predstavljajo hi** kov). rtnnw p.*.——-.j—j« vloge kmetov in dva odstotka' siva kmetijsko živilske r»r* V skupnosti. Od 30 do 40 odstf k predračunske vrednosti kredit« W visno od tega, ali gre za odro&J \ obmejno področje ali za kmett* * žinskih predelih) morajo za*J V prosilci sami bodisi z materiakf k ovrednotenim lastnim dekan. * \ z gotovino, če gre za pcsojr stroje. {J —" Marsikdo se bo vprašal, ttjj W gozdarji tako prizadevajo za £ kmetijstva, zakaj mu takojj ^ dušno pomagajo tudi z aean V »injekcijami« v obliki posojO^ V prosto ito, kerlekn^trustj J. usmerjenim gospodarstvom tari J. merno'kmetijsko nabnW K ko dobro gospodari tudi v jj V « KRAJEVNIH SKUPNOSTI V Vasenem bodo spet vrtali 7.STRM G LAS _ - Ze leta 1853 ho teda ^j* ljubljanske Novice pisale o Vase ■T*"*01 »Na\ Potoci, poleg ceste, katera štajersko pelje, pol ure hoda od na lepem travniku (ljudje imenujejo toplica) je gorak s! ude * močnega vira, kjer hi se dale ^fchce narediti.« Misel, da bi ter ^^ai vrelec v Vasenem v Tuhinjski ii uporabili za razvoj zdravili ^■a turizma, je torej stara že več gto let. Toda prve raziskave vode ^ bar opravljene natančno sto let 2* **** v Novicah. Leta 1953 je ploski zavod iz Ljubljane skušal ^^toviti možnosti zajetja vode. I^Čno izvrtane vrtine so segle le ^metrov globoko in namerili so, da ^a voda 33 stopinj Celzija. Toda Srečanje igličarjev ?ii»ds.tfnjlmi raori**jrv«mi termalnega vrelca v Vasenem v Tu-Jjfrki doHni bodo skušali zagotoviti večjo temperaturo in pre-JJk»nde — Utemeljili nai bi možnosti za razvoj turistično re-^eativne oziroma zdraviliške dejavnosti ostal je dvom. da je večjo temperaturo vode povzročalo tudi trenje na konici dleta. Geološki zavod je opravil temelji tejAe raziskave leta 1972 in 1973, financirala sta jih Viator in skupščina občine Kamnik. Vrtanja so segla 171 metrov globoko in pokazala, da se voda nahaja tudi v nižjih zemeljskih plasteh. Ugotovili so, da ima voda od 27 do 28 stopinj Celzija in da je iz vrtin moč črpati 15 litrov vode na sekundo. Istočasno so kemiki raziskali tudi kemično sestavo in radioaktivnost vode in dobili podatek, da je zmerno mineraliziran termalna vrelec primeren za medicinsko rehabilitacijo. Zadnje čase v kamniški občini spet vse bolj razmišljajo o razvoju turizma in pomembno mesto v razvojnih načrtih ima tudi Vaseno, saj bi lahko spodbudilo razmah turizma na širšem kamniškem področju. Dosedanje raziskave pa možnosti uporabe termalnega vrelca v Vasenem ne utemeljujejo dovolj, zato so se odločili za nadaljnje raziskave. Pobuda je prišla tudi iz krajevne skupnosti Srednja vas. Krajani želijo vedeti, ali lahko gradijo na območju Vasenega. Kamniška raziskovalna skupnost je zato v letošnji program dela uvrstila poleg raziskave onesnaževanja okolja v kamniški občini kot najpomembnejšo nalogo raziskavo mineralne vode v Vasenem. Celotna vrednost predvidenih raziskav znaša 15 milijonov dinarjev. Polovico denarja naj bi prispevala republiška raziskovalna skupnost, drugo polovico bodo zbrali v kamniški občini. Kamniška raziskovalna skupnost ima v ta namen letos rezerviranih nekaj več kot 600.000 dinarjev, ostali denar se bo natekel do konca leta. Tako bodo z raziskavami začeli prihodnje leto in nadaljevali leta 1983. Kamniški izvršni svet je o programu raziskovalne skupnosti že razpravljal in sprejel sklep, da bodo v okviru občane zagotovili polovico potrebnih sredstev. Prihodnje leto bodo torej v Vasenem spet vrtali. Delo bo prevzel Vpretekli številki Glasa smo podrobno zapisali o izletu v Ta £ir, danes pa še o srečanju orgli-^riev- Orglice, na to prijetno gnhBce tudi danes še znajo v marsikaterem domu, ob ■ JJttfli zvokih preživljajo prav f ^jftae večere. 1 jjununo, da bo tako tudi na ^šnn izletu in na srečanju orgli-^riev. Da za izlet sprejemajo Wp*» AJpetourove poslovalnice 1 £ vene, igralce orglic pa vabimo, 12* a> informativno prijavite na 2 Glas, telefon 21-835 negfede. 2* '»rte šli na izlet ali ne. Tako _*b*ao lahko bolje pripravili na ^dfhndn program. Pravijo, da J^Šfce posebno lepo zvene v zbo-^Jvato pridite. Ce imate doma jTtfice s častitljivo starostjo, jih ponesite s seboj. vOdhod avtobusa na izlet bo v ZJ**0. 19. septembra ob 7. uri, ^čsnje orgbčarjev s kulturno j?havnim programom pa |f uri pri Starem Maverju * rt J ob '»PA nismo se uklonili geološki zavod iz Ljubljane. Vrtali bodo 300 do 400 metrov globoko in skušali zagotoviti pretok 30 litrov vode na sekundo, kar bi zadoščalo za menjanje vode v bazenu. Pregledali bodo tudi fizikalno-kemične lastnosti vode iz večjih globin, kar bo dalo dokončni odgovor o njeni zdravilni vrednosti. Podatki torej, ki bodo povedali, ali termalni vrelec v Vasenem daje možnosti za zdraviliško ali turistično rekreacijsko dejavnost in medicinsko rehabilitacijo. Zanesljivi podatki so pač za razmišljanje o razvoju Vasenega neobhodno potrebni M Volčjak Praznik KS Center Kranj — S slavnostno sejo so se včeraj zvečer v Delavskem domu zaključile letošnje prireditve ob krajevnem prazniku KS Kranj — Center. Na slovesnosti v Delavskem domu so zaslužnim krajanom podelili bronasta priznanja krajevne konference SZDL. V kulturnem programu je nastopil tamburaški orkester Bisernica in člani gimnazijskega krožka kranjske gimnazije. Obenem pa so podelili tudi diplome za dosežene športne dosežke v tekmovanjih, ki so se vrstila že ves teden. V krajevni skupnosti Center so namreč v počastitev letošnjega krajevnega praznika 10. septembra pripravili celotedenski program prireditev, predvsem športnih, v katere so vključili tako odrasle kot tudi otroke. Tekmovanja v kegljanju, košarki in vlečenju vrvi so bila že prejšnjo soboto, najmlajši pa so se pomerili v spretnostni vožnji na kolesih. Organizirali so tudi skupinski izlet v Nemilje k spomeniku Vide Šinkovec-Janine. Med kulturnimi prireditvama velja omeniti lutkovno predstavo za otroke ter risanke, v kinu Center pa je bila tudi brezplačna filmska predstava domačega filma Vrnitev. V sredo popoldne je bil v renesančni dvorani Mestne hiše razgovor s pisateljema Ivom Janom in Stanetom Šinkovcem ob izidu njunih knjig. Popoldne je bil na Trgu revolucije koncert pihalnega orkestra Kranj, zvečer pa ples za staro in mlado. Bloki v Mojstrani - Veliko je bilo hude krti zaradi pozidave zem Ijišča, preden so zrasli stanovanjski bloki v Mojstrani. Zdaj so skoraj na red in prvi stanovalci se bodo kmalu vselili. Stavbe niso previsoke in se bodo zadovoljivo vključile v sedanje mojstranško naselje ob parku — Foto: D. Sedej Nov vrtec na Duplici - Koncem meseca bodo na Duplici pri Kamniku odprli nov vrtec za 170 otrok. Zgradili so ga ob osnovni šoli, sredi novega stanovanjskega naselja, v katerem živi mnogo mladih družin. Največ potreb je zato po varstvu najmlajših in v novem vrtcu bodo kar štirje oddelki jasli: dva za otroke do dveh let in dva za otroke med drugim in tretjim letom starosti. Vrtec bo imel le mlečno kuhinjo, hrano bodo vozili iz komendskega. V kamniški občini je danes v organizirano varstvo zajetih 670predšolskih otrok oziroma 22 odstotkov, z novim vrtcem na Duplici se bo odstotek povzpel na 29. Vse želje staršev po varstvu bodo tako uresničene, saj bodo z obnovo prostora v I stan Soli tudi v Stranjah odprli oddelek otroškega vrtca. M. V. Organizirano delo OF je dvignilo Poljance ^*d> decembra 1941 je prišel Cankarjev iz Rovta v Selški dolini, kjer je J, nemško policijsko patrolo v Poljan -dobno, kjer se mu je poleg nekaterih •fc.iaanjjSih enot pridružila tudi poljanska ^ki j>» bila ustanovljena 6. decembra 1941 JMahovem Maksu v Hotovlji Komandir te y* bil Rudi Robnik iz Žabje vasi, komisar i*Vka Krmelj-Matija iz Hotovlje, ki je bil *i sekretar rajona Skofja Loka. i^tokarjev bataljon je bil po sklepu go-?a političnega in vojaškega vodstva u Selške v Poljansko dolino, ker je bilo ^varjenih največ možnosti • za splošno vstajo zaradi široko razmahnjene odborov OF in dokaj ugodnega razpo-js in pripravljenosti prebivalstva za (.Oi P°*Bbej še ns območju tedanjih občin p** in Javorje4. Verjetno pa je temu skic tavalo tudi dejstvo, da bi se s splošno *n izgonom okupatorja iz Poljanske ustvarila prek Dolomitov boljša po-Gorenjske z Ljubljano ter Poljanske, doline in Jelovice z delavskimi in in-središči na Gorenjskem, zlasti s in Jesenicami. »oči na 22. december so iz bataljona šle [ patrole, ki so jih vodili domači in organizatorji vstaje. Pozivale so, n*PočiI čas za splošno vstajo in naj se vsi sposobni možje m fantje vključijo v k* vrste. Pozivu se je odzvalo tisti n nekaj naslednjih dni kar 274 mož in P* Jm J* odšlo v partizane že prej, i* ** oa*° v partizane ob decembrski vj*£**r 325 Poljance v, od tega 260 samo iz znanjih občin Javorje in Poljane, iz t? ,7*2°J* škofjeloške občine pa 365 mož in X* *ofje Loke in okolice 22. iz Selške Prostovoljcev, ki so se odzvali pozivu za ^jVv Partizane, je bilo doma v 48 vaseh •vVl ^LJ* odšlo v partizane iz Hotovlje. in vVk^f.35, v Javorjah je odšlo v partizane 24 g^JjUcev. v«li* odziv je bil tudi v neka "*» vaseh in sicer v Bukovem vrhu. Pod obe nem, Malenskem vrhu. .'Jfrnin Gorenjem brdu. Res se je sicer po ipnehprecej prostovoljcev iz Poljsn, Ja-11 iJ*^** vrni'° domov, vendar je v bitki sodelovalo kar 129 udeležen« ev * vstaje, od tega 97 iz območja kvTf^o1"*' 19 iz Škofje Loke in okolice ^^S^ške doline. Skupno pa je v dra* ^tJ^«odelovalo 220 borcev Cank arjeve- VZEL SEM NAHRBTNIK IN SEL »Malo pred božičem je bilo. spominjam se. da sem pn sosedu klal prašiča,« pripoveduje Anton Peternelj-Boatic is Javori j »ko je prišla partizanska patrola s pozivom, naj grem v partizane. Bil sem že pripravljen, le nahrbtnik sem vzel in toplo obleko in sem šel. Ze prej, od začetka poletja, nem bil namreč organiziran m sodeloval v odboru OF. Sestanke smo imeli v Delnicah in smo se že nekaj me* neće v resno pripravljali na vstajo. Čeprav je doma jokalo že osem otrok in sem pravkar prevzel kmetijo, aem menil, da je v boj treba Res tano se v začetku malo preveč zagnali, ker v nekaj tednih, tako smo bili prepričani, bomo pregnali Nemce iz Poljanske doline in spet svobodno zaživeli. Vstaja je bila po mojem mnenju izredno pomembna za ves nadaljnji razvoj partizanstva v naših krajih. Najprej smo skupaj s partizansko patrolo in drugimi prostovoljci odšli do Volče, potem čez Brda v Srednjo vas in do Brdarja v Vin harje. kjer smo prespali. Naslednji dan amo šli do Skobla v Bukovem vrhu, potem pa smo se utaborili pri Koširju v Valtrskem vrhu, kjer amo 27 decembra doživeli ognjeni krst in imeli tudi prve žrtve « ORGANIZIRALE 8MO SE PO TROJKAH »S Tonetom Nartnikom-Crnivcem, članom (»krožnega komiteja KPS Kranj aem se nekoč, kmalu v začetku vojne pogovarjala, pa je dejal, da bi lahko postala članica KP. Ker Bi sem bila ravno noseča, leto prej aem se v otovljo pnmožila iz Javorij,« se apominja dogodkov jeseni in pozimi 1941 Katarina Kalan-Milena ia Hotovlje, »sem postala le kandidatka, v KP pa so me sprejeli šele leta 1943, ko sem spet lahko opravljala naloge, ki so mi jih zaupali Bila pa sem prav na vseh sestankih, poleti in jeseni 1941, v naši kuhinji so bili in na njih sta Nartnik in Kebe vedno ocenila položaj in dala navodila za pripravo odpora proti Nemcem. Tudi na straži sem stala, ko je v naši kleti neki partizan, Ostrostrelec so mu pravili, popravljal orožje. 4. decembra pa je bila prav tako v naši kuhinji ustanovljena poljanska četa. Meni so zaupali delo z ženami. Tri trojke sem organizirala na našem terenu. Spominjam se, da so bile v eni trojki skupaj najbolj verne iz naše vasi. Ko sem jih povprašala, če bi bile pripravljene delati v AFZ oziroma Osvobodilni fronti, je Krmelova mama rekla, da najbrž že mora biti bog z nami, ko nas ne morejo odkriti. Bile so zelo zanesljive in so veliko naredile. Tudi drugi, trojki sta ' bili uspešni in ljudje so imeli zaupanje. Vse pa smo bile med sabo dogovorjene, kako se bomo zagovarjale, če bi Nemci kaj odkrili.« Tako se je zgodilo, da je ena od aktivistk, ki je imela moža v partizanih, pričakovala naraščaj. Vsako, ki je rodila otroka, katerega oče je bil partizan, pa so Nemci izselili. Zato so se žene dogovorile, da bo ena od njih prepričala moža, da prevzame očetovstvo. Tako se je tudi zgodilo. Nič niso pomagala zasliševanja, mamica in tudi »zapisani« oče in njegova žena sta trdila enako in mama in otrok sta lahko ostala doma. »Za menoj je AFZ prevzela Slavka Jeraša, ki je bila tudi v gospodarski komisiji in mladina je imela pri njej sestanke. Zelo delavna je bila « 42 NAS JE SLO »Prve organizacijske napotke sta nam avgusta 1941 dala Maks Krmelj in Tine Rih-taršič iz Poljan,« pripoveduje o dogodkih leta 1941 Tone PeterneH-Klemen is Ko privnika pri Sovodnju. »Postal sem zaupni. OF. in jeseni sem začel organizirati prve sestanke v našem rajonu, pa tudi manjše akcije smo že pripravljali. Podirali smo telefonske drogove in podobno. Pavle in Janez Gantar sta bila najbo ^a sodelavca. Decem bra smo trije že odšli v partizane. Vezo smo dobili prek Antona Oblaka iz Gorenje vasi in 17. decembra smo se v Bukovem vrhu srečali v s cankarjevci. Tam smo bih nekaj dni, potem pa šli nazaj pozivat k oboroženi vstaji. 23. decembra se nas je zbralo kar 42. Sli smo v dveh skupinah. Prvo je vodil Boštjan Jezeršek in je štela 9 prostovoljcev. Ti so srečno prišli v Bukov vrh, našo skupino pa so Nemci" pre-siregli nad Gorenjo vasjo in smo se morali vrniti na Brda. Po decembrski hajki so svetovali Usti i ki še nismo bili kompromitirani, nai začasno vrnemo domov. Prva skupina, ki \e odšla pod vodstvom Boštjana Jezerska, p) sodelovala v dražgoški bitki. Doma ser takoj vključil v delo na terenu in bil leta pet mesecev v Begunjah, potem pozimi 19-1 enkrat, ko pa so v začetku junija istega prišli še enkrat pome, jih nisem več C doma. Odšel sem v partizane in doc svobodo kot v. d. rajonskega komiteja Seka-Poljane-Ziri v Železnikih.« Tekst in slike: L. Bogataj N G L, AS 8.STRAN. ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK. 11 SEI • Vsakič, ko gremo na enko, je treba na novo gaziti. Ze ob pol enajstih smo se lotili kopanja votline. Prejšno noč so v njej lahko prespali trije. Mi smo kapaciteto povečali na Štiri. Kopali smo do noči. Trd led nam je dal kar dovolj dela. Z Mkom sva tako hitro kopala, da sta Viki in Stipe komaj sproti odmetavala. Pozno popoldne se je v bazo vračala skupina z dvojke. Ves dan so razbijali po trdem ledu, da so v ribiško mrežo ujeli toliko ledu, da je nastala ozka polica, komaj dovolj velika za šotor Šotora niso postavili, ker jim je zmanjkalo časa. Zvečer je Mk zbolel. Oblečen v puhasto obleko in zavit v debelo spalno vrečo se je tresel zaradi mraza. Ponoči je zakuhal. Bil je vroč kot peč. Z Iztokom sva ga dražila, da samo zaradi njega kaplja od stropa v votlini. Zjutraj nama ga je le s težavo uspelo prepričati, da je odšel v dolino. Ostali Štirje smo s težkimi nahrbtniki odšli proti dvojki. Pot preko daljnogleda je zelo hitro minila. Teren je zelo razgiban. Navpični in previsni odstavki se menjajo z drznimi in zračnimi prečkami. Za daljnogledom pride na vrsto 700 m dolg snežen in leden raz. To je bil najbolj osovražen del poti Vsakič se mi je zdelo, da je daljši od večnosti. Se najhitreje mi je pot minila prvič. Z Vikijem sva zgodaj odšla iz enke. Cez daljnogled sva hitro prišla. Sonce naju je ujelo šele v prečkah na raz. Dolge sence so padale na sveže pobeljeno pobočje raza. Nosila sva vsak en kolut vrvi in kline. Na dvojki ni bilo še nobenega šotora. Samo ozka polica je čakala Stipeta. Njegova naloga je bila, da postavi šotor. Viki, Iztok in jaz smo po krajšem počitku odSli naprej. Naš namen je bil, napeti čim več vrvi. Od dvojke so bile najprej dolge prečke v desno. Pobočje je bilo iz zelo trdega vodnega ledu pomešanega s kamenjem. Na koncu fiksnih vrvi sva se z Vikijem navezala. On je začel prvi. Po tridesetih metrih strmega in čudno nagubanega ledu je prišla prečka v levo. Zaradi prevelikega trenja je na koncu prečke pritrdil vrv. Sledil sem mu s pomočjo prižeme. Se dvakrat je Viki plezal naprej in vsakič pritrdil vrv v kline zabite v skalo. Po sto tridesetih metrih, ko se je iztekel kolut vryV. 9.va omenjala vloge. Sedaj sem jaz plezal prvi, zabijal kline m pritrjeval vrv. Na polici pod skalno pregrado sva se zedinila, da bova šla v levo preko nje do FJ*™* ž,eba Ta pripelje na veliko pahljačasto snežišče. Dan je bil lep, eden redkih na vsej odpravi. Sonce je ogrelo črne skale, iz katerih je veter v prejšnjih dneh odpihnil ves sneg. Bila sva na viSini preko ouuu m. Snel sem rokavice in se zagrizel v skalo. Hitro sem napredoval. Kjer sem le mogel sem nataknil rokavice. Previdnost v taki višini ni nikoli preveč. Zaradi derez na nogah sem imel v gladki kamenini večkrat težave. Klini so zelo slabo prijemali. Skala je v tem delu stene zglajena od številnih plazov. Špranj, kamor oi lahko zabijal kline,je zelo malo. Sele pozno popoldne se je točno na robu ozkega ledenega žleba iztekla NaJmanJ pol ure sem potreboval za dva slabo zabita klina. Poklical sem Vikija. Na stojišču je skoraj zmrznil. Sonce se je skrilo za popoldanske oblake in takoj je postalo mrzlo. Tako sem bil zaposlen s plezanjem, da tega sploh nisem opazil. Njega pa je zeblo, kljub temu da je bil napravljen v puhasto obleko. Ce ne bi vedel, da plezaš ti in če zato ne bi vedel, da je težko, bi te že zdavnaj poslal v kurac, je rekel, ko je prišel na stojišče. Tu sva pustila kolut vrvi, ki ga nisva napela. Po vrveh sva se hitro spustila do dvojke. Pričakal naju je šotorček, ki ga je postavil Stipe. Skupaj z Iztokom sta že odšla v dolino. Viki je takoj začel nositi hrano in opremo iz depoja v šotor. Jaz sem se lotil kuhanja. Med hrano, ki so nama jo prineslirni bilo nobene pijače. Zato sva pila kar močno razredčeno jabolčno čežano. Novi šotori, napravljeni posebej za Lhotse, so zelo majhni. V ANDREJ ŠTREMFELJ LHOTSE 8 Šotori tabora ena so bili varno skriti pod previsnimi skalami. dobro postavljenem šotoru je komaj dovolj prostora za dva. Počutil sem se kot v kurniku. Viki je odšel iz dvojke nekoliko pred mano. Po poti navzgor je vrv fiksiral v kline. Iz dvojke sem nesel dva koluta vrvi. Na začetku ozkega ledenega žleba sva se zopet navezala. Kmalu sva prišla na veliko snežišče. Sneg je bil čuden. Velika rebra trdega snega so se menjavala z mehkimi snežnimi zaplatami. Cez dan je postalo toplo. Stena je oživela. Številni izstrelki so si sledili drug za drugim. Sto trideset metrskega koluta ni hotelo biti konec. V hudi vročini in s Se vedno težkim nahrbtnikom sem pogosto počival. Konec vrvi sem pritrdil v skalo sredi snežišča. Počutil sem se kot na fronti. Stiskal sem se pod skalo, čez katero je neprestano padalo kamenje iz zgornjih delov stene. Viki je bil hitro za menoj. V kratkem presledku med padanjem kamenja sem na juriš prečkal nevaren del snežišča. Dosegel sem njegov rob. Vrvi je zmanjkalo ob gladkih ploščah. Skoraj sem že izgubil upanje na to, da bi zabil primeren klin, ko je eden le prijel. Sklonil sem se, da bi ga laže zabil. Tup! Skoraj sem izgubil ravnotežje. Eden od kamnitih izstrelkov je zadel v polno. Priletel mi je točno na rob čelade tik nad senci. Nekaj časa sem potreboval, da sem prišel k sebi. Viki, ki se je skrival pod skalo,ni ničesar opazil. Potem, ko sva napela še sto trideset metrov vrvi, sva odnehala. Bila sva že precej utrujena. Na zadnje kline sva pritrdila še dva svitka vrvi, ki sva ju prinesla iz dvojke. Po radiu sva poklicala bazo. Aleš je bil zelo zadovoljen z opravljenim delom. Napela sva več kot štiristo metrov vrvi. Prišla sva skoraj do ozkega žleba, ki predstavlja edini prehod na veliko snežišče pod ogromnimi previsi. Tam bo stal tabor tri. Dokončno sva ugotovila, da pod previsom trikotne oblike ni prostora za tabor, kot je to izgledalo iz doline. IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren Učitelj Stane je s svojimi ljudmi na sestankih do potankosti vse tako, da je bil uspeh že v naprej zagotovljen. S takimi in podobnimi sklepi so odhajali komunisti iz gorenja dov v prepričanju zmage idej, katere je treba Siriti med ljudmi in dobivati in pripraviti na vsesploSno vstajo slovenskega naroda za proti fašističnim osvajalcem. S takih sestankov so prihajali te vrste »turisti«, z nalogami in kaj bo z ljudstvom če se prične okupacija. To ni bila pijana družba tj niSke koče. ki je ob pijači slavila Se nedobljeno zmago. V tem zadnjem letu pred pričetkom druge svetovne vojne se ji voditi gigantski boj za zasužnjenje ali za svobodo jugoslovanskih nai Marko je v tej pomladi skrbno zasledoval vse novice iz časopis««1 radia. Ni mu Slo v glavo, obisk princa Pavla in kneginje Olge pri Hiti Se manj pa se mu je zdelo verjetno, da šo najvidnejši vladni politiki v njem času obiskali Hitlerja. Kaj naj bi vse to pomenilo, si ni znal mačiti, sumil pa je, da se Jugoslavija prodaja Hitlerjevi politiki. Ki nemške zahteve naj bi bile. Marko ne bi znal povedati,ker si te zaki politike ni znal tolmačiti. Marko je poznal le svojo ožjo okolico, kjer: bohotili »folksdojčerji in kulturbundovci« pomešani z nemškimi i Nihče jih ni preganjal, tudi, če so po gostilnah peli nemške pesmi in Hitlerja in njegovo nepremagljivo vojsko. Vse to ni obetalo prav aaH brega. Meščani so si pričeli ustvarjati zaloge hrane, vse pa je bilo nekam zbegano. V trgovinah je že marsičesa zmanjkalo, ljudje sosii seboj Šepetali, kje se lahko Se kupi, seveda dražje, kot je bilo Se pred cem dni. Težko je bilo ugotoviti, ali so po trgovinah ljudje res vse ali pa so trgovci špekulirali in skrivali robo. Tega točno ni vedel povedati. V Markovem mestu so se pričeli pojavljati prvi rezervisti. Ni so jih v vojaSke barake na vzhodnem delu mesta, ki so ga me* novali Šmidalo. Te barake so bile napravljene že nekaj let, kjer vojaška edinica tudi svoj štab. Barake na koncu kmečkega nasi trga so bile potisnjene v grapo,poraSčeno z borovci in smrekami, tako, bile le težko vidne še tako ostremu očesu Rezerviste si lahko videval dan po mestu, Gostilne so postajale z dneva v dan bolj polne in ^ Civiliste so iz gostiln izpodrivali vojaki in vedno bolj je bilo občutiti psihozo. Meščani so kazali resno zaskrbljenost, čeprav niso vedeli, kaj< pravzaprav pripravlja. Meje proti okupirani Avstriji in Italiji so se čevale z vojaštvom, v večjem delu z rezervisti. Če so meščani spraši vojake, zakaj so prišli v tako velikem številu, jim niso mogli odgovoriti« gega, kot to, da so vpoklicani na orožne vaje. Nekatere vojake se nastanili že v prazne »bunkerje« Rupnikove linije od Begunj preko neka, mimo Markovega mesta in preko Save do vasi Selca. V teh dneh se je pojavil v mestu tudi Markov bratranec Fronc. Rečice pri Bledu. Nekega večera se je Fronc pojavil pri Markovih. ( je bil v novo vojaško uniformo, tako, da ga Marko prvi hip sploh ni »A, ti si Fronc? Ja, kakšen pa si?