Časopis občine Kamnik, 5. maj 2017, leto 2, številka 9
Delo je vrednota, a premalo cenjeno
Praznik dela smo v občini Kamnik prvega maja lahko praznovali na dveh lokacijah, kjer sta se ob isti uri odvili dve proslavi - občina je srečanje pripravila na Starem gradu, s shodom pa se je nadaljevala tudi 94-letna tradicija prvomajskih srečanj v Kamniški Bistrici. Sporočilo je bilo povsod enako: za pravice delavcev nam ne sme biti vseeno.
Aleš Senožetnik, Jasna Paladin
Kamnik, Kamniška Bistrica
- Veselje nad ponovno oživljenim Starim gradom se je mešalo z nelagodjem, ki so ga izrazili nekateri obiskovalci, ki so ob prazniku dela prišli na Stari grad: da sta delavec in delo premalo spoštovana in cenjena. Takšna je bila namreč splošna ocena Kamničanov, s katerimi smo se pogovarjali. »Sam sem sicer upokojenec, a po 44 letih delovne dobe vem, kako je, če imaš delo in zaslužek, od katerega lahko živiš. Tako bi moralo biti še sedaj, žal pa delavec danes ne ve, ali bo imel jutri še delo in ali bo zanj plačan. To je največja tragedija tega sistema,« meni Vinko Polak, tudi sicer redni gost prvomajskih proslav. Podobnega mnenja je tudi Eva
Simic, ki jo najbolj skrbi, ali bodo mladi sploh dočakali pokojnine. Obiskovalka Nataša Horvat pa se sprašuje, kako praznik dela praznujejo tisti, ki služb nimajo. V Občini Kamnik je bilo po zadnjih podatkih Zavoda za zaposlovanje konec marca takšnih 994. Gre za prvi upad stopnje registrirane brezposelnosti pod trimestno številko po oktobru 2009. Brezposelnost se v občini sicer že dlje časa zmanjšuje - lani je upadala celo najhitreje v vsej osre-dnjeslovenski regiji, kljub temu pa skrbi visok delež dolgotrajno brezposelnih, torej tistih, ki so na zavodu prijavljeni leto ali dlje. Teh je bilo marca letos še vedno 421, med njimi pa jih je več kot tri leta brez dela 269. A kljub nelagodju ob današnjem slabem položaju številnih delavcev in brezposel-
nih - ali pa ravno zaradi tega - se sogovornikom praznovanje prvega maja zdi še toliko pomembnejše. »Če se le da, se prvomajskih praznovanj udeležujem. Delo je vrednota in praznik dela je zame eden najpomembnejših,« je dodala Jelka Golob, še ena od udeleženk praznovanja na Starem gradu. Da se ob nezavidljivem položaju brezposelnih in slabo plačanih delavcev ne bi predali apatiji, pa je v slavnostnem govoru poudaril tudi župan Marjan Šarec. »Obstali bomo le tako, da nam ne bo vseeno. Apatija je danes največji sovražnik nas vseh. Apatija, brezvoljnost in brezciljnost, kot da ne vemo, kaj bi radi in kaj želimo, kot da nam je za sočloveka čisto vseeno. Ni tako! Znamo prisluhniti sočloveku, znamo stopiti skupaj in znamo delati,« je
Praznovanje na Starem gradu je pospremilo več sto obiskovalcev.
poudaril kamniški župan, ki se je ob tem spomnil tudi prostovoljne akcije pred dvema letoma, ko so številni Kamničani pomagali očistiti grad in s tem pomagali k njegovi ponovni oživitvi. Dan pred prvomajskim praznovanjem so namreč odprli prenovljeno gostišče, ki je več let samevalo. Odprtje je sovpadlo s tradicionalnim kresovanjem, ki je na Stari grad pritegnilo številne mlade družine in druge Kamni-čane, ki si želijo, da bi lokacija ponovno zaživela. »Kamnik je naš kraj, Stari grad pa naša izletniška točka, na katero redno zahajamo tudi sicer, ne le ob prazniku,« je povedal Vinko Polak. Jelka Golob pa je dodala: »To je naš biser, ki je nekaj časa spal spanje Trnuljčice, in mislim, da je zadnji čas in hvala bogu, da je ponovno zaživel.«
Ob spodbudnejših gospodarskih kazalcih pa si verjetno številni obiskovalci -med katerimi je bilo sicer opaziti precej več upokojenske kot pa delovno aktivne populacije - želijo, da v polni meri zaživi tudi delavstvo in delavske pravice. Praznovanje so popestrile kamniške mažoretke ter Mestna godba Kamnik, ki je že od zgodnjega jutra izvajala budnico po vsej občini, Stari grad pa je predstavljal zadnjo postajo njihove prvomajske "turneje". Obiskovalci so v kulturnem programu, ki ga je povezoval Goran Završnik, prisluhnili tudi zabavnemu, a pomenljivemu nastopu Andreja Rozmana - Roze.
► 16. stran
OBČINSKE NOVICE
Praznovali dan upora proti okupatorju
Občina Kamnik je na predvečer dneva upora proti okupatorju v Parku Evropa pripravila proslavo, na kateri je kot slavnostni govornik zbrane navdušil glavni podčastnik 1. brigade Slovenske vojske praporščak Iztok Racman.
stran 3
AKTUALNO
Teden ljubiteljske kulture
Tednu ljubiteljske kulture, ki bo med 12. in 21. majem letos potekal že četrto leto zapored, se bodo pridružili tudi kamniški kulturniki. Obeta se tudi obnovitev Zveze kulturnih organizacij Kamnik.
stran 5
KULTURA
Uspeh kamniških folkloristov
Člani Folklorne skupine Kamnik so v soboto nastopili na kamniškem tržnem dnevu, jutri pa jih čaka pomemben nastop na regijskem srečanju folklornih skupin na Bledu.
stran 7
ZANIMIVOSTI
Čestitke za devetdeseti rojstni dan
Osemnajstega aprila je svoj devetdeseti rojstni dan dopolnil Stane Simšič. Visoki jubilej je praznoval tudi v družbi, kjer se najbolje počuti - najprej med člani PD Kamnik, nato pa še med prijatelji iz DU Kamnik.
stran 13
Navdušili tudi z drugim mestom
Odbojkarji Calcita Volleyballa so bili po letu 2003, ko so zadnjič osvojili naslov državnega prvaka, letos najbližje najpomembnejši odbojkarski lovoriki. Na odločilni, peti tekmi končnice 1. DOL so morali priznati premoč ACH Volleyju.
Kljub porazu na zadnji tekmi je za kamniškimi odbojkarji
odlična sezona. / Foto: Klemen Brumec
Miha Štamcar
Kamnik - Navkljub porazu in drugemu mestu so Kamničani v finalni seriji potrdili, da so trenutno edini slovenski klub, ki lahko sledi Ljubljančanom. V tolažbo jim je lahko, da so tudi letos osvojili pokalno lovoriko.
Na zadnji finalni tekmi končnice letošnjega državnega prvenstva se je v ljubljanski Dvorani Tivoli zbralo dva tisoč gledalcev. Toliko se jih do zdaj v zgodovini
slovenskega državnega prvenstva na eni tekmi še ni zbralo. Vsaj polovica jih je prišla iz Kamnika in tudi na ta način so Kamničani dokazali, da je Kamnik odbojkarsko mesto, to pa so potrdili tudi z obiskom na obeh domačih tekmah finalne serije, ko je bila kamniška športna dvorana obakrat popolnoma polna. Upati je, da bodo lahko kmalu zaigrali v novi ali prenovljeni športni dvorani.
► 11. stran
Frizerski salon --.«■ -h
Qlandia Kamnik
delovni čas: od pon. do sob. 8-21, ned. 8-13, T: 059 949 779
ZELO UGODNE CENE
Močno deževje povzročilo tudi nekaj škode
Kamnik - Močno deževje, ki je prejšnji petek zajelo tudi naše kraje, je gasilcem naložilo polne roke dela, za seboj pa pustilo tudi nekaj materialne škode. Tako Nevljica kot Kamniška Bistrica sta narasli do kritične višine in s seboj nosili veliko vej in drugega materiala. Voda je zalila kamniški bazen Pod skalco in ogrozila tamkajšnjo kotlovnico. Na občini pravijo, da velikost nastale škode na objektu še ni ocenjena, da pa začetek plavalne sezone (predvidoma sredi junija) ni ogrožen. Veliko dela so imeli tudi gasilci v Tuhinjski dolini, kjer so morali črpati vodo na Vasenem in Podhruški, kjer se je razlivala Nevljica. Sprožil se je tudi zemeljski plaz nad državno cesto pri kraju Podlom pod Črnivcem, zaradi česar je bila cesta med Kamnikom in Gornjim Gradom nekaj ur zaprta v obe smeri. Cestišče so gasilci kmalu očistili in spet naredili prevozno, a plaz bo treba sanirati. J. P.
10
petek, 10. marca 2017 Kamničan ft
Občinske novice
OBVESTILO
Občina Kamnik obvešča, da bo tudi v letošnjem letu organizirano poletno počitniško varstvo za otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole. Počitniško varstvo bo potekalo od 26. 6. 2017 do 31. 8. 2017 na Osnovni šoli 27. julij v Kamniku. Prijavnice so na voljo na matičnih osnovnih šolah ali na spletni strani Društva Počitniško varstvo Kamnik (www.pocitniskovarstvo.si). Dodatne informacije lahko prejmete na Oddelku za družbene dejavnosti v času uradnih ur pri Tini Trček, na telefonski številki 01/831 81 05 ali na elektronskem naslovu tina.trcek@kamnik.si in tudi pri Društvu Počitniško varstvo Kamnik na telefonski številki 030 313 324 ali elektronskem naslovu pocitnisko.varstvo@gmail.com.
Marjan Šarec l.r.
ŽUPAN
Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju občine Kamnik (Ur. list RS, št. 68/2003, 34/2004, 31/2008 in 20/2017) objavlja
RAZPIS
za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2017
Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe:
A)	vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode in podporo ogrevanju,
B)	vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso,
C)	vgradnja toplotne izolacije fasade starejših eno ali dvostanovanjskih stavb,
D)	nakup električnega kolesa s pedali.
Sklep o razpisu, pojasnila k razpisu in obrazci vlog so objavljeni na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki »Javna naročila in razpisi« oziroma so dosegljivi v sprejemno--informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Kamnik (kontaktna oseba: Mihela Veternik, soba št. 59, tel. št.: 831 82 48, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si).
Prosilec, ki bo pridobil nepovratna sredstva po tem razpisu, lahko kandidira tudi za dodelitev državnih nepovratnih sredstev, v kolikor bo Eko sklad objavil razpis za nepovratne finančne spodbude.
Rok za predložitev vlog je 27. september 2017.
Marjan Šarec ŽUPAN
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:
Jasna Paladin
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
NAROČNINE:
Špela Volčjak
narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2017 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 26. maja 2017, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 18. maja 2017.
Glavna naloga
•v	1 ,	• •	•	•
inšpektorja je urejanje
Občina Kamnik kljub svoji velikosti vrsto let ni imela občinskega inšpektorja, a že nekaj mesecev ni več tako. Od februarja nadzor nad izvajanjem občinskih odlokov izvaja nova inšpektorica Bogomira Skvarča Jesenšek, ki si je za eno od prioritet zadala nadzor ekoloških otokov.
Jasna Paladin
Kamnik - Bogomira Skvarča Jesenšek ima kot inšpektorica že 15 let izkušenj, med drugim je vodila inšpektorat Mestne občine Ljubljana. Pred tremi meseci je zasedla do takrat prazno delovno mesto inšpektorice znotraj občinskega oddelka za premoženjskopravne in splošne zadeve. Svoje delo nam je predstavila v pisarni nad avtobusno postajo, kjer jo v času uradnih ur lahko obiščejo tudi občani.
Opišite nam, prosim, delo občinske inšpektorice.
»Moja naloga je nadzor nad predpisi, torej lokalnimi odloki, ki jih sprejme Občina Kamnik; denimo odloki o občinskih cestah, o ravnanju z odpadki, oglaševanju, rabi javnih površin ... Skratka nadzor nad vsemi tistimi odloki, ki imajo določila, da za nadzor pooblaščajo inšpektorja.«
Nadzirate zgolj izvajanje odlokov s komunalnega področja?
»Večinoma da, saj ima področje družbenih dejavnosti namesto odlokov pravilnike, tam pa je moj nadzor omejen. Znotraj pravilnikov so opredeljena posamezna pogodbena razmerja, nad katerimi na občinski upravi bdijo skrbniki posameznih pogodb, in ne inšpektor.«
Kaj pa nadzor občinskega prostorskega načrta?
»Ne, nadzor nad tem izvajajo državne inšpekcije, ne občinska.«
Teh odlokov verjetno ni malo, prav tako se po posameznih občinah razlikujejo. Ste se v teh treh mesecih že uspeli seznaniti z vsemi? »Krovna zakonodaja je za vse ista, a res vsaka občina sprejme odloke, ki so prilagojeni lokalnemu okolju, zato ima vsaka občina svoje posebnosti. Približno dvajset odlokov, po katerih nadzor izvaja inšpektor, mi je že uspelo podrobno pregledati, nekaj me jih še čaka.«
Kdo pa je ta nadzor izvajal pred vašim prihodom?
»Pred približno desetimi leti je na občini že bila zaposlena inšpektorica, a zadnje desetletje na tem delovnem mestu ni bilo nikogar. Danes ima že vsaka majhna občina svojega inšpektorja ali vsaj nadzor v okviru medobčinskih inšpektoratov,
Inšpektorica Bogomira Skvarča Jesenšek ima svoje prostore nad glavno avtobusno postajo. / foto:
zato je bila potreba, da tudi Kamnik spet dobi inšpektorja, že res velika.«
Kakšna je povezava občinskega inšpektorja in občinskih redarjev?
»Občinska redarja nimata pooblastil v okviru inšpekcijskega nadzora, redarstvo je v osnovi prekrškovni organ v smislu kaznovanja in ima podobna pooblastila kot policija. Redarji, nimajo možnosti urejanja v smislu izdajanja ureditvenih odločb, sicer lahko pa lahko opozarjajo in kaznujejo, medtem ko je pri inšpektorju na prvem mestu urejanje, šele nato kaznovanje. Inšpektorjeva naloga je, da občane opozarja, da njihova dejanja niso skladna z občinskimi odloki - ko denimo posežejo v občinsko cesto, napačno odložijo odpadke, postavijo tablo na javno površino ... Moja naloga je občana v takem primeru opozoriti, da nekaj dela narobe, in ga pozvati, naj stvari uredi, sicer bo dobil odločbo, s tem pa tudi globo. Če mu napišem samo kazen, se stvari ne bodo uredile.
Prav tako je moja naloga opozarjati tudi občinsko upravo, ki mora skrbeti, da so občinski odloki skladni z zakonodajo.«
Kje se vaše pristojnosti končajo?
»Občinski inšpektor ima pristojnosti zgolj na površinah v lasti občine, torej na tistih površinah, ki jih je občina predvidela kot javne. Na površinah, ki so v lasti zasebnikov, pristojnosti nimam oz. zgolj pogojno. Pri komunalnih odpadkih ima občinski inšpektor denimo pristojnost tudi na zasebnih površinah. Če dobim prijavo, a ne gre za mojo pristojnost, primer v ukrepanje odstopim državnim inšpekcijam ali drugim organom.«
Pred časom nas je občan opozoril na kup vejevja na površini pred Titanom, o čemer ste bili nato obveščeni tudi vi. Kaj je sedaj s tem kupom?
»Za odstranitev odpadkov je vedno odgovoren lastnik zemljišča in ne povzročitelj - povzročitelju se naloži le stroške odstranitve, a le, če
»Inšpektorjeva naloga je, da občane opozarja, da njihova dejanja niso skladna z občinskimi odloki - ko denimo posežejo v občinsko cesto, napačno odložijo odpadke, postavijo tablo na javno površino ... Moja naloga je občana v takem primeru opozoriti, da nekaj dela narobe, in ga pozvati, naj stvari uredi, sicer bo dobil odločbo, s tem pa tudi globo. Če mu napišem samo kazen, se stvari ne bodo uredile.«
ga najdemo, kar pa je seveda zelo težko, zato sem tudi v tem primeru pozvala lastnika, to je družbo Mercator, da odpadke odstrani.«
V katerih primerih se torej občani lahko obrnejo na vas in kako?
»Občani seveda ne morejo vedno vedeti, kateri inšpektorat - državni ali občinski - je pristojen za katero stvar, zato ne bo nič narobe, če me pokličejo v vsakem primeru. Če stvar ne bo v moji pristojnosti, jo bom predala naprej. Lahko me pokličejo na 01 831 81 21, mi pišejo na bogomira.skvarca@kamnik. si ali me v času uradnih ur obiščejo v pisarni na Maistrovi 18, v prostorih nad glavno avtobusno postajo.«
Ste se dolžni odzvati na vsako prijavo?
»Prijava je za nas zgolj pobuda, da primer preverimo na terenu, a sama sem do sedaj še vedno reagirala na vse - in to takoj - in tudi v prihodnje se bom trudila, da bo tako. Seveda pa ne čakam le prijav, moje delo zajema tudi veliko terenskih ogledov, saj veliko opazujem in spremljam tudi sama.«
Inšpektorji vedno govorite o reševanju zadev skladno s prioritetami. Kakšne prioritete ima občinska inšpekcija v naši občini?
»Ta hip največjo pozornost namenjam nadzoru ekoloških otokov, saj je bila onesnaženost teh površin res velik problem. Napredek je že viden. Kar nekaj odločb z globami in opomini je že bilo izdanih in tudi v prihodnje bo nadzor na tem področju poostren. Opažam, da občani na ekološke otoke večkrat odložijo kosovne odpadke, ker nekateri sploh ne vedo, da je to narobe. Zato ob tej priložnosti občane opozarjam, da jim Publicus kosovne odpadke brezplačno odpelje dvakrat letno in da ekološki otoki temu niso namenjeni.«
Doma ste na Duplici. Je kot inšpektor delati v domači občini prednost ali slabost?
»To se mi zdi predvsem prednost. Zavedam se, da bom kdaj obravnavala tudi prijatelje ali znance, a če bom pri svojem delu poštena in korektna, ne vidim nobenih težav. Z nadziranjem izvajanja občinskih odlokov tudi pomagam pri urejanju občine in kot domačinki se mi zdi to zelo pomembno.«
Kamničan^ petek, 10. marca 2017
!5
Občinske novice
Praznovali dan upora proti okupatorju
Občina Kamnik je na predvečer dneva upora proti okupatorju v Parku Evropa pripravila proslavo, na kateri je kot slavnostni govornik zbrane navdušil glavni podčastnik prve brigade Slovenske vojske praporščak Iztok Racman.
