OU2. SLbVitK«*. lioi, w ttbueiju o\i. uiiiuiiia » v / *ar lm r bmM dan Tudi .b jah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. ari zjutraj. vtamzce itevHM se prodajajo po 3 nov6. (S stotin*) v ABUfib tob&karnab v Traiu is okolici, Ljubljani, Gorici, Kranjf Mariboru, Celovcu, Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. ir naročbe sprejema oprava lista ^Edinost", f.i Glor§io Galatti It. 18. — Uradne are *d 2 psp. d« 8 zvečer. m ogla oai 16 ptotink ua vrsto petit; poslanice, osmrtnice, jatn; zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Itv. 11*7. - m # m riuiost Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. F mdinoati je moč I Saroonina snaia ca ne leto 24 kron, pol leta 12 con, 3 meBece 6 fcro* Na oaio^be brez doposlane naročnina so jpiav^ na oii:a Vsi dopisi naj Be poSiljsjo na uredništvo listi, -it fraaksvaat plana te ne sprejemajo in rokopisi se na vrača,v. Naročnino, oglase in reklamaciie je pošiljati ua upravo 11 ti. UKEDNIŠTVO: Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Isdajatolj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La«tni> kooaorcij lista „Rdinosl". — Natisnila tiskarna konsarcifa lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti itv. iS. PoStno-hranllničn 1 račun št. S41.fi.V2. Politično društvo „Edinost*4 v Trstu. VABILO na • a mjavui sn ki ga priredi politično društvo „£5inost" v Trstu dne 6. novembra t. 1. v Sokolovi dvorani v „Narodnem Dom" Začetek ob 4. uri popoltidne. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Por urilo tajnika. .'». Poroeilo blagajnika 4. Eventualija. ">. Volitev novega odbora, o. Pogovor o »mložaju in o prihodnjih volitvah za mestni zastop in deželni zbor. ODBOR. n (Brzojavne vestf.J Baltiška eskadra VKfO 29. (AgeDce Havas). Tvrdka pre-ra ga Hana Menzail je neki ruski ladiji prodala premog. Vt-e ruske križarke sa v minoli n ći nakrcale premog. Torpe"Jovke J-alt ške eska ire eo brnele v zadnji noči na o Iprteaa morju blizo predgorji Fjd sterre streme vaje. Mnogo armiran h salup je v neprestanem proocetu z ruskimi vojnim: lad jami, ki se nahajajo zunaj prstaa š5?. TANGKR 29. Tri iuske oklopnjače eo dospele v tuktjioje pristaniške, da nakrcajo a parcika premog. Z cbrežuo baterijo ee ni izmenjal nikak pozdrav. S;rržne laJije opazujejo ruike lad je. TANGER 29. Reuterjev biro.) Tri semksj dospe e rinke vojne ladije in vse un.čeva.ke torpedov bj tukaj z ladije > Koreja« nakrcale premog ter so se usidrale v luk*. Kapitan uničsvalke torpedov »Bleitja-Bli« je bil naprošen na razgovor, toda j s izjavil, da ne poda sp oh nikakega prasnila. Rekel je le, da ima vsega, če«r potrebuje za potovanje* Tukajšnji francjtki odposlanec te je podal na neko knžarko. Gibanja, ki jib podvzame angltžka ladi,* »Djana«, niso še določena. V IGO 29. Aogležki konzulat je prejel brzojavni nalcg, naj preskrbi premoga t a es&adro kanala Ja Manche, ki ima dospeti danes po noči oziroma jutri zjutraj. Poveljnik pn-tan.šča je dovtlil admiralu Roždestvea-(•ttemu, naj ostane toliko <*asa, dokler se zvrši PODLISTEK. 33 Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Ćenoe. — Nadaljeval in dovršil Z. E. Tomić. ---Prrvel M. C—č. .. IV. Pa če je oaa čarovnica, je pa on čaiov n k. Oooje slepar ,* jo je poučil , B nkovć. Laj se Italijan nauči pamet , naj ne misli, da *mo mi Hrvatje medvedje, katere more za nos voditi sa svoj dobiček, naj ve, da po-zoamo njega in njegove učene kocke. Ne grajam ga radi sebe, meni ni zakrivil ničesar, ker te me bcji, sli čenča je, pak ne trpim, • is mcžka glava laže in maže kakur baba. Poveodi se zadeva, pn vsem ima »vej nof, besede siplje kakor zrnje, a seme mu ni,dru zega nego pleve. Naši ljuJje verujejo to, ker č.ta knj ge, modro zakrivlja svoj uebali nos in nosi dolgo črno sukajo. To je u&n člo-vek, mislijo, ta zna. Pak nam tako meša ljudstvo, da je vsaki hip krvav spor s duhov- preiskava. Med možtvom je razširjena govorica, da brodovje Ž9 jutri odpluje. Pilotje eo šs vedno na ladijtth. Dogodek v Severnem morja. Spor poravnan. PETROGRAD 29. Iz L ndonaje došl > porceilo, da je angležka vlad i vsprejela predlog Rusijf, da reši preporno hulsko stvar raz3odišČe. PETROGRAD 25. Potrjuje ee, da bo preporni dogodek v hulskih vodah rešilo mednarodno razjodišSe in da se ruski čut-n.ki, ki pridejo v prštev, v t j »vrbo izkrcajo. PETROGRAD 29. O dogodku v Severnem morju se bo v Vigo vrš la preiskava, pri kateri bodo prisostvovali častniki, ki pridejo v peste v. \VASHINGION 29. (Reuterjev bi o.) Glasom brzojavke iz P«tr grada je car odobril pred o g, da se angležko ruski spor resi pet >m mednarc dae-;a razgod.š?a. Ruska flotila torpedovk v danskih vodah. BEROLIN 29 Iz Ktdarja se poroča: Flotila ruskih torpedovk pričakuje v tukajšnjih vodah. Torpedovka »Narvaken« je pripravljena, da Fe poda v Ssagen. Japonske pritožbe proti Danski. LONDON 29. »Standard« poroča iz Tokija : I > jI japonskega novinarstva je pričel krit zirati vedenje danske vlade, ki je dovolila ruskim ladijam, da so v danskih pristaniščih in ve dfih ukrcale prem g. List »Arag!« piše, da ne sme vlada prezreti tako kršenje nevtralnosti. Japonska izjava. TOKIO 29. Uradno poročajo, da niso Japonci od izbruha voine kupili oziroma na-rcč;li na Ang!ežkem niti ene torpedovke. Angleški vojni ladiji. GIBRALTAR 29. (Reuterjev b!ro.) An-gležki vojni ladij: »Jupiter« in »Magni-iicsntc sta odpiule v eaptdai »mer;. Sodi se, da proti Tangerju. Poročilo maršala Ojame. TOKIO 29. Maršal < )jama poroča, da je sovražaik, potem ko so Japonci dne 27 t. m. zavzeli Vajtovšin, dne 28. t. m. do predpoludne neprestano obstreljeval ta kraj ter potem irginil. Dne 28. t. m. te n sd sicer vršili mkaki boji, ki bi bili ponembni. Poročilo generala Saharova. PETROGRAD 29. (Uradno.) General nemu štabu so dospele sledeče brzojavke generalnega lajtenanta Sbharova : 29. oktebra: Danes ni bilo nobenega spopada s soviažaikom. Na vsej fronti je bilo posamezno streljanje topništva. Ogeoj Japoncev ni imel nikacega vspeha. Naše izgube so neznitne. 