« ga je ogovoril Marko. »Saj me vidiš. V te vojaške cunje so me vtaknili«, je odgovarjal . Fronc je bil velike močne postave, sin bajtarja, zaposlen pa je bi . Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Posebnih Sol ni imel, bil st' pošten in naprednega mišljenja. Dobro se je šele poročil in pričel uj svoj dom. Žalitev in ponižanja ni prenesel. Zaradi tega se je po g. tudi večkrat zapletel v pretepe. Posledice pa seveda niso izostale. _ opravka z žandarji ter sodiščem. Fronc se je ob tem obisku pri Mai_ razkomotil. Odložil je vojaški plaSč, šajkačo in bajonet ter vse skupa sil na klin, ki je bil pri kuhinjskih vratih. »Mislim, da se bomo udarili, vse je tako videti,« je menil Fronc. sedel na stol pri kuhinjski mizi. »Ali boš malo vročega čaja, Fronc?« ga je vprašala Markova »Ja, če boste prilili kaj ta kratkega«, je odgovarjal Fronc. »Seveda ga bom, kaj pa si mislil, da ti bom dala samo vodo.« < smehu odgovarjala mati. Vsi so bili radovedni, kaj bo povedal Fronc. Ko je pričel pripoi _ so ga z zanimanjem poslušali, najbolj pa sta bila radovedna Marke Beno. Marko je spraševal Fronca, koliko je bilo vpoklicanih na < vaje. Fronc se je ob čaju razgovoril in povedal, da je dodeljen v obrambno linijo generala Rupnika. Njegova desetina se nahaja v bui_ na Obli gorici med borovci in ima svoje line obrnjene proti Bledu bunkarji, prav tako tudi bunker v katerem je njegova desetina, so noma prazni. Da lahko prenočimo v njih so si morali nanositi slame. _ so tudi po dve odeji, strelske line so si pa zamašili s šopi sena ah pa sel slonili deske, tako da ni prepiha. V nočeh pa stražarčijo in se menjav1 vsaki dve uri. »Fronc ali imate kakšen mitraljez?« je vprašal Marko. »Kakšen mitraljez neki. Oboroženi smo s puškami, drugega ni »Ja hudiča, kako se boste pa tolkli z Nemci, če pridejo.« »Kako se bomo tolkli to meni ni znano. Tudi municije smo prejel1 po dvajset nabojev.« IVAN JAN-SREČKO KOKRŠKI ODRED PRRHOD 3. GRUPE ODREDOV cnommočJE KOKR&KEGA ODREDA Naloge Kokrškega odreda in pričakovanje 2. grape odredov — Prva naloga: pripravljanje hrane Tudi na Gorenjskem naj bi partizani osvobodili del ozemlja — V pomoč glavno poveljstvo pošlje močno 2. grupo odredov - Ofenzivo začneta obe strani naenkrat — Več tisoč Nemcev se najprej zažene v Poljansko dolino ter na Jelovico - Nemci so seznanjeni s partizanskimi načrti - Siloviti okupatorjevi napadi spreminjajo partizanske načrte - Do izraza nrihajajo razlike med bojevanjem 1 in 2. grupe odredov - Silovite hajke in spopadi na desnem bregu čave - Druga grupa odredov se pripravlja na pot prek Save in prek območja Kokrškega odreda proti Štajerski - Med ofenzivo enote Kokrškega odreda v tajnosti pripravljajo hrano za prihajajoče oddelke 2. grupe - Silovita sovražnikova ofenziva ne popušča. Kokrški odred je opravil že vrsto ofenzivnih nalog. Ta ofenzivnost je bila sestavni del načrtov CK KPS in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, da bi na poletje 1942 okrepili vstajo v nemški okupacijski coni, se pravi na Gorenjskem in na Štajerskem. V zvezi s tem je slovensko osrednje vodstvo razmišljalo tudi o tem, da bi se preselilo na Gorenjsko ali na območje Moravč; to tudi zaradi italijanske ofenzive v Ljubljanski pokrajini, predvsem pa zaradi oddaljenosti kočevskega Roga od Gorenjske in Štajerske. »Tu smo tako daleč, da smo zlasti po zadnji italijanski ofenzivi popolnoma odrezani od teh pokrajin. Tam pa se zdaj bijejo veliki boji, ki se širijo vse dalje in dalje ... Moramo iti tja, sicer ne bomo mogli usmerjati dogodkov. « piše in predlaga Edvard Kardelj 12. avgusta 1942. Tovariš Tito je to zamisel načeloma odbil. Poleg tega je osrednje vodstvo zajela italijanska ofenziva, zato ni odšlo na Gorenjsko. Zaradi nemške ofenzive na Gorenjskem pa ne 1. ne 2. grupa odredov ni mogla uspeti s širjenjem vstaje in s prido- bivanjem svobodnega ozemlja tako, kakor je bilo zamišljeno. Nemci so akcijam proti partizanom na Gorenjskem posvečali veliko pozornost. Na Gorenjsko so poslali številne izbrane policijske enote, podprte celo s tanki. Potek operacij proti 1. in 2. grupi odredov je spremljal tudi šef redarstvene policije rajha generalpolkovnik Kurt Daluege, ki je bil v ta namen poslan iz Berlina. Nemci so ofenzivo, ki je ves julij in do srede avgusta 1942 potekala po Jelovici, Blegošu in Pokljuki, podprli tudi s propagando. Trosili so letake, ki so govorili o veliki premoči rajha nad sovražniki. Partizane so pozivali k predaji in jim obljubljali, da se nikomur, ki se bo z letakom predal Nemcem, ne bo zgodilo nič hudega in da bo užival zaščito rajha. Ta okupatorjeva propaganda ni ostala čisto brez posledic: nekaj partizanov je res ubežalo in se skrilo, posamezniki pa so celo prešli k Nemcem in začeli z njimi sodelovati, vendar takih slabičev ni bilo dosti. To so bili hudi časi. Gorenjski partizani so takrat doživljali težke preizkušnje; šlo je pravzaprav za njihov obstoj. Ob veliki okupatorjevi premoči je 2-. grupa odredov morala opustiti načrt o osvobajanju na Gorenjskem in se začela z Jelovice odpravljati v Karavanke, da bi od tam odšla na Štajersko. Naloge Kokrškega odreda so bile v zvezi s prihajajočo 2. grupo odredov na levi breg Save dvojne: treba je bilo čimbolj tajno priprav- ljati hrano in pošiljati posebne vodiče prek Save, da bi 2. grupo odredov pripeljali z Jelovice v Karavanke in v Kamniške planine. Zaradi hudih razmer in slabih kurirskih zvez je štab 1. grupe odredov povelje in navodila o izvajanju ofenzivnih načrtov in o prihodu 2. grupe odredov na Gorenjsko dobil šele 10. julija 1942. Okupatorjevo poveljstvo na Bledu pa je bilo že 15. maja 1942, torej prej kot štab 1. grupe odredov, seznanjeno z vsebino povelja, ki ga je 29. aprila 1942 glavno poveljstvo poslalo štabu 1. grupe odredov, zato so bili Nemci vedno bolj budni. Komandant redarstvene policije na Bledu je svoje nadrejene in podrejene takoj obvestil, da partizani nameravajo zasesti tako ljubeljski prelaz kakor tudi dolino Kokre z Jezerskim, kjer naj bi nemškim enotam preprečevali dostop s Koroške, o čemer da mu zanesljive podatke dostavljajo zaupniki. Zato je tudi sledil tak pritisk, zato so partizane na Gorenjskem odslej zasledovali in napadali na vsakem koraku. Vsega tega pa tako osrednje vodstvo kot tudi druga partizanska poveljstva niso vedela in priprave na osvobajanje Gorenjske so tekle dalje. »To pojasnjuje,« beremo v monografiji 2. grupe odredov, »zakaj pred prihodom 2. grupe na Gorenjsko ni bilo ničesar pripravljenega za oskrbo njenih enot in je bilo le. v bijal tudi načrt skupnih akcij treba izdelati...« Zaradi vsega tega ni čudno, d" med enotami 2. in 1. grupe odi^ potem vseskozi prihajalo do -ličnih nesoglasij, zapletov, tez** celo napetosti, kajti enote so zasede, sovražnik jih je , padali so preštevilni h. Kokrški odred natančnej*4 vodil in povelj v zvezi x 2.f odredov, ki bo na bojni poti Štajerski šla prek njegovega <■ Ija, torej ni mogel dobiti , 15. julijem 1942. Ti prvi napocfc * poleg drugega narekovali * odred začne zbirati večje hrane, ki naj jo uskladišči v . nih skrivališčih. Ta hrana biti namenjena izključno sa r be 2. grupe odredov. O tem so di konspiracije vedela samo P veljstva. • • • Kokrški odred se je v sklsaV temi navodili hitro lotil zbasa* hrane. UskladišČeval jo je na * krajih in poskrbel za to, da bi e** 2 grupe odredov, ki teh krajev poznale, čim laže prišle do nje. Podobne naloge so dobile *Jj enote Gorenjskega odreda na ™ kljuki. * . ,__^ V zvezi s hrano sta oba bat* na Kokrškega odreda izvedbi ^ vrsto oskrbovalnih akcij. Tab zadnje dni J^^rški bal** šel po hrano v Podljubelj, kj* izpraznil trgovino Franca Za; Vse blago so težko otovorjeai odnesli na Prevalo, to jena i ki veže Dobrčo z Begnajaa^j 11, INI GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE um Sovodaj« — V ponedeljek sta proslavila petdeset življenja Tončka in Franc Pogon iz Sovodnja. Oče je bil F*d 81 leti rojen v Novi Oselici, mama pa tri leta kasneje v Laniiah **d Sovodnjem. Spoznala, pravita, sta se v domači fari, poročila pa sta se 7. septembra* 1931. leta na Brezjah. Točno deset let kasneje, gn» na dan obletnice poroke, sta se vselila v novo hišo, v kateri še ***V živita. Oče je bil 36 let cestar in je urejal in popravljal ceste v domačem kraju in okolici, mama pa je nekaj let pred vojno kuhala za šolske otroke, potem pa je doma gospodinjila in urejala vrt. Kot za ni smtnst maj povemo, da je Franc Pogon bil dolga leta naš dopisnik in kot pove, smo mu skoraj vse prispevke objavili. . Slavbenca se še kar dobro držita, le očeta zadnjh nekaj mesecev osje tanine. Dnevno sobo oziroma hišo, saj je v njej kmečka peč, jima kmmyo stke Gregorčiča, Prešerna in Cankarja. »Nemci so tih 1941 jmetkli iz šole, pa sva jih shranila vendar jih ni nihče zahteval nazaj.« Ob prazniku so jima čestitali številni prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružujemo tudi v našem uredništvu. — Foto: L. Bogataj carski dan Zatrniku - Ovčerejska skupnost pri zadrugi Bled bo 13. sep-pripravila ovčarski dan na hi. Tedaj bodo prignali čredo z Lipanice na Zatrnik. Dopol-bo ocenjevanje ovac, prikaz raz-* pisem, sledila bo striža, preja .draga opravila. Ob 13. uri bo litev diplom m nagrad ter sre-n družabno srečanje. Med za-ibo tudi ovca. D. S. •Sako je bilo letošnje gobarsko poletje, vse do zdaj. Ko pa je pred tednom zemljo dodobra namočilo in še luna »gor jemlje«, je pa gob vse Z njimi se oglašajo tudi v našem uredništvu. Sušnikov Janez z stiske pri Kranju je našel pravega »kavboj skega« gobana; tako zavite okraje je imela njegova 120 kilograma težka goba, da je spominjala na sam kavbojski klobuk. Iz Stare Loke pa je Albin Demšar pripeljal pokazat celo gajbico jurčkov. Nič posebnega ob tem času, bi rekel dot**, toda za tako bero je potreboval le štiri ure: na enem mestu je v k4h* hribih našel 19, na drugem pa 68 jurčkov. Gorenjska je torej vsa 'tobak. Najboljši jurčki, najbolj zdravi in najbolj trdni, rastejo malo "9*. Iz Tržiča poročajo, da rastejo na vseh pašnikih pod Kofcami. foaradno smo izvedeli, da jih je tržiški župan sam našel 126 v enem Gobarska sezona se je začela tudi na Pokljuki, v vseh gozdovih **** Brnika, v Udin borštu, skratka povsod. Prav je, da poberemo kar najdemo užitnega. Končno je tudi to lahko stabilizacija ... JO Dolenc 3VESCEVALEC VUČKO Jelo Peternelj Debel krompir in obilen pride. lok — Zlobneži pravijo, aa ima najbolj neumen kmet najbolj debel krompir, d gre njihovim jezikom verjeti, potem letos takšnih neumne že v na Gorenjskem niti ni malo. Krompir je obrodil, kot že dolgo ne. Debel je in še veliko ga je v zemlji. Tako obilnega, kot ga kaže slika, bi lahko posneli na marsikateri kmetiji v Bitnjah, Zobnici, Šenčurju, Naklu, Cerkljah, Mavčičah in tudi v krompirjevo ne tako rodovitnih predelih Gorenjske... (cz) - Foto: M. Ajdovec ŠOLSKI ŽARGON Kje so dobri, stari časi, ko smo še gulili šolske klopi! Tedaj nam je naša tovarišica slovenščine pisala v redovalnice in šolska spričevala »odlično«, če smo bili pridni, in tedaj smo bili kar veseli. Ce smo dobili oceno »štiri« ali prav dobro, tedaj so doma hudo vzdihovali, če smo prinesli »tri« ali dobro, je bil jok in stok, če smo znali le za »dve« ali zadostno, je pela palica, in prav tako če smo dobili »eno« ali »cvek« ali nezadostno. Dobre stare ocene so šle z novim sistemom vzgoje in izobraževanja po gobe, kajti če spreminjamo vse, če več ali manj eksperimentiramo in improviziramo, le zakaj ne bi spremenili tudi ocen. Pogovor s šolarjem naše šole doma zdaj poteka takole: »Kakšno oceno si dobil pri slovenščini« »ZU.< »Za koliko si znal pri spoznavanju narave in družbe?« »P« »Koliko ti je dal učitelj petja?« »MU!« »Kaaaj!« »MU!« »Kaj je ta MU, ZU, PU -zaboga!« »Manj uspešno, zelo uspešno, primerno, kaj nič ne razumeš!« Razumem! Zdaj otroci po šoli mukajo in zukajo in puhajo, a kaj moremo! Pn tem me najbolj moti prav to, da mi je nekoč slavistka dejala, naj se v svojih člankarskih zmazkih med drugim izogibam pridevnika »uspešno«, češ da ji ni prav nič všeč. Naš usmerjeni izobraževalni sistem pa ga na široko »propagira«! Moje slavistično znanje je sicer silno omejeno, a nai me koklja brcne, če niso včasih ocene zapisali bolj slovenske, lepše ... Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI 0 NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (91. »pit) V prejšnjih dveh zapisih sem se kar precej pomudil ob kramljanju o starem dobrem profesorju Kersniku. Hotel sem prikazati lep odnos dijakov do svojega profesorja pa tudi njegovo očetovsko ljubezen do dijakov. Resda današnji čas ni prav naklonjen kakemu strahospošto-vaniu v šolah, toda dostojnost v medsebojnih odnosih pač še velja. In spoštovanje do starejših tudi. Žal, a na splošno ni več tako. Ne le medsebojni človeški odnos, tudi jezikovno izražanje postaja vse bolj, da uporabim najmUejši izraz — ne-estetsko. N. pr.: skupinice glasbenikov si nadevajo neokusne naslove »Pankrti«, »Kuzle«, »Lačni Franz« ipd. Mar je vse to nekaj protestniš-kega? Proti čemu pa naj bi protestirali? Proti razmeroma ugodnemu življenskemu blagostanju, proti Štipendijam, proti vsestranski družbeni skrbi za mladino? SE O POMNIKU NOB V MOSTAH Dodati moram nekaj podatkov: Talec Karel Perdih, ki je bil tako pogumen in duhapriso ten, da se je z zvezanimi rokami tik pred ustrelitvijo vrgel čez cestno ograjo v globel deroče Završnice, se je po posrečenemu begu izpred pušk, takoj pridružil partizanom. Kot borec Selške čete je padel dne 9. sep tembra 1942 na Lipniški planini. Taistega dne je padel tudi komandant I. grupe (gorenjskih) partizanskih odredov Jože Gregorčič-Gorenjec. Se to: Perdihovo partizansko ime je bilo »Zar«. Tudi sem prebral razlago, zakaj so nemški rabi j i našim talcem pred streljanjem praviloma zavezali trak pred oči. Ne zaradi tega, da bi talcem prihranili predsmrtno grozo, pač pa zato, da bi njim samim ne bilo treba gledati v oči nesrečnih žrtev tik pred smrtjo. Saj bi jih, seveda, če je bilo v teh žandarjih. policistih, vojakih sploh še kaj človeškega, ti poslednji bridkoočitajoči pogledi spremljali vse življenje, kot slaba vest... SE NEKAJ OBELEŽIJ NOB S eveda moram vsaj na kratko opisati še nekaj žirovniških in meščanskih obeležij NOB, saj prav ta obeležja kažejo podobo nekega kraja v času domovinske vojne, kako se je odzival, koliko je pretrpel, kako se spominja svojih padlih rojakov in njihovih dejanj. To pojasnilo velja onim, ki se jim zdi, da se le prevečkrat ustavljam ob kamnitih pomnikih in da premalo pišem o drugih stvareh, tudi o zgodovini krajev premalo. Mar ni ^rav čas NOB, ko se je slovensko „udstvo upiralo okupatorju, naša najbolj častna zgodovina? Vsekakor najbolj častno obdobje vse naše narodne zgodovine! Poslopje železniške postaje v Žirovnici je bilo leseno. Zato so ga partizani, borci Cankarjevega bataljona dne 13. septembra 1942 prav uspešno požgali, hkrati pa opravili rekvizijo živil in drugih potrebščin v bližnji trgovini. In to kliub močni nemški postojanki nedaleč odtod. Plošča, ki spominja na to uspelo akcijo,j*e pritrjena v pročelje danes obnovljene žirovniške železniške postaje. Napis na kovinski plošči: Borci partizani Cankarjevega bataljona so 13. septembra 1942 s požigom železniške postaje in uničenjem vseh naprav že tretjič v na-rodno-osvobodilni vojni preprečili redno oskrbo nemških okupatorskih enot. Na hiši s tablico Žirovnica št. 69 v bližini železniške postaje, je pritrjena spominska plošča z napisom: V tej hiši so se vršili leta 1941 prvi sestanki KPS za območje Žirovnice, za dvi* vstaje, katere pobudnik je bil Metek Mirko, ustreljen kot talec leta 1942. Tudi na eni od sosednjih hiš, ki nosi številko 97, je pritrjena spominska plošča z napisom, ki pove, da je bil tudi prvi sestanek OF za žirovniške območje. Takrat je živel v tej hiši eden prvih organizatorjev od- K>ra Franc Svetina, ki pa so ga emci ustrelili kot talca že 19. septembra 1942. Na pročelju hiše Moste št. 12 je vzidana lepa marmorna plošča z vklesanim napisom: V tej hiši se je 27. septembra 1920 rodila organizatorka OF in prvobor-ka NOV Marta Tavčar. Aktivno je sodelovala v NOG od leta 1941, zasledovana po gestapu se je umaknila v partizane 7. avgusta 1942 in padla v borbi kot borka zaščitne čete štaba Prve grupe odredov 9. septembre 1942 na Jelovici. — Slava njenemu spominu! V hiši, pri Tavčarjevih, je bila v Ervem letu naivno-osvobodilnega oja partizanska javka, na kateri se je narodni heroj Jože Gregorčič -Gorenje sestajal z žirovniškimi aktivisti. Hčerka Marta (s partizanskim imenom Ria) je padla na Lip niški planini skupaj z Gregorčičem Tudi Martin brat Beno je bil borec Cankarjevega bataljona. Na hiši, Moste št. 47, je pritrjena plošča v spomin na požrtvovalnega aktivista OF Rudija Balona, ki so ga Nemci po decembrski vstaji aretirali, odpeljali v Begunje in nato v Dachau, kjer je 25. oktobra 1942 umrl. Tik pred Mostami, levo od ceste, že nad savsko globeljo, je postavljeno kovinsko obeležje z napisom: Na tem mestu je 27. marca 1942 Sadel od strelov nemške patrulje ože Savli. Od tega dne je pogrešan tudi Ivan Kavčič. Oba sta bila prvoborca z Jesenic. O spominskem obeležju pri jezeru ob Završnici, sem že pisal v zapisu št. 74 v zvezi s počastitvijo Dragoljuba Milovanoviča. Tam blizu stoji tudi pomnik na tem mestu ustreljenih kurirjev z G-17 Franca Debeljaka, Jožeta Dolarja in Janeza Zime (24. aprila 1944). Pri Smokuškem mostu, nekoliko više nad jezerom, a še vedno v dolini Završnice, so prav letos obnovili v kamnit okvir vdelano kovinsko ploščo v spomin na enajst borcev, ki so padli na tem področju v času