Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 50 / Leto 79 / 12. december 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 12-13 CELJE Str. 17 INTERVJU CELJE Str. 6 PRIL OGA Pogosto je len in lačen PET. 13. 12. SOB. 14. 12. NED. 15. 12. PON. 16. 12. TOR. 17. 12. SRE. 18. 12. ČET. 19. 12. SPORED KOLO SREČE: Med snemanjem oddaje ga je presenetila mama Matej Puc ŠT. 50 12. DECEMBER 2024 Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Decembrsko razposajeni v oddaji Z Jasno in glasno! Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Jože Potrebuješ, Ajda Mlakar in Rok Piletič Str. 22-23 Priloga KRONIKA Petra Kolšek, koordinatorka Hiše generacij Laško Tudi Celje postalo občina po meri invalidov Za zimske radosti ni treba nujno globoko seči v žep Sankanje in sprehodi med zimsko idilo še zdaleč niso edina dostopna dejavnost, ki se je lahko lotimo pozimi. Na Celjskem v za- dnjem obdobju beležimo razcvet manjših drsališč, ki jih številne lokalne skupnosti kot eno od možnosti za rekreacijo domačinom in obiskovalcem ponudijo v prazničnem času. Marsikje je možno na ledeno ploskev stopiti brezplačno. Za nekaj evrov je na voljo vstopnica za drsališče v Mestnem parku Celje, kjer so lani zabeležili 9.300 vstopov. Foto: Andraž Purg Kdo bo letos vesel božičnice? Zasluženo priznanje za Dušana Kondo Petra Kolšek, koordinatorka Hiše generacij Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 50, 12. december 2024 AKTUALNO Tovrstno vrednotenje že od leta 2011 Sistem množičnega vrednotenja v Sloveniji deluje že od konca leta 2011. Od aprila leta 2020 so posplošene vrednosti evidentirane v evidenci vrednotenja (EV). To je namenska evidenca za izvajanje množičnega vredno- tenja nepremičnin. V njej vodijo vse potrebne podatke o nepremičninah za potrebe vrednotenja, ki jih dnevno prevzemajo iz katastra nepremičnin. Trenutno posplošene vrednosti v EV določajo z ve- ljavnimi modeli vrednotenja, ki izkazujejo stanje trga nepremičnin 1. januarja 2020. Ker so se v preteklosti v Sloveniji zgodile velike spremembe na trgu nepremič- nin, je bilo treba modele vrednotenja prilagoditi. Pravkar končan postopek poskusnega izračuna je eden od delov sprejemanja novih modelov vrednotenja. Ste preverili posplošene vrednosti svojih nepremič- nin, ki jih je Geodetska uprava RS (Gurs) ocenila v skladu z Zakonom o množičnem vrednotenju? Zani- manje za vrednotenje je bilo sploh v prvih dneh veliko, saj je Gurs zabeležil tudi 60 tisoč vpogledov na uro. Omenjena uprava je do 25. novembra prejela malo več kot dva tisoč predlogov in pripomb. Lastniki nepremič- nin so imeli predvsem pripombe glede njihove vredno- sti, kar je posledica napačno evidentiranih podatkov o nepremičnini v katastru nepremičnin. Med razlogi, da so nekateri lastniki dali pripombe na vrednost ne- premičnin, je tudi to, da je njihova nepremičnina na poplavnem območju, na plazišču in podobno. TINA STRMČNIK Kakšen doprinos imajo lokalni mediji v okolju, v katerem živimo? Brez lokalnega novinarja ne gre Kako naj razumemo množično vrednotenje nepremičnin? Največ pripomb glede vrednosti in lokacije nepremičnin Modeli vrednotenja in izra- čunane vrednosti v postopku poskusnega izračuna odraža- jo stanje trga nepremičnin v začetku letošnjega leta ter stanje podatkov o nepremič- ninah v katastru nepremičnin 10. junija 2024. Na geodetsko upravo smo naslovili vprašanje, na podla- gi česa so izvedli vrednotenje. Sporočili so, da je množično vrednotenje nepremičnin po- stopek hkratnega ocenjevanja vrednosti vseh nepremičnin, ki so vpisane v nepremičninske evidence, z uporabo mode- lov vrednotenja nepremičnin. Modeli vrednotenja so prav- zaprav matematični modeli, ki pojasnjujejo delovanje trga nepremičnin na nek dan. Sis- tem množičnega vrednotenja nepremičnin je zakonsko pred- pisan. Modeli vrednotenja so oblikovani glede na značilnosti segmenta nepremičninskega trga, ki ga opisujejo, umerje- ni pa so z uporabo podatkov o trgu. Podatki, ki vplivajo na vre- dnost nepremičnin, so raba nepremičnine (če je podatek o rabi napačen, je izračun izveden z napačnim mode- lom), mesto nepremičnine (v mestih in na Obali so enake nepremičnine lahko več kot desetkrat dražje kot na pode- želju), velikost nepremičnine, starost, a tudi nekateri drugi podatki, ki imajo manjši vpliv na vrednost nepremičnine. Kako so zasnovani modeli vrednotenja? Modeli vrednotenja so zgrajeni na podlagi opazo- vanja in preučevanja trga nepremičnin, so sporočili iz Gursa. Izjema so nepremični- ne, ki nimajo dovolj razvite- ga nepremičninskega trga ali ta sploh ne obstaja. Tako za umerjanje modelov vrednote- nja, kjer obstaja dovolj tržnih podatkov (prodaj), uporablja- jo način vrednotenja tržnih primerjav. Za segmente trga, kjer so razpoložljivi tudi po- datki o najemnem trgu, upo- rabljajo dohodkovni način. Za segmente trga, kjer raz- položljivih tržnih podatkov ni, je uporabljen nabavno- vrednostni način, so pojasnili v Gursu. In dodali, da je re- zultat uporabe modelov vre- dnotenja v postopku pripisa vrednosti nad evidentiranimi podatki nepremičnin izraču- nana posplošena vrednost, ki predstavlja oceno tržne vrednosti. Veliko vpogledov že v prvih urah Glavni namen poskusne- ga izračuna, ki je trajal od 10. oktobra do 25. novem- bra, je bil širšo javnost se- znaniti s predlogi modelov vrednotenja nepremičnin, ki izkazujejo stanje na trgu v začetku letošnjega januarja. Državljani so lahko upora- bili dve aplikaciji, in sicer eno za javni vpogled v pre- dlog novih modelov in eno za javni vpogled v poskusne vrednosti. Aplikaciji sta že v prvih urah delovanja do- živeli velik obisk. Največja obremenitev je bila 60 tisoč vpogledov na uro. Število vpogledov se je nato v nekaj dneh umirilo. Pretekli četrtek je Društvo novinarjev Slovenije v okviru festivala Naprej/Forward v Celju organiziralo pogovor o lokalnih medijih z naslovom Lokalno je sve- tovno. Vodila ga je urednica informativnega progra- ma na Štajerskem valu Anja Deučman. Svoje vtise so delili nekdanja dolgoletna sodelavka Novega tednika, novinarka in urednica Tatjana Cvirn, urednica lokalnih spletnih medijev skupine Moji mediji Samanta Gomboc, predstojnica Inštituta za medijske komunikacije na Fa- kulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Suzana Žilič Fišer ter izvršni ure- dnik in novinar Gorenjskega glasa Simon Šubic. LARISA JEKNIĆ Kakovostna informacija ima v današnjih časih, nasičenih z vsebinami na družbenih omrežjih in drugih spletnih portalih, večji pomen kot ka- darkoli prej. Za novinarja se lahko danes okliče že vsak, še zdaleč pa vsi novinarskega dela ne opravljajo odgovorno in ka- kovostno. Lokalna informacija še vedno nosi veliko težo. Zato je pomembno, da se jo trudimo ohraniti na čim bolj visoki rav- ni. Lokalni novinarji kljub veli- kokrat nezavidljivim pogojem še vedno delajo po svojih naj- boljših močeh, vendar ima tudi to svojo ceno. »Vseslovenski problem je, da je premalo no- vinarjev. Tisti, ki smo, pa smo preobremenjeni,« je v uvodu dobro povzela Anja Deučman. Terensko delo včasih in danes »Starejši se spomnimo le- tečih uredništev, ko je cela redakcija odšla na teren, se v nekem kraju namestila in tam iskala sogovornike,« je dejala Tatjana Cvirn. Kot današnji problem je izpostavila pred- vsem to, da se redakcije sooča- jo s pomanjkanjem kadra. To seveda vpliva tudi na količino opravljenega terenskega dela in pokritost različnih območij. »Lokalnega novinarja, ki ni na terenu, ni,« je poudarila Sa- manta Gomboc. Tudi pri njih ni dovolj novinarjev in bi si jih želeli več, je dodala. »Trudi- mo se biti na čim več terenih, si katerega ustvariti tudi sami, sogovornike povabimo tudi v uredništvo, če drugače ne gre.« »Brez dela na terenu lokalni novinar ne more delati,« je pre- pričan Simon Šubic. Nezavidljivi časi za novinarje in urednike Kakovost današnjih medijev je na preizkušnji in zaradi šte- vilnih zahtev ter pritiskov ne gre v pravo smer, je prepriča- na Tatjana Cvirn. »Pritisk na posameznega novinarja, kar zadeva obremenitve, že samo fi zično, je vedno večji.« Po nje- nem mnenju je od takega člo- veka težko pričakovati visoko raven kakovosti. Na drugi stra- ni so tudi marketinške službe, ki imajo prav tako svoje zahte- ve, je še poudarila. »Je želja po kakovosti in dodani vrednosti, a strani v časopisu morajo biti zapolnjene. V časopisu ne mo- reš blefi rati. So rešitve, da se Z leve proti desni: Anja Deučman, Tatjana Cvirn, Samanta Gomboc, Simon Šubic, Suzana Žilič Fišer. V Gursu pravijo, da posplošena vrednost odraža stanje na trgu nepremičnin na datum modelov poskusnega izračuna. Če se stanje na trgu od datuma modela vrednotenja do datuma izračuna posplošene vrednosti spremeni, moramo za pridobitev tržne vrednosti posplošeno vrednost pomnožiti s faktorjem spremembe cen na trgu za to obdobje. Modeli vrednotenja so oblikovani glede na značilnosti segmenta nepremičninskega trga, ki ga opisujejo, umerjeni pa so z uporabo podatkov o trgu. Na vrednost nepremičnin vplivajo predvsem podatki o rabi nepremičnine, o njenem mestu, velikosti in starosti. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 50, 12. december 2024 AKTUALNO ZADETKI 4 -1 3 -3 5 -2 6 -1 Kakšen doprinos imajo lokalni mediji v okolju, v katerem živimo? Brez lokalnega novinarja ne gre Osnova za nepremičninski davek? Vprašanje o tem, ali je vrednotenje nepremičnin predvideno kot podlaga za davek na nepremičnine, smo poslali tudi na finančno ministrstvo. Tam pravijo, da geodetska uprava v skladu z zakonodajo vrednosti nepremičnin posodablja periodično, neodvisno od morebitnih sprememb obdavčitve nepremičnin ali premoženja. Posplošene vredno- sti nepremičnin namreč ustanove uporabljajo za različne namene, med drugim tudi na področju socialne politike. Cilj omenjenega ministrstva je sicer do konca leta pripraviti izhodišča za razprave na temo obdavčitve premoženja. Cene stanovanj in zemljišč osta- jajo rekordne, pravi Jure Boris Janežič. (Foto: osebni arhiv) Vprašanje, kako naj vrednotenje nepremičnin, ki ga je objavila Gurs, razumejo občani, smo zastavili tudi Juretu Borisu Janežiču, vodji celjske enote nepremičnin- ske agencije Re/Max. Meni, da bo vrednotenje nepremičnin najverjetneje osnova za nepremičninski davek, ki se obeta. »Najvišje cene stanovanj ohranja Ljubljana, srednja cena rabljenega stanovanja v prestolnici znaša 4.370 evrov za kvadratni meter, medtem ko je v Celju približno polovico nižja in znaša 2.180 evrov za kvadratni meter, kar je 60 evrov več kot lani,« pravi vodja celjske enote nepremičninske agencije Re/ Max. V zakonsko predpisanem roku 45 dni so v Gursu prejeli malo več kot dva tisoč predlo- gov in pripomb, od tega malo več kot dvesto predlogov glede modelov (podatki še niso do- končni). Posebnih podatkov za območje celjske regije ni. Predloge in pripombe na zaris vrednostnih con so prejemale občine. Slednje so morale pov- zetek pripomb z opredelitvijo Gursu poslati do minulega torka. Vse predloge in pripombe, ki so jih lastniki nepremičnin podali glede predlogov novih modelov vrednotenja, bo Gurs strokovno pregledala. Pri pri- pravi končnega predloga novih modelov vrednotenja bo upo- števala predloge in pripombe, ki so v skladu z zakonsko pred- pisanimi merili množičnega vrednotenja nepremičnin. Kaj storiti v primeru obnov in vlaganj? Zanimalo nas je, ali so bili državljani, ki so v zadnjem času izvedli obnove svojih ne- premičnin, na primer obno- vo strehe, fasade in oken, to dolžni sporočiti? Ker je pripis posplošenih vrednosti izve- den na podlagi evidentiranih podatkov, je prav od teh po- datkov odvisna kakovost pri- pisanih posplošenih vrednosti nepremičnin. »Lastniki nepre- mičnin smo skladno z Zako- nom o katastru nepremičnin dolžni poskrbeti, da podatki o naših nepremičninah odražajo dejansko stanje v naravi. La- stniki lahko vedno dostopajo do podatkov o nepremičninah, ki so uporabljeni za določitev njihove posplošene vredno- sti, in preverijo, ali podatki ustrezajo dejanskemu stanju. Če stanju ne ustrezajo, lahko lastniki nepremičnin sprožijo postopke za njihovo ureditev,« so sporočili iz republiške geo- detske uprave. Ta bo tudi v prihodnje vsaki dve leti preverjala ustreznost veljavnih modelov vrednote- nja in njihovo skladnost z raz- merami na trgu ter po potrebi začela dejavnosti za sprejem novih modelov vrednotenja. Foto: Andraž Purg Cene še vedno rekordne Cene stanovanj in zemljišč za gradnjo po vsej državi še vedno dosegajo rekordno raven. »Najvišje cene sta- novanj ohranja Ljubljana, srednja cena rabljenega sta- novanja v prestolnici znaša 4.370 evrov za kvadratni meter, medtem ko je v Celju približno polovico nižja in znaša 2.180 evrov za kvadra- tni meter, kar je 60 evrov več kot lani. Trenutna povprečna cena rabljenega stanovanja v Sloveniji znaša 2.890 evrov za kvadratni meter,« še na- vaja sogovornik. Že nekaj časa je največ povpraševanja po rablje- nih stanovanjih, saj je bilo v letošnjem prvem polletju opravljenih 3.214 nakupov. V tem obdobju je bilo proda- nih 2.135 stanovanjskih hiš. Najbolj iskana so od 50 do 65 kvadratnih metrov velika stanovanja, veliko povpra- ševanja je tudi za približno 150 kvadratnih metrov veli- ke stanovanjske hiše, ki že ustrezajo sodobnim bivanj- skim zahtevam ter so ener- getsko varčne. BF ta vrednotenja lahko hitro za- starela,« še pravi. Zanimalo nas je še, ali je na nepremičninskem trgu veliko špekulacij, ker ljudje ne želijo sporočiti dejanskega stanja svoje nepremičnine za- radi napovedanega davka na nepremičnine. Janežič pravi, da na to vprašanje ne more verodostojno odgovoriti, lah- ko zgolj domneva. Povpraševanje še vedno večje od ponudbe V Celju se je v prvem polle- tju letošnjega leta število na- kupov stanovanj podvojilo in se skoraj približalo izjemne- mu leta 2022, kar je mogoče pripisati predvsem prodaji približno 90 novozgrajenih stanovanj v projektu Sončni Golovec. In tudi povpraševa- nje po rabljenih stanovanjih ter hišah je po besedah vod- je celjske enote omenjene nepremičninske agencije še vedno večje od ponudbe. Ljudje so bolj previdni pri nakupih, na intenzivnost povpraševanja vplivajo tudi višje obrestne mere. Špeku- lativnih nakupov je manj, poudarja. Janežič predvideva, da bo vrednotenje nepremičnin, ki ga je objavila Geodetska uprava Republike Slovenije, osnova za nepremičninski davek, ki se obeta. »Glede na nepremičnine, ki smo jih analizirali, ocenjujemo, da je vrednotenje korektno. Kaže smernice, na podlagi katerih lahko lastnik nepre- mičnine vidi, koliko bi zanjo lahko iztržil na trgu, vendar ta cena ni zagotovilo za de- jansko tržno vrednost vaše nepremičnine. Zavedati se je treba, da je nepremičnin- ski trg zelo razgiban in bodo zadeve malo raztegne, se upo- rabi več fotografij … Ne vem pa, kje se zadeva konča, kam to vodi,« je dejala. Gorenjski glas je glede la- stniške strukture posebnost v slovenskem medijskem pro- storu. Pred približno desetle- tjem so medij kupili zaposleni, solastnik je tudi Simon Šubic. Izpostavil je dobro stran tega, in sicer da nad njimi tako ni lastnika, ki bi usmerjal, kar pišejo. »Sitnarimo sami sebi,« se je pošalil. Pomen pozitivnih zgodb Lokalni so tudi tisti mediji, ki z javnostjo delijo navdihu- joče zgodbe ljudi, ki bi mo- goče sicer ostali spregledani. Samanta Gomboc je tako kot primer podala lepo zgodbo o mladi smetarki Tamari Mijaj- lović, ki jo je objavil eden od medijev, katerih urednica je Gombočeva. »Res se trudimo najti take primere v okolju, kronika nas prehitro najde in je vtis, kot da smo prvi tam. Prav je, da se ve, da iščemo pozitivne zgodbe in da jim dajemo medijski prostor,« je dejala. Tatjana Cvirn se je strinjala, da v lokalnih medijih najdemo več dobrih zgodb kot v naci- onalnih. »Še pred leti se spo- mnim, da smo oblikovali dva snopiča časopisa in drugi je bil prvenstveno namenjen pozi- tivnim zgodbam, takšnim, ki niso samo črna kronika. Z nji- mi ljudem prikažeš, da se okoli nas dogajajo tudi lepe stvari,« je dejala. Po besedah Cvirnove lokalni novinar išče junake iz lokalnega okolja in ljudi, ki so premalo prepoznavni, ter jim v njihovem okolju pomaga, da jih tudi tam ljudje prepoznajo. »To se mi zdi zelo pomembna naloga časopisa. Da ne gre samo za dnevno poročanje o dogodkih in iskanje politično- -gospodarskih tem, temveč tudi za ljudske zgodbe, ki so bistvo tega, kar naj bi lokalni časopis počel.« Foto: Andraž Purg Pogovora se je udeležilo kar nekaj znanih novinar- skih obrazov iz naših krajev. »V današnjem času je vse manj empatije, pomoči, prijaznosti in sočutja, zato smo še bolj pozor- ni na to, da z našimi dejavnostmi te vrednote poudarjamo.« Petra Kolšek, koordina- torka Hiše generacij Laško »V muzeju se trudimo, da bi bile naše razstave dostopne vsem, zato smo prostore priredili tudi za invalide in slepe ter slabovidne, za katere smo posneli tudi avdiovodni- ke.« Jožica Trateški, muzejska svetovalka v Muzeju novejše zgodovine Celje »Prejem listine potrjuje, da smo vsi občani me- stne občine Celje slišani s svojimi pripombami in prošnjami za izboljšave in spremembe.« Dragica Mirnik, pred- sednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje »Ljubezen do knjig in branja poskušamo v občini vcepiti tudi najmlajšim v vrtcu in šoli. Tako ima tudi Vrtec Vojnik svojo knji- žnico za malčke, v šoli pa med drugim organiziramo tudi noč branja.« Branko Petre, župan Obči- ne Vojnik »2. junija je baraka zgorela. In z njo vsi čolni, vesla, oprema. Ničesar ni- smo imeli. Bili smo revni kot cerkvena miš. Na žiro računu je bilo 50 tisoč tolarjev, kar je približno 210 evrov.« Dušan Konda, prejemnik plakete za izjemen prispe- vek na področju športa Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 50, 12. december 2024 GOSPODARSTVO V Thermani Laško v letošnjem letu praznujejo 170 let obstoja, ob tem pa tudi 70-letnico vzpostavitve medicin- ske rehabilitacije ter delovne terapije. Jubilejno leto je po besedah predsednice uprave Mojce Leskovar eno njihovih najuspešnejših doslej. T udi sicer je bila družba pogosto med prvimi na številnih področjih. Med drugim naj bi prav v laškem zdravilišču pred dobrimi 140 leti zasvetila prva žarnica v Sloveniji, v družbi so ves čas razvijali tudi nove pristope v rehabilitaciji. BOJANA AVGUŠTINČIČ, STA Ptujčani prevzemajo slatinsko podjetje Družba Thermana Laško obeležila 170 let Jubilejno leto poslovno eno najuspešnejših Matjaž Han. Kot je izpostavil, ta častitljiva obletnica ni le poklon preteklosti, temveč priznanje viziji in trudu, ki sta skozi desetletja oblikovala Laško in zdraviliški turizem v Sloveniji. » Thermana Laško že 170 let povezuje zdravje, dobro počutje in turizem. S široko pa- leto dejavnosti, od rehabilitaci- je in velnesa do kongresnega in športnega turizma, postavlja visoke standarde za celotno panogo. Dejavnost družbe je močno prispevala h gospodar- skemu razvoju kraja in regije, Laško pa je uveljavila kot pre- poznavno destinacijo termal- nega turizma,« je poudaril in dodal, da je družba kljub iz- zivom, kot so zahtevne tržne razmere in naravne nesreče, dokazala odpornost in preda- nost svojemu poslanstvu. Na številnih področjih orali ledino Thermana Laško danes za- posluje 470 ljudi, kar jo uvršča med največje zaposlovalke v občini Laško in v širši regiji. Po besedah predsednice upra- ve Mojce Leskovar bo letošnje leto eno njihovih najuspešnej- ših, saj bodo krepko presegli 30 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja. »Ko se ozrem na naše uspehe, vidim, da smo izvedli številne novosti in naložbe, pogosto smo bili med prvimi na številnih področjih. Med drugim smo razvijali nove pristope v rehabilitaciji, naši strokovnjaki so razvili ogro- mno pripomočkov, ki so še da- nes v uporabi,« je izpostavila. Poudarila je, da si tudi v pri- hodnje želijo razvijati svojo ponudbo. Osnova za ta razvoj so naložbe, ki se jih lotevajo. Letos so že v celoti prenovili fi zioterapevtski del, s čimer so pridobili ene najsodobnejših prostorov, namenjenih zdra- vljenju in rehabilitaciji, po če- mer je zdravilišče tudi pozna- no. Prihodnje leto načrtujejo še celovito prenovo hotelskih sob Zdravilišča Laško. Odkritje, ki je začrtalo smer razvoja Laškega Zgodba o laškem zdravilišču se je začela pisati leta 1845 z odkritjem izvira tople vode ob gradnji železniške proge Du- naj–Trst skozi Laško. Kot mej- nik delovanja družbe štejejo leto 1854, ko je bilo v Laškem odprto prvo kopališče. Odkri- tje zdravilne termalne vode je pomembno začrtalo smer ra- zvoja Laškega. Slednje je da- nes ena najbolj priljubljenih zdraviliških destinacij v Slo- veniji. »Narava nas je obdarila z izjemno zdravilno termalno vodo. Z njo pišemo zgodbo o uspehu, ampak te zgodbe brez požrtvovalnih, prizadev- nih in vedno v razvoj usmer- jenih zaposlenih ne bi bilo. Pri tem nam pomaga tudi lokalna skupnost,« je poudarila Mojca Leskovar. Laško zdravilišče je v 170 letih doživelo tudi števil- na težka obdobja, a je iz vsake krize prišlo še močnejše in še uspešnejše, je dodala. V vsem tem obdobju je zdravilišče zamenjalo tudi več lastnikov. Prvo kopališče v La- škem je dal zgraditi avstrijski inženir Leopold Rödel. Proti koncu 19. stoletja je zdravili- šče kupil dunajski povzpetnik Theodor Gunkel, ki je imel tudi idejo o termalnem pivu. Gunkli so bili lastniki zdravi- lišča do konca prve svetovne vojne. Vojni čas je močno spremenil podobo zdravilišča. Slednje je namreč postalo vo- jaška bolnišnica, park pa voja- ški tabor. Drevesa v parku so sekali in njihov les uporabljali za kurjavo. Leta 1923 je bilo kopališče delno obnovljeno. V drugi svetovni vojni je kom- pleks zaplenila nemška okupa- torska oblast. Vanj so namestili ranjence nemške vojne morna- rice, prostor pa uporabljali tudi za vojaško urjenje. Zdravilišče je pomemben mejnik v razvoju doživelo v letu 1953, ko je bilo priznano kot zavod za medicinsko re- habilitacijo. Potem se je zače- la njegova pot navzgor. V letu 1975 so odprli nov zdraviliški dom, laške terme pa so kmalu postale najnaprednejša zdra- viliška stavba v Sloveniji. Po- leg rehabilitacijske usmeritve je zdravilišče postajalo vedno bolj odprto tudi za zunanje goste. Konec devetdesetih let minulega stoletja je sledila celovita prenova Zdravilišča Laško, vključno z bazenskim kompleksom in s savnami. V želji po širitvi ponudbe so zgradili nov kompleks, ki je pod svojo streho združil tako turistične, velneške kot kon- gresne goste. Februarja 2008 je zaživelo sodobno kopališče v novi zgradbi Thermana Park, katere prepoznavni simbol je ena največjih steklenih kupol v Evropi. Dve leti zatem je svoja vrata odprl še nadstandardni hotel s 188 sobami, z restavra- cijo, s kavarno in z Wellness spa centrom. Leta 2012 so v Thermani Laško namenu pre- dali še kongresni center. Jubilej so v Thermani Laško minuli teden obeležili s slo- vesnostjo, na kateri je zbrane nagovoril gospodarski minister Pred tremi leti je slatin- ska družba Gic gradnje svoj vpliv želela razširiti na še večji del Štajerske ter na- povedala prevzem Cestnega podjetja Ptuj. Namera ji ni uspela. Zdaj Cestno podjetje Ptuj želi priti v Rogaško Sla- tino. Pred kratkim je napo- vedalo prevzem družbe Kit- -ak, ki je specializirana za nizke gradnje in se ukvar- ja predvsem s sanacijami plazov ter z gradnjo cest, kanalizacij in vodovodov. Ptujčani so koncentracijo obeh podjetij že priglasili agenciji za varstvo konku- rence. Spomnimo. Gic Gradnje so v lastniško strukturo Ce- stnega podjetja Ptuj vstopile v začetku leta 2021, ko so odkupile delnice šestih del- ničarjev. Pridobile so malo več kot 25-odstotni delež in poslale ponudbe tudi večin- ski lastnici, družbi CPIN, ki je bila v lasti nekdanjega direk- torja cestnega podjetja Ferda Veingerla. A se je ta raje odlo- čila za prodajo svojega deleža podjetju Mineral v lasti nem- ško-bosanskega poslovneža Ahmedina Seleka. Ponudba Minerala je bila očitno bolj mamljiva. Če bi Gic gradnjam uspelo prevzeti lastništvo v ptujskem podjetju, bi bila gradbena skupina, ki bi s tem nastala, največja na Štajerskem in ena največjih v državi. V svoji dejavnosti bi bila med najve- čjimi v državi tudi po številu zaposlenih. Gic gradnje so imele še lani malo več kot 14-odstotni lastniški delež v Cestnem podjetju Ptuj, od le- tošnjega aprila jih ni več med lastniki. Največji lastnik je s 87-odstotni deležem družba CPIN, 10 odstotkov delnic je v lasti podjetja, tri odstotke del- nic ima Mineral, sicer 100-od- stotni lastnik družbe CPIN. Uspešno poslovanje Tri leta po spodletelem po- skusu Gic gradenj zdaj Cestno podjetje Ptuj prevzema druž- bo Kit-ak iz Rogaške Slatine. Postopek bo končan, ko bo zanj zeleno luč dala tudi agen- cija za varstvo konkurence. Kaj si v slatinski družbi obetajo od vključitve v sku- pino Mineral, ki ima sedež v kraju Preserje pri Ljubljani in poleg ptujskega gradbinca lastniško obvladuje še nekaj drugih podjetij, nam ni uspelo izvedeti. Lastnik Andrej Kitak se namreč ne odziva na naše telefonske klice. O podjetju, ki se ukvarja predvsem z gradnjo cest ter urejanjem kanalizacije in vodovodov, v zadnjem času pa se loteva tudi projektov na področju visokih gradenj, v širši javnosti ni veliko podat- kov. Znano je, da je Kitak kot strojnik gradbene mehaniza- cije leta 2006 z lastnimi pri- hranki kupil gradbeni stroj in postal samostojni podjetnik. Najprej je dela izvajal sam, kmalu se je število zaposlenih in tudi gradbene mehanizaci- je začelo povečevati. Podjetje Kit-ak je ustanovil leta 2008. Iz podatkov, objavljenih na spletnih straneh e-bonitete, je razvidno, da podjetje za- posluje osemdeset ljudi. Lani je imelo 17,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je dvakrat toliko kot pred petimi leti. Čisti dobiček je znašal 0,9 milijona evrov. Cestno podjetje Ptuj, ki za- posluje 250 ljudi in je vodilni gradbinec v Podravju, je lani ustvarilo 54 milijonov evrov prihodkov, kar je največ do- slej, in 2 milijona evrov čistega dobička. Prihodki Minerala, katerega glavna dejavnost je obdelava naravnega kamna, so lani znašali 25 milijonov evrov, čisti dobiček pa 3,8 milijona evrov. Po zadnjih dosegljivih podatkih družba zaposluje približno 240 ljudi. JI Zbrane na slovesnosti ob 170-letnici Thermane Laško je nagovoril tudi gospodarski minister Ma- tjaž Han. Kot je izpostavil, je ta častitljiva oble- tnica tudi priznanje viziji in trudu, ki sta skozi desetletja oblikovali Laško in zdraviliški turizem v Sloveniji. (Foto: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport) Menjava banke je hitra in preprosta Postopek menjave banke je hiter, preprost in brezplačen. Fizične osebe lahko odprete račun tudi s pomočjo video klica, brez obiska poslovalnice, seveda pa smo vam na voljo tudi v poslovalnicah po celotni Sloveniji. Račun vam bomo odprli v enem dnevu, prenos poslovanja pa je brezplačen. Banka vam je na voljo 24/7 Uporabniki digitalne banke NLB Klik boste lahko prek svojega mobilnega telefona pre- prosto preverili stanje na računih ali razpoložljiva sredstva na karticah z odloženim plačilom, plačevali račune in položnice, sklenili kredit ali naročili druge bančne storitve (npr. spremembo limita, naročilo kartice z odloženim plačilom), zanje pa z oddaljenim podpisom, brez obiska poslovalnice, podpisali vse potrebne dokumente. Za pomoč, naročilo kredita ali kateri drug bančni opravek pa se lahko 24 ur na dan, vse dni v ted- nu, obrnete tudi na svetovalce v NLB kontaktnem centru. Vabljeni v poslovalnice NLB v Mozirje, Žalec, Celje, Velenje in druge. Izberite sebi najbližjo. Iščete novo banko? Izberite modro. Vabljeni v NLB, kjer lahko preprosto odprete bančni račun ali sklenete enega od naših bančnih paketov. Prepričani smo, da boste med široko paleto bančnih NLB Pake- tov (Digitalni, Moj svet, Osnovni, Aktivni, Premium) našli najbolj primernega za vas. Nove stranke, ki bodo do konca leta 2024 sklenile enega od NLB paketov, bodo deležne 12-mesečnega brezplačnega vodenja paketa. Več o akciji najdete na spletni strani nlb.si/osebno/za-nove-stranke. Do konca leta 2024 odprite enega od NLB Paketov, mi pa vam podarimo 12-mesečno brezplačno vodenje. Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 50, 12. december 2024 GOSPODARSTVO V Thermani Laško v letošnjem letu praznujejo 170 let obstoja, ob tem pa tudi 70-letnico vzpostavitve medicin- ske rehabilitacije ter delovne terapije. Jubilejno leto je po besedah predsednice uprave Mojce Leskovar eno njihovih najuspešnejših doslej. T udi sicer je bila družba pogosto med prvimi na številnih področjih. Med drugim naj bi prav v laškem zdravilišču pred dobrimi 140 leti zasvetila prva žarnica v Sloveniji, v družbi so ves čas razvijali tudi nove pristope v rehabilitaciji. BOJANA AVGUŠTINČIČ, STA Ptujčani prevzemajo slatinsko podjetje Družba Thermana Laško obeležila 170 let Jubilejno leto poslovno eno najuspešnejših Matjaž Han. Kot je izpostavil, ta častitljiva obletnica ni le poklon preteklosti, temveč priznanje viziji in trudu, ki sta skozi desetletja oblikovala Laško in zdraviliški turizem v Sloveniji. » Thermana Laško že 170 let povezuje zdravje, dobro počutje in turizem. S široko pa- leto dejavnosti, od rehabilitaci- je in velnesa do kongresnega in športnega turizma, postavlja visoke standarde za celotno panogo. Dejavnost družbe je močno prispevala h gospodar- skemu razvoju kraja in regije, Laško pa je uveljavila kot pre- poznavno destinacijo termal- nega turizma,« je poudaril in dodal, da je družba kljub iz- zivom, kot so zahtevne tržne razmere in naravne nesreče, dokazala odpornost in preda- nost svojemu poslanstvu. Na številnih področjih orali ledino Thermana Laško danes za- posluje 470 ljudi, kar jo uvršča med največje zaposlovalke v občini Laško in v širši regiji. Po besedah predsednice upra- ve Mojce Leskovar bo letošnje leto eno njihovih najuspešnej- ših, saj bodo krepko presegli 30 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja. »Ko se ozrem na naše uspehe, vidim, da smo izvedli številne novosti in naložbe, pogosto smo bili med prvimi na številnih področjih. Med drugim smo razvijali nove pristope v rehabilitaciji, naši strokovnjaki so razvili ogro- mno pripomočkov, ki so še da- nes v uporabi,« je izpostavila. Poudarila je, da si tudi v pri- hodnje želijo razvijati svojo ponudbo. Osnova za ta razvoj so naložbe, ki se jih lotevajo. Letos so že v celoti prenovili fi zioterapevtski del, s čimer so pridobili ene najsodobnejših prostorov, namenjenih zdra- vljenju in rehabilitaciji, po če- mer je zdravilišče tudi pozna- no. Prihodnje leto načrtujejo še celovito prenovo hotelskih sob Zdravilišča Laško. Odkritje, ki je začrtalo smer razvoja Laškega Zgodba o laškem zdravilišču se je začela pisati leta 1845 z odkritjem izvira tople vode ob gradnji železniške proge Du- naj–Trst skozi Laško. Kot mej- nik delovanja družbe štejejo leto 1854, ko je bilo v Laškem odprto prvo kopališče. Odkri- tje zdravilne termalne vode je pomembno začrtalo smer ra- zvoja Laškega. Slednje je da- nes ena najbolj priljubljenih zdraviliških destinacij v Slo- veniji. »Narava nas je obdarila z izjemno zdravilno termalno vodo. Z njo pišemo zgodbo o uspehu, ampak te zgodbe brez požrtvovalnih, prizadev- nih in vedno v razvoj usmer- jenih zaposlenih ne bi bilo. Pri tem nam pomaga tudi lokalna skupnost,« je poudarila Mojca Leskovar. Laško zdravilišče je v 170 letih doživelo tudi števil- na težka obdobja, a je iz vsake krize prišlo še močnejše in še uspešnejše, je dodala. V vsem tem obdobju je zdravilišče zamenjalo tudi več lastnikov. Prvo kopališče v La- škem je dal zgraditi avstrijski inženir Leopold Rödel. Proti koncu 19. stoletja je zdravili- šče kupil dunajski povzpetnik Theodor Gunkel, ki je imel tudi idejo o termalnem pivu. Gunkli so bili lastniki zdravi- lišča do konca prve svetovne vojne. Vojni čas je močno spremenil podobo zdravilišča. Slednje je namreč postalo vo- jaška bolnišnica, park pa voja- ški tabor. Drevesa v parku so sekali in njihov les uporabljali za kurjavo. Leta 1923 je bilo kopališče delno obnovljeno. V drugi svetovni vojni je kom- pleks zaplenila nemška okupa- torska oblast. Vanj so namestili ranjence nemške vojne morna- rice, prostor pa uporabljali tudi za vojaško urjenje. Zdravilišče je pomemben mejnik v razvoju doživelo v letu 1953, ko je bilo priznano kot zavod za medicinsko re- habilitacijo. Potem se je zače- la njegova pot navzgor. V letu 1975 so odprli nov zdraviliški dom, laške terme pa so kmalu postale najnaprednejša zdra- viliška stavba v Sloveniji. Po- leg rehabilitacijske usmeritve je zdravilišče postajalo vedno bolj odprto tudi za zunanje goste. Konec devetdesetih let minulega stoletja je sledila celovita prenova Zdravilišča Laško, vključno z bazenskim kompleksom in s savnami. V želji po širitvi ponudbe so zgradili nov kompleks, ki je pod svojo streho združil tako turistične, velneške kot kon- gresne goste. Februarja 2008 je zaživelo sodobno kopališče v novi zgradbi Thermana Park, katere prepoznavni simbol je ena največjih steklenih kupol v Evropi. Dve leti zatem je svoja vrata odprl še nadstandardni hotel s 188 sobami, z restavra- cijo, s kavarno in z Wellness spa centrom. Leta 2012 so v Thermani Laško namenu pre- dali še kongresni center. Jubilej so v Thermani Laško minuli teden obeležili s slo- vesnostjo, na kateri je zbrane nagovoril gospodarski minister Pred tremi leti je slatin- ska družba Gic gradnje svoj vpliv želela razširiti na še večji del Štajerske ter na- povedala prevzem Cestnega podjetja Ptuj. Namera ji ni uspela. Zdaj Cestno podjetje Ptuj želi priti v Rogaško Sla- tino. Pred kratkim je napo- vedalo prevzem družbe Kit- -ak, ki je specializirana