29. oktobra. V današnji noči je b lo vse mirnu. Jaz nisem prejel nobenega poročila o kakem spopadu. Japonci zavzeli Vajtoušan. TOKIO 29. (Reuterjev biro.) Brzojavka iz glavnega tabora generala Kurokija poroča, da so Japr nc »tu« 27. t. uu. po Ijutem boju vzeli Vajtovšan. Na^a 1 je pričel ob 8 uri zjutraj ter je trajđl do 4. ure popoludne. Japocci so zaplenili dva strojna topa. C jni se, da so Rusi zgubiL 200 Jiponei pa 170 mož. Rus', ki so dne 14. t. m. z 8 stotni jami zašel i Vajtoušan, s j se umaknili preko reke Šah o. Nemški rudeči križ za ruske ranjence BEROLIN 29. Iz Petrograda poročajo : Nemški rudtči križ se je ruski vladi ponudil, da Dapravi v Irkutsku iz svojih sredstev lazaret s '00 posteljami ter da posije v to svrho potrebno OBDbje. Ako n; tam pripravnih prostorov, hoča nemški rudeči kri egra diti, lastne barake. Tudi je isti pripravljen vzdrževati na svo e stroške sanitetni vlak z 25 vagoni ter konečoo ranjenim ruukim Častnikom v potrebi izposlovati znižanje vozn h cen na nemških železnicah. Brzojavne vesti. Cesar na Dunaju. GODOLO 29. Cisar je danes ob 2. uri 45 minut odpotoval b svojim spremstvom na Dunaj ter se povrne semkaj zopet dne 5. novembra. DUNAJ 29. Caaar je dospel danes evečer iz Bud rapfšte ter so je podal v Schoabrunn. Odlikovanje na svetovni razstavi. DUNAJ 29. Glasom brzojavnega poročila avstrijskega generalnega komisarja za svetovno razstavo v S.\ Lui-u je prizoal jury razstavljavcem avstrijskega oddelka svetovne razstave skupno 46 velikih nagrad, 124 zlatih, 109 srebrnih in 84 bronenih kolajn. Gornjeavstrfjski deželni zbor. LINC 29. Deželni zbor je v svoji današnji eeji brez debiti soglasno izrazil svoje obžalovanje o postopanju vlade glede pripo-znanja izpitov položenih na zagrebškem vseučilišču in ustanovitve slovanskih vsp^rednic v Opavi in Tešsnu tEr o narocibi vojnega ministra za tran vporabe ogrskega jezika pri vojeških oblastnijah. Ogrsko hrvatska zbornica. BUDIMPEŠTA 29. Zbornica js nada ljevala debato o zakonskem načrtu glede re gulacije leke Hib. Prihodnja seja bo v četrtek. Petrolej se podraži. DUNAJ 29. Petrolejni kartel ie sklenil v današnji seji povišati ceno rtfiniranemu petroleju za 1 krono po kvintalu. To povi-šarjs cene se prične s 1. novembrom. Samomor. REKA 29. Ludvik vitez Ojsoinack, ptedsednik več industr'jalnih pDdjetij in denarnih zavo lov, Člen tukajšjjega mestnega zastopa, S9 je na svo en po e*t7ii Lopakaj ustrelil. Vzrok samomoru je b.la neozdravljiva bolezen. Eksplozija v rudniku. TRINIDAD (Coloriđo) 29. Pri Tercio, 40 m lj zapa ino od Tr;>iidada se je dogodila v premogovniku Fire Land Iron Companie in Skalovram gorovju eksplozija, pri čemer je zgubilo življenle (i(J 03eb Rišilcem ni možno dospeti v premogovnik, ki še gori. Ponesrečenci so ponajveč tužnji. Kralj Peter v So ti ji. BELIGRAD 29. Kralj Pete- odpotuje danes po noči v Safijo. Prestol ni ^ovor bolgarskega kneza. SOFIJA 29. (Poročilo bolg. brz. agen-c je.) Včeraj prpoludne j« knez Ferdinand otvoril zasadanje sobranja s prestolnim govorom. Govor omenja mir in red, ki je vladal povodom zidnjih občinskih volitev ter ua razvoj trgovine in na praviJ^o*t v prihodkih, kar dokazuje utrjenje financ in kredita. Govor se peča tudi z dogodki v Makedoniji ter pokazuje na dobre posled ca, ki jih je imelo turško-bolgarsko sporazum^jenje. Potem ko omesja govor dobre odnoeaje z vsemi inozemskimi državami, naglaša izlasti simpatije bolgarskega naroda za Rusijo. Iz Hrvatske. ZAGREB, 27. oktobra lfHH. Ntš veliki romanopisec, prvi za nepozabnim Avgustom Šjnoa, Ljuba Babic (Ksaver Šandor Gjalaki) doviš 1 je v torek 50. leto svojega življenja, a 20. leto tvojega književnega delcvanjc. Kdo je Gjabki in kaj je on storil za nas, to občutimo prav še le sedaj, kajti on je se svojimi pri povestmi vzgojil celo generac jo, davš: jej kaž pote za bodočnost. On je videl — ko je začel pisati —, v kaki mlaki se nahaja naša družba. On je hotel ozdraviti to našo družbo, ustvariti plemenitih značajev, poštenih in svobodoljubnih. Ali zloglasni Khuen ni pris;nesel niti njemu — tedaj pjliticnemu uradniku, okrajnemu pristavu I. razreda. PcbIbI ga je, mladega, izbirnega uradnika, v pokoj ! Gjalski se je umaknil na svoje imetje in bavil sb je s književnim de!om, ki se ie le sedaj začenja prav uvaževati. On je se svojimi deli »Mat:ci Hrvatski« ustvaril kapitale, ne da bi imel za to od njene štreni kako zahvalo. Koliko velja Gjalsk?, priča nam okolnost, da so njegova dela prevedena na večino evropskih jezikov, a v Vas Slovencih je priljubljen istotako kakor v nas. P^-iBet-letnico njfgovo je proslavila mladost v torek s komereom, v sredo pa hrvatski književniki z banketom. O prvi in drugi priliki so proslavljali delovanje Gjalskega. »Matica« mu je izročila spominsko adreso. Not preidimo s književnega polja na politično. Službeni list je printsel te dni re-skr pt, s katerim Be sklicuje nas subor za 7. i - niki. a tega nam ne treba. R izhodni ljudje merijo svoje pravice po pameti, ne merijo jih po noiu, žaca moja ! Ljudstvu treba pn le migniti in zapali se mu slama v glavi. To je zlo. Zdravnik je velik zmtšnjavec, reče kaj, samo da blekne kaj, ne iz hudobnega si ca, marvtč od neumne modrosti, odpusti mu Bog ! Veruj mi, žana : naša prepirljivost, je naša smrt; v te« krvavem fcolobaru m motamo brez kraja, a od tega nam ne raste ni kaka dobrota. Al<, kaj ti govorim to ? Ženska si, t?be ee to ne tiče. — Eb, cb, se je nasmejala Benkovičks, pa čemu mi govoriš, Z van, Če ni same? Ssm li vprašala ca vaše pravde ? To si zra-čunajt) vi aamif kakor najbolje inate. Jaz se ne brigam na avetu nego aa tebe in mojega sinč'ča. Vi dva a ta mi vse na sretu. Z druge strani me vendar boli to klanje ia pravdanje1; saj nikoli na mora božja duša mirno živeti v svoji hii;. Jaz pravim : Bog in mati Bjžja varuj ta nas pred v sam hudim ! A tebe, Ži-van moj, prosim, ne vtikaj ss mnogo v krvavi spor! Pomisli, da imaA ženo in otroka! Ćuvaj se, ker na te gledajo vsi, pri tebi pov prtšjj'jo, ali je tudi tak h iu na Griču, katerim je v njih eavibti žal, da te drugi toliko ljubijo. Pak ne ved, da je človeška zloba huja od kače? Oprosti, da ti jaz tako govorim 1 Veruj, da le is ljubezni! — Nikari tako, žena moja ! Vem, di sem drag tvojemu srcu, ali'za t > vračam tebi in najinemu jedincu milo sa drago iz polnega srca. Ali vedi, da jas sem svoboden meščan, mož, nisem polž, ki ne mara sa drugo nego sa svojo »hiio«. To ljubezen, ki jo gojim v svojem srcu sa vas dvoje, razširiti hočem med ostali svet, med nado občino. Poleg pravice naj bo tudi ljubesen, a pravica naj se iAče s