med NOB. Zanimivost ob tem obeležju je odločitev Lovske družine Stol, ki je prevzela nase nalogo, da skrbi tudi za ta partizanski spomenik. Sicer pa 43 članov te lovske družine že več let skrbi že za 13 obeležij NOB na področju krajevne skupnosti Žirovnice ter na pobočju Stola. GORSKA OBELEŽJA NOB K er je pričujoči zapis skoraj v celoti posvečen opisom pomnikov NOB na področju Most in Žirovnice, nekako prav sodi v ta okvir vsaj omemba nekaterih gorskih obeležij. Imenujmo jih tako, saj so po večini postavljena daleč od vsakdanjih prometnih poti. Na pročelju obnovljene Prešernove koče vrh Malega Stola (2198 m) je pritrjena plošča, ki spominja današnji rod na bitko med partizani in Nemci v tej gorski višini. Saj se tako visoko nad morjem nikjer v Jugoslaviji niso spoprijeli partizani s sovražnikom, kot tu, 20. februarja 1942. — Blizu koče, na mestu, kjer je omahnil v smrt partizan Jože Koder, je postavljeno posebno obeležje. Na Valvazorjevem domu (1180 m) pod Stolom je pritrjena plošča, ki spominja na tu v bližini ustanovljen Prvi bataljon Gorenjskega odreda, znan pod imenom Cankarjev bataljon. Valvazorjev dom so na predvečer 1. maja 1943 partizani požgali da se ne bi sovražnik utrdil v njem. Po osvoboditvi je bil dom obnovljen. Današnji izgled med vojno požganega Valvazorjevega doma pod Stolom (po obnovi) r i Staro uro kupim, če jo dobim . . . Markeljnova Nandka. Kako nenavadno ime: Nandka. Ne v Kranju ne v Ljubljani ga ne najdeš več, pravijo. Njena botrica je bila Nandka, pa je ime dobila po njej. Prvi trenutek se za njeno starost zdi malce otročji. Naj ne zameri. Toda, ko se malce pogovarjaš z njo, bolje rečeno, ko jo poslušaš, kajti Nandka govori tako lepo in pripoveduje tako zanimivo s svojim nežnim glasom in izbranimi besedami, se ti zazdi, da ji med vsemi imeni našega koledarja pristoji edinole to, da je edino to dovolj nežno zanjo. Da se za temi kranjskimi zidovi skrivajo tako mile, nežne, dobre stare mamice, ki toliko vedo! Zaradi ur sem prišla k njej, ker sem izvedela, da zbira stare stenske ure. Da jih ima že čez sedemde set. .. Pa ure le bežno pogledava, kajti iz Nandke kar vro spomini in bojim se, da bi je ne zmotila, da ta vrelec, ki se zdaj odprl, ne bi prenehal. Tako živi so njeni spomini na otroška leta, na nekdanji Kranj. Ko je bila današnja Tavčarjeva ulica še Cerkvena ulica in so oni stanovali z očetom Rudolfom Markeljnom in mamo Marijo v Zupanovi hiši in potem v škofiji, ko je bil oče iskan kranjski čevljar. Ko so se obrtniki ločili tudi po predpasnikih: tapetniki so imeli zelene, čevljarji bele, usnjarji usnjene. Pokojninskega doma tedaj še ni bilo. Tam je bilo še kranjsko obzidje. Tudi tam, kjer je danes Merkur. In je bilo pokopališče še v Prešernovem Raju. Neverjeten spomin ima. Živo se spominja dogodkov. Kranj je bil ena sama družina. Tri tisoč ljudi je štel, ko se je rodila v začetku tega stoletja. Ko je začela hoditi v šolo, je mesto štelo že Šest tisoč prebivalcev. In veselo je bilo tedaj. Cez trideset gostiln je bilo od Jahača pa do Roženvenskega klanca. Vsaka druga hiša skoraj! Takrat so kranjske žene nosile obleke še do tal, si jih z levico pridrževale, v desnici pa obvezen »parazol« in »pompandu-rico«. In če je kakšna od njih k njihovemu očetu prišla pomerit čevlje, se je v delavnici tri dni govorilo o njeni »nožici«, ki se je pokazala, ko je morala malce pridvigniti krinolino . .. Skromno, a lepo so živeli, se spominja. Družine so vse drugače držale skupaj. Vsako nedeljo so hodili na izlete. Nedelja je bila res nedelja in praznik praznik. Le dva zdravnika sta bila tedaj v Kranju: Dr. Savnik za višji, bogatejši sloj, in dr. Globočnik za delavce in reveže. Dober je bil. slednji kot kruh in reveže je največkrat brez plačila zdravil. Vse kranjske otroke je Nandka poznala po imenu. Vedno so bili skupaj pri igri. Samo peto so zavrteli v tla sredi trga, pa so se frnikolali... Danes je vse drugače. Kranj se je tako spremenil, da ga ni prepoznati. Morda tudi zato nerada hodi v mesto. Najhuje pa je, ko na cesti ne srečaš nobenega znanca. Skoraj vsi, razen steklarja Čolnarja in še nekaterih, so že pod rušo ... Ce že gre ven, gre raje na vas. Proti Suhi pri Predosljah, kjer je bila doma njena mama, Rebolova dekelca, kot so ji rekli, pa pod gore. In rada pogleda za starinami. Najraje za urami. Prepričana sem bila, da jih zbira že vse življenje, ko jih ima že toliko doma. Pa pravi, da komaj pet let. Morda se je, za starinami v začetku podala le zato, da bi razveselila hčerko in zeta, za katere je vedela, da sta zaljubljena v stare reči, pa bi se jima rada nekako zahvalila za vso toplino njunega doma, ki ji jo v tolikšni meri nudita. Potem jo je prevzela ta strast. Kar. samo od sebe je prišlo. Morda tudi zato, ker so s starimi urami, starimi petrolejkami, skrinjami in angelčki oživljali tudi spomini na lepa otroška leta, ko je mama vsak večer v Cerkveni ulici še na žiga 1 a petrolejko . .. Vseh sedemdeset ur je Nandka zbrskala s podstrešij. Polomljene, zaprašene, razdrte. Iz ene od njih je še žito letelo, se spominja, v drugi so pa miši imele gnezdo. Zet jih je s prijateljem vse po vrsti popravil, restavriral, ohranil. Peš je hodila od vasi do vasi, od hiše do hiše. Staro uro kupim, če jo dobim, je govorila ljudem, ki jih je srečevala pri hišah in se pogovarjala z njimi. Radi so dali ljudje, če so le imeli kaj pri hiši, se spominja. Kako srečna se je vsakič vračala. Kakšno vrednost ima v urah? O tem ne govori. Vsaka posebej je zanjo bogastvo, toda ne v denarju. Je pa tale v dnevni sobi, zlato pobarvana, menda iz leta 1850. Iz Napoleonovih časov. 150 dinarjev je dala zanjo, pa ji je že v avtobusu nazaj grede nekdo ponujal pol milijona .. . Lepe so. Tista v kuhinji z valovitimi okraji je prav iz dunajskega Schonbruna. Večina so to ure iz delavnic schvvarzvvaldovskih urarjev, izdelane tam okrog 1880. Da so le otete propadu, to je Nandki najpomembnejše. Se bi šla okrog, pa jo noge rade bole. Morda bo nekoč še spravila skupaj toliko moči, da bo šla za urami pogledat v tiste s slamo krite hišice v okolici Ptuja. Morda bo kje vmes tudi taka »na štrike«, z lesenim mehanizmom . .. D. Dolenc Blažulčeva mama V dvainosemdesetem letu je že. Skupaj jo je potegnilo življenje. Noge je ne drže več dobro, srce pa je še poslušno. Le bolj d i van a in peči se drži, pa majhnega stolčka, ki ji ga je naredil nekdanji kurir Ivan. Z njim se lahko pridrsa še tudi v kuhinjo in na prag. Sicer pa, svet je na mladih, se zaveda mama in rada bi že odšla. Toda, kaj hočeš, tisto, kar ti je dano. moraš preživeti.. . Nič lepega ni nikoli imela. Kraljeva od Svete Neže pri Brezjah pri Tržiču je. S trinajstimi je že služila. Ko se je poročila, je na dnino hodila, da je zaslužila za tista dela, ki so jim jih pri bajti opravili kmetje z vasi s konjem. Vse je bilo treba prislužiti. Dve kravi in prašiča je premogla hajta. Oče je priložnostno zidaril okrog. Že 1934., v najhujših kriznih letih, je s staro teto Katro in otroki ostala sama. Trdo življenje naredi človeka trdega. Tudi Blažulčevo mamo je naredilo. Nikoli se ni nikogar bala. Izgubiti ni bilo kaj. In če imaš tako življenje za seboj, te prav njč ne preseneti več. Tudi Nemcev in belih je ni bilo strah. Tako odločno je vedno nastopila pred njimi, da so popustili. Že 1942. so se pri njej začeli oglašati partizani. Na robu vasi je hiša. Skromna, majhna. Naravnost na Dobrčo se vidi s hišnega praga. Od tam so največ prihajali. Pa iz Ljubnega, pa iz Tržiča. Kurirji in borci Kokrškega odreda, Gorenjskega odreda, obveščevalci, skojevci, člani skupin VOS in drugi. Vsi so vedeli, da bodo pri Blažulčevih na varnem. Mokri so prihajali ponavadi: Vsaj tisti, ki so morali pod Ljubnim bresti Savo. Peč je bila zanje vedno zakurjena. Uro, dve, da so si odpočili, se ogreli, posušili, pa Spet naprej. In najbolj zanesljive podatke so dobivali prav tu. Vendar, to je bilo nekaj neverjetnega, se spominjajo danes nekdanji borci, ki so se oglašali pri Blažulčevi mami, kako varne se se počutili v tej hiši. Nedojemljiva vedrost in ne-ustrašenost Blažulčeve mame je prehajala tudi nanje. Vedno so se preprosto v hiši usedli k peči. Tudi glasni so bili. Lahko bi jih kdo videl skozi okno, slišal . .. Toda, vedeli so. da čim so se usedli sem na toplo in je mama stopila v kuhinjo pogledat, če ima kaj zanje, je bila Blažulčeva Ivanka že za hišo na preži, pa najstarejša Marija, ko je bila še doma, ali pa najmlajši Ivan. Blizu so bile Brezje z močno žandarmerijsko po- Tunizijska srečanja V tunizijskem mestu in pokrajini Sousse se je junija mudila delegacija slovenske mladine, ki je s tamkajšnjo socialistično mladino L>ESTOUR sklenila pobratenje. Prvi akt pobratenja je bila slovenska mladinska brigada, ki je v štirinajstih dneh bivanja v Tuniziji spoznavala kulturo in značilnosti bratske neuvrščene dežele ter na tamkajšnjo mladino prenašala svoje organizacijske izkušnje glede prostovoljnega dela v mladinskih delovnih brigadah. Med desetimi slovenskimi udeleženci mednarodne brigade, ki jim je obisk v Tuniziji po- r menil nekakšno priznanje za večletno delo na področju mladinskih delovnih akcij, je bil tudi Kranjčan Franci Dolhar POLITIČNA MANIFESTACIJA Brigada, ki jo je organizirala republiška konferenca ZSM Slovenije, je bila političnega in delovnega značaja. Solidarnost mladih iz Slovenije, ki so pomagali pri izgradnji mladinskega počitniškega doma v Bekalti in utrjevali cestišča v Tunisu, ima namreč za nadaljnje navezovanje stikov mladih obeh držav precejšen pomen. »Naša brigada,« pripoveduje Franci Dolhar, je bila tasti politična manifestacija, z naše strani je bila to ielja po spoznavanju te dešele, ugotavljanje, v kakšnih razmerah ti vi jo ia delajo naši vrstniki, spoznavanje nekega povsem drugačnega načina življenja Na ni i ho vi strani pa je bilo o pasi ti tekajo, da bi uporabili naga spoznanja o organiziranosti mladinskega prostovoljnega dela. Tako kot pri nas imajo vsi mladi tudi v Tuniziji motnost sodelovati pri gradnji vsakovrstnih objektov. Deaela se razvija in prostovoljne oMike dela ao zaželene. Vendar pa je pri Tuni rije i h do adaj vse te bolj spontano in brez pravega načrtovaaja.« stojno politično življenje. Pred kratkim se je začel proces tako imenovane pluralizacije politike, vendar vodilno mesto še vedno zavzema socialistično naravnana stranka DE-STOUR. V njej deluje tudi mladinsko krilo, ki je dokaj aktivno in pomeni gibalo tunizijske organizirane mladine. Stranka pomeni nekakšno pripravo mladih na družbeno življenje. V njen program, ki mu je osnovna cilj socialna pravičnost, pa so mladi vključeni čisto enakopravno. »Veliko poudarjajo v organizaciji de- Vendar pa slovenski brigadirji niso bili edini, ki so mladim iz Tunizije priskočili na pomoč pri gradnji. Preko svetovne mladinske organizacije (IYC) so se mladinski solidarnosti pridružili Poljaki, Angleži, Spanci, Italijani in Nemci, ki jih je v Tunizijo privabil tudi mik eksotičnega Mediterana. SOCIALISTIČNA MLADINA DESTOUR Potem ko se je Tunizija pred petindvajsetimi leti rešila francoskega kolonialnega jar ma. je začela pospešeno razvijati svoje samo- vade, ki jih je naša civilizacija ie sprejela. Precejšen pomen imajo pri mladih tudi politično izobraževanje, kultura, počitniški tabori ia druge rekreativne oblike, ki nosijo v sebi politično poanto. Mladina je organizirana precej podobno kot pri nas. Osnovni biroji so celice, ustanavljajo pa jih tam, kjer je zaposlenih več kot sto ljudi. Velik poudarek velja torej proizvodnemu načelu. Organizirana je tudi šolska mladina, prav tako skavti in počit-niearji, imajo celo posebno žensko krilo destourske mladine,« pojasnjuje Franci Dolhar. PO TUNIZIJI Med desetdnevnim bivanjem v Tunisu so brigadirji iz Slovenije skupaj z mednarodno brigado pomagali pri gradnji ceste. Lagodni arabski temperament in le triurno delo. na delovišču sta omogočala se celo vrsto dejavnosti, ob katerih so se spoznavali mladi od vsepovsod. Ob živahnem brigadirskem življenju, ki je bogatilo z novimi in novimi spoznanji, pa so odkrivali tisto originalno arabsko življenje, ki ga je treba iskati na periferiji velikih mest. v Sahari. Na poti skozi Tunizijo — ustavili so se še v Bekalti, kjer so pomagali graditi počitniški dom, in v Soussu, pobratenem z Ljubljano — so navezali pristne odnose z domačini in se za tistih nekaj kratkih dni prilagodili njihovemu načinu življenja. Zašli so v svet. kjer popotnika še prevaža »puščavska ladja« kamela, na drugi strani pa je bilo moč videti, kako se tudi v Saharo iztezajo namakalni sistemi in ji obetajo skorajšnji razvoj. Obiskali so vidne turistične točke, kjer na plažah vlada bel pesek, pa tudi kraje, ki se še niso izkopali stajo, policijo, gestapom' Tudi na Peračici sam izdajalca. Toda ob Bh ob mamini vedrini se f tako daleč ... Prava »mati Korajža**] rija Roblek, Blažulčeva Peračice tisti najhujši \ Gorenjskem bi vzeli v zanko, da bi pri njih roa*j Gabri s Posavca je s* Matevža decembra 19441 tu. In ko je Gabri s r rojevala zgoraj, so Ne!*! preiskovali spodaj. Kdc tako napetost? Hlada*, obdržala Blažulčeva mas*! vse skupdj. Izjemen brosti je bila. Pa itakrat, ko so imei tizanskega kurirja Jane* Grličkovega, ki je zjs" petih prišel iz ljubenskep da bi se malo ogrel in pi*\ pritekli povedat, da je «*] koljena od nemških p. pričani so bili, da je i:_ hiša. Janez je hotel skočio' mu je mama Marija to Pri orehu na vrtu je ' opazila nemškega polic*«*j strelko. Pokazala mu je ■»] na podstrešje. Zadnji tre* porinila na podstrešje in iz tradicionalnega kmetijstva in — Hanibalovi Kartagini so bih. k* bolj kot drugod občudovali tipični sko arhitekturo. »Tunizija je resnično močan vtis,« pravi Franci je doiivetfe pa so biH m_ sprva resda nemapijiri, a k* »< njihovi gostoljubnosti ni jo nato dete lo, s njenim i. povezujejo imeni Tito la družno kovala acnV« mi ni * nadvse imu, _ njihovo čud in spoznali raaassf*! rih rastejo. Vesel sem, da sam JM da sem videl njihovo nje revščine, da sem življenje, ki ga v njej Tudi s povsem formati skega stališča ie bila T kušnja. Ponudila je snom neevropski obarvanosti . ljenja. Seveda v nekaj kratki! nja ni bilo moč spoznati mc~ roda, a odnesel sem vsaj lope To je le utrinek, ki nudi daljno mladih v oddaljeni, a po p~*«ft deželi. nno iwt»w »«'*'— • - - « — ai bilo tetko najti prUaau»* Ivse trudili, da bi lahko tad1 mm m Potem so v hišo vdrli * paom .. Nihče od Blažul-Pokazal strahu. Le to jih je so jo. Kot takrat aprila jo je njena Marija odšla Za Plemljevo Angelco, U odhajala v partizane, je. ■na nahrbtnik. Ko je videla bde in Nemce, ga je hitro * podstrešje. Se tam, pri ^atero je spet zakrila luknjo qe. jo je dobil Ringler. Kaj Tkje ima Marijo, se je zadri Ne vem!« je odločno od-Udaril jo je s kopitom lavi, da se ie oblita s krvjo tna zgrudila. To so bili t«nutki v njeni hiši, na *>*Čica, kot so rekli parti- Podpora SWAPO - podpora miru in enakosti r Na šestmesečnem tečaju pri nas je skupina namibijskih študentov, ki so med drugim obiskali tudi gorenjske kraje in se pogovarjali z gorenjskimi delavci -Jugoslavija je vedno podpirala borce za svobodo in neodvisnost ni ji življenje ni priza-j je tako krivično? Za-vi vse hudo na enega?! Po izgubila še edinega sina. h je vzela tudi brata. Ze **č let je zaradi bolnih "jena le na dom. Svetle življenju prižigajo le B pa njeni fantje, njeni * oglase. Toda, zelo redki k° ni treba več bresti D. Dolenc Mojstrana — Sodelovanje z narodnoosvobodilnimi gibanji in žrtvami imperialistične agresije je dolgoletna zunanjepolitična usmeritev in sestavni del trajne opredelitve socialistične in neuvrščene Jugoslavije do narodov, ki dajejo ogromne žrtve, da bi si pridobili politično in ekonomsko neodvisnost. V duhu te usmeritve je Jugoslavija aktivno delovala v Združenih narodih in njenih organizacijah, na konferencah in posvetih neuvrščenih, v mednarodnem delavskem gibanju in mednarodni aktivnosti družbenopolitičnih organizacij. Več je Jugoslavija začela sodelovati z narodnoosvobodilnimi gibanji na jugu Afrike v šestdesetih letih, ko je večina narodnoosvobodilnih gibanj začela resneje voditi protikolonialno borbo in razvijati oborožen boj v svojih deželah. Pomoč Jugoslavije narodnoosvobodilnim gibanjem je bila vedno namenjena krepitvi njihovega boja, razvijanju informativne in mednarodne dejavnosti organizacij narodnoosvobodilnih gibanj, pošiljali smo zdravila in sanitetno opremo ter hrano. Jugoslavijo so tudi večkrat obiskali voditelji narodnoosvobodilnih gibanj in ti obiski so bili vedno izraz velikega prijateljstva med narodi Jugoslavije in ljudstvi, ki se bojujejo za svobodo. Letos se v Sloveniji mudi na Šestmesečnem tečaju skupina študentov članov Ljudske organizacije jugozahodne Afrike SWAPO. Prejšnji teden so bili tudi na Gorenjskem in si med drugim ogledali Jesenice, šolski center, Gorenjska oblačila, Kranjsko goro, Rateče in Mojstrano. S študenti, ki se seznanjajo z upravljanjem podjetij v družbeni lastnini in z našim samoupravnim socialističnim sistemom, smo se v Mojstrani pogovarjali o njihovem narodnoosvobodilnem gibanju ter o vtisih, ki jih imajo ob obiskih po različnih krajih Slovenije in Jugoslavije. — »Jugoslavija kot voditeljica neuvrščenih držav je imela vedno tesne pri-, jateljeke stike z vsemi narodnoosvobodilnimi gibanji in deželami, ki bi ai rade priborile politično in ekonomsko odvisnost,« so dejali namibijski študentje. »Prav zato zavzema zaradi svoje politi- ke in vsestranske pomoči poseben ugled in spoštovanje, zato njeno pomoč nadvse cenimo in se zanjo zahvaljujemo. Se preden so 8WAPO priznali drugod, nas je Jugoslavija podprla. 8wAPO, ki združuje vse ljudi, ki se bojujejo proti imperializmu, rasnemu razlikovanju in ki si želijo svobode in neodvisnosti, je bila ustanovljena leta lfgU. Prišli smo do s poznani a, da se je treba organizirati, če želimo doseči svobodo. Najprej amo poskušali z miroljubnimi sredstvi in na miroljuben način, s pošiljanjem peticij na Združene narode, a nismo našli skupnega jezika. Edini način je bil: odgovoriti z nasiljem na nasilje. M. avguste lete lfM je bila s fašisti prva oborožena bitka, bitka, ki jo je bilo vojaško krilo 8WAPA. Bojujemo se proti imperializmu, proti nevzdržnemu rasističnemu režimu, ki ga podpirajo zahodnoevropske države. Ostro obsojamo tudi agresijo v Angolo. Združene države so že priznale, da je južna Afrika zelo strateško pomembno področje, obenem pa bogato z rudnim bogastvom. Američani so pokazali ne- zadovoljstvo nad revolucionarno vlado v Angoli. Južnoafriška republika je a sode 1 o vanjam s Združenimi državami na vseh področjih postala instrument destabilizacije položaja na tleh jasne Afrike. Združene države so sicer izjavile, da so za osvoboditev Naaaibije, a ne bodo prekinile odnosov z južnoafriško republiko ne oziraje se na različna mnenjs ostalega a vete. Verjemite, da tisti, ki podpirajo SWAPO, izpričujejo miroljubne iniciative sveta, vero v boljšo in pravičnejšo bodočnost. Jugoslavija je izredno lepa dežela in odnašamo najlepše vtise. Videli smo veliko krajev, veliko spomenikov, ki še danes opozarjajo na velike žrtve fašizma. Lahko le upamo, da bomo vsi miroljubni ljudje svete s skupnimi močmi in odločno voljo za vedno odpravili fašistično nasilje a tega svete. Pa še nekaj bi radi povedali: v Jugoslaviji in v Sloveniji smo bili predvsem presenečeni, da ni socialnih in ne ekonomskih razlik med mostom in vasjo. Tudi na podeželju Umije žirijo zelo dobro, tudi na deželi lahko delajo in se zaposlijo v bližnjih tovarnah. Se posebej ženske uživalo vse pravice in enakopravnost v družbi, za kar se bori tudi naža narodnoosvobodilna organizacije. Odhajamo z najlepšimi vtisi in spoznanji, ki jih bomo prenesli svojim ljudem v Namibiji, ki naj bi vse dobre lastnosti vašega sistema in vašega načina življenja povzeli v svojo lastno prakso...« D.Sedej AVNOJ 81« — SLOVENSKI MLADINCI PEŠ 230 KILOMETROV PO POTEH DELEGATOV AVNOJ Otnica Dolenc * naših brigadirskih majicah je odtis-- sika kolone in prvi v vrsti je Jaka tšte?« razpotegnem majico spredaj in ""m sliko. bsš ovaj!