za nizke gradnje in se ukvar- ja predvsem s sanacijami plazov ter z gradnjo cest, kanalizacij in vodovodov. Ptujčani so koncentracijo obeh podjetij že priglasili agenciji za varstvo konku- rence. Spomnimo. Gic Gradnje so v lastniško strukturo Ce- stnega podjetja Ptuj vstopile v začetku leta 2021, ko so odkupile delnice šestih del- ničarjev. Pridobile so malo več kot 25-odstotni delež in poslale ponudbe tudi večin- ski lastnici, družbi CPIN, ki je bila v lasti nekdanjega direk- torja cestnega podjetja Ferda Veingerla. A se je ta raje odlo- čila za prodajo svojega deleža podjetju Mineral v lasti nem- ško-bosanskega poslovneža Ahmedina Seleka. Ponudba Minerala je bila očitno bolj mamljiva. Če bi Gic gradnjam uspelo prevzeti lastništvo v ptujskem podjetju, bi bila gradbena skupina, ki bi s tem nastala, največja na Štajerskem in ena največjih v državi. V svoji dejavnosti bi bila med najve- čjimi v državi tudi po številu zaposlenih. Gic gradnje so imele še lani malo več kot 14-odstotni lastniški delež v Cestnem podjetju Ptuj, od le- tošnjega aprila jih ni več med lastniki. Največji lastnik je s 87-odstotni deležem družba CPIN, 10 odstotkov delnic je v lasti podjetja, tri odstotke del- nic ima Mineral, sicer 100-od- stotni lastnik družbe CPIN. Uspešno poslovanje Tri leta po spodletelem po- skusu Gic gradenj zdaj Cestno podjetje Ptuj prevzema druž- bo Kit-ak iz Rogaške Slatine. Postopek bo končan, ko bo zanj zeleno luč dala tudi agen- cija za varstvo konkurence. Kaj si v slatinski družbi obetajo od vključitve v sku- pino Mineral, ki ima sedež v kraju Preserje pri Ljubljani in poleg ptujskega gradbinca lastniško obvladuje še nekaj drugih podjetij, nam ni uspelo izvedeti. Lastnik Andrej Kitak se namreč ne odziva na naše telefonske klice. O podjetju, ki se ukvarja predvsem z gradnjo cest ter urejanjem kanalizacije in vodovodov, v zadnjem času pa se loteva tudi projektov na področju visokih gradenj, v širši javnosti ni veliko podat- kov. Znano je, da je Kitak kot strojnik gradbene mehaniza- cije leta 2006 z lastnimi pri- hranki kupil gradbeni stroj in postal samostojni podjetnik. Najprej je dela izvajal sam, kmalu se je število zaposlenih in tudi gradbene mehanizaci- je začelo povečevati. Podjetje Kit-ak je ustanovil leta 2008. Iz podatkov, objavljenih na spletnih straneh e-bonitete, je razvidno, da podjetje za- posluje osemdeset ljudi. Lani je imelo 17,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je dvakrat toliko kot pred petimi leti. Čisti dobiček je znašal 0,9 milijona evrov. Cestno podjetje Ptuj, ki za- posluje 250 ljudi in je vodilni gradbinec v Podravju, je lani ustvarilo 54 milijonov evrov prihodkov, kar je največ do- slej, in 2 milijona evrov čistega dobička. Prihodki Minerala, katerega glavna dejavnost je obdelava naravnega kamna, so lani znašali 25 milijonov evrov, čisti dobiček pa 3,8 milijona evrov. Po zadnjih dosegljivih podatkih družba zaposluje približno 240 ljudi. JI Zbrane na slovesnosti ob 170-letnici Thermane Laško je nagovoril tudi gospodarski minister Ma- tjaž Han. Kot je izpostavil, je ta častitljiva oble- tnica tudi priznanje viziji in trudu, ki sta skozi desetletja oblikovali Laško in zdraviliški turizem v Sloveniji. (Foto: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport) Menjava banke je hitra in preprosta Postopek menjave banke je hiter, preprost in brezplačen. Fizične osebe lahko odprete račun tudi s pomočjo video klica, brez obiska poslovalnice, seveda pa smo vam na voljo tudi v poslovalnicah po celotni Sloveniji. Račun vam bomo odprli v enem dnevu, prenos poslovanja pa je brezplačen. Banka vam je na voljo 24/7 Uporabniki digitalne banke NLB Klik boste lahko prek svojega mobilnega telefona pre- prosto preverili stanje na računih ali razpoložljiva sredstva na karticah z odloženim plačilom, plačevali račune in položnice, sklenili kredit ali naročili druge bančne storitve (npr. spremembo limita, naročilo kartice z odloženim plačilom), zanje pa z oddaljenim podpisom, brez obiska poslovalnice, podpisali vse potrebne dokumente. Za pomoč, naročilo kredita ali kateri drug bančni opravek pa se lahko 24 ur na dan, vse dni v ted- nu, obrnete tudi na svetovalce v NLB kontaktnem centru. Vabljeni v poslovalnice NLB v Mozirje, Žalec, Celje, Velenje in druge. Izberite sebi najbližjo. Iščete novo banko? Izberite modro. Vabljeni v NLB, kjer lahko preprosto odprete bančni račun ali sklenete enega od naših bančnih paketov. Prepričani smo, da boste med široko paleto bančnih NLB Pake- tov (Digitalni, Moj svet, Osnovni, Aktivni, Premium) našli najbolj primernega za vas. Nove stranke, ki bodo do konca leta 2024 sklenile enega od NLB paketov, bodo deležne 12-mesečnega brezplačnega vodenja paketa. Več o akciji najdete na spletni strani nlb.si/osebno/za-nove-stranke. Do konca leta 2024 odprite enega od NLB Paketov, mi pa vam podarimo 12-mesečno brezplačno vodenje. Promocijsko besedilo Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 50, 12. december 2024 GOSPODARSTVO Katero od v ujmi prizadetih savinjskih podjetij je prejelo največ pomoči? Podjetja dobila že 77 milijonov evrov Kdo bo letos vesel božičnice? Leto 2024 se bliža koncu. V tem času, večinoma v de- cembru, podjetja delavcem izplačujejo božičnico. Ta si- cer ni obvezna, določajo jo individualna ali kolektivna pogodba o zaposlitvi ter no- tranji pravilniki podjetja. Le- tos bo to nagrado za poslovno uspešnost podelilo kar nekaj delodajalcev iz savinjske re- gije in tistih, ki imajo v regiji svoje poslovne enote. V veli- ko podjetjih se sicer še niso do konca dogovorili, kako visoke bodo božičnice. Božičnica za zaposlene v podjetju Hisense Europe, ki ima v lasti Skupino Gorenje, bo letos znašala 900 evrov bruto oziroma 50 evrov več kot lani, izplačali jo bodo 16. decembra. V podjetjih Aplast in Zago- žen bo božičnica enotna in bo znašala 1.283 evrov bruto. V nazarskem podjetju BSH Hišni aparati so pojasnili, da imajo s predstavniki zaposle- nih podpisan dogovor o izpla- čilu letošnje božičnice, zato jo bodo izplačali. »Višina letošnje božičnice še ni dogovorjena, zato vam tega podatka ne mo- remo posredovati,« so zapisali. KLS Ljubno je prejel približno 23,4 milijona evrov bruto pomoči po lanskih avgustovskih poplavah. (Foto: arhiv NT/ Andraž Purg) Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so podjetjem, ki so utrpela škodo v lanskih ujmah, do zdaj izplačali 133,2 milijona evrov pomoči. Od tega so oškodovanci iz savinjske regije prejeli približno 77 milijonov evrov oziroma približno 58 odstotkov vseh do zdaj izplačanih sredstev gospodarstvu za ujme lani. Po trenutno razpoložljivih podatkih je v savinjski regiji največ pomoči dobilo podjetje KLS Ljubno, in sicer približno 23,4 milijona evrov. Sledita mu podjetje Bisol, ki je prejelo približno 8,7 milijona evrov, in Brinečev kmečki mlin, ki je za škodo v ujmi prejel približno 3,4 milijona evrov. Po pregledu doka- zil bo po trenutnih podatkih sredstva moralo vrniti 23 oškodovancev iz savinjske regije. SINTIJA JURIČ Kot so sporočili z gospo- darskega ministrstva, so za lanske ujme prejeli približno 1.300 ocen škode, od tega jih je bilo 513 iz savinjske regi- je. Za pomoč gospodarstvu po lanskih ujmah so do zdaj 1.111 oškodovancem izpla- čali 133,2 milijona evrov, kar vključuje tako predplačila za avgust kot povračila razlike do celotne priznane pomoči. Od tega je izplačila do zdaj prejelo 446 oškodovancev iz savinjske regije, ki so prejeli približno 77 milijonov evrov. Kdo je prejel največ? Po trenutno razpoložljivih podatkih, ki so javno dosto- pni na strani gospodarske- ga ministrstva, je najvišje povračilo po avgustovskih poplavah v savinjski regiji prejelo podjetje KLS Ljubno, ki se ukvarja z razvojem ter s proizvodnjo zobatih obročev. KLS Ljubno je v dveh delih prejelo približno 23,4 milijo- na evrov pomoči, ki so jo po besedah podjetja večinoma porabili za popravilo ter ob- novo strojev in opreme, prav tako tudi za kritje škode, ki je nastala letos in lani zaradi nezmožnosti proizvajanja in dobavljanja. Kot so še pojasnili v podje- tju KLS Ljubno, so s prejeto pomočjo države, ki je skla- dna s predpisanimi merili in kriteriji ter obsega približno 20 odstotkov njihove škode, zadovoljni in so zanjo hva- ležni. Ob tem so poudarili, da so 23,4-milijonsko pomoč prejeli v bruto znesku, ki so ga morali šteti med prihodke in posledično od tega plača- ti 22-odstotni davek letos in lani, saj so del subvencije prejeli v obeh letih. Sledita še Bisol in Brinečev kmečki mlin Na drugem mestu po naj- višjih izplačilih pomoči v re- giji je trenutno podjetje Bisol, ki se ukvarja s proizvodnjo, z razvojem, inženiringom in s svetovanjem. Bisol je v več delih iz državnega proraču- na za pomoč po poplavah in plazovih prejel približno 8,7 milijona evrov. V podje- tju nam na naša novinarska vprašanja, v katerih smo jih med drugim vprašali, za ka- kšne namene so porabili naj- več sredstev, niso odgovorili. S prejetimi približno 3,4 milijona evri pomoči je na tretjem mestu po višini iz- plačil Brinečev kmečki mlin, ki se ukvarja s turizmom in trgovino. Kot je pojasnil od- vetnik podjetja mag. Andrej Janežič, so za oceno škode v skladu z navodili ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport vključili sodnega ce- nilca. Odločbo ministrstva so nato prejeli na podlagi ocenjene škode sodnega izvedenca. »Sanacija Brine- čevega kmečkega mlina bo dolgoletni projekt, sredstva države pa zadoščajo zgolj za vzpostavitev osnovne posta- vitve mlina,« je še poudaril odvetnik mag. Janežič. Na četrtem mestu po višini prejetih sredstev za pomoč gospodarstvu po ujmah je s slabimi 3,4 milijona evri po- moči podjetje Biomasa, ki je družba za trgovino, servis in montažo kotlov na biomaso. S približno 2,9 milijona evri ji po višini prejetih sredstev sledi podjetje Jeroplast, ki se ukvarja s proizvodnjo in z inženiringom. Vsaj 23 jih bo denar vračalo Na ministrstvu za gospo- darstvo, turizem in šport, kjer so do zdaj pregledali že približno 80 odstotkov vseh prejetih vlog, nekate- ra podjetja pozivajo tudi k vračilu prejetih sredstev. Kot so pojasnili, je oz. bo po pre- gledu dokazil po trenutnih podatkih moralo delno ali v celoti sredstva vrniti 23 oškodovancev iz savinjske regije, a ta številka še ni do- končna. »Sredstva morajo vračati predvsem zato, ker so nasta- lo škodo ocenili previsoko, prejeli po tej oceni 10-odsto- tno predplačilo in nato do- kazana oz. priznana škoda ni bila dovolj visoka, da bi bili upravičeni v celoti do že izplačanega predplačila,« so pojasnili na ministrstvu in dodali, da bodo nekateri oškodovanci morali pred- plačila vrniti tudi zato, ker so po njihovem prejemu od vloge odstopili. Na ministr- stvu ob tem poudarjajo, da se trudijo, da bi oškodovanci čim prej prišli do povračil, hkrati dodajajo, da je hitrost obravnave odvisna od zah- tevnosti primerov in tudi od odzivanja oškodovancev na pozive po dopolnitvah in po- jasnilih. V Cinkarni Celje božičnic niso želeli komentirati. Za- enkrat te informacije namreč ne bodo delili z javnostjo, saj bo znana predvidoma konec meseca in bodo o njej najprej komunicirali z zaposlenimi, so nam pojasnili. Sicer smo izvedeli, da božičnice v cin- karni bodo, vendar znesek še ni znan. V Mlekarni Celeia bodo jutri izplačali božičnico v višini 400 evrov neto. »Vsak zaposleni bo prejel tudi paket izdelkov mlekarne z uporabno pozor- nostjo,« so povedali. Trgovsko podjetje Hofer bo vsem zaposlenim letos izpla- čalo božičnico v višini 400 evrov bruto, kar je 100 evrov več kot lani. »Ob tem bi radi izpostavili, da na višino nagra- de ne bo vplivala morebitna odsotnost z dela, na primer odsotnost zaradi bolniškega staleža,« so zagotovili v pod- jetju. V podjetju Engrotuš so nam odgovorili: »Odločitve glede izplačila božičnic še nismo sprejeli.« V družbi skupine HSE, ka- mor sodi tudi Premogovnik Ve- lenje, zaposlenim že vrsto let ne izplačujejo božičnice, tem- več variabilni del plače, vezan na poslovno uspešnost. Ta del plače izplačujejo vse družbe Skupine HSE skladno s svoji- mi internimi pravilniki, višina variabilnega dela za poslovno leto 2024 pa bo odvisna od pri- hodka pred obrestmi, davki in amortizacijo, in še ni znana, so pojasnili v Premogovniku Velenje. Tudi Celjski sejem bo za- poslene nagradil z božičnico, vendar, kot so dejali v družbi, o višini zneska zaenkrat še ne morejo govoriti. Kako je v turističnem sek- torju? V Thermani bodo tudi letos izplačali nagrado za po- slovno uspešnost. Ob tem so pojasnili, da bo izplačana do konca decembra, odločitev o točnem datumu in višini izpla- čila bodo sprejeli v prihodnjem tednu. »Za zadnje trimesečje bomo izplačali še nagrado za stalnost,« so dodali. Vprašanja smo poslali še v podjetja Gic gradnje, Krono- term, Plastika Skaza in Terme Dobrna, vendar odgovora do 10. decembra 2024 nismo do- bili. LJ (Foto: Pixabay) »Pomoč države obsega približno 20 odstotkov naše škode, a je skladna s predpisanimi merili in kriteriji. S prejeto pomočjo smo zadovoljni in smo zanjo hvaležni,« so poudarili v podjetju KLS Ljubno. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 50, 12. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Zveza delovnih invalidov Slovenije je ta naziv letos podelila že 21. leto zapored. »Razlog za zadovoljstvo je tudi, da še ena lokalna sku- pnost razume specifične potrebe invalidov in je po- notranjila načela strpnosti, sprejemanja, različnosti, za- gotavljanja enakih možno- sti …« je povedal podpredse- dnik zveze Srečko Matkovič. Za pridobitev naziva mora občina izpolniti štiri ključne cilje: zavedanje vključenosti invalidov v družbo z zago- tavljanjem enakih možno- sti, dostopnost do grajenega okolja, storitev in informacij, izvajanje programov, usmer- jenih v vključevanje invali- dov v kulturo, šport, vzgojo in izobraževanje, socialno in zdravstveno varstvo. Predlagatelj, da bi celjska občina dobila ta naziv, je bilo Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje, ki je na področju osveščanja javnosti o invalidnosti med najaktivnejšimi v Sloveniji. Med ukrepi, ki so celjski ob- čini pripomogli do naziva, so Razpisi bodo digitalizirani CELJE – Celjska občina uvaja posodobitve v izvedbi javnih razpisov, pri čemer je, kot pravijo v vodstvu občine, ključen korak digitalizacija postopkov. S tem naj bi občanom, društvom, podjetjem in drugim prijaviteljem zagotovili preprostejši, preglednejši in učinkovitejši dostop do razpisov. »Digitalizacija razpisov omogoča boljši dostop in pre- prostejši postopek za prijavitelje. Prav tako prispeva k bolj učinkovitemu izvajanju razpisov ter poenostavlja njihovo upravljanje,« poudarja Dušan Knežević iz Služ- be za razvoj, projekte in gospodarstvo v Mestni občini Celje. Prvi digitaliziran razpis Mladi za Celje predstavlja novo platformo za oddajo raziskovalnih nalog in je namenjen predvsem koordinatorjem sodelujočih šol, ocenjevalcem in vodji projekta za celovito, učinkovito in pregledno podporo izvedbe razpisa. Za prihodnje leto občina načrtuje digitalizacijo občin- skih razpisov tudi na področjih športa, kulture, mladin- skih programov, socialnih in zdravstvenih dejavnosti. »Spletna aplikacija omogoča prijaviteljem preprost do- stop do razpisne dokumentacije, oddajo vlog in poročil sofinanciranih dejavnosti. Prav tako poenostavlja in op- timizira obravnavo tudi na strani obdelovalcev razpisne dokumentacije. Ob tem zagotavljamo transparentnost in preglednost procesa,« je še dodal Knežević. SŠol Za lažji prehod na nov sistem bo občina pred obja- vo digitaliziranega razpisa organizirala informativni dan in pripravila navodila za prijavitelje. Zagotovila naj bi še informacijsko točko na sedežu občine. Pod- pora bo na voljo tudi po elektronski pošti. CELJE – Končno! Tudi Celje postalo občina po meri invalidov Celjska občina je pred tednom prejela listino Občina po meri invalidov. Ta naziv pomeni, da je vendarle izvedla ukrepe in zaveze, ki jih opredeljujejo štirje ključni cilji akcijskega načrta za izboljšanje položaja invalidov in nji- hove enake možnosti v lokalni skupnosti. Čeprav je prejem naziva za Celje, predvsem pa za invalidne osebe pozitivna novica in velik korak naprej, naj spomnimo, da so nekatere občine na Celjskem ta naziv prejele že davno. Velenje je naziv denimo prejelo že pred 20 leti, Rogaška Slatina že leta 2008, Zreče leta 2010, Slovenske Konjice 2011, Vitanje, Vojnik in Laško pa leta 2015. SIMONA ŠOLINIČ Na slavnostnem dogodku v Narodnem dom sta listino prejela župan Mestne občine Celje Matija Kovač in pred- sednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik. Naziv jima je izročil Srečko Matkovič, podpredsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. (Foto: Andraž Purg) Muzej novejše zgodovine Celje si že leta prizadeva za boljšo dostopnost kulturne dedi- ščine in muzejskih vsebin invalidom. Uredili so muzejski vodnik za gluhe in naglušne, uredili vsebine, ki so dostopne ali dostopnejše za slepe in slabovidne, kustosi pa izvajajo prilagojena vodstva. O vseh aktivnostih je ob- čina pripravila tudi poročilo za leto 2024. V njem nava- ja, denimo, da zagotavlja tolmača znakovnega jezika na prireditvah in srečanjih v organizaciji občine. In da je nabavila električno vozilo, ki je namenjeno brezplač- nim prevozom za starejše v okviru projekta Prostofer. bili vzpostavitev informacij- ske točke za starejše od 65 let in za osebe z oviranostmi, priprava številnih prireditev, v katere so vključeni tudi in- validi, ter gradnja varovanih stanovanj s prilagoditvijo za starejše gibalno ovirane ose- be in stanovanj za invalide v novi soseski DN 10, kjer so so poleg stanovanj za mlade in varovanih stanovanj na voljo tudi stanovanja za in- valide. Tudi varovana stano- vanja v Vili Vodnikova 14 so prilagojena za starejše ovi- rane osebe. Prepoznani po- zitivni ukrepi občine so bile tudi prenova Razlagove ulice z ureditvami, ki bodo omo- gočale univerzalno rabo, vgradnja zunanjih dvigal na javnih stavbah v mestu, po- stavitev dostopnih sanitarij, prilagojenih invalidom na mestni tržnici, v Celjskem domu in na mestni plaži, ter ureditev taktilnih oznak na Cesti v Lokrovec. K večji dostopnosti invali- dov do grajenega okolja naj bi občina pripomogla tudi s projekti, kot so gradnja zu- nanjega dvigala s terasami in obnova štirih nadstropij Doma ob Savinji Celje ter izvedba dostopa v Knež- ji dvorec in Staro grofijo. V izdelavi je tudi priprava projektne dokumentacije za OŠ Glazija s poudarkom na univerzalni dostopnosti in gradnji, načrtovana je tudi izvedba indukcijske zanke v Domu krajanov v Šmar- tnem v Rožni dolini, občina pa je začela tudi s pripravo celostne prometne strategi- je, kjer je eden izmed ciljev povečati dostopnost za ran- ljivejše skupine. Nov razpis »Listina pomeni potrditev vsega dela, ki so ga partnerji pri tem projektu in sodelavci vložili v minulih letih, ter po- meni spodbudo in zavezo za prihodnost,« je ob prejemu listine povedal župan Celja Matija Kovač. V proračunu za leto 2025 je občina pred- videla vključitev novega raz- pisa za spodbujanje univer- zalne dostopnosti oziroma premagovanja arhitektonskih ovir v stavbah. Gre za projekt, s katerim bo v zasebnih objektih sofinancirala vgradnjo dvigal in klančin. »Prejem listine potrju- je, da smo vsi občani mestne občine Celje slišani s svojimi pripombami in prošnjami za izboljšave in spremembe,« je dodala predsednica medobčin- skega društva delovnih invali- dov Dragica Mirnik. Spomnimo, da so celjski sve- tniki konec lanskega leta sprejeli dokumenta Analiza položaja in- validov v občini in Akcijski načrt za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v MOC za obdobje 2024–2028. V pripravo obeh so bila vključena tudi številna društva, ki pove- zujejo invalide. Lani je bil ime- novan tudi nov Svet za invalide Mestne občine Celje, katerega namen je, da opozarja na teža- ve, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju pri osebah s poseb- nimi potrebami. Priznanje s področja turizma CELJE – Mestna občina Celje je v letošnji akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela 2024 osvojila še eno odmevno priznanje za dosežke na turističnem področju – zlati znak gostoljubnosti. Gre za priznanje v kategoriji prepoznavni turistični kraji. »Mestna občina Celje se visokih uvrstitev na tem tradicionalnem natečaju Turistične zveze Slovenije, ki je letos štelo že 33. izvedbo, veseli že zadnjih nekaj let. Kot je znano, je Mestna občina Celje lani na zaključni prireditvi v Novi Gorici prejela najbolj prestižno priznanje, za najlepše urejeno in gostoljubno večje mesto v Sloveniji,« so sporočili iz celjske občine. Letos je Turistična zveza Slovenija prenovila natečaj Moja dežela in dala večji poudarek gostoljubnosti in prepoznavnosti turističnih krajev. V prenovljeni akciji so komisije slovenska mesta in kraje ter turistične točke ocenjevale v štirih kategorijah: skriti turistični kraji, vzhajajoči turistični kraji, prepoznavni turistični kraji in naj turistični kraji. Poleg tega še v kategorijah tematske poti, izletniške točke, glamping, kampi in zgodovinska jedra. SŠol Mestna občina Celje je najbolj žlahtno priznanje prejela v kategoriji Prepoznavni turistični kraji in tako zbirki priznanj iz minulih let dodala še eno. (Foto: MOC) Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 50, 12. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Zveza delovnih invalidov Slovenije je ta naziv letos podelila že 21. leto zapored. »Razlog za zadovoljstvo je tudi, da še ena lokalna sku- pnost razume specifične potrebe invalidov in je po- notranjila načela strpnosti, sprejemanja, različnosti, za- gotavljanja enakih možno- sti …« je povedal podpredse- dnik zveze Srečko Matkovič. Za pridobitev naziva mora občina izpolniti štiri ključne cilje: zavedanje vključenosti invalidov v družbo z zago- tavljanjem enakih možno- sti, dostopnost do grajenega okolja, storitev in informacij, izvajanje programov, usmer- jenih v vključevanje invali- dov v kulturo, šport, vzgojo in izobraževanje, socialno in zdravstveno varstvo. Predlagatelj, da bi celjska občina dobila ta naziv, je bilo Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje, ki je na področju osveščanja javnosti o invalidnosti med najaktivnejšimi v Sloveniji. Med ukrepi, ki so celjski ob- čini pripomogli do naziva, so Razpisi bodo digitalizirani CELJE – Celjska občina uvaja posodobitve v izvedbi javnih razpisov, pri čemer je, kot pravijo v vodstvu občine, ključen korak digitalizacija postopkov. S tem naj bi občanom, društvom, podjetjem in drugim prijaviteljem zagotovili preprostejši, preglednejši in učinkovitejši dostop do razpisov. »Digitalizacija razpisov omogoča boljši dostop in pre- prostejši postopek za prijavitelje. Prav tako prispeva k bolj učinkovitemu izvajanju razpisov ter poenostavlja njihovo upravljanje,« poudarja Dušan Knežević iz Služ- be za razvoj, projekte in gospodarstvo v Mestni občini Celje. Prvi digitaliziran razpis Mladi za Celje predstavlja novo platformo za oddajo raziskovalnih nalog in je namenjen predvsem koordinatorjem sodelujočih šol, ocenjevalcem in vodji projekta za celovito, učinkovito in pregledno podporo izvedbe razpisa. Za prihodnje leto občina načrtuje digitalizacijo občin- skih razpisov tudi na področjih športa, kulture, mladin- skih programov, socialnih in zdravstvenih dejavnosti. »Spletna aplikacija omogoča prijaviteljem preprost do- stop do razpisne dokumentacije, oddajo vlog in poročil sofinanciranih dejavnosti. Prav tako poenostavlja in op- timizira obravnavo tudi na strani obdelovalcev razpisne dokumentacije. Ob tem zagotavljamo transparentnost in preglednost procesa,« je še dodal Knežević. SŠol Za lažji prehod na nov sistem bo občina pred obja- vo digitaliziranega razpisa organizirala informativni dan in pripravila navodila za prijavitelje. Zagotovila naj bi še informacijsko točko na sedežu občine. Pod- pora bo na voljo tudi po elektronski pošti. CELJE – Končno! Tudi Celje postalo občina po meri invalidov Celjska občina je pred tednom prejela listino Občina po meri invalidov. Ta naziv pomeni, da je vendarle izvedla ukrepe in zaveze, ki jih opredeljujejo štirje ključni cilji akcijskega načrta za izboljšanje položaja invalidov in nji- hove enake možnosti v lokalni skupnosti. Čeprav je prejem naziva za Celje, predvsem pa za invalidne osebe pozitivna novica in velik korak naprej, naj spomnimo, da so nekatere občine na Celjskem ta naziv prejele že davno. Velenje je naziv denimo prejelo že pred 20 leti, Rogaška Slatina že leta 2008, Zreče leta 2010, Slovenske Konjice 2011, Vitanje, Vojnik in Laško pa leta 2015. SIMONA ŠOLINIČ Na slavnostnem dogodku v Narodnem dom sta listino prejela župan Mestne občine Celje Matija Kovač in pred- sednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik. Naziv jima je izročil Srečko Matkovič, podpredsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. (Foto: Andraž Purg) Muzej novejše zgodovine Celje si že leta prizadeva za boljšo dostopnost kulturne dedi- ščine in muzejskih vsebin invalidom. Uredili so muzejski vodnik za gluhe in naglušne, uredili vsebine, ki so dostopne ali dostopnejše za slepe in slabovidne, kustosi pa izvajajo prilagojena vodstva. O vseh aktivnostih je ob- čina pripravila tudi poročilo za leto 2024. V njem nava- ja, denimo, da zagotavlja tolmača znakovnega jezika na prireditvah in srečanjih v organizaciji občine. In da je nabavila električno vozilo, ki je namenjeno brezplač- nim prevozom za starejše v okviru projekta Prostofer. bili vzpostavitev informacij- ske točke za starejše od 65 let in za osebe z oviranostmi, priprava številnih prireditev, v katere so vključeni tudi in- validi, ter gradnja varovanih stanovanj s prilagoditvijo za starejše gibalno ovirane ose- be in stanovanj za invalide v novi soseski DN 10, kjer so so poleg stanovanj za mlade in varovanih stanovanj na voljo tudi stanovanja za in- valide. Tudi varovana stano- vanja v Vili Vodnikova 14 so prilagojena za starejše ovi- rane osebe. Prepoznani po- zitivni ukrepi občine so bile tudi prenova Razlagove ulice z ureditvami, ki bodo omo- gočale univerzalno rabo, vgradnja zunanjih dvigal na javnih stavbah v mestu, po- stavitev dostopnih sanitarij, prilagojenih invalidom na mestni tržnici, v Celjskem domu in na mestni plaži, ter ureditev taktilnih oznak na Cesti v Lokrovec. K večji dostopnosti invali- dov do grajenega okolja naj bi občina pripomogla tudi s projekti, kot so gradnja zu- nanjega dvigala s terasami in obnova štirih nadstropij Doma ob Savinji Celje ter izvedba dostopa v Knež- ji dvorec in Staro grofijo. V izdelavi je tudi priprava projektne dokumentacije za OŠ Glazija s poudarkom na univerzalni dostopnosti in gradnji, načrtovana je tudi izvedba indukcijske zanke v Domu krajanov v Šmar- tnem v Rožni dolini, občina pa je začela tudi s pripravo celostne prometne strategi- je, kjer je eden izmed ciljev povečati dostopnost za ran- ljivejše skupine. Nov razpis »Listina pomeni potrditev vsega dela, ki so ga partnerji pri tem projektu in sodelavci vložili v minulih letih, ter po- meni spodbudo in zavezo za prihodnost,« je ob prejemu listine povedal župan Celja Matija Kovač. V proračunu za leto 2025 je občina pred- videla vključitev novega raz- pisa za spodbujanje univer- zalne dostopnosti oziroma premagovanja arhitektonskih ovir v stavbah. Gre za projekt, s katerim bo v zasebnih objektih sofinancirala vgradnjo dvigal in klančin. »Prejem listine potrju- je, da smo vsi občani mestne občine Celje slišani s svojimi pripombami in prošnjami za izboljšave in spremembe,« je dodala predsednica medobčin- skega društva delovnih invali- dov Dragica Mirnik. Spomnimo, da so celjski sve- tniki konec lanskega leta sprejeli dokumenta Analiza položaja in- validov v občini in Akcijski načrt za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v MOC za obdobje 2024–2028. V pripravo obeh so bila vključena tudi številna društva, ki pove- zujejo invalide. Lani je bil ime- novan tudi nov Svet za invalide Mestne občine Celje, katerega namen je, da opozarja na teža- ve, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju pri osebah s poseb- nimi potrebami. Priznanje s področja turizma CELJE – Mestna občina Celje je v letošnji akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela 2024 osvojila še eno odmevno priznanje za dosežke na turističnem področju – zlati znak gostoljubnosti. Gre za priznanje v kategoriji prepoznavni turistični kraji. »Mestna občina Celje se visokih uvrstitev na tem tradicionalnem natečaju Turistične zveze Slovenije, ki je letos štelo že 33. izvedbo, veseli že zadnjih nekaj let. Kot je znano, je Mestna občina Celje lani na zaključni prireditvi v Novi Gorici prejela najbolj prestižno priznanje, za najlepše urejeno in gostoljubno večje mesto v Sloveniji,« so sporočili iz celjske občine. Letos je Turistična zveza Slovenija prenovila natečaj Moja dežela in dala večji poudarek gostoljubnosti in prepoznavnosti turističnih krajev. V prenovljeni akciji so komisije slovenska mesta in kraje ter turistične točke ocenjevale v štirih kategorijah: skriti turistični kraji, vzhajajoči turistični kraji, prepoznavni turistični kraji in naj turistični kraji. Poleg tega še v kategorijah tematske poti, izletniške točke, glamping, kampi in zgodovinska jedra. SŠol Mestna občina Celje je najbolj žlahtno priznanje prejela v kategoriji Prepoznavni turistični kraji in tako zbirki priznanj iz minulih let dodala še eno. (Foto: MOC) Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 50, 12. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občina Kozje in Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah sta prvo decembrsko sredo namenu predala enoto doma starejših v Kozjem. Po besedah županje Milence Krajnc je med starejšimi precej zanimanja za bivanje v domu. V teh dneh se bo vanj preselilo 40 stanovalcev, od tega jih je 29 iz občine Kozje. TINA STRMČNIK KOZJE – Po večletnih prizadevanjih pomemben korak pri skrbi za starejše občane Namenu predali enoto doma starejših Staro šolo napolnil mladostni vrvež PODČETRTEK – Občina je uredila tako imenovano sta- ro šolo v Polju ob Sotli. Vanjo se je preselila dislocirana enota Vzgojno-izobraževalnega zavoda III. Osnovne šole Rogaška Slatina. Dislocirano enoto obiskuje deset otrok s posebnimi potrebami v dveh kombiniranih oddelkih. Občina Podčetrtek se trudi urejati in obnavljati vse stav- be v občinski lasti. Uredila je tudi statiko, streho, fasado in stavbno pohištvo stare šole v Polju ob Sotli, kamor se je nedavno preselila dislocirana enota III. Osnovne šole Rogaška Slatina. Ta enota je imela dolgo časa prostore v OŠ Podčetrtek, ko se je tam pojavila prostorska stiska, je začasne prostore dobila pod streho podčetrtške občine. Po besedah župana Petra Misje so se vsi vpleteni strinjali s selitvijo v Polje ob Sotli, saj je šola umeščena v mirno vas, ob šoli so igrala in igrišče. »Po državi zapirajo številne šole, mi pa smo še eni vdihnili novo življenje,« je pred časom dejal župan Podčetrtka. Ravnateljica III. Osnovne šole Rogaška Slatina Apolonija Kunštek pravi, da imajo učenci in zaposleni sedaj na voljo veliko več prostora in boljšo opremo. »Selitev v Polje ob Sotli je velikega pomena za naše učence. Gre tudi za poka- zatelj družbene odgovornosti ter skrbi za enake možnosti.« Učenci prihajajo iz Podčetrtka, Kozjega in Bistrice ob Sotli, šolo pa bodo sedaj imeli bližje, kot če bi se morali voziti v matično stavbo v Rogaški Slatini. Na voljo bodo imeli tudi logopedsko obravnavo ter terapijo s psom. TS Priznanje za projektanta stolpa ROGAŠKA SLATINA – Projektant dr. Viktor Markelj, ki je med drugim projektiral 106 metrov visok Stolp Kristal v Rogaški Slatini, je prejemnik priznanja Inženirske zbornice Slovenije za inženirsko odličnost. Priznanje je prejel na Dnevu inženirske zbornice Slovenije za leto 2024. Markelj, ki živi v Slovenski Bistrici, je projektant velikih premostitvenih objektov doma in v tujini. Kot je zapisano v obrazložitvi priznanja, njegove veličastne stvaritve premo- ščajo Dravo, Savo in Muro, po njegovih načrtih so zgrajeni tudi mostovi v Škocjanskih jamah, Gdansku, Beogradu in Maleziji. Je avtor več kot 200 strokovnih člankov. Njegovi projekti so bili doslej dvakrat prikazani tudi na filmskem platnu, za film Zgodbe iz Narnije je načrtoval most, ki ga je Walt Disney postavil na reki Soči. Njegov rekorden most Ada, beograjska ikona, ki se z razponom 376 metrov pne čez reko Savo, ima širino 45 metrov ter hkrati sega 200 metrov v višino, je bil prikazan v oddaji Ekstremno inže- nirstvo na kanalu Discovery Channel. Markelj je projektiral tudi najvišjo stavbo v državi, Stolp Kristal. Ob prejemu najvišjega inženirskega priznanja mu je čestital tudi slatin- ski župan mag. Branko Kidrič. Iz Občine Rogaška Slatina so sporočili, da so doslej stanovska priznanja prejeli tudi projektanti Aninega dvora, Poslovnega centra Vrelec in Bobrovega centra. TS Milenca Krajnc je poveda- la, da si je Občina Kozje več let prizadevala za pridobitev enote v omenjenem kraju. Leta 2020 je o tem dosegla do- govor z Domom upokojencev Šmarje pri Jelšah. » Ta naložba je za našo občino izjemno po- membna, saj je ena od osnov- nih nalog vsake lokalne sku- pnosti zagotavljanje ustreznih pogojev za kakovost življenja starejših občanov. Ta projekt to vsekakor omogoča.