razsodnostjo in raslogom in ne s gorjačo in noiem. Od tega podivjava človek kakor sver, a ko je podivjalo vse. ni ti več varna lastna streha. Moja beseda mislim, t ah ta nekaj na tem brdu, zato navajam ljudstvo na mir, pak krotim, kolikor snam, tudi Kapitoljee. Pusti to, žena! Ćuj pa: si-li poslala žito k moji sestri v mlin »pod vrbikom« ? — Nisem, nisem utegnila meriti žito. Ža jutri bo manje opravila in Zlatobradtčka mi je tudi pporočila, da so morali popraviti l jpate na mlinu. Ali, glej, glej ! Kdo prihaja tu k nam ? — Ab, kovač Pero P-šlin, čisto gospodski oblečen. — Kaj ga nekaj prineša semkaj, je vprašala žena, d-ži se nekam strašno modro. — Vem, vem, se je nasmejal Živan, sedaj bos čula, kaka opravila so med nama: Že mi je nekaj namignil od daleč. Ž van se ni izgovoril teh besed, ko je stal pred njim mlad, žilav človek,fkremenjak srednje postave, v črni kratki obleki po kroju slavonskih meščanov. Bil je to kovač Pero Pišlin, fiaegi ali temnopoltega obraza, črnih očij, a skoro plemiškega vedenja. Kovačaica mu je stala bliso Kamenenih vrst. Spoštovan je bil od vseh Gričanov, kolikor je bil njegov bratranec Grga obsovražljen. (Pride še.) novembra. >e pred otvorjeDjem fabora so razpisane volitve narodn:h zastopnikov v Ivatcu :n Djnjeoa Mihcltcu. O ivenečki vo-litvi eem Vam že pisal, da je tam agitacija velika. Starčevičanci eo postavili kandidatom nekega Zatlukc, človeka, ki ima sposobnosti za vse drugo, n?go-li za narodntga zastopnika. Uradni sparat marljivo dela za dra. MilanVa, a čredstva, kattr.h se poslužuje, ne razlikujejo se nimalo od poznanega načina Kbuenovega izvajanja volitev. V Donjem Miholjcu je b:l narctlaim zastopnikom Anton p!. Mihalovich, ki je svoj mandat pok žil, postavši velikim županom virovitičke županije. Sedaj bo tam kandidiral pl. Chavrak, novi šef oddeika za bogcčastje in nauk. Neodvisni elementi v Donjem M -holjcu so ponudili kandidaturo mlademu in agilnemti rodoljubu dru. Ivanu Larkov:'en, uredniku »Narodne Obrane«. Ne ve se še, bo-li on hotel kandidirati, ker e ob današnjem volilnem redu težka stvar kandidirati proti kakemu vladnemu a« ta, kateremu bodo oblasti na vsaki način — pa bilo tudi s pomočjo bajonetov — hotele pripomoči do zmage. Ni dovolj, da naša vlada dovoljava Nemcem, da si enujejo samonemške šole, ampak najnoveja številka njihovega glasila »Deutsche3 Volksblatt tur Svrmien« propagira csout'e »Schulvereina« v Rumi. Ako vlada ne bi dovolila tega, pa naj se tako društvo — pravi rečeni list — ustanovi na Dunaju. Tako so torej začeli naši pacgermani, ki niti ne pripadajo k avtohtonnemu prebivalstvu Slavonije, ampak so le priseljenci (Kaj pravijo k tamu oni bratje Slovenci na Kranjskem, ki ncčejo verjeti v nemško nevarnost ? ) Ali, če mislijo Nemci, da bomo gledali prekr žaaih rok, kak<» se njihov »Drang nach Oaten* širi, potem se jako varajo. Kavno eedaj pripravljajo naši vseučilišču! dijaki iz Srijema sestanek, na katerem se bodo posvetovali, kako naj ee stori kraj prodiranju »Dranga«. Ž?limo jim, d* jim njihovo deio piinese polno vape ha in da zavijejo vrat germanski hidri v Slavoniji. Od dne do dne se čujejo tožbe, kako da nam mesto hrvatskih domobranskih tficirjev pošiljajo same madjarske oficirje, ki ne le da ne poznajo njš gi jež ka, ampak ga tudi ža-lijo, a p< steni svet ni varen Bvojfga življenja pred njihovo arpadoveko gurovonjo. Tako neki madjarski kadet v Novigradišsi imenom Kory s sabljo posekal golorokega trgovskega ualožoen>?a Justiza. Kdaj zadovolji vendar enkrat opravičeni želji vsega hrvatskega naroda in ustanovi hrvatsko domobransko šalo ? koder je pss!rala težko najeti v isto mornarici Anglije, dijemi v Severno morje, ruska fl ota, pa ni bilo svrho ladij-torpedovk v zavezn ce Japoncev. Angležka je cliaijelna zaveznica Japoncev, in ona notorično hrepeni p> tem z imponujočo soglasnostjo: vsi nuditi Japonski javno svoje pomoči, pač pa Ni-li lo najbolji dokaz, da stvari v Port do zadnjega so zahtevali h r-mcre pomagtt Japoncem pod roko. Na ta Artur'u ne stojijo ša slabo? Da, mi trdimo, v a t s k i učni jezik! način varuje svoje kramarske interese, naj | fia se Port Artur more držati do prihoda To 03 delali do1£e obraze signori v kopa ža Japonska rmega ali podleže. V prvem baltiške flote (kaka J meseca). To nam jamči mis i'* Da vidimo eedaj, da li bodo oblasti Biučaju dobi svojo odškodnino že s tem, da j indirektno, ali vendar na eklatanten način spcštovale voljo naroda! bode Rusija, njena glavna sovražnica, vsaj j Kuropatkin sam. V povoljni situvaciji, v »Slovenčeva« lojalnost in njegovo začasno oslabljen-. V drugem sluSaju pa si bo kateri se nahaja njegova severna fronta Da Slovenstvo. »S!ovenec< je zlil cesoliko ška- Anglija lepo prala roke, češ, da je, kakor za- šahu, bi bil on v stanu pomoči indirektnim fov »hinavstva« na naš list radi dopisa s veznica, napravila svojo dolžnost, v kolikor 1 potom (prisp-dcbi »Politik« od 27. t. m. Mi Kranjskega, ki smo ga priobčili v ponedeljski jej te nevtralnost dopuščala. Tako računa Be popolnoma strinjamo ž njo v principu), a številki. »Sovenec« nas zmerja s hinavci in Anglija in posledici tega njenega računan a kuropatkin tega vendar ne stori. To ni mi- nam o5ita sovraštvo do katoliškega gibanja je bila nezgodi* v Severnem morju. i sterij, katsrega pokriva zastor kipa v Saisu ! na Slovenskem. Da pa ta to sovražtvo ne Japonci gotovo niso imeli svojih ladij Kuropatkin ne stori tega: a) ker — kakor navaja nvbenih dokazov, to je že primerno mej onimi ribičev, pač pa so bile mej istimi j Bmo ge rekli — Pott Arturju ne gre še tako »Slovecčevi« — lojalnosti. Za to »Sloven- gotovo torpedo v ke a n g 1 e ž k e voj- Biabo; b) ker bo mrg?l — po prihodu balti- čevoc lojalnost je jako značilno: a) da naB ne mornarice poa vodstvom Japoncev.1ške fl.