Slavnostni govornik Iztok Racman / Foto: Občina Kamnik
Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine (Ur. list RS, št. 22/2009) objavlja
RAZPIS
za dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine v letu 2017
Razpisna dokumentacija, katere sestavni del sta Sklep o razpisu in obrazec vloge, je objavljena na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki »Javna naročila in razpisi« oziroma je dosegljiva v sprejemno-informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju).
Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Kamnik (kontaktna oseba: Mihela Veternik, soba št. 59, tel. št.: 831 82 48, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si).
Rok za predložitev vlog je 4. oktober 2017.
Marjan Šarec ŽUPAN
Britanska veleposlanica na obisku v Kamniku
Jasna Paladin
Kamnik - V Parku Evropa so se v sredo, 26. aprila, kljub deževnim oblakom, ki so se za čas proslave vendarle usmilili prisotnih, zbrali številni, ki zavedno slavijo državni praznik dan upora proti okupatorju. Pod tem imenom praznik poznamo od leta 1992 naprej, ko so nekdanji dan Osvobodilne fronte razširili v enotno praznovanje upora slovenskega naroda proti vsem, ki so kdaj-koli ogrožali naš obstoj.
Domoljubje ni privilegij, ampak dolžnost nas vseh
Se danes še znamo upirati in boriti, se je v svojem nagovoru vprašal župan Marjan Šarec, prepričan, da smo lahko ponosni na svoje prednike, ki so že velikokrat znali vstati pokonci in reči ne. »Kaj pa danes? Se nam sploh še ljubi upirati? Ali smo postali apatična družba? Smo postali družba, ki nam je vseeno? Samo da imamo odprte trgovske centre, da nam deluje internet in smo zadovoljni in srečni. Sploh se ne zavedamo, da tudi danes niso takšni časi, ko bi živeli lagodno in živeli
v prepričanju, da bo vedno mir. Pozabili smo, kaj pomeni, ko ni miru. Upam, da bo mir tudi naprej trajal. A če ne bomo aktivni, če ne bomo prizadevni in se zavedali, kaj pomeni upor proti temu, da počasi zaspimo v svojih naslonjačih, nas bo zgodovina ponovno opomnila, da se lahko zgodi najhujše. Imejmo radi svojo domovino. Ne bodimo hlapci. Biti domoljub ni samo privilegij nekaterih, ampak je dolžnost vseh. Vsi moramo imeti radi svojo domovino in biti hkrati človeški ter ljudje na mestu, ko je treba pomagati sočloveku. Iskrene čestitke ob prazniku. Praznujmo ga z zavestjo, da je upor lahko nekaj zelo plemenitega, če imamo pogum,« je povedal župan in mikrofon prepustil slavnostnemu govorniku, tudi občanu Kamnika, glavnemu podčastniku prve brigade Slovenske vojske praporščaku Iztoku Racmanu.
Uspeli smo skupaj, predani in enotni
Poudaril je nekaj dogodkov iz naše preteklosti, ko so se naši predniki uprli - leto 1917 in takrat izraženo tež-
njo po odcepitvi od Avstro--Ogrske, generala Maistra, ki je s svojimi borci obranil našo severno mejo, in organiziranje oboroženega odpora proti okupatorju leta 1941 ter formiranje Kamniškega bataljona v drugi svetovni vojni, ki so ga v osnovi sestavljali udeleženci vstaje na Kamniškem. »Ob tako velikih dogodkih že pregovorno majhnega naroda, ki se je za lastno ohranitev že tolikokrat in odločno uprl, nehote pomislim: 'Kako nam je to lahko uspelo?' Na površje mi pridejo besede, kot so: skupaj, predani in enotni. Tako je bilo in tako smo zmogli v preteklosti. Vendar smo ljudje nagnjeni k temu, da ne znamo ali ne zmoremo razpolagati s tem, kar smo že dosegli. Vzemimo vsi nekaj iz te svoje preteklosti. Ne dovolimo si, da bi v prihodnje šli v napačno smer in ustvarjali mladost brez predanosti, delovanje brez ciljev, starost brez modrosti in življenje brez veličine. V tem modernem svetu bodimo uspešni in uspeh naj pomeni, da bomo brez izgovorov vsak zase in skupaj delali najbolje, kar lahko, s tistim, kar v danem trenutku imamo, in se ne bomo
neprestano ozirali zgolj po tistem, česar nam manjka. Vsi cvetovi bodočnosti so tudi ta trenutek ujeti v semenu sedanjosti. Današnja mladina ne potrebuje le znanj in spretnosti - potrebuje vrednote, ki jih bodo vodile skozi življenje in jim pomagale pri sprejemanju pravih odločitev ter gradnji boljšega sveta zase in za druge. Vrednote so namreč tisto sredstvo, s katerim opravičujemo svoja dejanja, zato na naslednje generacije prenesimo spoštovanje, solidarnost, mir in pogum. Danes živimo v drugačnem času -v času, ko ne bomo spodbujali k uporu. Spodbudil pa bi vse k spoštovanju tistega, kar imamo in želel spomniti, da so v preteklosti posamezniki v tlakovanje našega današnjega dne položili tudi tisto najvrednejše - svoja življenja. Zato cenimo sedanji trenutek, spoštujmo današnji dan in spoštujmo to, kar premoremo, veliko pa bi k večji povezanosti, spoštlji-vosti in enotnosti slovenskega naroda pripomogla tudi malo bolj povezovalna slovenska javna beseda. V preteklosti smo kot narod zmagovali lačni, goli in bosi, brez ustreznega orožja, v popolni negotovosti, danes pa siti in v objemu udobja tarnamo nad tem, kaj vse bi drugi morali storiti za nas. Ne sprašujmo se, zakaj se naše želje morda jutri ne bodo izpolnile, ko pa prene-katere posameznike njihove vrednote tudi na trenutek, kot je ta, vodijo vse kam drugam kot pa pokloniti se tukaj z nami - naši zgodovini, državi in narodu,« je med drugim dejal Iztok Racman in si za svoje besede prislužil glasen aplavz. K slovesnemu vzdušju so pripomogli člani Mestne godbe Kamnik, številni zastavonoše in Združeni kamniški pevci in recitatorji.
Njeno ekscelenco Sophie župan Marjan Šarec.
Jasna Paladin
Kamnik - Sophie Honey je občino Kamnik obiskala v okviru t. i. Izziva 212, s katerim na britanskem veleposlaništvu želijo obeležiti 25-letnico diplomatskih odnosov med Slovenijo in Veliko Britanijo, veleposlanica pa tako letos namerava obiskati prav vse slovenske občine.
V Kamniku sta jo naprej sprejela župan Marjan Šarec in podžupan Igor Žavbi, ji predstavila večje infrastruk-turne projekte v občini ter
Honey je sprejel tudi
posebno pozornost namenila medsebojnemu sodelovanju pri morebitnih skupnih projektih in krepitvi regionalnega sodelovanja na področju kulture, turizma, izobraževanja in gospodarstva. Veleposlanica si je zatem skupaj s svojimi sodelavci ogledala središče Kamnika in Diplomatski gozd v Ne-vljah, nato pa obiskala Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik (GSŠRM), kjer se je z dijaki pogovarjala o mednarodnem priznanju za mlade MEPI in o posledicah brexita.
Župan Marjan Šarec in zastavonoše, ki so poskrbeli za
slovesno vzdušje. / Foto: Jasna Paladin
Proslava v Parku Evropa je bila dobro obiskana. / Foto: Jasna Paladin
'j
Britanska veleposlanica Sophie Honey si je v družbi ravnateljice GSŠRM Bernarde Trstenjak ogledala tudi
šolsko knjižnico. / Foto: Jasna Paladin
OBVESTILO
Obveščamo vse člane in občane, da bodo brezplačne meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka v torek, 23. maja, od 10. do 18. ure pred Mercator centrom, Kovinarska cesta 36 Kamnik v sodelovanju z WELLION MOBILE in DRUŠTVOM DIABETIKOV KAMNIK.
BREZPLAČNA OBJAVA
DRUŠTVO DIABETIKOV KAMNIK, KOLODVORSKA ULICA 5, KAMNIK
10
petek, 5. maja 2017 Kamničan^
Občinske novice, mnenja
Pobude in vprašanja svetnikov
Iz poslanskih klopi
Imamo gospodarski program za razvojni preboj Slovenije
Jasna Paladin
Sredi aprila je Nova Slovenija pripravila že sedmi gospodarski posvet, kjer se je ponovno pokazalo, da je NSi edina politična stranka, ki ima jasno vizijo in konkretne rešitve za nov gospodarski preboj. Vzpostaviti želimo socialno tržno gospodarstvo, ki državljanom zagotavlja delovna mesta z dovolj visokimi plačami, da človeku omogočajo dostojno in kvalitetno življenje. Leta 2014 je časnik Finance zapisal, da ima NSi najboljši gospodarski program. Stroka je takrat ocenila, da imamo razdelan in realen gospodarski program, ki bi ga veljalo čim prej udejanjiti, saj bi pomembno prispeval k razvoju Slovenije. Nadaljevanje zgodbe poznate. Cerar nas je povabil v vlado, Erjavec pa je pogojeval svoj vstop z našo odsotnostjo. Cerar se je odločil za Erjavca in nemudoma je bilo jasno, da to pomeni blokado vseh resnih reform oziroma sprememb nedelujočih družbenih podsistemov. Zagotovo pa nas to ni uspavalo. Nismo mirovali. Od leta 2014 smo vložili več kot trideset zakonov. Z vsemi smo zasledovali svoj program. Žal sta bila sprejeta samo dva. V teh dneh smo na gospodarskem posvetu predstavili nadgradnjo svojih prizadevanj. S konkretnimi rešitvami smo se lotili treh ključnih izzivov, ki čakajo Slovenijo v prihodnjih desetih letih: negativne demografske trende, nespodbudno poslovno okolje in visok javni dolg. Če želimo kot narod preživeti, potem je jasno, da potrebujemo več
Občinski svet je aprila sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe | obnovljivih virov energije v go-| spodinjstvih na območju obči-S ne Kamnik. Zdaj občina zače-| nja spodbujati učinkovito rabo □ energije in uporabo obnovljivih I virov energije tudi v prometu in | turizmu.
| Odslej so namreč na voljo tudi 1 spodbude za okolju prijaznejšo ¡¡mobilnost, kajti na podlagi i spremenjenega pravilnika bo ¡občina lahko subvencionirala i tudi nakup električnih koles, s
rojstev. Če želimo več bolje plačanih delovnih mest, potem moramo izboljšati poslovno okolje. Nižji davki, enostavni postopki in odprto gospodarstvo so naše smernice. Zaradi našega razdelanega programa napadi prihajajo z vseh strani. Vedno je lažje napasti tistega, ki ima vsebino, in mu na čelo lepiti neresnične etikete. Veliko lažje je tistim, ki programa nimajo. Imajo pa parole, ki se lepo slišijo, vendar žal od njih ne moremo živeti. Zavedam se, da so ljudje vsesplošno razočarani. To vodi v nezaupanje in apatijo. Sporočilo 1. maja je nesporno -vsem državljanom je treba zagotoviti varne delovne pogoje in dostojne dohodke. V teh dneh je bilo postavljenih mnogo upravičenih zahtev. Za izboljšanje situacije pa je treba povedati, kako - in prav to želimo povedati s svojim osveženim gospodarskim programom. Dobra delovna mesta so še vedno najboljša socialna politika.
Matej Tonin, poslanec
tem pa spodbujala občane, da se vozijo s kolesom namesto z motornim vozilom. Električno kolo je najprimernejše zato, ker ga lahko vozijo tudi občani, ki ne zmorejo telesnega napora za vožnjo običajnega kolesa. Ker je naša občina zelena turistična destinacija, mora tudi promet postati čim bolj okolju prijazen. Zato smo sprejeli Celostno prometno strategijo, ki spodbuja izgradnjo kolesarskih poti in druge zelene oblike prevoza. Eden od ukrepov, ki sledijo strategiji, je tudi vzpostavitev polnilnih postaj za električna vozila: v Kamniku bosta kmalu postavljeni dve tovrstni polnilnici. Pobudi za postavitev električnih polnilnih postaj pa že sledijo tudi ponudniki turističnih namestitev, ki prav tako uvajajo polnilne postaje in ekološke oblike prevozov.
Matej Slapar, podžupan Občine Kamnik
N.Si
Prometna ureditev pri Osnovni šoli Toma Brejca
Svetnik Damjan Hribar (SDS) je občinsko upravo prosil za terminski in finančni načrt dokončanja prometne ureditve pri Osnovni šoli Toma Brejca. Odgovor sta pripravila Tina Trček, vodja Oddelka za družbene dejavnosti, in Aleš Škorjanc, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance. »Z Odlokom o sprejetju ureditvenega načrta K-9 šole je bilo določeno, da se za potrebe izgradnje komunalne in prometne infrastrukture, predvidenih objektov in zunanjih ureditev odstrani obstoječa OŠ Frana Albrehta, delno objekt OŠ Toma Brejca in objekt športne dvorane OŠ Toma Brejca v celoti. Dela, ki zadevajo OŠ Toma Brejca, so bila že izvedena, ko bo zgrajena nova OŠ Frana Albrehta, pa bomo lahko pristopili tudi h komunalni in prometni infrastrukturi na omenjenem območju, za katero sicer že imamo gradbeno dovoljenje. Le-to med drugim določa, da se prometna ureditev navezuje na Kajuhovo pot ter na rekonstruirano Šolsko ulico in Šutno. Uvoz in izvoz v območje je možen z vseh prometnih strani. Predvidena je rekonstrukcija prometnih priključkov in podhoda pod Šolsko ulico. Priključek in enosmerna ureditev okrog objekta A (knjižnica, glasbena šola) se ohranita, površine za mirujoči promet se obnovijo in dopolnijo. Priključek in javna pot do objekta B (OŠ Toma Brejca) se preplastita. Širina poti je 5 metrov, dovoz in kratkotrajno parkiranje se vrši preko Kajuhove poti. Obstoječ priključek s Šolske ulice na SV strani športne dvorane se rekonstruira. Namenjen je napajanju površin za mirujoči promet, dostopu do objekta C (osnovna šola s športno dvorano), dostopu do stanovanjskih objektov na južni strani in intervenciji. Parki-
Mitja Bratun
Kamnik - Namen javnega poziva je izbor projektov in sofinanciranje njihovih stroškov. S strategijo lokalnega razvoja bo Srce Slovenije
rišče ob športni dvorani se rekonstruira, pod objektom Metalka se uredi novo parkirišče, okrog objekta A se poveča število parkirnih mest, na JV strani OŠ Toma Brejca se na zahodni strani parkirišča zgradi oporni zid. Prehod skozi park omogočata dve glavni dostopni poti, ki ju sestavljata kolesarska steza in pešpot. Poti se na južni strani priključita na obstoječo dostopno pot, na severni strani pa se odcepita proti klančini, ki omogočata pešcem, kolesarjem in funkcionalno oviranim osebam prehod pod Šolsko ulico do Šutne. Vrednost zunanje infrastrukture je ocenjena na 945 tisoč evrov.«
Obnova letnega bazena
Svetnik Dušan Papež (LDP), je občinsko upravo opomnil, da je Kamnik športno mesto z odličnimi športniki in re-kreativci, a žal s slabo športno infrastrukturo, ki se sicer izboljšuje, a problem ostaja pokriti olimpijski bazen, na katerega športniki čakajo že več kot dvajset let. Odgovor sta pripravili Tina Trček in Mira Resnik, višja svetovalka za področje družbenih dejavnosti. »Z namenom pridobitve sredstev za obnovo kopališča Pod skalco je Občina novembra 2016 kandidirala na Javni razpis Fundacije za šport za sofinanciranje gradnje športnih objektov v letih 2017, 2018 in 2019. Občina je prijavila projekt Obnove školjke olimpijskega bazena na kopališču Pod skalco. Celotna vrednost projekta zanaša 498.459,06 evra, od tega smo Fundacijo za šport zaprosili za 115 tisoč evrov. Rezultati javnega razpisa še niso znani. V kolikor bo Občina uspela pridobiti sredstva Fundacije za šport in z rebalansom zagotoviti manjkajoča sredstva, bo v letu 2017 izvedla predmetno investicijo v skladu z izdelano idejno zasnovo, ki jo je pripravilo podjetje Acma. V skladu z idejno zasnovo je v letu 2017 predvidena 1. faza obnove, ki obsega obnovo školjke bazena in manjšo
sledilo viziji, da z razvojem ljudi ustvarjamo priložnosti za turizem, zdravje in dobro počutje. Rok za oddajo vlog je 30. junij 2017. Javni poziv se izvaja kot podpora za izvajanje lokal-
poglobitev ter razširitev, tako da bo po posegu bazen dosegal želeno dimenzijo 50 m in dvostransko postavitev startnih blokov. Cilj prenove bazena je pridobiti tehnično sodoben plavalni bazen, ki bo omogočal izvedbo treningov in tekem in ki bo obenem tudi v funkciji letnega kopališča. Vse ureditve so načrtovane tako, da je v nadaljevanju možna nadgradnja, in sicer pokritje bazena z balonom. Postavitev balona nad obstoječi bazen bi morali umestiti v prostor, ker za to območje velja Odlok o ureditvenem (lokacijskem) načrtu območja M-1 Pod skalco. Za tak poseg bi morali pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje, spremeniti veljavni prostorski akt ter investicijo umestiti v občinski proračun in načrt razvojnih programov. V kolikor nam bo uspelo na javnem razpisu pridobiti sredstva za 1. fazo obnove in bo le-ta izvedena, si bomo v prihodnjih letih vsekakor prizadevali za pokritje bazena z balonom.«
Rekreacijska pot ob Kamniški Bistrici
Svetnik Bogdan Pogačar (NSi) je na občinsko upravo naslovil vprašanja, povezana z rekreacijsko potjo ob Kamniški Bistrici.