« Doda- la je, da je enota doma starej- ših pomembna tudi zato, ker v lokalno okolje prinaša nova, prepotrebna delovna mesta. V teh dneh se bo v enoto doma vselilo 40 stanovalcev, od tega je 29 stanovalcev iz občine Kozje. Enota lahko v 38 sobah skupno sprejme 45 stanovalcev. Enota doma ima 27 enoposteljnih sob in 11 dvoposteljnih sob, od tega sta dve dvoposteljni sobi na- menjeni dnevnemu varstvu in začasnim namestitvam. Stanovalci imajo v domu na voljo frizerja, fizioterapevta, zdravnika, duhovno oskrbo in gostinsko ponudbo. Naložba je bila vredna šest milijonov evrov, država je za to pridobitev zagotovila nekaj manj kot pet milijonov evrov, milijon evrov je prispeval Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah. Občina Kozje je zagotovila zemljišče, pripra- vila projektno dokumentacijo, pridobila gradbeno dovoljenje in poravnala stroške komunal- nega prispevka. Zaposlenim tudi stanovanja Direktorica Doma upo- kojencev Šmarje pri Jelšah Gordana Drimel je povedala, da je v enoti doma zaposli- tev dobilo približno 20 oseb. Skupne službe so še vedno pod okriljem DU Šmarje pri Jelšah, gre za socialno in ka- drovsko službo, računovod- stvo, fizioterapijo in kuhinjo. Vodstvo občine je mislilo tudi na to, da vsi zaposleni, Projektant dr. Viktor Markelj in predsednik inženirske zbornice mag. Črtomir Remec (Foto: IZS) ki bodo skrbeli za stanoval- ce doma, morda ne živijo v tamkajšnji lokalni skupnosti. Z mislijo na zaposlene s po- dročja zdravstva, sociale in tudi šolstva se je na mestu nekdanje Mačkove hiše lotilo novogradnje, kjer je uredilo sedem najemnih stanovanj. Zaposleni v enoti doma so po besedah županje že izrazili zanimanje za njihov najem, občinska uprava sedaj vodi postopke razpisa za njihovo dodelitev. Odprtja enote doma sta se udeležili tudi nekdanji direk- torici šmarskega doma Tere- zija Šramel in Majda Koren, ki sta se v govoru dotaknili velikega pomena digitaliza- cije v socialnem varstvu, ob tem pa sta opozorili, kako pomembno je prisesti k sta- rejšemu človeku, se z njim pogovarjati in mu prisluh- niti. Trak na vhodu nove stavbe so prerezali (od leve): poslanec NSi Janez Cigler Kralj, direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Gordana Drimel, predsednica sveta stanovalcev šmarskega doma Amalija Cverlin, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost dr. Luka Omladič ter županja Občine Kozje Milenca Krajnc. (Foto: Jernej Šulc) ŠENTJUR – Pred dnevi je izšla nova številka Kulturne z(a)veze, brezplačnega časopisa o ljubiteljski kulturi, ki ga enkrat letno izdaja Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur ob podpori občine. »Mislim, da je Šentjur edina občina, ki ima tovrsten časopis,« je povedala ena od članic uredni- škega odbora Barbara Gradič Oset. Kultura v časopisu in na filmskem platnu težav pri iskanju mladih. Še posebej pereče področje je ljubiteljsko gledališče, ki je v občini zamrlo. »Vedno manj ljudi najde čas ali voljo, da bi stopili na oder in ustvarjali,« je dejala sogovornica, ki se je te teme lotila tudi v omenje- nem časopisu. Kulturna z(a)veza med drugim opozarja še na 90 let Pihalnega orkestra Šentjur, na 55 let MPZ Planina pri Sevnici, brezplačnik prinaša tudi pogovor z Anito Koleša, ki se poslavlja od vodenja šentjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), in s Tatjano Oset, ki je bila dolgoletna direktorica Knjižnice Šentjur. Članica ure- dniškega odbora Kvirina Mar- tina Zupanc Kolar je opozorila še na film o vseh društvih, ki ustvarjajo v šentjurskem Cen- tru kulture Gustav. Produkci- jo videa sta prevzela JSKD OI Šentjur in ZKD Šentjur, v vlogi snemalcev sta Ajda Samec in Matic Javornik, podporo temu izdelku daje Občina Šentjur. Premiera bo predvidoma fe- bruarja v Ipavčevem kultur- nem centru. TS ZKD Šentjur povezuje šen- tjurska kulturna društva in skrbi za prepoznavnost lju- biteljske kulture. Po besedah Gradič Osetove imajo društva v zadnjem času sicer precej Izid nove številke Kulturne z(a)veze in decembrsko dogajanje v občini so predstavili (od leve) Barbara Gradič Oset, Anita Koleša, ki je vrsto let vodila šentjursko izpostavo JSKD, Jure Godler, Kvirina Martina Zupanc Kolar ter vodja oddelka za družbene dejavnosti v šentjurski občinski upravi Judita Methans Šarlah. (Foto: TS) Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 50, 12. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občinski svetniki so na zadnjih dveh rednih sejah Občinskega sveta Občine Žalec med drugim razpra- vljali tudi o predlogu ustanovitve Javnega podjetja za urejanje okolja in storitve Žalec. V občini si namreč prizadevajo, da bi se storitve vzdrževanja javnih po- vršin ter pokopališke in pogrebne dejavnosti, ki jih zdaj izvajajo znotraj Javnega komunalnega podjetja (JKP) Žalec, opravljali v novem podjetju, katerega lastnica bi bila zgolj Občina Žalec. Prav tako name- ravajo v občini novonastalo podjetje nadgraditi še s tržno dejavnostjo, s čimer bi razbremeniti javne za- vode. Predlog žalske občine so podprli tudi občinski svetniki, ki so na zadnji redni seji sprejeli odlok o ustanovitvi omenjenega javnega podjetja. Z vpisom v sodni register bo tako novonastalo podjetje začelo delovati najkasneje aprila prihodnje leto. SINTIJA JURIČ Pojasnilo k članku »Odgovore so prejeli, sedaj čakajo na njihovo uresničitev« Tri gradbena dovoljenja LJUBNO – V ljubenski občini so že izdali tri gradbena dovoljenja za nadomestitvene objekte, ki so bili uničeni v lanskih avgustovskih poplavah. Tudi Občina Ljubno je namreč sprejela lokacijsko preveritev, s katero lahko ob- čine po besedah ministrstva za naravne vire in prostor občutno skrajšajo čas za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tik pred sprejetjem lokacijske preveritve je tudi sosednja Občina Luče. Lokacijska preveritev je nov postopek za pospešeno pridobi- tev gradbenega dovoljenja, ki ga je prinesel spremenjen zakon o obnovi. Prva jo je sprejela slovenjgraška občina, nedavno tudi Občina Ljubno, ki je z njeno pomočjo že izdala tri grad- bena dovoljenja. »Strokovno in zavzeto delo občinske uprave s sodelovanjem vseh – oškodovancev, projektantov, državnih ustanov – in s sprejemom ustrezne zakonodaje dokazuje, da je mogoče postopek speljati pozitivno v korist oškodovancev,« so ob tem poudarili v ljubenski občini, kjer trenutno konču- jejo več prostorskih aktov in priprav za reševanje preostalih primerov. Ob Občini Ljubno je tik pred sprejetjem lokacijske preveritve tudi Občina Luče. Prav tako so lokacijske obravnave že sklicali v občinah Rečica ob Savinji, Gorenja vas–Poljane, Braslovče in Nazarje. SJ ŽALEC – V Športnem cen- tru Žalec so v začetku tedna odprli novo nogometno igri- šče z umetno travo in razsve- tljavo, ki bo po besedah obči- ne prispevalo k družbenemu utripu in boljši športni infra- strukturi v občini. Vrednost naložbe je stala približno 560 tisoč evrov, od tega je občina več kot polovico prejela s po- močjo sofi nancerjev. Kot so pojasnili v žalski občini, se tamkajšnji športni center že vrsto let srečuje s prostorsko stisko za vadbo ce- lotnega ustroja nogometašev. Ker so želeli osrednje igrišče ohraniti v čim boljših pogojih za tekmovalni del, so se odloči- li, da bodo v Športnem centru Žalec za izvajanje dejavnosti zagotovili dodatne površine z umetno travo in posodobili športni center. Ker sta bili na ŽALEC – Z novim podjetjem želijo izboljšati javne storitve v občini Ustanovili bodo novo podjetje za urejanje okolja in za trženje Občina Žalec namerava z ustanovi- tvijo podjetja gospodarsko javno de- javnost, ki jo zdaj za občino v okviru delovne enote opravlja JKP Žalec, nadgraditi še s tržno dejavnostjo. (Foto: arhiv NT/ Sherpa) V okviru Javnega komu- nalnega podjetja (JKP) Žalec, katerega ustanoviteljice in la- stnice so vse spodnjesavinjske občine, delujejo trije sektorji s pripadajočimi delovnimi eno- tami. Znotraj podjetja deluje tudi samostojna delovna eno- ta za urejanje javnih površin in za pokopališko-pogrebno dejavnost, a le za občino Ža- lec. V občini si zato prizadeva- jo, da bi ta enota prešla v novo družbo z omejeno odgovor- nostjo, katere ustanoviteljica in edina družabnica bi bila občina. Ločeno podjetje Kot so pojasnili v Občini Ža- lec, imajo druge občine Spo- dnje Savinjske doline tovrstne dejavnosti urejene samostoj- no, v okviru režijskih obratov. Dejavnosti, ki so namenjene izključno potrebam žalske občine, je zato po njihovem mnenju smiselno opravljati zgolj pod okriljem pravne ose- be, katere lastnica je izključno Občina Žalec, in ne pod okri- ljem JKP Žalec, ki je v lastni- štvu več občin. »Posledično smo v Občini Žalec pripravili predlog Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja za urejanje okolja in storitve Žalec, d. o. o., s ciljem enovitega in celo- stnega zagotavljanja storitev vzdrževanja javnih površin, pokopališke in pogrebne de- javnosti (trenutno jih izvaja JKP Žalec) in drugih tržnih storitev za potrebe lokalnega okolja,« so pojasnili v žalski občini. Dodajajo, da Zakon o zavodih določa, da lahko obči- na za opravljanje javnih služb ustanovi javni zavod. Jasne smernice ali priporoči- la o tem, kakšen obseg tržnih dejavnosti je še dopusten ob predpostavki, da je javni zavod ustanovljen predvsem z name- nom opravljanja javnih služb, po besedah občine trenutno še ne obstajajo. »Občina Žalec z ustanovitvijo javnega podjetja omogoča javnim zavodom, ki poleg zagotavljanja javnih služb opravljajo tržne dejavno- sti v večjem obsegu, prenos teh na ustreznejšo pravno obliko. To prinaša razbremenitev jav- nih zavodov, ki bo doprinesla k večji kakovosti izvajanja javnih služb, za katere so bili ti zavodi tudi ustanovljeni,« so še pou- darili v občini. Za ustanovitev novega javnega podjetja je v predlogu proračuna občine v letu 2025 namenjenih 100 tisoč evrov sredstev, ki bi služila kot ustanovni kapital podjetja. Zaposlitvenih sprememb ne bo Predlog Odloka o ustano- vitvi Javnega podjetja za ure- janje okolja in storitve Žalec, dovan v drugo obravnavo na 17. redni seji, na kateri je občinski svet zasedal 27. no- vembra. Občinski svetniki so na seji omenjen odlok sprejeli, kar pomeni, da bodo z vpisom v sodni register v občini usta- novili javno podjetje. To naj bi začelo delovati najkasneje 1. aprila prihodnje leto. Kot so še pojasnili v občini, bodo z začetkom delovanja novega podjetja zaposlene v delovni enoti Urejanje jav- nih površin in pokopališko- -pogrebna dejavnost Javnega komunalnega podjetja Žalec zgolj prezaposlili v novo pod- jetje. Zaposleni bodo ob tem ohranili enak obseg pravic, kot izhaja iz obstoječih po- godb o zaposlitvi v JKP Žalec in iz kolektivne pogodbe za komunalne dejavnosti. Sre- dnje oziroma dolgoročno gle- dano bodo v primeru ustrezne rasti obsega tržne dejavnosti odpirali tudi ustrezna nova delovna mesta. Javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Žalec, ob javnih nalogah opravljajo tudi tržno de- javnost. Z ustanovitvijo novega podjetja namerava občina gospodarske javne službe oz. dejavnosti, ki jih zdaj v okviru delovne enote za občino opravlja JKP Žalec, še nadgraditi, saj po njihovem mnenju obstaja možnost razširitve dejavnosti tudi na tržno dejavnost. Tako bi se tržna dejavnost, ki jo zdaj opravljajo javni zavodi, lahko sčasoma prenesla na novousta- novljeno javno podjetje, s čimer bi se po besedah občine lahko javni zavodi razbremenili in posvetili opravljanju dejavnosti, za katere so bili ustanovljeni. Z lokacijsko preveritvijo se skrajša postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja v popolavni obnovi. (Foto: Občina Ljubno – Rok Vajd, Remont) Odprli novo nogometno igrišče sedanjem mestu nogometne- ga igrišča prej dve odbojkarski igrišči na mivki, je Občina Ža- lec lani najprej zgradila novo odbojkarsko igrišče na mivki z dvema igralnima poljema na drugem mestu v Športnem centru Žalec. Podjetje T egar, ki je bilo izbrano na podlagi jav- nega naročila, je tako gradnjo novega nogometnega igrišča, velikega 40 krat 60 metrov, začelo julija letos. Občini ga je predalo proti koncu novembra. V okviru naložbe so zgradi- li novo nogometno igrišče z umetno travo z vsemi predvi- denimi elementi, kot so drena- ža, sestav, namakalni sistem … Igrišče so ogradili z varovalno ograjo v višini petih metrov. Na novo mesto – severno od zu- nanjega teniškega igrišča – so prestavili fi tnes na prostem. Na zahodni strani nogometnega igrišča so naredili novo tlako- vano pešpot, ki se nadaljuje proti vzhodu do že zgrajenih odbojkarskih igrišč. Postavili so tudi šest drogov v višini 12 metrov z refl ektorji za osvetli- tev nogometnega igrišča in štiri drogove z refl ektorji za osve- tlitev odbojkarskega igrišča. Gradnja nogometnega igrišča s spremljevalnimi deli je zna- šala približno 558 tisoč evrov, od tega je 250 tisoč evrov pri- spevalo ministrstvo za gospo- darstvo, turizem in šport, 75 tisoč evrov je dodala Fundacija za šport, 20 tisoč evrov je pri- spevala še Nogometna zveza Slovenije. Preostalo vrednost naložbe je krila Občina Žalec. SJ Novo sodobno igrišče z umetno travo je zasnovano po zahtevah panožne zveze in je primerno opremljeno. (Foto: Občina Žalec) Župan Občine Polzela Jože Kužnik je k besedilu o zboru krajanov o perečih vprašanjih poplavne var- nosti, ki je bilo objavljeno v Novem tedniku v četrtek, 5. 12. 2024, dodal nekaj po- jasnil. »Pobuda za sklic zbora je bila prestavljena z oktobra na november po zahtevi mi- d. o. o., je občinski svet prvič obravnaval 6. novembra na 16. redni seji ter ga posredoval v 12-dnevno javno obravnavo. Z upoštevanimi pripombami je bil predlog odloka posre- cijo treh plazov na podlagi Rednega programa in priori- tetnega seznama, potrjene- ga s strani MNVP-ja. Občina Polzela je že po- sredovala hidrološke študije OPPN Ločica IV, V in VI v pregled na MNVP, DRSV in Službo Vlade RS po popla- vah in plazovih ter pristoj- ni organi tako pristopajo k izdelavi strokovne presoje, s katero se bo preverilo po- goje gradnje. Občina torej sama ne odloča o tem.« vantne za poplavljeno jav- nost in tudi ocenjeni znesek obnove meteorne kanaliza- cije v poplavljenem delu občine je bil podan, saj je projektna dokumentacija že posredovana v državno teh- nično pisarno po navodilih MNVP-ja. Občina Polzela je predplačilo v višini 1,042 mio EUR porabila za sana- nistra Jožeta Novaka, ki je po sklicanem in potrjenem zboru iz meseca oktobra zahteval, da se le-ta prestavi na konec novembra, ko bo HH-študija končana. Zbor občanov tako ni bil sklican na podlagi zbranih podpisov volivcev. Občina Polzela je že po- dala informacije, ki so rele- Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 50, 12. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občini Vojnik in Šoštanj sta se pridružili 68 slo- venskim občinam, ki se ponašajo z nazivom Branju prijazna občina, medtem ko je Občini Kozje ta naziv uspelo podaljšati še za tri leta. Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in kulturno mini- strstvo so na Ta veseli dan kulture že osmič razglasili branju prijazne občine. S tem nazivom želijo podelje- valci poudariti dejaven prispevek občin k izboljšanju bralne pismenosti, spodbujanju branja in razvoju bralne kulture v nacionalnem prostoru. BOJANA AVGUŠTINČIČ VOJNIK, ŠOŠTANJ, KOZJE – Občini prejeli certi kat, da sta branju prijazni Bralna kultura vpliva na ekonomski uspeh občine V občini Vojnik za bral- no kulturo skrbijo na več ravneh. Osrednjo vlogo pri tem ima vojniška knjižnica (dislociran oddelek Osrednje knjižnice Celje), ki uspešno deluje že vrsto let. V njej po besedah župana Branka Petreta vsako leto beležijo povečano število članov knji- žnice in izposojenega gradi- va. Občina Vojnik s knjižnico že vrsto let sodeluje tudi pri pripravi dogodkov, kot so manjši koncerti, razstave, predstavitve knjig. »Letos smo dodali še Stepišnikov dan, s katerim smo poudari- li pomen potujočih knjižnic. Ljubezen do knjig in branja poskušamo v občini vcepi- ti tudi najmlajšim v vrtcu in šoli. Tako ima tudi Vrtec Vojnik svojo knjižnico za malčke, v šoli med drugim organiziramo noč branja … Vse te vsebine poskušamo povezovati, prepletati. V Ob- čini Vojnik smo se pridružili tudi projektu knjigobežnic. Te so postavljene v Vojniku, Novi Cerkvi in Socki. Z njimi povezujemo, šolo, vrtec in turistična društva,« našteva župan. Z branjem si občina prizadeva tudi za medgene- racijsko povezovanje, ima pa tudi posluh za starejše in za dejavnosti, ki premagujejo osamljenost in pomagajo pri ohranjanju duševnega zdravja. Kot dodaja župan, so po- nosni in veseli, da so se tudi kalne skupnosti za izbolj- šanje bralne pismenosti in kulture, je letos prejelo se- dem občin, ob Vojniku in Šoštanju še Dravograd, Se- mič, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Tolmin. Skupaj je od leta 2017 naziv Branju prijazna občina prejelo 70 občin. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju pre- jemnica naziva strokovni komisiji ponovno predsta- vi naložbene ali vsebinske projekte zadnjih treh let na področju knjige in branja. Letos je naziv za nadaljnja Laško si je praznično podo- bo nadelo 1. decembra s pri- žigom lučk in z odprtjem dr- sališča. V vsej občini se sicer obeta pestro decembrsko do- gajanje. Vrstili se bodo kon- certi, delavnice, predstave, sejmi, najmlajše bo obiskal tudi Božiček … Po praznikih bo dišalo iz Laške hiše, kjer bodo delavnice peke piško- tov, potice in drugih dobrot, udeleženci bodo izdelovali tudi smrečice iz makrameja. V petek, 13. decembra, se bo začelo pestro dogajanje v Zdraviliškem parku, kjer bo oživelo Praznično Laško na seniku. Obiskovalci bodo lah- ko uživali v vožnji s kočijo, jezdenju konjičkov, prisluh- nili bodo glasbenemu pro- gramu in se preizkusili kot pomočniki v Božičkovi delav- nici. Ogledali si bodo lahko otroške predstave, prisluhni- li pravljicam za lahko noč in uživali ob ogledu živih jaslic. Najlepše spomine bodo lahko ovekovečili v fotokotičku. S pestro gostinsko ponudbo bo poskrbljeno tudi za najbolj sladkosnede. Vsak teden od petka do nedelje med 17. in 22. uro bodo razveseljevali tudi Božičkovi škrati in sne- žinke. 20. decembra bo na občinskem dvorišču pred- božični sejem s prihodom Božička. Dan zatem se bodo na koncertu predstavili mladi rokerji. Od leta 2024 se bodo Laščani poslovili že 28. de- cembra, tokrat s skupinama Marvin in Kingston. Rimske Toplice postale pravljična dežela Na Miklavžev večer so s pri- žigom petih kilometrov lučk in z obiskom Miklavža ob ritmih Vaške godbe Vrh nad Laškim in Runde kvinteta vrata odprle Pravljične Rimske Toplice. Te bodo ob zvokih narodnoza- bavne glasbe in zborovskega petja ter ob pestri ponudbi na stojnicah rajale vsak konec te- dna vse do konca leta. Skupaj se bo tako v parku pod Rim- skimi termami zvrstilo trinajst čarobnih večerov. Zadnji bo v Branju prijazna občina je postala tudi Občina Vojnik. Certifikat so prevzeli (z leve): direktorica Osrednje knjižnice Celje Polonca Bajc Napret, Betka Hutinski iz Knjižnice Vojnik, Urška Mužar iz Občine Vojnik in župan Branko Petre. (Foto: Občina Vojnik) Praznično in pravljično z več kot sto dogodki LAŠKO – V čarobni praznični čas so s prižigom praznične razsvetljave, prihodom prvega od treh dobrih mož ter z odprtjem pestrega decembrskega dogajanja vstopili tudi v občini Laško. Do konca leta se na različnih prizoriščih v občini obeta več kot sto prazničnih dogodkov. nedeljo, 29. decembra, ko bo- sta zbrane zabavala domača ansambla Pepelnjak in Dori, pripravljajo tudi ognjemet. Večer prej bo nastopila Klapa Skala, ki je lani v Pravljične Rimske Toplice privabila več kot tisočglavo množico obi- skovalcev. Pestro dogajanje je letos tudi pri bazenskem kompleksu Aqua Roma, kjer so na voljo otroške igrarije, ježa konj, iglu in drsališče s plastično podlago. Božični Sedraž Ponovno je zaživel tudi Božični Sedraž. Člani Etno- loškega društva Sedraž so okolico cerkve v središču kraja ponovno spremenili v idilično božično vasico z edinstvenimi jaslicami v na- ravni velikosti. Obiskovalce spet pozdravljajo sveta dru- žina, pisana živalska drušči- na, Sveti Trije kralji ter tokrat prvič tudi škratje, jelenček, snežakinja in snežak … BA Odprtje Prazničnega Laškega so s pesmijo obogatili otroški glasovi združenih pevskih zborov OŠ Primoža Trubarja Laško, slovesnost trenutka so s svojo glasbo pričarali tudi člani Laške pihalne godbe in Mažoret Laško. Dogajanje so spremljali tudi Miklavžev sejem, obisk Miklavža, odprtje drsališča ter veselje najmlajših. (Foto: Stik Laško) Rimske Toplice so letos še bolj pra- vljične kot lani. (Foto: Aqua Roma) uradno vpisali med občine, ki so prijazne branju. Ob tem obljublja, da se bodo še naprej trudili spodbujati in širiti ljubezen do branja, slovenskega jezika in s tem do domoljubja. Šoštanj z inovativnimi pristopi S številnimi dejavnostmi in projekti, ki jih izvaja, si je certifi kat Branju prijazna občina prislužila tudi Občina Šoštanj. Tudi ta si v sodelova- nju s številnimi ustanovami in društvi v občini prizadeva, da bi bralo čim več občanov. Kot je med drugim zapisa- no v obrazložitvi, je Občina Šoštanj certifi kat prejela, ker dosledno podpira knji- žnično dejavnost, spodbuja bralno kulturo in promovira literaturo. Z različnimi inova- tivnimi pristopi nagovarja vse generacije. S poudarkom na domoznanski literaturi, sofi - nanciranju izdaj in promociji lokalnih avtorjev občina do- kazuje zavzetost za ohranja- nje in širjenje kulturne dedi- ščine. Z Vilo Mayer dodatno potrjuje poslanstvo občine kot ambasadorke branja. Kozje podaljšalo naziv Naziv, ki je namenjen spodbujanju dejavnosti lo- tri leta iz celjske regije po- daljšala Občina Kozje. »Zavedamo se, da je bralna kultura ena od dejavnosti, ki dviguje posameznike in po- sledično družbo na višjo so- cialno raven ter tudi bistveno vpliva na ekonomski uspeh občine. Dviguje tudi kakovost bivanja in ohranja poseljenost naših krajev, ki so oddaljeni od večjih kulturnih središč. To zavedanje nas zavezuje, da ustvarjamo pogoje za spodbu- janje in razvoj bralne kulture ter bralne pismenosti,« pravijo v Občini Kozje. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 50, 12. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občinski svetniki so na zadnjih dveh rednih sejah Občinskega sveta Občine Žalec med drugim razpra- vljali tudi o predlogu ustanovitve Javnega podjetja za urejanje okolja in storitve Žalec. V občini si namreč prizadevajo, da bi se storitve vzdrževanja javnih po- vršin ter pokopališke in pogrebne dejavnosti, ki jih zdaj izvajajo znotraj Javnega komunalnega podjetja (JKP) Žalec, opravljali v novem podjetju, katerega lastnica bi bila zgolj Občina Žalec. Prav tako name- ravajo v občini novonastalo podjetje nadgraditi še s tržno dejavnostjo, s čimer bi razbremeniti javne za- vode. Predlog žalske občine so podprli tudi občinski svetniki, ki so na zadnji redni seji sprejeli odlok o ustanovitvi omenjenega javnega podjetja. Z vpisom v sodni register bo tako novonastalo podjetje začelo delovati najkasneje aprila prihodnje leto. SINTIJA JURIČ Pojasnilo k članku »Odgovore so prejeli, sedaj čakajo na njihovo uresničitev« Tri gradbena dovoljenja LJUBNO – V ljubenski občini so že izdali tri gradbena dovoljenja za nadomestitvene objekte, ki so bili uničeni v lanskih avgustovskih poplavah. Tudi Občina Ljubno je namreč sprejela lokacijsko preveritev, s katero lahko ob- čine po besedah ministrstva za naravne vire in prostor občutno skrajšajo čas za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tik pred sprejetjem lokacijske preveritve je tudi sosednja Občina Luče. Lokacijska preveritev je nov postopek za pospešeno pridobi- tev gradbenega dovoljenja, ki ga je prinesel spremenjen zakon o obnovi. Prva jo je sprejela slovenjgraška občina, nedavno tudi Občina Ljubno, ki je z njeno pomočjo že izdala tri grad- bena dovoljenja. »Strokovno in zavzeto delo občinske uprave s sodelovanjem vseh – oškodovancev, projektantov, državnih ustanov – in s sprejemom ustrezne zakonodaje dokazuje, da je mogoče postopek speljati pozitivno v korist oškodovancev,« so ob tem poudarili v ljubenski občini, kjer trenutno konču- jejo več prostorskih aktov in priprav za reševanje preostalih primerov. Ob Občini Ljubno je tik pred sprejetjem lokacijske preveritve tudi Občina Luče. Prav tako so lokacijske obravnave že sklicali v občinah Rečica ob Savinji, Gorenja vas–Poljane, Braslovče in Nazarje. SJ ŽALEC – V Športnem cen- tru Žalec so v začetku tedna odprli novo nogometno igri- šče z umetno travo in razsve- tljavo, ki bo po besedah obči- ne prispevalo k družbenemu utripu in boljši športni infra- strukturi v občini. Vrednost naložbe je stala približno 560 tisoč evrov, od tega je občina več kot polovico prejela s po- močjo sofi nancerjev. Kot so pojasnili v žalski občini, se tamkajšnji športni center že vrsto let srečuje s prostorsko stisko za vadbo ce- lotnega ustroja nogometašev. Ker so želeli osrednje igrišče ohraniti v čim boljših pogojih za tekmovalni del, so se odloči- li, da bodo v Športnem centru Žalec za izvajanje dejavnosti zagotovili dodatne površine z umetno travo in posodobili športni center. Ker sta bili na ŽALEC – Z novim podjetjem želijo izboljšati javne storitve v občini Ustanovili bodo novo podjetje za urejanje okolja in za trženje Občina Žalec namerava z ustanovi- tvijo podjetja gospodarsko javno de- javnost, ki jo zdaj za občino v okviru delovne enote opravlja JKP Žalec, nadgraditi še s tržno dejavnostjo. (Foto: arhiv NT/ Sherpa) V okviru Javnega komu- nalnega podjetja (JKP) Žalec, katerega ustanoviteljice in la- stnice so vse spodnjesavinjske občine, delujejo trije sektorji s pripadajočimi delovnimi eno- tami. Znotraj podjetja deluje tudi samostojna delovna eno- ta za urejanje javnih površin in za pokopališko-pogrebno dejavnost, a le za občino Ža- lec. V občini si zato prizadeva- jo, da bi ta enota prešla v novo družbo z omejeno odgovor- nostjo, katere ustanoviteljica in edina družabnica bi bila občina. Ločeno podjetje Kot so pojasnili v Občini Ža- lec, imajo druge občine Spo- dnje Savinjske doline tovrstne dejavnosti urejene samostoj- no, v okviru režijskih obratov. Dejavnosti, ki so namenjene izključno potrebam žalske občine, je zato po njihovem mnenju smiselno opravljati zgolj pod okriljem pravne ose- be, katere lastnica je izključno Občina Žalec, in ne pod okri- ljem JKP Žalec, ki je v lastni- štvu več občin. »Posledično smo v Občini Žalec pripravili predlog Odloka o ustanovitvi Javnega podjetja za urejanje okolja in storitve Žalec, d. o. o., s ciljem enovitega in celo- stnega zagotavljanja storitev vzdrževanja javnih površin, pokopališke in pogrebne de- javnosti (trenutno jih izvaja JKP Žalec) in drugih tržnih storitev za potrebe lokalnega okolja,« so pojasnili v žalski občini. Dodajajo, da Zakon o zavodih določa, da lahko obči- na za opravljanje javnih služb ustanovi javni zavod. Jasne smernice ali priporoči- la o tem, kakšen obseg tržnih dejavnosti je še dopusten ob predpostavki, da je javni zavod ustanovljen predvsem z name- nom opravljanja javnih služb, po besedah občine trenutno še ne obstajajo. »Občina Žalec z ustanovitvijo javnega podjetja omogoča javnim zavodom, ki poleg zagotavljanja javnih služb opravljajo tržne dejavno- sti v večjem obsegu, prenos teh na ustreznejšo pravno obliko. To prinaša razbremenitev jav- nih zavodov, ki bo doprinesla k večji kakovosti izvajanja javnih služb, za katere so bili ti zavodi tudi ustanovljeni,« so še pou- darili v občini. Za ustanovitev novega javnega podjetja je v predlogu proračuna občine v letu 2025 namenjenih 100 tisoč evrov sredstev, ki bi služila kot ustanovni kapital podjetja. Zaposlitvenih sprememb ne bo Predlog Odloka o ustano- vitvi Javnega podjetja za ure- janje okolja in storitve Žalec, dovan v drugo obravnavo na 17. redni seji, na kateri je občinski svet zasedal 27. no- vembra. Občinski svetniki so na seji omenjen odlok sprejeli, kar pomeni, da bodo z vpisom v sodni register v občini usta- novili javno podjetje. To naj bi začelo delovati najkasneje 1. aprila prihodnje leto. Kot so še pojasnili v občini, bodo z začetkom delovanja novega podjetja zaposlene v delovni enoti Urejanje jav- nih površin in pokopališko- -pogrebna dejavnost Javnega komunalnega podjetja Žalec zgolj prezaposlili v novo pod- jetje. Zaposleni bodo ob tem ohranili enak obseg pravic, kot izhaja iz obstoječih po- godb o zaposlitvi v JKP Žalec in iz kolektivne pogodbe za komunalne dejavnosti. Sre- dnje oziroma dolgoročno gle- dano bodo v primeru ustrezne rasti obsega tržne dejavnosti odpirali tudi ustrezna nova delovna mesta. Javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Žalec, ob javnih nalogah opravljajo tudi tržno de- javnost. Z ustanovitvijo novega podjetja namerava občina gospodarske javne službe oz. dejavnosti, ki jih zdaj v okviru delovne enote za občino opravlja JKP Žalec, še nadgraditi, saj po njihovem mnenju obstaja možnost razširitve dejavnosti tudi na tržno dejavnost. Tako bi se tržna dejavnost, ki jo zdaj opravljajo javni zavodi, lahko sčasoma prenesla na novousta- novljeno javno podjetje, s čimer bi se po besedah občine lahko javni zavodi razbremenili in posvetili opravljanju dejavnosti, za katere so bili ustanovljeni. Z lokacijsko preveritvijo se skrajša postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja v popolavni obnovi. (Foto: Občina Ljubno – Rok Vajd, Remont) Odprli novo nogometno igrišče sedanjem mestu nogometne- ga igrišča prej dve odbojkarski igrišči na mivki, je Občina Ža- lec lani najprej zgradila novo odbojkarsko igrišče na mivki z dvema igralnima poljema na drugem mestu v Športnem centru Žalec. Podjetje T egar, ki je bilo izbrano na podlagi jav- nega naročila, je tako gradnjo novega nogometnega igrišča, velikega 40 krat 60 metrov, začelo julija letos. Občini ga je predalo proti koncu novembra. V okviru naložbe so zgradi- li novo nogometno igrišče z umetno travo z vsemi predvi- denimi elementi, kot so drena- ža, sestav, namakalni sistem … Igrišče so ogradili z varovalno ograjo v višini petih metrov. Na novo mesto – severno od zu- nanjega teniškega igrišča – so prestavili fi tnes na prostem. Na zahodni strani nogometnega igrišča so naredili novo tlako- vano pešpot, ki se nadaljuje proti vzhodu do že zgrajenih odbojkarskih igrišč. Postavili so tudi šest drogov v višini 12 metrov z refl ektorji za osvetli- tev nogometnega igrišča in štiri drogove z refl ektorji za osve- tlitev odbojkarskega igrišča. Gradnja nogometnega igrišča s spremljevalnimi deli je zna- šala približno 558 tisoč evrov, od tega je 250 tisoč evrov pri- spevalo ministrstvo za gospo- darstvo, turizem in šport, 75 tisoč evrov je dodala Fundacija za šport, 20 tisoč evrov je pri- spevala še Nogometna zveza Slovenije. Preostalo vrednost naložbe je krila Občina Žalec. SJ Novo sodobno igrišče z umetno travo je zasnovano po zahtevah panožne zveze in je primerno opremljeno. (Foto: Občina Žalec) Župan Občine Polzela Jože Kužnik je k besedilu o zboru krajanov o perečih vprašanjih poplavne var- nosti, ki je bilo objavljeno v Novem tedniku v četrtek, 5. 12. 2024, dodal nekaj po- jasnil. »Pobuda za sklic zbora je bila prestavljena z oktobra na november po zahtevi mi- d. o. o., je občinski svet prvič obravnaval 6. novembra na 16. redni seji ter ga posredoval v 12-dnevno javno obravnavo. Z upoštevanimi pripombami je bil predlog odloka posre- cijo treh plazov na podlagi Rednega programa in priori- tetnega seznama, potrjene- ga s strani MNVP-ja. Občina Polzela je že po- sredovala hidrološke študije OPPN Ločica IV, V in VI v pregled na MNVP, DRSV in Službo Vlade RS po popla- vah in plazovih ter pristoj- ni organi tako pristopajo k izdelavi strokovne presoje, s katero se bo preverilo po- goje gradnje. Občina torej sama ne odloča o tem.« vantne za poplavljeno jav- nost in tudi ocenjeni znesek obnove meteorne kanaliza- cije v poplavljenem delu občine je bil podan, saj je projektna dokumentacija že posredovana v državno teh- nično pisarno po navodilih MNVP-ja. Občina Polzela je predplačilo v višini 1,042 mio EUR porabila za sana- nistra Jožeta Novaka, ki je po sklicanem in potrjenem zboru iz meseca oktobra zahteval, da se le-ta prestavi na konec novembra, ko bo HH-študija končana. Zbor občanov tako ni bil sklican na podlagi zbranih podpisov volivcev. Občina Polzela je že po- dala informacije, ki so rele- Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 50, 12. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občini Vojnik in Šoštanj sta se pridružili 68 slo- venskim občinam, ki se ponašajo z nazivom Branju prijazna občina, medtem ko je Občini Kozje ta naziv uspelo podaljšati še za tri leta. Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in kulturno mini- strstvo so na Ta veseli dan kulture že osmič razglasili branju prijazne občine. S tem nazivom želijo podelje- valci poudariti dejaven prispevek občin k izboljšanju bralne pismenosti, spodbujanju branja in razvoju bralne kulture v nacionalnem prostoru. BOJANA AVGUŠTINČIČ VOJNIK, ŠOŠTANJ, KOZJE – Občini prejeli certi kat, da sta branju prijazni Bralna kultura vpliva na ekonomski uspeh občine V občini Vojnik za bral- no kulturo skrbijo na več ravneh. Osrednjo vlogo pri tem ima vojniška knjižnica (dislociran oddelek Osrednje knjižnice Celje), ki uspešno deluje že vrsto let. V njej po besedah župana Branka Petreta vsako leto beležijo povečano število članov knji- žnice in izposojenega gradi- va. Občina Vojnik s knjižnico že vrsto let sodeluje tudi pri pripravi dogodkov, kot so manjši koncerti, razstave, predstavitve knjig. »Letos smo dodali še Stepišnikov dan, s katerim smo poudari- li pomen potujočih knjižnic. Ljubezen do knjig in branja poskušamo v občini vcepi- ti tudi najmlajšim v vrtcu in šoli. Tako ima tudi Vrtec Vojnik svojo knjižnico za malčke, v šoli med drugim organiziramo noč branja … Vse te vsebine poskušamo povezovati, prepletati. V Ob- čini Vojnik smo se pridružili tudi projektu knjigobežnic. Te so postavljene v Vojniku, Novi Cerkvi in Socki. Z njimi povezujemo, šolo, vrtec in turistična društva,« našteva župan. Z branjem si občina prizadeva tudi za medgene- racijsko povezovanje, ima pa tudi posluh za starejše in za dejavnosti, ki premagujejo osamljenost in pomagajo pri ohranjanju duševnega zdravja. Kot dodaja župan, so po- nosni in veseli, da so se tudi kalne skupnosti za izbolj- šanje bralne pismenosti in kulture, je letos prejelo se- dem občin, ob Vojniku in Šoštanju še Dravograd, Se- mič, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Tolmin. Skupaj je od leta 2017 naziv Branju prijazna občina prejelo 70 občin. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju pre- jemnica naziva strokovni komisiji ponovno predsta- vi naložbene ali vsebinske projekte zadnjih treh let na področju knjige in branja. Letos je naziv za nadaljnja Laško si je praznično podo- bo nadelo 1. decembra s pri- žigom lučk in z odprtjem dr- sališča. V vsej občini se sicer obeta pestro decembrsko do- gajanje. Vrstili se bodo kon- certi, delavnice, predstave, sejmi, najmlajše bo obiskal tudi Božiček … Po praznikih bo dišalo iz Laške hiše, kjer bodo delavnice peke piško- tov, potice in drugih dobrot, udeleženci bodo izdelovali tudi smrečice iz makrameja. V petek, 13. decembra, se bo začelo pestro dogajanje v Zdraviliškem parku, kjer bo oživelo Praznično Laško na seniku. Obiskovalci bodo lah- ko uživali v vožnji s kočijo, jezdenju konjičkov, prisluh- nili bodo glasbenemu pro- gramu in se preizkusili kot pomočniki v Božičkovi delav- nici. Ogledali si bodo lahko otroške predstave, prisluhni- li pravljicam za lahko noč in uživali ob ogledu živih jaslic. Najlepše spomine bodo lahko ovekovečili v fotokotičku. S pestro gostinsko ponudbo bo poskrbljeno tudi za najbolj sladkosnede. Vsak teden od petka do nedelje med 17. in 22. uro bodo razveseljevali tudi Božičkovi škrati in sne- žinke. 20. decembra bo na občinskem dvorišču pred- božični sejem s prihodom Božička. Dan zatem se bodo na koncertu predstavili mladi rokerji. Od leta 2024 se bodo Laščani poslovili že 28. de- cembra, tokrat s skupinama Marvin in Kingston. Rimske Toplice postale pravljična dežela Na Miklavžev večer so s pri- žigom petih kilometrov lučk in z obiskom Miklavža ob ritmih Vaške godbe Vrh nad Laškim in Runde kvinteta vrata odprle Pravljične Rimske Toplice. Te bodo ob zvokih narodnoza- bavne glasbe in zborovskega petja ter ob pestri ponudbi na stojnicah rajale vsak konec te- dna vse do konca leta. Skupaj se bo tako v parku pod Rim- skimi termami zvrstilo trinajst čarobnih večerov. Zadnji bo v Branju prijazna občina je postala tudi Občina Vojnik. Certifikat so prevzeli (z leve): direktorica Osrednje knjižnice Celje Polonca Bajc Napret, Betka Hutinski iz Knjižnice Vojnik, Urška Mužar iz Občine Vojnik in župan Branko Petre. (Foto: Občina Vojnik) Praznično in pravljično z več kot sto dogodki LAŠKO – V čarobni praznični čas so s prižigom praznične razsvetljave, prihodom prvega od treh dobrih mož ter z odprtjem pestrega decembrskega dogajanja vstopili tudi v občini Laško. Do konca leta se na različnih prizoriščih v občini obeta več kot sto prazničnih dogodkov. nedeljo, 29. decembra, ko bo- sta zbrane zabavala domača ansambla Pepelnjak in Dori, pripravljajo tudi ognjemet. Večer prej bo nastopila Klapa Skala, ki je lani v Pravljične Rimske Toplice privabila več kot tisočglavo množico obi- skovalcev. Pestro dogajanje je letos tudi pri bazenskem kompleksu Aqua Roma, kjer so na voljo otroške igrarije, ježa konj, iglu in drsališče s plastično podlago. Božični Sedraž Ponovno je zaživel tudi Božični Sedraž. Člani Etno- loškega društva Sedraž so okolico cerkve v središču kraja ponovno spremenili v idilično božično vasico z edinstvenimi jaslicami v na- ravni velikosti. Obiskovalce spet pozdravljajo sveta dru- žina, pisana živalska drušči- na, Sveti Trije kralji ter tokrat prvič tudi škratje, jelenček, snežakinja in snežak … BA Odprtje Prazničnega Laškega so s pesmijo obogatili otroški glasovi združenih pevskih zborov OŠ Primoža Trubarja Laško, slovesnost trenutka so s svojo glasbo pričarali tudi člani Laške pihalne godbe in Mažoret Laško. Dogajanje so spremljali tudi Miklavžev sejem, obisk Miklavža, odprtje drsališča ter veselje najmlajših. (Foto: Stik Laško) Rimske Toplice so letos še bolj pra- vljične kot lani. (Foto: Aqua Roma) uradno vpisali med občine, ki so prijazne branju. Ob tem obljublja, da se bodo še naprej trudili spodbujati in širiti ljubezen do branja, slovenskega jezika in s tem do domoljubja. Šoštanj z inovativnimi pristopi S številnimi dejavnostmi in projekti, ki jih izvaja, si je certifi kat Branju prijazna občina prislužila tudi Občina Šoštanj. Tudi ta si v sodelova- nju s številnimi ustanovami in društvi v občini prizadeva, da bi bralo čim več občanov. Kot je med drugim zapisa- no v obrazložitvi, je Občina Šoštanj certifi kat prejela, ker dosledno podpira knji- žnično dejavnost, spodbuja bralno kulturo in promovira literaturo. Z različnimi inova- tivnimi pristopi nagovarja vse generacije. S poudarkom na domoznanski literaturi, sofi - nanciranju izdaj in promociji lokalnih avtorjev občina do- kazuje zavzetost za ohranja- nje in širjenje kulturne dedi- ščine. Z Vilo Mayer dodatno potrjuje poslanstvo občine kot ambasadorke branja. Kozje podaljšalo naziv Naziv, ki je namenjen spodbujanju dejavnosti lo- tri leta iz celjske regije po- daljšala Občina Kozje. »Zavedamo se, da je bralna kultura ena od dejavnosti, ki dviguje posameznike in po- sledično družbo na višjo so- cialno raven ter tudi bistveno vpliva na ekonomski uspeh občine. Dviguje tudi kakovost bivanja in ohranja poseljenost naših krajev, ki so oddaljeni od večjih kulturnih središč. To zavedanje nas zavezuje, da ustvarjamo pogoje za spodbu- janje in razvoj bralne kulture ter bralne pismenosti,« pravijo v Občini Kozje. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 50, 12. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Tropska hiša Celje je pretekli teden sporočila, da do nadaljnjega zapira vrata za javnost. Razlog? Mi- nistrstvo za naravne vire in prostor vročenih vlog ustanove za prikazovanje živali javnosti ni obravna- valo v zakonsko predpisanih rokih. Tako jo je vmes obiskal tudi inšpektorat za naravne vire in prostor, ki je odredil zaprtje. Spomnimo, da tropska hiša skrbi za številne vrste ogroženih živali in s tem osvešča ljudi o pomenu varovanja narave. A njena prihodnost je zdaj zaradi polžjih birokratskih postopkov ogrožena. LARISA JEKNIĆ CELJE – Kaj se dogaja z oazo narave v srcu mesta? Neodzivnost ministrstva v škodo živalim Zadnjo vlogo za prikazova- nje živali je tropska hiša vlo- žila 22. novembra 2023, a je ministrstvo še vedno ni reši- lo. Ob tem je treba opozoriti, da je zakonsko predpisan rok za obravnavo vloge od 30 do največ 60 dni, je opozoril Si- mon Cirkulan, ustanovitelj in direktor tropske hiše. Številne kršitve upravnih postopkov je ugotovil tudi upravni inšpek- torat in ministrstvo pozval k njihovi odpravi, vendar se ni zgodilo še nič, so poudarili v naravovarstveni ustanovi. »Imamo tri zaposlene in več kot deset študentov. Če smo zaprti samo en konec tedna, je to izpad dohodka za pla- če,« je dejal Cirkulan. Ob tem je dodal, da se bodo oni kot ljudje že znašli, ampak da imajo tudi živali, za katere je treba vsak dan skrbeti. Trop- ska hiša je tako trenutno od- prta le za skupine in razstave. Novo vlogo oddali več kot pravočasno Vsak, ki javnosti prikazuje divje živali, mora od pristojne- ga ministrstva pridobiti ustre- zno dovoljenje, ki velja za pet do največ deset let. Tropska hiša je že marca lani vložila novo vlogo za prikazovanje živali, dovoljenje ji je poteklo 23. novembra isto leto. »Mini- strstvo za naravne vire in pro- stor je Tropski hiši vlogo zara- di nepopolnosti rešilo šele v novembru 2023,« so poudarili v ustanovi. Ob tem so dodali, da se omenjeno ministrstvo ni odzvalo na sprotne pozive cembra 2024 še vedno ni bila rešena,« so pretekli teden za- pisali v Tropski hiši. Ob tem so še dodali, da je ministrstvo potrebovalo skoraj leto, da je ustanovo pozvalo k dopolni- tvi oddane vloge, ki jo je poziv namesto v osmih dneh, kot narekuje upravni postopek, poslalo šele septembra 2024. Tropski hiši pritrdil tudi upravni inšpektorat 30. septembra letos je Trop- sko hišo obiskal inšpektorat pristojnega ministrstva in ugotovil, da imajo vse živali ustrezne bivalne in oskrbne pogoje, a da ustanova nima veljavnega dovoljenja za prikazovanje živali javno- sti v živalskem vrtu. »Pred obiskom inšpektorata so na ministrstvu zagotovili, da mora inšpektor upoštevati, da je vloga za pridobitev do- voljenja za prikazovanje ži- vali v obravnavi, in zato ne bi smel ukrepati,« so opozorili v Tropski hiši. Kljub temu je inšpektor odločil, da jo je tre- ba za javnost zapreti, dokler ne pridobi novega dovoljenja. »Vse postopke je obravnaval tudi upravni inšpektorat in ugotovil, da je Tropska hiša kot stranka ravnala zakonito in se je držala vseh rokov ter je dokumente ustrezno do- stavila, pri čemer je ugoto- vil številne kršitve upravnih postopkov ministrstva,« so poudarili v Tropski hiši. Zastarela zakonodaja Medtem ko je inšpektorat ministrstva za naravne vire in prostor presodil, da so življenjski pogoji za živali v tropski hiši ustrezni, ima drugačno mnenje Zavod Re- publike Slovenije za varstvo narave. V svojem strokovnem mnenju je zavod namreč pri- poročil inšpekcijski pregled. Zapisal je, da so prostori za vse vrste izrecno notranji in da zunanjih ni na voljo, na- ravna svetloba je tako priso- tna le v prostorih pri oknih. Po njegovih besedah priloga I Odredbe za sesalce sicer na- vaja ustrezne velikosti tudi za zunanje prostore. V Tropski hiši so se v obrazložitvi odzva- li in zapisali, da je Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v uje- tništvu iz leta 2001 zastarela, še posebej glede primanjkljaja podatkov in splošne klasifi - kacije živalskih vrst, in da ne defi nira različnih pojmov, kot sta notranji in zunanji prostor. »Prav tako pri nekaterih sku- pinah ali vrstah ni določeno, ali pogoj zahteva notranji ali zunanji prostor oziroma ali je ta sploh pomemben,« so za- pisali v Tropski hiši in ob tem zagotovili, da vsaki živalski vrsti ustvarijo posebno mikro- okolje glede na njene potrebe. Kot so še dejali, med drugim zunanji prostor zagotavljajo z ustrezno svetlobo, s cevastim prezračevalnim sistemom, ki srka prašne delce in čisti zrak ter z naravnimi tlemi iz šote, zemlje, kamenja in peska, ki omogočajo in spodbujajo na- ravno vedenje živali. Ob tem so še opozorili, da je pozna- vanje živalske sistematike za strokovno oceno bivanjskih razmer ključnega pomena. Simon Cirkulan poudarja, da je Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu iz leta 2001 zastarela. (Foto: arhiv NT/ Andraž Purg) stranke za rešitev vloge in je negativno odločbo izdalo šele takrat, ko je Tropski hiši do- voljenje že poteklo. Tropska hiša in njen skrbnik, društvo za varovanje narave Biodiver- sum, sta zato urgentno podala novo vlogo in o tem obvestila nekatere sekretarje na mini- strstvu, da bi bilo dobro, da vlogo rešijo čimprej. Takrat so na ministrstvu obljubili, da bodo to storili in ob tem zagotovili celo, da bodo ur- gentno ukrepali. »Vendar se je zgodba še bolj zavlekla in nova vloga, ki je bila oddana 22. novembra 2023, do 5. de- Se bojite previsokih računov za elektriko in drage omrežnine? Rešitev je preprostejša, kot si mislite. Zaradi sprememb v obračunavanju električne energije in naraščajočih stroškov omrežnine se je pojavil strah, da bodo računi previsoki. Ali obstaja način, da znižate stroške in ponovno prevzamete nadzor nad njimi? Zaradi sprememb v obračunavanju električne energije in naraščajočih stroškov omrežnine se je pojavil strah, da bodo računi previsoki. Ali obstaja način, da znižate stroške in ponovno prevzamete nadzor nad njimi? V pomoč naj vam bo sistem optiMOON, inovativni si- stem, zasnovan za tiste, ki želijo znova prevzeti nadzor nad odjemom iz omrežja in stroški električne energije. Namesto da se zanašate na mesečne račune, ki po- gosto dajejo le malo informacij o tem, kaj se resnično dogaja z vašo elektriko, vam sistem optiMOON ponu- ja natančen vpogled v moč – v realnem času. Pokaže vam, koliko energije trenutno porablja posamezna naprava, kdaj je vaša skupna obremenitev največja in kje nastajajo nepotrebni presežki. Prav tako vam omo- goča, da spremljate moč celotnega odjema iz omrežja, kar je ključnega pomena za optimizacijo stroškov, še posebej v luči novih obračunskih modelov za omrežnino. Ta vpogled vam ne pomaga le razumeti trenutnega stanja, temveč tudi prilagoditi navade in zmanjšati stroške – brez odrekanja udobju. Zdaj je pravi trenutek za ukrepanje, saj je sistem optiMOON do konca leta 2024 na voljo s 40-odstotnim popustom. Ne dovolite, da bi vas višji stroški elektrike presenetili, če lahko s preprosto rešitvijo poskrbite za dolgoročne prihranke. Obiščite moon-energija.si ali pokličite telefonsko številko 080 88 46 in se pogovorite z našimi strokovnjaki, ki vam bodo z veseljem svetova- li. Zagotovite si svoj optiMOON še danes! Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 50, 12. december 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Tropska hiša Celje je pretekli teden sporočila, da do nadaljnjega zapira vrata za javnost. Razlog? Mi- nistrstvo za naravne vire in prostor vročenih vlog ustanove za prikazovanje živali javnosti ni obravna- valo v zakonsko predpisanih rokih. Tako jo je vmes obiskal tudi inšpektorat za naravne vire in prostor, ki je odredil zaprtje. Spomnimo, da tropska hiša skrbi za številne vrste ogroženih živali in s tem osvešča ljudi o pomenu varovanja narave. A njena prihodnost je zdaj zaradi polžjih birokratskih postopkov ogrožena. LARISA JEKNIĆ CELJE – Kaj se dogaja z oazo narave v srcu mesta? Neodzivnost ministrstva v škodo živalim Zadnjo vlogo za prikazova- nje živali je tropska hiša vlo- žila 22. novembra 2023, a je ministrstvo še vedno ni reši- lo. Ob tem je treba opozoriti, da je zakonsko predpisan rok za obravnavo vloge od 30 do največ 60 dni, je opozoril Si- mon Cirkulan, ustanovitelj in direktor tropske hiše. Številne kršitve upravnih postopkov je ugotovil tudi upravni inšpek- torat in ministrstvo pozval k njihovi odpravi, vendar se ni zgodilo še nič, so poudarili v naravovarstveni ustanovi. »Imamo tri zaposlene in več kot deset študentov. Če smo zaprti samo en konec tedna, je to izpad dohodka za pla- če,« je dejal Cirkulan. Ob tem je dodal, da se bodo oni kot ljudje že znašli, ampak da imajo tudi živali, za katere je treba vsak dan skrbeti. Trop- ska hiša je tako trenutno od- prta le za skupine in razstave. Novo vlogo oddali več kot pravočasno Vsak, ki javnosti prikazuje divje živali, mora od pristojne- ga ministrstva pridobiti ustre- zno dovoljenje, ki velja za pet do največ deset let. Tropska hiša je že marca lani vložila novo vlogo za prikazovanje živali, dovoljenje ji je poteklo 23. novembra isto leto. »Mini- strstvo za naravne vire in pro- stor je Tropski hiši vlogo zara- di nepopolnosti rešilo šele v novembru 2023,« so poudarili v ustanovi. Ob tem so dodali, da se omenjeno ministrstvo ni odzvalo na sprotne pozive cembra 2024 še vedno ni bila rešena,« so pretekli teden za- pisali v Tropski hiši. Ob tem so še dodali, da je ministrstvo potrebovalo skoraj leto, da je ustanovo pozvalo k dopolni- tvi oddane vloge, ki jo je poziv namesto v osmih dneh, kot narekuje upravni postopek, poslalo šele septembra 2024. Tropski hiši pritrdil tudi upravni inšpektorat 30. septembra letos je Trop- sko hišo obiskal inšpektorat pristojnega ministrstva in ugotovil, da imajo vse živali ustrezne bivalne in oskrbne pogoje, a da ustanova nima veljavnega dovoljenja za prikazovanje živali javno- sti v živalskem vrtu. »Pred obiskom inšpektorata so na ministrstvu zagotovili, da mora inšpektor upoštevati, da je vloga za pridobitev do- voljenja za prikazovanje ži- vali v obravnavi, in zato ne bi smel ukrepati,« so opozorili v Tropski hiši. Kljub temu je inšpektor odločil, da jo je tre- ba za javnost zapreti, dokler ne pridobi novega dovoljenja. »Vse postopke je obravnaval tudi upravni inšpektorat in ugotovil, da je Tropska hiša kot stranka ravnala zakonito in se je držala vseh rokov ter je dokumente ustrezno do- stavila, pri čemer je ugoto- vil številne kršitve upravnih postopkov ministrstva,« so poudarili v Tropski hiši. Zastarela zakonodaja Medtem ko je inšpektorat ministrstva za naravne vire in prostor presodil, da so življenjski pogoji za živali v tropski hiši ustrezni, ima drugačno mnenje Zavod Re- publike Slovenije za varstvo narave. V svojem strokovnem mnenju je zavod namreč pri- poročil inšpekcijski pregled. Zapisal je, da so prostori za vse vrste izrecno notranji in da zunanjih ni na voljo, na- ravna svetloba je tako priso- tna le v prostorih pri oknih. Po njegovih besedah priloga I Odredbe za sesalce sicer na- vaja ustrezne velikosti tudi za zunanje prostore. V Tropski hiši so se v obrazložitvi odzva- li in zapisali, da je Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v uje- tništvu iz leta 2001 zastarela, še posebej glede primanjkljaja podatkov in splošne klasifi - kacije živalskih vrst, in da ne defi nira različnih pojmov, kot sta notranji in zunanji prostor. »Prav tako pri nekaterih sku- pinah ali vrstah ni določeno, ali pogoj zahteva notranji ali zunanji prostor oziroma ali je ta sploh pomemben,« so za- pisali v Tropski hiši in ob tem zagotovili, da vsaki živalski vrsti ustvarijo posebno mikro- okolje glede na njene potrebe. Kot so še dejali, med drugim zunanji prostor zagotavljajo z ustrezno svetlobo, s cevastim prezračevalnim sistemom, ki srka prašne delce in čisti zrak ter z naravnimi tlemi iz šote, zemlje, kamenja in peska, ki omogočajo in spodbujajo na- ravno vedenje živali. Ob tem so še opozorili, da je pozna- vanje živalske sistematike za strokovno oceno bivanjskih razmer ključnega pomena. Simon Cirkulan poudarja, da je Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu iz leta 2001 zastarela. (Foto: arhiv NT/ Andraž Purg) stranke za rešitev vloge in je negativno odločbo izdalo šele takrat, ko je Tropski hiši do- voljenje že poteklo. Tropska hiša in njen skrbnik, društvo za varovanje narave Biodiver- sum, sta zato urgentno podala novo vlogo in o tem obvestila nekatere sekretarje na mini- strstvu, da bi bilo dobro, da vlogo rešijo čimprej. Takrat so na ministrstvu obljubili, da bodo to storili in ob tem zagotovili celo, da bodo ur- gentno ukrepali. »Vendar se je zgodba še bolj zavlekla in nova vloga, ki je bila oddana 22. novembra 2023, do 5. de- Se bojite previsokih računov za elektriko in drage omrežnine? Rešitev je preprostejša, kot si mislite. Zaradi sprememb v obračunavanju električne energije in naraščajočih stroškov omrežnine se je pojavil strah, da bodo računi previsoki. Ali obstaja način, da znižate stroške in ponovno prevzamete nadzor nad njimi? Zaradi sprememb v obračunavanju električne energije in naraščajočih stroškov omrežnine se je pojavil strah, da bodo računi previsoki. Ali obstaja način, da znižate stroške in ponovno prevzamete nadzor nad njimi? V pomoč naj vam bo sistem optiMOON, inovativni si- stem, zasnovan za tiste, ki želijo znova prevzeti nadzor nad odjemom iz omrežja in stroški električne energije. Namesto da se zanašate na mesečne račune, ki po- gosto dajejo le malo informacij o tem, kaj se resnično dogaja z vašo elektriko, vam sistem optiMOON ponu- ja natančen vpogled v moč – v realnem času. Pokaže vam, koliko energije trenutno porablja posamezna naprava, kdaj je vaša skupna obremenitev največja in kje nastajajo nepotrebni presežki. Prav tako vam omo- goča, da spremljate moč celotnega odjema iz omrežja, kar je ključnega pomena za optimizacijo stroškov, še posebej v luči novih obračunskih modelov za omrežnino. Ta vpogled vam ne pomaga le razumeti trenutnega stanja, temveč tudi prilagoditi navade in zmanjšati stroške – brez odrekanja udobju. Zdaj je pravi trenutek za ukrepanje, saj je sistem optiMOON do konca leta 2024 na voljo s 40-odstotnim popustom. Ne dovolite, da bi vas višji stroški elektrike presenetili, če lahko s preprosto rešitvijo poskrbite za dolgoročne prihranke. Obiščite moon-energija.si ali pokličite telefonsko številko 080 88 46 in se pogovorite z našimi strokovnjaki, ki vam bodo z veseljem svetova- li. Zagotovite si svoj optiMOON še danes! Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 50, 12. december 2024 Ljudje so kot hiše V Likovnem salonu Celje so odprli razstavo Ljudje so kot hiše umetnice Karin Vrbek. Razstava je zasnovana kot intervencija v javni prostor in kot galerijska postavi- tev, ki zajema tekstovni del, serijo plakatov in predelana oblačila, kjer umetnica skozi metaforo hiše kot simbola domačnosti in intime govori o odtujenosti posameznika od okolja, a tudi od sebe. Gre za zadnjo v nizu razstav v Likovnem salonu Celje v tem letu. »Z razstavo Ljudje so kot hiše umetnica poglablja razmišljanje o položaju človeka v sodobnem času, zazna- movanem tudi s porastom osamljenosti in z razgrajevanjem skupnostnih vezi. T ekstovni zapisi razstave izpostavljajo po- men soodvisnosti, pri čemer posameznik nikoli ne more biti ločen od okolja, temveč je od njega odvisen. Kot tak je pod njegovim vplivom ter nasprotno s svojo prisotnostjo vpliva na okolje,« je o razstavi zapisala kustosinja Maja Hodošček. Ob tem izpostavlja, da umetnica s celotno postavitvijo izra- zito nagovarja obiskovalce k vzpostavitvi bližine in dialog, ki temelji na senzibilnosti onkraj besed. SŠol 3. december obeležujemo kot Ta veseli dan kulture. V Sloveniji je to neuradni praznik, dan, na katerega se je rodil slovenski pesnik France Prešeren. V tej luči so tudi v knežjem mestu različne ustanove na stežaj brezplač- no odprle svoja kulturna vrata obiskovalcem. Kaj se je dogajalo? Osrednja knjižnica Celje je 3. decembra obeležila zaklju- ček 13. bralne značke za odrasle Branje do zvezd. Bralce je ob tej priložnosti obiskal tudi pisatelj in prevajalec Aleš Berger, ki je bil med letošnjimi avtorji na seznamu literature bralne značke. Za dobro glasbo je poskrbel skladatelj in klarinetist Goran Bojčevski. Muzej novejše zgodovine Celje je pripravil ogled stalnih in občasnih razstav, obiskovalci so se lahko udeležili vodstva po Fotohiši Pelikan. Pokrajinski muzej Celje je pripravil vodene oglede v Stari grofi ji in v Knežjem dvoru. Slovensko ljudsko gledališče Celje je v enournem progra- mu obiskovalcem ponudilo vpogled v gledališko zaodrje in vse, kar se dogaja pri pripravi predstave. Celjski grad je postregel s T eatrom groze in z razstavo Pod zlatimi zvezdami. Tako v Celju letos ni manjkalo priložnosti za kulturno udejstvovanje, ki naj ga bo čim več tudi v letu 2025. LJ KULTURA »Ideja za prvotno razstavo erotične ilustracije, poimeno- vano Hiša erotične ilustracije, se je porodila med letoma 2015 in 2016, in sicer z željo, da bi ilustracija dobila prostor in možnost samostojne izposta- vitve. V Rački kot edini erotični galeriji v Sloveniji želimo dela- ti dobre zgodbe,« je pojasnila Nea Likar. Prva takšna razstava je ugledala luč sveta leta 2017, projekt nato tri leta ni bil pod- prt, od leta 2020 pa ponovno živi. Festivalsko obliko je Vel- vet dobil v zadnjih dveh letih, čemur je sledilo tudi preime- novanje. »Zdaj Velvet ni več zgolj razstava, vključuje tudi ogromno vodenih ogledov, predstavitve knjig, sejem ilu- stracije, delavnice, japonske kamišibaje in podobno,« je povedala umetnica. Spontanost pri umetniškem ustvarjanju Kot rečeno, je letošnja tema festivala Užitek – sanjska po- Čarobnost ne pozna starosti Veselo in kulture polno Ne bojmo se erotike O umetnosti in lepoti užitka V celjski Galeriji Račka se je pretekli teden začel že 5. festival erotične ilustracije Velvet. Tema je Užitek – sanj- ska pokrajina. Organizatorka projekta je ilustratorka Nea Likar v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti Zavoda Celeia Celje. Na razstavi se predstavlja 26 umetnikov, ki s svojimi ilustracijami prikazujejo užitek z družbenega, osebnega, s psihološkega in telesnega vidika. LARISA JEKNIĆ krajina. Na zastavljeno temo se avtorji odzivajo na podlagi odprtega poziva, je pojasnila Likarjeva. »Nikoli ne moremo predvideti, kakšna celota se bo oblikovala. Užitek nakazuje na srečo, zadovoljstvo in ekstazo, hkrati na razstavi nismo želeli prikazati le tega vidika, temveč tudi to, kako se je dojemanje užitka spreminjalo skozi zgo- dovino, kako je užitek povezan s spolnimi vlogami in moralo ter kako je mnogokrat predsta- vljen kot greh,« je poudarila. Pokrajine, ki nam ne smejo biti prepovedane, so na raz- stavi ponekod predstavljene zelo nazorno, spet drugje zelo fantazijsko. » T o je navsezadnje eksperiment, ki ga pri Velvetu vedno negujemo – raznolikost, ki bogati in ponudi gledalcu celovito izkušnjo.« Izobraževalna vloga erotične ilustracije »Živimo v časih, v katerih se radi pohvalimo, da je vedno manj tabujev in predsodkov. Pa je to res?« se sprašuje Nea Likar. Bistvo festivala Velvet po njenih besedah sicer ni, da bi razbijal vse tabuje in pred- sodke, kaj šele, da bi ljudi preveč vznemirjal ali odpiral več, kot je v nekem okolju po- trebno. »Osnovna želja in po- slanstvo festivala sta tovrstni ilustraciji ponuditi prostor in jo predstaviti kot samostojno celoto,« je opozorila. Vsako leto umetniki, ki sodeluje- jo pri festivalu, nagovarjajo zelo pomembne teme, kot so odnos do telesa, zgodbe iz zgodovine in mitologije, pripovedništvo in podobno. »Čeprav je užitek zelo indivi- dualna izkušnja, dela prikazu- Pretekli četrtek so v Gle- dališču Zarja Celje obele- žili premiero otroške pred- stave Pepelka. Po besedah režiserke predstave Urške Majcen je to klasična in kultna otroška pravljica, ki nagovarja moč iskrene ljubezni, družbeno razslo- jenost in predvsem poveza- nost najbolj iskrenih bitij – živalic in čudežnih vil. Ob tej priložnosti nam je Majcnova povedala malo več o predstavi, ustvarjal- nem procesu in dogajanju v zakulisju. Poudarila je, da ne glede na to, da je Pepel- ka v prvi vrsti predstava za otroke, nihče ni prestar za pravljice, zato k ogledu vabi tudi odrasle. Zamudniki si bodo lahko ponovitvi pred- stave ogledali 15. in 22. de- cembra. »V našem gledališču ima- mo dolgoletno tradicijo, da decembra priredimo otro- ško predstavo za otroke. V zadnjih letih smo ugotovili, da pravljica otroke najbolj pritegne,« je pojasnila reži- serka predstave Pepelka Ur- ška Majcen. Za uprizoritev te pravljice se je odločila, ker se jo je dalo zelo dobro prenesti na oder, tako v smislu osve- tlitve, scenskih elementov, glasbe in koreografi je. »A tudi igralska zasedba se mi je zdela primerna za take vr- ste predstavo,« je pojasnila. Na oder so stopili zelo hitro, Pepelko so namreč pripra- vili v dveh mesecih. V tem času so pozornost posvetili gibanju na odru in branju besedil, kasneje koreografi - ji, kostumom, glasbi, scen- skim elementom in vizualni podobi, ves čas pa so krepili medsebojno povezovanje. »Zdi se mi zelo pomembno, da se igralci počutijo varno na odru in da vidijo, kakšna sta njihov gibalni ter glasov- ni razpon,« je dejala Majc- nova. »Zelo smo uživali in se zabavali, vzdušje je bilo sproščeno. To sicer ni red- kost v našem društvu. Tre- nutna zasedba je skupaj že kar nekaj časa, vsako leto se kdo na novo pridruži. Pri veliko posameznikih sta se že izoblikovala opazen ta- lent in želja po ustvarjanju v gledališču, tudi v poklic- nem smislu.« Na koncu je še poudarila, da so pravljice izjemno pomembne v otro- kovem zgodnejšem in tudi poznejšem razvoju. »Iz njih se lahko nekaj naučimo tudi odrasli in se o njihovih nau- kih zamislimo.« LJ Mladi igralski upi so bili na odru izvrstni. (Foto: Nik Jarh) jejo poglobljeno izkušnjo med telesnostjo in miselnostjo užitka, izničujejo nekatere zastarele predstave o tem, a vseeno ohranjajo ravnotežje med osebnoizpovednim in družbeno pomembnim, kot to lepo zaokroži likovna kritičar- ka Sara Nuša Golob Grabner, je povedala Likarjeva. Pou- darila je tudi izobraževalno vlogo ilustracije. »Ilustracija, kot jo vidimo na Velvetu, je v vseh teh letih že bila vklju- čena v raznorazna strokovna besedila in članke z namenom osveščanja, odpiranja in izo- braževanja. Rada rečem, da ilustracije mnogokrat povedo zgodbo, ki nam jo je v bese- dah težko predati. A ravno po teh zgodbah hrepenimo in se nas morda dotaknejo bližje in nežneje,« je dejala umetnica. S spoštovanjem do erotike Na že malo klišejsko vpra- šanje, ali misli, da imamo v Sloveniji neodobravajoč od- nos do erotike, spolnosti in lastnega telesa, predvsem njihovega izražanja skozi umetnost, je Nea Likar odvr- nila: »Sem kritična preizpra- ševalka dogajanja v družbi, a vendarle še vedno ilustra- torka in grafi čna oblikovalka. Težko bi podala takšno mne- nje. Slednjega lahko izražam le s soustvarjanjem festivala Velvet.« Dodala je, da se ji zdi po petih letih skoraj nesmi- selno in neprimerno govoriti o zaprtosti in tabuiziranju, ker se ji zdi, da smo to pre- preko z nežnostjo že premo- stili. »Kar delamo, delamo z velikim spoštovanjem – drug do drugega, do stroke in na- vsezadnje do vsebine, ki je ni vedno lahko podati,« je pri- pomnila. Ogromno vodenj po razstavah Velveta, izkazane- ga zanimanja in povratnih informacij da Nei Likar in njenim umetniškim kolegom vedeti, da so na pravi poti. »Spoštovanje in ljubezen sta vedno ključ,« je zaključila. Nea Likar (četrta z leve v zgornji vrsti) z umetniki, ki so sodelovali pri letošnjem festivalu Velvet. »Užitek nakazuje na srečo, zadovoljstvo in ekstazo, hkrati na razstavi nismo želeli prikazati le tega vidika, temveč tudi to, kako se je doje- manje užitka spreminjalo skozi zgodovino, kako preizprašuje spolne vloge in moralo ter kako je mnogokrat predstavljen kot greh,« je dejala Nea Likar. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 50, 12. december 2024 NAŠA TEMA Medtem ko se iz celjskega mestnega parka po- slavlja proga za tek na smučeh, bo ob morebitni obilnejši snežni pošiljki veselo tudi na okoliških sankališčih. Sankanje in sprehodi med zimsko idilo še zdaleč niso edina dostopna dejavnost, ki se je lahko lotimo pozimi. Na Celjskem v za- dnjem obdobju beležimo razcvet manjših drsa- lišč, ki jih številne lokalne skupnosti kot eno od možnosti za rekreacijo domačinom in obisko- valcem ponudijo v prazničnem času. Marsikje je možno na ledeno ploskev stopiti brezplačno. Za nekaj evrov je na voljo vstopnica za drsališče v Mestnem parku Celje, kjer so lani zabeležili 9.300 vstopov. TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT/Andraž Purg Drsališče v Mestnem parku Celje, ki ga upravlja ZPO Celje – Družba za upravljanje s parkirišči in javnimi objekti, je za rekreativno drsanje na voljo od oktobra do marca. ZPO je lani za rekreativno drsanje prodal 9.300 vstopnic. Letos si še posebej dober obisk obeta decembra, ko je pripravil tematsko obarvane dejavnosti, ki bodo popestrile dogajanje. Cene vstopnic so bile 15 let nespremenjene. Od letošnjega julija so cene petkovega termina rekre- acije poenotene s ceno rekreacije ob koncih tedna. Odrasli bodo za posamezno vstopnico za rekreativno drsanje tako odšteli 4 evre (prej je bila ob petkih cena 3,5 evra). Otroci, dijaki, študentje, upokojenci in invalidi se lahko na ledeni ploskvi rekreirajo za 3,5 evra (prej je bila cena ob petkih 3 evre). Za predšolske otroke je cena ostala enaka in znaša 2,5 evra. Priljubljena zimska točka v Celju ni družbi z obiskom drsališča zadovoljni, saj vsako sezono privabi številne rekreativne drsalce, družine in otroke. »Dr- sališče ostaja priljubljena zim- ska točka v Celju, kar potrjuje tudi obisk v preteklih letih. Ta je stabilen z manjšimi nihanji, ki so odvisna od vremenskih razmer in drugih okoliščin. Zadnja leta opažamo rahlo povečanje zanimanja.« Vstopnice dražje, a še vedno dostopne ZPO Celje je cene vstopnic za rekreativno drsanje zadnjih 15 let kljub dvigu življenjskih Predsednica Drsalnega kluba Celje Polona Čmer Direktorica ZPO Celje Breda Obrez Preskar (Foto: arhiv MOC) Na drsališču v mestnem parku je rekreacija ob petkih med 20.00 in 22.00 uro, ob sobotah in praznikih med 10.00 in 11.30 ter med 15.00 in 16.30 ter ob nedeljah med 10.00 in 11.30 ter med 15.00 in 17.00 uro. Ob petkih zvečer po drsališču odmeva disko glasba. stroškov ohranjal nespreme- njene. Prvega julija letos je ce- nike prilagodil tako, da pokrije naraščajoče stroške obratova- nja. Hkrati je uvedel nekatere ugodnosti, kot so popusti za sezonske karte. Zaradi tega so storitve po besedah Obrez Preskarjeve še vedno dostopne širšemu krogu ljudi. Družine, šolarji in posamezniki Da ima rekreativno drsanje v Celju posebno mesto, se strinjajo v Drsalnem klubu Celje, kjer se sicer prednostno posvečajo dvema olimpijskima disciplinama – umetnostne- mu in hitrostnemu drsanju na kratke proge. »Zanimanje za rekreativno drsanje v knežjem mestu je precejšnje, najbolj v zimskih mesecih, ko ledene ploskve pritegnejo družine, šolarje in posameznike vseh starosti. Poleg tega rekreativ- no drsanje prispeva k širjenju kulture gibanja in zdravega življenjskega sloga,« je dejala predsednica omenjenega klu- ba Polona Čmer. Prvi koraki na ledu Otroci po njenih besedah dr- sanje spoznajo na različne na- čine. Veliko otrok prvič stopi na led s starši, ki imajo izkušnje z drsanjem ali preprosto želijo deliti veselje ob drsanju z naj- mlajšimi. Za to, da otroci spo- znajo drsanje, se trudijo tudi nekatere osnovne šole, ki za učence prvih in drugih razre- dov pogosto organizirajo drsal- ne tečaje, kjer otroci spoznajo osnove tega športa. Učenci ali dijaki lahko drsanje spoznajo tudi v okviru športnih dni, ki jih organizirajo osnovne in srednje šole v Celju. Kot je pojasnila Polona Čmer, so za prepoznavnost drsanja pomembni tudi klubski pro- grami. Drsalni klub Celje tako Na celjskem drsališču je na voljo 1.800 kvadratnih metrov ledene površine in 400 sede- žev za obiskovalce prireditev. Na drsališču so večji del leta treningi umetnostnih in hitro- stnih drsalcev ter hokejistov, med oktobrom in marcem lahko na ledeni ploskvi uživajo tudi rekreativni drsalci. Direk- torica ZPO Celje Breda Obrez Preskar pravi, da so v omenje- Proga za tek na smučeh v celjskem mestnem parku leta 2022 Dostopne dejavnosti, ki nas vabijo v zimski idili Za zimske radosti ni treba nujno globoko seči v žep Kljub temu, da snežne tekaške proge v parku ne bo, naj bi celjska občina, če bodo razmere to do- puščale, uredila vsaj hrib za sankanje otrok. Lokacije, ki so za sankanje najmlajših v Celju privlačne, pa so vsa leta predvsem na Golovcu, pa tudi na t. i. Marovšku na Aljaževem hribu. Za sankanje otrok Celjani pogosto izkoristijo tudi nabrežine, kjer so zaklonišča, in manjše hribe v mestu. Takšne lokacije so Pod lipami, na Hudinji, Ostrožnem pri novem igrišču in denimo v Čopovi ulici. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 50, 12. december 2024 NAŠA TEMA Še pri 77 letih na drsalkah Ledeno kraljestvo tudi pri nas Ko se približujejo zimski meseci, ljudje pogosto govorijo o tem, kakšne bodo cene smučarskih kart. Za sle- dnje je treba odšteti več deset evrov, tudi smučarska oprema ni ravno po- ceni, prav tako ne smučarski tečaji. Če je smučanje ena od tistih oblik rekreacije, za katero je treba globlje seči v žep, imamo v hladnejšem delu leta v naši bližini še druge, ugodnej- še možnosti, da se razgibamo. Ena od tovrstnih možnosti je dr- sanje, ki sodeč po odpiranju manjših drsališč v številnih občinah na Celjskem doživlja pravi razcvet. Marsikje je možno drsati brezplačno ali v zameno za nekaj evrov. Korak na ledu je morda na začetku nekoliko negotov, a ko človek naredi prvi krog, ne da bi padel na zadnjo plat, navdušenje hitro prevlada nad strahom. Oči zažarijo tudi marsikateri deklici, ki verjetno z zanimanjem spremlja televizijske prenose tekem umetnostnega drsanja, ko tek- movalci v čudovitih oblekah izvajajo piruete in domiselne koreografije. Kakšen fant si prihodnost verjetno predsta- vlja v hokejskem dresu, ko bo izvajal podvige, kot jih čez lužo prikazuje slovenski as Anže Kopitar. Kot opažajo v Drsalnem klubu Celje, so prav dostopne cene ključnega pomena, da lahko v tej dejavnosti uživajo družine in da ob tem ne občutijo večje finančne obremenitve. Prav nič družinskega proračuna ne obremenijo dejav- nosti, ki jih lahko začnemo kar na domačem pragu. Za sprehod po okolici, polni ivja, ni treba odšteti nič. Če nam bo vreme naklonilo kaj padavin, bomo lahko neizmerne odmerke sreče in veselja dobili tudi na sankanju v družbi naših otrok in vnukov. Morda je res prijetno v toplem kotičku dnevne sobe. A kako prijetno je šele, ko se v toplo zavetje doma vrnemo po dolgem zimskem sprehodu. Kot pravijo prebivalci nekaterih severnih dežel – ni slabega vremena, so le slaba oblačila. OB ROBU TINA STRMČNIK Drsališča so se zelo razveselili tudi najmlajši v Laškem. Takole živahno je bilo ob njegovem odprtju 1. decembra. (Foto: Laško.info) Manjša drsališča – naložbe v zadovoljstvo Številne občine na Celj- skem se v zimskem času odločijo za vzpostavitev dr- sališč. Marsikje sta drsanje in izposoja drsalk brezplačna. V Preboldu so drsališče s pra- vim ledom uredili za tamkaj- šnjo osnovno šolo, v Laškem je postavljeno na parkirišču pri kulturnem centru, v Slo- venskih Konjicah za vesel decembrski utrip skrbi na Mestnem trgu in v Podčetrt- ku pri Centru za promocijo podjetništva. Drsališče s pravim ledom, ki ima 200 kvadratnih metrov ledene površine, so lani v pre- boldski občini postavili prvič. Ker je bilo med občani zelo dobro sprejeto, so se odločili, da ga bodo postavili tudi letos, na voljo bo do 4. januarja pri- hodnje leto. Ob dopoldnevih ga redno obiskujejo šolarji v okviru športne vzgoje, popol- dne je odprto za vse obisko- valce. Med tednom je odprto med 16. in 19. uro, ob koncih tedna in med počitnicami med 10. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. Drsanje in izposoja drsalk sta tudi letos brezplačna. Kot so povedali v Občini Prebold, se z Drsalnim klubom Celje dogovarjajo za izvajanje zače- tnega in nadaljevalnega tečaja drsanja za otroke. Dogovarjajo se tudi za to, da bi se mladina med počitnicami na drsališču lahko preizkusila v hokeju na ledu. Občina Prebold za mesečni najem drsališča odšteje malo manj kot 21 tisoč evrov, prav tako poravna tudi stroške najema šotora, elektrike in vzdrževanja. A na to ne gle- da kot strošek, temveč kot na naložbo v zadovoljstvo ob- čanov. Ker je drsališče zno- traj večjega šotora, drsanja ne more preprečiti niti slabo vreme, hkrati je pod šotorom na voljo tudi stalna ponudba toplih napitkov in prigrizkov. V obratovalnem času je do 15. decembra na voljo tudi Božič- kov nabiralnik, kamor lahko otroci oddajo svoje želje Bo- žičku. V sodelovanju z društvi v občini pod šotorom pripra- vljajo tudi več dogodkov. Tudi v Laškem in Slovenskih Konjicah V Laškem, kjer je drsališče zaživelo 1. decembra, zabavo na drsalkah letos spremlja pra- znična kulinarična ponudba s toplimi napitki in sladkimi do- brotami. Drsališče bo na voljo do nedelje, 12. januarja 2025, in sicer od ponedeljka do četrt- ka med 15. in 21. uro, ob petkih med 15. in 22. uro, ob sobotah od 9. do 22. ure ter ob nedeljah od 9. do 20. ure. Uporaba drsa- lišča je brezplačna, medtem ko izposoja drsalk stane evro. Drsališče v Slovenskih Ko- njicah bo do 1. januarja priho- dnje leto odprto od ponedeljka do petka med 15. in 20. uro, med prazniki, počitnicami in ob koncih tedna pa od 10. do 12. ure in od 14. do 20. ure. Izjema bosta predbožični in prednovoletni večer, ko bo dr- sališče obratovalo do 18. ure. Drsanje in izposoja drsalk sta brezplačna. Kot je poudarila Laura Kuk iz Zavoda za šport Slovenske Konjice, ki bdi nad drsališčem, je predvsem med najmanjšimi občani drsanje dobro sprejeto in predstavlja že tradicionalno popestritev prazničnega de- cembra. Ker jim pri pokrivanju stroškov drsališča pomagajo tudi lokalna podjetja, slednjim v zameno za podporo na drsa- lišču ponudijo tudi promocijo. Podlaga 200 kvadratnih metrov velikega drsališča je tako tudi letos iz umetne mase enega od lokalnih podjetij. Kot je pou- darila Kukova, se je podlaga v preteklih letih izkazala kot tr- pežna in primerna za drsanje, pri čemer so drsalke brušene nekoliko drugače. Kako je v Podčetrtku? S prvim decembrskim dne- vom je navdušence drsanja pr- vič v letošnji zimi sprejelo tudi Med drsalci, ki tudi na jesen življenja uživajo v drsanju in redno prihajajo na celjsko ledeno ploskev, je 77-letni Drago Vanovšek. Vrsto let je treniral drsalce, v zadnjih letih je prevzel vlogo redarja na drsališču. Na drsalke je prvič stopil, ko je bil star sedem let. Takrat je z drugimi otroki dr- sal v bližini Splošne bolnišnice Celje, kjer je tekel potok Sušnica. Za drsanje se je navdušil sam. V obdobju njegove- ga otroštva so bile res mrzle zime, zato so mladi drsali kar v »grabnu«. »Najprej sem opazoval vrstnike, ki so igrali ho- kej. Ko sem tudi sam obul drsalke, sem videl, da mi gre ta šport dobro od nog,« je dejal. Ko je osvojil prve korake, je na drsanje hodil v mestni park. Najprej so si mladi ledeno ploskev v bližini teniških igrišč pripravljali sami, in sicer tako, da so ob rob površine nanosili sneg, površino pa nato polivali z vodo. »Zime so bile takrat drsališče Podčetrtek, kjer je 200 kvadratnih metrov ledene površine. Letos je postavljeno na drugem mestu kot lani, in sicer pri Centru za promocijo podjetništva, kjer bo obratova- lo do 3. januarja prihodnje leto. Zaradi visokih cen najema so v T urizmu Podčetrtek drsali- šče kupili že leta 2017, zato od takrat zanj odštejejo le strošek postavitve in zagona. Kot pou- darja Urška Ceraj iz Turizma Podčetrtek, je obisk na drsali- šču vsako leto večji, pričako- vanja je preseglo tudi njegovo letošnje odprtje. Obiskovalci lahko na drsališču med te- dnom drsajo od 17. do 20. ure ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. ure do 20.30. Za drsanje z lastnimi dr- salkami morajo otroci odšteti evro, odrasli dva. V primeru najema drsalk morajo otroci za drsanje odšteti tri evre, odrasli šest evrov. Do petega leta sta najem drsalk in drsanje brez- plačna. Vsak dan na drsališču gostijo tudi okoliške osnovne šole in vrtce, ki jim v času šole omogočijo brezplačno drsanje. SJ, BA organizira drsalne tečaje za začetnike, ki so odlična prilo- žnost za otroke, da spoznajo drsanje pod strokovnim vod- stvom. Omenjeni klub ponuja tudi tečaje za tiste, ki so neko- liko bolj vešči drsanja. » T ečaji so prilagojeni različnim staro- stnim skupinam in stopnjam znanja. Na njih udeleženci pridobijo osnovne spretno- sti, kot so ravnotežje, prvi koraki na ledu, ustavljanje in osnovni gibi, ki so osnova za nadaljnji napredek. Progra- mi so zasnovani tako, da so hkrati zabavni in učni, kar omogoča hitro napredovanje v prijetnem okolju.« Dostopne cene so ključne Čmerova meni, da je zelo dobrodošlo, da je rekreativno drsanje na voljo za dostopno ceno. To se ji zdi ključnega pomena, da lahko v tej de- javnosti uživajo družine in da ob tem ne občutijo večje finančne obremenitve. Tudi drsalni klub se trudi omogo- čiti cenovno dostopne tečaje in občasno omogoča tudi brezplačne dneve za drsanje, kar spodbuja širšo vključitev v to prijetno in zdravo dejav- nost. Kdor ob koncih tedna zaide na drsališče v mestnem par- ku, opazi tudi nekaj starejših, ki imajo na drsalkah izjemno zanesljiv korak in mimogre- de izvedejo kakšno zanimivo figuro. »To je šport, ki ga je mogoče prilagoditi različnim sposobnostim in je izjemno koristen za ravnotežje, giblji- vost in splošno telesno pripra- vljenost. Prav zaradi teh kori- sti se na ledu dobro počutijo starejši posamezniki, ki želijo dejavno preživeti prosti čas. Za mnoge nekdanje tekmo- valce ostaja drsanje prijetna oblika rekreacije, ki jih pove- zuje z njihovo mladostjo in s športno preteklostjo,« je še pojasnila Polona Čmer. Nič več proge za tek na smučeh Zadnja leta je ponudbo športnih dejavnosti v Celju bogatila proga za tek na smučeh v tamkajšnjem mestnem parku. Prvič so se ljubitelji teka na smučeh po njej podali leta 2021. Po lanskih avgustovskih poplavah so bili v mestnem parku odsvetovani vsi posegi, ki bi povzročili dodatno razmočenost tal in vplivali na stabilnost dreves. T udi letos omenjene pro- ge za tek na smučeh ne bo. Kot pravijo v družbi ZPO Celje, razpoložljiva sredstva in energetski viri ne omogočajo njene ureditve. Direktorica ZPO Celje Breda Obrez Preskar je povedala, da je bila priprava proge izjemno zahtevna, pomenila je visoke stroške zasneževanja ter vzdrževanja. Ljudje so progo za tek na smučeh sicer dobro sprejeli in so pokazali zanimanje za njeno uporabo. Kljub temu so temperaturna nihanja in vre- menske razmere pogosto povzročili, da je bila proga v uporabi samo krajši čas. »Ocenjujemo, da to skupaj z visokimi stroški njene priprave in vzdrževanja ne upravičuje nadaljnjih vlaganj v njeno izvedbo. Zaradi pomanjkanja naravnega snega in vi- sokih stroškov je letos nismo predvideli,« je dejala. Spomnimo, da je ZPO Celje sicer z namenom priprave pro- ge za tek na smučeh pred leti kupil dva nova snežna topova, visokotlačno črpalko in hladilni stolp. Družba je za to naložbo odštela 80 tisoč evrov. TS ZPO Celje pozimi omogoča tudi rekreativno plavanje na bazenu Golovec, zimske dejavnosti na Celjski koči (ob ugodnih snežnih razmerah tam ponujajo možnost smu- čanja, sankanja in drugih zimskih radosti) ter rekreativni badminton in mali nogomet v Balon hali Skalna klet. »Drsališče je praznično darilo občanom, zato na to ne gledamo kot na strošek, ampak kot na naložbo v zadovoljstvo,« poudarjajo v Občini Prebold. »Zdi se mi, da imamo v Celju zelo dostopne cene za drsanje, zaradi česar imajo res vsi možnost drsati,« pravi Drago Vanovšek. res drugačne, mrzle, danes so čisto zele- ne,« se spominja. Ko je bilo zgrajeno drsališče, je Vano- všek tam začel učiti mlajše. Opravil je licence za učenje splošnega, hitrostnega in umetnostnega drsanja. Vrsto let je iz- vajal tečaje za mladino in za odrasle, za kar je bilo veliko zanimanja. Tudi zdaj, ko je v 78. letu, redno obiskuje drsališče, kjer opravlja vlogo redarja, za kar ima sklenjeno pogodbo z družbo ZPO Celje. »Umirjam prisotne, opozarjam, da se ne smejo loviti, kepati. Imam kar polne roke dela, sploh ob petkih zvečer, ko je dis- ko drsanje in je bolj temačno,« je dejal. Če le na drsališču ni prevelike gneče in ima kakšno minutko časa, rad da tudi nasvet staršem, ki drsati učijo svoje otro- ke. »Starši mislijo, da otrokom pomagajo, ko jih držijo za hrbet ali za roke, otroci pa brcajo nazaj. Takšno učenje seveda ni pravilno,« je omenil. Poškodba, ki jo je dobil zunaj ledene ploskve, ga je nekoliko omejila pri drsa- nju. A kljub temu se padca na ledu ne boji in ponosno doda, da doslej ni imel še nobenega zloma kosti. Še nedolgo nazaj je celo še tekmoval med veterani ter zbral kopico medalj in priznanj. TS Drago Vanovšek: »Drsati se lahko nauči vsak. Ko sem vodil tečaje, sem imel udeleženko, ki je bila stara 68 let. Tečaj drsanja ji je podarila hči kot darilo za rojstni dan. Po mesecu tečaja je bila pri drsanju že povsem samostojna.« Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 50, 12. december 2024 NAŠA TEMA Medtem ko se iz celjskega mestnega parka po- slavlja proga za tek na smučeh, bo ob morebitni obilnejši snežni pošiljki veselo tudi na okoliških sankališčih. Sankanje in sprehodi med zimsko idilo še zdaleč niso edina dostopna dejavnost, ki se je lahko lotimo pozimi. Na Celjskem v za- dnjem obdobju beležimo razcvet manjših drsa- lišč, ki jih številne lokalne skupnosti kot eno od možnosti za rekreacijo domačinom in obisko- valcem ponudijo v prazničnem času. Marsikje je možno na ledeno ploskev stopiti brezplačno. Za nekaj evrov je na voljo vstopnica za drsališče v Mestnem parku Celje, kjer so lani zabeležili 9.300 vstopov. TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT/Andraž Purg Drsališče v Mestnem parku Celje, ki ga upravlja ZPO Celje – Družba za upravljanje s parkirišči in javnimi objekti, je za rekreativno drsanje na voljo od oktobra do marca. ZPO je lani za rekreativno drsanje prodal 9.300 vstopnic. Letos si še posebej dober obisk obeta decembra, ko je pripravil tematsko obarvane dejavnosti, ki bodo popestrile dogajanje. Cene vstopnic so bile 15 let nespremenjene. Od letošnjega julija so cene petkovega termina rekre- acije poenotene s ceno rekreacije ob koncih tedna. Odrasli bodo za posamezno vstopnico za rekreativno drsanje tako odšteli 4 evre (prej je bila ob petkih cena 3,5 evra). Otroci, dijaki, študentje, upokojenci in invalidi se lahko na ledeni ploskvi rekreirajo za 3,5 evra (prej je bila cena ob petkih 3 evre). Za predšolske otroke je cena ostala enaka in znaša 2,5 evra. Priljubljena zimska točka v Celju ni družbi z obiskom drsališča zadovoljni, saj vsako sezono privabi številne rekreativne drsalce, družine in otroke. »Dr- sališče ostaja priljubljena zim- ska točka v Celju, kar potrjuje tudi obisk v preteklih letih. Ta je stabilen z manjšimi nihanji, ki so odvisna od vremenskih razmer in drugih okoliščin. Zadnja leta opažamo rahlo povečanje zanimanja.« Vstopnice dražje, a še vedno dostopne ZPO Celje je cene vstopnic za rekreativno drsanje zadnjih 15 let kljub dvigu življenjskih Predsednica Drsalnega kluba Celje Polona Čmer Direktorica ZPO Celje Breda Obrez Preskar (Foto: arhiv MOC) Na drsališču v mestnem parku je rekreacija ob petkih med 20.00 in 22.00 uro, ob sobotah in praznikih med 10.00 in 11.30 ter med 15.00 in 16.30 ter ob nedeljah med 10.00 in 11.30 ter med 15.00 in 17.00 uro. Ob petkih zvečer po drsališču odmeva disko glasba. stroškov ohranjal nespreme- njene. Prvega julija letos je ce- nike prilagodil tako, da pokrije naraščajoče stroške obratova- nja. Hkrati je uvedel nekatere ugodnosti, kot so popusti za sezonske karte. Zaradi tega so storitve po besedah Obrez Preskarjeve še vedno dostopne širšemu krogu ljudi. Družine, šolarji in posamezniki Da ima rekreativno drsanje v Celju posebno mesto, se strinjajo v Drsalnem klubu Celje, kjer se sicer prednostno posvečajo dvema olimpijskima disciplinama – umetnostne- mu in hitrostnemu drsanju na kratke proge. »Zanimanje za rekreativno drsanje v knežjem mestu je precejšnje, najbolj v zimskih mesecih, ko ledene ploskve pritegnejo družine, šolarje in posameznike vseh starosti. Poleg tega rekreativ- no drsanje prispeva k širjenju kulture gibanja in zdravega življenjskega sloga,« je dejala predsednica omenjenega klu- ba Polona Čmer. Prvi koraki na ledu Otroci po njenih besedah dr- sanje spoznajo na različne na- čine. Veliko otrok prvič stopi na led s starši, ki imajo izkušnje z drsanjem ali preprosto želijo deliti veselje ob drsanju z naj- mlajšimi. Za to, da otroci spo- znajo drsanje, se trudijo tudi nekatere osnovne šole, ki za učence prvih in drugih razre- dov pogosto organizirajo drsal- ne tečaje, kjer otroci spoznajo osnove tega športa. Učenci ali dijaki lahko drsanje spoznajo tudi v okviru športnih dni, ki jih organizirajo osnovne in srednje šole v Celju. Kot je pojasnila Polona Čmer, so za prepoznavnost drsanja pomembni tudi klubski pro- grami. Drsalni klub Celje tako Na celjskem drsališču je na voljo 1.800 kvadratnih metrov ledene površine in 400 sede- žev za obiskovalce prireditev. Na drsališču so večji del leta treningi umetnostnih in hitro- stnih drsalcev ter hokejistov, med oktobrom in marcem lahko na ledeni ploskvi uživajo tudi rekreativni drsalci. Direk- torica ZPO Celje Breda Obrez Preskar pravi, da so v omenje- Proga za tek na smučeh v celjskem mestnem parku leta 2022 Dostopne dejavnosti, ki nas vabijo v zimski idili Za zimske radosti ni treba nujno globoko seči v žep Kljub temu, da snežne tekaške proge v parku ne bo, naj bi celjska občina, če bodo razmere to do- puščale, uredila vsaj hrib za sankanje otrok. Lokacije, ki so za sankanje najmlajših v Celju privlačne, pa so vsa leta predvsem na Golovcu, pa tudi na t. i. Marovšku na Aljaževem hribu. Za sankanje otrok Celjani pogosto izkoristijo tudi nabrežine, kjer so zaklonišča, in manjše hribe v mestu. Takšne lokacije so Pod lipami, na Hudinji, Ostrožnem pri novem igrišču in denimo v Čopovi ulici. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 50, 12. december 2024 NAŠA TEMA Še pri 77 letih na drsalkah Ledeno kraljestvo tudi pri nas Ko se približujejo zimski meseci, ljudje pogosto govorijo o tem, kakšne bodo cene smučarskih kart. Za sle- dnje je treba odšteti več deset evrov, tudi smučarska oprema ni ravno po- ceni, prav tako ne smučarski tečaji. Če je smučanje ena od tistih oblik rekreacije, za katero je treba globlje seči v žep, imamo v hladnejšem delu leta v naši bližini še druge, ugodnej- še možnosti, da se razgibamo. Ena od tovrstnih možnosti je dr- sanje, ki sodeč po odpiranju manjših drsališč v številnih občinah na Celjskem doživlja pravi razcvet. Marsikje je možno drsati brezplačno ali v zameno za nekaj evrov. Korak na ledu je morda na začetku nekoliko negotov, a ko človek naredi prvi krog, ne da bi padel na zadnjo plat, navdušenje hitro prevlada nad strahom. Oči zažarijo tudi marsikateri deklici, ki verjetno z zanimanjem spremlja televizijske prenose tekem umetnostnega drsanja, ko tek- movalci v čudovitih oblekah izvajajo piruete in domiselne koreografije. Kakšen fant si prihodnost verjetno predsta- vlja v hokejskem dresu, ko bo izvajal podvige, kot jih čez lužo prikazuje slovenski as Anže Kopitar. Kot opažajo v Drsalnem klubu Celje, so prav dostopne cene ključnega pomena, da lahko v tej dejavnosti uživajo družine in da ob tem ne občutijo večje finančne obremenitve. Prav nič družinskega proračuna ne obremenijo dejav- nosti, ki jih lahko začnemo kar na domačem pragu. Za sprehod po okolici, polni ivja, ni treba odšteti nič. Če nam bo vreme naklonilo kaj padavin, bomo lahko neizmerne odmerke sreče in veselja dobili tudi na sankanju v družbi naših otrok in vnukov. Morda je res prijetno v toplem kotičku dnevne sobe. A kako prijetno je šele, ko se v toplo zavetje doma vrnemo po dolgem zimskem sprehodu. Kot pravijo prebivalci nekaterih severnih dežel – ni slabega vremena, so le slaba oblačila. OB ROBU TINA STRMČNIK Drsališča so se zelo razveselili tudi najmlajši v Laškem. Takole živahno je bilo ob njegovem odprtju 1. decembra. (Foto: Laško.info) Manjša drsališča – naložbe v zadovoljstvo Številne občine na Celj- skem se v zimskem času odločijo za vzpostavitev dr- sališč. Marsikje sta drsanje in izposoja drsalk brezplačna. V Preboldu so drsališče s pra- vim ledom uredili za tamkaj- šnjo osnovno šolo, v Laškem je postavljeno na parkirišču pri kulturnem centru, v Slo- venskih Konjicah za vesel decembrski utrip skrbi na Mestnem trgu in v Podčetrt- ku pri Centru za promocijo podjetništva. Drsališče s pravim ledom, ki ima 200 kvadratnih metrov ledene površine, so lani v pre- boldski občini postavili prvič. Ker je bilo med občani zelo dobro sprejeto, so se odločili, da ga bodo postavili tudi letos, na voljo bo do 4. januarja pri- hodnje leto. Ob dopoldnevih ga redno obiskujejo šolarji v okviru športne vzgoje, popol- dne je odprto za vse obisko- valce. Med tednom je odprto med 16. in 19. uro, ob koncih tedna in med počitnicami med 10. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. Drsanje in izposoja drsalk sta tudi letos brezplačna. Kot so povedali v Občini Prebold, se z Drsalnim klubom Celje dogovarjajo za izvajanje zače- tnega in nadaljevalnega tečaja drsanja za otroke. Dogovarjajo se tudi za to, da bi se mladina med počitnicami na drsališču lahko preizkusila v hokeju na ledu. Občina Prebold za mesečni najem drsališča odšteje malo manj kot 21 tisoč evrov, prav tako poravna tudi stroške najema šotora, elektrike in vzdrževanja. A na to ne gle- da kot strošek, temveč kot na naložbo v zadovoljstvo ob- čanov. Ker je drsališče zno- traj večjega šotora, drsanja ne more preprečiti niti slabo vreme, hkrati je pod šotorom na voljo tudi stalna ponudba toplih napitkov in prigrizkov. V obratovalnem času je do 15. decembra na voljo tudi Božič- kov nabiralnik, kamor lahko otroci oddajo svoje želje Bo- žičku. V sodelovanju z društvi v občini pod šotorom pripra- vljajo tudi več dogodkov. Tudi v Laškem in Slovenskih Konjicah V Laškem, kjer je drsališče zaživelo 1. decembra, zabavo na drsalkah letos spremlja pra- znična kulinarična ponudba s toplimi napitki in sladkimi do- brotami. Drsališče bo na voljo do nedelje, 12. januarja 2025, in sicer od ponedeljka do četrt- ka med 15. in 21. uro, ob petkih med 15. in 22. uro, ob sobotah od 9. do 22. ure ter ob nedeljah od 9. do 20. ure. Uporaba drsa- lišča je brezplačna, medtem ko izposoja drsalk stane evro. Drsališče v Slovenskih Ko- njicah bo do 1. januarja priho- dnje leto odprto od ponedeljka do petka med 15. in 20. uro, med prazniki, počitnicami in ob koncih tedna pa od 10. do 12. ure in od 14. do 20. ure. Izjema bosta predbožični in prednovoletni večer, ko bo dr- sališče obratovalo do 18. ure. Drsanje in izposoja drsalk sta brezplačna. Kot je poudarila Laura Kuk iz Zavoda za šport Slovenske Konjice, ki bdi nad drsališčem, je predvsem med najmanjšimi občani drsanje dobro sprejeto in predstavlja že tradicionalno popestritev prazničnega de- cembra. Ker jim pri pokrivanju stroškov drsališča pomagajo tudi lokalna podjetja, slednjim v zameno za podporo na drsa- lišču ponudijo tudi promocijo. Podlaga 200 kvadratnih metrov velikega drsališča je tako tudi letos iz umetne mase enega od lokalnih podjetij. Kot je pou- darila Kukova, se je podlaga v preteklih letih izkazala kot tr- pežna in primerna za drsanje, pri čemer so drsalke brušene nekoliko drugače. Kako je v Podčetrtku? S prvim decembrskim dne- vom je navdušence drsanja pr- vič v letošnji zimi sprejelo tudi Med drsalci, ki tudi na jesen življenja uživajo v drsanju in redno prihajajo na celjsko ledeno ploskev, je 77-letni Drago Vanovšek. Vrsto let je treniral drsalce, v zadnjih letih je prevzel vlogo redarja na drsališču. Na drsalke je prvič stopil, ko je bil star sedem let. Takrat je z drugimi otroki dr- sal v bližini Splošne bolnišnice Celje, kjer je tekel potok Sušnica. Za drsanje se je navdušil sam. V obdobju njegove- ga otroštva so bile res mrzle zime, zato so mladi drsali kar v »grabnu«. »Najprej sem opazoval vrstnike, ki so igrali ho- kej. Ko sem tudi sam obul drsalke, sem videl, da mi gre ta šport dobro od nog,« je dejal. Ko je osvojil prve korake, je na drsanje hodil v mestni park. Najprej so si mladi ledeno ploskev v bližini teniških igrišč pripravljali sami, in sicer tako, da so ob rob površine nanosili sneg, površino pa nato polivali z vodo. »Zime so bile takrat drsališče Podčetrtek, kjer je 200 kvadratnih metrov ledene površine. Letos je postavljeno na drugem mestu kot lani, in sicer pri Centru za promocijo podjetništva, kjer bo obratova- lo do 3. januarja prihodnje leto. Zaradi visokih cen najema so v T urizmu Podčetrtek drsali- šče kupili že leta 2017, zato od takrat zanj odštejejo le strošek postavitve in zagona. Kot pou- darja Urška Ceraj iz Turizma Podčetrtek, je obisk na drsali- šču vsako leto večji, pričako- vanja je preseglo tudi njegovo letošnje odprtje. Obiskovalci lahko na drsališču med te- dnom drsajo od 17. do 20. ure ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. ure do 20.30. Za drsanje z lastnimi dr- salkami morajo otroci odšteti evro, odrasli dva. V primeru najema drsalk morajo otroci za drsanje odšteti tri evre, odrasli šest evrov. Do petega leta sta najem drsalk in drsanje brez- plačna. Vsak dan na drsališču gostijo tudi okoliške osnovne šole in vrtce, ki jim v času šole omogočijo brezplačno drsanje. SJ, BA organizira drsalne tečaje za začetnike, ki so odlična prilo- žnost za otroke, da spoznajo drsanje pod strokovnim vod- stvom. Omenjeni klub ponuja tudi tečaje za tiste, ki so neko- liko bolj vešči drsanja. » T ečaji so prilagojeni različnim staro- stnim skupinam in stopnjam znanja. Na njih udeleženci pridobijo osnovne spretno- sti, kot so ravnotežje, prvi koraki na ledu, ustavljanje in osnovni gibi, ki so osnova za nadaljnji napredek. Progra- mi so zasnovani tako, da so hkrati zabavni in učni, kar omogoča hitro napredovanje v prijetnem okolju.« Dostopne cene so ključne Čmerova meni, da je zelo dobrodošlo, da je rekreativno drsanje na voljo za dostopno ceno. To se ji zdi ključnega pomena, da lahko v tej de- javnosti uživajo družine in da ob tem ne občutijo večje finančne obremenitve. Tudi drsalni klub se trudi omogo- čiti cenovno dostopne tečaje in občasno omogoča tudi brezplačne dneve za drsanje, kar spodbuja širšo vključitev v to prijetno in zdravo dejav- nost. Kdor ob koncih tedna zaide na drsališče v mestnem par- ku, opazi tudi nekaj starejših, ki imajo na drsalkah izjemno zanesljiv korak in mimogre- de izvedejo kakšno zanimivo figuro. »To je šport, ki ga je mogoče prilagoditi različnim sposobnostim in je izjemno koristen za ravnotežje, giblji- vost in splošno telesno pripra- vljenost. Prav zaradi teh kori- sti se na ledu dobro počutijo starejši posamezniki, ki želijo dejavno preživeti prosti čas. Za mnoge nekdanje tekmo- valce ostaja drsanje prijetna oblika rekreacije, ki jih pove- zuje z njihovo mladostjo in s športno preteklostjo,« je še pojasnila Polona Čmer. Nič več proge za tek na smučeh Zadnja leta je ponudbo športnih dejavnosti v Celju bogatila proga za tek na smučeh v tamkajšnjem mestnem parku. Prvič so se ljubitelji teka na smučeh po njej podali leta 2021. Po lanskih avgustovskih poplavah so bili v mestnem parku odsvetovani vsi posegi, ki bi povzročili dodatno razmočenost tal in vplivali na stabilnost dreves. T udi letos omenjene pro- ge za tek na smučeh ne bo. Kot pravijo v družbi ZPO Celje, razpoložljiva sredstva in energetski viri ne omogočajo njene ureditve. Direktorica ZPO Celje Breda Obrez Preskar je povedala, da je bila priprava proge izjemno zahtevna, pomenila je visoke stroške zasneževanja ter vzdrževanja. Ljudje so progo za tek na smučeh sicer dobro sprejeli in so pokazali zanimanje za njeno uporabo. Kljub temu so temperaturna nihanja in vre- menske razmere pogosto povzročili, da je bila proga v uporabi samo krajši čas. »Ocenjujemo, da to skupaj z visokimi stroški njene priprave in vzdrževanja ne upravičuje nadaljnjih vlaganj v njeno izvedbo. Zaradi pomanjkanja naravnega snega in vi- sokih stroškov je letos nismo predvideli,« je dejala. Spomnimo, da je ZPO Celje sicer z namenom priprave pro- ge za tek na smučeh pred leti kupil dva nova snežna topova, visokotlačno črpalko in hladilni stolp. Družba je za to naložbo odštela 80 tisoč evrov. TS ZPO Celje pozimi omogoča tudi rekreativno plavanje na bazenu Golovec, zimske dejavnosti na Celjski koči (ob ugodnih snežnih razmerah tam ponujajo možnost smu- čanja, sankanja in drugih zimskih radosti) ter rekreativni badminton in mali nogomet v Balon hali Skalna klet. »Drsališče je praznično darilo občanom, zato na to ne gledamo kot na strošek, ampak kot na naložbo v zadovoljstvo,« poudarjajo v Občini Prebold. »Zdi se mi, da imamo v Celju zelo dostopne cene za drsanje, zaradi česar imajo res vsi možnost drsati,« pravi Drago Vanovšek. res drugačne, mrzle, danes so čisto zele- ne,« se spominja. Ko je bilo zgrajeno drsališče, je Vano- všek tam začel učiti mlajše. Opravil je licence za učenje splošnega, hitrostnega in umetnostnega drsanja. Vrsto let je iz- vajal tečaje za mladino in za odrasle, za kar je bilo veliko zanimanja. Tudi zdaj, ko je v 78. letu, redno obiskuje drsališče, kjer opravlja vlogo redarja, za kar ima sklenjeno pogodbo z družbo ZPO Celje. »Umirjam prisotne, opozarjam, da se ne smejo loviti, kepati. Imam kar polne roke dela, sploh ob petkih zvečer, ko je dis- ko drsanje in je bolj temačno,« je dejal. Če le na drsališču ni prevelike gneče in ima kakšno minutko časa, rad da tudi nasvet staršem, ki drsati učijo svoje otro- ke. »Starši mislijo, da otrokom pomagajo, ko jih držijo za hrbet ali za roke, otroci pa brcajo nazaj. Takšno učenje seveda ni pravilno,« je omenil. Poškodba, ki jo je dobil zunaj ledene ploskve, ga je nekoliko omejila pri drsa- nju. A kljub temu se padca na ledu ne boji in ponosno doda, da doslej ni imel še nobenega zloma kosti. Še nedolgo nazaj je celo še tekmoval med veterani ter zbral kopico medalj in priznanj. TS Drago Vanovšek: »Drsati se lahko nauči vsak. Ko sem vodil tečaje, sem imel udeleženko, ki je bila stara 68 let. Tečaj drsanja ji je podarila hči kot darilo za rojstni dan. Po mesecu tečaja je bila pri drsanju že povsem samostojna.« Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 50, 12. december 2024 KRONIKA Prejšnjo sredo so malo pred polnočjo v Policijski upravi Celje prejeli obvestilo o sprožitvi alarma v eni od trgovin v Celju. Celjski policisti, ki so odšli na kraj, so ugotovili, da je bilo v trgovino vlomljeno. Takoj so izvedli prve nujne ukrepe in prišli do podatka, da je s kraja vloma odpeljalo črno osebno vozilo Volkswagen Sharan z romunskimi registrskimi tablicami. V nada- ljevanju preiskave so policisti pridobili tudi podatek, da je bilo na kraju opaženo še belo kombinirano vozilo. JANŽE FRIC Povzročili za več 10 tisoč evrov škode Romunski državljani kradli na Celjskem Obravnavali več pijanih voznikov Policisti Policijske uprave Celje so v preteklem te- dnu obravnavali več pijanih voznikov, ki so povzročili tudi nekaj prometnih nesreč. Na območju Policijske postaje Laško so policisti v ponedeljek obravnavali prometno nesrečo, ki jo je pov- zročil voznik, ki je vozil pod vplivom alkohola in je pri vključevanju s stranske na glavno cesto trčil v voznico osebnega vozila. Voznik je imel 1,4 promila alkohola v krvi, voznica pa 1,6 promila. Oba sta se v trčenju lažje poškodovala. Na laškem območju so policisti ob približno istem času obravnavali še voznico, ki ji je preizkus z alkote- stom pokazal, da je imela v krvi 1,6 promila alkohola. Nesreča tudi na Šentjurskem Konec prejšnjega tedna so bili šentjurski policisti ob- veščeni o prometni nesreči, ki se je zgodila na regionalni cesti v bližini naselja Ponikva. Na kraju so policisti ugoto- vili, da je prišlo do prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti, pri čemer je voznik trčil v drevo in se pri tem telesno poškodoval. Voznik je odklonil preizkus alkoho- liziranosti, reševalci so ga z reševalnim vozilom odpeljali v Splošno bolnišnico Celje. Zoper voznika bo sledil obdol- žilni predlog na sodišče za prekrške zaradi neprilagojene hitrosti in ker je odklonil preizkus alkoholiziranosti. Decembra poostren nadzor Policisti opozarjajo, da je alkohol še vedno preveč prisoten med udeleženci cestnega prometa. Letošnja statistika kaže, da je odstotek prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki, ki so vozili pod vplivom alkohola, viš- ji kot v preteklih letih. Vse udeležence zato opozarjajo, da je vožnja pod vplivom alkohola nevarna in nedopu- stna. Na policiji dodajajo, da bodo v decembrskih dneh še posebej pozorni na voznike, ki vozijo pod vplivom alkohola. JF Europol išče storilce hujših kaznivih dejanj Slovenska policija išče Jožeta Pirha. (Foto: Policija) V ponedeljek se je začela ponovna Europolova medna- rodna kampanja, katere namen je najti storilce hujših ka- znivih dejanj. Vse, ki želijo pomagati, policisti vabijo, naj si ogledajo fotografije storilcev kaznivih dejanj, ki so na begu, in preverijo, ali jih morda prepoznajo. Kampanja EU Most Wanted letos nosi naslov Kri na njihovih rokah. Pomagajte nam najti tiste, ki so vzeli življenje. ali poskusa umora ter drugih hujših kaznivih dejanj. Slovenska policija je vključila obdolženca za poskus uboja V kampanji sodeluje tudi slovenska policija, ki je v le- tošnjo vključila Jožeta Pirha, obdolženega kaznivega deja- nja poskusa uboja. Cilj kampanje je sicer osve- stiti ljudi, da se med nami skrivajo nevarne osebe, ki so iskane zaradi tako hudih ka- znivih dejanj, kot je na primer umor. Obenem kampanja s tovrstnimi obvestili nagovarja javnost, naj organom prego- na s koristnimi informacijami pomaga poiskati osebe, ki so nekomu vzele življenje. Pomoč javnosti Policisti pozivajo vse, ki jim želijo pomagati, naj si ogledajo seznam najbolj is- kanih oseb. Le nekaj sekund ogledovanja profilov je lahko dovolj za prepoznavo nevar- ne osebe. Informacija z vaše strani lahko policistom po- maga iskano osebo pripeljati pred roko pravice. Policisti pri tem opozar- jajo, da tem osebam ne pri- stopajte neposredno, saj gre za nevarne osebe. Namesto tega stopite v stik s pristojno enoto, kar lahko storite tako, da na spletni strani eumost- wanted.eu kliknete na profil osebe. V spodnjem levem kotu je obrazec, v katerega vnesete sporočilo, ki je lah- ko tudi anonimno. Seveda lahko kakršnekoli podatke o iskanih osebah slovenski po- liciji posredujete tudi na ano- nimni telefon 080 1200 ali na elektronski naslov skupine za ciljno iskanje oseb fast@ policija.si. JF Evropska mreža enot za iskanje oseb držav članic EU je s podporo Europola v letu 2024 ponovno začela kam- panjo z novimi objavami is- kanih oseb. Europol namreč vsako leto posodobi podatke o najbolj odmevnih storilcih kaznivih dejanj. V tokratni kampanji je na spletni strani Europe's Most Wanted Fu- gitives objavljenih 24 novih iskanih oseb. To so krimi- nalci, ki so obtoženi umora Na podlagi informacij celj- skih policistov so mariborski policisti na avtocesti opazili vozili, ki sta ustrezali opisu. Pri izvozu za Lenart so usta- vili osebni avto Volkswagen Sharan in pridržali dva drža- vljana Romunije, medtem ko je bel kombi s pospešeno hi- trostjo nadaljeval vožnjo pro- ti območju Policijske uprave Murska Sobota. Voznik se na znake policijskega vozila, ki je vozilo za njim, ni odzival, zato so murskosoboški policisti uporabili sredstva za prisilno ustavljanje vozil. Po ustavitvi sta voznik in sopotnik, drža- vljana Romunije, pobegnila iz vozila, vendar so ju policisti kmalu izsledili. Med begom sta vlomila v gradbeni zaboj- nik, kjer sta iskala oblačila, da bi se preoblekla. Ukradli tudi kombinirano vozilo Z nadaljnjim zbiranjem ob- vestil so celjski policisti ugo- tovili, da so prijeti romunski državljani na območju Poli- cijske uprave Celje 4. decem- bra ukradli kombinirano vo- zilo ter vlomili v dva poslovna prostora, kjer so ukradli večjo količino baterijskega in elek- tričnega orodja. Osumljeni so najprej vlomili v prostore podjetja na žalskem območju, kjer so vlomili v re- zervoar tovornega vozila, par- kiranega na parkirišču podje- tja, in ukradli gorivo. Nato so vlomili v stavbo podjetja, v katerem so iz pisarne ukradli blagajno z gotovino in preno- sni računalnik, iz avtomata s pijačami so pobrali napitke in gotovino ter ukradli še tovor- no vozilo, v katero so naložili več različnega orodja. Podjetje so z dejanjem oškodovali za približno 33 tisoč evrov, na av- tomatu za napitke pa povzro- čili za malo manj kot 3 tisoč evrov škode. Vlamljali tudi v Celju Kazniva dejanja so isti dan nadaljevali v Celju, kjer so vlo- mili v poslovne prostore pod- jetja in ukradli več različnega električnega orodja, vrednega približno 16 tisoč evrov. Prav tako so z avtodoma, parkira- nega v bližini, ukradli vsa štiri platišča s pnevmatikami in la- stniku povzročili za približno 3.500 evrov škode. Osumljenim so policisti v nadaljevanju zasegli ukra- deno kombinirano vozilo ter več različnega orodja in dru- gih stvari, za katere so potr- dili, da izvirajo iz vlomov in tatvin na celjskem in mursko- soboškem območju. Vse štiri romunske drža- vljane so celjski policisti s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je vsem odredil pripor. Foto: PU Celje Pri prijetju tatov so sodelovali celjski, mariborski in murskosoboški policisti. Romunski državljani so med drugim ukradli več baterijskega orodja in bel kombi. Ukradli so tudi gorivo. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 50, 12. december 2024 ŠPORT Tim in Gloria sta dober dan napovedala v kvalifi kacijah, kjer sta se z dvema zanesljivima vožnjama brez težav uvrstila v izločilne boje. Gloria zdaj samozavestna Mastnak je imel sedmi čas kvalifi kacij, v katerih je zmagal Sangho Lee iz Južne Koreje. Kotnikova se je v drugi del tek- movanja prebila z desetim časom kvalifi kacij. Drugi Celjan, Rok Marguč, je bil 29. Gloria je v osmini fi nala premagala Avstrijko Claudio Riegler. Naslednja njena »žrtev« je bila v četrtfi nalu Ramona Theresia Hofmeister iz Nemčije, razlika med njima je bila devet stotink. V polfi nalu je Slovenka morala priznati premoč Nemki Sabine Payer. Nato je bila od nje boljša še Japonka Tsubaki Miki. »Uvrstitev na četrto mesto je zame izvrsten dosežek, a vselej, ko si blizu stopničk, ostane grenak priokus. Sicer pa sem zelo zadovoljna s tekmo. Takšno sem potrebovala, kajti sezono sem začela slabo. Večkrat sem hitro deskala, toda napake so me stale boljših uvrstitev. Zdaj je moja samozavest zrasla,« je prepričana Gloria Kotnik. Nikoli ni nehal verjeti Še precej bolje je šlo v izločilnih dvobojih Timu Mastnaku. Najprej je zanesljivo prehitel Avstrijca Arvida Aunerja. V če- trtfi nalu ni imel težav z Oskarjem Kwiatkowskim, ki je storil napako. Prve stopničke sezone si je že zagotovil po zmagi v polfi nalu, ko je padel še Italijan Mirko Felicetti. Za veliko zmago je Mastnak v fi nalu ugnal še Maurizia Bormolinija in prva zmaga sezone je bila v rokah Celjana, ki je uradnemu napovedovalcu najprej dejal: »Rad imam Kitajsko.« Nasmejali so se tudi tekmeci. Tim je kasneje dodal: »Nova tekma na Kitajskem in nove stopničke. Resnično dobro tekmujem tukaj in po petih letih sem ponovno na vrhu svetovnega pokala. To je dolga doba, a nikoli nisem nehal verjeti v ponovno zmago. Bilo je kar nekaj porazov, a danes sem zelo vesel, da sem ponovno na vrhu. Ni bilo lahko, saj so bile težke razmere, veter in hud mraz. A zame je bilo resnično lepo.« Poraz proti kasnejši zmagovalki Naslednji dan je po slalomu Mastnak zapustil Kitajsko kot najboljši alpski deskar na svetu. Na drugem paralelnem sla- lomu v sezoni je bil namreč še drugič četrti, kar je bilo dovolj za vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Prvič v letošnji sezoni so se v izločilne boje uvrstili trije slovenski deskarji. Žal na začetku sezone pravega ritma še ni našel Rok Marguč, ki je bil tokrat v kvalifi kacijah v Jančingu 23. Mastnak je imel z osmim časom najboljše izhodišče od Slovencev. Kotnikova in Košir sta le za las ujela glavni del tekmovanja, saj sta bila 15. in 16. Gloria je izgubila dvoboj osmine fi nala proti Tsubaki Miki, ki je na koncu prišla do zmage za svetovni pokal. Že nekaj let meščanka Celja je dejala: »Veseli me, da Tim in Gloria imata rada Kitajsko Celjan Mastnak prevzel vodstvo v svetovnem pokalu Olimpijski podprvak v deskanju Tim Mastnak je v ki- tajskem Jančingu najprej zmagal v veleslalomu, nato je bil četrti v slalomu in skočil na vrh skupnega seštevka v svetovnem pokalu. Ko je zmagal, je njegov uspeh z uvr- stitvijo v fi nale dopolnila Gloria Kotnik, Velenjčanka, ki živi v Celju. DEAN ŠUSTER Tim Mastnak se je drugo leto zapovrstjo odločil, da bo več časa posvetil vadbi slaloma. To se mu je obrestovalo. Obenem je ostal odličen v veleslalomu. Do začetka zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini je preostalo 421 dni. Tim Mastnak bo 31. januarja dopolnil 34 let. Je član društva Sport klub M-Celje iz Medloga. Leta 2022 je postal olimpijski podprvak v Pekingu. Tri leta prej je bil svetovni podprvak v veleslalomu v Park Cityju. Njegov vzpon se je začel leta 2011 v Valmalencu, kjer je osvojil zlato medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu. V svetovnem pokalu je zmagal štirikrat: Yanqing 2024, Secret Garden 2019, Carezza 2018, Scuol 2018 (vse ve- leslalom). Trikrat je bil drugi, dvakrat v veleslalomu (Scuol 2024, Simonhöhe 2022), enkrat v slalomu (Win- terberg 2022). Na oder za zmagovalce je stopil še trikrat. Tretja mesta je osvojil na Rogli ter v Kayseriju in Scuolu. sem ujela pravi tekmovalni ritem. Vsak nastop v fi nalnem delu tekmovanja je nova priložnost. Prikazala sem nekaj odličnih voženj, a se mi na koncu ni izšlo proti kasnejši zmagovalki. Vseeno se veselim naslednjih tekem.« S četrtim mestom skočil na vrh V moški konkurenci sta Mastnak in Košir dobila svoja prva dvoboja, v četrtfi nalu je sledil medsebojni obračun Slovencev. Za 14 stotink je bil hitrejši Mastnak. Celjan je nato še drugič letos v slalomu izgubil zadnja dvoboja, tako da je zasedel če- trto mesto. A tudi to je bilo dovolj, da je skočil na vrh lestvice svetovnega pokala. Zmagal je Italijan Daniele Bagozza. »Po napornem veleslalomskem dnevu in zmagi se je bilo težko zbrati in spočiti. Želel sem biti še enkrat na visoki ravni. Če- prav sem pristal na četrtem mestu in ostal brez stopničk, je za mano še en zelo dober rezultat na Kitajskem. Že prejšnji teden sem povedal, da je v slalomu zame vsaka uvrstitev med najboljšo šestnajsterico velik uspeh. Ponovno sem pokazal nekaj odličnih zavojev in sem zelo zadovoljen s kitajsko turne- jo.« Karavana deskark in deskarjev se je preselila v italijanske Dolomite. V Carezzi bo veleslalomska tekma danes, v Cortini d'Ampezzo pa v soboto. Tim Mastnak: »Ponovno sem pokazal nekaj odličnih zavojev in sem zelo zadovoljen s ki- tajsko turnejo.« (Foto: Miha Matavž) Gloria Kotnik: »Uvrstitev na četrto mesto je zame izvrsten dosežek, a vselej, ko si blizu stopničk, ostane grenak priokus.« (Foto: Miha Matavž) Leta 2018 se je Tim z očetom Robertom, svojim trenerjem, veselil zmage v Carezzi. Na tem prizorišču bo tekmoval spet danes. (Foto: osebni arhiv Tima Mastnaka) Spomin na Cortino iz leta 2021, ko je Tim pristal na četrtem mestu. (Foto: osebni arhiv Tima Mastnaka) Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 50, 12. december 2024 ŠPORT Celjski nogometaši v 1. SNL storili precej manj od pričakovanj Po klofuti in rdečem kartonu so se prebudili Končan je jesenski del tekmovanja v 1. slovenski nogo- metni ligi. Po osemnajstih krogih, po polovici odigranih tekem, ima na primer Koper, za katerega igrata Celjana Denis Popović in Metod Jurhar, na tretjem mestu točko več od visokoproračunskega Celja. Tako kot Koprčani imajo tudi Mariborčani 33 točk, Olimpija jih je zbrala 39. DEAN ŠUSTER Pričakovali veliko, dobili nič Za ekipo RST Pellet Celje sta dve neuspe- šni tekmi v Alpski hokejski ligi. Čeprav je v svoji dvorani imela več strelov od tekmecev iz Siska (31 : 28), je izgubila s 5 : 1. Edini gol je za gostitelje po podaji Jureta Sotlarja dosegel Mikus Mintautiškis. Nato so se Celjani odpeljali v Merano, povedli z 2 : 0 in nato izgubili s 3 : 2. Strelca za celjsko moštvo sta bila Jakob Bernard in Ahmet Jakupović. Ob vrnitvi domov se jim je ponoči pokvaril avtobus, do rešitve zapleta je minilo nekaj ur. DŠ LESTVICA 1. SNL OLIMPIJA 18 11 6 1 26:6 39 MARIBOR 18 9 6 3 31:14 33 KOPER 18 10 3 5 27:14 33 CELJE 18 9 4 5 32:26 31 BRAVO 18 8 6 4 26:18 30 PRIMORJE 18 7 3 8 20:28 24 MURA 18 6 3 9 22:25 21 KALCER 18 5 4 9 20:24 19 DOMŽALE 18 2 4 12 13:40 10 NAFTA 18 2 3 13 11:33 9 Celjski nogometaši so po šokantnem zaostanku pro- ti Domžalam ostali še brez igralca, ko je zaradi klofute nasprotniku pordečel Svit Sešlar. Potem so pred 350 gledalci začeli igrati precej bolje. »Ni nam usojeno« Z igralcem manj so izena- čili po zadetkih Ivana Brnića in Maria Kvesiča ter imeli še nekaj zelo zrelih priložnosti za zmago, a so jih zapravili. Govoril je branilec Damjan Vuklišević: »Ko smo imeli igralca manj, smo si ustvarili izvrstne priložnosti. Čeprav smo zelo prizadevni in se tru- dimo na vso moč, nam očitno še ni usojeno, da bi ob premo- či tudi zmagali. Pred nami sta letos še dve tekmi in skušali bomo obakrat zmagati.« Mla- di vratar Celja Luka Kolar je bil junak tekme v Lendavi, v sobo- to mu je žoga ušla med nogami v mrežo. T udi zato je trener Al- bert Riera poudaril, da so oba gola prejeli, ko tekmec ni imel priložnosti. Matko in Albert Na srečo Celja Olimpija spet ni uspela premagati Bra- va, v Stožicah je bilo 1 : 1. Z istim izidom sta se razšla Kalcer in Primorje. Maribor je zaradi zelo zgodnje iz- ključitve vratarja Nafte s 4 : 0 nadigral Lendavčane. V Mur- ski Soboti je Koper slavil zelo pomembno zmago s 3 : 1. Ce- ljani bodo danes v konferenč- ni ligi odigrali tekmo na Cipru. Pomenljiv je podatek o obisku Zlatka Zahovića v celjski gostil- ni v Zagradu. Kaj je zanimalo vodilnega moža celjskega klu- ba, je uganka tudi za dobro ob- veščene spremljevalce. Vedno več je namigov, da ima Riera izjemno visoko odškodnino v primeru »sporazumne preki- nitve pogodbe«. Očitno želijo vozel čim prej razvozlati. Mor- da ga bo treba presekati. Glede Matka Obradovića (vrnil se je v domovino) jim je uspelo, a nekdanji vratar Celja ima poleg vseh drugih preglavic zdaj še zdravstvene. Foto: Andraž Purg NA KRATKO Timijevo olajšanje Wisla: Na drugi tekmi svetovnega pokala na Poljskem je Timi Zajc s petim mestom poskrbel za najboljšo slovensko uvrstitev v novi sezoni. »Zame je to res veliko olajšanje, saj sem v kratkem času storil zelo velik napredek. Odlično je bilo. Prvi štirje so malce odstopali in zato bi jih težko ogrozil,« je bil zadovoljen skakalec iz Hramš. Štiriintri- desetletni nemški veteran Pius Paschke je v Wisli slavil tretjo zmago v sezoni in še povečal vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Zajc je pristal na sedmem mestu v glasovanju za najboljšega slovenskega športnika v letu 2024. Prepričljivo je zmagal Tadej Pogačar pred Luko Dončićem. Janja Garnbret je dobila več točk od Andreje Leški. Najbolj napeto je bilo pri izboru najboljše ekipe. Moška nogometna reprezentanca je zbrala 45 točk, moška rokometna reprezentanca, ki je bila četrta na olimpijskih igrah, pa eno manj. Na vrhu po porazu Slovana Škofja Loka: Na vrhu lestvice 1. slovenske lige so spet rokometaši Celja Pivovarne Laško, ki so v gosteh premagali ekipo Loke s 34 : 27 in izkoristili poraz Slovana v Trebnjem s kar desetimi goli razlike. Včeraj je bila v dvorani Zlatorog tekma s Krko, v nedeljo bo v Rdeči dvorani lokalni derbi Gorenje – Celje (20.00). DŠ Celjski hokejisti so dirjali v napade, gostje iz Siska pa so bili precej bolj učinkoviti. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 50, 12. december 2024 ŠPORT Predlagatelja sta bila držav- ni svetnik Marko Zidanšek in Zavod 116. Zgodaj predan prostovoljstvu O delu Dušana Konde je bilo pojasnjeno tudi v uradni obrazložitvi. V skoraj štirih desetletjih prostovoljskega dela je izjemno prispeval k razvoju športa, zlasti kajaka- štva, v Celju in širši Sloveniji. Njegova predanost prosto- voljstvu se je začela, ko je kot mlad srednješolec v Kajak-ka- nu klubu Celje opravljal raz- lična opravila in pomagal pri vodenju kluba. Zaradi zdra- vstvenih težav je moral opu- stiti dejavno športno pot in je postal predsednik kluba, kar je le še okrepilo njegovo za- vezanost skupnosti in špor- tu. Pod njegovim vodstvom je klub preživel več preizku- šenj, kot je bil recimo požar leta 2006, ki je uničil čolnar- no. Konda je s svojo neomaj- no prostovoljsko energijo organiziral obnovo objekta, zbiral sredstva in usklajeval delo številnih prostovoljcev. Zasluženo priznanje za enega najbolj znanih Celjanov »Zaobljubil sem se pred zoglenelo ruševino« Državni svet je ob mednarodnem dnevu prostovoljstva podelil 15 plaket najzaslužnejšim posameznikom in orga- nizacijam s področja civilne družbe za leto 2024. Celjan Dušan Konda je prejel plaketo za izjemen prispevek na področju športa. DEAN ŠUSTER »Prevzel sem vodenje kajakaške sekcije, ki je bila del takratnega Društva športov na vodi. Moje prostovoljstvo se je začelo že pred 43 leti.« »2. junija je baraka zgorela. In z njo vsi čolni, vesla, oprema. Ničesar nismo imeli. Bili smo revni kot cerkvena miš. Na žiro računu je bilo 50 tisoč tolarjev, kar je približno 210 evrov.« »Imeli smo denar za starega ›yuga‹, nismo pa želeli mercedesa, ampak kar ferrarija.« Skupaj so zgradili sodobno čolnarno, ki danes služi kot središče športnih dejavnosti. Zaradi njegovega truda so se številni tekmovalci kluba uvrstili v vrh svetovnega ka- jakaškega športa. Začel že pred 43 leti Predsednika celjskega ka- jakaškega kluba smo obiskali na »njegovi« Špici. »Leta 1982 sem bil na višku moči in tudi član jugoslovanske reprezen- tance v spustu. Že leto ali dve prej sem bil med pobudniki barvanja stare čolnarne z odpadnim oljem. Znašli smo se in pridobili stiropor ter z njim izolirali sobico v čol- narni, da nam je bilo vsaj malo bolj toplo. Pozimi smo veslali pri temperaturi, ki je bila 20 stopinj pod lediščem, v sobici pa je bilo -5 stopinj Celzija. V baraki smo položili keramične ploščice in urejali okolico. Prostovoljec sem bil torej že med dejavno športno potjo. Že leta 1984 sem bil go- nilo udarniškega dela.« Leta 1985 so ga člani kluba izvo- lili za predsednika. »Očitno boljšega niso imeli na voljo. Prevzel sem vodenje kajaka- ške sekcije, ki je bila del ta- kratnega Društva športov na vodi. Moje prostovoljstvo se je začelo že pred 43 leti.« Imeli le 50 tisoč tolarjev V maju bodo minila štiri desetletja, odkar je postal vodilni mož kajakaškega kluba. Takrat je bil star 21 let in pol. »Nisem bil le pred- sednik, temveč tudi trener, voznik, delavec, skratka de- klica za vse.« Pravijo, da je vse za nekaj dobro. Tako je bilo tudi s požigom čolnar- ne leta 2006. »Ta je pomenil popoln zasuk, za 180 stopinj. Imel sem dva majhna otro- ka, gradil sem hišo, bil sem med vodji v podjetju Merkur in imel odgovorno vlogo … Dve leti pred podtaknjenim požarom sem predlagal Bo- janu Kuncu, naj me zamenja na predsedniškem položaju. Ljudje okoli mene so me pre- pričali, naj ostanem, in sicer z obljubo, da mi bodo poma- gali. 2. junija je baraka zgo- rela. In z njo vsi čolni, vesla, oprema. Ničesar nismo imeli. Bili smo revni kot cerkvena miš. Na žiro računu je bilo 50 tisoč tolarjev, kar je približno 210 evrov. Obkrožen sem bil s kamerami in z mikrofoni naj- večjih državnih in regijskih medijev. A zavedal sem se, da bomo čez tri dni pozablje- ni. Pred zoglenelo ruševino sem se zaobljubil, da bomo zgradili čolnarno. A zidano, takšno, ki ne bo zgorela.« Želeli več, kot so imeli Najprej se je dogovoril z arhitektoma. »Niti v sanjah si nisem predstavljal, da bosta Matjaž Gril in Klavdij Kikel ustvarila navdušujoč projekt. Tudi onadva sta bila prostovoljca. Imeli smo de- nar za starega ›yuga‹, nismo pa želeli mercedesa, ampak kar ferrarija. Uspelo nam je, in sicer z ogromno energi- je, z mojimi povezavami, s 150 pokrovitelji, Fundacijo za šport, pristojnim mini- strstvom, Kajakaško zvezo Slovenije, z Mestno občino Celje … V treh, štirih letih je bila čolnarna postavljena brez kredita. To je bila najve- čja zmaga.« Še eno bi Konda rad dosegel. Mladim celjskim kajakašem želi na Savinji za- gotoviti progo z divjo vodo. »Potrebujemo kopico soglasij od vodstva države. Verjamem tudi v celjsko občino, v žu- pana Matijo Kovača. Ob jezu bi bilo še kopališče. Sanjam o tem. Začeti moramo zdaj, da bomo končali čez štiri ali Pred sprednjim delom čolnarne je blišč. Tam ljudje uživajo ob ogledih tekem ali zgolj Savinje. V ozadju se skriva ogromno dela in usklajevanja, o čemer največ ve povedati prav Dušan Konda. (Foto: Andraž Purg) Dušan Konda pred pročeljem celjske stav- be, v kateri je tudi čolnarna. (Foto: Nik Jarh) »Verjamem v celjsko občino, v župana Matijo Kovača. Ob jezu bi bilo še kopališče. Sanjam o tem. Začeti moramo zdaj, da bomo končali čez štiri ali pet let. Čez 20 let me morda ne bo več,« je govoril Konda. (Foto: Nik Jarh) pet let. Čez 20 let me morda ne bo več.« Čolnarna kot unikat Konda se je vrnil h gradnji čolnarne: »Vložili smo osem tisoč ur prosto- voljnega dela. Šlo je za insta- lacijska dela, za del električ- ne napeljave, slikopleskarska dela, za polaganje keramike, zunanjo ureditev … Nekatera dela so seveda morali opraviti mojstri. Nikogar nočem izpo- staviti. Ta čolnarna je zame unikat glede prostovoljnega dela. Lahko bi napisal ro- man.« Obenem je bilo treba skrbeti za mlade tekmovalce. Šlo je za vzporedni nalogi. »Naenkrat tudi nismo bili več klub z bara- ko na obro- bju Celja. Starši so začeli vpisovati svoje otroke, čeprav imamo v Celju zelo uspešne klube s tradicijo. Lažjega srca so malčke pri- peljali v klub z urejeno in- frastrukturo. Leta 2008 je iz Ljubljane prišel trener Aleš Kuder. Še vedno je pri nas. Kasneje se mu je pridružil Pavli Kuralt, tretji trener v klubu je Nejc Konda. Imamo 30 otrok in tri vrhunske tekmovalce.« Klub za zgled. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 50, 12. december 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Larisa Jeknić, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 12. 12. 17.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grb grofov Celjskih Predavanje mag. Damirja Žeriča 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Advent Rogaška Slatina: Praznična delavnica d. o. o. Predstava za otroke v izvedbi članov zavoda Frnikula; vstop prost 18.00 Glasbena šola Velenje Praznični koncert harmonikarjev Nastop učencev GŠ Velenje in dijakov Umetniške gimnazije Velenje 18.00 Cankarjeva ulica Velenje Jaka Plevnik s harmoniko Ulični nastop državnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko 19.00 Glasbena šola Risto Savin Žalec Zvončnice Nastop učencev oddelka brenkal 19.00 Galerija Velenje Šaleški akademski pevski zbor Božični koncert 19.19 Knjižnica Velenje Božena Tanšek Boža: Bi lahko bilo drugače? In ko se zgodijo zgodbe … Predstavitev knjig, pogovor bo vodila Nevenka Hvalec 19.30 Kulturni center Laško Slavko Ivančič: 70+50 Koncert PETEK, 13. 12. 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Ansambel Slučaj Koncert 18.00 Šlandrov trg Žalec Čarobni december v Žalcu: Slovenska pravljica Koncert božičnih pesmi v izvedbi Glasbene šole Pop Music center 19.00 POŠ Prevorje 3. Anin večer v sezoni 2024/2025 Komedija Gospod predsednik v izvedbi Žige Čamernika 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Večerja bedakov Huronska komedija, Špas teater 19.00 Dvorana Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Božični nastop nekdanjih učencev GŠ Skladateljev Ipavcev Šentjur SOBOTA, 14. 12. 10.30 Dom kulture Velenje Čarobne sobotnice: Zgodba o snežaku s srcem Lutkovno – igrana predstava, Teater za vse 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 17.00 Gledališče Celje Florian Zeller: Laž Izbirna predstava za abonente in izven 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Ansambel Simona Gajška Koncert 18.00 Razgledni stolp Kristal Rogaška Slatina MI2 Koncert 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Ljubim te, ljubim, ljubezen: Ditka in Feri Lainšček Koncert uglasbene poezije NEDELJA, 15. 12. 16.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Pevski zbori Koncert 17.00 Kulturni dom Gorenje Modri encijan Komedija gledališke skupine iz Andraža 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Alpski Ranko Komedija Ranka Babića, gost Admir Baltić, Špas teater PONEDELJEK, 16. 12. 17.00 Hiša generacij Laško Zvezdica zaspanka Lutkovna predstava 18.00 Kulturni center Laško Novoletni koncert Glasbene šole Laško- Radeče 18.00 Celjski dom Božična plesna skrivnost Projekt pihalnega orkestra, plesnega in zborovskega oddelka; tudi v torek ob istem času 19.00 Glasbena šola Velenje MeMPZ Šolskega centra Velenje in MeMPZ ter Orkestra I. gimnazije v Celju Božično – novoletni koncert 19.19 Knjižnica Velenje Zlatko Kraljić: Besno baubija z bobjega kauta in Gregor Kraljić: Steklene sanje Predstavitev knjig, z avtorjema se bo pogovarjala Andreja Ažber TOREK, 17. 12. 17.00 Galerija Mozirje Potovanje k sebi Predstavitev knjige avtorice Tanje Povhe 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Odprtje razstave Martinove likovne kolonije 18.00 Dom kulture Velenje Simfonični orkester in zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Božično – novoletni koncert 18.00 Glasbena šola Velenje Novoletni nastop najmlajših učencev Tradicionalni koncert ob zaključku leta SREDA, 18 12. 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Projekt oddelka flavt: Flavtni glasbeni cekini 18.00 Glasbena šola Skladateljev Ipavcev Šentjur Božični koncert Predstavili se bodo učenci z oddelkov godal, kitare in inštrumentov s tipkami 18.00 Cankarjeva ulica Velenje Frank Sinatra Tribute Ulični nastop, njegove skladbe bo izvajal Dani Gregorc 18.30 Dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec Božični pianoforte Nastop učencev oddelka instrumentov s tipkami 19.30 Gledališče Celje Matteo Spiazzi: Paradiž Izbirna predstava za abonente in izven Pravljično Celje ČETRTEK, 12. 12. 10.00 do 16.00 Celjski grad Zimski srednjeveški gozd na Celjskem gradu Obisk gozda je brezplačen in je v sklopu ogleda gradu; vsak dan do 31. 12. 17.00 Na zvezdi Vročica Festival vročih pijač, okusov in glasbe 18.00 Celjski dom Hrestač (suita) Baletna pravljica PETEK, 13. 12. 10.30 Celjski dom Praznični pop up Ustvarjalno vzdušje, prostor druženja in nakupovanja unikatnih izdelkov izpod rok slovenskih ustvarjalk 17.00 Zakladnica daril (Gubčeva & Lilekova) Piškotarna: Peka piškotov z Ivano Tudi v ponedeljek ob istem času 19.00 Na zvezdi Muzka bo! Duo Del Negro Glasba v živo za vse okuse 20.00 Drsališče v Mestnem parku Celje Disko vrtec na ledu: Ples z drsalkami Večer poln glasbe, veselja in prazničnega vzdušja SOBOTA, 14. 12. 16.30 Pred cerkvijo v Vojniku Odprtje Božičnega Vojnika Ogled bo možen do 6. 1. 17.00 Stanetova ulica Glasba iz K67: Glasbena šola Celje Praznično obarvane melodije; tudi v sredo ob istem času 19.00 Krekov trg Rolling Train Koncert na prostem NEDELJA, 15. 12. 16.00 Mestno središče Pravljično Celje pod lupo božičnega pričakovanja Ogled z lokalnim vodnikom 17.00 Slomškov trg Adventno petje in prižig tretje svečke PONEDELJEK, 16. 12. 17.00 Mestno središče Ulična animacija: ledena poslikava obrazov 19.00 Celjski grad Izginuli dragulj Barbare Celjske Vodenje TOREK, 17. 12. 19.00 Glavni trg Celje Gal Gjurin s skupino Koncert na prostem SREDA, 18. 12. 19.00 Na zvezdi Muska bo! Duo Artcoustic Legendarne ex-yu rock priredbe ter slovenske in svetovne uspešnice 19.30 Celjski dom Simfonični orkester zbora in solistov Akademije za glasbo UL Božični koncert Druge prireditve ČETRTEK, 12. 12. 11.30 do 13.00 Hiša sadeži družbe Žalec Božična ustvarjalna delavnica 17.00 Knjižnica Laško Praznična pravljica z ustvarjalno delavnico 17.00 Titov trg Velenje Prihod dedka Mraza v Šaleško dolino Nanj bodo počakali ob nastopu plesalcev Plesne šole M-dance in Alye 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno – pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 19.00 Posest Kunigunda Argentinski večer & Tori tango Ob svetovnem dnevu argentinskega tanga 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Alpinistična odprava Zanskar 2024 Potopisno predavanje PETEK, 13. 12. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Praznične hišice Hermanova otroška ustvarjalnica 17.00 Savinova hiša Žalec Čarobni december v Žalcu: Božičkov nabiralnik Pisanje pisem Božičku z Zimsko vilo in palčki 18.00 do 20.00 Center kulture Gustav Šentjur Obisk Božička v Božičkovi pisarni Gospo in gospoda Božiček bodo spremljali škrati pouličnega gledališča Arbadakarba 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Tuttifruttiexperience 5.1 Decembrski žuri v klubu TKU; vstop prost SOBOTA, 14. 12. 8.00 do 13.00 Cankarjeva ulica Velenje Praznični sejem drobnih daril in dobrot 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 9.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Otroška ustvarjalnica voščilnica Ustvarjalnica je namenjena osnovnošolskim otrokom 10.00 Na zvezdi Zala Smolnikar ter kolo sreče Novega tednika in Radia Celje Pripravljenih je več kot 150 daril 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pobarvanke z naših poti: 2850 kilometrov do Božička in dobrodošli na Laponskem z Anuško, Laro in Petrom Primerno za družine z otroki od 5. leta dalje 10.00 Likovni salon Celje Misliti jezik Sobotna ustvarjalna delavnica z umetnico Karin Vrbek 10.00 do 19.00 Mladinski center Žalec Škratkov bazar 11.15 Dom kulture Velenje Snežak Sobotne praznične delavnice 17.00 Pri starem gasilskem domu v Paški vasi Prižig lučk in srečanje vaščanov ter članov ŠD Paška vas NEDELJA, 15. 12. 10.00 Velenjski grad Pravljično nedeljsko dopoldne Dolinska bajka in pravljica in družinska delavnica 17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Čaj ob petih Druženje in sladkanje s prazničnimi slaščicami 17.00 Gasilski dom v Drešinji vasi Odprtje 21. razstave jaslic z blagoslovom PONEDELJEK, 16. 12. 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem 17.30 Osrednja knjižnica Celje Grenlandija Potopisno predavanje Jožeta in Ivane Kolar TOREK, 17. 12. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Šlandrov trg Žalec Čarobni december v Žalcu: Nekaj je v zraku … Prihod Božička in predstava v zraku SREDA, 18. 12. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur UTŽO druženje ob koncu koledarskega leta s Šansonetom 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s knjižničarko Mojco Primerno za otroke od 4. do 7. leta Dobrodelne prireditve PETEK, 13. 12. 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Stara šola – Nova šola Dobrodelna prednovoletna zabava; zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč pomoči potrebnim otrokom Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: Prevzeto v zaščito Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dediščina Slovenije; do konca leta 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo; do nadaljnega Fotohiša Pelikan Celje: občasna fotografska razstava vrnitev Ma- rije But; do nadaljnega Galerija Velenje: Rastlinsko/ Plant – based, razstava botanične fotografije avtorice Tilyen Mucik; do 14. 12. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kapela: Jaslice; do 6. 1. 2025; Atrij: razstava ob 30. obletnici Šaleškega muzejske- ga in zgodovinskega društva; do 31. 12., razstava 20. natečaja Pra- znična voščilnica; do 6. 1. 2025; Rondela Velenjskega gradu: Ven- ček intimnosti, skrinja pravil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do oktobra 2025 Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 12. Podhod Pošta Velenje: Edinstve- no odkritje v Velenju, razstava ob 60. obletnici najdbe okostij šaleških mastodontov; do 18. 12. Galerija F-bunker Velenje: Pri- sotnosti, fotografska razstava Eliane Colzani; do 18. 12. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 12. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Kava ob petih, razstava li- kovnih del članov Društva šale- ških likovnikov; do 10. 12. Galerija F-bunker Velenje: Pri- sotnost, fotografska razstava Eli- ane Colzani; do 18. 12. Galerija eMCe plac Velenje: Žito vseh ritmov, razstava grafik Flo- rijana Repenška, ljubiteljskega ustvarjalca; do 14. 12. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 50, 12. december 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in tete ANICE OŽEK iz Dola pri Laškem 1, Rimske Toplice (7. 9. 1936–28. 11. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in topel stisk roke ob izrazih sožalja. Zahvaljujemo se Nadi Jelenc za molitev na domu, gospodu Lovru Slejku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Matjažu Gučku, do- mačim pevcem iz Šmiklavža, Marku Razboršku za odigra- no Tišino ter članom ZŠAM Laško in LD Jurklošter. Zahvala je namenjena tudi Komunali Laško za pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Robi in Milan z družinama, vnuka David in Darija z družinama, vnukinja Vita, pravnuki Erik, Lan in Lara ter ostalo sorodstvo L 39 Čeprav nad nami spiš, v naših srcih za vedno živiš. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, tast, dedek, pradedek, svak in stric DRAGO ČUDOVAN iz Zgornje Rečice 4, Laško (22. 7. 1938–27. 11. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izražena pisna in ustna sožalja, vse poklone, stiske rok, tople besede ali obje- me. Iskrena hvala za darovano cvetje in sveče. Iskreno se za- hvaljujemo gospodu župniku Lovru Slejku za lepo opravljen pogrebni obred, Komunali Laško za organizacijo pogreba in cvetličarni Aurora za aranžiranje cvetja. Zahvaljujemo se praporščakom organizacij RK Rečica, Društva upokojencev Rečica in PGD Rečica. Posebej se zahvaljujemo vsem reči- škim rudarjem, ki so izpolnili njegovo poslednjo željo in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo ZD Laško in SB Celje za nego, oskrbo in lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste bili v mislih z njim. Žalujoči: vsi njegovi L 40 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, ati, dedi, brat in stric ZVONKO KRANJC iz Polane, Jurklošter (16. 