^ ;n evolucijah, ki j;h bo ista provoci „ napada tako, kakor da je bil oni napadani Vsi japcm.fi eki listi priznavajo, da so bili j raja — doseči isto mnogo laglje in z mnogo članek delo uredništva, dočim je bil to le mej ladijami r.bičev nekateri parobrodi z maDje krvi; c) on ne stori tega, ker hoče, da dopis s Kranjskega, kar je bilo izreeno ozna- dvema dimnikoma, ki so bili jako podobaijmu b0 vapeh popolen, a to bo mogel šele ceno; b) da nas napada tfiko, kakor da je ttrpedovkam; ali ob enem nag ašajo hitro,! te(jai ko njegova vojska ravno vsled prihoda bil oni dopis poročilo iz deželnega zbora, da jih je vešče oko lahko spoznalo na prvi' baltiške flote in VBled situvacije, ki jo ista dočim je obsezal v resnici le glcsiranje iz pogled za navadne parobrode. Ruski moi- VBtvari, naraBte do premoči, b katero bo mogel peresa dopisnikovega o dogodkih v deželnem narji eo dotične ladije tudi smatrali za pa De samo pobiti, ampak eventuelno uničiti zje- zboru z ozirom na splošni politični položij ; robrode, samo ne za navadne parobrode, dinjene japonske armade. Sadaj torej vspeh in c) da se svojo pisavo vzbuja domnevanje, ampak za nevarne parobrode. In po tem so Kuropatkinov ne bi bil popolan. Da vidimo, kakor da so b^la ta glos ranja naperjena le sa tudi ravnali. Ruske vojne ladije so po- | pQ prjhodu baltiške fl >te moral bi vsaki proti konservativni stranki na Kranjskem, slale svoje jeklene pozdrave, na kar so jo ' japonski transport via Inkav prenehati, ker dočim so bila naperjena v resnici proti obema tisti »navadni parobrodi« cdkurili brez bo moral Togo iti nasproti baltiški floti najmanje strankama. In to glosiranje je spieal človek, sledi. 'do japonskih voda (v koreanski cestj), a s ki ne piipada narodno-napredni stranki. M', jugoslovani, živeči ob adrijanskem bi bilo eo ipeo portartursko brodovje Avktor je prišel do zaključka: »Dokler morju, v katerem Be lovi ribe ta vso Avstro -f 8VObodno v operiranju, japonski transport bi se politična konstelacija v Avstriji (in tudi v Ogrsko in ša za nekatere druge pokrajine, bil s tem vsaj jako riskirano podjetje. V Evropi) ne spremen1, Slovenci ne dosežemo nismo navajeni, da bi videvali na ribjem protivnem Biučaju bi Tcgo moral ostaviti pri ničesar, ako ne postanemo edini lovu po stopetdeset ribiških ladij skupaj, in port Arturju veči del svoje flote in bi mogel s a v 8 e slučaje, ko gre za narodni mej temi tudi mnogo parnikov ! In radi tega j vregi Bamo mai0 število flote proti Rožde- interes. Ako se pa zlcžimo in odnehamo od se nam vidi jako čudna navada angltžkih Btvenskemu (razdvajanje sil!). Ako pa pojde bratomornega boja, utegnemo pa saj parirati i i biče v, da zahajajo na ribji lov v takih se BV0j0 ti3to proti baltiški floti, potem bo kranjske maloštevilne Nemce, združene z množinah ladij skupaj in to ob viharnem zop€t portarturska fl >ta svobodna in preva- vlado. Ša več p e, nego na pol^u zakonodaje, morji, kakoršno je bilo ono noč, ko so prišli žanje via Inkav direktno nemožno. v neljubo dotiko s ruskimi vojnimi la-j (Pride še.) dijami. j _ Mi Bmo preprčani o tem, da so Japonci Drobile polltlCIie Vesti. v zvezi z Angleži namerovali grdo pozdra-! Bolgarska. Iz Sofije poročajo, daje avQje mog; n pr v to> da pomagamo ob- viti odhajajoče brcdovje, kar se jim je pa ob v petek knez Ferdinand vsprejel v svečani mejnim Slovencem, da branimo nemstvu, da čuječnoeti Rusov istotako grdo ponearečdo. avdijenci barona Brauna, novega diplomatič- ge ne 0krep5l|je preveč v Ljubljani in drugod Mi želimo samo to, da ;bi se ruskim lad.jam, nega agenta avstro-ogrskega v Bolgariji, potem na Kranjskem, in da si polastimo posrečilo čuvati ee tudi nadalje zivrataoatij, j P« Simiča, novega zastopnika Srb'je; oba sta v e i e p 0 B e s t v o, ki že ni vrč čiVo v dokler dospejo do svojega cilja. knezu izročila svoji poverilni pismi. liberalnih neirških rokah, ampak prebaia de- »t ^ gm a x i j * i__Nemčija in Švico. Nemško švi- Lpliv baltiške Hote na stratesicni položaj J __ . v ••• n * v • k _ _ a bi nam prem'r^e med obema domačimi strankama koristilo na vsakdanjem prakt čnem narodnem delu. Mesto da se slepo in tja v en dan pobijamo med seb j, porabili bi rajše v loma v konservativne, Slovencem coanje Kusko-japonska vojna. Trst, 2*>. cktobra 1«J04. vedno ee bavi vse časopisje z nezgodo^ pripet;všo ««e aogležkim »ribičem« v Severnem morji. Japonofilc', vsi zakleti sovražniki Rusije, »o pograbili ta dogodek z obema rokama. Kdor ni Čitil vs?h teh izbruhov sovražnikov •Slovenstva, ce more sploh verjeti, tko bi mu kedo le pr pivedal, kar m «o p eale Ruaom sov« žae židovske novine. Rusko baltiško e-kadro NTeue I r®ie Preesec ubral« druge strune. V izdaji od J7. t. m. ventilira vprašan e, da-li je bil slučaj r«s mc#er, da so ee v Severnem morju nahajali Jjpjnc. Ooa ssveda zanika to mož nost. Prav: namra*. da bi bile Japoaske vojne ladije gotovo avizirane. ako bi bile šle v Severno im rje. ko bi bilo sploh možao, da b; se ti;e tdprav le na to pot. Admirala Togo in Kam m ura da pa sploh nista mogla odposlali nit: ea« ia lije svojega brodovjsr ker so jim v*e ladi;e potrebne. S cer pa, d* jim to tudi ni bilo potrtbr, ker lahko poča. kata ruako brodovje v domačih vodah. Tudi mi b se strinjali v tem, da Japonci res n:so poalali svojih ladij na daljni sever, da bi tam prčekovali ruako brodovje. Kajti v resnici bi b lo jako težko priti do tja, ce da bi bili opaženi. Toda Rusi so z vso pravico računali s neko drago motnostjo Ako je bilo težko prispeti s japoatkimi U- t Mandžuriji, na Položaj Port Artnrja. carska pogajanja zabran sklepa nove trgo- naBprotae> deloma pa tadi v či*to slor. roke.< sosebno na momentanoo mirovanje v vinske pogodbe se bodo najbrž prekin le. — Operacijah T Mandžuriji.*) j Dane* so odposlanci imeli plenarno sejo. (Iz atrokovnjaškega peresa) Čudom se je svet presenetil, ko je K u roj atkin dne 2. oktobra z veliko resolutnoatjo Domače vesti. Imenovanje. Vod teljem tukajšnje fil - Nemcev na Kranj-kem ; želja. in neverjetnim zaupanjem v svoj atrategjški c k kore3pondenčnega buo je imeno- genij napovedal svetu prehod iz d.fenzive v ^ ^Qgpod Josip P r u u k of=nzivr. Kuropatkin, ki je po japonofi sbh j y8prPjemi na Damestništva. Tudi Sedaj umemo »Slovenčev« izbruh. C'e se mu želja, da bi Slovenci odnehali cd medsebojnega klanja, kjer gre za skupai narodni interes; želja, da bi enkrat paraliz rali rar? da bi iano- Sloven^i izdatneje podpirali ohnif-jne* snji brate in želje, da o; Slovscc' dobili en^rnt v svo'e robe \eleposestvo na Kranj >em — slovenska na Kranj- poročdih imel komaj tto osemdtset tisoč do v5era- ^ ^ pred8lavl ali novemu namestniku, če se »Slovercu« taka želja zdi h;na»stvo. dvestotisoč mož! Ša veče čudo je b lo, ko priijcu Hohenlche> nage]niki raZaih urtdjv P^em ga umejemo, zakaj izjavlja, da ne