« se mu kar smeje. In potem duje, kako ga je Kardelj spraševal kdo od kod je. Vprašal ga je tudi, če je in ko je Đorđe mečkal, kajti, da je še v vasi niso vedeli, kaj še, da bi "al tujcu. Pa ga je Kardelj opogu-lj svobodno pove. Njim lahko zaupa. J* Pritrdil. Le kratek je bil tedaj njihov *V kajti govražnik je od nekod udaril, ie bilo to osvobojeno ozemlje, vendar je % da so Nemci sumili, da se morajo tod delegati, pa so sem pa tja udarili proti vasem. Pokazal jim je pot na proti Uni, kjer so bili vedno trije, štirje jez reko. V samo Rujiško so tedaj ^ Nemci in ustaši, in bilo je streljanja, ^njA, toda slovenski delegati so se umak-Vjhujšemu. Hrano, ki so jo prinesli iz vse bližnje okolice, je Đorđe spravil o v Grmeč, za ranjence. r preživeli z nami in nam pripravili pravi piknik po njihovo. Rade volje smo sprejeli to njihovo velikodušno ponudbo in se odpovedali nameravanemu izletu v BihaČ to popoldne. Petek, 10. julija, je bil prost dan. Dan počitka. Dopoldne smo imeli brigadno kon- , ferenco, katere se je udeležil tudi sekretar republiške konference ZSMS Robert Černe. Zadovoljen je z našim pohodom in našim zadržanjem na njem. Na konferenci je spregovorila tudi Albinca Hočevar in poudarila, da bi tudi danes, v miru, morali biti odnosi stari -mladi enaki kot v času borbe in revolucije. Mladi bi se morali vključevati v vse oblike družbenopolitičnega dela in se zavedati, da je treba najprej delati, pokazati, da nekaj znaš, si sposoben narediti, šele potem zahtevati... Ves čas našega pohoda deluje tudi naša tiskarna. V Ljubljani so izdali prvo številko avnojskega biltena, v Mrkonjič gradu drugo, tu pa pripravljamo tretjo. Jaz sem zadolžena za kroniko. Ko jo na robu tabora pod košato vrbo spravljam skupaj za zadnje tri dni, pridejo k meni žene iz vasi. Prijetne sogovornice so. Zadovoljne so z življenjem tu ob Uni. Nove hišice so si zgradili tu zgoraj pod gozdom. Nekaj glav živine ima vsaka, nekaj prašičev pa sem in tja kakšno ovco. Toliko, da je za dom. Možje so zaposleni v »Japri« ali pa v gozdu. Razen kamnoloma in separacije vas nima delovnih mest, nobene industrije. Vseeno pa je čutiti v vasi velik napredek. Neverjetno veliko je novih hiš. Turizem bi moral biti tu doma, kajti težko najdeš lepšo reko kot je Una. Take množice ljudi in mladine, kot se je ta večer v Ivanjski zgrnila k našemu tabornemu ognju, nismo srečali vso pot. Ne ve se kdo je bil večji organizator: ali borci ali mladina. Bil pa je nepozaben večer. O revolucionarni zgodovini teh krajev, vse od bojev proti Turkom, pa do danes, je zbranim spregovoril prvoborec iz Ivanjske, Miloš Zec. Samo Ivanjska, ki danes šteje 1285 prebivalcev, je v času borbe dala 535 borcev, od katerih jih je 160 padlo, 256 je bilo žrtev fašizma, 29 pa je nosilcev spomenice. Mladina nam je pripravila izredno lep kulturni program, saj sta zaplesali kar dve folklorni skupini iz Otoke — pionirska in mladinska — zvrstila pa se je še vrsta dobrih kulturnih in zabavnih točk. Borci Ivanjske pa so nam za ta večer pripravili tudi posebno presenečenje: nekje ob Uni so ves dan pekli pet odojkov in dva jagnjeta, zvečer pa so nam jih pripeljali. Pa še pijačo povrhu! Menda so sami skupaj vrgli ta denar. Toliko jim pomeni oživljanje tradicij naše borbe, in menda je vsakič prav tu na Uni sprejem brigadirjev najbolj prisrčen. Resnično je bil to večer. ki ga zlepa ne bomo pozabili, sploh pa ne teh prisrčnih in dobrih ljudi ob Uni. Veliko je pretrpelo to ljudstvo. Podgrmeč je dal 20 brigad, 8193 življenj borcev, 4280 je ostalo invalidov, 21.350 je bilo žrtev fašizma, 2218 je nosilcev spomenice, 42 narodnih herojev in 41 generalov je samo od tu. Ivanjci pa so ponosni, da je bil njihov kraj čist, da je bilo vse partizansko, da ni bilo med njimi četni-kov, ne ustašev, ne izdajalca. Čisti kot srebro, pravijo. In takšni so še danes. Ponosni so tudi, da imajo le 31 ljudi v tujini. Močno krajevno samoupravo imajo, štiri osnovne organizacije zveze komunistov, njihove delegate je čutiti povsod. In za varnost imajo prav vse institucije organizirane kot v vojnem času. Borci in mladina so tesno povezani. Tako se najbolje prenašajo tradicije iz borbe na mladi rod. Pred nami je zdaj spet tri dni maršev. Zdaj vem, da bom zmogla. Prisrčno nas pozdravljajo domačini, ko se poslavljamo od Ivanjske. Do Bužima moramo proti ta dan. Pa se vleče pot po makadamu, pa po asfaltu. Asfalt je strup za noge. Mojca, ki sicer skrbi za naše žulje poleg »dohtarja«, naenkrat ne more nikamor več. Čudovita je bosanska pokrajina, tako naravna, vsa nepokvarjena. Tudi v Bosni so ta čaa sušili seno. Postanek pri hišah, kjer so se tudi ta čaa našle dobre mame, ki so nam postregle s hladno vodo, ostane nepozaben (nadaljevanje vsak petek) G L, A S12. STRAN__ ŠPORT IN REKREACIJA PCTfK, 11 Nogomet Presenetljivi izidi Krmsj — Prvo kolo nogometnega prvenstva Gorenjske je prineslo vrsto presenetljivih izadov Za največje presenečenje so poskrbeli igralci škofjeloške Jelovice, novinci v ligi. ki so zmagati na Jesenicah proti istoimenskemu moštvu. Lesce ho v Bohinju premagale lanskoletnega prvaka, Gorenja vas v gosteh ekipo Kondorja, Trtic je zmagal v Žireh in Alples v Retečah. Rezultati — člani — A skupina: Bohini - Lesce 2:7, Reteče - Alples 2:3. LTH — Polet 1:1; B skupina: Jesenice — Jelovica 0:2, Kondor — Gorenja vas 0:5, Alpina - Trtic 2:5; pionirji: LTH - Gorenja vas 9:1, Kondor — Polet 1:1; mladinci: Reteče — Polet 1:5. Med tednom so nogometaši Save v zaostali tekmi za gorenjski pokal premagali Lesce s 4:3. Drugo kolo bo na sporedu jutri. Priče-tek pionirskih tekem je ob 15.46, članskih pa ob 17. uri. V članski konkurenci se bodo srečale ekipe Bleda in Bohinja, Lesc in Reteč, Alplesa in LTH, Trtica in Kondorja, Jesenic in Alpine, Jelovice in Gorenje vKsijpsri pionirskih tekem pa so naslednji: Trtic — Lesce, Reteče — Kondor, Alpina — LTH ter Bohinj - Jesenice. P Novak Pokalno tekmovanje Odigrani sta dve koti pokalnega prvenstva ai drugo kolo jesenskega dela tekmovanja sa rekrsatrvce. Med tem, ko se mladinci in pionirji ogrevajo, pa se pri članih in kadetih le vati, da so nekatera moštva dobro pripravljena in da je učinkovitost vredna pohvale. Manj vredna pohvale ie nsdisciphna igralcev in odnos do igre. Nekaterim je cilj sa vsako ceno doseči ugoden rezultat ne pa športno nadigravanje. Rezultati II kolo: člani A: Naklo : Podbrezje 1:1, Triglav : Šenčur 0:5, Kokrica : Korotan 1:1, Trboje : Sava 1:3, člani B: Grintovec : Hrastie 6:2, Britof : Visoko 9:0, Primskovo : Fihnarji 3:1, Preddvor : Naklo (B) 3:7, kadeti: Britof : Jesenice 3:0, Sava : LTH 9:0, Alples : Bohinj 1:1, II. selekcija 1 kolo: Pnmskovo : Sava 0:4, Kokrica : Preddvor 4:6, Britof: Šenčur 2:2. Rendtati tekmovanja za pokal M. Tita: člani II. krog: Britof : Sava 4:2 (0:0) po enajstmetrovkah, Naklo : Triglav (rek.) 2:0, Šenčur : Triglav (V. sel.) 1:7, Kon> *•» /' Podbretje 1:5, mladinci za pokal ZSMS I. krog: Sava : Šenčur 6:0, Filrnar ji : Podbrezje 5:3 (2:2), Naklo : Trboje 3:0 b. b. Evropsko prvenstvo v plavanju, vaterpolu in skokih v vodo Vaterpolisti slabo, Petriča z rekordi s. v. TOAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE ■unaj - Občinska zveza nogometnih h???^L *°«niie Prijave sprejemajo mtASSStt V P™"orih ™* na ne Kranj W * * 58 8kunMine Slabo igrišče in neurejene garderobe Jesenice — Zadnjo nedeljo v avgustu so nogometaši Jesenic s tekmo proti povratniku iz prve republiške lige, moštvom Vozil iz Nove Gorice, pričeli jesenski del prvenstva v slovenski nogometni ligi — zahod. V prvi tekmi na domačem igrišču so zmagah tesno z 1:0 po »zaslugi« igralca gostujoče ekipe Klanjtcka, ki je v drugem polčasu zatresel mrežo svojega vratarja V pred t« krni so se pomerili mladinci Jesenic in kranjskega Triglava. Zmagali so gostje s 4:0. Člansko moštvo na pričetku jesenskega dela ni pokazalo najbolj obetavne igre, kar pa je bilo tudi pričakovati. Uigrati bodo morati svoje vrste, predvsem pa pokazati več spretnosti in učinkovitosti pred nasprotnikovimi vrati. Za trenerja Muen-ka Vukotiča in njegove varovance bo zato dela Še dovolj. Nogometaši iz železarskega mesta se v novi prvenstveni sezoni srečujejo tudi z tirugim: problemi. Pogoji za treninge in tekme so izjemno slabi Ob dežju je njihovo igrišče dobesedno poplavljeno, razmočeno in mehko, tako da se marsikdo čudi, da sploh dovolijo na njem igrati tekme slovenske lige. Zgradba ob igrišču razpada, igralci nimajo urejenih garderob in še bi lahko naštevati. Toda za njihove probleme na Jesenicah očitno ni poslu- J Rab* r Poljske košarkarice v Kranju Kranj - V ponedeljek in v to-, rek, 14. in 15. septembra, bodo v Kranju gostovale koSarkarice poljskega prvoligaša Polonia iz Varšave. V dvorani na Planini se bodo pomerile s kosarkaricami kranjske Save, ki so se uvrstitev drugo zvezno ligo. Tekmi se bosta pričeli ob 20. uri, vstopnina pa je 20 dinarjev. Igralke iz Varšave bodo danes, jutri in v nedeljo nastopile na mednarodnem turnirju v Liubljani. Poleg njih bosta sodelovali Se ekipi Jezice iz Ljubljane in Zoluja iz Vicenze. Split - Nad devetsto športnikov in športnic iz sedemindvajsetih evropskih držav se je zbralo na letošnjem jubilejnem petna istem prvenstvu Evrope v plavanju, skokih v vodo, vaterpolu in umetnostnem plavanju v Splitu. Med tekmovalci je kar devet svetovnih in 24 evropskih rekorderjev, 64 nosilcev medalj z lanskoletne olimpiade v Moskvi ter številna znana imena iz M on tresla, s svetovnega prvenstva v Berlinu in z evropskega prvenstva v Joenkoepingu. Tekmovanje je v soboto zvečer slovesno odprl predsednik hrvaškega sabora Jure Bine", državno zastavo pa je dvignil na drog naš najuspešnejši plavalec Kranjčan Borut Petrič. BORUT PETRI C: V BOMBI ZA DVE MEDALJI Dvajsetletni plavalec kranjskega Triglava je v bazenu Poljud v Splitu naše najmočnejše orožje v boju s tujimi tekmovalci in eden glavnih kandidatov za osvojitev odličij na 400 in 1500 metrov kravi. Borut je močnejši na 1500 metrov, kjer ima že srebro s svetovnega prvenstva v Berlinu in bron z evropskega prvenstva na Švedskem. Prvi favorit v Splitu je vsekakor Saljnikov iz Sovjetske zveze, ki je kot prvi na svetu plaval pod petnajstimi minutami, toda tudi Petrič ni povsem brez možnosti. Pred prvimi nastopi v po-ljudskem bazenu je povedal. »To bo moj drugi nastop na evropskem prvenstvu. Za tri posamične nastope na 200, 400 in 1500 metrov kravi ter za nastop v štafeti sem se pripravljal kot še nikoli. Upam, da se bom v vseh treh disciplinah uvrstil v finale. Na 200 metrov bom skušal postaviti nov državni rekord. Na 400 metrov je favorit Saljnikov. Za uvrstitev v finale bo treba plavati 3:57. Moj redkord je 3:56, toda tu sem sposoben plavati še hitreje. Na 1500 metrov sem tudi sam med favoriti za medaljo. Če bom predhodne nastope dobro opravil, potem bom v najdaljši preskušnji plaval povsem sproščeno. Progo bom skušal odplavati v času 15:15 ali bolje. Saljnilov mi ne sme pobegniti.« DAJU AN PETRIČ: POPRAVITI OSEBNE REKORDE Darjan Petrič je med najmlajšimi tekmovalci na prvenstvu v Splitu. Njegov edini cilj je, da bi v obeh disciplinah na 400 in 1500 metrov kravi plaval bolje od svojih osebnih rekordov. Oba Petriča v finalu Split, 10. september - Člana jugoslovanske državne reprezentance Borut in Darjan Petrič sta med tistimi tekmovalci na evropskem prvenstvu v Splitu, ki se bosta borila v finalu na 400 metrov kravi. Borut je prišel v finale z drugim najboljšim časom, za dve desetinki je bil boljši od njega le Saljnikov (Sovjetska zveza). Dosegel je čas 3:53,37, kar je tudi nov državni rekord. Se za večje presenečenje in radost v našem plavalnem taboru je poskrbel Darjan Petrič, ki je v Splitu prvič v svoji karieri plaval pod štirimi minutami. To mu je bila tudi edina Želja na evropskem prvenstvu, toda Darjanov čas je zadostoval tudi za uvrstitev v finale. Jugoslovani smo bili edini, ki smo v finalnem obračunu na 400 metrov kravi imeli dva tekmovalca. (O izidih do zaključka redakcije še nismo zvedeli). Rezultati osmih najboljših: 1. Saljnikov (SZ) 3:53,35, 2. B. Petrič (Jugoslavija) 3:53,37, 3. Borstrom (Norveška) 3:55,37, 4. D. Petrič (Jugoslavija) 3:56,25, 5. Nagv (Madžarska) 3:56,37, 6. Strombach (ZRN) 3:56,42, 7. Machek (ČSSR) 3:56,72,8. Astburg (NDR) 3:57,44. D. Humer »___J Pohod po Karavankah Jesenice — V soboto, 12. septembra, prirejata komisija za športno rekreacijo pri koordinacijskem odboru sindikata slovenskih železarn in svet za športno rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov na Jesenicah drugi spominski pohod Janeza Jenka po Karavankah. Pohoda se lahko udeleže delavci železarn iz naše republik in drugi občani. Vsi pohodniki se bodo zbrali na Jesenicah, od koder bodo izpred železarne in zdravstvenega doma ob 7. uri odpeljali avtobusi do Planine pod Golico. Izvedbo pohoda, ki ga bo vodil Pavle Dimitrov, pripravlja planinsko društvo Javornik-Koroška Bela. Vodiči in člani Gorske reševalne službe bodo pohodnike vodili po Karavankah v dveh smereh. Telesno manj pripravljeni udeleženci pohoda bodo prehodili traso Planina pod Golico—Spanov vrh—Pristava, vsi drugi pa se bodo z izhodiščne točke povzpeli na Golico in od tod odšli proti Pristavi. Udeleženci bodo hodili po poti na lastno odgovornost, vendar morajo strogo upoštevati navodila vodstva pohoda. Imeti morajo primerno obleko in planinsko opremo ter potrebno količino hrane in pijače. Pri domu na Pristavi se bodo lahko okrepčali tudi na pikniku za udeležence pohoda. Prireditelji sporočajo, da bo pohod ob vsakem vremenu. Kdor se ga bo udeležil prvič, bo dobil izkaznico pohoda po Karavankah na Pristavi. Tam bodo udeležbo vpisati v izkaznice tudi pohodnikom, ki jih že imajo. (S) Paraplegiki tekmovali Novo mesto — V soboto, 5. septembra, je bilo v osnovni šoli Katja Rupena v Novem mestu med regijsko tekmovanje društev paraplegikov v šahu, namiznem tenisu m streljanju z zračno puško. Sodelovale so ekipe novomeške, mariborske, ljubljanske, obainokraške in gorenjske regije. Tekmovanje so vzorno organizirali paraplegiki iz Novega mesta ob pomoči učiteljev in učencev osnovne šole. Rezultati - namizni tenis: 1. Kranj (Prelog, Antlej, Petemelj) 6 točk, 2. Man bor 4, 3. Novo mesto 2, 4. Ljubljana 0; streljanje z zračno puško: 1. Novo mesto 493 krogov. 2. Ljubljana 453, 3. Maribor 440, 4. Kranj 417, 5. Koper 295; šah: 1 Ljubljana 11,5 točke, 2. Novo mesto 5, 3 Kranj 4,5, 4. Koper 4,5, 5. Maribor 4,5; končni vrstni red: 1. Novo mesto 11 točk 2. Ljubljana 10, 3. Kranj 9, 4. Maribor 1 5. Koper 3. Rokomet Gorenjci dobro začeli »To je moje prvo evropsko prvenstvo. Na 400 metrov se bom potrudil, da odplavam progo pod štirimi minutami. Na 1500 metrov pričakujem še boljši rezultat, kot sem ga dosegel na balkaniadi v Bolgariji. Takrat sem plaval 15:42, toda ni bilo prave konkurence. Drugega najboljšega sem pustil za sabo za več kot 80 metrov. Prepričan sem, da imam v tej maratonski disciplini še kakih deset sekund rezerve« VATERPOLISTI PRVIČ ZMAGALI Jugoslovanski vaterpolisti se v uvodnih bojih na prvenstvu niso proslavili. Po treh porazih so v torek dosegli prvo zmago. Premagali so borbene Romune z 12:10. Po porazih s Spanci, Madžari in reprezentanco Sovjetske zveze so si zapraviti vse možnosti za osvojitev enega izmed odličij. Po četrtem kolu je jugoslovanska reprezentanca še vedno na zadnjem mestu, vodi pa Nemška demokratična republika pred Sovjetsko zvezo in Madžarsko. NA »t METROV KRAVL PETRIČ PETI Borut Petrič je v sredo že v dopoldanskem pred tekmovanj u dosegel nov državni rekord na 200 metrov kravi, hkrati pa je bil to tudi najbojši čas dopoldanskih preskusen j. Čas 2 52,09 je veliko obetal tudi v večernem finalu. Borut je tokrat plaval za malenkost počasneje, toda to je še vedno zadostovalo za odlično peto mesto v disciplini, v kateri se doslej na tako pomembnih tekmovanjih še ni uvrstil med finaliste. V finalu ni prišlo do Sresenečenja. Plavalec Sovjetske zveze ergej Kopliakov je zmagal s časom 1:51,23, čeprav je v dopoldanskem pred-tekmovanju dosegel le osmi čas in se komajda uvrstil ,v zaključne borbe, v katere so se poleg njega prebili še Soder-lund (Švedska), Lejdstrom (Švedska), Rampazzo, Revelli (oba Italija), Noel (Francija), Seme tov (Sovjetska zveza) in Jugoslovan Borut Petrič. Start velikega obračuna osmerice je bil izredno napet in nervozen, saj so morali tekmeci kar dvakrat ponoviti start. Od Petriča so v finalu pričakovali preveč. Uvrščali so ga celo med kandidate za odličja. Resda je Borut dolgo plaval na tretji poziciji, toda nazadnje je le moral Eriznati premoč Koptiakovu, Soderlundu, ejdstromu in Rampazzu. Toda že sama uvrstitev v finale v tej disciplini je za Boruta in za jugoslovansko plavanje vsekakor velik uspeh. D. Humer Kranj — V soboto in nedeljo so v Sloveniji spet oživela rokometna igrišča V boj a prvenstvene točke v tekmovalni sezoni 1981/82 so startati rokomstaii in rokometaiice v republiških rokometnih ligah, drugi repubhški in mladinski rokometni repuhasta tigi - center. Gorenjsko bosta v repubhški rokometni tigi v letošnjem tekmovanju zastopali ekipi Peka med moškimi in Duplje med ženskami. Po uvrstitvi Jelovice v drugo zvezno rokometno tigo, so edini gorenjski tiaaš rokometaši Peka, ki so uspešno začeli s tekmovanjem. V prvem kotu so osvojiti v Celju točko, na gostovanje pa bodo morati tudi v drugam kolu in sker k mariborskemu Braniku. Med ženskimi etapami v ženski repubtiški rokometni tigi bomo po uvrstitvi rokometašic Preddvora v drago zvezno rokometno tigo — sever, spremljali le rezultate rokometašic Du-pelj, sicer novinca v ligi, ki pa je že v prvem kolu z zmago prijetno presenetil v Cerknem etapo ETE. Tudi v drugem kolu Avtomotošport Du pijanke gostujejo in V drugi mosta raaabi bodo Jutri in v nedeljo kolo. Tehna Zabnfea : iS. uri, Preddvorčaai pa Ponikvah. V kensta agi prvo kolo. Gorenjsko etapi Peka, ki bo gostovala v etapi Slovana, bodo proste. V mladinski — center bodo ob 16.30 bo srečanje gorenjske ek' pa 'oodo odfenale bodo zastopale ek Dujpelj občinstvom se Alplesa z Itas Kočevjem L imjo-Sentvidom. Tekata Ijo dopoldne. Obm nede Globočnik uspešen na Koroški Wol#aberg - Avtomoto klub VVolfs-berg na Koroškem je bil organizator 23. mednarodnega tekmovanja v moto krosu v kategorijah do 125, 250 in 500 pro-storninstah centimetrov. V razredu srednje težkih motorjev je nastopil tudi Matjaž Globočnik (AMD Tržič), ki je med 42 tekmovalci iz Avstrije, Nemčije in »vedske končal dirko na 12. mestu. Zmagal je trenutno drugi v karavanškem pokalu domačin Peter Aicher. BREZ ZAVOR DO CILJA J astre bara ko - Edini gorenjski mo-tokrosist na mednarodni dirki v kategoriji do 250 kubičnih centimetrov na novi grogi Mladina v Jastrebarskem je bil Iranko Ahačič, član AMD Tržič. Med 33 tekmovalci iz Avstrije, Nemčije, Belgije, Italije in Jugoslavije se je uvrstil na solidno 12. mesto. Uvrstitev bi bila še boljša, če ne bi v drugi vožnji odpovedale zavore na motorju. NOVE TOČKE ZA GORENJCE Šentvid pri Stični - Na peti dirki za republiško prvenstvo v motokrosu v razredu do 50, 125 in 250 kubičnih centimetrov so gorenjski tekmovalci zopet posegli C> odličnih uvrstitvah. V konkurenci naj-žjih motorjev je zmagal domačin Zajec, Sandi Jakopič (AMD Bled) ie bil tretji m Bojan Pavšek (AMD Tržič), četrti. V močnejši kategoriji je zmaga pripadla vodilnemu v tekmovanju Ptujčanu Fran-gezu, Stane Vuzem in Marjan Mihelič pa sta si privozila drugo in četrto mesto. V razredu najtežjih motorjev je slavil Leon Pokal domačinom flmksdalk - 113 dvojic z Gorenjske, okotice Kamnika in z ljubljanskega področja je ob koncu avgusta nastopilo na tradicionalnem »Teku dvojic« po partizanskih poteh v Smledniku, speljanih po poljih in gozdov okoli Starega gradu. Tekmovanje je potekalo v petih kategorijah: ženske dvojice so bile razdeljene po starosti v skupini do 80 in nad 80 let, moške pa v skupini do 80 in nad 80 let, medtem ko so dvojice s skupno starostjo nad 100 let tekle v posebni skupim. Proga je bila dolga devet kilometrov. Največ uspeha so imeli tekači domačega TVD Partizan, ta so prejeti v trajno last pokal krajevne skupnosti Smlednik. Množična rekreativna prireditev je bila posvečena krajevnemu prazniku. Pripravil in uspešno izpeljal jo je domači TVD Partizan, pokroviteljstvo pa je prevzela delovna organizacija Color iz Medvod. Rezultati - moške dvojice