12. 1950–27. 11. 2024) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija- teljem in znancem za izrečeno sožalje, topel stisk roke ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala pogrebni službi Komunale Sevnica za izvedbo po- grebne slovesnosti in odigrano Tišino. Hvala gospodu župniku Janezu Furmanu za lepo opravljen obred, gospe Bredi Vidmar Mandič za zadnje besede slo- vesa ter pevskemu zboru Razbor za odpete pesmi. Hvala zdravstveni službi ZD Laško in patronažni sestri gospe Mateji Bec za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: vsi njegovi L 41 Smrti Celje Umrli so: Ana VODEB iz Celja, 92 let, Frančiška ŠTE- FANČIČ iz Celja, 88 let, Karol ČUDOVAN iz Zgornje Rečice, 86 let, Ana OŽEK iz Dola pri Laškem, 88 let, Boris GLAS iz Spodnje Rečice, 72 let, Alojz STANKO s Polzele, 81 let, Olga IRMAN iz Letuša, 80 let, Fadil ZARIFOVIĆ iz Velenja, 85 let, Albina VORŠNIK iz Ce- lja, 78 let, Silvestra ŽIGON iz Florjana, 80 let, Anka HOH- NJEC iz Latkove vasi, 89 let. Laško Umrl je: Zvonko KRANJC iz Polane, 74 let. Žalec Umrli so: Antonija SOMI iz Prekope, 86 let, Lenart CI- LENŠEK iz Migojnic, 92 let, Jožefa ŽNIDAR iz Podkraja, 86 let, Jožef MASTNAK s Polzele, 98 let, Anđa Kojić iz Žalca, 67 let. Šentjur Umrli so: Stanislav KOL- MAN iz Žegra, 88 let, Ka- tarina BOHORČ iz Podloga pod Bohorjem, 99 let, Mari- ja PERC iz Planince, 86 let, Franc ROMIH iz Bukovja pri Slivnici, 65 let, Rudolf ŠMERC iz Šentjurja, 75 let. Velenje Umrli so: Rozalija PRA- ZNIK iz Velenja, 92 let, Miro- slav ROGELŠEK iz Šoštanja, 71 let, Antonija KOBALE iz Velenja, 83 let, Ivanka POLAK iz Velenja, 94 let, Jasna BRAJ- LIH iz Velenja, 70 let. Otr Oška ustvarjalnica VOŠČILNICE Sobota , 14. december 2024, ob 11.00, Knež ji dvor INFORMACIJE IN PRIJAVE: MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Sobota , 14. december 2024, ob 9.30, Stara grofija j avn O v Odstv O CELEIA - MESTO POD MESTOM POKRAJINSKI MUZEJ CELJE VStopnina : 5€ STROJI KUPIM STAREJŠE kmetijske stroje kupim. Telefon 030 740-902. p POSEST KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 STANOVANJE IŠČEM SOBO na relaciji od Šentjurja do Celja, lahko je tudi na kmetiji, iščem. Telefon 070 287- 761. 653 OPREMA PRODAM VEČJO kuhinjsko mizo, veliko 1,40 x 0,80 m, in šest tapeciranih stolov, prodam. Telefon 070 287-761. 653 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKO simentalko, staro štiri mesece, pro- dam. Telefon 051 223-446. 646 DVA ovna, primerna za »pripust«, prodamo. Telefon 070 864-120. 647 TELICO ciko, staro 12 mesecev, težko 350 kg, prodam. Telefon (03) 5733-081. 652 PRAŠIČA, težkega 180 kg, hranjenega z domačo kuhano hrano (kuhan ječmen in krompir), prodam. Cena po dogovoru. Lokacija Savinjska regija (Babna Reka). Telefon 041 345-631. p NA HERMANOVEM ODRU otroški gledališki abonma Muzej novejše zgodovine Celje vas v soboto, 21. decembra 2024, ob 10. in 11. uri vabi v Otroški muzej Hermanov brlog na predstavo PRAVLJICA ZA ŠKRATE. Po predstavi sledi obisk BOŽIČKA. V sklopu rumenega (ob 10. uri) in zelenega abonmaja (ob 11. uri) ter izven. http://www.muzej-nz-ce.si KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ZMENKI 38-letni urejen moški, visok 180 cm, z modri- mi očmi, srednje postave, iskren, pošten, deloven, romantičen, iščem žensko za resno zvezo, staro od 25 do 45 let. Bodi resna. Pošlji SMS. Telefon 051 320-470. p OSTALO PRODAM SUHA metrska drva prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 041 520-588. 648 GRAMOFONSKE plošče, večje, in kasete z narodnozabavno glasbo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 030 290-142. 649 ODSTAVLJENO svinjo, težko približno 180 kg, za zakol, in suhe bale, 1. in 2. košnja, prodam. Telefon 041 295-239. 651 Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 50, 12. december 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Larisa Jeknić, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 12. 12. 17.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grb grofov Celjskih Predavanje mag. Damirja Žeriča 17.00 Kulturni center Rogaška Slatina Advent Rogaška Slatina: Praznična delavnica d. o. o. Predstava za otroke v izvedbi članov zavoda Frnikula; vstop prost 18.00 Glasbena šola Velenje Praznični koncert harmonikarjev Nastop učencev GŠ Velenje in dijakov Umetniške gimnazije Velenje 18.00 Cankarjeva ulica Velenje Jaka Plevnik s harmoniko Ulični nastop državnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko 19.00 Glasbena šola Risto Savin Žalec Zvončnice Nastop učencev oddelka brenkal 19.00 Galerija Velenje Šaleški akademski pevski zbor Božični koncert 19.19 Knjižnica Velenje Božena Tanšek Boža: Bi lahko bilo drugače? In ko se zgodijo zgodbe … Predstavitev knjig, pogovor bo vodila Nevenka Hvalec 19.30 Kulturni center Laško Slavko Ivančič: 70+50 Koncert PETEK, 13. 12. 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Ansambel Slučaj Koncert 18.00 Šlandrov trg Žalec Čarobni december v Žalcu: Slovenska pravljica Koncert božičnih pesmi v izvedbi Glasbene šole Pop Music center 19.00 POŠ Prevorje 3. Anin večer v sezoni 2024/2025 Komedija Gospod predsednik v izvedbi Žige Čamernika 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Večerja bedakov Huronska komedija, Špas teater 19.00 Dvorana Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur Božični nastop nekdanjih učencev GŠ Skladateljev Ipavcev Šentjur SOBOTA, 14. 12. 10.30 Dom kulture Velenje Čarobne sobotnice: Zgodba o snežaku s srcem Lutkovno – igrana predstava, Teater za vse 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 17.00 Gledališče Celje Florian Zeller: Laž Izbirna predstava za abonente in izven 17.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Ansambel Simona Gajška Koncert 18.00 Razgledni stolp Kristal Rogaška Slatina MI2 Koncert 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Ljubim te, ljubim, ljubezen: Ditka in Feri Lainšček Koncert uglasbene poezije NEDELJA, 15. 12. 16.00 Park pod Rimskimi termami Pravljične Rimske Toplice: Pevski zbori Koncert 17.00 Kulturni dom Gorenje Modri encijan Komedija gledališke skupine iz Andraža 18.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Alpski Ranko Komedija Ranka Babića, gost Admir Baltić, Špas teater PONEDELJEK, 16. 12. 17.00 Hiša generacij Laško Zvezdica zaspanka Lutkovna predstava 18.00 Kulturni center Laško Novoletni koncert Glasbene šole Laško- Radeče 18.00 Celjski dom Božična plesna skrivnost Projekt pihalnega orkestra, plesnega in zborovskega oddelka; tudi v torek ob istem času 19.00 Glasbena šola Velenje MeMPZ Šolskega centra Velenje in MeMPZ ter Orkestra I. gimnazije v Celju Božično – novoletni koncert 19.19 Knjižnica Velenje Zlatko Kraljić: Besno baubija z bobjega kauta in Gregor Kraljić: Steklene sanje Predstavitev knjig, z avtorjema se bo pogovarjala Andreja Ažber TOREK, 17. 12. 17.00 Galerija Mozirje Potovanje k sebi Predstavitev knjige avtorice Tanje Povhe 18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Odprtje razstave Martinove likovne kolonije 18.00 Dom kulture Velenje Simfonični orkester in zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani Božično – novoletni koncert 18.00 Glasbena šola Velenje Novoletni nastop najmlajših učencev Tradicionalni koncert ob zaključku leta SREDA, 18 12. 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Projekt oddelka flavt: Flavtni glasbeni cekini 18.00 Glasbena šola Skladateljev Ipavcev Šentjur Božični koncert Predstavili se bodo učenci z oddelkov godal, kitare in inštrumentov s tipkami 18.00 Cankarjeva ulica Velenje Frank Sinatra Tribute Ulični nastop, njegove skladbe bo izvajal Dani Gregorc 18.30 Dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec Božični pianoforte Nastop učencev oddelka instrumentov s tipkami 19.30 Gledališče Celje Matteo Spiazzi: Paradiž Izbirna predstava za abonente in izven Pravljično Celje ČETRTEK, 12. 12. 10.00 do 16.00 Celjski grad Zimski srednjeveški gozd na Celjskem gradu Obisk gozda je brezplačen in je v sklopu ogleda gradu; vsak dan do 31. 12. 17.00 Na zvezdi Vročica Festival vročih pijač, okusov in glasbe 18.00 Celjski dom Hrestač (suita) Baletna pravljica PETEK, 13. 12. 10.30 Celjski dom Praznični pop up Ustvarjalno vzdušje, prostor druženja in nakupovanja unikatnih izdelkov izpod rok slovenskih ustvarjalk 17.00 Zakladnica daril (Gubčeva & Lilekova) Piškotarna: Peka piškotov z Ivano Tudi v ponedeljek ob istem času 19.00 Na zvezdi Muzka bo! Duo Del Negro Glasba v živo za vse okuse 20.00 Drsališče v Mestnem parku Celje Disko vrtec na ledu: Ples z drsalkami Večer poln glasbe, veselja in prazničnega vzdušja SOBOTA, 14. 12. 16.30 Pred cerkvijo v Vojniku Odprtje Božičnega Vojnika Ogled bo možen do 6. 1. 17.00 Stanetova ulica Glasba iz K67: Glasbena šola Celje Praznično obarvane melodije; tudi v sredo ob istem času 19.00 Krekov trg Rolling Train Koncert na prostem NEDELJA, 15. 12. 16.00 Mestno središče Pravljično Celje pod lupo božičnega pričakovanja Ogled z lokalnim vodnikom 17.00 Slomškov trg Adventno petje in prižig tretje svečke PONEDELJEK, 16. 12. 17.00 Mestno središče Ulična animacija: ledena poslikava obrazov 19.00 Celjski grad Izginuli dragulj Barbare Celjske Vodenje TOREK, 17. 12. 19.00 Glavni trg Celje Gal Gjurin s skupino Koncert na prostem SREDA, 18. 12. 19.00 Na zvezdi Muska bo! Duo Artcoustic Legendarne ex-yu rock priredbe ter slovenske in svetovne uspešnice 19.30 Celjski dom Simfonični orkester zbora in solistov Akademije za glasbo UL Božični koncert Druge prireditve ČETRTEK, 12. 12. 11.30 do 13.00 Hiša sadeži družbe Žalec Božična ustvarjalna delavnica 17.00 Knjižnica Laško Praznična pravljica z ustvarjalno delavnico 17.00 Titov trg Velenje Prihod dedka Mraza v Šaleško dolino Nanj bodo počakali ob nastopu plesalcev Plesne šole M-dance in Alye 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno – pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom 19.00 Posest Kunigunda Argentinski večer & Tori tango Ob svetovnem dnevu argentinskega tanga 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Alpinistična odprava Zanskar 2024 Potopisno predavanje PETEK, 13. 12. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Praznične hišice Hermanova otroška ustvarjalnica 17.00 Savinova hiša Žalec Čarobni december v Žalcu: Božičkov nabiralnik Pisanje pisem Božičku z Zimsko vilo in palčki 18.00 do 20.00 Center kulture Gustav Šentjur Obisk Božička v Božičkovi pisarni Gospo in gospoda Božiček bodo spremljali škrati pouličnega gledališča Arbadakarba 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Tuttifruttiexperience 5.1 Decembrski žuri v klubu TKU; vstop prost SOBOTA, 14. 12. 8.00 do 13.00 Cankarjeva ulica Velenje Praznični sejem drobnih daril in dobrot 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 9.30 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Otroška ustvarjalnica voščilnica Ustvarjalnica je namenjena osnovnošolskim otrokom 10.00 Na zvezdi Zala Smolnikar ter kolo sreče Novega tednika in Radia Celje Pripravljenih je več kot 150 daril 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pobarvanke z naših poti: 2850 kilometrov do Božička in dobrodošli na Laponskem z Anuško, Laro in Petrom Primerno za družine z otroki od 5. leta dalje 10.00 Likovni salon Celje Misliti jezik Sobotna ustvarjalna delavnica z umetnico Karin Vrbek 10.00 do 19.00 Mladinski center Žalec Škratkov bazar 11.15 Dom kulture Velenje Snežak Sobotne praznične delavnice 17.00 Pri starem gasilskem domu v Paški vasi Prižig lučk in srečanje vaščanov ter članov ŠD Paška vas NEDELJA, 15. 12. 10.00 Velenjski grad Pravljično nedeljsko dopoldne Dolinska bajka in pravljica in družinska delavnica 17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Čaj ob petih Druženje in sladkanje s prazničnimi slaščicami 17.00 Gasilski dom v Drešinji vasi Odprtje 21. razstave jaslic z blagoslovom PONEDELJEK, 16. 12. 17.00 Občinska knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem 17.30 Osrednja knjižnica Celje Grenlandija Potopisno predavanje Jožeta in Ivane Kolar TOREK, 17. 12. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Šlandrov trg Žalec Čarobni december v Žalcu: Nekaj je v zraku … Prihod Božička in predstava v zraku SREDA, 18. 12. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur UTŽO druženje ob koncu koledarskega leta s Šansonetom 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s knjižničarko Mojco Primerno za otroke od 4. do 7. leta Dobrodelne prireditve PETEK, 13. 12. 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Stara šola – Nova šola Dobrodelna prednovoletna zabava; zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč pomoči potrebnim otrokom Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofija: Prevzeto v zaščito Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dediščina Slovenije; do konca leta 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografije na steklo; do nadaljnega Fotohiša Pelikan Celje: občasna fotografska razstava vrnitev Ma- rije But; do nadaljnega Galerija Velenje: Rastlinsko/ Plant – based, razstava botanične fotografije avtorice Tilyen Mucik; do 14. 12. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kapela: Jaslice; do 6. 1. 2025; Atrij: razstava ob 30. obletnici Šaleškega muzejske- ga in zgodovinskega društva; do 31. 12., razstava 20. natečaja Pra- znična voščilnica; do 6. 1. 2025; Rondela Velenjskega gradu: Ven- ček intimnosti, skrinja pravil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do oktobra 2025 Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 12. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 12. Podhod Pošta Velenje: Edinstve- no odkritje v Velenju, razstava ob 60. obletnici najdbe okostij šaleških mastodontov; do 18. 12. Galerija F-bunker Velenje: Pri- sotnosti, fotografska razstava Eliane Colzani; do 18. 12. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 12. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Kava ob petih, razstava li- kovnih del članov Društva šale- ških likovnikov; do 10. 12. Galerija F-bunker Velenje: Pri- sotnost, fotografska razstava Eli- ane Colzani; do 18. 12. Galerija eMCe plac Velenje: Žito vseh ritmov, razstava grafik Flo- rijana Repenška, ljubiteljskega ustvarjalca; do 14. 12. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 50, 12. december 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in tete ANICE OŽEK iz Dola pri Laškem 1, Rimske Toplice (7. 9. 1936–28. 11. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in topel stisk roke ob izrazih sožalja. Zahvaljujemo se Nadi Jelenc za molitev na domu, gospodu Lovru Slejku za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku Matjažu Gučku, do- mačim pevcem iz Šmiklavža, Marku Razboršku za odigra- no Tišino ter članom ZŠAM Laško in LD Jurklošter. Zahvala je namenjena tudi Komunali Laško za pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Robi in Milan z družinama, vnuka David in Darija z družinama, vnukinja Vita, pravnuki Erik, Lan in Lara ter ostalo sorodstvo L 39 Čeprav nad nami spiš, v naših srcih za vedno živiš. ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, tast, dedek, pradedek, svak in stric DRAGO ČUDOVAN iz Zgornje Rečice 4, Laško (22. 7. 1938–27. 11. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izražena pisna in ustna sožalja, vse poklone, stiske rok, tople besede ali obje- me. Iskrena hvala za darovano cvetje in sveče. Iskreno se za- hvaljujemo gospodu župniku Lovru Slejku za lepo opravljen pogrebni obred, Komunali Laško za organizacijo pogreba in cvetličarni Aurora za aranžiranje cvetja. Zahvaljujemo se praporščakom organizacij RK Rečica, Društva upokojencev Rečica in PGD Rečica. Posebej se zahvaljujemo vsem reči- škim rudarjem, ki so izpolnili njegovo poslednjo željo in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo ZD Laško in SB Celje za nego, oskrbo in lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in vsem, ki ste bili v mislih z njim. Žalujoči: vsi njegovi L 40 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, ati, dedi, brat in stric ZVONKO KRANJC iz Polane, Jurklošter (16. 12. 1950–27. 11. 2024) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija- teljem in znancem za izrečeno sožalje, topel stisk roke ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala pogrebni službi Komunale Sevnica za izvedbo po- grebne slovesnosti in odigrano Tišino. Hvala gospodu župniku Janezu Furmanu za lepo opravljen obred, gospe Bredi Vidmar Mandič za zadnje besede slo- vesa ter pevskemu zboru Razbor za odpete pesmi. Hvala zdravstveni službi ZD Laško in patronažni sestri gospe Mateji Bec za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: vsi njegovi L 41 Smrti Celje Umrli so: Ana VODEB iz Celja, 92 let, Frančiška ŠTE- FANČIČ iz Celja, 88 let, Karol ČUDOVAN iz Zgornje Rečice, 86 let, Ana OŽEK iz Dola pri Laškem, 88 let, Boris GLAS iz Spodnje Rečice, 72 let, Alojz STANKO s Polzele, 81 let, Olga IRMAN iz Letuša, 80 let, Fadil ZARIFOVIĆ iz Velenja, 85 let, Albina VORŠNIK iz Ce- lja, 78 let, Silvestra ŽIGON iz Florjana, 80 let, Anka HOH- NJEC iz Latkove vasi, 89 let. Laško Umrl je: Zvonko KRANJC iz Polane, 74 let. Žalec Umrli so: Antonija SOMI iz Prekope, 86 let, Lenart CI- LENŠEK iz Migojnic, 92 let, Jožefa ŽNIDAR iz Podkraja, 86 let, Jožef MASTNAK s Polzele, 98 let, Anđa Kojić iz Žalca, 67 let. Šentjur Umrli so: Stanislav KOL- MAN iz Žegra, 88 let, Ka- tarina BOHORČ iz Podloga pod Bohorjem, 99 let, Mari- ja PERC iz Planince, 86 let, Franc ROMIH iz Bukovja pri Slivnici, 65 let, Rudolf ŠMERC iz Šentjurja, 75 let. Velenje Umrli so: Rozalija PRA- ZNIK iz Velenja, 92 let, Miro- slav ROGELŠEK iz Šoštanja, 71 let, Antonija KOBALE iz Velenja, 83 let, Ivanka POLAK iz Velenja, 94 let, Jasna BRAJ- LIH iz Velenja, 70 let. Otr Oška ustvarjalnica VOŠČILNICE Sobota , 14. december 2024, ob 11.00, Knež ji dvor INFORMACIJE IN PRIJAVE: MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Sobota , 14. december 2024, ob 9.30, Stara grofija j avn O v Odstv O CELEIA - MESTO POD MESTOM POKRAJINSKI MUZEJ CELJE VStopnina : 5€ STROJI KUPIM STAREJŠE kmetijske stroje kupim. Telefon 030 740-902. p POSEST KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 STANOVANJE IŠČEM SOBO na relaciji od Šentjurja do Celja, lahko je tudi na kmetiji, iščem. Telefon 070 287- 761. 653 OPREMA PRODAM VEČJO kuhinjsko mizo, veliko 1,40 x 0,80 m, in šest tapeciranih stolov, prodam. Telefon 070 287-761. 653 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKO simentalko, staro štiri mesece, pro- dam. Telefon 051 223-446. 646 DVA ovna, primerna za »pripust«, prodamo. Telefon 070 864-120. 647 TELICO ciko, staro 12 mesecev, težko 350 kg, prodam. Telefon (03) 5733-081. 652 PRAŠIČA, težkega 180 kg, hranjenega z domačo kuhano hrano (kuhan ječmen in krompir), prodam. Cena po dogovoru. Lokacija Savinjska regija (Babna Reka). Telefon 041 345-631. p NA HERMANOVEM ODRU otroški gledališki abonma Muzej novejše zgodovine Celje vas v soboto, 21. decembra 2024, ob 10. in 11. uri vabi v Otroški muzej Hermanov brlog na predstavo PRAVLJICA ZA ŠKRATE. Po predstavi sledi obisk BOŽIČKA. V sklopu rumenega (ob 10. uri) in zelenega abonmaja (ob 11. uri) ter izven. http://www.muzej-nz-ce.si KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ZMENKI 38-letni urejen moški, visok 180 cm, z modri- mi očmi, srednje postave, iskren, pošten, deloven, romantičen, iščem žensko za resno zvezo, staro od 25 do 45 let. Bodi resna. Pošlji SMS. Telefon 051 320-470. p OSTALO PRODAM SUHA metrska drva prodam. Cena po dogo- voru. Telefon 041 520-588. 648 GRAMOFONSKE plošče, večje, in kasete z narodnozabavno glasbo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 030 290-142. 649 ODSTAVLJENO svinjo, težko približno 180 kg, za zakol, in suhe bale, 1. in 2. košnja, prodam. Telefon 041 295-239. 651 Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 50, 12. december 2024 NAŠE AKCIJE V SOBOTO, 14. decembra, od 10. ure v središču Celja Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 50/ Leto 79 / Celje, 12. december 2024 Str. 30-31 Str. 27 Str. 24-25 Pokukati v Božičkovo tovarno daril je verjetno želja marsikaterega kratkohlačnika, v Celju pa lahko od- rasli to zares storimo in sami celo postanemo Božič- kovi pomočniki. Na Glavnem trgu 8 sredi mestnega središča so namreč že pripravljene škatle in zavijalni papir, da lahko skrbno zavijemo darila za otroke iz socialno šibkejših družin. V Božičkove pomočnike smo se že drugo leto zapovrstjo prelevili tudi sode- lavci medijske hiše Novi tednik in Radio Celje. TINA STRMČNIK Zaposleni Novega tednika in Radia Celje tudi letos Božičkovi pomočniki Božična čarovnija za vse otroke Jasna Cerar: »Nekateri starši ne želijo, da otroci vedo, da jim darilo podari dobrodelna organizacija. Zato ga izročimo staršem, ki poskrbijo, da je na božično jutro darilo pod drevescem. Včasih pa nas otroci že kar pričakajo. Ko nas vidijo, je veselje nepopisno.« Akcija, ki jo je Humanitarno društvo Enostavno pomagam zasnovalo pred desetimi leti, ima že drugo leto zapovrstjo svoje mesto v celjskem sre- dišču, v društvu pa so hvale- žni Mestni občini Celje za to možnost in vso podporo. »Če bomo letos uspeli obdariti nekaj več kot tisoč otrok, to pomeni, da bo številka obda- rovancev v vsem desetletju narasla na deset tisoč,« je po- jasnila prostovoljka iz društva Jasna Cerar. Dodala je, da so ljudje iz Celja in okolice ta dobrodelni projekt sprejeli za svojega. »Gotovo je zelo po- Božičkova tovarna daril je letos svoja vrata odprla 29. novembra. V začetku decembra smo se tam mudili tudi zaposleni Novega tednika in Radia Celje. Prostovoljci upajo, da bodo darila zbrali do 20. decembra, da se bodo lahko nato čim prej odpravili na teren. Z mislijo na to, da bi se vsi otroci na božično jutro lahko razveselili darila, smo skrbno zavili pakete, v katere smo dali nekaj sladkega, material za ustvar- janje ali šolo, izdelke za osebno higieno, igrače oz. družabne igre in knjige. membno to, da je naša akci- ja zelo pregledna in da ljudje zaupajo temu, kar počnemo. Odzivi, ki jih prejemamo, so zelo lepi. Največjo potrditev pa smo dobili med obdobjem epidemije koronavirusa, ko smo morali akcijo ›preseliti‹ na splet in nam je kljub spreme- njenim razmeram ob podpori številnih ljudi uspelo obdariti vse otroke.« Pobudi ne sledijo le posame- zniki, ampak se ji pridružuje tudi veliko podjetij. Zaposleni nekaterih podjetij s to lepo ge- sto naredijo svoj »team buil- ding«. Najprej skupaj izberejo darila, jih v tovarni zavijajo in se družijo, nato pa se še malo poveselijo v decembrskem času. Od solz sreče do solz žalosti Čar Božičkove tovarne daril je osebna dostava darila na do- pa jih žalostijo stiske, o katerih jim povedo starši in ko se na la- stne oči prepričajo, v kakšnih razmerah živijo družine. »V številnih bivališčih je ogromno vlage, marsikatere hiša še nima urejenega ogrevanja. Nekateri domovi so bolj podobni ske- dnjem kot hišam. Zelo težko je tudi v družinah, kjer je prisotna bolezen staršev.« Še posebej presunljivi so bili po njenih besedah prizo- »Leta 2015 smo obdarili 287 otrok, med obdobjem epidemije koronavirusa smo pripravili 1570 daril letno, v zadnjem času pa pripravimo približno tisoč daril letno,« je dejala prostovoljka Jasna Cerar. mači naslov. Tukaj vsako leto znova priskočijo na pomoč gasilci Poklicne gasilske enote Celje, prostovoljni gasilci oko- liških gasilskih društev ter poli- cisti Policijske uprave Celje. Kot je povedala Cerarjeva, ki s po- močjo gasilcev zadnjih pet let darila dostavlja v Zgornji Savinj- ski dolini in v Vitanju, so takrat prostovoljci veseli, ker vedo, da bo otrokom na božično jutro na obrazu zažarel nasmeh. Zelo ri lanskega decembra, ko je prišla v kraje, kjer je lahko še pred letom obdarila družine. »Ko smo se pripeljali tja, smo videli, da nekaterih hiš sploh ni bilo več, spraševali smo se, kje so sedaj družine in njihovi otroci. Nekateri do- movi so bili prazni, videlo se je, da so bili poplavljeni do stropa. To nas je vse navdalo z žalostjo.« Foto: Andraž Purg Jubilejna razstava jaslic v Jurkloštru 30 let v družbi Hermana Lisjaka Med ognjevitimi parklji Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 50, 12. december 2024 NAŠE AKCIJE V SOBOTO, 14. decembra, od 10. ure v središču Celja Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 50/ Leto 79 / Celje, 12. december 2024 Str. 30-31 Str. 27 Str. 24-25 Pokukati v Božičkovo tovarno daril je verjetno želja marsikaterega kratkohlačnika, v Celju pa lahko od- rasli to zares storimo in sami celo postanemo Božič- kovi pomočniki. Na Glavnem trgu 8 sredi mestnega središča so namreč že pripravljene škatle in zavijalni papir, da lahko skrbno zavijemo darila za otroke iz socialno šibkejših družin. V Božičkove pomočnike smo se že drugo leto zapovrstjo prelevili tudi sode- lavci medijske hiše Novi tednik in Radio Celje. TINA STRMČNIK Zaposleni Novega tednika in Radia Celje tudi letos Božičkovi pomočniki Božična čarovnija za vse otroke Jasna Cerar: »Nekateri starši ne želijo, da otroci vedo, da jim darilo podari dobrodelna organizacija. Zato ga izročimo staršem, ki poskrbijo, da je na božično jutro darilo pod drevescem. Včasih pa nas otroci že kar pričakajo. Ko nas vidijo, je veselje nepopisno.« Akcija, ki jo je Humanitarno društvo Enostavno pomagam zasnovalo pred desetimi leti, ima že drugo leto zapovrstjo svoje mesto v celjskem sre- dišču, v društvu pa so hvale- žni Mestni občini Celje za to možnost in vso podporo. »Če bomo letos uspeli obdariti nekaj več kot tisoč otrok, to pomeni, da bo številka obda- rovancev v vsem desetletju narasla na deset tisoč,« je po- jasnila prostovoljka iz društva Jasna Cerar. Dodala je, da so ljudje iz Celja in okolice ta dobrodelni projekt sprejeli za svojega. »Gotovo je zelo po- Božičkova tovarna daril je letos svoja vrata odprla 29. novembra. V začetku decembra smo se tam mudili tudi zaposleni Novega tednika in Radia Celje. Prostovoljci upajo, da bodo darila zbrali do 20. decembra, da se bodo lahko nato čim prej odpravili na teren. Z mislijo na to, da bi se vsi otroci na božično jutro lahko razveselili darila, smo skrbno zavili pakete, v katere smo dali nekaj sladkega, material za ustvar- janje ali šolo, izdelke za osebno higieno, igrače oz. družabne igre in knjige. membno to, da je naša akci- ja zelo pregledna in da ljudje zaupajo temu, kar počnemo. Odzivi, ki jih prejemamo, so zelo lepi. Največjo potrditev pa smo dobili med obdobjem epidemije koronavirusa, ko smo morali akcijo ›preseliti‹ na splet in nam je kljub spreme- njenim razmeram ob podpori številnih ljudi uspelo obdariti vse otroke.« Pobudi ne sledijo le posame- zniki, ampak se ji pridružuje tudi veliko podjetij. Zaposleni nekaterih podjetij s to lepo ge- sto naredijo svoj »team buil- ding«. Najprej skupaj izberejo darila, jih v tovarni zavijajo in se družijo, nato pa se še malo poveselijo v decembrskem času. Od solz sreče do solz žalosti Čar Božičkove tovarne daril je osebna dostava darila na do- pa jih žalostijo stiske, o katerih jim povedo starši in ko se na la- stne oči prepričajo, v kakšnih razmerah živijo družine. »V številnih bivališčih je ogromno vlage, marsikatere hiša še nima urejenega ogrevanja. Nekateri domovi so bolj podobni ske- dnjem kot hišam. Zelo težko je tudi v družinah, kjer je prisotna bolezen staršev.« Še posebej presunljivi so bili po njenih besedah prizo- »Leta 2015 smo obdarili 287 otrok, med obdobjem epidemije koronavirusa smo pripravili 1570 daril letno, v zadnjem času pa pripravimo približno tisoč daril letno,« je dejala prostovoljka Jasna Cerar. mači naslov. Tukaj vsako leto znova priskočijo na pomoč gasilci Poklicne gasilske enote Celje, prostovoljni gasilci oko- liških gasilskih društev ter poli- cisti Policijske uprave Celje. Kot je povedala Cerarjeva, ki s po- močjo gasilcev zadnjih pet let darila dostavlja v Zgornji Savinj- ski dolini in v Vitanju, so takrat prostovoljci veseli, ker vedo, da bo otrokom na božično jutro na obrazu zažarel nasmeh. Zelo ri lanskega decembra, ko je prišla v kraje, kjer je lahko še pred letom obdarila družine. »Ko smo se pripeljali tja, smo videli, da nekaterih hiš sploh ni bilo več, spraševali smo se, kje so sedaj družine in njihovi otroci. Nekateri do- movi so bili prazni, videlo se je, da so bili poplavljeni do stropa. To nas je vse navdalo z žalostjo.« Foto: Andraž Purg Jubilejna razstava jaslic v Jurkloštru 30 let v družbi Hermana Lisjaka Med ognjevitimi parklji Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 50, 12. december 2024 INTERVJU »Kdor želi, se v medgeneracijskem centru tudi najde« S koordinatorko Hiše generacij Laško Petro Kolšek o pomembnosti medsebojnega povezovanja Čeprav v njej nihče zares na živi, Hiša generacij Laško že 19 let skrbi, da lahko v njej svoj čas preživijo vsi – od najmlajših do najstarejših. Skozi njena vrata letno stopi okoli 5.000 ljudi, večina od njih je pripadnikov tretje generacije, ki so v jeseni svojega življenja pogosto potisnjeni ob rob družbenega dogajanja. »Želimo jim omogočiti, da ostanejo dejavni, se naučijo nekaj novega, se družijo in se znebijo občutka, da niso kori- stni. Velik poudarek zato dajemo tudi na medgeneracijskem druženju,« je poudarila koordinatorka Petra Kolšek, ki s prostovoljci že vrsto let skrbi, da da se v Hiši prav vsi počutijo kot doma. Laški medgeneracijski center ni edinstven le zaradi svojega bogatega programa, ki v prvi vrsti spodbuja tra- dicionalne vrednote, temveč tudi zato, ker je v slovenskem prostoru oral ledino. Je namreč prvi medgeneracijski center v državi in hkrati še vedno edini, ki ga strokovno vodi center za socialno delo, v celoti pa fi nancira občina. SINTIJA JURIČ Ob opoldanskem prihodu v Hišo generacij Laško je v božično okraše- nem osrednjem prostoru vse dišalo po domačih piškotih, ki so jih že zju- traj tam pekli otroci. Kot je povedala koordinatorka Petra Kolšek, popol- dne sledi še delavnica praženja man- dljev. »Vsak decembrski torek imamo namreč adventno sladko ustvarjalni- co. V prihodnjih dneh pripravljamo še kino za otroke s sveže pečenimi kokicami in lutkovno predstavo. Si- cer so kot vedno tudi v decembrskem času na urniku klekljanje, nordijska hoja …« je nasmejano naštevala Kol- škova, ki z dušo in srcem skrbi, da bi pri njih vsakdo našel nekaj zase. Kako se je začela vaša pot v Hiši generacij Laško? Začela sem kot prostovoljka, in si- cer leta 2005, ko se je Hiša generacij odprla. Takrat sem bila še študentka sociologije in geografi je in povabili so me, da bi izvedla delavnico. Iz ene delavnice sta nastali dve, nato tri in na koncu sem ostala. Najprej sem delala kot prostovoljka, nato sem nadome- ščala odsotnost in naposled sem se tudi zaposlila. To je pravzaprav moja prva zaposlitev. Glede na izbiro vaše- ga študija vam je bilo delo z ljudmi najver- jetneje blizu že od prej? Delo z ljudmi me že od nekdaj vese- li. To izvira tudi iz moje družine, saj sta nas starša ve- dno uvajala v em- patijo in sočutje. Poučevanje, po- moč ali zgolj pogovor z ne- kom so mi bili že od nekdaj blizu in Hiša generacij pravzaprav združuje vse to. Ko sem kasneje razmišljala, ali bi se skušala zaposliti v šolstvu in bi poučevala, sem spoznala, da lahko v Hiši delam prav vse. Izra- zim lahko vse svoje talente, od orga- nizacije, koordiniranja in načrtovanja programov do izvedbe izletov in pri- reditev. Lahko tudi poučujem, iščem nove ideje in potrebe okolice, hkrati lahko tudi ustvarjam. Praktični del mi je še posebej ljub. Tisti, ki me pozna- jo, namreč vedo, da pri meni marsika- tera stvar ne more romati v smeti, saj v vsaki stvari vidim potencial, da bi se lahko kaj spremenilo, ponovno ustva- rilo ali naredilo v nov izdelek. Zaradi številnih zadolžitev si lahko nekako sama razporejam svoje delo in delovni čas. Vse to je pretehtalo, da še naprej ostajam v medgeneracijskem centru, ki je edinstven v tem okolju. V kakšnem smislu je edinstven? Hiša generacij Laško je bila prvi medgeneracijski center v državi, ki je svoja vrata odprl leta 2005. Pobu- dnica za njeno odprtje je bila zlata generacija, ki je bila takrat na tem področju pionirka, saj se ni mogla zgledovati po no- benem drugem cen- tru. Gospa Pavla Lapornik, ki je žal že pokojna, je takrat dela- la na oddelku za družbene dejavnosti in je poudarila, da moramo poskrbeti za starejše, saj bomo vsi nekoč starejši. Sama žal odprtja Hiše gene- racij ni doča- drugimi akterji v našem okolju, od knjižnice do Stika Laško in podobno. Sicer k nam ne hodijo le obiskovalci iz občine Laško, temveč tudi iz drugih krajev. Nismo pa društvo, ki bi po- biralo članarino, temveč smo odprti za vsakogar. Dokler ima naša občina posluh za socialno noto, mislim, da se nam ni treba bati za delovanje naše Hiše. Za koordiniranje Hiše generacij ste v okviru laške enote celjskega centra za socialno delo zaposleni le vi. Kakšno vlogo pri tem odigrajo prostovoljci? Ogromno. Pri delu mi pomaga 30 prostovoljcev, od tega je večina žensk in pripadnic zlate generacije, torej so stare nad 65 let. Srednja generacija ima delovne in družinske obvezno- sti, zato se z redkimi izjemami ne morejo vključiti v takšni meri. Kar se tiče mlajših, pa je posebnost v tem, da so se med prostovoljci našli posa- mezniki, ki so težje zaposljivi na trgu dela ali imajo težave v fi zičnem ali duševnem zdravju. T udi sama posve- tim prostovoljcem veliko časa. Tako temu, da jih najdem kot tudi temu, da jih koordiniram in spodbudim, da izrazijo svoje sposobnosti. Lepo se sli- centru tudi najde« Čeprav v njej nihče zares na živi, Hiša generacij Laško že 19 let skrbi, da lahko v njej svoj čas preživijo vsi – od najmlajših do najstarejših. Skozi njena vrata letno stopi okoli 5.000 ljudi, večina od njih je pripadnikov tretje generacije, ki so v jeseni svojega življenja pogosto potisnjeni ob rob družbenega dogajanja. »Želimo jim omogočiti, da ostanejo dejavni, se naučijo nekaj novega, se družijo in se znebijo občutka, da niso kori- stni. Velik poudarek zato dajemo tudi na medgeneracijskem druženju,« je poudarila koordinatorka Petra Kolšek, ki s prostovoljci že vrsto let skrbi, da da se v Hiši prav vsi počutijo kot doma. Laški medgeneracijski center ni edinstven le zaradi svojega bogatega programa, ki v prvi vrsti spodbuja tra- dicionalne vrednote, temveč tudi zato, ker je v slovenskem prostoru oral ledino. Je namreč prvi medgeneracijski center v državi in hkrati še vedno edini, ki ga strokovno vodi center za socialno ščala odsotnost in naposled sem se tudi zaposlila. To je pravzaprav moja prva Glede na izbiro vaše- ga študija vam je bilo delo z ljudmi najver- jetneje blizu že od Delo z ljudmi me že od nekdaj vese- li. To izvira tudi iz moje družine, saj sta nas starša ve- dno uvajala v em- patijo in sočutje. Poučevanje, po- moč ali zgolj pogovor z ne- kom so mi bili že od nekdaj blizu in Hiša generacij vse to. Ko sem kasneje lahko kaj spremenilo, ponovno ustva- rilo ali naredilo v nov izdelek. Zaradi številnih zadolžitev si lahko nekako sama razporejam svoje delo in delovni čas. Vse to je pretehtalo, da še naprej ostajam v medgeneracijskem centru, V kakšnem smislu je edinstven? Hiša generacij Laško je bila prvi medgeneracijski center v državi, ki je svoja vrata odprl leta 2005. Pobu- dnica za njeno odprtje je bila zlata generacija, ki je bila takrat na tem področju pionirka, saj se ni mogla zgledovati po no- benem drugem cen- tru. Gospa Pavla Lapornik, ki je žal že pokojna, je takrat dela- la na oddelku za družbene dejavnosti in je poudarila, da moramo poskrbeti za starejše, saj bomo vsi nekoč starejši. Sama žal odprtja Hiše gene- racij ni doča- Čeprav v njej nihče zares na živi, Hiša generacij Laško že 19 let skrbi, da lahko v njej svoj čas preživijo vsi – od najmlajših do najstarejših. Skozi njena vrata letno stopi okoli 5.000 ljudi, večina od njih je pripadnikov tretje generacije, ki so v jeseni svojega življenja pogosto potisnjeni ob rob družbenega dogajanja. »Želimo jim omogočiti, da ostanejo dejavni, se naučijo nekaj novega, se družijo in se znebijo občutka, da niso kori- stni. Velik poudarek zato dajemo tudi na medgeneracijskem druženju,« je poudarila koordinatorka Petra Kolšek, ki s prostovoljci že vrsto let skrbi, da da se v Hiši prav vsi počutijo kot doma. Laški medgeneracijski center ni edinstven le zaradi svojega bogatega programa, ki v prvi vrsti spodbuja tra- dicionalne vrednote, temveč tudi zato, ker je v slovenskem prostoru oral ledino. Je namreč prvi medgeneracijski center v državi in hkrati še vedno edini, ki ga strokovno vodi center za socialno ščala odsotnost in naposled sem se tudi zaposlila. To je pravzaprav moja prva Glede na izbiro vaše- ga študija vam je bilo delo z ljudmi najver- jetneje blizu že od Delo z ljudmi me že od nekdaj vese- li. To izvira tudi iz moje družine, saj sta nas starša ve- dno uvajala v em- patijo in sočutje. Poučevanje, po- moč ali zgolj pogovor z ne- kom so mi bili rilo ali naredilo v nov izdelek. Zaradi številnih zadolžitev si lahko nekako sama razporejam svoje delo in delovni čas. Vse to je pretehtalo, da še naprej ostajam v medgeneracijskem centru, ki je edinstven v tem okolju. V kakšnem smislu je edinstven? Hiša generacij Laško je bila prvi medgeneracijski center v državi, ki je svoja vrata odprl leta 2005. Pobu- dnica za njeno odprtje je bila zlata generacija, ki je bila takrat na tem področju pionirka, saj se ni mogla zgledovati po no- benem drugem cen- tru. Gospa Pavla Lapornik, ki je žal že pokojna, je takrat dela- la na oddelku za družbene dejavnosti in je poudarila, da moramo poskrbeti za starejše, saj bomo vsi nekoč starejši. Sama žal odprtja Hiše gene- racij ni doča- »V centru imamo tudi skupino Zvončki, ki je namenjena krepitvi in ohranjanju spomina. Ker skupina temelji na pogovoru, je pravilo, da so ob tem, ko nekdo govori, drugi tiho. Pred leti mi je ena izmed udeleženk rekla, da si ne želi biti tiho, saj je doma ves teden v tišini in komaj čaka, da lahko pride k nam in se pogovarja. Njene besede so mi še danes vedno v opomin in zato se trudim, da je vsak slišan.