je po petdnevnem L nevičevem f.iciranju n za3tol niki korporaej. Med «:uK.mi bo se poda roke nikdar »hinavcem*, to je ni m, japonskih poz cij bil bajć pri Jantaiu pc- preddUv H. naaje8tnik dež. glavarja istrskega ki tu ob Adnji najinten.ivoeje občutijo, dr. Andrej Stanger. drž. in dfželni koliko škodo trpi Foto čen — a v resnici je še le začel p elanec v e k 0 8 ! a v S p i n č i <5, in de stvar radi b e s n i 1 a ofenzivo. In ne vprašujoči ka*o stvari tik- ^^ p0iIaDCa d r. M a t k o L a g i n j a a k e m ! tiČLO sto;^ ; prezirajoči, da no stoji vse (celo p r G f e a 0 r M a t k o M a n d i 6. Nadalje | S tem, da je tako *eljo oh ceUm r a«' vu jako malo, kakor je ravno ta vojna evidentno, ^ preda1avili členi mestnega sveta strupenega napada orntč.l kakor hinavstvo, doktzala) do samega taktičnega vppeha —; jn ob enem y fc() po, blcžčeoi odposlanci po ** 06 rorodoljubnemu stal«5u. s kate-pczab'jsjoči, da je imel Kuropatkin svoj j Hli5l>ega društva ^Eiinost« : Ivan (Jo "ga zahtevamo m»', naj kPj žrtvuje od stratf gični plan in da je on istega popolnoma; r j u p O to k a r R j h d f in dr. koristi svoje stranke skupni koristi v pnlrg, in srečno izve', da je torej njegov nam šljem ^ u y ^ a y Q r e g 0 r j n. pjf:(irav go^p. »Slovenee« x vsem mnž iaa cinizmom r»z- poraz pri Jantaju Ppremenil tV.nto in sploh Goriupa fee je namestnik zahvalil v naj-j kri! svoje strankarsko-cgoiRtično »tališ*e. Ce prisrčaejih besedah ter zagotovil deputacji, nas p uje radi t. pa, ker zevamo od strank da sm afera za svojo dolinosr. da bo vs kdar «« Kranjskem, n »j ftrsnkareko kor;st podre-strogo paz.l na točno izviševanje zakonov. k dogodila kaka krivnea, zaupljiv,,! dne-h toli razrkričavano Slovenstvo! obračali" >k> njega s sv wimi on tožbam. Na S*oro skoro bi verjtli sedaj, da se to Slo-to se je gospod namestmk i^f.rmiral o raz- venatvo seče in ra2pečava n« drobno in na situacijo Ruboid v prilog : eo japoLcfili vzdignili kr.k do neba, a slavo*pevi Ojami in rjeguvi izvrstni t»fet?ki niso imeli ne kocca ne kraja. No, pustimo Kuropatkina, naj se tolaži sa svojim porazom (Bog mu dal mnogo treh porazov) in citirajmo, kakor reakc jo na ta japonofiieki krik Schillerjev : Soli da« VVerk den Meister io-ben ! Aii veeobče začudenje je raftlo in raatlo in raatlo. Pubil je — a to to priznali tudi japontfili in Japonci sami — japonski een-truna (Nodzu) pri Šaho i o- aavael Sasohop« in Li*ipu. Sitnaeija za njega povoljna — b))ega prem »tri vanja vnnajik operacij, ki jih prv« ustvarjajo. Kriterij^ ki si ga svobodno uatvarja strateg, js cdssv od 28. oic&sbra. nih našil^, is'asti kulturnih razmerah. Naša depntfcija je »dne?la aajKol i ut s in nado, rfta bodo besedam sled la tudi dejanja. Naše- aahteve eo ptč ebamne in ne zahtevama drueega, nego- da pe vršita zakon in pravica, kakor je g. namestnik sam zagotovil. To je alfa in omjera- naših sabtev. Glafr laroda V Šjnvinoe»t» pri Puli so imeli da- a?d»j italijansko enoraaredo co, v katero je morala zahajati tudi hrvatska dtca in je bila iuia prenapolnjena. Se^aj se ima odpreti še- en razred. Ker pa so nekateri Hrvntje psotsstirali, da !»i bil V cbeh razredih* italijanaki učni j*zikv a»> ae hotele oblasti debelo le za potrebe gnjusnega na Kraajskem, da Be tor«j pojem S'ovenstva, ki mora biti svet pravemu rodoljubu, stilu ra na na frivf-lneji način. SesrnnDeži'. V tukajšnjem žid I vtkem »glavnem« g In si I u ie bilo čitati te dni, da ie županstvo občine ILmag (Istra) prejelo nekoliko voznih redov iatreke železnice, ki da bo bili: polovica nemško - slovenski, polovica uenj&ko-ašku Omenjeno županstvo da je vršilo vse te vozne rede, ker da je obč na Umag popolnoma laška ! ! ! in hakar taka ne sprejme %0-tnih pedarv v tujih jezi kito.. OaoJmo pa bodejo v oči- T)sfranoe*chnevc»- in Mfcn— prepričat:;, kateri učni jestk bi kwi najprimer- autta- Lmena r Koper, Potač, Milje itd.! Mi ne vemo, kedo je bolj nesramen: ali oni v Umtgu, ki baje poročajo tukaj enjemii Židoveiču nesramne laži, ali pa Zi-dovSič, ki vedoma laže s tem, da objavlja take lažojive klobasarije ? MeBtece Umag je rej laško, ako te popolnoma, pa vsaj po ogromni večini — toda okolica?! Okolca je hrvatska in se nahaja tam celo zavednih narodnjakov a la Tonkela in drugih. Ako si irredentarji upajo trditi, da je okolica Umaga laška — si upajo tudi, z istim pravom trdit;, da je solnce na nebu — laško! Schulverein na delu. Iz Skednja nam poročajo, da je Schulverein že kupil tla za nemško šolo, ki jo misli;o tam ustanoviti. Najprej eo ee pogajali z nekim cikorijašem, ali niso se mogli pogodit1, potem pa so schulvere'nu prodali tla — Italijani ! Morda menijo, da bo nemška šola škodovala le nam Slovencem in ne njim. Kavno narobe bo. Značajni naši mcžje bedo — kakor nam zatrjajo — bdeli, da ne dobe Nemci nobene naše duše. pač pa izgube I al.jani vse nem ške otroke, ki so dosedaj obiskovali izključno le italijanske oddel&e ! Največa škoda bo torej na italjanski strani. Taki s:> torej tudi v drobni, kakor v veliki politiki — slepci. Sezona plesa je zopet začela. Plesalo ee je in se bo vedno, dokler bo ljudstvo veselo, ker ples je v človeški naravi. Otrok začenja kar skakati po taktu, ako sliši veselo godbo. Če pa je našel otrok še druzega otroka, se oprijemata in ekačeta skupaj in ples je gotov. Kajti navadni ples ni nič druzega, nego skakanje po godbi. Plesne vaje začenjajo zopet povsodi in krona teh vaj so plesi. Ples ni samo veselje, temveč sredstvo za pridobivanje dostojnosti in uglajenosti v človeški družbi. Sovražniki plesa menijo sicer, da v to služi d«»voljno telovadba rn da ta nadomestuje popolnoma ples. A ravno ples se imenuje lahko popolna telovadba. Ž j zdavnej se je telovadba v svoje dovišenje združevala z goibo in rajanje je začelo. Ker je pa ples naravna zabava, bi se lati ko mislilo, da so plesne vae nepotrebne. Kes je, da ee mnogi naučijo plesati, ne da bi h d li v šolo. Ali pouk v plesu je ob enem sredstvo vzgoje, ako ima pit s služiti tudi dost'jnosti. V visokih krogih se je vedno ples smatral sredstvom naebra^be. Zdaj je postal pouk v plesu navadaa stvar, ali tudi obrt, med tem ko se je prej bolj temeljito poučevalo. Se ve, da to ne velja Š3 za nas, ker mi nismo tako daleč v tej etroki, a vendar smemo reči, da smo v Trstu že nekaj, kar se dostaje starih, novih, sli