Odgovor je pripravila Alenka Babnik, višja svetovalka za urejanje prostora. »Občina Kamnik je jeseni 2016 zaključila z gradnjo dveh odsekov rekreacijske poti. Oktobra 2016 smo uredili 280-metrski odsek, ki poteka od javne poti Volčji Po-tok-Ceglar-Jernač pod bre-žino regionalne ceste ter se pod mostom preko Kamniške Bistrice naveže na Radomeljsko cesto. S tem smo sklenili manjkajočo povezavo ob reki med Kamnikom in trgovskim centrom Qlan-dia. Drugi odsek v dolžini 500 metrov je bil zgrajen v Tuhinjski dolini ob Nevljici med Srednjo vasjo in Lokami. V južnem delu občine manjka še 1,5 km poti, s katero se bomo povezali z rekreacijsko potjo v občini
nega razvoja, ki ga vodi skupnost, in znotraj tega v okviru podukrepa Podpora za izvajanje operaciji v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Sredstva za sofinanciranje
Domžale. V Šmarci glavni problem predstavlja pridobivanje zemljišč. V preteklih letih smo se dogovorili z večino lastnikov na tem območju, dogovora pa nismo dosegli s tremi izmed njih. Lastniki zahtevajo rešitev neurejenih razmer iz preteklosti, ki so povzročile, da danes Kamniška Bistrica teče po zasebnih zemljiščih, večja obvodna površina v lasti države pa je ostala na levem bregu reke, v katastrski občini Volčji Potok. Eden izmed lastnikov čaka na izvršitev menjalne pogodbe z državo že od leta 2011. V letu 2016 so se zadeve po večkratnem urgiranju Občine Kamnik končno začele odvijati. Že pri ureditvi meje se je geodetski postopek zavlekel, saj se dva lastnika sosednjih zemljišč nista strinjala s predlagano mejo, zato postopek še ni končan. Po pravnomočnosti parcelacije bo Direkcija RS za vode izvedla postopek menjave zemljišč, za katerega upamo, da se bo zaključil čim hitreje, saj je gradnja odseka v severnem delu Šmarce načrtovana v letu 2017. Za 480 m dolg odsek od Radomeljske ceste mimo športnega centra Virtus do območja nekdanje tovarne KIK Plastika imamo vodno soglasje že pridobljeno. Projektantska ocena stroškov znaša okoli 50 tisoč evrov. Za južni del Šmarce, ki je poplavno ogrožen, se je občinska uprava odločila, da v skupni projekt združi ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti in ureditev rekreacijske poti. Projekt predvideva izgradnjo novega nasipa, ki bi ga pomaknili proti zahodu in tako pridobili večje površine v notranjem delu nasipa. Poleg odseka v Šmarci v letu 2017 načrtujemo še gradnjo novega odseka v Tuhinjski dolini, med Lokami in Potokom v dolžini 660 metrov. V letu 2018 načrtujemo povezavo mesta Kamnik z Nevljami in Vrhpoljami, ureditev poti v Mekinjah za Zarjo Kovis in gradnjo novih odsekov v Tuhinjski dolini med Srednjo vasjo in Podhruško.«
je LAS dodelilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Vse zainteresirane prebivalce, ki imate projektne ideje, primerne za prijavo na javni poziv, vabimo, da nas obiščete v pisarni LAS in pomagali vam bomo z usmeritvami pri razvoju ideje.
Termin sestanka si lahko na eni izmed lokacij - v Kamniku, Litiji, Lukovici ali Moravčah - predhodno rezervirate na e-naslovu las@ razvoj.si ali po telefonu 01 8962 713 ali 051 312 738.
Zeleni turizem - zeleni promet
Javni poziv LAS za sofinanciranje projektov
Lokalna akcijska skupina (LAS) Srce Slovenije je aprila objavila javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju občin, kjer delujejo, torej tudi v občini Kamnik.
Kamničan^ petek, 10. marca 2017
!5
Teden ljubiteljske kulture
Tednu ljubiteljske kulture, ki bo med 12. in 21. majem letos potekal že četrto leto zapored, se bodo pridružili tudi kamniška območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in številni kulturniki. Obeta se tudi obnovitev Zveze kulturnih organizacij Kamnik.
Aktualno
Obnavljajo električno omrežje
Občina Kamnik v zadnjih tednih občane pogosto obvešča o izpadih električne energije, vzrok pa je obsežna rekonstrukcija daljnovoda Črna, ki ga izvaja družba Elektro Ljubljana.
V sklopu rekonstrukcije daljnovoda Črna so po številnih krajih občine - tudi v kraju Laniše - zamenjali tudi vrsto dotrajanih lesenih drogov.
Konferenca o kulturi in obnovitev Zveze kulturnih organizacij Kamnik bo v četrtek, 18. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Kamnik. Vabljena vsa kulturna društva, samostojni umetniki ter vsi drugi akterji na področju kulture.
Jasna Paladin
Kamnik - V letošnjih spomladanskih mesecih družba Elektro Ljubljana v občini izvaja obsežnejšo rekonstrukcijo 20-kilovoltnega daljnovoda Črna. Ta daljnovod napaja 59 transformatorskih postaj, na katerih je priklopljeno skoraj 2100 odjemalcev električne energije.
V sklopu načrtovanih del so v minulih tednih že zamenjali številne dotrajane lesene drogove, zamenjali izolatorje ter namestili nova stikala.
»Dela so se izvajala na glavni liniji daljnovoda ter na pripadajočih odcepih proti Tunjicam, v širšem okolišu Mekinj, Stranj, Godiča, proti Črnivcu ter proti Kamniški Bistrici. S pripravljalnimi deli smo začeli konec marca, glavnina del pa je bila predvidena za prvo polovico aprila. Obnove daljnovodov do transformatorski postaj Sidraž, Zakal, Brezje, Stolnik, Fužine, Godič, Potok v Črni, Srednji vrh, Laniše ter Zadnji vrh so že končane. Potrebno pa je še izvedba dela proti transformatorskim postajam Gozd, Kamniška Bistrica ter Žaga. Dela se bodo predvidoma zaključila v prvem tednu po prvomajskih praznikih,« nam je pojasnila mag. Kristina Sever iz Elektra Ljubljana.
Prenova v središču mesta se bo predvidoma začela maja
Družba Elektro Ljubljana namerava letos obnoviti tudi 20-kilovoltno kabelsko povezavo med transformatorskimi postajami Mali grad, Kamnik center ter Kamnik Graben, ki je bila zgrajena v 70. letih prejšnjega stoletja in je že dotrajana, zato je na tem odseku v zadnjem obdobju prihajalo do pogostejših okvar. »Del kabelske kanalizacije na območju Par-move ulice ter Trga svobode je bil že zgrajen pred leti v okviru rekonstrukcij lokalnih cest. Treba pa bo zgraditi kabelsko kanalizacijo po Prešernovi ulici, Glavnem trgu, delu Prečne ulice, delu Medvedove ulice ter delu Trga talcev proti transformatorski postaji Kamnik Graben. Celotna dolžina novega 20-kilovoltnega kablovoda zanaša 1950 metrov. Z deli nameravamo pričeti po pridobitvi gradbenega dovoljenja, predvidoma v mesecu maju. Dela bodo potekla v več fazah zaradi prometne ureditve ter potrebnih delovnih zapor. Na delu Glavnega trga se bodo dela izvajala v sklopu zunanjega ureditvenega načrta pod okriljem Občine Kamnik. Ocenjena vrednost investicije znaša sto štirideset tisoč evrov,« projekt opisujejo na Elektru Ljubljana.
Jasna Paladin
Kamnik - Teden ljubiteljske kulture (TLK) v mesecu maju poteka že četrto leto in s številnimi kulturnimi dogodki povezuje prebivalce Slovenije, narodnih skupnosti v zamejstvu in evropskih državah. Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije in številnimi kulturnimi ustvarjalci, društvi, zvezami, kulturnimi zavodi, lokalnimi skupnostmi, šolami, vrtci, knjižnicami, muzeji, galerijami pripravljajo zanimive kulturne programe in tako bo med 12. in 21. majem tudi v občinah Kamnik in Komenda.
Stopite na svetlo, dragi ustvarjalci
»S projektom TLK želimo tudi v občini Kamnik poudariti pestrost kulturnega dogajanja ter se ob tem zahvaliti vsem ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem, posameznikom in skupinam, ki nam v ljubiteljskem zanosu podarjajo svoj čas in ustvarjalno energijo preko številnih pesmi, gledaliških predstav, folklornih, sodobnih
plesnih in literarnih nastopov, likovnih in fotografskih razstav. S svojim delom in predanostjo ohranjajo ter poustvarjajo našo ljudsko tradicijo in dediščino, hkrati pa s sodobnimi multimedij-skimi pristopi prispevajo k živahnemu kulturnemu utripu našega okolja. V okviru projekta TLK se tudi na Kamniškem pridružujemo vseslovenski akciji pod naslovom Naj se vidi! in pobudi vsem kulturnim ustvarjalcem, ljubiteljskim in akademsko izobraženim, da v času od 12. do 21. maja na okenske police, hišna dvorišča ali v trgovinske izložbe na ogled postavijo instrumente, slikarska platna, knjige, plesne kostume, gledališke plakate, zgoščenke, notne zapise, predmete, ki ponazarjajo umetniško zvrst ali kulturno dejavnost, s katero se ukvarjajo. Vabljeni, da razstavljena dela tudi fo-
Bogat program ob Tednu ljubiteljske kulture v občinah Kamnik in Komenda si lahko ogledate na spletni strani organizatorjev.
tografirate, nam fotografije posredujete na tedenljubi-teljskekulture@jskd.si ter sodelujete v nagradnih igrah,« pravijo na Območni izpostavi JSKD Kamnik in dodajajo, da je osrednja dejavnost letošnjega TLK likovno področje, v naslednjem letu pa bodo v ospredje postavili folklorno dejavnost.
Atelje na prostem in odprte vaje
V Tednu ljubiteljske kulture JSKD OI Kamnik tako letos organizira Atelje na prostem, v katerem bodo kamniški likovni ustvarjalci v soboto, 13. maja, na gradu Zaprice ob 9. uri prevzeli slikarska platna in ob 17. uri postavili na ogled svoja slikarska dela. Pregledno razstavo bodo junija pripravili v Domu kulture Kamnik. Pozornost bodo posvetili tudi stoti obletnici smrti slikarja Matije Koželja, saj
bodo v sodelovanju z občinama in župnijama Vodice in Kamnik temu znamenitemu rojaku posvetili akademijo z mašo in koncertom ter priložnostno razstavo o njegovem življenju in bogati likovni zapuščini. Številna kamniška kulturna društva bodo v okviru TLK na področjih glasbe, plesa, folklore in ohranjanja kulturne dediščine pripravila odprte vaje s povabilom, da se jim pridružite.
Ustanovitev kulturne zveze?
V okviru Tedna ljubiteljske kulture se bo odvila tudi konferenca o kulturi z obnovitvijo Zveze kulturnih organizacij Kamnik, ki bo v četrtek, 18. maja, ob 19. uri v prostorih Doma kulture Kamnik (Klub Kino dom). Organizatorji vabijo vsa kulturna društva, samostojne umetnike in vse druge akterje na področju kulture.
ZBIRANJE ODPADKOV NA EKOLOŠKIH OTOKIH
Spoštovani občani občine Kamnik!
Poleg ločenega zbiranja odpadkov v okviru posameznega gospodinjstva imate občani na voljo tudi ločeno zbiranje in odlaganje različnih vrst odpadkov v za to postavljene zabojnike na tako imenovanih ekoloških otokih. Na vsakem ekološkem otoku se nahajajo zabojniki za ločeno zbiranje:
•	PAPIRJA (v zabojnik sodijo: časopisi, revije, zvezki, knjige, prospekti, katalogi, pisemske ovojnice, pisarniški papir, ovojni papir, papirnate vrečke, kartonska embalaža, lepenka itd.),
•	EMBALAŽE (v zabojnik sodijo: plastenke pijač in živil, plastenke čistil in pralnih sredstev, pločevinke živil in pijač, sestavljena embalaža - »tetrapak«, plastične vrečke, plastična in kovinska folija, plastični kozarčki in lončki, ipd.) in
•	STEKLA (v zabojnik sodijo: steklenice živil in pijač, steklena embalaža zdravil in kozmetike, kozarci vloženih živil itd.). Prav tako je v okviru določenih ekoloških otokov možna oddaja odpadnih oblačil in tekstila in drobne električne in elektronske opreme ter odpadnih baterij.
Zbiralniki za odpadna oblačila in tekstil, lokacije:
1.	ČRNA PRI KAMNIKU - Podstudenec
2.	STAHOVICA - Na začetku poti na Sv. Primoža
3.	ZGORNJE STRANJE - Pri OŠ Stranje
4.	GODIČ - Dom krajevne skupnosti
5.	MOTNIK - Pri trgovini Motnik
6.	ŠMARTNO V TUHINJU - Pri čistilni napravi
7.	SREDNJA VAS PRI KAMNIKU - Pri marketu Tuš
8.	SPODNJE PALOVČE - Ob cesti pred naseljem
9.	ŠMARCA - Trg padlih borcev
10.	ZBIRNI CENTER SUHADOLE
Zbiralniki za drobno električno opremo, lokacije:
1.	KAMNIK - Jakopičeva ulica pri igrišču
2.	KAMNIK - Klavčičeva ulica pri trafo postaji
3.	KAMNIK - Pri OŠ Marija Vera
4.	KAMNIK - Frančiškanski trg
5.	KAMNIK - Steletova ulica pri SKG-Upravniku
6.	SREDNJA VAS PRI KAMNIKU - Pri marketu Tuš
7.	ŠMARTNO V TUHINJU - Pri čistilni napravi
8.	TUNJICE - Na parkirišču pri cerkvi
9.	STAHOVICA - Na začetku poti na Sv. Primoža
V letošnjem letu beležimo ponavljajoče kršitve s področja nepravilnega odlaganja odpadkov na posameznih ekoloških otokih (odlaganje kosovnih, gradbenih, nevarnih odpadkov ipd.). V podjetju se v sodelovanju z občinsko inšpektorico trudimo identificirati povzročitelje nezakonitega odlaganja odpadkov in jih tudi prekršku ustrezno sankcionirati. Bi pa bili zelo veseli, če bi bili občani v tovrstnih primerih onesnaževanja bivanjskega okolja bolj občutljivi oziroma bi se odločali za sporočanje informacij v zvezi s kršitelji. Na tem mestu zato pozivamo vse odgovorne občane, ki boste kadarkoli priča nezakonitemu odlaganju odpadkov, da se obrnete na: Občina Kamnik - Pristojna inšpektorica - telefon: 01 831 81 21, e-pošta: bogomira.skvarca@kamnik.si. Publikus, d. o. o. - Operativni center Kamnik - telefon: 01 723 82 42, e-pošta: oc.kamnik@publicus.si.
Kamnik bo obiskal ameriški veleposlanik
Kamnik - Občino Kamnik bo v četrtek, 11. maja, na povabilo
župana Marjana Šarca in predsednika Združenja borcev za	§
vrednote NOB Kamnik Matevža Koširja obiskal veleposlanik	3
Združenih držav Amerike v Sloveniji Brent Robert Hartley.	§
Ob 9. uri ga bo v prostorih občine skupaj s podžupanom	|
Igorjem Žavbijem najprej sprejel župan, nato sledi obisk	§
Osnovne šole Marije Vere na Duplici, ob 11. uri bodo velepo-	s
slaniku pripravili vodeni ogled mesta Kamnik, obisk pa bodo	°
gostje z veleposlaništva ob predvidoma 14. uri sklenili s po-	|
ložitvijo venca ob spomeniku padlih borcev v Češnjicah. J. P.	2
10
petek, 5. maja 2017 Kamničan^
Iz naših krajev
Jurjev blagoslov konj
Ljubitelji konj iz Petrovega hleva so v nedeljo, 23. aprila, v Tunjicah pripravili prvi blagoslov konj, ki bo odslej tradicionalen.
Jasna Paladin
Tunjice - Blagoslov konj je v naših krajih sploh zadnja leta priljubljen konec decembra, na Štefanovo, a po drugih krajih Slovenije, predvsem na Štajerskem, konje blagoslovijo tudi na god sv. Jurija.
Zato so se tudi v Petrovem hlevu odločili, da blagoslov pripravijo na ta dan. »Blagoslovov na štefanovo je v naši okolici že kar nekaj in tako se rado zgodi, da je povsod konj bolj malo, zato smo se pri nas odločili, da se raje zberemo na god sv. Jurija, ki je prav tako povezan s konji. Malo nam je zagodlo vreme, saj je še zjutraj de-
Blagoslov je opravil tunjiški župnik Edi Strouhal, pri sadovnjaku na Prevali pod tunjiško cerkvijo pa se je prvo leto zbralo dvanajst konj.
ževalo, zato je marsikdo verjetno raje ostal doma,« nam je povedala pobudnica sre-
čanja Špela Hribar iz Petrovega hleva in dodala, da bo Jurjev blagoslov odslej tradi-
cionalen; zbrali se bodo vsako leto v nedeljo po godu sv. Jurija.
Soba pobega zdaj tudi s kamniško tematiko
Ekipa Energy Escape Room, ki je bila doslej znana po dveh sobah pobega v Domžalah, je nedavno v starem delu Kamnika odprla dve sobi pobega s kamniško tematiko, ki na zanimiv način dopolnjujeta turistično ponudbo.
Jasna Paladin
Kamnik - Sobe pobega postajajo vse bolj priljubljena turistična zanimivost, kamniški, ki sta v stavbi na začetku Šu-tne pod Malim gradom, pa
sta posvečeni grofici Veroniki in Rudolfu Maistru. »Soba pobega predstavlja interaktivno igro, ki je postavljena v realen čas in prostor. Par ali skupina je v zaklenjeni sobi, postavljeni so
v čas kamniške legende, in sicer s skupino prijateljev, sodelavcev, sorodnikov ali s partnerjem, ki si jih izberejo sami, njihov cilj pa je, da v šestdesetih minutah skupaj rešijo vse uganke, poiščejo
ključe in pridejo ven iz sobe. Ter ob tem seveda rešijo tudi kamniško Veroniko ali uganke Rudolfa Maistra. Da bo igra še zabavnejša, jih bodo čakale številne ovire, ki jim bodo pomagale spoznavati Veronikin čas in življenje Rudolfa Maistra, ter zabavni namigi, ki jih bodo pripeljali do cilja,« pravi Mateja Kegel Kozlevčar in dodaja, da s sobo pobega obujajo mestno legendo, ki bo tako domačinom kot turistom omogočala svojevrstno ekipno zabavo, jim omogočala preizkušanje detektivskih sposobnosti in spoznavanje zgodovine in legende mesta v objemu kamniških planin.
Vsaka hiša si zasluži JUBIZOL fasadni sistem.
/
Fasadni sistemi s 45-letno tradicijo.
Nakup fasade je pametna
investicija, ki se obrestuje z
nižjimi stroški ogrevanja in __ llin
hlajenja ter večjo vrednostjo ^ jlllK
nepremičnine.
JUBIZOL
Fasadni sistemi po meri
Preverite naše produkte in prednosti JUBIZOL fasadnih sistemov v naših katalogih in na www.jub.si.
9 JUBIZOL-ov svetovalec: 080 15 56 in info@jub.eu
JUBIZOL fasadni sistemi
Prihranite pri energiji do 40 %
Z vgradnjo toplotnoizolacijskega sistema JUBIZOL in zadostno debelino izolacijskega materiala boste porabo energije za ogrevanje in hlajenje lahko znižali kar do 40 odstotkov.