do 80 let: 1. Rosulnik Pibemik (8D Strahovica) 31,34, 2. Džuričič-Dturičič (Jesenice) 32,33, 3. Urh-Sušnik (SK Kamnik) 32,47, 4. Marek-Krumpak (TVD Partizan Bežigrad) 33,03, 5. Gogala-Dolenc (SD Mošnje) 34,14; moške dvojice nad 80 let: 1. KavčkSStros (AK Triglav), 34,44, "2. Lesjak-Kusar (TVD Partizan Vič) 36,27, 3. Jošt-Pajk (TVD Partizan Naklo) 37,06, 4. Kovač-Riedel (TVD Partizan Vič) 37,13, 5. Pavčič-Majcen (AK Elan) 37,52: ženske dvojice do 80 let: 1. Smrekar-Ko-vač (Partizan Dol) 44,32, 2. Ahečič-Peter man (Tržič) 46,24, 3. Kosec-Zupan (Co- Avbeli iz Lukovice, Zameti i uvrstili na naslednja manta, rat i uzzi je bil sedmi, vodilni v tea Marjan Mlinar je bil osmi mi dvanajsti. V ekipni razvrstitvi movalci iz Zirov šesti, Ra " in Tržičani enajsti med 17 ei V nedeljo avtorally »Kriška planina 81« Cerklje - V nedeljo \ na komisija pri Avtomoto lje avtoralb »Kriška člane društva. Prijave sprejemal Še v n< Zadružnim domom tudi start Sledila bo nato pa se bo rally etapo brez vmesnega potekala iz Cerkelj do ''nlnsja hovč in Brnika do Piete i Ambroža pod Krvavcem, kjer nje z zračno puško. Cilj rafive Jezercih, kjer bo ob IJl razglasitev rezultatov. Cuj m_ vzgoja voznikov motornih vnri • in pravilno vožnio, krepati, vozniki ter preiskus t-nj," v jsal in orientaciji, kot del akcije »NNNrt lor) 46,25, 4. Sršen vica) 47,45, 5. B Partizan Smlednik) 4830: nad 80 let: 1. P Kranj) 45,14, 2 Partizan Smlendflt) 49.28. a fic (Color) 53,19; dvojice l.F.Jošt-I.Joit (TVD Pa, 43,39, 2. Žigon-Regovec (G na) 47,17, 3. Rant-Geč (TVD Kranj) 49,08; ekipno: 1. TVD Smlednik 2.51,30, 2. Color 3.13,46. Kolesarstvo Sedmi pokal Kokrici Alpinistične novice Štefan Gartaer in Matej Kraajc, is Kranis, sta kia kaos seva keaajsaa ikjliiTin, ki sta v iiliml ssaeni ste zetavtujm porah. V Jatai steni Make v Švici ia v Pht Caeakeovo smer s težavnostno D/, V, VI-DrugJ člani AO Kranj so opravili »i vappnov v sle—se* stenah m to vsi v nedeljo, au. avgusta. Ruda Lanz in Janez Triler sta liiiplimh Zajede ZaesotnOr-PeriSč v stani vika Nad Sitom glava; ocena je IV, V Ai V severni stani B* sta plezala Tomo Cesea ka Neje 7aplnlaR Direktno jeV+—, in Ural nm» scene IV, V-m Andrej Zalar, aha ie I Hip* i šakaAO, pa eta |in slišal SV ras asa Snom glave z medalje, aa >kalKoknc* varianto. (III). e Butlnarjevo nk Kekriea — Kolesarska čega športnega društva prireja ▼' 13. septembra, tradicionalno kal Kokrice, ki bo v veti renči štela tudi za državno Proga bo od osmih naprej, štartale mladinke, demo sap met in bo speljana v kroga, kilometra, v smeri Kranj-Kokrica. Mla< bodo morale prevoziti tri kraje rekreativen ter veterani A ia B P*' Krogov, veterani C in D po starejši tekmovalci, to je tri kroge, Po tem vrstnem Ijen tudi start posameznih *^rijave bodo prireditelji uro jpred začetkom takmus gost Ine Lakner, kjer bo nate as*1 sitev rezultatov. Trije skupini bodo prejeli ma ekipa pa prehodni pokal K« Pokal Zakoi Kranj - V nedeljo se je v -štorih vrtca Janina končal čecrc -goju za prehodni pokal Krame. ■ rem je nastopilo 12 tekmovalce* jakostnih skupinah. Prvo koso -brez večjih presenečenj, ie v r»-Francelj premagal Pintarja 1 jil edino točko na turnirju. I 2 odtično igro presenetil še . — premagal po kategorijah bobte Francija in Chvatato. Ze «* prehodni pokal osvojil prei Milan Zakotmk, kiv petih grenkobe poraza. Drugi je bil jec in tretji Pintar. Rezultati - 1. tolo: Omejev^ 10 Furlan - Zakotmk 0:1. «. Francelj 1:« 4. kol^v^??f, celj 1:0, Omejec - Ch^£^L^ Furlan 1:0. 5. kolo. ZakoUuk r^a 1:0, Omejec - ^eMAefST Furlan 0:1. 11 SEPTEMBRA 1981 RADIO, KRIŽANKA, IZBRALI SO RADIJSKI SPORED ttotOTA, 11.8EPT. *J0 Dobro hitro! - 808 Pio *šraki tednik - 9.06 Z radiom *» peti • 10.06 Pojo amater •ki zbon - 10.30 Panorama kkbke glasbe - 11.06 Za pojmo ftfcsesn - 11.20 Svetovna re-Portata - 11.40 Zapojte z vami - 1210 Godala v ritmu -*2J0 Kmetijaki nasveti -*24D Veseli domaći napevi Dane« do 13.00 ■ Iz *n** krajev - Iz na*in spore dw ■ 13.20 Obvestilo in za hsrma glasba - 13.30 Priporo *%jo vanj... - 14.06 Glasbena 15.30 Zabavna 15.50 Radio danes. - jutri! 16.00 Vrtiljak -»706 Kulturna panorama -J«00 Skatbca z godbo • 18.30 «* đekt Glasbene mladine Slovenije ■ 19.26 Obvestila in *nbsvna glasba - 19.36 Mladi Nestovi - 20.00 Sobotni za večer - 21.00 Za prijet-V> razvedrilo - 21.30 Oddaja nate izseljence - 23.06 Li-*Vai utrinki - 23.10 Z lahkimi Vttaari po naii domovini -^» Nočni program - glasba ^ Sobota na valu 202 Dober dan na drugem f^ofamu - 13.06 Radi ste jih N»M - 13.35 Glasba iz >*»»k« Amerike - 14.00 Sre f^>» republik in pokrajin -Hitri prsti - 15.45 Mi-Kfr*™ za Aleksandra Mežka Um Nai podlistek - Drago Razočarana Podbre-16.15 Lepe melodije -Glasbeni casino - 17.35 in glasba - Evropsko m v plavanju - 18.35 kraji in ljudje - 18.50 metfagra - 19.25 i - 21.15 Sport in * Evropsko prvenstvo ^J*P«*o Jugoslavija : ZRN j^J-15 SOS - V soboto obu «^"° spomine - 22.45 Zrcalo - 22.56 Glasba za ko ^TBort m ™**«astv( kri programa A, IS. 8EPT. k^ S«1 Dobro jutro! - 8.07 igra za otroke - 9.05 .poamrte, tovarili... Nedeljska matineja -aJ ™ Nati poslušalci čestitari ■ Dozdravliaio - 13.10 ^■pozdravljajo \Jj«aa in zabavna glasba w~ Za kmetijske proizva-X**' 1350 Pihalne godbe . ^Humoreska tega tedna kk1?^ Somogvi: vesele iz £2^pe*te - 14.25 S popev-ICf Po Jugoslaviji - 15.10 doma - 15.30 Nedelj-O*portaia - 15.55 Listi iz r^J* - 16.20 Gremo v kino -L. * Popularne operne me-•Jj* - 17.50 Zabavna radij iS.*1 - 1840 Na zgornji g*0 W3Q Obvestila in za glasba - 19.35 Lahko e^.otroci! - 19.45 Glasbene - 20.00 V nedeljo 22.20 Skupni pro-' JRT - studio Ljubljana ^jhsbena tribuna mladih C« Lirični utrinki - 23.10 »v*"* melodij in plesnih .^jaov . 0006 Nočni program ^•Nedelja na valu 202 C® v nedeljo se dobimo, *C**. glasba m še kaj - 19.30 »g^Ptami ~. 21.45 \*"Pt gramofona - 21.30 Iz •>•«* diskoteke - 21.45 O** plošče - 22.45 Zrcalo - 22.55 Glasba proghrama EK, 14. SEPT. Program Dobro jutro! - 8.08 Z dober dan - 8.25 ■n • 8.40 Izberite - 9.06 Z radiom na 10.06 Rezervirano 11.36 Znano in pri- ljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev • Iz naših sporedov 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.06 V gos teh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba • 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Maksa Kumra 20.00 Iz naše diskoteke 21.06 Poletni divertimento 22.15 Informativna oddaja nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke z jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revjskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno'- 14.00 Ponedeljkov kriiemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur revijskih orkestrov jugoslovanskih radijskih postaj 18.00 Pesmi svobodnih oblik 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama 20.00 Jazz na II. programu Jimmv Smith - Garv Bur-ton - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa TOREK, 16. SEPT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Hrastnik -,9.05 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 11.05 Z našimi opernimi pevci - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz na Sih krajev - Iz našh sporedov 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 V korka z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena med igra 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala -23.06 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji -00.05 Nočni program - glasba glasba - Prelomnice - 8. del 22.15 Rezervirano za coun trv glasbo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 16. SEPT. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 7. glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -8.45 Zaplešimo in za pojmo -9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za -11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in Eriljubljeno - 12.10 Veliki za avni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.06 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - Uroft Krek: Štiri pesmi na besedilo J. Udovica - 18.15 Naš gost -18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov - II. kategorija - Prvi del 19.25 Obvestila in zabavna glasba • 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta - 20.00 Istra - v zborovski pesmi - 20.25 Johannes Brahms: Variacije in fuga na Haendlovo temo, op. 24 — Igra pianistka Zdenka Novak 21.05 Arrigo Boi to: Odlomki iz opere Mefistofeles - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.06 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Jack McDuff - The Three Sounds - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Veliki zabavni orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas 15.30 V plesnem ritmu -16.00 Tokovi neuvrščenosti -16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.40 Iz - partitur orkestrov »Jerrv Ross Svmposium« in Living Strings« 17.55 Vprašanja telesne kulture -18.00 Z orkestri in solisti • 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja dizielanda - Bob Crosbv s Bobcats - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Lalo Schi-frin in orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Pet minut humorja - 16.06 Popevke italijanskih avtorjev 16.40 Disco čez dan - 17.40 Iz partitur orkestra »Josef Nies-sen« - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira -18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Reprize javnih glasbenih oddaj - 21.00 Misel in pesem -21.45 Sodobna improvizirana J ADIO TRIGLAV JESENICE ***khek: Domače aktualnost sa i p um " - čestitke al 16.30 Ponedeljkov k?*,'Bi pregled - Morda vas »nimalo ^♦flasbe > 20 Nafti od-Izbor do- vrek: S... • Morda vas bo zani V*' domače aktualnosti 16.30 Oddaja za 17.20 Delegati spraftu-Oddaja s NNNP - storitve izdelava f NOVO V KINU V naše kino dvorane z jesenjo prihajajo tudi nekateri boljši filmi. Eden od mojstrovin je, na primer, Noe generalov režiserja Litvaka, ki smo ga pred leti že videli, zdaj pa so aistributerji ponovno kupili licenco. Zgodba se začenja 1942. leta v Varšavi, koje bila ubita prostitutka, v resnici nemška agentka. Major Grau je zasliševal tri pomembne nacistične generale. Seveda to nekaterim »višjim* ni bilo všeč. Premestili so ga, vendar se je s »svojimi* generali ponovno srečal v Parizu 1944. leta, ko je naletel na podoben zločin. Igrajo: Peter OToole, Omar Sharif, Tom Courtenav, Dona Id Pteasence. Tudi film Dva super bandita, čeprav naslov tega ne daje slutiti, sodi med boljša dela. Kdor se spominja filma Butch Cassidy in Sundance Kid z Robertom Redfordom in Paulom Newmanom, ga b<> gotovo vesel. Vendar sta simpatična razbojnika v prvem filmu umrla. Torej je bilo treba poseči v njuno mladost, polno vratolomnih podvigov in humornih situacij. Zahodnonemški film Španske olive pa je z »običajnega« repertoarja, torej seksi komedija v slogu, ki so ga Nemci kar uspešno fc uveljavili: malo nagote, malo smeha in lepih posnetkov narave. Hongkonškega filma Kitajski zmaj bodo veseli predvsem gl i ki uživajo v krvavih prizorih, mojstrskih bojih glavnih junak ^zahtevnih zgodbicah. KINO KRANJ CENTER //. septembra amer. barv. pust. film KASKADER ob 15JO uri, 17.45 un in 20. un 12. septembra amer. barv. pust. film KASKADER ob 15.30 uri, 17.45 uri in 20. un 13. septembra amer. barv. risani film PEPELKA ob 10. uri, amer. barv. pust film KASKADER ob 14.30 uri. 1645 uri in 19 urL premiera amer. barv CS vojnega filma NOT GENERALOV ob 21.15 uri 14. septembra hongk. barv. film KITAJ SKI ZMAJ ob 15.30 uri, amer. barv. vojni film NOČ GENERALOV ob 17.30 un in 20. uri 15. in 16. septembra hongk. ban>. film KITAJSKI ZMAJ ob 15.30 uri, amer. ban. vojni film NOČ GENERALOV ob 17.30 uri in 20. uri 17. septembra hongk. barv film KITAJSKI ZID ob 16. in 18. uri, amer. ban: tgod. spektakel BEN H UR ob 20. uri KRANJ STORŽlC 11. septembra hongk. ban>. akcij. film KUNG FU - BORCI ZA SVOBODO ob 16 uri, franc ban. erot film PARIŠKI NORI KONJ ob 18. in 20. uri 12. septembra amer. ban: krim. film GARETOVO MAŠČEVANJE ob 16. uri. nem. ban>. vojni film ZAKON MARIJE BRAUN ob 18. uri, amer ban: srhljivka ON VE, DA SISAMA ob 20. uri 13. septembra angL ban: pust. film VOHUN. KI ME JE LJUBIL ob 14. in 18. uri, amer. ban: erot. film VROČE MAJICE ob 16. uri, premiera amer. ban: u 18. in 20. DUPLNJA a&ffSŠ&ffj JS/"* film DVA 7MA 7e5fP£*m Ao"** *°n KITAJSKI KADSF3^jrr *°n /,/m vi^TsT^TkuT "mka ON KOMENDA SKEZErvtS£munban ** fibn SPAN C&cg^tf&Sj f'"» AFERA ČEBNJICA RADOVLJICA voj TTm. amer *°n ■ saer. f,im kon viiSk '&J%Sft SZihan ~*ftlm BLED f??"}*!™ ,tal fOm ZAROTA t! OKOLI NAFTE ob 20. uri 12. septembra ital. bari: film ZAROTA rs. OKOLI NAFTE ob 18 un » SREČNA DRUŽINA ob 20.\ri 13. septembra nem. Aort' GREDO V MUENCHEN ob ban: film ZAROTA OKOLI uri 14. in 15. septembra KONVOJ ob 20. uri 16. septembra ital barv /Um »rs-j KEGA KROKODILA ob 2aVn BOHINJ BOHINJSKA BJ8TB3C* 12. septembra nem. barv fihm m GREDO V MUENCHEN oft » ari 13. septembra jugost barv. fihm - DRUŽINA ob 18. in 20. uri 17. septembra amer. ban ■ VANDA NEVADA ob 20. un šora Skopja loka //. septembra t tal. ban- fihm NJA NI DOLAR ob '18. m 20. uri 12. in 13. septembra amer VELIKA PRVA DIVIZIJA ob 18, 15 16. in 17. septembra nem. HOTEL DRAKULA ob 20. un /< / 7. uri MOST NA REKI KWAI OBZORJE 2ELEZNTKI /.». septembra amer. ban. fum PRVA DIVIZIJA ob 18 in 2a un 12. septembra itatij. drama PR CA ob 20. uri 13. septembra ital west fum NJANI DOLAR ob 18m 20. uri 16 septembra amer. avant fum .VJ ASI ob 20. uri JESENICE RADK) /7. septembra amer. psi*. _ LENI ZVONEC ob 17. m 19. un 12. in 13. septembra avstrml ene L_ - OD LJUBEZNI DO SEKSA o* iT. uri 14. in 15. septembra /mar HRABRO BEŽIMO ob 17 in 19. , JESENICE PLAVŽ / septembra domači film ČAS. DASE LJUBEZEN POL in 20. uri . 12 in 13. septembm fmne mm* HRABRO BEŽIMOJb ISinja mn : 20. uri DOVJE 12 septembra amer. ban- f LAUREMARSobl9.30un 13 septembra dal ban. film DOLINE NILA ob 19.30 un KRANJSKA GOBA 12 septembra ital. ban: DOLINE NILA ob 20. un 16 septembra franc. bon: film ** REŽIMO ob 20. un film 11 SEPTEMBRA 1981 ZA DOM IN DRUŽINO 15 STRAN GLAS K h mesec na vrtu nismo na tem mestu zapi običajnih nasvetov za vrt v tem i. pač pa smo se odločili, da odgovor našemu bralcu, ki sna, kako bi obnovil nasad . ribeza. Verjetno bo to zani rosmkoga, ki se ukvarja z vr Ps ie to. Će imate kakšna po-a vprašanja, nam jih le pošljite, agronomije Anka Bernard je ■vijena odgovarjati na vsa »ja, ki zadevajo vrt, nasade. »grmičevje in podobno. r prešanje: Namen imam obno-d črnega ribeza, tako da bi . vajice in konec nasul z Tako se menda prav kmalu - korenine, vejico se le odstri-ps imaš novo sadiko. Prosim, čite mi, kateri mesec bi bil )ij primeren, da to napravim. >Poljansek, Selo31,2iri. Anka Bernard: V vašem »ju opisujete razmnoževanje ribeza z grebeničenjem, ki je tudi možno, vendar ni v k Crni in rdeči ribez se dobro bije z lesnatimi potaknjenci, * o*režemo oktobra ali novem- * z najbolj odpornih oziroma grmov z največjo rodnostjo. ojence v dolžili svinčnika vlo-\ vlažno mivko, kjer med zkno ■jo (tvorijo belo tkivo, iz P> poženejo koreninice). Lah-jOi tudi takoj potaknete na Potaknjenci so preko zime na prostem ali pa v hladni [* 4 do 5 stopinjami C. Spomladi ujence s kalusom sadimo v peščeno, globoko prekopano zemljo. Sadimo jih v jarek tako, da ostaneta zunaj le eno do dve očesci na zadostno vrstno razdaljo. Ce gojimo sadike dve leti na gredi, naj znaša ta razdalja 50 cm, med vrstami pa 60 do 80 cm. Gredo vse leto rahljamo in odstranjujemo plevel. Prihodnjo jesen mladike do tal po-režemo. Spomladi bodo odgnali močni grmi, ki bodo jeseni drugega leta primerni za sajenje na stalno mesto. Tudi sadike je treba škropiti proti boleznim in škodljivcem, prav tako kot nasad v rodnosti. Dobre sorte črnega ribeza so Silvergieters in Rosenthal kot zgodnje sorte, srednjepozna sorta Wel-lington ter pozne, sorte Goliath, Baldvvin in Dadiels september. Ker je vzgoja sadik dolgotrajnejša, lahko nabavite sadike v priznanih drevesnicah ter takoj dosadite prazna mesta. zpi modeli osebne kreatorke I hotelu na Bledu ima svojo trgovino modna kreatorka delen - Dobro in kvalitetno blago ter letošnje modne , — Na Gorenjskem je med 8Bni kreatorji edina kreatorka ** Jelen, ki je odprla v Park *| na Bledu svoj lokal in ki ponuja moderne tkanine — ^fočilu jih šiva ali pa si kupci >° kostime, hlače, bluze in ■na njenih obešalnikih. Jelen je bila izredno — kreatorka v Gorenjskih ■j*, vedno pa si je želela, da bi lastnih kreacij in jih ponu-J^*»*ču. Nedvomno je, da si v 1,1 organizaciji sicer lahko .'len, vendar odvisen od šte-ypJivov, ki kakorkoli že ne '^»to prosto« zadihati, ki ter-J**« prilagoditve in imajo svoje "^•ti Odvisen si od izbire ■»v, ki jih ponudijo metra-" »pet razpet med trgovci in y kupci. Kot samostojni r P* imaš s tržiščem nepo-tik, veš, kaj si resnično kakšni so okus in zahteve i. ko delam sama, imam v«Hko poti, največ skrbi *£***Q »materiala. Potrebujem I* ■»■*#* količine, a tudi za lt> treba znajti in poiskati kvalitetne in modernih N« našem tržišču se po-*4>C ** spreminja, me t raže rji *X^° »odi po svetu in tudi pri V\_J* °* veliko lepega in >^*t*kaniti. Trenutno so naj-JL***erne barve olivno zelena k^^!"*"inaiiji z modro, vinsko i »vo rdeča v barvnih ik. največkrat z ze-sejme v Parizu, v Franciji in Italiji, tako, da sem vedno seznanjena z modnimi novostmi. Največkrat se oglašajo mladi in tudi starejši, ki kupujejo oblačila po meri. Cene so konfekcijske zato, da so različni modeli dostopni vsem kupcem. Največ dela je pred prazniki, novim letom, v sezoni. Vendar pa se nekoliko že pozna, da kupna moč upada.« Almira .Jelen kupuje blago za svoje izdelke na modnih tržiščih Evrope in zares skrbi, da so modeli elegantni, izdelani iz dobrega blaga. Zaposlila je šiviljo in skupaj z njo šivata prelepe bluze, ženska krila, moderne hlačne kostime po dostopnih cenah. Na obešalnikih je že nova jesenska kolekcija, z izjemo plaščev, lepi hlačni kostimi od 1.800 dinarjev do 2.900 dinarjev. Na zalogi ima Almira Jelen, ki resnično skrbi, da so njeni izdelki moderni in za vsak žep, dovolj modernih tkanin. Se posebej je zadovoljna, ker gre z zahtevami domačega in tujega modnega tržišča v korak Tkalnica Vižmarje ter nekatere druge delovne organizacije. Njena trgovina v Park hotelu na Bledu je odprta vsak dan popoldne, od 15. do 19. ure. Ne odreče tudi samo nasveta tistim, ki se pri njej oglasijo. V njeno trgovino pa je vredno stopiti že zato, ker so njeni izdelki vsakdanji, a obenem moderni — za vsak delovni dan in za vsako žensko, ki si želi biti okusno in lepo Tudi velike kumare v kis! Tradicija je seveda, da se v kis vlagajo le majhne, trdne kumarice. Se pa dajo za vlaganje ravno tako odlično uporabiti tudi velike kumare. Pokojna Raufnkinarjeva Reza iz Radovljice, pripoveduje njena nečakinja Tončka, jih je vedno vlagala takole: olupila jih je, očistila, natezala na primerne kose, nasolila in pustila stati čez noč. Drugi dan je vsako posebej obrisala, položila v kozarec, nanje pa zlila prevret razredčen in že povsem ohlajen kis. V vsak kozarec je dala še nekaj ša-lotke, nekaj zrn popra in koper. Dolgo drže in odličnega okusa so tako pripravljene. Drage bralke! Radi bi tole našo stran popestrili s kakšnimi podobnimi starimi domačimi in preizkušenimi recepti. Bi nam poslale kaj? Pa naj bo za kuho, peko, konzerviranje ali kar koli. Saj res. Bi začele morda z govnačem? Kako pripravite govnač? Tako dobra, pa ie skoraj docela pozabljena goranjska jed je to. Prav takšne bi radi spet oživili. Uspelo bo, seveda, le, če nam boste pomagale. Saj boste, kajne! Prispevke pošiljajte na naš naslov pod rubriko »ženska stran«. oblečena I). Sede j Če hočete nasvet za vrt Velikokrat nas pesti problem, kako urediti vrt, kaj zasaditi za ograjo, kjer je bolj senčno, kako ravnati s to ali ono sobno rastlino in podobno. Ob takih vprašanjih se navadno ne obračamo na poznavalce, na strokovnjake, ker pač nimamo takšne možnosti. Pozabljamo pa na člane hortikulture, ki so pripravljeni pomagati z nasveti. V Kranju se lahko oglasite vsak ponedeljek od 16. do 18. ure pri dežurnem v paviljonu Hortikulturnega društva Kranj (zraven Prešernovega gaja), pa vam ho rad pomagal. D. D. ZDRAVJE Na tem mestu odpiramo novo rubriko zdravniških nasvetov. Naši prošnji, da bi odgovarjala na vprašanja naših bralk in bralcev o bolezni otrok se je prijazno odzvala zdravnica kranjskega otroškega dispanzerja dr. Milena Zavrnikova. Moj otrok se boji krvi Zato vas prosimo, da pridete pogumno z vprašanji na dan. Če ima vaš otrok kakšne posebne težave, ki pa ne zahtevajo nujno in takoj zdravnika, vam bo morda pomagal že odgovor v tej rubriki. Pa tudi na vprašanja o zdravju za starejše bomo poskrbeli za odgovore. Pišite nam na naš naslov: GLAS, Moše Pijadeja 1. Kranj, pod »Zdravje«. Vprašanje: »Zakaj se moj otrok boji krvi? Ne boji se zdravnika. Bila je že hudo opečena, pa ni nič jokala, ko so ji čistili in obvezovali rano. Toda pri kapljici krvi kar ponori. Kako si pomagati iz takih težav, kako jo prepričati, da to ni nič hudega?