najnovejših plesov, fcod;ei navadn h ali peitavljeufn. Ako p giedtmo v plesce dvorane, vidimo \endar, da se pleše v slovenskih društvih ž j mnogo lepši in ele-gantnejš , nfgo ee je pie i e i ter da ee vede naša mladina Upše in diPt - na^še nego tna v drugih navadnih društv.li. V uteh društvih plete se tudi qiq( po najnovejših p.esuv, česar drugi ne znajo. — V dr g h društvih (in žalibog tudi v naših s«, a vendar ne u -liko) pltše se nekoliko divje in hitro, kar pa n kakor ne eme Lk;. Zabava je le tf, ako se pleče mirno, .ep; in tUganioo ; grdo pa je gotovo, aao pit še h tro iu skače po d\01 an<. To škakljanje, ta divj, ples škodi mn( go zdravju, in ako ss do: čni pe-ultc ali plesalka ne varu e, b aaejo lahao iud. ž.vljenje. pa prth, ki si dtla, ako se tako pleš* škoduje zdrav u, to, mislim, vedo ilot tj vsi. Naši mladini »» i_ajoove.ii plesi, ki se učijo zdaj v naš h društvih, saor j bi rekel, antipatični. Ali, t ko bi pomislila mladi ia, da je najlepši v ii^or«ui da pl ee vse enašo lepo, mirno in eltgantao, t-r da »e s tem dokazuje, da razumemo mi, kar ee dostaje plesa, res ntkoliko več, Leg> drugi in aku bi pomislila, da je ples kori?t-u zdravju, če «a pUse pravilno, b ;do gotovo *f»i hvali žai učitelju m društvom, katera daj*-j t otši alt <1 ni priliko, da se izobrt žujej > v lepem, dustojnem in elegantnem p e?u. i. U. Dramatično društvo r Trstu uprizori v torek, dne 1. n .\t-iiibra v Uvorani »Narodnega doma« pri sv. Ivanu žalo gro v pet1 h dejanjih »Mlinar su njegova hč.«. (St»isa! E. Raupacb. Po-lo.enil Fr. Malovašič.} — Režiser: g. J. ka Stoka. — Med dajanji bo sviral orkester c. kr. 97. ptšpolka. — Začetek ob 5. uri jK)p(jlu Ine. Sadeži od I. do IV. vrne HO *tjt. (10 nvč.). od V." d«» Vili. 60 s o-. (30 od IX. do XII 40 stot. (20 nvč.) — U*top-nina 60 stot. (30 nvč.) Seitži m u^Upuce fo v predprodaji v kavarni »Balkan« (Narodni dem). »Skrate je zšal včeraj ter ima poleg raznovrstnega lepega ber.la tudi mnogo krasnih slik. »Škrat« stane le 10 stot. Trgovci, vnovič Vas opozarjamo, da bo dane3 popoludne ob 4. uri naš sestanek oziroma prijateljski shod v prostorih »Trg. izobraževalnega društva«, ulica S. Francesco št. 'J, II. Napačno bi bilo če kdo izostane. Torej na svidenje ! Davek na automobile so uvedli v Gradcu. Za vsak automobil se mora plačati 30 do 100 kron davka. Padla v gorečo apnenico. Minolo soboto se je neka 4»> letna Marija Erjavec vstavila pri neki apnenici, v kateri je najhuje gorelo. Erjavec je bila podvržena bož-jaeti in ko je v soboto ravno stala pri apnenici, jo je napadla božjast in jo vrgla v apnenico, kjer je živa zgorela. Smrt pod lastnim vozom. V torek popoludne se je napravil 74-letni posestnik Jožef Jug iz Semnice pri Kalu z vozom, napolnjenim s sadjem, v katerem sta bila vprcž.na dva konja, proti Gorici. Najbrž je mež preveč pil in je vsled tega preveč poganjal konje. Blizo Avč je pa padel Jug pod voz, tako da je šsl voz čez njegovo truplo. Ko sta prišli pozneje dve osebi mimo njega, našle sta ga že umirajočega. Bil je na prsih in nogah grozno zmečkan. Prenesli so ga v Avče, a tam je že čez nekoliko trenotkov izd.hnil svojo dušo. »Slovansko pevsko društvo« v Trstu bo imelo v soboto, dne 12. novembra t. 1. izredni občni zbor. Dnevni red se priobči pravočasne. Odbor. Popravek. V včerajšnji list se nam je vrinila neljuba pomota. Oni potnik, ki je tako odurno in surovo nastopal proti želez-n škemu postrežniku Ignaciju Šikuranja, ni bi i talij a l sk*', ampak — turSki konzul na Reki. Proti nožu. Sinoči je policija priredila preiskavo po javnih lokalih v t tarem mestu. Ntš o Be je 10 oatb, ki s i imele nož v žepu. Ni ž. so bili zaplenjeni, a (sebe, pri katerih sj jih naši", b do tožene radi prepovedane nosoj<» on žja. Offav je i MiSar Karol Maafioli je včeraj popoludne v s^rthujališču pri sv. Aa-dreju načel velikega črn*ga paa, kat9ri ni hi tal Matfiolija več zapustit*'. Maofi »li je šel s psjm na redarstveni komisar jat pri sv. Jakobu, tar tam javil, da je našal p*a, v svrho, da bo lastnik \edel kje iskati zgub-ijtnega psa. Iz »Škrata«. — Iz šole. Zakfj so vetrovi koristni ? vprašd je učitelj. J o ž e k : Oai nam čistijo zrak. Učitelj: Dobro, tako je. A s č.m ga č stij » ? Povej nim ti Jantzek! Janezek: Z dežjem, ki ga; opere. Tujec (v g isti In c) : Prej se je ta j gostilna zvala »Pri jagnjetu«, a sedaj ste jo pa nazvali »Pri zmaju«. Kako to? Krčmar: Ei, za to gospod, ker sem s oženil. včeraj danes 100.30 100.30 110.30 100.30 110.80 119.80 99.90 99.90 91.25 91.30 118.95 119.— 97.95 97.^5 89.15 89.20 l»>3i.— 1633.— 678.25 671.75 239.171., 2^9.15 117.521; 117.55 2:t.51 ■23.51 19 06 19.06 9?. 15 95.2.' 11.33 11.33 102.14 102.3 4 kreditne akcije K 671.--675.— državne železnice H 658.-- 662.—. Lombardi K 89— 51—, LIoydove akciie K 710.--714.—. Srečke: Tisa K 321.-329—, Kredit K 430.— do 490.—, Bodenkredit 1880 K 305 — 316.—. Bo-denkredit 1889 K 298.— 303.—, Tur&ke K 131 — do 132.— Srbske — — do —.—. Dunajska borza ob 2. url poooi«: Državni dolg v papirju „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4*/. Avst. investicijska renta 31/,*/, Ogrska renta v zlatu 4% „ „ v kronah 4*/, „ renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini Parlžka In londonska borza. Pariz. (Sklen.1 — francozka renta 98 05 5°/0 italijanska renta 104.—, Španski ezterienr 87.07 akcije otomanske banke 593.— Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne Železni Lombardi 93.— unificirana turSka renta 86.02 menjice na London 251.Itavstrijska zlata rea 101.— ogrska 470 zlata renta 101.90, L2nderb»n^ 480.— turške srečke 127.75. parižk* banka 12.53, italijanske meridijonalne akcije 728.—, akcije R'o Tinto 15 01. Trdna London. (Sklep) Konsolidiran dol fpril 7.1-» do 7.15 Koruza za oktober — .— do —.—, za maj 7.35 do 7.36. PSenica : ponudbe srednje ; povprafievan e slabotno, mirno. — Prodaja 8.C00 met. stotov., za 10 st. znižanja. Rž in oves za 10 do 15 st. znižanja. Vreme: lepo. H a vre. (Sklep.) Kava Santos good avf-rage za tek. mesec po 50 kg 45.— frk, za dec. 45 25. New-York. (Otvorjenie,) Kava Rio za bodoče dobave, vzdržano, 5 st. zvišanja. H mm b u r g. (Hkleo pop.) Kava Hantos go d average za september 361/4. za dec. 3b1,, za marec 37 '/4, maj 373 4, vzdržano. Kava Rio navadn* loco 36—3», navadna realna 40—4i, navadna doh^r 42—44 Hamburg. (Sklen) Sladkor za oktob«r 22 80 *t dec. 23 05, za marec 23 55 za maj 23.65, r* julij 2'č.ffL, za sept —.