Zagotovite kakovost in trajnost objekta z garancijo do 25 let
JUB zagotavlja do 25-letno garancijo ter dolgoročno in premiš-ljeno naložbo v toplotnoizolacijski sistem JUBIZOL.
Ustvarite zdrave in ugodne bivalne pogoje
Za ugodne bivalne pogoje štejemo temperature med 19 in 22 °C ob vlagi med 40 in 60 %. Fasadni sistem JUBIZOL izpolnjuje zahteve po zadostni in učinkoviti toplotni izolaciji in zagotavlja odlične bivalne pogoje. Z vsemi proizvodi zagotavljamo visoko raven ekološke osveščenosti.
Povečajte vrednost vašega objekta
Objekt, ki je kakovostno toplotno izoliran, ima večjo tržno vrednost. Večja kot je vrednost "energetske izkaznice" objekta, večja je tudi njegova tržna vrednost.
Povečajte estetsko vrednost objekta
Toplotnoizolacijski sistemi JUBIZOL zagotavljajo vrhunski estetski videz. Zaključni ometi omogočajo izvedbo fasade v zaribani ali glajeni strukturi ob različni zrnavosti in izboru velikega števila odtenkov z najvišjo obstojnostjo.
Starodobniki so se zbrali Na hribčku
Veliko zanimanja je požel triumph herald z letnico 1958, ki ga je na srečanje pripeljal Dušan Papež. / Foto: Jasna Paladin
Jasna Paladin
Šmartno v Tuhinju - Člani Društva Dogodek Kamnik so skupaj s Tonetom Rajsar-jem na čelu v torek, 2. maja, pripravili že šesto srečanje starodobnih vozil Na hribčku pri Šmartnem v Tuhinju, ki se ga je udeležilo več kot
trideset voznikov starodob-nih avtomobilov in motorjev. Udeleženci so se najprej podali na 25 kilometrov dolgo pot mimo Laz, Zgornjega Tuhinja, Buča, Hruševke, Raven, Potoka, Srednje vasi in Sidola, nato pa so se znova zbrali Na hribčku, kjer je sledilo družabno popoldne.
Pri Tonetu Rajsarju Na hribčku se je tudi letos zbralo več kot trideset starodobnikov.
Na kamniških teniških
• «V V»1 1	V • 1
igriščih bo živahno
Darja Korelc
Kamnik - Kamniški teniški klub bo od 8. do 12. in od 15. do 19. maja 2017 organiziral brezplačni tečaj tenisa za odrasle začetnike. Tenis je šport, ki ga lahko gojimo skozi celotno življenje, zato za učenje tenisa ni nikoli prepozno. Omenjeni tečaj sodi v okvir tradicionalne akcije Odprta vrata Tenis kluba Kamnik, v klubu pa ob tej priložnosti niso pozabili niti na otroke, saj bo v drugem terminu v zgodnjih popoldanskih urah tečaj organiziran tudi zanje. V mesecu maju se bo začela tudi Kamniška rekreativna
teniška liga, v katero se je prijavilo več kot štirideset igralcev. Med njimi so poleg odličnih Kamničanov Boštjana Repanška, Urbana Čevke, Gregorja Horvata in drugih prijavljeni tudi trije najboljši slovenski rekrea-tivci, to so Aleš Maček, Mark Svoljšak in Matej Jarc. Kamniška liga bo torej po nekaj letih neaktivnosti spet zelo številna in kakovostna - po številu udeležencev se sicer ne more primerjati z Ljubljansko rekreativno teniško ligo z več kot 250 igralci, po kakovosti pa prav gotovo sodi med najboljše rekreativne lige v Sloveniji.
Nov ekološki otok v krajevni skupnosti Godič
Brezje nad Kamnikom - Občina Kamnik je v krajevni skupnosti Godič ob cesti Vodice-Brezje nad Kamnikom uredila nov ekološki otok z zabojniki za ločeno zbiranje odpadnega papirja, stekla in embalaže, namenjen prebivalcem Vodic in Brezij. Do sedaj je bil najbližji ekološki otok za te občane pri Domu Krajevne skupnosti Godič. J. P.
Kamničan^ petek, 10. marca 2017
!5
Kultura
Uspeh kamniških folkloristov
Kamniški folkloristi so v soboto nastopili na kamniškem tržnem dnevu, jutri pa jih čaka pomemben nastop na regijskem srečanju folklornih skupin na Bledu.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Sobotni tržni dan dogajanja na Glavnem trgu niso zaznamovali le ponudniki domačih dobrot in obrti na stojnicah, temveč so se obiskovalci lahko zabavali tudi ob zvokih kar trinajstih harmonik in si ogledali splete kamniških folkloristov. Dopoldansko dogajanje v mestu so namreč popestrili člani Orkestra harmonikarjev Cirila Spruka ter člani Folklorne skupine Kamnik. Harmonikarji so ubrano preigravali znane narodno-zabavne viže, folkloristi pa so odplesali nekaj spletov gorenjskih in koroških plesov, nastop pa popestrili tudi z nekaj ljudskimi pesmimi.
Kot je povedal predsednik Folklorne skupine Kamnik Janez Hribar, namreč vsak teden vadijo tudi petje, čeprav glavna dejavnost vendarle ostaja ples. »Vsako leto se naučimo enega do dva nova spleta, odvisno od plesalcev in časa, ki nam je na razpolago. Za en splet namreč potrebujemo kar dva do tri mesece vaje,« je povedal Hribar. Najnovejši splet se imenuje Kdo je boljši, saj ples prikazuje tekmovanje dveh skupin v plesu. Odplesali ga
Člani Folklorne skupine Kamnik bodo nastopili tudi na regijskem srečanju folklornih
skupin. / Foto: Aleš Senožetnik
bodo že jutri na Bledu, kjer bo potekalo regijsko srečanje folklornih skupin. Uvrstitev na tekmovanje za kamniške folkloriste pomeni velik uspeh, saj se je med skupinami iz Domžal, Mengša, Komende, Trzina, Lu-kovice in Moravč le še mladim Mengšanom uspelo prebiti na regijsko tekmovanje, kjer bo po besedah Jo-lande Anžel, članice, ki sicer skrbi tudi za oblačilno podobo folkloristov, nastopilo sedem gorenjskih skupin. »Uvrstiti se na državno tekmovanje bo težko, saj bodo nastopile številne kakovostne skupine na čelu z Aka-
demsko folklorno skupino France Marolt. Precej jih je mlajših in imajo tudi kakovostnejše noše kot mi,« je o konkurenci spregovorila Anželova, a kljub temu Kamničani ne mečejo puške v koruzo, saj je vendarle naj-važneje sodelovati in izvesti kakovosten nastop, ki so ga vsekakor sposobni, saj vanj vlagajo veliko energije ter časa, stalno pa se izobražujejo tudi na različnih seminarjih.
Kamniška folklorna skupina pa ima tudi sicer precej natrpan urnik. Maja bodo nastopili v Jurovskem Dolu, junija pa v Bistrici ob Dravi
ter pobratenem avstrijskem Trofaiachu. Kot je povedal Hribar, ne bodo počivali niti poleti, ko nastopajo tudi za tuje goste, ki pridejo k nam. Volje jim nikakor ne primanjkuje, ker pa želijo svoje znanje in tradicijo slovenskih ljudskih plesov in pesmi širiti naprej, v svoje vrste vabijo vse, ki jih druženje ob glasbi in plesu veseli. »Starostnih omejitev ni, pomembno je, da so pripravljeni plesati. Že dlje časa si želimo ustanoviti tudi eno mlajšo skupino plesalcev, zato so dobrodošli tudi mladi,« je še povabil predsednik kamniške folklore.
Zaznamovana z dvojino
V galeriji Pogled je do sredine junija na ogled fotografska razstava Prazno ali polno vizualne umetnice Arven Šakti Kralj Szomi.
Bojana Klemenc
Kamnik - Tokratna avtorica razstave se že dolgo angažira na področju fotografije, v kamniški galeriji pa je pregled njenih fotografij,
ustvarjenih v zadnjih letih. Gre za ustvarjalko, ki se je po študiju na Goldsmiths Collegeu v Londonu odločila še za podiplomski študij fotografije in videa na ljubljanski Akademiji za likov-
Odprtje razstave v četrtek, 20. aprila, je popestrila glasbena skupina Kontrabant, fotografije pa bodo na ogled do 12.
jUnija. / Foto: Bojana Klemenc
no umetnost in oblikovanje, sama pa se definira kot oseba z dvema imenoma, dvema domovinama in tudi dvema poklicema. Arven Šakti Kralj Szomi se ukvarja s fotografijo kot refleksijo dialoga med predmetnim in nepredmetnim svetom. Njeno ustvarjanje je najpogosteje zaznamovano s črno-belo fotografijo, ki ne poskuša na monotoni način dokumentirati vizualne stvarnosti pred objektivom, temveč poudarjati intenzivnost pripovedi likovnih elementov in določenega vzdušja. »Zanimivo, kako me v življenju zaznamuje dvojnost,« ugotavlja Arven Šakti Kralj Szomi, ki nosi dve imeni in dva priimka, zaznamovana je z dvema kulturama, v katerih je od-
raščala, ter opravlja dva poklica - deluje kot vizualna umetnica in prevajalka besedil o umetnosti. Tudi ko ustvarja, jo zanimata dva časa, preteklost in sedanjost. Navdušuje se nad otipljivimi, stvarnimi okruški, ki pa nosijo v sebi sled zgodovine, le še stvar domišljije je, kako na dvodimenzionalni podlagi tudi zaživijo in spregovorijo svojo zgodbo. Fotografije kot enostavni "snap shoti" nastajajo posamično, a nastopajoče v paru harmonično postanejo idealen par. Kustosinja razstave Saša Bučan opisuje, kako je Šakti daleč pred čisto navadnim ljubiteljem fotografije - platno in čopič sta njen fotoaparat, njene zgodbe pa široke za vsakega posebej, za tisoče interpretacij.
Izseki iz intimnega sveta Klemna Skubica
V galeriji Doma kulture Kamnik je do konca maja na ogled fotografska razstava Klemna Skubica.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Prejšnji teden je v galeriji Doma kulture Kamnik potekalo odprtje fotografske razstave Lov avtorja Klemna Skubica. »Skubičev fotografski sklop je rahločutna vizualna pripoved, s katero gledalcu razkriva svoj notranji svet, na kar namiguje že sam naslov serije: loviti trenutke neizrekljivih intimnih občutij. Po drugi strani pa avtor vizualizira osebna spoznanja o vsakdanjem življenju in svetu, ki ga obdaja,« je o Skubičevi razstavi, ki jo je v galeriji Doma kulture Kamnik pripravil Foto klub Kamnik, zapisala priznana likovna kritičarka in recenzentka Nataša Kov-ščca, avtorica spremnega teksta k razstavi. Klemen Skubic je predstavnik mlajše generacije slovenskih fotografov, ki je v
Kamniku že gostoval konec leta 2014, ko je prav tako v organizaciji kamniškega fotografskega kluba pripravil razstavo Boksar, zgodbo o ostarelih možeh, nekdanjih profesionalnih boksarjih. S tokratno razstavo, s katero je pred tem že gostoval v Parizu, pa Skubic gledalca sooči s fragmenti lastnega intimnega življenja. Na prvi pogled nepovezana zgodba, ki jo tvorijo zamolkle črno--bele fotografije, omogočajo vpogled v avtorjevo družinsko okolje, a Skubica bolj kot formalno dokumentiranje vsakdanjika zanimajo občutja, ki ga prevevajo ob odnosu do svojih bližnjih in lastne mlade družine. Ali kot je sam povedal ob odprtju razstave: »Ob rojstvu otroka začneš na svet gledati popolnoma drugače.« Razstavo si lahko ogledate še do 31. maja.
Klemen Skubic je v Domu kulture Kamnik na ogled postavil intimno črno-belo fotografsko pripoved.
Brezplačna filmska delavnica v Kotlovnici
Kamnik - Mladinski center Kotlovnica vabi na dvodnevno filmsko delavnico z naslovom Kako od ideje do filma, ki se bo začela v soboto, 6. maja, ob 10. uri. Delavnica, ki jo bodo izvajale mlade prostovoljke, je primerna za tiste, ki se s filmom šele spoznavajo, in tiste, ki že imajo osnovno znanje ter bi ga želeli nadgraditi. Vsebina bo podana v angleškem jeziku. Delavnica je brezplačna, obvezne prijave na info@kotlovnica.si do zapolnitve mest. Število udeležencev je omejeno. J. P.
Ob mednarodnem dnevu muzejev
Kamnik - Praznovanju mednarodnega dneva muzejev se bo v četrtek, 18. maja, pridružil tudi Medobčinski muzej Kamnik, ki ta dan med 10. in 18. uro v vse tri svoje enote - muzej na gradu Zaprice, Galerijo Miha Maleš in Rojstno hišo Rudolfa Maistra - vabi na brezplačen ogled zbirk. J. P.
wwwCENTER
tfiuMASE.NET
Peci in energenti - iz narave za topel dom.
040 123 711
10
petek, 5. maja 2017 Kamničan^
Podjetništvo
Dijakom predstavili podjetništvo
Podjetniški klub Kamnik je z Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra Kamnik že drugo leto zapored organiziral okroglo mizo za dijake na temo podjetništva. Razširite svoje obzorje, študirajte in - predvsem - uživajte pri vsem, kar počnete, je bilo eno od glavnih sporočil.
Udeleženci okrogle mize o podjetništvu na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra
Kamnik / Foto: Nina Irt
Jasna Paladin
Kamnik - Gostje letošnje okrogle mize so bili nekateri uspešni kamniški podjetniki, ki so z mladimi delili vrsto izkušenj: predsednik Podjetniškega kluba Kamnik in direktor Metal Profila Aleš Juhant, lastnik in direktor Calcita Matevž Kirn, direktor Elektrine mag. Urban Bergant, prokurist in solastnik Term Sno-vik Ivan Hribar ter mladi direktor in lastnik podjetja Adstar Jure Knehtl. Na okrogli mizi, ki jo je vodil nekdanji dijak kamniške gimnazije, zdaj pa novinar in urednik Časnika Finance Jure Ugovšek, so jim z zanimanjem prisluhnili dijaki gimnazijske smeri. »Zanimivo je bilo slišati, da so tako izkušeni starejši podjetniki kot tudi mlajši Jure Knehtl dijakom predali podobna močna sporočila, naj se izobražujejo, vztrajajo pri
vsakem projektu, verjamejo vase, bodo potrpežljivi in naj si upajo delati majhne in velike korake. Nekateri direktorji so dijake kar direktno pozvali, naj se oglasijo pri njih, če si želijo delati in pridobivati izkušnje,« je bila s srečanjem zadovoljna tiskovna predstavnica Podje-
tniškega kluba Kamnik Nina Irt. Mlade sta nagovorila tudi ravnateljica GSŠRM Bernarda Trstenjak in podžupan Matej Slapar, ki je poudaril, da se moramo zavedati, da denar »ne raste na drevesu«, temveč se za prihodke, plače in razvoj kamniškega gospodarstva lahko
zahvalimo ravno podjetnikom, ki sedijo pred njimi. Mag. Urban Bergant je dijakom med drugim priporočil, naj se odločijo za svojo pot, kot se je denimo tudi sam. Prvi zaslužki njegovega podjetja so bili skromni, a izkušnje neprecenljive in Elektrina danes skoraj 90
odstotkov vseh svojih produktov proda v tujini. Matevž Kirn je mladim predstavil delo v Calcitu in povedal, da so imeli lani 75 milijonov evrov prihodkov, ker pa jih v prihodnjih letih pričakujejo še več, bodo svojo proizvodnjo in tudi število zaposlenih širili. Kar 55 let je dolga poklicna pot Ivana Hribarja v Zarji Kovis, kjer je začel kot štipendist, upokojil pa se bo kot direktor. Opisal je pot do Term Snovik, v katere so na začetku verjeli le redki, danes pa se lahko pohvalijo z že več kot dvema milijonoma obiskovalcev z vsega sveta. In kaj je skorajda svojim sovrstnikom povedal Jure Knehtl, eden od sostanovalcev KIKštarterja, ki se je na svojo poslovno pot podal pri vsega dvaindvajsetih letih? »Na svoji poti sem bil na začetku pripravljen delati za agencijo brezplačno, ker sem se zavedal, da potrebujem izkušnje, tehnike in ve-
ščine. Vložite sebe celega v to. Učite se od boljših. Skupaj z dvema sošolcema iz srednje šole smo oblikovali naš prvi 'dream team'. Vsi smo imeli začetniško znanje in izjemno motivacijo za dokazovanje. Razdelili smo si potencialne stranke in jih sistematično klicali. Na začetku je bilo odgovor povsod negativen. Ko pa smo prišli do prvega da in s tem do prvega sestanka, nismo dobili posla, ker smo ugotovili, da ne znamo voditi sestanka. Zopet je sledilo učenje na lastnih napakah - zato smo se vrgli v izobraževanje v tej smeri. Zdaj pa mi druga podjetja vodimo, kako naj prodajajo v tujino.« Čeprav zahteva veliko dela, tudi skrbi, pa je posel lahko zelo zanimiva stvar, v kateri uspešni tudi uživajo. Sploh če upoštevajo, da je ključ do uspeha v predanosti in vztrajnosti, so sklenili sogovorniki.
Od prodaje svetil do projekta »mobilna hiša«
ELEKTRO-PROJEKT PLUS v sodelovanju z AS projekt, d. o. o.
Mobilna hiška z vrtnim kaminom in savno
Elektro-projekt plus, d. o. o., je družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2014. Ukvarja se z veleprodajo in maloprodajo senzorske in radarske tehnike, veleprodajo in maloprodajo elek-troinštalacijskih materialov, maloprodajo parketa in raznovrstnih podov ter servisom. Sodelujejo s kvalitetnimi nemškimi proizvajalci elektromateriala. V njihovi ponudbi je senzorska tehnika in orodja Steinel, stikala Merten, doze Kaiser, elektro cevi Frankische Rohrewerke, Dinuy, Mellert, Alfer, Kopos, parketi Jaso, Trumpf, Di Leg-no, Joka, doze F tronic itd. Proizvodi so namenjeni elektroinštalaterjem, podjetjem, veletrgovcem, končnim kupcem, polagalcem parketa, arhitektom in projektantom, skratka vsem tistim, ki želijo kakovostne izdelke in sledijo sodobnim trendom s področja senzorske, radarske tehnike in pametnih instalacij. Z ekskluzivnimi zastopstvi so zaokrožili celovito ponudbo elektroinštalacijskega materiala in raznovrstnih podov ter tako postali neodvisni od drugih dobaviteljev. Podjetje sledi novim tehnologijam v Evropi in je velik pobudnik za novo instalacijo v Sloveniji, poimenovano KNX.