« M P. Skofja Loka Dr. Milena Zavrnik: »Poznamo odrasle ljudi, ki ne prenesejo pogleda na kri, ter celo padajo pri tem v nezavest. Normalen človek in tudi zdravstveni delavci ne uživajo, ko imajo opraviti s krvjo. Pri slednjih je to pač nekaj, kar je tesno povezano z njihovim poklicem. Kri kaže vedno na nekaj neprijetnega, celo najhujšega, kot je smrt. To je posebno hudo za nepoznavalca, ki ne more presoditi obsežnosti krvavitve in resnosti dejanskega stanja. Pri otroku sta to neznanje in strah še hujša, zlasti še, če sta vezana na predhodno poškodbo in bolečino. Gre za neprijetno izkušnjo, katere se spomni tudi takrat, ko zagleda kri kje drugje. Zato ni treba dejstva, da otrok ne prenese krvi, imeti za nenormalnega. Počasi se bo skozi življenje navadila, v šoli in v življenju se bo naučila, kaj je to kri in kaj pomeni krvavitev. Vsekakor pa ne smemo otroku ihtavo in zaganjajoče dopovedovati, da to ni nič hudega, ker bo učinek obraten.« MODNA JESEN Pravijo, da tako raznovrstne mode, kot jo prinaša prav letošnja jesen, še ni bilo. Vesela, pisana, ra zigra na. Polna bo pletenin, živobarvnih, vzorčastih Najbolj modni so letos pri pleteninah skandinavski vzorčki. Za staro in mlado. Pletene obleke, blazerji,jqpe, puloverji, brezrokavniki. Pa hlače! Od tweedastih bermuda hlač, ki se bodo starejšim zagotovo zdele smešne, mladim pa prav nič. No, mladi bodo še vedno imeli svoj jeans, ki bo tokrat najbolj moden z rožasto ali živordečo kombinacijo bluze ali puloverja. Za mokre dni bodo modni svetleči se dežni plašči, ki bodo tokrat toplo podloženi in jih bomo lahko nosili dolgo v zimo. Ne bo pa manjkalo tudi klasičnih črtastih tvidastih in karo volnenih kostimov. Plašči bodo bolj športni, ohlapni. In spet bodo modni škornji, morda malce bolj gleinarji kot visoki... Tudi to je sodelovanje z naravo — če znaš dobro obdelovati svoj vrt in vzgojiti zelenjavne sadike tako, da ti bogato obrode, pravi Franc Stanjko s Ceste Staneta Žagarja v Kranju, ki je vzgojil letos izredno lepe paradižnike. Da tako velikih in tako težkih še ni bilo ne na kranjski ne na ljubljanski tržnici, je prepričan. Pri nas v redakciji seje oglasil s štirimi velikani med paradižniki, od katerih je najtežji tehtal kar 56 dekagramov. Franc Stanjko je upokojen mehanik toda ljubezen do vrta je podedoval od očeta, ki je vrtnaril pri samem »kajzerju« na Dunaju, pa tudi v Kranju. Ce hočeš imeti lepe paradižnike, moraš znati ravnati z njimi. Zaupal nam je, da jih ne smeš saditi prezgodaj. Sadike morajo imeti dovolj prsti na koreninah, in ko jih sadiš, moraš vse koreninice lepo dvigniti, poravnati in vse obrniti proti jugu. Na koreninice gre potem še kakšnih 5 centimetrov prsti, malo mivke, apna ali pa kar suhe odpadne malte. Po dežju moraš sadike okrog nalahno zahoditi, da ima korenina vedno hrano. Sorta »volovsko srce«, kakršno navadno sadi, ima rada težko ilovnato zemljo in star gnoj pa zavetje. Ce je le mogoče, jih sadite na južno stran, zalivati jih smete le, dokler ne cveto. Ko zacveto, jih povsem pustite, sicer paradižnik postane črn. Tudi nobenih vršičkov in cvetov ne trgajte, pravi Franc. Le ko jeseni začno rumeneti, odstranjuje sproti odmrle lističe. Tako kot letos mu paradižnik še ni naredil. Tudi do dva metra in pol visoko je zrasel in sadeži so dozoreli vsi v gostem perju, kamor sonce komaj prodre. Vsekakor bi si tole veljalo zapomniti, (dd) - Foto: M. Ajdovec G L AS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE Turistična agencija ALPETOUR BEOGRAD jesenski izleti z letalom, vlakom, avtobusom ogled Beograda s Hišo cvetja izleti v okolico RIM - CAPRI - A88I8I z avtobusom, odhod 25. 9. MAKEDONIJA 4 dni, letalo do Skopja in nazaj, ogled Ohrida odhod 25. 9. RAB 7-dnevni paket, hotel International, odhod 17. in 24. okt. RIM 1 dan z letalom, odhod 22. 10. Informacije in prijave v vseh Alpetourovin poslovalnicah. KAM NA PLES V Delavskem domu v Kranju so se spet začeli redni sobotni in nedeljski mladinski plesi, ob sobotah od 20. do 01. ure in ob nedeljah od 16. do 22. ure. To soboto in nedeljo vas bo zabavala skupina HAZARD iz Ljubljane. V hotel Transturist v Škofji Loki radi hodijo plesat malo starejši in zaključene družbe. Jutri se tam pričnejo redni sobotni plesni večeri s pnčetkom ob 20. uri. Zabavali vas bodo Trgovci, naslednji teden pa bo nastopala vse bolj poznana skupina Ultimat. JK8KN8KK POČITNICE v Crni gori Kompas je v okviru aranžmajev »Moja domovina« pripravil tudi teden počitnic v Črni gori, v slovitem hotelu Maestral, nedaleč od Sv Štefana. Hotel je A kategorije in ima pokrit bazen, sodi pa med nase najlepše hotele. Letalski polet v obe smeri, 7 polnih penzionov, letališke takse, vodstvo, stane po osebi 5.900 din, v ceno pa je vračunan tudi enodnevni izlet z avtobusom po črni gori. Na njem bodo izletniki obiskali Cetinje, vrh Lovčena, Titograd in Skadarsko jezero in si ogledali znamenitosti teh krajev in ob poti. Na voljo pa bo tudi izlet ob črnogorski obali z obiski Petrovca na moru, Sutomora, Bara, Ulcinja, ribiške vasice ob mejni reki Bojani, za katerega je treba doplačati 450 din. Prijave sprejemajo vse turistične poslovalnice. Zanimivo: otroci od 4. do 10. leta plačajo samo polovico cene aranžmaja. rlORL /lAČ/TRAL Hotel Maestral premore tudi teniška igrišča, okolica pa nudi vrsto možnosti za sprehode. Med hotelom in slovitim grudom-ho-telom »Sveti Štefane se razprostira čudoviti park MILOCER. PETEK. 11 SCPT1 KOM PA: JUGOSLAVIJA! 30 let vaš turistični kompas TURISTIČNA POTOVANJA Pula-Brioni, 1 dan, letalo-ladja, 4/10,10/10 Sveti Štefan, 7 dni, 13., 20., 27V9, 4., 11., 18/10 Ohrid, 3 in 6 dni, oktober Budva, 2 dni, 17/10 in 26/10 Krakovv, 2 dni, posebno letalo, 21/10 Dunaj in Gradišćanska — obisk operete »Grofica Marica« 3 dni, 18/9 Dunaj in Bratislava — obisk operete »Kraljica fnulnftni 3 dni, 25/9 Oktoberfest - Munchen, 3 dni, 27/9 STROKOVNA POTOVANJA. Budimpešta — mednarodna razstava igrač, 3 dni 18/9 ■ 25/9 Bologna—Saie, mednarodna gradbena razstava 3 dni 16/10 Pariz — mednarodna razstava pisarniške opreme SIO0S 81,4 dni, 28/9 St. Gallen — švicarski kmetijski in mlekarski sejem, 2 do. posebno letalo, 8/10 Amsterdam-Eurofinish/vom, mednarodni sejem za obdelavo kovin, 1 dan, posebno letalo, 15/10 Frankfurt - sejem knjige, 4 dni, 13/10,16/10 Munchen — IGAFA 81, ogled mednarodne hotelske i stave, 23/9,3 dni Graški velesejem, 1 dan, 3/10 ZA HOTELIRJE IN GOSTINCE Kompas prireja obiska dveh mednarodnih hotelskih in gosi stav. 23. septembra je odhod na tridnevno potovanje na hotelsko razstavo v MUnchnu, 19. oktobra pa je odhod na obisk mednarodne razstave gostinske in hotelske opreme v Programi so vam na voljo v turističnih poslovalnicah. KOM PAS JUGOSLAVIJA ČRNOGORSKE POČITNICE Z LETALOM TJA IN NAZAJ • SVETI ŠTEFAN • HOTEL MAESTRAL (A kategorija) S POKRITIM BAZENOM • IZLET NA LOVČEN IN V CETINJE • POLNI PENZIONI (061)3 FILM FILM FILM MKNOKR4NJ PONOVNO V NAŠIH KINEMATOGRAFIH AMERIŠKI BARVNI VOJNI SPEKTAKEL NOČ GENERALOV igrajo: Anatole Litvak igrajo: Peter OToole, Omar Sharif, Counrtenay, Donald Pleasence Tom Na sporedu: KINO CENTER: nedelja 13. sept. ob 21.15 od 14.-16. 9. ob 17.30 in 20. uri KINO STORŽIČ: sobota 19. 9. ob 20. uri KINO DOM KAMNIK: 12. sept. ob 17. in 19.30 NE ZAMUDITE! VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD SKOPJA LOKA Komisija sa delovna razmerja raanasnfs naslednja prosto dela in 1. VZGOJITELJA I VZGOJE šnn ens VZGOJITELJA ! VZGOJE (da SI. 1. ltaj) 3. 8KRV1RKA HRANE V VVE NAJDnfOJC A 4 SNAŽILKA V WR TRATA 5 SNAŽILKA xa polovi*»i delovni čas v VVE Ciciban Od sprejetih kandidatov želimo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: Pod l. in 2.: višja izobrazba pedagoške smeri Pod 3. in 4. ter 5.: usposobljenost za opravljanje tega dela Prijave z dokazili o ispolsj«- sSnjCajTett panRRn tnksnMvn Vanšj aovarstvenega savana Skofla Loka v 15. dneh po objavi. OBČINA KRANJ Izvršni svet Izvršni svet občine Kranj je na 152. seji 9. 4.1981 obravnaval program oblikovanja rezerv materialnih sredstev občinskega štaba za civilno zaščito za primer naravnih in drugih hudih nesreč v občini Kranj. Sestavni del programa občinskega štaba za civilno zaščito je tudi nastanitev ogroženega pribivalstva v slučaju naravnih (potres, neurje, poplave) in drugih hudih nesreč in ker vemo, da individualni lastniki in organizacije združenega dela posredujejo veliko število bivalnih prikolic, v katere bi lahko ob hudi naravni nesreči začasno nastanili ogroženo prebivalstvo Izvršni svet, Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ter Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito smatrajo, da je potrebno pristopiti k popisu bivalnih prikolic. Na podlagi 191. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS 23/76) 10. do POZIVAMO lastnike bivalnih prikolic k popisu. Popis se bo vršil od 14. 9. do 14. 1981 vsak ponedeljek in petek od 6. do 15. ure ter vsako sredo od 6. dc 17. ure v prostorih občine Kranj — Sekretariat za ljudsko obrambo soba 132. Pnnisa se morajo udeležiti vsi lastniki bivalnih prikolic, ki imajo stalno ali začasno bivališče ^rTrnočAu občine Kranj. Vsak lastnik bivalne prikolice (individualni lastnik ali organizacija združenega dela) je dolžan odzvati se pozivu. Predsednik IS Milan Bajželj Osnovna šola FRANCE PREŠEREN KRANJ Komisija za delovna razmerja Kranj, Kidričeva 49 razpisuje za določen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge (nadomeščanje porod ni* k pusta) 1 UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA 2 UČITELJA V ODDELKU PB V PODRUŽNIČNI KOKRICA Rok prijav je 15 dni po objavi razpisa. Š SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA n. sol. o. Delavski svet TOZD Elektrarna Moste razpisuje prosta dela in naloge: 1 OBRATOVALNI ELEKTRIČAR I - STIKALEC ZAMENJEVAL* -°f5felektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj — predhodni preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti — izmensko delo 2. OBKATOVNI KLJUČANIČAR II - STROJNIK ZAMENJEVAL** ^K^kovinarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj — predhodni preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti — izmensko delo 3. OBRA TOVNI KLJUČAVNIČAR III -Tvkovinarske smeri brez delovnih izkušenj — 3 mesečno poskusno delo 4. SNAŽILKA P08LOVNIH PROSTOROV Pogoji: — NK delavka brez delovnih izkuAenj — 3 mesečno poskusno delo Nastop dela pod 1-3 je možen takoj, pod 4 pa 15. 12. 1961. Dela se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju PgJ*^ Vwk2lr«» vložijo v roka IS dni po objavi na n**k>*.:^vnk, _ Delava* Ljublj.*., TOZD Elektrarna Moste - • •vet. Kandidati bodo izbrani v roku St dni po i«t*W PW ^47344 II. 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 17.STRAN G Lr A ISKRA Industrija ca telekomunikacije elektroniko in elektromehaniku KRANJ, n. sol. o. Koaaiaiia aa delovna razsneria TOZD TOVARNA AVTOMATSKIH TELEFONSKIH CENTRAL KRANJ objavlja naslednja prosta dela in naloge: KURJAČA Pogoji: — dvoletna poklicna Šola — 4-letne delovne izkušnje na področju kovinarske ali eiektro stroke, — zaželjeni strokovni izpit za dela kurjača. — delo poteka v turnusu. DVA SAMOSTOJNA SKLADIŠČNIKA I. «* zbiranje, sortiranje in odpremljanje odpadnih materialov ter a» urejanje zunanjosti in okolice tovarne. Pogoji: — končana osnovna šola, — 4-letne delovne izkušnje. — ustrezne psihofizične sposobnosti. prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na ISKRA ELEKTROMEH AN1K A KRANJ, Kadrovska , Savska loka 4, SUM Kranj, z oznako »za TOZD ATC«. OBLAČILA Delavski svet in razpisna komisija DO Oblačila »NOVOST« Trti« v skladu • Statutom raspisuje dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA ^* individualni poslovodni organ je lahko imenovan kandidat, nijeaolsko izobrazbo tekstilne, ekonomske ali organizacijske smeri tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del in MlOf Sa ona srednješolsko izobrazbo tekstilno konfekcijske smeri in pet l*t delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornejših del in nalog v družben o-politično aktivnost in moralno etične vrline ^ °s je moralno-politično neoporečen ^•ndidate prosimo, da svoje ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnje-^••ju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Oblačila Novost« Tržič, Trg svobode 33, s pripisom: »za razpisno komisijo«. ^"Mrljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po ^tfepu o izbiri kandidata. HELIOS KMETJE - PRIDELOVALCI KROMPIRJA Skladno s sklepi izredne seje Poslovnega odbora za krompir Poslovne skupnosti za sadje, krompir in vrtnine SR Slovenije v Ljubljani dne 4.9.1981. leta je HELIOS, TOZD Domžale začel z odkupom krompirja za proizvodnjo škroba Odkupujejo se izključno izven pogodbene količine samo preko kmetijskih zadrug po ceni 4,80 din za kilogram, rin-fuza, nesortiran — zdrav (z maksimalnim deležem do 20^ pod -0*35 mm), fco domača KZ. Proizvodne potrebe tovarne znašajo 2.000— 2.500 ton mesečno. Zaželena je dostava v tovarno s strani pridelovalcev izključno s samorazkladalnimi vozili, po navodilu KZ in HELIOS-a, pri čemer so prevozni stroški posebej plačani. HELIOS kemična industrija Domžale TOZD Kemična tovarne Domžale OBVESTILO Vpisovanje otrok v 1. razred osnovne Sole za šolsko leto 1982/83 ho v soboto, 19.9.1981 od 8. do 12. ure. Starši so dolžni vpisati vse otroke gojene v letu 1975 in do 28. 2. 1976. Pri vpisu naj predložijo Izpisek iz rojstne matične knjige. Vpis bo na vseh centralnih osnovnih šolah in njihovih podružnicah v občini Kranj, razen za Osnovno šolo Planina in Stane Žagar, ki bo v vrtcu Najdihojca na Planini. Šole vpisujejo učence iz svojega .šolskega okoliša. Otroke, ki imajo stalno bivališče v starem mestnem jedru Kranja, vpisujeta Osnovna šola France Prešeren ali osnovna šola Simon Jenko, tiste pa, ki stanujejo v naseljih Planina II, Huje in Klanec pa vpisuje Osnovna šola Simon Jenko s podružnico Primskovo. Osnovne šole občine Kranj Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD KMETIJSTVO Kranj JABOLKA IN HRUŠKE za ozimnico bomo začeli prodajati v sadovnjaku PREDDVOR 9.9.1981. Odprto vsak delovni dan (tudi soboto) od 10. do 18. un? Rnaaasni komisiji dekrrnih sknnnoa cSftlNE JESENICE objavljata upravnih DRUŽBENO m IONOM8KI RAZVOJ dela in naloge 1 PLANERJA v oeank« aa piaa, aa niuelaita čaa, s polnim delovnim časom ter v sa ijo kandl- v delovni ■kapnustl UPRAVE DEUtBENIH PRIHODKOV 2 KNJIGOVODJA sa naneioeea čaa, s polnim delovnim Basom. Poleg splošnih smmjsni na dalo dati imeti: pod L: visoko strokovno izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece; pod 2.: srednjo strokovno izobrazbo ekonomske, upravnoadministrativne smeri ali gimnazijo in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca.' Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejemata komisiji za razpis 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v St dneh po opravljeni izbiri. IPASOV CENTER bodo v Kompasovi po-na Titovi 12 v Ljub-odprlt že v prvi polovici iraSKI CENTER. C*ntru bodo na voljo vse ^»je o Kompasovih zim-^anžmajih. Sodelovali pa fc Alpina, Elan in Rašica. ^ bo na voljo KATA SK» CENTER 1982, ki ga ttobili brezplačno v vseh 'ih poslovalnicah. im i*«aprav ne gre za klasično kedttiranja, saj po zako-*anžmaje v inozemstvu dovoljeno. Temu bi lah- v^BSKE PLEŠO S KOMPASOM NA BELE SMUČINE 1982 ko rekli SAMOKREDITIRAN-JE. To pa pomeni, da ob prijavi vplačate akontacijo 1.200 din na osebo, nato pa nadaljujete » plačili obrokov v poljubni višini vse do 3 dni pred odhodom, ko mora biti aranžma v celoti plačan. POPUSTI Vsem tistim, ki se boste pri javili do SREDINE NOVEMBRA, bo Kompas priznal POSEBEN 5-ODSTOTNI POPUST. Zaključene skupine nad 25 oseb pa bodo imele POSEBNE POPUSTE. mo, naj si uredijo zdravstveno zavarovanje za tujino pri pristojni krajevni skupnosti zdravstvenega varstva. Ne bo pa odveč, če boste tisti, ki boste smučali doma, imeli potrjene zdravstvene izkaznice. Gostje, ki bodo smučali v Avstriji, Italiji ali Franciji, naj vzamejo s seboj po 1 sliko za smučarsko izkaznico. POBOJI Standardni pogoji so enaki kot za vse Kompasove programe. Navedli bomo le nekaj posebnosti: — Če še ne obvladate smučarskih veščin, se boste lahko prijavili v smučarske tečaje. — Vse cene so oblikovane na dan 1. 9. 1981. Če bi prišlo do občutnih sprememb v tečajih tujih valut, si Kompas pridržuje zvišati ali znižati ceno aranžmaja. — Če se boste odločili za lasten prevoz, boste morali priti v kraj bivanja na določen dan. — Vsem, ki se boste odločili za smučanje v tujini, priporoča- KJE BOMO SMUČALI V Kranjski gori, Bohinju, na Ljubelju, na Pohorju (Kope), Kaninu, Ulovki nad Vrhniko, Mednem pri Medvodah. Poseben aranžma za SMUČARJE - TEKAČE pa je pripravil Kompas v Porentovem domu v Kranjski gori. V TUJINI Kompas je pripravil za vas aranžmaje na številnih znanih smučiščih v Avstriji, Italiji in Franciji, za katere so cene razvidne iz desne tabele. Ugodne aranžmaja pa nudi Kompas tudi v ČSSR: odhodi cena 7 polpenzionov avtobus skupaj 28. 12. 1981 9., 16., 23., 30. 1. 1982 7.750 din 7.550 din 700 din 8.450 din 700 din 8.250 din STRINA 28. 12. 1981 9., 16., 23., 30. 1. 1982 4.350 din 4.150 din 600 din 4.950 din 600 din 4.750 din aranžmaje bo organiziran prevoz v obe smeri, če se bo prijavilo najmanj 30 oseb. POLEG HOTELOV TUDI APARTMAJI V vseh smučarskih središčih, kjer boste lahko bivali v hotelih, bodo na voljo tudi apartmaji, kjer si boste lahko sami kuhali in si uredili prijetno bivanje po svoje. Kje bodo apartmaji in koliko bo potrebno odšteti za vse udobnosti, pa boste izvedeli v eni izmed prihodnjih številk našega časnika. KOMPAS JUGOSLAVIJA INFORMACIJE IN PRIJAVE:, V vseh Kompasovih poslovalnicah in pooblaščenih agencijah. CENE SMUČARSKIH POČITNIC HOTEL 7 POLNIH ODHODI PENZIONOV AVTOBUS- ŽIČNICE 7 DNI SKUPNA CE NEVEGAL OLIVER 9.. 16., 23., 30.1. 5.850 650 1.250 7.750 OLIMPO 9., 16., 23.. 30.1. 5.250 650 1.250 7.150 ALLEGHE COLDAI 9., 16., 23.1. 4.550 750 1.800 7.100 TAUPLITZ BERGHOTEL 9., 16., 23.1. 6.500 900 1.550 8.950 KORALPE I VVALDRAST 9., 16., 23.1. 4.700 500 1.550 6.750 PAMPEAGO ERIKA 9 , 16.. 23 .30. 1. 4.950 950 1.950 7.CG0 RODODENDRO 9.. 16.23.30. 1. 5.950 950 1.950 8.0C0 6. 13, 20. 3. 6.150 950 2.250 9.3f0. PAMPEAGO 9, 16.23.30. 1. 6.550 950 1.950 9.450 20. 3. 8.250 950 2.250 11.450 AVORIAZ SNOW 8., 15 , 22., 29. 1. 5.550 1.500 2.900 9.950 12., 19. 3. 6.950 1.500 2.900 11.350 RUCHES 25. 12. 81 11 600 1.500 2.900 16.000 OBERTAUERN VVINTER 16.23. 1. 7.250 850 1.850 9.950 COURCHEVEL COURCHENEIGE 19. 3. 13.900 1.600 4.000' 19.500 S 3.000* 18.500 CHAMONIX ■?- CHAMOIS BLANC 8 . 15.. 22., 29. 1. 7.850 1 500 3.300 - 12.650 12.. 19. 3. 