—. Neodločno. — Vreme: lepo. Sladkor tuzemski. Centrifupal pile, promptm K 66.50 do 68.00, za september K---do — marec-avg. 66.50 do 68—. Concass6 in Meli»p 1 promptno K 68.30 do 69.30. za sept. K —. - A —.—, marec-avg. 68-30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 11' l8 Sh. Java 1^3 ^h. Trdno. _ Pariz. Rž za tekoči mese" '6.— rf z nov. lf.95. za november febru/ar IK.25. z- janu-var-april 16.75 fmirno.) — Pšenica za tekoči m^-sec 23.60 za nov. 23.70. za november-februvar 2-1.20 za januvar-april 24.85 (trdno). Mok« z« tekoči mesec 31.— za nov. 31 h», za no / -febru .-ar 31.60, za januvar-april 32.35 (trJn»). — Repično olje za t9koči mesec 44 75, za uovembsr 45.4», za nov. - december -45.25 za januvar-april 45 50 fmirno.l špirit za tekoči mesec 44.—, za nov. 43.— zs januvar - april 44*50 za maj-avgust 42 — (trdno) Sladkor surov 88° uso nov •29"s — 293/4 (stalno), be' za tekoči mesec 33V, za nov. 33s/4 za jan. - april 341 za marec-junij 347/, (mirno) rafi-nirai o3—6i**/t Vreme: lepo. Natečaj« Tržaška filjalka ces. kr. »Telegraphen-Korrespondenz-Bureau-a<= sprejme za sten » grafično sprejemanje telefon i čilih pogovorov in z;i uredniška dela popolno veščega stenografa /.;i dnevno plačilo po dogovoru. Potrebno je popolno znanje nemškega in dovoljno znanje laškega jezika ; /nanje drugih jezikov, posebno slovenščine in hrvaščine, je želeti. Dotično prošnjo z dokumenti in spričevali je vposlati do 1T>. novembra 1.1. na podpisani) mesto. C. kr. Telegraphen-Xorresponoenz-B»reau. Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla in ušes. Ul. Torre bianea 4."» (vogal Torrentf). TRST. ORD1NUJE: od 10—12 predp.. 3—4 pop. od 4—5 pop. brezplačno. Zaloga tu- in inozemskih ni špirita in Merjev in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST Via d e i r A c q u e št. 12. (nasproti Me Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bur-gunder. renskih vin, Mosella in Chiauti. — Rum, konjak, razna žganja ter posebni pr.stni tropinovec. slivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razp-odaia odpol litra naprej. Odda se mebliraua soba (in sieer za dva gospoda) S prostim vhodom: Rojan-Škorkola 451. Sprejemajo se vsakovrstna dela in po posebnih načrtih. - am- JMroTan cenik brezplačno in franko. -w Tovarna pohištva = RAFAEL ITALIA = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij --TRST - —— £8 Inteligentna gospica italijanskega jezika išče službo v kaki pi-sa ni ali trgovini. — Naslov pove uprava ..Edinosti". ulica Malcanton štev. l po zelo nizkih cenah. 'mmMmamamnmmmmma • » Tovar ha p« bld Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. A- ■-- (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cece, da se nI bati nlkake konkarenet. 8prejemajo se vsakovrstna dela tnr i po posebnih načrtih. Bnitrovaa oenlk brMnU&o« 1» •1 A Razne vesti Ženitev bivšega anamskega cesarja Bivši aoaiLSii c-Bar, fcfgar državo aa eatedli Fran-»jo«', se poroči % go pico Calv^, najstarejšo hčerjo predsednika pnzvn-ga sodiaSa v Al-žirju. Ta po9j>ica 8e pr š eva med najlepše: fetifke f ancocke k lonije v Alž rju. Catar je Bposnal goepieo na nekfio pletu ter se je ia ljubi vt.nin. Pcrjka b> v novembru. Ce?ar je b cer koi fucijevega veroiepovedanja, tod« poroka «e bo vslic temu \riila s diepenzo v katoliški katedrali v Aliirju. Vezuv j« < d nek( liko dni sem pri5al zopet uiofno bi u vati. Čuti je tk»ploeije, iz žrela pa priliaj \ lava ;n kamenje. Nemški cesar v Italiji ? Rimski »Tri bun « so 8f>oro5ili iz Livorna, di pričakujejo tam nemškega ce*arj«, ki sj snide tam ■ iulijan^kim krcljeno. »Tribuna« d» s avija, da ni o kak*m nestanku obah vlidar;ev n 5 sir snsn^ga; tudi je neverojetno, da bi v tem ftitnu oe«ar potoval v inozemstvu. Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIGOJ via dei Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tii certTG St. Petra 7 hiši Marenzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izkljuCena. ^m Rlbum pohištva pošlje se brezplačno Prodaja s© tudi na mesečno obroke. • Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT). Bonaa ptnMIa 4m• 21» oktobra. Tržaška borza. Napoleoni K 19 06— 19.09—, anglefke lire K — do —.—, London kratek termin K 239.20 239.60 Francija K 95.15—95.40, Italija K 95 15—95.40 italijanski bankovci K —.— —.— Nemčija K 117.£0—117.10, nemiki bankovci K —— —.— avstrijska ednotaa renU " 99.85 — 100.10, opaka kronska renta K. 97.80 18.10, Italijanska renta K Zahvala. Ganjenim srcem se zahvaljujemo vsem tistim, kateri so nam izrazili na katerikoli način svoje so/.alje ter skusili tako olajšati hud udarec, ki je zadel našo družino s prebridko izgubo naše nepozabne, predobre soproge in matere, gospe Antonije Martelanc. Presenetilo nas je zlasti poslano nam sožalje ter sv. maša zadušnica za pok. mater, darovana od milostljivega g. škofa 21». t. m. — Zahvaljujemo se pree Klegu, vodstvu škof. konvikta, preč. duhovščini, darovateljem krasnih vencev, vsem onim gospodom in gospem, ki so v tako obilnem .številu prihiteli ml blizu in daleč, da izkažejo pokojnici po^pdn^. čast. \ sem bo li izrečena najtoplejša zahvala. lJri|K>ročaino jo z nova v gorečo molitev. Barkovije, *J9- oktobra lif4. ' , Žalujoči ostali. p* ALA OZNANILAi — - — ■ ——— -^S* irarloSchonberger TRST i:l. S. Caterina n, II civilna Erojačiica Maročbe in plačila po dogovoru v3flinMaseiMom24n\ Prva trž. bruiloica __ na eiektrično moč Gtialtiero Cozzio l'a^so S. (»iovannf št. 1 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiizza izvršuje vsakojrstno brušenje in poliranje. Ima tudi v za'ogi vsakovrstne nože itd. Cevljarnica TSSTnl.6iniit7i.lHI.Trii) zvršuje točno in elegan. vsakovrstna obuvala za eospe. gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge; obuvalo p~> kopitah zad. modela. I am n^B V novi prodajalnici jc:-tvin in kolonija! fftTft FfilCrCCl v ulici Gulia št. 76 je vdobiti rukocrstne je*tviov kakor: kavo, riž, t«-!«teniijt» uafnfljfk«-1. »ladkor, turtćM iti tielo moko, naravno maslo, svet-?, mil", jedilu.