Ker so uvozniki večine potrebnega materiala za mobilne hiše, so se odločili, da sami začnejo z njihovo izdelavo. Tako so v letu 2016 v sodelovanju s podjetjem AS-projekt, d. o. o., začeli s prvimi projekti. Mobilna hiša je objekt, ki je namenjen hitri postavitvi na želenem kraju s takojšno uporabo. Takšen način bivanja izberemo za stanovanjsko hišo, počitniški objekt, poslovni objekt ali zgolj kot vrtno uto. Kupcu se ob naročilu prilagodijo glede velikosti, pohištva, materialov, izbire oken in vrat, fasade, ki je lahko lesena ali klasična in izgleda kot klasično grajena hiša.
Mobilna hiša Snežka
Zunanja dimenzija hiške je 9 x 3 m in ima kopalnico (275 x 125 cm), kuhinjo (265 x 135 cm) in dve sobi ( jedilnico oz. spalnico ali dnevno sobo oz. spalnico, velikosti cca 300 x 260 cm). Osnovna ideja je bila iz površine 27 m2 narediti čim bolj udobno in prostorsko izkoriščeno bivanje na dopustova-nju. S podjetjem Izi mobili so našli rešitve in s sodobnimi pohištvenimi sistemi omogočili, da se prostor izkoristi za več namenov. Z omarnimi posteljami se lahko jedilnica in dnevna soba zvečer spremenita v spalni prostor.
Skeletna gradnja zunanjih in notranjih sten je kombinirana z lesom in železom. Zunanja obloga je iz dvojne OSB-plošče debeline 12 mm, parapropustne folije in lesene fasade. Notranja obloga pa je iz OSB- in mavčne plošče debeline 12 mm. Izolirana je s kameno volno. Streha je enokapni-ca iz železne in lesene konstrukcije. V kopalnici so tla položena s PVC-jem (dim-ljen hrast), kuhinja in sobi pa sta opremljeni s parketom Jaso (hrast). Okna in vrata so iz lesa, ki ga kupec sam izbere (smreka, macesen ipd.). Okna imajo termo
zasteklitev. Električno napeljavo sestavlja inštalacija in sodobna LED-tehno-logija vgradnih svetilk proizvajalcev, ki jih sami zastopajo.
V kopalnici in kuhinji so končni vodovodni priklopi za tuš, umivalnik, pralni stroj, kuhinjsko korito, pomivalni stroj ipd. Zunanji priklop mobilne enote na vodno omrežje je dokončan, odvod pa je urejen pod samo enoto. Vse električne in vodovodne inštalacije se vgrajujejo po željah naročnika.
Mobilne hiške niso namenjene le bivanju
Malo pred Bledom se nahaja tematski park z dinozavri. Tam so postavili mobilno hišo s teraso, ki služi kot okrepčevalnica (mobilna hiša -bar), in trgovino s spominki in igračami (mobilna hiša-trgovinica). V okolici Jesenic so na vrtu postavili hiško, v kateri je savna in pergola z vrtnim kaminom (mobilna hiša-savna). Mobilna hiša je lahko urejena tudi kot vrtna uta, pripravljajo pa tudi večje projekte za večje hiše do tlorisa 130 m2.
Mobilna hiška Snežka
fil
ELEKTRO-PROJEKT PLUS, D. O. O. SUHA PRI PREDOSLJAH 12, 4000 KRANJ PE GRENC 2, 4220 ŠKOFJA LOKA T: 040 626 325
Kamničan^ petek, 10. marca 2017
!5
Mladi
Baletni pravljici
Tudi letos je letni nastop učencev plesa in baleta Glasbene šole Kamnik navdušil kar trikrat.
Bojana Klemenc
Kamnik - S tremi predstavami v vsakokrat do zadnjega kotička napolnjeni dvorani Doma kulture Kamnik je 65 mladih balerin z baletnikom navdušilo kamniško občinstvo.
Z neizmernim plesnim zanosom, srečnim nasmehom in malo sramežljivim pogledom so mlade kamniške plesalke in plesalec predstavili novo baletno pravljico Sanje revnega dečka, ki jo je koreografirala odlična baletna učiteljica Ana Trojnar, v glavni vlogi pa sta zaplesala Grega Golob in Marija Kotnik, učenca prvega razreda baleta. V petek, 21. aprila, ter v soboto, 22. aprila, so
Učenci novinarske sekcije pod vodstvom Valentine Bernot in Ane Vengust
Zgornje Stranje - Učenci od prvega do petega razreda so v učilnicah izdelovali predmete iz odpadne embalaže (žabice, čebelice, marionete, glasbila, ptičke, minione ...) Prvošolci so si na Špančevi kmetiji ogledali še izdelovanje jogurta, trniča in sira;
mlade baletnice in baletnik gledalcem predstavili zgodbo o dečkovih sanjah o lepoti, veselju, sreči, strahu ... Pa čeprav sanje niso resnične, so vendar lahko lepe, kakor je bil čudovit in zanimiv letošnji zaključni nastop učencev plesa in baleta Glasbene šole Kamnik. V drugem delu dveh petkovih predstav so obiskovalci videli premiero glasbeno-ba-letne pravljice učencev Glasbene šole Domžale in Glasbene šole Kamnik z naslovom Miška si poišče nov dom avtorice Liljane Poklukar Herman in koreo-grafinje Ane Trojnar. Glasbena pravljica Miška si poišče nov dom pripoveduje o miški, ki ji ob vsakem de-
tretješolci so preverjali in širili znanje o človeškem telesu.
Na predmetni stopnji so potekale različne delavnice v šoli in izven nje: ena skupina učencev je urejala šolsko okolico, telovadnico in igrišče, druga pa posodobila podobo sten naših hodnikov (očistili so okvirje in stare slike nadomestili z novimi). V čebelarski delavnici so spoznali čebelarske pripo-
ževju dež namoči posteljo, zato se odloči poiskati novega. Na poti sreča številne zanimive živali, kamniški plesalci so s plesom upodobili kukavice, murenčke, zajčke, žabice, medvede in veverice. Ob prebiranju pravljice so se gledalci spoznali še z glasbili, ki so predstavila posamezne živali - od kitare, klavirja, klarineta, saksofona, violine, violončela, flavte, trobente, pozavne, roga in harmonike do številnih tolkal. Predstavil se je tudi Orffov orkester z množico zanimivih in izvirnih glasbil.
Na sobotni predstavi so ob zaplesani pravljici Sanje revnega dečka nastopili še dijaki Konservatorija za glasbo
močke, različne vrste medu, sestavili nakladni panj ter posadili lipo.
Na temo likovnega in literarnega natečaja Velika planina in gorski tek so v likovni delavnici izdelovali plan-šarje iz koruznih storžev, ki jih bodo podelili najboljšim tekačem evropskega prvenstva v gorskih tekih in plakate z imeni držav udeleženk. Mladi literati pa so na to temo ustvarjali v ekoresortu, in sicer so spoznavali slovstveno dediščino Velike planine v obliki povedk. Opravili pa so tudi zanimiv intervju z Gregorjem Mlakarjem, kmetom in pastirjem ter gorskim tekačem. Nato pa so sami pisali različne spise, zgodbe in pesmi na to temo. Sabina Grošelj je udeležence zeliščarske delavnice seznanila z zelišči na šolskem vrtičku, iz določenih so v kuhinji pripravili namaze; v okviru Šolskega sadja in zelenjave so se pogovarjali o zdravem prehranjevanju, izdelovali plakate, naredili razstavo ter se priprav-
in balet Ljubljana z utrinki iz svoje baletne produkcije. Obe baletni pravljici je zasnovala Ana Trojnar, mlade plesalke in plesalec pa so ju intenzivno pripravljali dva meseca. »Baletna pravljica je v mojih očeh boljša rešitev za letni nastop, saj plesne točke povezuje rdeča nit v pravljično celoto. Mladi plesalci zares lažje plešejo, če vedo, kaj predstavljajo, in se bolje zlijejo s svojo vlogo, hkrati pa so priprave in predstave za vse bolj zanimive kot posamično predstavljanje baletnega oddelka,« ugotavlja Ana Trojnar, ki je zagotovo najbolj zaslužna, da tolikšno število učencev na odru pleše z največjim veseljem in žarom v očeh.
ljali na predstavitev za starše. Učenci, ki jih zanima ekoenergija, so z mentorji odšli na ogled hidroelektrarne Calcit, nato pa v računalniški učilnici izvedli poskuse in meritve s sončno celico. V glasbeni delavnici so posodobili ekohimno, foto-reporterji in novinarji so spremljali delo in o njem pisali.
Vodja dneva je bila ekokoor-dinatorica šole Brigita Ozi-mek Kumek, ki je imela največ dela z organizacijo tega dne. V intervjuju je med drugim povedala, da smo ekošola že od leta 2009, da moramo biti kot ekošola okoljsko odgovorni, spodbujati učinkovito rabo naravnih virov, vzgajati in se izobraževati za zdrav življenjski način življenja ... in vsako leto znova z dejavnostmi potrditi, da ohranimo zeleno zastavo kot najvišje priznanje programa ekošole. Dan je bil za vse udeležence naše šole poučen in zanimiv in bi ga ohranili tudi v prihodnje.
Nataša Planko
Kamnik - Fantje obeh šol so se pomerili v nogometu, derbi pa je bil poseben zato, ker sta se jim pridružila posebna gosta. Domačinom je pri igri pomagal igralec Nogometnega kluba Domžale Brazilec Juninho, Kamniča-nom pa je družbo v zmagovalni igri delal kapetan domžalskega prvoligaša Luka Žinko.
Rezultat je bil drugotnega pomena
Učiteljici športa na obeh šolah Vanda Trobevšek (OŠ Roje) in Helena Šlebir Le-kan (OŠ 27. julij Kamnik),
ki jih obiskujejo otroci s posebnimi potrebami, sta želeli, da učenci izboljšajo veščine področju socializacije in razvoja motorike, se zabavajo in ob vrhunskih športnikih okrepijo pozitivno sa-mopodobo. Zato je bil tokrat rezultat drugotnega pomena.
Žinko in Juninho sta mlade nogometaše, ki so se v tem tednu pomerili na regijskem prvenstvu šol z nižjim izobrazbenim standardom, razveselila še s pravljico Bober nogometaš. Poleg tega sta šoli prejeli še vstopnice za domačo tekmo med Domžalami in velenjskim Rudarjem, ki bo 28. aprila.
Ob ekodnevu so učenci pred svojo šolo tudi posadili lipo.
Glasbena šola Kamnik
■	Kajuhova pot 11, 1240 Kamnik
razpisuje prosta mesta za vpis v šolsko leto 2017/2018
za naslednje inštrumente:
trobenta, rog, pozavna, tuba, tolkala, violina, violončelo, harmonika, saksofon, oboa, klarinet, kljunasta flavta, citre in petje.
Prijavnice za vpis v glasbeno šolo lahko starši dvignejo, izpolnijo in oddajo od 15. do 18. maja 2017 od 9. do 14. ure, v sredo, 17. maja 2016, pa do 18. ure, v tajništvu Glasbene šole Kamnik, na Kajuhovi poti 11.
Sprejemni preizkusi bodo potekali 20. in 27. maja 2017 v dopoldanskem času in 26. maja 2017 v popoldanskem času. Točen razpored je objavljen na spletni strani glasbene šole in na oglasni deski.
Programa glasbena pripravnica in plesna pripravnica nimata sprejemnih preizkusov, zato bo vpis potekal do zapolnitve mest.

i
Vrt m • VI
M i™
IV 1 i vil
Učenci plesa in baleta Glasbene šole Kamnik so na zaključnem nastopu uprizorili pravljico Sanje revnega dečka.
Ekodan v Stranjah
V četrtek, 20. aprila, je na Osnovni šoli Stranje potekal ekodan. V prostorih šole in izven njih smo pripravili različne delavnice.
Šolski nogometni derbi
Učenci Osnovne šole 27. julij Kamnik so se v aprilu v Domžalah udeležili zanimive prijateljske tekme z učenci Osnovne šole Roje.
Učenci OŠ 27. julij Kamnik so na področnem tekmovanju
osvojili tretje mesto. / Foto: OŠ 27. julij Kamnik
10
petek, 5. maja 2017 Kamničan^
Šport
Občinska liga v kegljanju
Ekipa Kegelj Teama: stojijo Andrej Rutar, Andrej Ropret, Franc Slatnar in Tomaž Zupančič, čepita pa Miro Homar in
Ilija Simič. / Foto: Leon Pirman
Leon Pirman
Kamnik - V tretjem krogu za mesta 1.-4. je bila tekma med ŠD Soteska in Zarjo Elektroniko preložena. Ambrož Team je premagal Kegelj Team s 7 : 1. Za 4. in 5. mesto so odigrali dve tekmi; Calcit je premagal Mladince s 5 : 3, ŠD Policist je opravil z DU Kamnik prav tako s 7 : 1. V ekipi Ambrož Teama je bil Boris Benedik spet odličen in je podrl okroglih šeststo "klinov". V ekipi ŠD Policist so izstopali Damjan Hafnar (608 podrtih kegljev), Igor Zamljen (586) in Matej Kern (573), v ekipi DU pa Majda Lužar (595) in Rudi Vidic (543). V četrtem krogu je v derbiju kroga Ambrož Team opravil s ŠD Soteska s 7 : 1. Ekipa Ambroža je s prvoligaškimi 3454 podrtimi keglji potrdila, da je najboljša ekipa v občinski ligi - Boris Bene-
dik (611), Uroš Stoklas (599), Štefan Flerin (574), Mirjan Mlinarič (566), Zvone Izgoršek (564) in Štefka Flerin (540). Za ekipo ŠD Soteska dan ni bil dober in je samo državni reprezen-tant Jure Starman odigral na svojem nivoju (602). V drugi tekmi je Kegelj Team premagal Zarjo elektroniko s 5 : 3. Janže Lužan (606), državni prvak med posamezniki, je izstopal, nastopili so še Tone Štular (578), Andrej Ropret (547), Miro Homar (537), Andrej Rutar je s 520 podrtimi keglji samo za 20 "klinov" izgubil z nekdanjim državnim reprezentan-tom Zdravkom Štrukljem. Za mesta 4.-8. je DU Kamnik opravil z Mladinci kar z 8 : 0, Calcit pa je ŠD Policist premagal s 7 : 1. V zmagovalni ekipi je izstopal Samo Podjed (568), Blaž Podjed in Franci Grkman sta podrla 538 kegljev.
Lestvica po štirih krogih razigravanja
1. Ambrož Team 4 3 0	1
2. ŠD Soteska	3	2	0	1	4
3. Zarja Elektronika	3	1	0	2	2
4. Kegelj Team	4	1	0	3	2
5. ŠD Policist	4	3	0	1	6
6. DU Kamnik	4	3	0	1	6
7. Calcit	4	2	0	2	4
8. Mladinci	4	0	0	4	0
Speed Perovo 2017
Jasna Paladin
Perovo - Člani športnople-zalnega odseka in alpinističnega odseka Planinskega društva Kamnik v petek, 26. maja, ob 17. uri vabijo na tradicionalno hitrostno plezanje prečke na Perovem. Tekmovanje je namenjeno vsem zainteresiranim plezalcem in ljubiteljem kamniške prečke, starejšim od štirinajst let. Plezalo se bo v ženski in moški kategoriji, z leve na desno ter nazaj na levo stran prečke, zaradi varnosti pa bo plezanje v višino omejeno.
Vsak, ki mu bo s prečke zdrsnilo, bo za kazen moral narediti deset sklec in nadaljevati z oprimkov, ki se jih je nazadnje držal. Časovna omejitev plezanja bo deset minut. Organizatorji prijave zbirajo 15 minut pred tekmo (startnina 5 evrov), v primeru slabega vremena pa bo tekmovanje prestavljeno za teden dni. Prvi trije v kategoriji prejmejo medalje in praktične nagrade, zmagovalec tudi prehodni pokal, vsi udeleženci pa spominske majice. Po tekmi se bo druženje nadaljevalo ob večernem ognju.
Jubilejni Kamniški kros
V nedeljo, 23. aprila, je Kamnik gostil mednarodno dirko za gorske kolesarje v olimpijskem krosu. Zmagovalca jubilejnega, dvajsetega Kamniškega krosa sta v članski kategoriji postala Tanja Žakelj in Luca Braidot. Odlična sta bila tudi člana domače ekipe Calcit Bike Team Rok Naglič in Tina Perše -oba sta bila peta.
Kristijan Erjavec
Kamnik - Dvajseti Kamniški kros je bila mednarodna dirka prve kategorije, ki pa je štela tudi za točke slovenskega pokala SloXcup. Dirka za moške elite je minila v znamenju italijanskih dvojčkov Luce in Danieleja Braidota. Prvi je bil Luca, ki je za minuto in 31 sekund prehitel Danieleja. Tretje mesto je osvojil Marc Bou-wmeester. Luca, sedmi z lanskih olimpijskih iger v Riu, je zmagal tudi lani. Najboljši Slovenec na dirki in član Calcit Bike Teama je bil na petem mestu Rok Naglič, ki je za zmagovalcem zaostal štiri minute in 14 sekund. Tako visoko Korošec-na mednarodnih dirkah prve kategorije še ni bil.
Hladno, mokro in blatno
»Startal sem super. Na vrhu klanca sem bil celo prvi, toda noge niso bile ogrete, mrzlo je bilo, od 15 do 20 tekmovalcev je šlo mimo mene. To mi je malo vzelo motivacijo. Rekel sem si, bori se do konca. Začel sem pridobivati, spuste sem vozil odlično. Na koncu nisem vedel, na kateri poziciji sem. Sproščeno sem vozil do konca in prišel do 5. mesta. Boljše vzdušje bi bilo težko narediti, pika na i je peto mesto. Super dan, glede na to, da je bilo hladno, mokro, blatno,« je dirko komentiral Naglič. S 7. mestom se je izkazal tudi Gregor Krajnc. Jure Belak je končal na 16. mestu, Peter Zupančič na 18., Luka Tavčar na 20., Simon Čibej na 30.
Na letošnjem Kamniškem krosu je nastopilo 252 kolesarjev iz 12 držav, spopadli pa so se s precej blatno progo.