7.850 1.500 3.300 12.650 975 O L, A S18. STR AN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 11 SEPTHMBli ZAHVALA Ob tragični izgubi nas je v 38. letu starosti za vedno zapustila nafta draga tena. mamica, sestra, teta. snaha in svakinja ANICA PANGERC roj. Ma ako Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem za izražena soialja, darovane vence in cvetje ter Številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tovarni Elan in govorniku Roku Sitarju, LIP Bled, Gorenjskim oblačilom Kranj, g. župniku za pogrebni obred, sosedu Poličarju in sosedom v novem naselju v Mošnjah, gasilcem, mladini in pevcem. Vsem skupaj in vsakemu posebej te enkrat hvala! ŽALUJOČI, mož Silvester. hčerki Damjana sorodniki! in Nevenka ter vsi Sp. Otok, 7. septembra 1981 PRODAM Ob izgubi našega JOŽETA KOVAČA iz Poanvca ae zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. zahvala tudi Filatelističnemu društvu Radovljica, ribiški družini Radovljica za poslovilne besede ter KK DPO Ljubno za podarjeno cvetje, g Župniku za lepo opravljeni pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem a« enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: žena Anica in hčerka Breda z družino! Poaavec, 7. septembra 1981 JO- POZOR! Obveščam vas. da lahko po ugodni ceni dobite KOKOŠI - NESNI CE ali za zakol vsak dan v Strah in ju 38 Naklo «384 Zaradi selitve nujno prodam SPALNICO starinske vrednosti. Informacije po tel. 064-61-554 po 19. uri 8425 Prodam ZELJNATE GLAVE. Podreča 49. Juvančič 8517 Prodam električni ŠTEDILNIK go renje, termoakumulacijako PEČ 5 kW, nov okvir za garažna vrata. Avsenek Janez, Vrbnje 19/a, Radovljica «518 Prodam lepo KRAVO simentalko s tretjim teletom. Lahovče 32, Cerklje 8519 Prodam rabljen HLADILNIK z zamrzovalnikom gorenje, 210/50 1. Preddvor St. 57 8520 Prodam otroško POSTELJICO z gijem do 5 let starosti. Telefon 26-632 8521 Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO Prijatelj, Gubčeva 2, Kranj 8522 Prodam 80-basno HARMONIKO melodija. Skerjanc, Cerklje 242 8523 Prodam KRAVO po izbiri. Mače 3, Preddvor 8524 Prodam KRAVO pred telitvijo. Dobra vec, Koprivnik 12, Bohinjska Bistrica 8525 Globok avstrijski kombiniran VOZIČEK iz modrega žameta prodam. Ponudbe po tel. 26-905 8526 Prodam KAVČ, cena po dogovoru. Mi-nov Zvone, Nazorjeva 10, Kranj 8527 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO fri-zijko, ki bo tretjič teletila. PSata 12, Cerklje 8528 Prodam 1 tono CEMENTA 450. Telefon 24-122 po 14.30 8529 Po ugodni ceni prodam 2700 kosov STRESNE OPEKE Spičak. Okomova 14, Kokrica - Kranj, tel. 25-649 8530 Električni ŠTEDILNIK gorenje, ŠTEDILNIK na drva gorenje ter trajnožare-čo PEČ kttppersbusch, rabljeno, ugodno prodam. Ogled od 15. do 18. ure. Jerman Edvard, Maistrov trg 13, Krani 8531 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica SLAVKA ZUPANCA s Planine 26, Kranj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam osebno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo podjetju LIK Ljubljana, govorniku za poslovilne besede ob slovesu, sostanovalcem s Planine 26, sodelavcem iz Planike Kranj in prečastiti duhovščini za poslovilni pogrebni obred in izrečena sožalja. Zahvala tudi pevcem in godbi. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! V8I NJEGOVI! Kranj, 11. septembra 1981 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in brata VINKA MOHORICA Žnidarje vega iz Resnice iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih tre-n^tkih pomagali, izrazili sožalje, mu d*TO™^d^™t>n CVetje in *a tako Stevi,n<> pospremili na Posebno se zahvaljujemo medicinski sestri Katrini, zdravniku dr Udirju, prijateljem s Koroške, r-oseDno se *a ^ j^. mJadini pevskemu zboru m duhovščini za poslovilni obred. a) »AI IIJOCl: žena Marta s hčerkama Magdo in Anico brata Janko in Albin z družinama i,AiiWv ter drugo sorodstvo! Besnica, 7. septembra 1901 Prodam novo PRESO - stiskalnico za žitni kombajn Zmai 132 Umnik Joža Predoslje 46 Prodam KRAVO s tretjim TELETOM ali brez in KROMPIR igor za ozimnico po 6 chn. Zg. Brnik 67, Cerklje 8532 Prodam PRALNI STROJ gorenje. Kranj, Pintarjeva 8/a, Cirče 8633 Ugodno prodam PEČ za centralno ogrevanje ferrotherm 35.000 kalorij s pripada jočani deli ter radiatorje aertermik. Smolei Rado, K a juho va 14, Bled 8534 Prodam črnobel TELEVIZOR s stoja lom. Škofjeloška c. 56, Kranj 8535 Prodam OTROŠKI KOS (komplet) in nov NAHRBTNIK za nošenje otroka Smolei Ivan. Ročevnica 16, Tržič 8636 Prodam mlado KRAVO po izbiri Trboje 11, Kranj 8637 Ugodno prodam RADIO iskra HI-FI SST 2030 z zvočniki Se v garanciji. Stular, Planina 20, tel. 28-902 8538 Prodam GROZDJE za vino Telefon 064-62-039 8639 Prodam težko KRAVO simtentalko, mlado, s teletom ali brez; ali TELICO, visoko brejo. Mihovec, Sp. Senica 2. Medvode 8640 Usodno prodam HLADILNIK EM 130-litrski Telefon 24-830 vsak dan Kpoldan Detela. Janeza Puharja 3, -anj 8541 Prodam ozek ŠTEDILNIK na trda goriva, pred sobno steno ter omarico za čevlje in mizico za televizor na kolesih. Telefon 24-011 8642 Prodam SLAMOREZNICO ultra in dvobrazdni PLUG Bodešče 6, Bled 8543 Prodam LES za ostrešje (obdelan, dolžine 7 m). Sušnik Ivan, Gorenjesavska 32 8644 Prodam 10 ton CEMENTA. Tel. 49-155 8545 Prodam KRAVO simentalko s teličkom ali 8 mesecev brejo. Podreča 54 8646 Ugodno prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Telefon 50-263 8547 Prodam FOTOAPARAT praktica LTL 3 z OBJEKTIVOM pentacon auto 1,8/50 in vmesnimi obročki. Informacije: telefon 21-860 - ob delavnikih od 8. do 9. ure 8548 Prodam plinski ŠTEDILNIK (2 goril-ca) in električni KUHALNIK (2 plošči) ter 8-litrski BOJLER. Trobec, Sejmišče 2, Kranj „ 8549 Prodam električni ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 4 elektrika). Pintar, Podlubmk 244, Skofja Loka, tel. 62-030 8560 Prodam RADIO-KASETOFON sharp GF 9191 stereo s 4 zvočniki. Tel 25-741 8551 Prodam novo pasjo HIŠICO. Potočnik, Brezje 32/a 8552 Prodam NAVIJALNI STROJ aumann VG 300. Informacije po tel. 28-136 od 13. do 14. ure 8553 Prodam dobro kmečko KOBILO v tretjem letu starosti ali zamenjam za starejšega KONJA. Poljiica 13, Zg. Gorje 8564 Manjši vzidljiv KAMIN, rjave barve, malo rabljen, prodam za 1.500 din. Bog?' taj, Selo 20/a, Žirovnica 8565 Prodam dve TELICI frizijki, stari 1 leto in OLJNO REPICO. Rozman, Križ-narjeva pot 2, Stražišče 8656 Poceni prodam KAMERO in KINOPROJEKTOR. Omerza Martin, Vrečko-va 9, Kranj, tel. 26-846 8557 Prodam 160 kg MALTEXA - LEPILA za siporeks. Pagon, Naklo 206, tel. 47-004 8658 ČOLN elan T-380 za 4 osebe, predelan v jadrnico, registriran do 1985, prodam za 1,8 SM. Križnar. Križnarjeva 1, Kranj, telefon 21-601 - k^mJStT Prodam rabljen električni ŠTEDILNIK gorenje PA in OBRAČALNIK maraton za kosilnico BCS. Eržen, Pungart 9, Skofja Loka „ \. B 8560 Prodam ANGLEŠČINO 2000 S. Pod lubnik 85, Skofja Loka, tel. 61-446;; v službi 62-171 ,,8561 Prodam več tiso? kosov rabljene STRESNE OPEKE za kozolce ali skednje. Skofja Loka, C. talcev 5/a, tel. 064 60-088 8562 Prodan, novo raztezno (ekspanzijsko) POSODO EL-KO-FL5, 25-litrsko za etažno centralno kurjavo. Ogled vsak dan od 14. ure dalje Knaflič, Bled, Prečna 6 8563 Prodam mlado KOBILO ZgoSa 5/a, Besunie ooo4 Prodam 40 kv. m POLIURETAN PLOŠČ 3 cm. Bohinjska Bela 1 8565 Ugodno prodam skoraj nov ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK (4 plošče) in PEČ na olje EMO 5. Informacije na telefon 77-931 ali osebno pri ATnbrožič C, Zasip, Stagne 28. Prodam POHIŠTVO za v otroftko sobo. Naslov v oglasnem oddelku ali telefon 70-010 8646 Prodam PUNTE in BANKI NE Cerk lje 281, tel. 42-158 8647 Prodam TELETA za rejo Šmartno 5, Cerklje 8648 Ugodno prodam rabljeno sobno OPREMO z vzmetnicami in vložki. Ogled v soboto, 12 t. m. Farič, S p. Besnica 62 8649 Prodam 380-litrsko HLADILNO SKRINJO Lunar Minka, Cegelnica 14, Naklo 8650 Ugodno prodam 3 kW termoakumula-cijsko PEČ. Telefon 24-764 8651 Prodam bukova DRVA, tri nova VRATA Up in novo STEVČNO URO. Telefon 27-481 - int. 17 8652 Prodam dobro ohranjen AUDI 60 L 70 L. Hribar Andrej, Kokrica, polniSka c. 121, tel. 23-844 8653 Prodam 6 tednov staro plemensko TELIČKO. Zupan Ivan, Hudo 10, Tržič 8654 Prodam PAPIGO - NIMFO, samico ali zamenjam za belega samca (z doplačilom). Frlič, Zevnikova 5, Orehek -Kranj, tel. 27-937 8655 Ugodno prodam belo žensko POROČ NO OBLEKO, St. 38. Telefon 25-754 8656 Prpdam KRAVO simentalko s teletom ali brez. Dežman Štefan, Sercerjeva 30, Radovljica 8657 Prodam 2 kub, m suhih smrekovih PLOHOV, konzolno DVIGALO ter PUNTE in BANKINE Hribar Franc, Križ 15, Komenda 8658 Prodam nekaj lepih zgodnjih JABOLK, cena 10 do 15 din in KROMPIR za ozimnico. Podbrezje 31, Duplje 8659 ZAVOJ DEŽURNI VETERIN osi 11. do l*. t. lfJi K Za nbsini Krsuaj iaTrsR F' Jane RUS, sRjsl. CanM 14T.lsl.4iiu, § resko vet., Kranj, 21-44* vmc Za občino i Andrej PIPP," 37, tel. Za občini Prane PAVLIC, Zasip, Stegne 14, Dežurna Iva Skavta 1. tel. M-781 pn njeno. KLAVIR, starejši, dunaj ugodno prodam. Ogled na Kranj Prodam globok italijanski iz rjavega žameta. Inforrnacs* 21-796 Poceni prodam KAVC. ŠTEDILNIK (4 elektrika ! HLADILNIK. Bogolinska. Ruš ža 5, stanovanje 20, Kranj Prodam dve JUNICKI n Hafner, Dorfarje 22, Zabnica Oddam 3 srednje velike, ta stare PSE - MESANCE Krak' I jek 1, Poljane nad Skorjo__ Prodam suhe hrastove 200 kg jedilnega KROMPIRJA 27, Bled Prodam PRAŠIČE, tetke 120 kg. P osa vec 16, Podna rt Prodam BALKONSKA mopan 80x220 z roleto in tralno kurjavo tam-stadier Potočnik Vili, Zg. Luša 16, Seka 5 OKEN dvojno 166x76, 2 - 166X120, fin. Kranj, tel. 21-108 Prodam enoosno traktorsko I KOLICO (31). Naslov delku Prodam rabljeno cementno I OPEKO. Pot za krajem 9, Prodam KROMPIR i«x za krompir lanz ter kupam _ traktorske BRANE. Sp. Brnik < Prodam termoakum« AEG, 2kW. Informacije med 10. in 10.30 ob delavnikih Ugodno prodam naravno KAMENJE za vrtne poti. popoldan po tel. 62-506 — Prodam dve toni CE1 Stane, Breg ob Savi 52, Ki _ Prodam 8 tednov stare Sp. Brnik 3, tel. 42-023 Prodam jedilni KROMPIR drobni za krmo. Glinje 6, Cerklje Prodam suhe smrekove 25 do 50 mm in trda drva. Cerklje Prodam SIPOREKS, dve PNEVMATIKI semi tovorni avto. Zg. Brnik 5, j Prodam 600 kosov nove OPEKE novoteks. Velesovo Prodam suha bukova DR\\ Novak, Apno 1, Cerklje Prodam 7 tednov staro Lahovče 50, Cerklje Prodam črnobel TELEM 500 kg ŽELEZA, premera 81 oglasnem oddelku Prodam električni STEDILS KAVČ. N. Brajič, Stniževo Prodam črnobel TELEVIZOR Staneta Rozmana 9, Kranj Prodam »MODULE« za lončenih peči z vratci ter 4 STRESNE OPEKE bohn -vse rabljeno. Kranj, St. 23-641 Prodam KRAVO v 9 m ali zamenjam za jalovo. Zabnica Prodam 62 kv. m LAMI stovega PARKETA, 260 kosov STRESNE OPEKE (Likosari. OPEKE modularni blok in 19 VOGALNIKOV Tek*« zvečer Prodam tovorno PRIKOLs* LESENO BARAKO. Kunsteb. 42, Kranj Prodam 2000 kosov nove S OPEKE (Likozar). Hafner Vn Sič 93, Skofja Loka, tel. 064-61-T Ugodno prodam 70 kv. m ' NIH ELEMENTOV, 150 PO 150 kv. m leg. Telefon 77^65 Prodam OTROŠKO jogijem in prešito odejo. Ii tel.77-147 Prodam večjo kobčmo si KOVEGA OPAŽA. Telefon Prodam 400 rjavih trajanka Dravograd. Dohnar j 38, Tržič , _^, Prodam dobroohranjeim F» EMO Russaki MrSkofjeloški Prodam 50 kv. m hrastove«« SKEGA PODA. Stunkov*. Brezje 47/b Prodam 7 let staro KOBILO, starega BIKCA, jalovo KRA\( ŠlČE. težke od 30 do 40 kg Šenčur 11. 1981 TNliJTbovc za 4.500 din LISIČJI (bovo) Telefon 83-727 873» 500 kg težkega KONJA, nekaj ta ostrešje in MIVKO Pivka 15. 8740 KUPIM STRESNO OPEKO, rdeče 800 kosov. Ovsenik Jan c. 104/a. Kranj 8606 100 »LAT« ni kozolec, dolžine Jože. Sr. Bitnje 13, Zabnica 8667 rabljen otroški športni VOZI Panar. Podlubnik 244. Skofja t«l. «-030 8668 10» kosov dobre OPEKE bo-ivme 18 cm. Telefon 081 -71-716 8569 STRESNO OPEKO trajanka sive barve. Jakob Gnilšak. Ijka, Ungusova 63 8696 IZRUVAC za krompir na karali brez. Stefanja gora 11. Cerklje 8697 <*pm PEC na žaganje. Sink. Cešnje-Cerklje 8698 VOZILA EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! Nam Ofded popoldan n, Železniki ZASTAVO 1300, letnik 1970, —> do maja 1962. Andrej 2epič. •7. Trtic. tel. 57-086 od 14 ure dalje 8477 RENAULT 4 TLS, letnik 1978 *r Ogled v torek, četrtek po-tsr v soboto in nedeljo ves dan v "št. 23 8478 EN GS, prodam za 5 SM goto-onaJo kramt. Telefon 27-329 8494 Mi predam ZASTAVO 750. letnik Pivke, Nasovče 10, Komenda 8670 jsa FIAT 860. 0 Vntor, Na kresu 77, 8572 WARTBURG. letnik 1975. Zg. 8572 MOPED 3 M. Štefetova 18, 8673 AV0 750 lux, letnik 1972, regi So 6. 9. 1982, ugodno prodam. ' StiaJhmj 101, Naklo 8674 avto LADA standard, letnik Ja 2*401 8675 - karambolirano ZASTAVO 101, 1177. MiheHč, Podbrezje 8, Duplje 8676 - ZASTAVO 750, letnik 1973/74. Bobovek 13. Kokrica prodam RENAULT 16, ka-Sp Duplje 74 8677 ZASTAVO 125-PZ, registrira ■sita 1982. Šinkovec, Visoko 85 8678 - ARI super, letnik 1974, pre-79.000 km, registriran do avgusta Araeaek Janez, Vrbnje 19/a, Ra- 8679 odam ZASTAVO 101, letnik v oglasnem oddelku 8580 R-12 TL, letnik 1975, prevo-0 km. F ras Drago, Ul. 1. avgu-j 8681 > prodam dobro ohranjeno MO-KOLO tomos cross 50 junior, »iSfkfjiis). Zg. Duplje 20 8682 J. prodam FIAT 126-PZ in trda 10, Preddvor ' 8583 i ŠKODO 110-L, letnik _ stanju, celo ah' po delih, - dah; novi blatniki in pragovi. 'LPhahfeor 6684 LADO S, 1300 ccm, letnik Oprešnikova 43, Kranj 8686 avto ZAPOROZEC, zaščiten ikt, s prevlekami in strešnim . star 3 leta, registriran do 1982. Tomič, C. 1. maja 69, tel. 8586 PIAT 126-P, letnik 1979. 2eje 8567 več delov za FIAT 850. Haf-K* 16, StrašaVe 8588 ZASTAVO 101, letnik decem Kacin, Begunjska 15, Kranj 8689 registriran do aprila 1982, « 1A8M. Ogled vsak dan po ^ Jelovška 17, Bled 8590 JUGO 45, nov, neregistriran 15, Koroška Bela — Jesenice, 8591 .. 8KODO, letnik 1972. Pševska M. Knmj 8592 *■ MOTORNO KOLO gori letnik 1980. Vidic, Lesce, Na trati 8593 LADO 1600, staro 10 mesecev. c 48 Kokrica-Kranj 8594 ■odam dobro ohranjeno DIA-1977. Perko Andrej, Gorice 4, 8595 SPAČKA po delih. Podjed, «0. Cerklje 8596 . 1 petr»ka43 8602 bm. r*85 Prodam JSmk 1977 \ ZASTAVO 101, letnik 1977, 6*^5° Ogled vsak dan popol-ts*n**x\ Vinko, Begunjska 11, Kranj 8603 ZASTAVO 101, letnik 1976, „ 60.000 km. Jolič Stipo, Pla-AJusaj 8604 J** original PUCH 250 SGS in po J^EJJ" od BMW tip diksy Stu MOTOR MZ 150 ali menjam 'gJgM^ ZASTAVO 750. LojgJ - Pfodam odlično ohranjen R-4, m Telefon 21-862 8607 Ugodno prodam dobro ohranjen MO-SKV1C. Informacije po tel. 064-81-380 8608 Prodam CITROEN DS 20, nevozen. Telefon 24-447 popoldan 8609 Ugodno prodam ZASTAVO 101 Hro-vat, Cešnjica 9, Podnart 8610 Prodam ZASTAVO 750 Jenko, Sp. Otok 15, Radovljica 8611 Prodam ZASTAVO 101 special, letnik 1979 ali menjam za golfa. Rodič Zdravko, Stara cesta 27 Kranj 8612 Ugodno prodam dobro ohranjeno DIA-NO 6. Pretnar Štefan, Krnica 2, Zg. Gorje 8613 Prodam nov komplet CILINDROV z bati, batnimi obročki in svorniki za VW 1303 ali 1300. Telefon 79-433 8614 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, v nevoznem stanju. Telefon 27-596 popoldan 8615 Prodam R-4, letnik 1977, prevoženih 80.000 km. Informacije po tel. 26-635 popoldan ali Račič Brane, Vrečko va 3, Kranj 8616 Prodam osebni avto FIAT 850, celega ali po delih, neregistriran, letnik 1969, cena 9.000 din. Dimitrov Vaško, Mede-tova 1, Stražišče 8617 ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam Loštrek, C. talcev 6, Medvode 8618 Prodam 4 radialne GUME in dve PLATIŠČI, znamke dunlop 165/13 SR za ford ca pri. Oštir Anton, Zg. Besnica 96. Ogled po 14. uri 8619 Prodam avto ZASTAVA 101. letnik 1975. Juvan Justina, Novi svet 6, Skofja Loka, tel. 61-011 8620 Prodam ALFA SUD, letnik 1974. Marin Štefan, Cankarjeva 1. Tržič 8621 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do maja 1982, cena "35.000 dinarjev. Zevnik. Praše 53, Mavčiče 8622 Prodam karambolirano ZASTAVO 750. Mirič Dušan, Rodine 17/b, Žirovnica 8623 TOMOS 90 E, prevoženih 2400 km, brezhiben, prodam za 2,3 Sm. Lango Milan, Cankarjeva l/A, Jesenice — Koroška Bela 8624 Prodam ali zamenjam MOTOR 17 KM za 8 do 10 KM. KnapiČ Anton, Škofjeloška 25, Kranj 8625 Prodam ZASTAVO 750, cena 1,2 SM, letnik 1971, registrirano do aprila 1982. Vetič, Sp. Gorje 23, tel. 77-351 8626 Prodam DIANO, letnik 1979. Telefon 77-404, Grošelj - Hotel Svoboda Bled 8627 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registirano do aprila, cena 4.500 din. Suljanovič, Tavčarjeva 22, Kranj 8628 Prodam odlično ohranjen FIAT 127. Telefon 064-81-741 dopoldan (Lidija Zupan) 8629 Prodam ŠKODO 100, registrirano do septembra 1982. Gašperlin, Zupanova 14, Šenčur 8630 Prodam SUNBEAM, letnik 1973. 1260 ccm. Lotrič Janez, Na Plavžu 64, Železniki 8631 Prodam tovorni avto MERCEDES kiper 2226 ali 1626. Telefon 061-310-202 8632 KOMBI IM V bus, registriran, letnik 1973, cena 7,5 SM, prodam. Jug Branko, Partizanska 38, Bled, tel. 77-477 8633 Prodam MENJALNIK in MOTOR za R-10, letnik 1970 ter skoraj .novo otroško ZIBELKO in POSTEUICO z>mžkom. Plahuta Dane, R eti jeva 2, Kranj 8634 ZA8TAVO 1300, letnik 1971, poceni prodam. Telefon 064-61-155 8635 Prodam MOTORNO KOLO ponv ekpress. Snedec Edo, Sr. Bela 43, Preddvor, tel. 45-229 8636 Prodam ZASTAVO 750, registrirano in v voznem stanju, cena 5.000 din. Tone Benedičič, Slatna 7, Begunje 8638 Prodam popolnoma prenovljenega SPAČKA, letnik 1974 Partizanska 48, Kranj, tel. 064-21-668 8639 Prodam FIAT 850 special, letnik 1971, v voznem stanju Bohinjska Bela 149 8640 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978 Sedej, Pot ilegalcev 10, Koroška Bela — Jesenice, tel. 83-115 8641 ZASTAVO 750, malo karambolirano, prodam celo ali do delih, cena 1,5SM. Telefon 064-25-028 8642 Prodam AMI 6, letnik 1975 Ogled v nedeljo dopoldan. Reseva 5, Kranj 8643 126-P, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Pongrac, Sp. Bitnje 9, telefon 44-587 8644 Prodam R-12 DACIA, prevoženih 85.000 km, garažiran, dobro ohranjen, cena po dogovoru. Možno tudi na kredit. Brovč Miro, Bistrica 157, Tržič 8645 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za 6.000 din in 8 let star črnobel TELEVIZOR gorenje za 1.000 din. Telefon 084-74-046 8699 Prodam NSU 1200 C, registriran do t. 9. 1982. Cirče 25, Kranj 8700 Za 1,2 SM prodam R-4, letnik 1969, z generalno obnovljenim motorjem, celega ali za dele. Inforamcije po tel. 27-461, int. 58 dopoldan 8701 Prodam FIAT 126-P, dodatno opremljen, letnik 1978. Telefon 26-727 8702 Prodam 4 GUME, 166x13 tiger ra-dial. prevoženih 20.000 km, primerne za gumi voz. I nformacije po tel. 88-689 8703 ZASTAVO 101, letnik 1977. dobro ohranjeno, z dodatno opremo, prodam najboljšemu ponudniku. Informacije po tel 064-24-134 8704 Prodam FORD ESCORT -1100, letnik 1973, odlično ohranjen, vzdrževan, modre meta lik barve. Ogled v soboto med 14. in 16. uro. Boncelj Ado. Bistrica 159, Tržič 8741 STANOVANJA i Prodam starejše dvosobno STANOVANJE v Skofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku 8504 Dvosobno STANOVANJE išče mlad par z enim otrokom v Kranju za dobo Štirih let Šifra: Predplačilo ali tel. 24-214 8706 Prodam trosobno STANOVANJE v bližini Škofje Loke za gotovino ali kredit. Naslov v oglasnem oddelku 8707 Prodam takoj vseljivo STANOVANJE v starejši hiši. Prednost imajo interesanti z devizami. Ogled v petek od 13. do 18. ure in v soboto in nedeljo od 10. do 18. ure. Ljubljanska 6, Kranj 8708 Nudimo brezplačno STANOVANJE v Kranju mirnim upokojencem za pomoč v hiši in vrtu. Pismene ponudbe pod: Poštenje 8709 STANOVANJE išče mlad zakonski par brez otrok v Kranju ali okolici. Šifra: Ugodno plačilo 8710 V centru Kranja oddam SOBO s kopalnico samskemu moškemu. Ponudbe pod šifro: Predplačilo-K 8711 Takoj vseljivo dvosobno STANOVANJE s centralno v bloku v Bistrici, prodam delno na kredit. Legat, Bistrica 174, Tržič 8712 SOBO oddam dvema študentkama. Šifra: Soba 8713 V najem vzamem STANOVANJE za 4 leta. Šifre: Štiriletno predplačilo 8714 2 učenca 3 letnika TTS iščeta SOBO v Kranju (z ogrevanjem). Jerebic Dušan, Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, C St. Žagarja 33, Kranj 8715 Za 6.000 din predstanarine mesečno najamem opremljeno ali neopremljeno družinsko STANOVANJE ALI STANOVANJSKO HISO v Stražnču. Naslov v oglasnem oddelku 8716 POSESTI Kupim stanovanjsko HISO ali zazidljivo PARCELO v okolici Škofje Loke ali v Selški dolini. Šifra: Zdomec 8163 V najem vzamem GARAŽO v Kranju ali okolici. Telefon 27-339 od 19. do 20. ure 8718 STAREJŠO HISO v bližnji okolici Kranja do Škofje Loke in Medvod kupim ali zamenjam za trosobno lastniško STANOVANJE (66 kv. m) z vrtom, kletjo, garažo, teraso, posebnim vhodom v Kranju. Ponudbe pod: Golgus 8717 POREČ! Zazidljivo parcelo, 700 kv. m nad Zeleno Laguno, lep dostop, pogled na morje, voda in elektrika, prodam za 35 SM ter nudim idejni projekt. Ponudbe pod: Enkratna naložba 8719 Prodam novo STANOVANJSKO HISO v okolici Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku 6720 Iščem manjšo zazidljivo PARCELO ali STAVBO primemo za manjšo obrt v Skofji Loki ali okolici. Ponudbe pod: Plačam v gotovini ZAPOSLITVE ČEVLJARSTVO KERN, Partizanska 5, Kranj, takoj zaposli KV ČEVLJARJA ali priučenega. OD dobri 8450 Sprejmem KV PLESKARJA. Bizant Dušan, Britof 9, Kranj 8509 Sprejmem KV KLJUČAVNIČARJA. KLJUČAVNIČARSTVO Peklaj Pavel, Puštal 46/a, Skofja Loka 8722 Iščem DELAVCA. Drašler, CEMENTNI IZDELKI, Staneta Žagarja 52. Kranj 8723 Sprejmemo nekvalificirano DELAVKO (delavca) v takojšnjo zaposlitev. Šifra: Redna zaposlitev 8724 Samostojnega pohištvenega MIZARJA sprejmem takoj. Jezerska c. 73, Kranj KV ali VKV KUHARJA, KV NATAKARJA (mlajšega) ter žensko -za gomoč v kuhinji takoj zaposlimo. GO-TISČE »PIBERNIK«, Blejski otok, Bled, tel. 77-820 «726 OBVESTILA! P^ravljam vse "vrste JADRALNIH DESK. Darko Komac, Breznica 29, Žirovnica Cenjene stranke obveščam, da sprejemam naročila za POPRAVILA PRAL NIH STROJEV po tel. 42-052 osebno pri telefonu od 7. do 8. ure JAGODIC, Vopovlje 19, Cerklje 7470 ROLETE vseh vrst naročite SPILER-JU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610 Lahko pišete. Pridem na dom 7663 ŽAGAM drva na širšem območju Škofje Loke. Kavčič, Podlubnik 160, tel. 61-032 8727 PEVSKI ZBOR LIPA pri društvu upokojencev Radovljica vabi k sodelovanju pevke in pevce vseh starosti. Vaje so vsak ponedeljek od 17. ure dalje. Prva vaja bo v ponedeljek,- 14.9.1981 ob 17. uri za ženske, za moške isti dan ob 18. uri . 