« olje prve vrste po 36 aovč. — Blago vedno sveže. ■ B Tovarna kisa BrnscMoa & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zaloga -vinskega kisa in specijalnih kisov. konkurenčne eene. =Jfova zaloga = ov.ja in sena na debelo in drobno M. vd. Zcrqje;iich ul. Pierluigi d: Palcstrina (prej ul. delle Aco francozkeni sestavu. Poprave v - urah. j®- Cene zmerne. ^L Sprejema od S 6 pop. BESE Najstarejša slovenska zaloga, tovarna p<»hi;tva Andreja Jug v Tr-tu. ul. S Lucia (zadej tribunalai priporoča vsake vrste solidno izdelano. svetlo ali temno po-litirano pohištvo. „Lovac.-in - zgosčuje lasi. zabranjuje luske, kraste, pris ter naredi močneje. daljše in mehkejše lasi. Predčasno osivele lasi zadobe. ne da bi jih bilo treba barvati, svojo naravno baryo. Z „Lovacrinom se zopet utrdijo korenike lasij na jako zadovoljiv način. Mlade lasi se prikažejo ter začnejo rasti s čudovito naglico. Matere mladih dekiic. kojih lasi so kratke in očividno o.rpnele. bodo osupnile o izvrstni moči te čudodelne vode za lasi. Mej tem. ko je ta preparat le namenjen, da pri starejsih osebah zabranjuje luske, izpadanje lasij ter pleše, je za vsako mater velike važnosti, kajti isti nodeluje njihovim ljubljencem tudi krasne kite. se vdobiva v steklenicah po M. Glavna zaloga „Lovacrin" se vdobiva v steklenicah po K 5, 3 steklenice K 12, 6 steklenic K 20. Pošilja se po povzetju ali predplačilu. — Xaročbe ie pošiljati na evropsko zalogo: FEITH, Dunaj VI., Mariah i'lf erstrasse št- 45. v Trstu: LUDVIK NAGELSCHMID, drogerija ul. S. Sebastiano 5. — Vdobiva se tudi v mnogih droperijah, lekarnah itd. Prostovoljna spričevala! Izvrstni vspelii! ooooooooooooooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo ra*no kur-lavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul Cavsna uhod ulica Ca vazzeni št. 3». 300000003000300 Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče * Ceniš: brezplačne m Mo. Ivan Natale ulica Stadion 10 — ima v zalosri najpopolneje prip"a»e za ne-presrorljl v<> luč na plin. kajti z istimi se priaranl 40"',, porabe. »y m* ^^ ^ ^ Mrežice ,.Duplex", ki gore 2000 ur. | — Pripadki. PEKARNA Fran Macorig-, „„^ m £lojzij Gul trgovina z jestvinami JVURODILNIO A TRST - nI. Caserma 17 - TRST ua.-l>roti trgovinski kavarni) priporoča v vsakem času svez kruh. sladčice itd. itd. Sprejemanje domačega Kruta, v pecivo. riroćaia moto prvin mlinov. Pošiljanje n:i dom. ul Barriera vecchia 38 Zaloga sladkorja, kave. riža. raznega žita. moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine. surovo in kuhano maslo. * 4i\ Trifftfflin" r4iko von perreIli * * 99 J*1 3 TRST - ul. Valdirivo 25 - TRST $ ^ (zraven zaloge buteljk 2:. Haekerja.) ^ Izbera vsakovrstne perutnine, puranov, rac, gosij, piščancev ^ in piščet, divjačine ter okajenega mesa iz Prage in Gradca. Jf ----Jzvoz jajc, divjačine in vdovskega mesa. ~ -- prav« brinjevo olje čisto naravno belo kupuje JANKO Ev. SERC v Kranju. Več polagalcev parket -jv.ejme rakoj tvrdka: Brata Primožič, Ljubljana, Cerkvene uliee ~2\. Varstvena znamka: SIDRO- LINEMENT. GAPSICICOMP. sr nadomestek pain ekspelerja ~w ie pripoznano kot izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva *e po 8) s:dc. 1.40 K in po 2 K v v^eh lekarnah. Pri vkupovanju tega povsod preljubje nega domačega zdravila naj Be pari e lino le dh originalre steklenice v zavitkin z našo va r^tveno zni mko „SIDRO" iz R hterjeve letarr.e in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalen izdelek. Eiclterleva letana pn zlatem levu Elizabetine ulice 5 nova. Dnevno razpošiljanje. ulica Farneto 33 (nova palaca). Velika zaloga drog, barv, čopičev, esenc, parfumerij, čajev, špirita, mineralne vode in v to stroko spa-dajočih predmetov. V /»logi dol» I v ji se tudi retine, sipe, sveče, petrolej, crnilo, gobe itd. ltazun mestnim cen j. odjemalcem se priporoča tudi onim na deželi, posebno slov. šolskim vodstvom. 8. Skrin jar. Otvorila se je nova prodajalnica ulici Barriera vecchia 19 kjer so na l/.bero zlate in srebrne lire za možke in ženske, kakor tudi zidne ure. Poprave se izvršujejo z največjo natančnostjo z 2-let. jamstvom, j -Budilnice od gld. 1.50 z 2-let. jamstvom. = ^iiiton Jucker S ferdo ^Caslingcr zaprisežena sodna eenilea ter — urarja južne •jaiBiiajf : •onqojp nt ofaq^»p t?u uotu od aqooavu u; »ABjdod -Btuafdads »pna ,>>fO.lJ0 U| »^SIMZ*,)!|S01U 1!Z o[«inqv sMjop.i 'fj OJ!'lo,l!JI "in A .1X0?!3Id ?j sajjs i;p UMfiijOAS A9f[.\do Jt?d jtdnjj maj;) ^ S9J{> HlVJf TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl R1SPARMI0 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Na j boljše obuvalo po najusodnejših cenah 'se vdobiva samo v cevljarnici T^f corso t2 3ulij-a StomanetSs, Jrst Copso i2 Velika izbera galoš za gospode in gospe. železniee. i AI X I I SVOJI K SVOJIM! Prva klet dalmatinskih vin Itiliškor & Arauihašin. j t TRSTU, ulica Saniia 22. Fo^ 5 J mm- TRANSITNA ZALOGA v Pragi 'T ( I J.astni vinogradi in nasadi oljk t. Alf ^ f Kaštelu v Dalmaciji. ^PS ^ H zahlt"v po*»'ja "il ''o"1 v ^"klpnioah uli !«nJćekih "i Po vlaokoj kr. zemaljskoj vladi prog-ladena ljekovitom vodom radnicom £patovačka kiselica naravna a kalieko mnriatična Htijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr-tno : popud kristala čisto stolno piće — Glasoviti lieenieki h u kl orite t i preuisnju ovu kiselicu s najboljim uspjehom kod svih bolesti p obavnih organa i grkljana proti uloz ma i reumi, kod /e-ludač-iog, plućj ng. grlenog i »vih drugih katara proti bemeroidima (zlatnoj žili), tod boli bubrega, mjehura, kamen a, Šećerne bol°st:, zrnat h i nateklih j-tn a. žgaravice i mnogih drugih bolesti. Proku-aio izvrstno i nenadkriljivo sredstvo i od spolnih i mnogih flrugih ženskih bolesti. Analiziraše ju prof. dr E. I.udwig c k', dvorski savjetnik i kr. pr. f. dr. S. Bošnjakovič. Nagradjena na mnogim velikim strokovnim izložbama sa 15 zlatnih medalja. „UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAĆKE KISELICE ', ZAGREB, Ilica br. ij. Dobiva se u svim liek&rnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama. Glavn i zastupstvo za Trst i Istru: Johannes Klingenberg & Comp. u Trstu ul Giorgio l^alhtti štev Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. chicht-ovo štedilno milo z znamko „JELEN" Ono je IV zajamčeno čisto in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". Drini)«ya eo HOVSOđ! JURI SCHICHT. USTJE na LABI. Maivecia tovarna te vrste na evroneiskem ozemliu. - " J