Gregor Krajnc je po dirki povedal: »Domača tekma je za mano, super vzdušje, tudi organizacija. Blatna podlaga mi je kar odgovarjala. Od starta sem bil okoli desete pozicije, poskušal sem delati čim manj napak. Seveda, nekaj jih je bilo, tudi drobna tehnična težava, ki sem jo sam odpravil. To je na koncu zadoščalo za sedmo mesto in nove točke UCI, ki bodo še kako prav prišle v svetovnem pokalu.« Jure Belak je dejal: »Dež je dobro razmočil progo in sledila je blatna 'zabava', kjer se po navadi slabo znajdem, danes pa dobro. Nekje v ritmu Krajnca sem vozil do četrtega kroga, potem pa malo krize in cone udobja, malo preveč teka in sem zlezel iz 11. na 16. mesto ter ostal brez točk UCI. Hrbet je služil, kar me veseli, in komaj čakam naslednjo suho dirko.« »Tekma je bila težka, saj nam jo je vreme kar precej zagodlo,
blato pa je onemogočalo vožnjo na nekaj delih. Start ni bil slab, a bi lahko šel bolje. Na začetku v gozdu sem storil napako, kar me je stalo nekaj pozicij. Prvo polovico tekme sem imel precejšnje težave na klancih, kjer je bilo treba peš, saj mi takšni prehodi ne odgovarjajo. Proti koncu se je proga začela sušiti, večna delov pa je bila spet voznih, tako da sem lahko iz sebe ponovno iztisnil več,« pa je razložil Zupančič.
Žakljevi v Kamniku že sedma zmaga
Med članicami je zmagala Tanja Žakelj. To je bila že njena sedma zmaga na Kamniškem krosu in je po številu zmag zdaj sama na prvem mestu. Slavila je četrtič zapored. Druga je bila Ukrajinka Irina Popova, tretja Srbkinja Jovana Crnogo-rac. Žakljeva se je ob tekmicah zadrževala le do Kalvari-
je, nato je pospešila in hitro naredila razliko. Tina Perše je končala na petem mestu. To je bila njena prva letošnja tekma. »Težko pričakovana dirka je za mano. Proga je bila odlično pripravljena, deklet je bilo kar nekaj na startu. Prve tri kroge sem dobro vozila in pridobivala. Potem pa me je malo zmanjkalo. Vseeno sem zadovoljna in pozitivno gledam naprej. Pohvala organizatorjem za odlično tekmo! Navijači pa so bili tudi super,« je ocenila Peršetova.
Calcitovci štirinajstkrat na stopničkah
Naši člani, mlajši in starejši, so dirkali tudi v vseh drugih kategorijah, odrezali pa so se odlično. Če naštejemo samo tiste, ki so bili na stopničkah, ugotovimo, da smo imeli na zmagovalnih stopničkah 14 tekmovalcev v črnem Calcitovem dresu. V kategoriji U7 je bil drugi Žan Šekoranja, v isti starostni kategoriji med deklicami je bila druga tudi Neža Vrhovnik Papler. V U9 je bil prvi Maks Majnik, tretji Kristjan Zupanc Anclin, druga Tajda Šoštarko in tretja Ula Ravnikar Bolčina. Med dečki do 11 let je tretje mesto osvojil Žan Lopatič. Med deklicami do 13 let je bila za vse tekmice prehitra Hana Kranjec Žagar. Trojno zmago so naši člani slavili med veterani A, prvi je bil Uroš Mikelj, drugi Peter Rode in tretji Tomaž Pirc. Gregor Miklič je med veterani B osvojil tretje mesto, Bojan Kemperl prav tako tretje med veterani C.
Gregor Svetec občinski prvak
Tjaša Žibert
Duplica - Namiznoteniški absolutni prvak za leto 2017 je postal Gregor Svetec iz Šmarce. Po prepričljivi zmagi v kategoriji do 40 let je počakal na razplet v kategoriji od 40 do 60 let. V tej je po izenačenem finalnem dvoboju proti Tonetu Starcu slavil lanskoletni prvak Edvard Horvat s Perovega. Sledil je superfinalni dvoboj za absolutnega prvaka. Izjemna forma Svetca ter utrujenost Horvata sta pripeljala do gladkih 3:0 v nizih za Gregorja Svetca.
Vseh 46 nastopajočih, starih od devet do 70 let, je treba pohvaliti za prikazane srčne, kakovostne in všečne predstave.
Dobitniki kolajn in pokalov na občinskem prvenstvu v namiznem tenisu za leto 2017 so: kategorija do 40 let: 1. Gregor Svetec, 2. Dragan Jokič in 3. Robert Lipovšek; kategorija od 40 do 60 let: 1. Edvard Horvat, 2. Tone Starc in 3. Tone Kralj; kategorija nad 60 let: 1. Ivo Ze-lič, 2. Milan Močnik in 3. Srečko Berlic ter kategorija dvojice: 1. Peter Pančur in Matjaž Sedušak.
Najboljši na občinskem prvenstvu v kategoriji nad šestdeset let: Milan Močnik, Ivo Zelič, Božo Rojc in Srečko Berlic. Namizni tenis pomlajuje, mar ne?
Tekmovanje so imenitno organizirali in izvedli marljivi člani Namiznoteniškega kluba Kamnik. Po razglasitvi rezultatov so skupaj s pri-
sotnimi igralci, prijatelji in podporniki imeli občni zbor društva in hkrati praznovanje pete obletnice uspešnega delovanja.
6
Kamničan^ petek, 10. marca 2017
!5
Šport
Navdušili tudi z drugim mestom
i 1. stran
Čeprav so morali calcitovci po koncu pete tekme finala končnice pošteno priznati, da je bil ACH Volley na tej tekmi bolšji v vseh elementih igre, ne igralci ne navijači niso imeli razlogov, da bi bili slabe volje. »Na odločilni tekmi za naslov prvaka sploh ni šlo zato, da bi se ustrašili nasprotnika. Ljubljančani so to tekmo resnično odigrali zelo dobro, medtem ko smo mi na začetku nizov naredili preveč napak, tako da so domačini prišli do prednosti. V nadaljevanju niza smo jih vedno ulovili, nato pa so nas, predvsem to velja za
tretji niz, s tira vrgle še nekatere sodniške odločitve, ki nam niso šle v korist. Na koncu se je končalo, kot se je, zame sicer grozno, ampak treba je dati glave gor, kajti sezona še zdaleč ni bila neuspešna,« je po peti finalni tekmi končnice dejal Klemen Hribar, libero Calcita Volleyballa, ki je v letošnji sezoni samo še enkrat več potrdil, da sodi med najboljše igralce v slovenski ligi. Navkljub drugemu mestu še tretjič zaporedoma je za kamniškimi odbojkarji resnično še ena odlična sezona, ki so jo začinili s pokalnim naslovom. Če vemo, da sta jih po koncu lanske sezone zapustila brata Tonček in
Žiga Štern, je uspeh še toliko večji. »Naš prvi cilj pred začetkom sezone je bil, da se v obeh domačih tekmovanjih uvrstimo v finale. Čeprav sem menil, da bomo morali za oba cilja pošteno garati, se je že po prvem delu sezone pokazalo, da tudi letošnja ekipa ni prav nič slabša od lanske. Že v pokalu smo svoj osnovni cilj z zmago v Kranju presegli, v finalu končnice državnega prvenstva pa smo kot prvi Ljubljančane dvakrat premagali, tako da so do naslova prišli šele na peti tekmi,« pa je Hribar dejal o nedavno končani sezoni. Kamničani tako ostajajo pri treh naslovih državnega prvaka. Do prvih dveh so prišli
Kamničani so drugo mesto osvojili ob glasni podpori domačih navijačev. / foto:
Klemen Brumec
po zmagah nad nekdanjim Merkurjem Bledom, zdajšnjim ACH Volleyjem, do tretjega po zmagi s 3 : 2 v finalu končnice nad mariborskim Stavbarjem. V zadnjih šestih sezonah so z Ljubljančani petkrat igrali v finalu, vedno so bili boljši odbojkarji ACH Volleyja, a kot rečeno, še nikoli niso tako tesno prišli do naslova kot prav v letošnji sezoni. »Res je, da smo vsako leto bližje Ljubljančanom, vendar trenutno še nihče ne razmišlja o prihodnji sezoni. Zdaj je čas, da se odpoči-jemo, kajti sezona je bila resnično zelo naporna in dolga. Za nami je veliko število tekem, imeli smo tudi kar nekaj poškodb, nekateri igralci so bili med sezono zelo obremenjeni, in šele ko sem bomo spočili, so pred nami pogovori z vodstvom kluba o tem, s kakšno ekipo bomo šli v novo sezono,« je z mislimi na zasluženem odmoru 25-letni odbojkar, ki je bil tudi na širšem seznamu novega selektorja slovenske reprezentance Slobo-dana Kovača. Zaradi osebnih razlogov se je moral nastopu v slovenski izbrani vrsti žal odpovedati, tako da sta med kandidati le še blo-kerja Sašo Štalekar in Matic Videčnik.
Triatlonci začeli sezono
Za člani Triatlon kluba Trisport Exoterm je uspešen začetek nove sezone.
Nataša Planko
Kamnik - Triatlonska sezona se za slovenske tekmovalce začne z državnim prvenstvom v duatlonu, ki je vsako leto v začetku aprila v Ribnici. Lanski naslov absolutnega državnega prvaka je potrdil Matevž Planko, pred Urhom Klenovškom (TKL Ljubljana) in Markom Man-dičem (TK Utrip). Med dekleti je v absolutni razvrstitvi na tretjo stopničko stopila Urška Bernot. Urška je
toliko bolj presenetila, ker je še lani tekmovala v super šprintu, to pa je bila njena prva šprint preizkušnja. Državni prvaki v svojih kategorijah so postali še: Kim Šporn, Jan Škrjanc, Miro Kregar in Marko Hren. S srebrno medaljo sta domov odšla Manca Maradin in Žiga Berlec, z bronasto pa Vita Škrjanc in Žiga Pod-bevšek.
Otroci do 9. leta so tekmovali v cici duatlonu (500 m teka, 1 km kolesarjenja, 250
m teka). Od 18 trisportovcev se je na stopničke uspelo povzpeti trem. Prva sta bila Nik Bajde in Zarja Pančur, druga pa med starejšimi ci-cibankami Ema Bernot. Predzadnjo nedeljo v aprilu je bil v Kranjski Gori še en duatlon, na katerem je Jan Lipovšek osvojil absolutno tretje mesto, klubu pa so medalje pritekli in prikole-sarili še: Zarja Pančur, Nik Belaj, Jan Lipovšek, Miro Kregar, Taja Strgar, Grega Sušnik, Marko Hren, Iza
Sušnik, Luka Dežman, Manca Maradin in Vita Pi-lih.
Dan prej je v italijanskem Cavallinu potekal že tudi triatlon, kjer so naši tekmovalci dokazali, da se v triatlonskem klubu Trisport dobro dela. Naj omenim absolutno zmago Matevža Planka pred Italijanom Mar-com Della Venezio in Ur-hom Klenovškom iz TK Ljubljana.
Matevž bo med prazniki tekmoval v Španiji na evropskem prvenstvu v duatlonu, kjer bo skušal ubraniti lansko tretje mesto v kategoriji mladincev. Preostali člani pa se bodo preizkusili v še enem duatlonu, ki bo tokrat v Logatcu.
Plavalci v Banjaluki
Uroš Vejnovic
Kamnik - Tekmovalci 1. in 2. skupine Plavalnega kluba Calcit Kamnik so se tudi letos udeležili tokrat že 8. mednarodnega mitinga, ki je potekal 22. in 23. aprila na olimpijskem bazenu v Ba-njaluki. V ostri, mednarodni zasedbi klubov iz Bosne in
Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Makedonije, Grčije in Slovenije se je med 384 plavalci v konkurenci predstavilo tudi šestnajst kamniških plavalcev, ki so se pod vodstvom trenerjev Emila Tahi-roviča in Patricije Zupan uspešno kosali s hudo konkurenco. Ob izboljšanih osebnih rezultatih so si ne-
kateri priplavali tudi medalje v svojih starostnih skupinah, največ so jih na klubski konto prispevali: Iza Vi-dec, Jakob in Jernej Prebil, Eva Bende, Bor Slana in Maja Berlisk. Poleg naštetih velja pohvaliti tudi ostale sodelujoče, ki so z obilo novimi osebnimi rekordi in prikazano požrtvovalnostjo
upravičili svoje nastope ter si s pridobljenimi izkušnjami postavili še višje cilje za prihajajoče tekme. Prisotni starši tekmovalcev pa smo si dva dni lahko ogledovali bazenski kompleks, ki bi ga z velikim veseljem raje obiskovali v Kamniku kot v 350 kilometrov oddaljeni Banjaluki.
Kros v znamenju dežja
Prejšnji četrtek se je v Mekinjah odvil že 29. Mekinjski kros ter 11. memorial Mira Petka.
Letošnji kros v Mekinjah je potekal v deževnem vremenu.
Aleš Senožetnik
Mekinje - Več kot sto tekačev se je podalo na razgibano progo, tek pa je še dodatno oteževalo deževje, a po izjavah v cilju večine to ni motilo. »To je pravi kros, takšen, kot mora biti,« je o razmerah povedal Lado Kve-der, vodja organizacije iz Športno kulturnega društva Mekinje, ki se je tudi sam podal na progo in med veterani zasedel drugo mesto. Nekoliko manj zadovoljen je bil z udeležbo, ki je bila verjetno tudi zaradi slabega vremena tokrat manjša, a kljub temu vesel, da jim je prireditev uspelo spraviti pod streho. Novost tokratnega krosa je bila prestavitev starta ob nedavno zgrajeno športno igrišče, kjer je bil tudi ciljni iztek. Zmagovalec desetkilometrske preizkušnje je bil Gašper Bregar iz KGT Papež, ki je tekmo vzel za trening. »Pogoji so bili
težki, tek so dodatno oteže-vale luže. Kljub temu sem z rezultatom in svojo trenutno formo zelo zadovoljen,« je povedal v cilju. Bregar je bil boljši od Aljaža Božiča (KGT Papež) in Francija Volkarja (ŠKD Mekinje). Med ženskami, ki so se pomerile na petkilometrski razdalji, je zmagala Karmen Klančnik pred Nušo Mali (ŠKD Sela pri Kamniku) in Tamaro Čelesnik iz domačega ŠKD Mekinje. Med tistimi, ki so poželi največji aplavz, pa je bil kamniški podžupan Matej Slapar, ki se je na 10-kilometrsko traso podal tudi zaradi stave s kolegi iz mekinjskega športnega društva. »Če jaz pretečem, lahko vsak, le voljo moraš imeti,« je bil spodbuden v cilju.
Vse bolj priljubljen postaja tudi »canicross«, tek s psi, ki ga je v moški konkurenci najhitreje pretekel Aleš Rink, v ženski pa Lara Puc.
AfT
17.2EJM
ŽUPANOV TE RANJ 2017
BRDO PRI KRANJU, 13. MAJ 2017
REKREACIJSKI DEL TEKMOVALNI DEL ANIMACIJE IN VARSTVO OTROK OTROŠKI TEK
PRIJAVE: www.ZupanovTek.si
KRANJ
KRANJ
10
petek, 5. maja 2017 Kamničan^
Pogovor
S knjigami Špiclji UDBE 1,2, 3 je evidentno dokumentirano, da je slovenska UDBA imela okoli 60.000 sodelavcev ali virov. V knjigi boste našli seznam registriranih virov, opuščenih operativnih pozicij in rezervnih sodelavcev UDBE.
422 strani, 145 x 205 mm, mehka vezava
Če knjigo naročite po pošti, se poštnina
zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju ali jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure, ali po e-pošti na: narocnine@g-glas.si

* Poštnin»
Gorenjski Glas
Priznani vrtnar in poznavalec rastlin Matic Sever nas navduši za prelepe zasaditve v posodah. Z zelo bogatim slikovnim materialom predstavi zanimive sodobne načine kombiniranja različnih cvetočih in zelenih rastlin v posodah za vse štiri letne čase ter opiše karakteristike posod iz različnih materialov. Posode z izjemnimi zasaditvami bomo postavili pred vhod, na vrt, teraso, balkon ...
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
I www.gorenjskiglas.si
Gorenjski Glas
140 strani, 190 x 245 mm, mehka vezava
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če ga naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
| www.gorenjskiglas.si
Knjiga Kuhajmo brez glutena je kuharski vodnik od nakupov do receptov. V knjigi boste našli napotke za osnove kuhanja, kakšna je idealna kuhinjska shramba, kje nakupujemo, kako pripravljamo jedi in najboljše recepte 100% brez glutena.
Preko 50 receptov je razdeljeno na kruh in peciva za zajtrk, prigrizke, predjedi in jedi ter sladice.
1090
IO EUR
Gorenjski Glas

Eni trenirajo boks,
j	• • v
drugi pišemo
Konec aprila se je v Kotlovnici odvila krstna gledališka uprizoritev Medene solze mladega Kamničana Benjamina Zajca.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Benjamin Zajc je kot pesnik nase opozoril že v gimnazijskih letih. Od lanske jeseni na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo študira dramaturgijo in scenske umetnosti. Pred kratkim je v Kotlovnici doživel krstno uprizoritev gledališke predstave Medene solze, pod katero se podpisuje kot avtor besedila, režiser in dramaturg. Kdor je zamudil pre-miero, si bo prvo ponovitev lahko ogledal že v soboto, 13. maja, prav tako v Kotlovnici.
Vodili ste Mladinski parlament Alpske konvencije (YPAC), zanimajo vas čeza-tlantski trgovinski sporazumi, filozofija, predvsem pa pišete poezijo in ustvarjate za gledališče. Kaj od tega vas najbolj privlači? »Pisanje je tisto, kar mi najbolj leži. Dramska besedila, pisati za gledališče.«
In nastale so Medene solze. Kakšno sporočilo nosi predstava?
»Gre za zgodbo o petih posiljenih, o tem, kako se osebe spopadajo s travmo. Rad se lotevam nekoliko čudnih tem, ki se jim drugi po navadi izognejo. Zdi se mi, da ne moremo spreminjati družbe ali jo opominjati na napake, če ustvarjamo nekaj za krat-kočasenje gledalcev. Vedno je treba izbrati najmočnejšo, najtežjo temo, ki je na voljo, zato da nekaj poveš. Medene solze neko zelo neprijetno, tabuizirano temo, kot je posilstvo, servirajo na pladnju. Publiki mora biti nelagodno, če hočemo, da razmišlja o nekem problemu.«
Jim je bilo nelagodno?
»Mislim, da je. Neka gospa je ob koncu jokala in mislil sem si: odlično!« (smeh)
Kako je bilo delati z igralci?
»Režijsko je bila težava, ker sem tudi avtor besedila, kot režiser pa moraš nanj pozabiti. Najtežji del pa je bilo predstaviti filozofijo posiljevalca, nekoga, ki ga ne maramo, preziramo. Igra ga ženska, Lana Bučevec, ki sicer govori v moškem spolu, tako da je bilo treba še to dodelati. Ampak na koncu je z vlogo odlično opravila. V ekipi je sicer enajst igralcev. Z izjemo enega so vsi Kamničani. Nekateri imajo igralske izkušnje že iz Rudolfov ali pa so kako drugače aktivni. Bili so tudi takšni, ki so prvič stali na odru.