8728 IZDELUJEM in POSTAVLJAM mreže za vrtne ograje iz pocinkane in aluminijaste žice. Frlic KOVINSKA GALANTERIJA, Zevnikova 5, Orehek - Kranj, tel. 27-937 8729 Vsako nedeljo ob 15. um vas vabimo na PLES ob ZBILJSKEM JEZERU z ansamblom SIBILA 8730 Ob koncu tedna vas vabimo na JEZERSKO v HOTEL »KAZINA« kjer vas čaka obilo zabave: vak petek ob 20. uri DISKO, vsako soboto ob 20 uri PLES z ansamblom SIBILA, po plesu pa DISKO do 4. ure zjutraj 8731 ANSAMBEL JEVSEK igra v soboto. 12.9.1981 na VESELICI v Podbrdu 8732 OO ZSMS LANCOVO Dri Radovliici prireja vsako soboto MLADINSKI PLES, s pričetkom ob 20. uri. Igra skupina SENCA VLJUDNO VABLJENI! 87.33 mesto, drugače bom osebo sodnijsko Preganjal «737 Iščem PROSTOR za šiviljsko DELAVNICO (lahko tudi v nadstropju) v okolici Bleda ali Lesc Cenjene ponudbe po telefonu 81 -504 po 20 uri zvečer 8738 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, IS. mptaambra, bosta odprte na-slednje dežurne prodajalne: NAJDENO^ V Cerkljah sem našla DENAR. Dobi se Pešnična polica 1. Cerklje 8734 ss KRANJ: OSTALO Ročno in hitro vršimo vse vrste IZKOPOV. Šifra: Obrtnik 8735 Bi se radi naučili STANDARDNIH m MODERNIH PLESOV? Poučujemo na domu — posameznike in pare! Oglasite se! Šifra Ples — družabnost 8736 Prosim opazovano osebo, ki je od 5. na 6. 9.1981 ponoči vzela ROZO - PALMO na dvorišču gostilne Potočnik na Bistrici pri Naklem, naj jo vrne na isto ŽELEZARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER 94279 JESENICE -SLOVENIJA OBVESTILO Železarski izobraževalni center Jesenice preklicuje odprodajo osnovnega sredstva: - stružnica TES 2260/ 1590 (motor ne dela). Prodaja je bila objavljena v prejšnji številki GLASA, dne 4. 9.1981. Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7 do 19. ure: Kiemenček Duplje, Krvavec Cerklje, Hrib Preddvor, Kočna Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešnikova 84, Kranj. Živila: Diskont Naklo, odprt od 8. do 12. ure, dežurne prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure in sicer: SP Pri mostu Kranj, Vodopivčeva 16, SP Oskrba Kranj, Cesta Koroškega odreda 9, Emona Marke t Kranj (Stražišče) Delavska 20, PC Planina Planina 63, PC Britof, PC Bitnje. PC Šenčur. V nedeljo, Sso dežurne naslednje p roja Ine Centrala Kranj od 7. do 11. me: Delikatesa, Maistrov trg 11, Kis vavec, Cerklje, Naklo v Naklem Na vasi Šenčur. V soboto, 12. septembra bodo odprte v ostalih občinah naslednje prodajalne: JESENICE Emona Market, Prešernova i /a in Rožca, trgovina na Javorju V. Svetine 8/a. TRŽIČ Živila - Lipa Koroška 3, Mer-cator Ravna 9, Mercator Kovor.y Nepričakovano nas je zapustil naš dragi VIKTOR STANONIK Od njega se bomo poslovili v petek, II. septembra 1$81, ob 16. uri na pokopališču v Lipici. Na dan pogreba bo žara s jpx)8mrtrumi ostanki v vezana pokopališču v Lipici. VSI NJEGOVI! Skofja Loka, Bled, 9. septembra 1991 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, deda in pradeda LEOPOLDA NASTRANA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Rešku za dolgoletno zdravljenje in osebju Inštituta Golnik. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem, govorniku in g. župniku za poslovilni obred. VSI NJEGOVI! V nedeljo, 13.9., ob 17. uri se pričnejo MLADINSKI PLESI na Primskovem I grajo TRGOVCI! VABLJENI! 8511 ZAHVALA Ob boleči nenadni izgubi naše drage, dobre mame, stare mame, sestre in tete IVANKE KOBAN roj. Šalamun se zahvaljujemo vsem, ki sočustvujete z nami, ste nam izrekli sožalje, naši mami darovali vence in cvetje ter io pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolini sosedom SoUijevim, Šušrnelovim rnanovim in družini Prelih ter vsem, ki ste nam v teh težkih oihiUudlorkoli pomagali. Zahvaljujemo se kolektivoma LTP in l'i i'P Podnart, tovarišu Jožu Trevnu za-ganljiv govor ob grobu, pevcem in g. župniku. ŽALUJOČI VSI NJENI! Podnart, 7. septembra 1991 GLASOVA ANKETA Stoletna pravica paše laaartca Marti« Tesmrijn ja na-*jsn J ii lil It i m p ■ darila Hala ia ?«#*V ■okM aa tedaj: uar bo paaal ove«, kamje in navad* naj oetene na Vettki plani, ai, Mar ovna in kanje, naj are na knana, nai gre pa le geve-lato 1 prpviae psjaanil Anton •tokaike pri Kaaani-paine skupnosti Pravice in običaji, ki ao ae ohranili do danes. Le da se danes po kamniških planinah pase le se govedo, nekaj ovac so letos gnali na Kamniško sedlo, konj pa kmetje tako nimajo več. Toda ie vedno hodijo gor tako, kot so hodili njihovi očetje, dedje ... Brezjani pasejo na Dolu, kmetje iz Crne v glavnem ženejo na Gojško planino, iz Stahovice na Malo planino, iz sosednjih Stranj pa predvsem na Veliko planino in tako naprej. V pašni skupnosti Mala planina, ki je ena najbolje organiziranih, so v glavnem kmetje iz Stahovice, nekaj jih je tudi iz sosednjih Stranj, eden je celo iz oddaljenih Tunjc in eden iz Brezi i. od koder kmetje v glavnem pasejo na Dolu. Zmešano torej, kakor je dejal sedemdesetletni Anton Balantič, ki predseduje pašni skupnosti Mala planina že vsa povojna leta. Kmetje natančno vedo, v katero od devetih pašnih skupnosti kdo sodi, na kateri planini ima svoj delež. In že smo pri drugem železnem pravilu pašnih skupnosti. Vsak član skupnosti ima na planini svoje deleže. Nekdaj je bilo zelo pomembno, koliko jih ie kdo imel, danes, ko se na planinah pase vse manj živine, so malce izgubili svoj pomen, saj je za vse dovolj prostora. Zanimivo je, kako izračunajo deleže. Krava, stara več kot dve leti, šteje en delež, prav tako bik ali vol. Pri mlajših od dveh let pa dve štejeta za en delež. Konj sicer danes na planinah ne pasejo več, nekdaj pa je en konj štel tri deleže. Prav nasprotno pa so tri ovce štele en delež. Izračun, ki pač odseva, kako zahtevna je pri paši posamezna žival. Konji so se vedno najraje pasli okrog stanov, kjer je paša najboljša, pripoveduje Anton, ovca pa je zelo skromna žival, zadovoljna tudi s travo med kamenjem. Anton Balantič iz Stahovice pri Kamniku že vsa povojna leta predseduje pašni skupnosti Mala plani "fkije ena najbolje organiziranih. Nedvomno zaradi Antonovega vestnega dela, saj natančno vodi knjigo skupnosti. Kako pa je, če se danes kdo odloči, da bo poleti gnal živino na pašo, pa ni podedoval pravice paše? Pašna skupnost ima svoj odbor, ki odloča o sprejemu. Danes je seveda vsakdo dobrodošel, le pokazati mora, da resno kmetuje, nam je dejal Anton Balantič. nini, na Kisovcu, na Gojški planini. Povsod se jih pase pol manj, kot bi se jih lahko. Vendar, pravi Anton, mislim, da se pastirjem spet obetajo boljši časi. Bila so leta, med petdesetimi in šestdesetimi, ko so nas takorekoč preganjali s planine, ko so pastirji morali prositi gozdarje, če živina lahko pije iz studenca v gozdu. Zdaj dobijo denarno pomoč kmetijsko zemljiške skupnosti pri popravilih ograj in stanov. Danes spet vse več govorimo o pašništvu, o planinah, ki so marsikje zapuščene, razmišljajo o vzreji ovac. V kamniški občini imajo za pospeševanje pašništva obilo možnosti, saj je na planinah, ki se vlečejo od Kamniškega sedla do Menine planine okrog 800 hektarov pašnikov. Vse so splošno ljudsko premoženje, na njih veljajo stoletne pravice in običaji paše. Pri večjih posegih v ta prostor jih bo seveda treba upoštevati. Bodo za pravnike trd ore h? Pri Emonini kooperaciji so se zato odločili, da bodo nove črede ovac in goveda najprej naselili na planinah, ki so zapuščene. Taki so predeli Menine in Bibe planine v Tuhinjski do lini. M. Volčjak NESREČE Brskala sva z Antonom po starih, orumenelih papirjih, z letnicami iz prejšnjega stoletja. Kar kličejo po skrbni zgodovinarjevi roki, da jih vključi med pisane vire naše preteklosti. Nič manj zanimiva ni Antonova knjiga, ki jo vodi, odkar je predsednik pašne skupnosti. Poleg zapisnikov sej so natančni podatki, koliko živine se je vsako leto paslo na planini, če so vsi opravili toliko »ših-tov« kot so imeli deležev, kakšna je bila paša, vreme, kako je bilo z vodo. Iz leta v leto je na planini manj živine. Tako so leta 1945 pasli na Mali planini skoraj dvesto glav, leta 1955 je število upadlo na 142, letos so na planino gnali le še 107 glav živine. Podobno je tudi na Veliki pla- Slavnostni govornik na praznovanju 60-letnice lovske družine Komenda je bil njen predsednik Ferdinand Vode, kije podelil tudi društvena priznanja. 60 let lovske družine Komenda »iz seznama ustanoviteljev in tedanjih članov kluba je moč sklepati, da je imel klub poleg lovsko gojitvenih nalog tudi pomembno vlogo v narodni zavesti svojih članov. Kar nas je starejših članov se še spominjamo mnogih ustanoviteljev in trdimo lahko, da so bili zgledni borci in dobri domoljubi in veliko jih je svojo zavest dokazalo s sodelovanjem v osvobodilni fronti.« Lovišče lovske družine Komenda je danes sorazmerno majhno in temu primerno je tudi število članov, saj se že dolga leta giblje okoli štirideset. Pred desetimi leti so dogradili lovski dom in k uresničitvi zahtevne naloge so po svojih močeh pripomogli vsi člani. Dom je obilo koristil društvenemu življenju. Pred devetimi leti pa so razvili društveni prapor. Ob praznovanju 60-letnice so podelili društvena priznanja. Za več kot tridesetletno članstvo so zlate Elake te prejeli Jernej Kralj, Ivan [osirnik, Tone Zeleznikar, Ferdinand Vode in Slavko Kem; za več kot dvajsetletno članstvo so srebrne plakete prejeli Ivan Krušič, Milovan Mihorko, Jože Cibašek, Miha Avguštin, Jože Gašperlin, Jernej Koželj, Milan Boštnak, Alojz Ravnikar in Maks Uranič; bronaste plakete pa so prejeli Tone Podlipnik, Franc Baje, Stane Grgič, Rudi Indof, Nada Vidmar, Franc Sodnik in Franc Tivo-dar. V kulturnem programu so sodelovali člani kulturnega društva iz Most, ki so s pesmijo in plesi popestrili praznovanje. J. K. _ — 4. septembra je minilo šestdeset let, odkar je bil v Komendi osnovan tedanji lovski klub, ki je tekom desetletij doživljal preobrazbe, vendar je jedro ostalo. Na priložnostni slovesnosti je spregovoril predsednik lovske družine Komenda Ferdinand Vode, ki je med drugim dejal: Omejitev nakupa le še za sladkor Kranj) — Na svoji zadnji seji je kranjski izvršni svet na predlog komiteja za gospodarstvo sprejel sklep, da v občini ni več omejitve pri prodaji olja. Zaradi potrošniške mrzlice, ki je nastala zaradi napovedane izredne po-, dražitve sladkorja, olja in mleka, je namreč kranjski izvršni svet tako kot tudi drugod po Sloveniji sprejel sklep o omejeni prodaji sladkorja in olja. Kupec je lahko pri enkratnem nakupu dobil liter olja in kilogram sladkorja. Zaradi zadostne založenosti z oljem izvršni svet meni, da ni več potrebe po omejeni prodaji. Trenutne zaloge sladkorja so sicer zadostne, vendar pa količinska omejitev pri enkratnem nakupu sladkorja ostane še naprej v veljavi. SMRTNA NEZGODA V OVINKU Jeaerako — V torek, 8. septembra, dopoldne je voznik tovornega avtomobila s priklopnikom naložen z buldožerjem Karel Gomboc (roj. 1940) iz Kranja peljal proti Preddvoru. V levem ovinku je zaradi dolžine, vozilo je bilo dolgo 14,4 metra in brez spremstva, zavil tudi na levo polovico vozišča. Prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal na kolesu z motorjem Štefan Obad (roj. 1916) s Sp. Jezerskega in trčil v tovornjak. V nesreči je bil motorist tako hudo ranjen, da je na kraju nesreče umrl. NEPAZLJIV VOZNIK Tržič — V torek, 8. septembra, dopoldne se je na magistralni cesti v Bistrici pri Tržiču pripetila prometna nezgoda zaradi nepazljivosti voznika osebnega avtomobila nemške registracije Franca Farla Rai-nerja (roj. 1921). Voznik se je nameraval vključiti z lokalne ceste na magistralno, pri tem pa je zapeljal preveč v desno in trčil v odbojno ograjo. V nesreči je bila huje ranjena voznikova žena Klara (roj. 1924). Prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu pa je za 50.000 din. SOPOTNIK UMRL Skorja Loka — Na regionalni cesti Gorenja vas—Lučine se je v sredo, 9. septembra, ob 22.30 pripetila huda prometna nesreča vozniku motornega kolesa Milanu Bizjanu (roj. 1961) s Prelesja. V ostrem desnem ovinku je motorist zaradi prehitre vožnje zapeljal s ceste in se zaletel v betonski zid; pri tem je vrglo z motorja sopotnika Marjana Bizjana (roj. 1963), da se je hudo poškodoval in med prevozom v Klinični center umrl. TOVORNJAK ZAPELJAL NA TIRE Skofja Loka — V sredo, 9. septembra, ob 12.40 se je na prehodu lokalne ceste čez železniške tire pripetila nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Franjo Tomič (roj. 1946) s Hriba pri Preddvoru je zapeljal na prehod čez tire, ne da bi se prepričal dovolj, Če je prosto. Iz kranjske smeri je prav tedaj pripeljalo tirno vozilo za popravila železniške proge, ki ga ie upravljal Branko Herman iz Ljubljane. V trčenju je tovornjak odbilo s tirov, da se je prevrnil na bok, voznik pa je bil na srečo le lsžje ranjen. Škode na vozilih je za 200.000 din. Maloobmejne prepustni S 4. julijem je začel veljat, sklep guvernerjev Narodne banke Jugoslavije, da lahko jugoslovanski državljani pri potovanju v tujino le enkrat letno nesejo 1500 din, tujci pa lahko vnesejo v nsšo državo prav tolikšno vsoto dinarjev. S tem se je seveda »dinarsko« potovanje občanov močno omejilo, sama potovanja pa seveda ne. saj lahko občani za potovanje na tuje vzamejo s seboj devize, seveda ob ustreznem bančnem potrdilu. Prav zaradi tega se je v občinah, kjer veljajo meddržavni' sporazumi o maloobmejnem prometu, povečalo zanimanje za maloobmejne prepustnice. Po doslej veljavnih predpisih je namreč s tako prepustnico mogoče potovati čez mejo tudi z dinarji, vendar pa je vsota omejena na 400 din mesečno. Kako je z maloobmejnimi prepustnicami v obmejnih občinah na Gorenjskem, smo se pozanimali pri sekretariatu za notranje zadeve skupščin občin Jesenice, Kranj in Tržič. po obmejnih prepustnicah, kot je znano, lahko dam občani, ki stalno Urijo območju občine in območju, ki je kot ob ločeno v sporazumu o prometu med SFRJ in , Avstrijo. Moram pa reči, v kranjski občini sicer koliko povečalo zar obmejne prepustnice,* kakšnega posebno veli«., Ia tudi ni bilo. Letos primer v prvih šestih imsim v sekretariatu za notranje izdali občanom kranjske 63, v juliju in avgustu pa izdanih občanom na na ar mejnem področju nekaj vef 200 prepustnic.« Sekretar sekretariata za notranje aadeve občine Jesenice Pavel Lotrič: »V jeseniški občini je območje maloobmejnega prometa z Italijo od meje do vključno Gozd Martuljka, z Avstrijo pa na področju celotne občine. Do 10. julija letos je naš sekretariat izdal 1659 prepustnic za Italijo in 193 prepustnic za Avstrijo našim občanom, ki imajo pravico do maloobmejnega prometa z obema državama. Ko pa je izšel sklep guvernerjev Narodne banke o omejitvi iznosa dinarjev iz naše države in je bilo pozneje slišati tudi predlog o uvedbi takse ob prehodu državne meje, se je število vlog občanov za izdajo maloobmejnih prepustnic znatno povečalo. Od 10. julija do 7. septembra smo izdali 160 prepustnic za Italijo in 2368 za Avstrijo. Čeprav smo do zadnje možnosti izkoristili naš delovni čas, imamo na sekretariatu še okrog 250 nerešenih vlog za prepustnice v Avstrijo. Seveda, da je čakanje na izdajo dokumenta včasih daljše tudi od meseca dni, ni odvisno le od našega dela, ampak predvsem od hitrosti potrditve prepustnic pri ustreznih tujih oblasteh.« Zdenko Renko, skupščina občine Kranj: »Potem ko je bila sprejeta omejitev dinarskega iznosa preko meje, se je res v nekaterih obmejnih občinah močno povečalo povpraševanje Marjeta Erjavec i« za notranje nadeve občine Tržič: »Mu„ prepustnice lahko dobite stalno prijavljeni tržiški oki Moram pa reči, da prejšnja zanje ni bilo posebnega i nja. 1977. leta, na primer. • izdali le 61, leto kasne ie sa več 1979. leto, lani pa je poskočilo na 242. Razlog predvsem pomanjkanje nega materiala pri nas. je prosilcev Še nepi Doslej je dobilo prepustnice 1260 o približno tisoč v mesecih, ko so začele j it ve glede prenosa . Jugoslavije z običajni listom. Kaže, da je vseh obmejnih občiu^ celo zmanjkalo obranom seveda sprejemamo, bodo morali prosilci, je na seznamu še 250, na nekoliko počakati.« SS, Pohod PADEL Z MOTORJEM Cerklje - V nedeljo, 6. septembra, nekaj po 20. uri se je voznik motornega kol lesa Igor Pelko (roj. 1964) s Trstenika peljal s sposojenim in neregistriranim motorjem od Visokega proti Cerkljam. Ko je zavijal na parkirni prostor pri hiši št. 54 v Cerkljah, je zadel v robnik in padel. S hujšimi poškodbami so ga prepeljali v Klinični center. L.M. Delavec dobil opekline Jesenice — V torek, 8. septembra, nekaj pred 12. uro se je v jeseniški železarni v tozdu Jeklarna hudo opekel Adil Avdič (roj. 1939) z Jesenic. Ko je delal v ponvic i, je stal v neposredni bližini odprtine, skozi katero priteče v ponvico tekoče jeklo, mu je spodrsnilo v razbeljeno ponvico, tako da se je hudo opekel. Prepeljali so ga v bolnišnico. na RATEČE - Pohod na mejo na Peči je se radi posebnega poudarka aa srečanju prebivalstva treh dežel svojstvena manhVataciia prijateljstva. Ljudje is obmejnih krajev s njim lasno dokasujejo svojo željo po življenja v mira in sožitja. Rasen tega je pohod lepo doživetje zaradi nesknžene narave. Kako prijetno je na Peči, so najbolje izrazili številni udeleženci prvega pohoda, ki so že lani spraševali za datum druge takšne prireditve. Skupni odbor za pripravo pohoda, v katerem sodelujejo turistična društva iz Trbiža, Podkloštra, Kranjske gore in Rateč, zdaj sporoča, da bo drugi turistično planinski pohod na Peč v nedeljo, 13. septembra. Obiskovalci meje treh dežel na Peči bodo krenili proti cilju iz treh smeri: iz Rateč, z Bele peči in iz Selč pri Pod k loš t m Udeleženci pohoda bodo morali pokazati v Ratečah veljaven potni list ali maloobmejno prepustnico. Na pot bodo odšli med 7. in 8. uro v skupinah, ki jih bodo vodili izkušeni planinci. Promet na cesti proti Peči bo ta dan zaprt. Pobudniki, ki bodo na pot odšli iz Rateč, se lshko do tod pripeljejo z nad Rateča rednimi avtobusi z jeseniške železniške posta w prav tako vozili do Ratsr avtobusi. Na prireditvenem Peči, ki bo segal v vse tri _ bodo lahko pohodniki gibali > no. Med 10. in 12. udeleženci prireditve tumi spored, ki ga bodo orkestri, pevski zbori in skupine iz Ziljske, Kanalske njesavske doline. Ker je lanskoletni ol 4000 ljudi organizatorje bodo na letošnjem srečanj« j f jeni postreči z značilni vseh dežel najmanj j— množici. Cene hrane in enotne na vseh straneh vseh stojnicah pa bodo valute vseh treh držav. Srečanje na Peči, kjer at I trjevala že lani sklenjena ' stva in odpirala nova zna bo nadaljevalo tel popokaj veselo razpoloženje bo ska^J orkestrov, plesalci pa ar b** kot lani, zavrteli kar po trsn Se to? Ce bo 13. septan** vreme, bo srečanje prikoaaj*1 ljo, 20. septembra!