Prav zaradi tega, ker niso profesionalni igralci, je predstava (zame) tudi tako dobro uspela, saj so izhajali iz sebe, ne pa iz nekega znanja o gledališču.«
V zadnjem času v Kamniku prihaja do kulturnega vrenja med mladimi. Od kod izvira?
»Mislim, da vrenje izhaja predvsem iz tega, da je Kamnik nekoliko zaspano in lenobno mesto. Nekam je treba usmeriti energijo, in če imaš talent in ga spustiš na plan, bo nekje začelo vreti. Ta zaspanost zelo pomaga k vrenju, saj se ti zdi, da nekaj manjka. Hkrati pa imamo tu Kotlovnico in GSŠRM, kjer imajo odprta vrata za različne umetniške poskuse, ki bodo morda lahko na koncu tudi propadli, a skoznje si mladi lahko nabirajo izkušnje. Neverjetno je, koliko mladih v Kamniku ustvarja. Veliko vlogo pri tem imata seveda GSŠRM in Kotlovnica. Vse ti je prineseno na pladnju, kar je lahko tudi problem. To, da v Kotlovnici lahko kadarkoli narediš projekt, je zelo dobro za mladega umetnika, po drugi strani pa slabo za nekoga, ki se želi bolj razviti, saj se ti ni treba truditi, da projekt realiziraš in se morda ne zaveš, kako težko je to. Mislim, da bi moral vsak v Ljubljano ali kam drugam, da okusi pravo kulturno sceno in se zave, da ni samoumevno, da ti Kotlovnica ponudi podporo, da GSŠRM izda pesniško zbirko tvojih pesmi ...«
Govorite o zbirki Mimo-bežnice, pri kateri ste sodelovali. Od kje mlademu človeku spodbuda za pisanje poezije?
»Spodbuda za poezijo je ta beda sveta, v kateri živimo. Ne vem, kaj delamo z njim, ampak očitno nekaj delamo narobe. Med mladimi, vsaj tistimi, ki so nekoliko bolj kulturno navdahnjeni, teh pa je vsaj v Kamniku precej, se ta beda zelo čuti. Ko vidiš, da je bilo stanje pred drugo svetovno vojno identično današnjemu, iz tebe privre neki ogenj, ki ga moraš izbruhati. Nekateri trenirajo boks ali tečejo, drugi popivajo po diskotekah, tretji pač pišemo. Prelomnica je bila filozofija, ki pri Alenki Hladnik (profesorica filozofije na kamniški gimnaziji, op. p.) res zadane. Začneš pisati in ti postane všeč. Seveda pa jih dolgo pustiš v predalu, preden jih daš komu v branje.«
Benjamin Zajc
Blaž Grunfeld
Koliko poguma potrebujete, da objavite pesem?
»Vedno je kakšna, za katero nočem, da bi jo kdorkoli videl. Vedno gre za ustvarjanje zase, ampak s podnoto, da bom poskusil vsaj na enega človeka vplivati, ga prisiliti, da gre izven svoje cone udobja. Moje ustvarjanje je zame, ampak želim, da ga nekdo sliši. Ko nekaj spišem, sem tisti del zase že opravil. In je na meni, da to spravim še h komu. Še posebej, če je kakšna tema, ki res boli, ki res žge kot kakšna kislina, jo moraš dati ven, saj jo s tem na neki način zbanaliziraš. Še posebej v zadnjih mesecih, odkar sem na faksu, so me naučili sprejemanja kritike. Ne sme te je biti strah, tudi če je negativna. Ravno strahu, da bo kdo videl tvojo pesem in te sesul, se moraš znebiti. To mi pomaga in mi je pomagalo, da so šle Medene solze sploh ven. Ob aplavzu na koncu predstave mi je bilo že vseeno. Vedel sem, da je dobra, ne glede na to, kaj ljudje rečejo, in da moramo biti zadovoljni. Ko si na tej točki, daš lahko delo ven. Ko si ti zadovoljen z njimi in ti je vseeno, kaj si drugi mislijo.«
V eni izmed pesmi pravite: »Spesnimo še eno rimo, ker bolje pač nikoli ne bo.« Kakšen je vaš pogled na svet?
»Mislim, da posameznik ne more spremeniti družbe, lahko pa sebe. Zato se mi pri umetnosti zdi pomembno, da vsaj pri enem človeku iz-zoveš razmišljanje. Ta bo povedal naprej in ga širil znotraj svojega kroga. Ne smemo si privoščiti ignorance do sveta in iti mimo vsega, kar se dogaja. Nič ni samoumevno. Ko se tega zaveš, začneš drugače razmišljati. Ni samoumevno, da
si, kar si, da uživaš ljubezen sočloveka, da smo privilegirani belci. Vse to ti daje tudi neko dolžnost. Kako jo boš udejstvoval, je pa odvisno od vsakega posameznika. Ni dovolj, da na Facebooku nekaj 'lajkaš'. Ne, ni dovolj. Treba je hoditi na proteste, podpisovati peticije, pa če se še tako neumno sliši. Sami smo si krivi za vsako stvar, ki se zgodi na svetu. Ljudje podcenjujejo moč ljudstva. Mi smo tisti, ki držimo politiko na oblasti.«
Kako vidite svojo prihodnost?
»Gotovo ne bom preživel samo s pisanjem dramskih besedil, moral bom početi še druge stvari, pisati članke, morda tudi delati v kakšni kavarni. Vendar mislim, da če si iznajdljiv, v Sloveniji malo poskočiš in se da dobiti vse. Ni tako slabo, kot se vedno govori. Konec koncev smo pri osemnajstih imeli svojo pesniško zbirko, pri devetnajstih imam predstavo, medtem pa se ljudje zunaj koljejo. Sploh ni slabo. Tako smo privilegirani, da sploh ne vemo, kako hvaležni bi morali biti.«
Tujina torej ni vaša mantra?
»Ne. Sploh se ne zavedamo, kako je slovenščina lep jezik in kakšen privilegij je ustvarjati v slovenščini. Oprostite, ampak v angleščini ne moreš zapisati nekega stavka tako lepo kot ga v slovenščini. Pa ta naša dvojina ... s slovenščino lahko delaš kot s plastelinom, pa jezik to prenese. V svojem mater-nem jeziku se lahko zares izraziš. To seveda ne pomeni, da so drugi jeziki manj vredni. A menim, da Anglež najbolje ustvarja v angleščini, Francoz v francoščini in Slovenec v slovenščini.«
Kamničan^ petek, 10. marca 2017
!5
Zanimivosti
Pesemsko izročilo s Kamniškega
Na gradu Zaprice so predstavili zgoščenko z naslovom Hodili so jih poslušat, ki se vsebinsko zavezuje na lani izdano monografijo dr. Marjance Klobčar Na poti v Kamnik.
Dr. Marjanca Klobčar z zgoščenko Hodili so jih poslušat
Jasna Paladin
Kamnik - Nedavni muzejski večer na gradu Zaprice je bil posvečen druženju ob pesmi, saj je dr. Marjanca Klobčar predstavila zgoščenko z naslovom Hodili so jih poslušat - pesemsko izročilo kamniškega območja, na kateri je petintrideset dokumentarnih zvočnih posnetkov iz arhiva Glasbenonaro-dopisnega inštituta, posnetih v vaseh Tuhinjske doline, na kamniških planinah ali pod njimi, v samem Kamniku in drugih krajih občine.
Še posebej dediščina pastirjev je po 2. svetovni vojni sprožila izjemno zanimanje za kamniško območje in ob koncu petdesetih let so s posredovanjem Vlasta Kopača v ta svet z magnetofonom vstopili tudi raziskovalci Glasbenonarodopisnega inštituta v Ljubljani, kjer je danes zaposlena tudi dr. Marjanca Klobčar. Že pred tem je raziskovalce pe-semskega izročila pritegnila tudi Tuhinjska dolina, ki je še danes znana po spontanem petju ljudskih pesmi. »Na Kamniškem je bilo posnetega zelo veliko pe-semskega gradiva, predvsem pod planinami in v Tuhinjski dolini. Ohranjenega zvočnega gradiva je v arhivu inštituta zelo veliko, žal pa je marsikaj tehnično že preslabo, prav tako smo pri izboru za zgoščenko izločili instrumentalne viže,« je povedala dr. Marjanca Klobčar in predstavila zanimivo razliko med ljudskimi pesmimi posameznih območij.
»Na zgodnjih posnetkih sta navzoča predvsem dva svetova, svet pod planinami in raznolika zvočna prostranstva prebivalcev Tuhinjske doline, ki jih je na poseben način zaznamoval odpor v 2. svetovni vojni. Posebnosti
planinskega sveta so najbolj odmevale v ljubezenskih pesmih, pogosto zaznamovanih s poskočnicami: ljubezen, ki se je včasih zgodila mimo poroke, je bila namreč velikokrat edino, kar je obogatilo svet revnih dninarjev pod Grintovci. Ti ljudje so spoštovali predvsem zakone gora, tistih gora, pod katerimi je kraljeval beli gams. Večinoma so še verjeli, da kršenje teh zakonov lahko pomeni tudi smrt. Povsem drugače je breme zakonov in izročila zaznamovalo ljudi v odmaknjenem območju Tuhinjske doline. Ohranjanje bogatih poročnih šeg je nosilo v sebi spomin na davno pravico zemljiškega gospoda, da si ob porokah svojih podložnikov vzame nevesto za poročno noč. Njihovo pesemsko bogastvo, izrazito odvisno od moči Cerkve, je ostalo vpeto v šege, ki so skupnost tako kot ob porokah zaznamovale tudi ob smrti sovaščanov. Hkrati je bil njihov svet še vedno dovolj prehoden, da so vanj prešle v pesmi prelite zgodbe, tako posvetne kot nabožne. Prav zato so se na tem območju ohranile pripovedne pesmi, ki so drugje že izzvenele,« je v spremno besedilo, ki bogati zloženko, med drugim zapisala Klob-čarjeva.
Na predstavitvi je poudarila tudi razlike v moškem in ženskem ljudskem petju; med tem, ko je pri ženskah zaznati nenehno skrb za dom in družino, so si moški privoščili več poguma in tudi nagajivosti. Na predstavitev zgoščenke je prišlo tudi kar nekaj pevcev, katerih glasovi so ohranjeni na zvočnih posnetkih, in tistih, ki za izročilo s petjem skrbijo še danes - med njimi so Ljudske pevke Predice, Ljudski pevci iz Tuhinjske doline in Družinski trio Plahutnik iz Stranj.
Čestitke za devetdeseti rojstni dan
Osemnajstega aprila je svoj devetdeseti rojstni dan dopolnil Stane Simšič. Visoki jubilej je najprej praznoval v krogu družine, naslednje dni pa še v družbi, kjer se že desetletja najbolje počuti - najprej med člani Planinskega društva Kamnik, nato pa še med prijatelji iz Društva upokojencev Kamnik.
Jasna Paladin
Kamnik - Stane Simšič je občan, ki ga, sploh starejšim, ni treba posebej predstavljati. Za svoje aktivno in vsestransko delo na različnih področjih je prejel že več priznanj, med drugim tudi zlato občinsko priznanje in svečano listino Planinske zveze Slovenije, je tudi častni vodnik PZS, častni predsednik Društva upokojencev Kamnik in častni član Planinskega društva Kamnik. A vsi, ki Staneta poznajo, dobro vedo, da mu več kot odmevne nagrade pomenijo iskreni stisk roke in prijatelji, ki se jih je sploh med planinci in upokojenci v teh letih nabralo zelo veliko. »Leta, ki smo jih prebili skupaj, pod Tvojo 'taktirko', so bila plodovita. Znal si delati z ljudmi, jih usmerjati, voditi, zraven tudi kakšno šalo razdreti, pa smo dosegali nove cilje in zmage. Hvala Ti za to! Od leta 2008, ko si bil imenovan za častnega predsednika, pa vse do danes, so se naša pota prepletala. To je 33 let! Naj bo še dolgo tako. Mlad po srcu med nami še dolgo ostani! Živeti pomeni ustaviti se tam, kjer sije sonce. Čim več sonca v prihodnosti!« so mu na veliko čestitko med drugim zapisali člani Društva upokojencev Kamnik, ki ga je Stane Simšič vodil kar 24 let. Skupaj so se poveselili ob skromni pogostitvi v društvenih prosto-
Slavljenca so v svojih prostorih počastili tudi člani Društva upokojencev Kamnik, ki ga je
vodil kar 24 let. / Foto: Jasna Paladin
rih, kjer je gospod Stane znova dokazal, da mu kljub starosti iskrivosti in duhovitosti ne manjka.
»Hribi zdaj kar rastejo!«
»Planincem in upokojencem sem se aktivno pridružil po upokojitvi. Hribe sem imel res rad in na Triglavu sem bil štiridesetkrat, nazadnje sem bil nekje visoko tri leta nazaj. Hodim še vedno rad, a ker hribi zadnje čase kar rastejo, se držim bolj po nižinah,« nam hudomušno prizna, da mu sem ter tja pona-gaja tudi zdravje. »Med upokojenci in planinci se že vsa leta res dobro počutim. Smo prijatelji in dobro sodeluje-
mo, veseli me, da cenijo moje izkušnje.« Prav to, da bi v obeh društvih še naprej iskreno sodelovali, je ena od njegovih želja ob devetdesetem rojstnem dnevu, pa seveda zdravje. Ob visokem jubileju se je nabralo veliko čestitk, steklenic in drugih daril, a Stane poudarja, da so mu največ pomenili topli stiski rok prijateljev. »Pozornosti je bilo res veliko, povsod sem čutil iskren sprejem, da me imajo za človeka, za prijatelja,« se nasmehne, medtem ko budno skrbi, da imajo zbrani okoli njega polne kozarce. A misli mu hitro zatavajo v preteklost - v čase, ko je bil parti-
zan, pa v desetletja, ko je bil tesno vpet v kamniško gospodarstvo in kasneje društveno življenje. »Mnogo je ljudi, ki se jih še vedno rad spominjam, a jih ni več med nami. Številne pogrešam ...«
Še ne tako dolgo nazaj smo ga v mestu še lahko srečali za avtomobilom, a od marca lani ne vozi več. »Sprva sem vožnjo malce pogrešal, a ne za dolgo, saj mi hči Danica in sin Samo pomagata pri vsem, kar potrebujem,« pravi in ponosno pove, da je še vedno povsem samostojen. Na stara leta ga zelo veseli, da je postal tudi pradedek, razveseljujeta ga enajstme-sečna dvojčka.
PEUGEOT
tOBEJí RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 9200, www.rodex.si
10
petek, 10. marca 2017 Kamničan ft
Prireditve
Prireditve v maju
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel.: 01 831 82 50, prireditve.kamnicanka@gmail.com
KAMNIK
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v maju? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si.
ZAVOD ZA TURIZEM, ŠPORT IN KULTURO KAMNIK
Nedelja, 7. maja, Glavni trg Tek Wings for life
Udeleženci dobrodelnega teka Wings for life bodo pritekli tudi v Kamnik. Pridite jih spodbujat na Glavni trg. Začetek teka bo ob 13. uri v Ljubljani.
Petek, 26. maja, in sobota 27. maja, Keršmančev park Veronikin festival
Tradicionalni Veronikin festival, ki bo potekal že osmo leto zapored, bo tokrat razširjen na dva dni.
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Torek, 9. maja, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik
Akustični koncert Daniela Artička - Daneta ŠanSončki
Gosta večera bosta Marko Fujan (kitara, vokal) in Marjan Spruk (bas kitara, vokal). Ob spremljavi akustičnih kitar bomo razkrivali zgodbe iz vsakdanjega življenja - vesele in zabavne, otožne in minljive.
Sreda, 10. maja, ob 15.30, prostori Občine Kamnik Fotografska razstava z naslovom Prvih pet pravljičnih let: Križnikov pravljični festival
Avtor je Luka Dakskobler. Razstava je nastala v letu 2016, ko je festival praznoval pet let. Omogočil jo je Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Odprtje bo obogatil kulturni program.
Četrtek, 11. maja, ob 19. uri, Krajevna knjižnica Komenda
Andreja Vukmir: Biti prisoten ali kako naj se znajdem
Predavanje iz cikla Razvoj otroških in najstniških možganov
Petek, 12. maja, ob 18. uri, Koželjeva domačija na Gori pri Komendi
Pripovedovalski večer Pravljice za majhne in velike
Ob pripovedovanju pravljic za otroke in odrasle bo nastopila otroška folklorna skupina Avrikelj iz Komende. Pravljice bodo pripovedovali Ivica Ogorelec, Goran Peršin, Martina Prezelj, Verena Perko, Breda Podbrežnik Vukmir in Vroča župa (Rok Kosec in Goran Završnik).
Torek, 16. maja, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik
Pogovor iz cikla Čudno vprašanje z Noahom
Kamniški Američan dr. Noah Charney v sproščenem pogovoru svojim gostom postavlja tudi nenavadna vprašanja. Tokratni gost bo etnolog dr. Janez Bogataj.
Torek, 23. maja, ob 19. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik
Predstavitev nove knjige dr. Andreja Perka Večkrat sem ji kupil rože, kot je ona mene pričakala v negližeju
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Sreda, 10. maja, ob 19. uri, Galerija Miha Maleš Galerijski večer: predavanje dr. Petje Grafenauer Pop art po slovensko
Sreda, 17. maja, ob 19. uri, Muzej - grad Zaprice Muzejski večer: Fin de siècle - ko se stoletje ni hotelo končati
Tretje predavanje prof. Marka Trobevška iz cikla Kulturna zgodovina od pomladi narodov do druge svetovne vojne
Četrtek, 18. maja, ob 19. uri, Muzej - grad Zaprice Odprtje skupne razstave muzejev na Gorenjskem Naše tovarne - naš ponos
Sreda, 24. maja, ob 19. uri, Muzej - grad Zaprice Glasbena šola Kamnik in MMK: Letni koncert kitar
Sreda, 24. maja, ob 19. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra
Maistrov večer: predavanje dr. Vlaste Stavbar Majniška deklaracija 1917
Sobota, 27. maja, ob 7.30
Strokovna ekskurzija Po poteh Soške fronte 1917-2017
Program: Kamnik-Sesljan (Sistiana)-Devin-Doberdob-Sredipolja (Re-dipuglia)-Debela Griža ali Vrh (Monte San Michele)-izvir Timave-Tr-žič (Monfalcone)-Jamlje (Jamiano) pri Doberdobu-Kamnik Prijave do srede, 24. maja
DOM KULTURE KAMNIK
Torek, 9. maja, ob 20. uri, Klub Kino dom Večer stand up komedije
Abonma Stand up in za izven, vstopnina: 5 evrov
Sreda, 10. maja, ob 21. uri, Klub Kino dom
Swinging Kamnik
Swing plesni večer, vstop prost!
Petek, 12. maja, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Simfonični orkester Domžale - Kamnik: Glasba v srcu, srce v glasbi - Tomaž Habe
Letni koncert simfoničnega orkestra, vstopnina: 10 evrov
Sreda, 17. maja, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Angleška gledališka skupina GSŠRM Kamnik: The Tribe (premiera)
Muzikal, vstopnina: 10 evrov/8 evrov študenti in dijaki
Sobota, 20. maja, ob 17. uri, Klub Kino dom Andrej Težak Tešky: #StandUpMaratonec
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli!
Nedelja, 21. maja, ob 17. in 20. uri, Velika dvorana DKK Angleška gledališka skupina GSŠRM Kamnik: The Tribe
Muzikal, vstopnina: 10 evrov/8 evrov študenti in dijaki
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK
Petek, 5. maja, ob 20. uri Flerinovke
Retrospektivna razstava plakatov Blaža Flerina
Sobota, 6. maja, ob 10. uri
Dvodnevna filmska delavnica: Od ideje do filma
V sodelovanju z Luksuz produkcijo. Obvezna prijava!
Sobota, 13. maja, ob 20. uri Benjamin Zajc: Medene solze
Gledališka prestava. Obvezna rezervacija!
TERME SNOVIK
Sobota, 6. maja, od 11. do 13. ure Srečanje članov kluba palčka Snovička
Ustvarjalna delavnica in vodne vragolije s Palčkom Snovičkom. Na ta dan imajo člani kluba Palčka Snovička brezplačen vstop.
Torek, 9. maja, od 18. do 19. ure Klub zdravja - Vaje za stabilnost trupa
Na delavnici bo predstavljeno, kako pomemben je močan trup. Tako pri vseh športnih aktivnostih kot tudi pri že prisotnih bolečinah v spodnjem delu hrbtenice. Prikazane bodo vaje za stabilizacijo trupa. Delavnico vodi Bernard Jarc.
Petek, 12. maja, od 20.30 do 21.30 Pohod z baklami do izvira termalne vode
Sobota, 13. maja, od 13. do 14. ure Pohod do izvira termalne vode
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Sobota, 6. maja, od 16. do 17. ure, otroško igrišče: Gremo spuščat zmaja
Na delavnici bomo izdelali zmaja iz papirja, ki ga boste lahko ob vetrovnih dneh spuščali v zrak. Delavnica je namenjena otrokom od 3. leta dalje, mlajši pa se ustvarjanja lahko lotijo skupaj s starši. Vodi: Hiša zabave Pustotnik. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Sobota, 13. maja, od 10. do 11. ure, otroško igrišče Labirint
Travnik na otroškem igrišču bomo s polaganjem različno dolgih lesenih palic spremenili v labirint. Ko ga bomo sestavili, se bomo sprehodili po njem in poiskali izhod. Zahtevnost igre bo prilagojena starosti otrok. Vodi: Vrtec Zarja. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Nedelja, 14. maja, od 15. do 16. ure, otroško igrišče Odpravljanje strahu pred kačami in pajki, otroška delavnica
V naši bližnji preteklosti je bilo na podeželju povsem razumljivo, da so se ljudje, ki so obdelovali zemljo, kač bali. Kako ta strah zmanjšati ali ga celo odpraviti, boste izvedeli na naši delavnici. Izkoristite priložnost in poskusite strah premagati. Vodi: Bioexo. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Sreda, 17. maja, od 17. ure do 18.30, vhod v park Fotografska delavnica
Park poleg umirjenega sprehoda, sprostitve uma in telesa ponuja fotografom možnosti za ustvarjanje izjemnih fotografij. Na delavnici boste spoznali osnove fotografiranja in izvedeli več o svojem fotoaparatu, zato ga nikar ne pozabite prinesti s seboj. Vodita: I. Grilc in A. Velušček
Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
Nedelja, 21. maja, od 8.30 do 9.30, vhod v park Ornitološki sprehod
Arboretum ponuja zatočišče in hrano številnim pticam. Z dobrim sluhom in ostrim vidom boste opazili marsikaterega ptiča, ki se skriva v krošnjah dreves in grmov. Priporočamo, da s seboj prinesete daljnogled. Vodi: Alenka Bradač, DOPPS
Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si
Sreda, 24. maja, od 15. do 16. ure, vhod v park Strokovno vodenje po parku
Na mednarodni dan parkov vas vabimo na vodenje po našem parku, ki sodi med najpomembnejšo vrtnoarhitekturno dediščino Slovenije. Pridružite se nam na splošnem vodenju, kjer boste poleg sprehoda dopolnili tudi vedenje o kakšni izmed posebnosti v parku. Vodi: M. Mavec, Arboretum Volčji Potok
Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si.
ŠPORTNO-KULTURNO DRUŠTVO DOBER DAN, PEROVO
Sobota, 6. maja, od 15. do 19. ure, brežine ob
Perovskem mostu
Ne levo ne desno, na Perovski most!
Tradicionalno Perovanje
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK
Ponedeljek, 22. maja, ob 11. uri, Glavni trg Maturantje GSŠRM plešejo za Kamničane
Maturantje se od Kamničanov poslavljajo s slavnostnimi plesi, med njimi tudi z maturantsko četvorko.
ŠD ŠA KAMNIK SABLJAŠKA SEKCIJA
Sobota, 20. maja, od 8. do 18. ure, OŠ Toma Brejca 2. Kamnik OPEN
Mednarodni turnir v sabljanju v vseh kategorijah, vstop prost
Srečanje starodobnikov
Društvo starodobnih vozil Kamnik bo tudi letos med 19. in 21. majem organiziralo tradicionalno mednarodno revijo starodobnikov z letnicami od 1889 do 1945.
Jasna Paladin
Volčji Potok, Godič - Mednarodna revija starodobnikov DSV je edinstvena tovrstna revija starodobnikov pri nas, na kateri si je mogoče ogledati najstarejše ohranjene avtomobile in motorje iz Slovenije in tujine. Organizatorji bodo glavnino dogajanja letos izvedli v Ar-boretumu Volčji Potok in v Eko resortu pod Veliko planino v Godiču - v središče Kamnika jih, tako kot smo bili vajeni minula leta, letos ne bo.
Druženje se bo začelo v petek, 19. maja, ob 17. uri v Eko resortu pod Veliko planino z zborom udeležencev in predstavitvijo starodobni-kov ter nadaljevalo ob 20. uri, ko bosta zbrane pozdravila župan Marjan Šarec in predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Milan Brglez. Revija se bo nadaljevala v soboto, 20. maja, v Arboretumu Volčji Potok z uradnim odprtjem ob 9.45 ter razstavo staro-dobnih vozil, ki bodo na zelenicah parka na ogled od 10. pa vse do 17. ure. V popoldanskih urah se bodo starodobniki popeljali do Eko resorta pod Veliko pla-
nino, kjer ob 16. uri pripravljajo sanjsko poroko treh izžrebanih parov, ob 18. uri bo modna revija starodob-nih oblačil udeležencev revije, po modni reviji pa še družabno srečanje. V nedeljo, 21. maja, bodo vozila zopet razstavljena po Arbore-tumu, druženje pa bodo udeleženci sklenili ob 18. uri v Eko resortu v Godiču, kjer bodo udeležencem podelili tudi priznanja. »Udeleženci revije so izbrani po strogih kriterijih staro-dobnikov in v omejenem številu. Revija starodobni-kov je postala izredno odmevna doma in v tujini, saj se bodo revije udeležili tudi predstavniki iz desetih tujih držav, zato se trudimo, da je organizacija resnično brezhibna in da vsako leto pridružimo v mednarodno revijo po eno ali dve novi državi EU-ja. Povabili smo tudi predsednika FIVE, saj smo prvo slovensko društvo sta-rodobnikov uvrščeno v koledar FIVE in to že tretje leto,« pravi predsednik Društva starodobnih vozil Kamnik Miroslav Vrhovnik, ki tudi letos pričakuje, da si bo njihovo revijo starodobnikov ogledalo okoli deset tisoč ljudi.
Kamničan jfj petek, 5. maja 2017
Zahvale
Župan bo sprejel biatlonko Andrejo Mali
Kamnik - Župan Marjan Šarec bo v torek, 9. maja, ob 12. uri v poročni dvorani Občine Kamnik sprejel zdaj že nekdanjo biatlonko Andrejo Mali in se ji tako zahvalil, ker je z odlično športno kariero ime domačega kraja ponesla izven slovenskih meja. Andreja, ki je športno kariero sklenila že lani, svoje izkušnje zdaj prenaša na mlajše generacije. J. P.
Ploščo v spomin Prašnikarju bodo obnovili
Kamnik - Dlje časa zanemarjeno ploščo Alojzu Prašnikarju na Železniški postaji Kamnik bodo čistile Slovenske železnice, občina pa bo namestila manjkajočo ploščico. J. P.
ZAHVALA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a ti pa med nami boš vedno ostal.
Branko Skubic
iz Kamnika
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za obred, pevcem skupine Grm, trobentaču za zaigrano zadnjo melodijo in vsem ostalim za izrečeno sožalje in tolažilne besede ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Ivanetiču in sestri Nataši za ves trud in pomoč ob njegovi težki bolezni. Ostal bo z nami in z vami v večnem spominu.
Žalujoči vsi njegovi April 2017
ZAHVALA
In spominjam se, ko si rekel mi, da vrneš se, ko maj odzeleni... Zakaj te ni nazaj? Odpeljal je še zadnji vlak, tebe ni, a jaz čakam te, daj, prosim, vrni se .
Nenadoma nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, bratranec in čudoviti dedek
Jože Drolec
iz Gradišča v Tuhinju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, pevcem za lepo zapete pesmi, g. Francu Modrijanu za lepe besede. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred.
Naše hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste ga tako številno še zadnjič pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi 16. aprila 2017
ZAHVALA
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli.
V 92. letu se je od nas poslovila
Mari Jerman
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, sveče, cvetje in sv. maše. Posebna zahvala Ljubhospicu v Ljubljani in celotnemu kolektivu Doma počitka Mengeš, župniku J. Gerčarju za čustveno opravljen pogrebni obred in pevcem kvarteta Grm. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali.
Žalujoči vsi njeni Šmarca, Medvode, Vrbnje
Marija -
ZAHVALA
Bolečino in trpljenje si prestal,
zdaj boš mirno spal,
nam pa spomin nate bo ostal.
V 57. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil
v
Alojz Zebaljec
iz Rožičnega
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem in gasilcem za izrečena so-žalja, darovane sveče ter ostale darove. Posebna zahvala velja gasilcem PGD Srednja vas, ki so pripravili lep gasilski pogreb. Lepo se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Kamnik in Onkološkega inštituta Ljubljana ter vsem, ki ste nam izkazovali podporo v času njegove bolezni. Iskrena zahvala župniku za lepo opravljen obred in govorniku Slavku Bučevcu za govor, pevcem kvarteta Krt in klarinetistu. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi.
Utrujen od bolezni je zaspal naš dragi ata, mož, tast, sin, brat in stric
v
Ivan Cevka
Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom iskrena hvala za vsako izrečeno misel sočutja in spodbude, denarno pomoč, sveče in darovane svete maše. Hvala patru Franciju Jeseničarju za lepo opravljen obred, starejšemu pevskemu zboru iz Nevelj ter Zdravku, Niki, Maji in Mateju za zapete žalostinke. Hvala osebju UKC Ljubljana in dr. Logarju iz ZD Kamnik za pomoč ob njegovi bolezni. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali, in vsem, ki ste našega ata pospremili k njegovemu zadnjemu počitku.
Žalujoči vsi njegovi Nevlje, april 2017
ZAHVALA
Danes mi ni za pesmi in rože. Želim le še košček sonca in zadnji oblak. (Sonja Votolen)
V 80. letu starosti se je od nas poslovila naša draga
Lidija Štefe
iz Kamnika
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Arboretuma in Calcita, Domu upokojencev Domžale, znancem za izrečeno sožalje, besede sočutja in tolažbe ter darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku ter pevcem Krt za lepo odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni April 2017

www.pogrebnik.si
15
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.su
ZAHVALA
Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo.
V 94. letu starosti se je poslovila naša draga mama, stara mama, sestra, teta, tašča
Frančiška Škratek
iz Podgorja 89 pri Kamniku
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala njeni zdravnici dr. Logarjevi, sestri Marinki, patronažni sestri Cvetki za vso pomoč. Hvala KP Kamnik, pevcem, hvala gospodu župniku Luki Demšarju. Še enkrat hvala vsem, ki ste se poslovili od naše mame in jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Vsi njeni April 2017
ZAHVALA
Minile zate vse so bolečine, a v srcih naših .., ATA, pustil si lepe nam spomine.
V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, stric, tast in dober sosed
Karol Jereb
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in nam izrekali ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, svete maše in nam bili v oporo. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem in gasilcem ter vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi Šmarca, 28. marca 2017
ZAHVALA
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
V 95. letu je na veliko soboto tiho odšla v večnost naša draga mama, stara mama in prababica
Jožefa Osolnik
po domače Polanska mama iz Poljane
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, molitve, darovane sveče, cvetje, svete maše, darove za cerkev in dobrodelne namene. Posebna zahvala g. župniku Danijelu Kaštrunu iz Sel in g. župniku Ivanu Šumljaku iz Gornjega Grada. Hvala tudi osebni zdravnici dr. Tereziji Ftičar, Komunalnemu podjetju Kamnik, pevcem, trobentaču in Angelci Močnik za ganljive besede slovesa. Še enkrat iskreno hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na poti k večnemu počitku.
Vsi njeni April 2017
Kamničan
Delo je vrednota, a premalo cenjeno
10	petek, 5. maja 2017 Kamničan^
Med obiskovalce proslave v Kamniški Bistrici so tudi letos
delili nageljne. / Foto: Jasna Paladin
4 1. stran
Časi, ko se je za praznik dela v dolini Kamniške Bistrice zbralo več tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, so sicer že zdavnaj mimo, a lepo vreme je v ponedeljek k planinskemu domu privabilo okoli tristo ljudi - več kot lani in toliko, da so bili organizatorji prijetno presenečeni. Ni malo tistih, ki so trdno prepričani, da se tradicija
praznovanja delavskega praznika v Kamniški Bistrici, ki sega vse v leto 1923, mora nadaljevati. Letošnje srečanje so ob podpori tamkajšnjega planinskega doma Planinskega društva Ljubljana matica in nekaterih političnih strank (NSi in S D, slednji so med obiskovalce podelili 250 rdečih nageljnov) organizirali člani Dela-vsko-kulturnega društva Solidarnost Kamnik, ki so s tem praznovanjem pred 94
leti v Kamniški Bistrici tudi začeli.
Mladi sprijaznjeni z razmerami, starejši ne
»Vsako leto pridemo za prvi maj v Kamniško Bistrico, in čeprav imam službo za določen čas, sem vesela, da imam vsaj to, in skušam iz dane situacije potegniti najboljše. Prav je, da praznujemo praznik dela, a sama kljub vsem razmeram ne
tarnam,« nam je povedala Veronika Galin iz Podstu-denca, ki se je na prvomajsko proslavo odpravila skupaj s svojo družino. Med zbranimi je bilo tudi letos opaziti večinoma starejše občane, med njimi smo poklepetali tudi s Slavko Romšak s Kriv-čevega, ki za prvi maj v Kamniško Bistrico hodi že, odkar pomni. In kako danes gleda na delavske pravice? »Zelo slabo je. Mladi nimajo služb ali pa delajo veliko več
kot le osem ur. Prvi maj praznujemo le zaradi tradicije, govori politikov nič ne pomagajo, da bi se razmere uredile, vsi nam samo lažejo.«
Na potezi so politiki, sindikati in delodajalci
Organizatorji so kot slavnostnega govornika letos povabili poslanca mag. Mateja Tonina, ki je med drugim poudaril, da prvi maj nosi zelo pomembno sporočilo, in čeprav se je borba za pravice delavcev začela že dolgo nazaj, je tudi danes še kako aktualen. Opozoril je predvsem na mlade, ki imajo zelo negotove oblike zaposlitev, delajo dlje kot osem ur in so pogosto zaradi delovnih razmer izčrpani, ter na sindikate, ki ne opravljajo več svojega dela. »Nobena družba z velikimi razlikami med ljudmi na dolgi rok ne more preživeti. Zadovoljen delavec mora biti cilj vseh naših prizadevanj. Odgovorni lastniki podjetij se zavedajo, da je zadovoljen delavec ključ do
dobrih proizvodov in storitev. Dobri proizvodi in storitve se dobro prodajajo, kar omogoča dobre plače in sredstva za nadaljnji razvoj podjetja. Žal smo v preteklih dvajsetih letih videli tri faze 'prihvatizacije1, ko so ljudje, ki jih je vodil pohlep, postali lastniki podjetij. Zanimal jih je samo dobiček, ne pa tudi pogoji dela zaposlenih. To niso odgovorni lastniki podjetij. Današnja sporočilnost 1. maja je prav zaradi njih še toliko večja. Politika, sindikati in delodajalci smo dolžni storiti več za izboljšanje delovnih pogojev in plač delavcev v prihodnje,« je med drugim dejal Matej Tonin.
Ne glede na to, da so bili tudi v Kamniški Bistrici le redki obiskovalci prepričani, da prvomajska srečanja še imajo takšno moč kot nekdaj in da se bodo pravice delavcev zaradi tovrstnih shodov kaj izboljšale, pa je bilo čutiti jasno sporočilo -prvomajsko praznovanje bo v Kamniški Bistrici tudi prihodnje leto, in to že 95. leto zapored.
Prvomajska proslava je v Kamniško Bistrico privabila okoli tristo ljudi, ki so v uvodu lahko prisluhnili delavski himni Internacionali v izvedbi pevcev DKD Solidarnost. / Foto: Jasna Paladin
Odprtje igrišča v Mekinjah
Jasna Paladin
Mekinje - V petek, 12. maja, ob 18. uri bodo v Mekinjah tudi uradno odprli dolgo pričakovano športno igrišče, ki
je bilo po več kot desetih letih prizadevanj urejeno lani, marca letos pa so dobili tudi uporabno dovoljenje. Na slavnostnem odprtju bodo sodelovali tudi mažoretke in
člani Mestne godbe Kamnik, po kratkem kulturnem programu in slavnostnem rezanju traku pa bo sledila veselica z Ansamblom Galop in Jasminom Stavrosom. Denar, zbran na prireditvi, bodo namenili postavitvi igral za otroke.
O energij a narave
Todraž 20, 4224 Gorenja vas Kje in kdaj do najcenejših kvalitetnih lesnih peletov?
NA DNEVU ODPRTIH VRAT 13.5.2017!