« kala, a naš medgeneracijski center je zagotovo primer dobre prakse, saj v njem velik poudarek dajemo vrednotam, ki so bile včasih samoumevne, a danes iz družbe izginjajo. Že vse od odprtja Hišo generacij Laško vodi laška eno- ta celjskega centra za socialno delo, fi nančno jo v celoti podpira Občina Laško. V tem pogledu je še danes edinstvena, čeprav po državi danes poznamo več medgeneracijskih cen- trov. Leta 2015 je bilo namreč v Sloveniji s pomočjo evropskega razpisa ustano- vljenih 12 večgeneracijskih centrov, po en v vsaki regiji, ki so delovali pet let, nato pa so postali odvisni od fi nancira- nja občine. Občina Laško je relativno majhna. Kako njena majhnost vpliva na delova- nje centra? Posebnost v Laškem je, da moramo zara- di naše majhnosti ljudi povabiti k nam. Pri nas se ni še nihče izgubil in nas naključno našel. Prednost velikega mesta je pogosto v tem, da ljudje mimogrede zaznajo dogajanje, se »izgubijo« in ostanejo. Mi moramo kar veliko obveščati javnost, še vedno pa je pa najboljše oglaševanje od ust do ust. Ker je vsako okolje spe- cifi čno, medgeneracijski centri ne morejo delovati po istem kopitu. Sami se dejavno usklajujemo z ši, da imamo v Hiši 30 prostovoljcev, ampak pri tem je treba vedeti, da ni zagotovila, da bodo ti prišli, ko jih boš potreboval. Ne da bi bili neodgovorni, ampak v življenju se zgodijo stvari, ob katerih seveda razumeš, da bodo na prvo mesto dali svoje obveznosti. Imate torej s pridobivanjem mlaj- ših prostovoljcev težave ali tega niti ne občutite? Če bi bilo Laško univerzitetno me- sto ali vsaj mesto, ki bi imelo srednjo šolo, po mojem mnenju ne bi imeli toliko težav s pridobivanjem srednje- šolcev in študentov. Med tednom se namreč mladi zaradi šolskih in študij- skih obveznosti v veliki meri ne mo- rejo vključevati, ob koncih tedna pa imamo le občasne dejavnosti. Študen- ti večinoma k nam pridejo v okviru prakse, ko so lahko v šoli odsotni, ali med poletnimi počitnicami. Ob tem moram poudariti, da brez naše zlate generacije prostovoljk zagotovo ne bi mogli izvajati programa. Žal pa se te zaradi tega soočajo tudi z obtožbami. Kako to mislite? Prostovoljstvo se sliši lepa dejav- nost, najbolj žalostno pa je, da se morajo prostovoljci, tukaj mislim predvsem starejše, pred svojimi vr- »V današnjem času je vse manj empatije, pomoči, prijaznosti in sočutja, zato smo v zadnjem času še bolj pozorni na to, da z našimi dejavnostmi te vrednote poudarjamo.« »Med otroki so zelo priljubljene kuharske in ustvarjalne delavnice, saj jim dopuščamo, da poskusijo vse narediti sami. Otrok tako poskusi rezati z nožem in škarjami, pri ustvarjanju lepi tudi z vročo pištolo. In moram reči, da se z lepilom prej opečejo starejši kot otroci.« V Hiši generacij Laško je najprej delala kot pro- stovoljka, danes tam skrbi za praktično vse. Božičkov nabiralnik se hitro polni. Vse do 15. decembra lahko vanj vržete pismo s svojim naslovom in Božiček vam bo odpisal. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 50, 12. december 2024 INTERVJU stniki zagovarjati, zakaj hodijo k nam »zastonj delat.« Družba pogosto ne ozavesti smisla, kaj imaš ti od tega, če si prostovoljec v medgeneracijskem centru in zato so potem naši zlati pro- stovoljci označeni s težkimi pridevni- ki, kot je to, da so neumni in podobno. Druga oznaka, ki jo večkrat dobijo, pa je, da se vidi, da nimajo česa delati, da imajo torej preveč časa. Mislim, da je tudi to vzrok, da si ne upajo razglašati, da so prostovoljci. To jih boli in to je temna plat prostovoljstva. Jaz vedno rečem, da takšne stvari govorijo le ti- sti, ki ne zberejo dovolj poguma, da bi se vključili. Že od ustanovitve v Hiši genera- cij velik poudarek dajete vključe- vanju tretje generacije – tako skozi prostovoljstvo kot skozi udeležbo v programih. Kako pomembno je pri tem medgeneracijsko druženje? Povezovanju in medgeneracijske- mu druženju namenjamo velik po- udarek. V osnovi je v programu Hiše generacij v osrčju zlata generacija, ki je po upokojitvi pogosto potisnjena ob rob družbenega dogajanja in se ne počuti več koristno. S tem progra- mom jim želimo omogočiti, da osta- nejo dejavni, se naučijo nekaj novega in se znebijo občutka, da niso koristni za nič, kar vodi v osamo. V ta namen redno organiziramo številne krožke, tečaje, ustvarjalne delavnice, tudi kulturne dogodke in podobno. Res pa je, da je epidemija spremenila ve- liko stvari. V zadnjem času opažamo trend, da k nam prihaja vse več otrok, ki se želijo družiti in ustvarjati. Vidi- mo, da je zelo dobro, da se generacije med sabo povezujejo, boljše pa je, da otroci na delavnice ne hodijo s starši ali starimi starši, saj takrat pogosto »nič« ne znajo in ne zmorejo. Ko pridejo sami, so povsem drugačni, zelo samostojni, in ko je ob njih tudi odrasel človek, ki ga ne poznajo, je to za njih dodatna vzpodbuda. Vese- la sem, da dobro sodelujemo tudi z osnovno šolo. Ravno v decembrskem času tako otroci pri nas ustvarjajo iz- delke, pri čemer jim pomagajo tudi naše prostovoljke. Čeprav skrbimo, da nastane lep izdelek, je temelj vseh dejavnosti predvsem pogovor in dru- ženje. Kaj je po vašem mnenju največja prednost medsebojnega povezova- nja ljudi, ki prihajajo iz različnih okolij in obdobij vzgoje? Prednost je v tem, da ugotoviš, da na svetu nisi sam in da so okoli tebe ljudje, ki imajo drugačne potrebe kot ti. To te spodbudi k zdravi komuni- kaciji in razmišljanju zunaj lastnega življenja. S tem, ko daš priložnost mlajši ali starejši generaciji, začneš boljše razumevati svet okoli sebe in hkrati ugotoviš, da si morda le nismo tako različni, kot si mislimo. Pri tem odpadeta marsikateri stereotip in oznaka. Najbolj pomembno pa je, da s tem razvijemo empatijo do drugih. Ugotovili smo, da je v vsakodnevni praksi vedno dobro, da ob pogovoru zaposlimo tudi svoje roke, saj s tem prelisičimo samega sebe, da nekaj ustvarjamo, pravzaprav pa največ časa posvetimo druženju, ki je bistveno. V centru skrbimo tudi za druženje z vrtčevskimi otroci. Naše prostovoljke, ki jih otroci zelo radi kličejo babice, jih enkrat mesečno obiskujejo v vrtcu in se z njimi družijo in igrajo. Hkrati ima- mo tudi eno skupino pripovedovalk zgodb. T o so gospe, ki v parih hodijo v oddaljene vrtce v občini in najmlajšim pripovedujejo zgodbe, ki poudarjajo vrednote ljubezni, prijateljstva, hva- ležnost in podobno. Predvsem pa da so jim na voljo za crkljanje. Kje pa sami morda zaznate največ razlik pri otrocih in starostnikih in kako jih skušate v centru premosti- ti? Moram reči, da starejši radi pov- zemajo stvari po mlajših, saj mislijo, da morajo biti kot oni, da jih bodo ti bolj razumeli in sprejeli. Zaradi zgle- da mlajših so tako postali bolj digita- lizirani. Pred petimi leti smo imeli na delavnicah težave glede uporabljanja telefonov otrok, zdaj pa je tako, da otroci le odložijo telefon za uro, dve, so pa starejši postali zelo dejavni na telefonih in želijo na njih pokazati kakšno fotografijo. V očeh mlajših večkrat vidimo tudi kakšen šok, ko vidijo starejšega z znamko telefona, ki si jo želijo imeti sami. Razlika med starejšimi in mlajšimi je tudi v tem, da so mlajši pri pisanju zelo površni in jim to ni več vrednota. Vsako leto januarja se priključimo tednu pisanja na roko in če mlajši ne sodelujejo z veseljem, sem ganjena, ko se starejši kljub visokim letom izjemno trudijo lepo pisati, saj jim je to ostalo v krvi. Strinjam se, da je prav, da znamo upo- rabljati računalnik, telefone in tablice, a v današnjem času, ko je 30 % ljudi na svetu nepismenih, bi se morali zavedati tudi pomembnost pisane besede. Omenili ste veliko željo starejših po digitalni vključenosti. Je tehno- logija nekaj, kar starejše najbolj pritegne k učenju? Zagotovo, ker to ni svet, ki je bil dan njim. Otrokom je tehnologija polože- na v zibko, njim pa to ni bilo, zato na to tematiko organiziramo tudi tečaje, ki jih vodim sama. Pomembno je na- mreč, da starejšim na njim razumljiv način približamo tehnologijo, ki jo potem sami tudi uporabljajo. Mogo- če se sama najdem v tem, saj sta mi ob pedagoškem vzgibu dani tudi po- trpežljivost in zmožnost, da človeku razložim stvar tako, da jo razume. Je pa velika razlika v uporabi medijev. Mlajši digitalno tehnologijo večinoma uporabljajo za zabavo, odrasli pa ob zabavnih vsebinah predvsem želijo najti tudi koristne informacije. Je pa še vedno pri starejših ob uporabi tehnologije prisoten tudi velik strah. Povpraševanje po teh izobraževanjih med starejšimi je še vedno veliko, med mlajšimi ne, čeprav to ne pome- ni, da znajo uporabljati tehnologijo. Sama sicer še vedno poudarjam, da kljub digitalizaciji vseh informacij ne moremo usmeriti v digitalni svet. Še vedno smo namreč ljudje, ki imamo raje tiskan medij, tiskovino ali ustno izmenjavo informacij. T o moremo ve- dno vzeti v zakup, že tako preveč stva- ri digitaliziramo. Da lahko resnično rečemo, da smo poskrbeli za vse, še vedno potrebujemo časopise, letake in druge tiskovine, preko katerih lahko ljudi obveščamo. V Hiši generacij Laško imate ši- rok nabor brezplačnih dejavnosti. Za katere delavnice ali predavanja bi si morda sami želeli, da bi bili bolj obiskani? Trudimo se, da mesečne programe redno prilagajamo glede na potrebe in zanimanje naših obiskovalcev. Še vedno je ogromno ljudi, ki pokličejo in potrebujejo pogovor, ne bodo pa prišli k nam in se družili z drugimi. Organiziramo tudi različna predava- nja, ki so namenjena starejšim, ampak ti ne pridejo, ker se bojijo stigme. To je po mojem mnenju težava manjših krajev. Vedno v novembru na primer pripravimo predavanje o nasilju, letos smo doživeli rekord, da je prišlo 17 ljudi, pretekla leta nas je bilo tam pet. Pred in po predavanju so ljudje veliko klicali in se zanimali, a niso prišli tja, saj to po njihovem mnenju pomeni, da imajo težave. Enako je s predava- nji o uporabi slušnega aparata, tudi s predavanji o pomoči pri hoji s palico. T o so tri stvari, ki so še vedno težavne. December je že potrkal na naša vrata, takrat veliko govorimo tudi o osamljenosti starejših. Kako se tega lotevate v Hiši generacij? Že novembra, ko se svetli del dneva krajša, se čutijo težave. Pri starejših pa je tako, da tisti, ki so dejavni čez celo leto, so dejavni še naprej. So pa ljudje, ki jih ne moreš privabiti iz svojih do- mov, čeprav vseskozi iščemo različne načine, kako jih pritegniti vsaj na ka- kšno kulturno prireditev ali druženje. Vem, da terja veliko poguma, da pre- stopiš prag svojega stanovanja. Nekaj je namreč iti v trgovino, nekaj povsem drugega pa v prostor, ki je namenjen druženju. Opazi se, da ljudje radi hodijo na telovadbo, tudi na predava- nja. Na ustvarjalnih delavnicah, kjer ustvarjamo in vmes klepetamo, pa je to za nekatere predvsem po epidemiji postalo malce težavno. Poskušali smo organizirati tudi družabne večere in prišli so tisti, ki so vedno aktivni, kar je odlično. Tisti, ki radi potožijo, kako so dolgi dnevi in še daljše noči, pa običajno ne pridejo. Znova se pokaže, da mora vsak korak človek narediti sam. Ne moremo reči, da ni ponudbe. A dejstvo je, da biti sam doma ne pomeni, da si osamljen. Osebno me moti in sama to označu- jem tudi kot nasilje nad človekom, da trženje nenehno pridiga in narekuje, kaj je prav in kaj ne. Nič ni namreč na- robe, če človeku ustreza, da je doma v svojem stanovanju in svojem miru. Torej je konec koncev vse v rokah posameznika. Vedno rečem, da si ti tisti, ki moraš narediti korak. Vsakdo lahko namreč gre ven, potrka na vrata soseda ali ga pokliče. Ampak le, če želi. Čeprav si vsi prizadevamo za aktiviranje starej- ših, da ne bi bili osamljeni, se moramo zavedati, da jim tega ne moremo vsi- ljevati, če tega ne želijo. Moramo pa se zavedati, da so lahko osamljeni ljudje tudi v največjih družinah. Druženje je tudi stvar odločitve posameznika, saj je zanj res veliko priložnosti. Že v občini Laško je za starejše veliko de- javnosti, ki niso povezane z denarjem. Je pa res, da sta ravno ta osebni stik in druženje ne glede na leta najbolj naporna. Želim si, da bi bilo manj pri- tiska, kaj kdo mora. Pomembno je, da si v sebi zadovoljen, miren in da občutiš radost ne glede na letni čas. Delo v medgeneracijskem centru zahteva celega človeka, tako psi- hično kot fizično. Ali kdaj breme in zgodbe ljudi, ki niso vedno lepe, nosite tudi domov ali se v domačem okolju od tega uspete vsaj malo od- daljiti? Hišo generacij nosim vedno domov. V teh letih sem si že ustvarila ritem, da se dvakrat na leto odklopim. Takrat rečem, da grem v svojo puščavo in se povsem umaknem od ljudi, saj čutim, da jim ne morem dati več. Ljudje mi ogromno dajo, ampak tudi vzamejo. Nisem polovičarska, temveč dam od sebe vse, če česa ne zmorem, pa re- čem ne. To sem jaz. In umik v »pu- ščavo« je zato zame pomemben, da ne pozabim nase in da najdem stik s sabo. Ob brežini Savinje imate v pra- zničnem času pred Hišo generacij ob velikem adventnem venčku po- stavljen poseben Božičkov nabiral- nik. Čemu služi? Res je. Do 15. decembra lahko vsak- do piše ali riše Božičku in pismo vrže v nabiralnik. Na njem mora biti obve- zno napisan njegov polni naslov, saj bo Božiček čisto vsem odpisal na ose- ben in edinstven način. Tudi v božič- nem času namreč mi nismo tovarna, ampak edinstvena Božičkova hiša, ki je odprta za vse. Foto: Andraž Purg »V decembru smo poskušali organizirati tudi družabne večere, na katere so prišli tisti, ki so vedno aktivni, kar je super. Tisti, ki radi potožijo, kako so dolgi dnevi in še daljše noči, pa ne pridejo. Znova se pokaže to, da mora vsak korak človek narediti sam.« »Smisel delavnic, ki jih imamo v Hiši generacij, je že od samega začetka, da so brezplačno dostopne vsem. Kar se tukaj naučiš, lahko potem doma nadgrajuješ. To pomeni, da moramo misliti tudi na to, da so materiali prijazni naši denarnici in okolju.« »Za praznike si na primer jaz želim miru, mnogi starejši pa si želijo še več dinamičnosti, saj imajo miru na pretek skozi vse dneve in leto. Če nimaš medgeneracijskega stika, tega ne moreš vedeti.« Udeleženci na brezplačnih delavnicah v decembru ob praznični kulisi pečejo tudi okusne piškote. Staršem novorojenčkov že vrsto let za darilo podarjajo ročno pletene copatke v unikatni origami škatlici. V Hiši generacij Laško pomagajo števil- ni prostovoljci. Od leta 2019 je to tudi demenci prijazna točka. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 50, 12. december 2024 INTERVJU stniki zagovarjati, zakaj hodijo k nam »zastonj delat.« Družba pogosto ne ozavesti smisla, kaj imaš ti od tega, če si prostovoljec v medgeneracijskem centru in zato so potem naši zlati pro- stovoljci označeni s težkimi pridevni- ki, kot je to, da so neumni in podobno. Druga oznaka, ki jo večkrat dobijo, pa je, da se vidi, da nimajo česa delati, da imajo torej preveč časa. Mislim, da je tudi to vzrok, da si ne upajo razglašati, da so prostovoljci. To jih boli in to je temna plat prostovoljstva. Jaz vedno rečem, da takšne stvari govorijo le ti- sti, ki ne zberejo dovolj poguma, da bi se vključili. Že od ustanovitve v Hiši genera- cij velik poudarek dajete vključe- vanju tretje generacije – tako skozi prostovoljstvo kot skozi udeležbo v programih. Kako pomembno je pri tem medgeneracijsko druženje? Povezovanju in medgeneracijske- mu druženju namenjamo velik po- udarek. V osnovi je v programu Hiše generacij v osrčju zlata generacija, ki je po upokojitvi pogosto potisnjena ob rob družbenega dogajanja in se ne počuti več koristno. S tem progra- mom jim želimo omogočiti, da osta- nejo dejavni, se naučijo nekaj novega in se znebijo občutka, da niso koristni za nič, kar vodi v osamo. V ta namen redno organiziramo številne krožke, tečaje, ustvarjalne delavnice, tudi kulturne dogodke in podobno. Res pa je, da je epidemija spremenila ve- liko stvari. V zadnjem času opažamo trend, da k nam prihaja vse več otrok, ki se želijo družiti in ustvarjati. Vidi- mo, da je zelo dobro, da se generacije med sabo povezujejo, boljše pa je, da otroci na delavnice ne hodijo s starši ali starimi starši, saj takrat pogosto »nič« ne znajo in ne zmorejo. Ko pridejo sami, so povsem drugačni, zelo samostojni, in ko je ob njih tudi odrasel človek, ki ga ne poznajo, je to za njih dodatna vzpodbuda. Vese- la sem, da dobro sodelujemo tudi z osnovno šolo. Ravno v decembrskem času tako otroci pri nas ustvarjajo iz- delke, pri čemer jim pomagajo tudi naše prostovoljke. Čeprav skrbimo, da nastane lep izdelek, je temelj vseh dejavnosti predvsem pogovor in dru- ženje. Kaj je po vašem mnenju največja prednost medsebojnega povezova- nja ljudi, ki prihajajo iz različnih okolij in obdobij vzgoje? Prednost je v tem, da ugotoviš, da na svetu nisi sam in da so okoli tebe ljudje, ki imajo drugačne potrebe kot ti. To te spodbudi k zdravi komuni- kaciji in razmišljanju zunaj lastnega življenja. S tem, ko daš priložnost mlajši ali starejši generaciji, začneš boljše razumevati svet okoli sebe in hkrati ugotoviš, da si morda le nismo tako različni, kot si mislimo. Pri tem odpadeta marsikateri stereotip in oznaka. Najbolj pomembno pa je, da s tem razvijemo empatijo do drugih. Ugotovili smo, da je v vsakodnevni praksi vedno dobro, da ob pogovoru zaposlimo tudi svoje roke, saj s tem prelisičimo samega sebe, da nekaj ustvarjamo, pravzaprav pa največ časa posvetimo druženju, ki je bistveno. V centru skrbimo tudi za druženje z vrtčevskimi otroci. Naše prostovoljke, ki jih otroci zelo radi kličejo babice, jih enkrat mesečno obiskujejo v vrtcu in se z njimi družijo in igrajo. Hkrati ima- mo tudi eno skupino pripovedovalk zgodb. T o so gospe, ki v parih hodijo v oddaljene vrtce v občini in najmlajšim pripovedujejo zgodbe, ki poudarjajo vrednote ljubezni, prijateljstva, hva- ležnost in podobno. Predvsem pa da so jim na voljo za crkljanje. Kje pa sami morda zaznate največ razlik pri otrocih in starostnikih in kako jih skušate v centru premosti- ti? Moram reči, da starejši radi pov- zemajo stvari po mlajših, saj mislijo, da morajo biti kot oni, da jih bodo ti bolj razumeli in sprejeli. Zaradi zgle- da mlajših so tako postali bolj digita- lizirani. Pred petimi leti smo imeli na delavnicah težave glede uporabljanja telefonov otrok, zdaj pa je tako, da otroci le odložijo telefon za uro, dve, so pa starejši postali zelo dejavni na telefonih in želijo na njih pokazati kakšno fotografijo. V očeh mlajših večkrat vidimo tudi kakšen šok, ko vidijo starejšega z znamko telefona, ki si jo želijo imeti sami. Razlika med starejšimi in mlajšimi je tudi v tem, da so mlajši pri pisanju zelo površni in jim to ni več vrednota. Vsako leto januarja se priključimo tednu pisanja na roko in če mlajši ne sodelujejo z veseljem, sem ganjena, ko se starejši kljub visokim letom izjemno trudijo lepo pisati, saj jim je to ostalo v krvi. Strinjam se, da je prav, da znamo upo- rabljati računalnik, telefone in tablice, a v današnjem času, ko je 30 % ljudi na svetu nepismenih, bi se morali zavedati tudi pomembnost pisane besede. Omenili ste veliko željo starejših po digitalni vključenosti. Je tehno- logija nekaj, kar starejše najbolj pritegne k učenju? Zagotovo, ker to ni svet, ki je bil dan njim. Otrokom je tehnologija polože- na v zibko, njim pa to ni bilo, zato na to tematiko organiziramo tudi tečaje, ki jih vodim sama. Pomembno je na- mreč, da starejšim na njim razumljiv način približamo tehnologijo, ki jo potem sami tudi uporabljajo. Mogo- če se sama najdem v tem, saj sta mi ob pedagoškem vzgibu dani tudi po- trpežljivost in zmožnost, da človeku razložim stvar tako, da jo razume. Je pa velika razlika v uporabi medijev. Mlajši digitalno tehnologijo večinoma uporabljajo za zabavo, odrasli pa ob zabavnih vsebinah predvsem želijo najti tudi koristne informacije. Je pa še vedno pri starejših ob uporabi tehnologije prisoten tudi velik strah. Povpraševanje po teh izobraževanjih med starejšimi je še vedno veliko, med mlajšimi ne, čeprav to ne pome- ni, da znajo uporabljati tehnologijo. Sama sicer še vedno poudarjam, da kljub digitalizaciji vseh informacij ne moremo usmeriti v digitalni svet. Še vedno smo namreč ljudje, ki imamo raje tiskan medij, tiskovino ali ustno izmenjavo informacij. T o moremo ve- dno vzeti v zakup, že tako preveč stva- ri digitaliziramo. Da lahko resnično rečemo, da smo poskrbeli za vse, še vedno potrebujemo časopise, letake in druge tiskovine, preko katerih lahko ljudi obveščamo. V Hiši generacij Laško imate ši- rok nabor brezplačnih dejavnosti. Za katere delavnice ali predavanja bi si morda sami želeli, da bi bili bolj obiskani? Trudimo se, da mesečne programe redno prilagajamo glede na potrebe in zanimanje naših obiskovalcev. Še vedno je ogromno ljudi, ki pokličejo in potrebujejo pogovor, ne bodo pa prišli k nam in se družili z drugimi. Organiziramo tudi različna predava- nja, ki so namenjena starejšim, ampak ti ne pridejo, ker se bojijo stigme. To je po mojem mnenju težava manjših krajev. Vedno v novembru na primer pripravimo predavanje o nasilju, letos smo doživeli rekord, da je prišlo 17 ljudi, pretekla leta nas je bilo tam pet. Pred in po predavanju so ljudje veliko klicali in se zanimali, a niso prišli tja, saj to po njihovem mnenju pomeni, da imajo težave. Enako je s predava- nji o uporabi slušnega aparata, tudi s predavanji o pomoči pri hoji s palico. T o so tri stvari, ki so še vedno težavne. December je že potrkal na naša vrata, takrat veliko govorimo tudi o osamljenosti starejših. Kako se tega lotevate v Hiši generacij? Že novembra, ko se svetli del dneva krajša, se čutijo težave. Pri starejših pa je tako, da tisti, ki so dejavni čez celo leto, so dejavni še naprej. So pa ljudje, ki jih ne moreš privabiti iz svojih do- mov, čeprav vseskozi iščemo različne načine, kako jih pritegniti vsaj na ka- kšno kulturno prireditev ali druženje. Vem, da terja veliko poguma, da pre- stopiš prag svojega stanovanja. Nekaj je namreč iti v trgovino, nekaj povsem drugega pa v prostor, ki je namenjen druženju. Opazi se, da ljudje radi hodijo na telovadbo, tudi na predava- nja. Na ustvarjalnih delavnicah, kjer ustvarjamo in vmes klepetamo, pa je to za nekatere predvsem po epidemiji postalo malce težavno. Poskušali smo organizirati tudi družabne večere in prišli so tisti, ki so vedno aktivni, kar je odlično. Tisti, ki radi potožijo, kako so dolgi dnevi in še daljše noči, pa običajno ne pridejo. Znova se pokaže, da mora vsak korak človek narediti sam. Ne moremo reči, da ni ponudbe. A dejstvo je, da biti sam doma ne pomeni, da si osamljen. Osebno me moti in sama to označu- jem tudi kot nasilje nad človekom, da trženje nenehno pridiga in narekuje, kaj je prav in kaj ne. Nič ni namreč na- robe, če človeku ustreza, da je doma v svojem stanovanju in svojem miru. Torej je konec koncev vse v rokah posameznika. Vedno rečem, da si ti tisti, ki moraš narediti korak. Vsakdo lahko namreč gre ven, potrka na vrata soseda ali ga pokliče. Ampak le, če želi. Čeprav si vsi prizadevamo za aktiviranje starej- ših, da ne bi bili osamljeni, se moramo zavedati, da jim tega ne moremo vsi- ljevati, če tega ne želijo. Moramo pa se zavedati, da so lahko osamljeni ljudje tudi v največjih družinah. Druženje je tudi stvar odločitve posameznika, saj je zanj res veliko priložnosti. Že v občini Laško je za starejše veliko de- javnosti, ki niso povezane z denarjem. Je pa res, da sta ravno ta osebni stik in druženje ne glede na leta najbolj naporna. Želim si, da bi bilo manj pri- tiska, kaj kdo mora. Pomembno je, da si v sebi zadovoljen, miren in da občutiš radost ne glede na letni čas. Delo v medgeneracijskem centru zahteva celega človeka, tako psi- hično kot fizično. Ali kdaj breme in zgodbe ljudi, ki niso vedno lepe, nosite tudi domov ali se v domačem okolju od tega uspete vsaj malo od- daljiti? Hišo generacij nosim vedno domov. V teh letih sem si že ustvarila ritem, da se dvakrat na leto odklopim. Takrat rečem, da grem v svojo puščavo in se povsem umaknem od ljudi, saj čutim, da jim ne morem dati več. Ljudje mi ogromno dajo, ampak tudi vzamejo. Nisem polovičarska, temveč dam od sebe vse, če česa ne zmorem, pa re- čem ne. To sem jaz. In umik v »pu- ščavo« je zato zame pomemben, da ne pozabim nase in da najdem stik s sabo. Ob brežini Savinje imate v pra- zničnem času pred Hišo generacij ob velikem adventnem venčku po- stavljen poseben Božičkov nabiral- nik. Čemu služi? Res je. Do 15. decembra lahko vsak- do piše ali riše Božičku in pismo vrže v nabiralnik. Na njem mora biti obve- zno napisan njegov polni naslov, saj bo Božiček čisto vsem odpisal na ose- ben in edinstven način. Tudi v božič- nem času namreč mi nismo tovarna, ampak edinstvena Božičkova hiša, ki je odprta za vse. Foto: Andraž Purg »V decembru smo poskušali organizirati tudi družabne večere, na katere so prišli tisti, ki so vedno aktivni, kar je super. Tisti, ki radi potožijo, kako so dolgi dnevi in še daljše noči, pa ne pridejo. Znova se pokaže to, da mora vsak korak človek narediti sam.« »Smisel delavnic, ki jih imamo v Hiši generacij, je že od samega začetka, da so brezplačno dostopne vsem. Kar se tukaj naučiš, lahko potem doma nadgrajuješ. To pomeni, da moramo misliti tudi na to, da so materiali prijazni naši denarnici in okolju.« »Za praznike si na primer jaz želim miru, mnogi starejši pa si želijo še več dinamičnosti, saj imajo miru na pretek skozi vse dneve in leto. Če nimaš medgeneracijskega stika, tega ne moreš vedeti.« Udeleženci na brezplačnih delavnicah v decembru ob praznični kulisi pečejo tudi okusne piškote. Staršem novorojenčkov že vrsto let za darilo podarjajo ročno pletene copatke v unikatni origami škatlici. V Hiši generacij Laško pomagajo števil- ni prostovoljci. Od leta 2019 je to tudi demenci prijazna točka. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 50, 12. december 2024 BOŽIČNI DUH Že dvajset let je od tega, odkar je starodavna kar- tuzija v Jurkloštru gostila prvo razstavo jaslic. Njen idejni oče pater Karel Gržan je navdušil jasličarje in domačine, da so s srčnostjo pripravili prostor, kjer so svoj dom našle jaslice slovenskih avtorjev. Te so že prvo leto navduševale in vabile obiskovalce od blizu in daleč. Blaga tišina kartuzije, vsajena med mogočne gozdove in žuborenje potoka, še danes nagovarja in vabi vse, ki so jim jaslice blizu, da si jih ogledajo in si ob njih napolnijo dušo z mirom in lepoto. BOJANA AVGUŠTINČIČ V Jurkloštru na ogled jubilejna slovenska razstava jaslic Navdihujoče upodobitve svete družine razstave jaslic v Sloveniji,« poudarja Drago Kozinc. Leto- šnja jubilejna razstava je po- stregla s približno 70 jaslicami. Na razstavi je mogoče videti vrhunske umetnine. Med nji- mi so tudi jaslice avtorjev, ki letos zastopajo Slovenijo na prestižni mednarodni razstavi jaslic v Vatikanu, in sicer Urške Bernik, Toneta Šegine, Katari- ne Silan in Jožeta Žlausa. Prav tako so na ogled jaslice, ki so bile lani predstavljene v Vati- kanu – avtorja sta Peter Gojko- vič in Barbara Dimec. Na razstavi sicer sodeluje kar nekaj priznanih jasličar- jev, ki so znani v Evropi in celo po svetu. »V Jurkloštru je tako mogoče videti jaslice sta- roste slovenskega jasličarstva akademskega kiparja Viktorja Konjedica, ki se je celo življe- nje preživljal z njihovim izde- lovanjem. Med razstavljavci so tudi Ana Korenč in Anka Terpin, ki se predstavljata z glinenimi jaslicami, rezbar Marjan Vodnik, za katerega je značilno, da je celotne jaslice upodobil v enem kosu lesa, ter Romeo Volk, čigar jaslice imajo dvojni po- men. Ustvarja tradicionalno, a z bogatim pridihom osebnega doživljanja rojstva,« našteva Drago Kozinc. Pri tem omeni še druge »stebre« slovenskega jasličarstva, kot so Simon Ru- dnik, ki je sodeloval na evrop- ski razstavi jaslic, ki je bila v Sloveniji pred dvajsetimi leti, ter kartuzijan Wolfgang Ko- gler, ki je dolgo živel v Pleter- jah. Na razstavi v Jurkloštru vsa- ko leto sodelujejo tudi doma- čini (Alenka Kandolf, Rajko Oprešnik, Klavdija Simler …). Stalnica je, da se s svojimi upodobitvami svete družine predstavljajo tudi otroci iz okoliških vrtcev in šol. Domiselni izdelava in izbira materiala Domiselna je tudi izbira ma- teriala, iz katerega so izdelane jaslice. Med zelo netipične sodijo tiste iz koruznega ličja in jaslice, narejene v orehovi lupini. Ob tem so na ogled tudi jaslice iz stekla, lesa, gline, ko- vine, papirja, voska ter medene jaslice in iz testa ter čipke … Kar nekaj jih je narejenih iz enega kosa lesa. Nekatere teh- tajo več deset kilogramov, spet druge le kakšen gram. Pri pripravi razstave že vsa leta sodelujejo Društvo ljubi- teljev jaslic Slovenije, Zavod Odon Jurklošter, tamkajšnja župnija in prizadevni domači- ni, ki pomagajo pripraviti pro- stor in nato postaviti jaslice, ki jih v Jurklošter pripeljejo iz vse Slovenije. »Vsako sloven- sko pokrajino zastopa vsaj en avtor,« pravi podpredsednik Društva ljubiteljev jaslic Slo- venije Drago Kozinc. Priprave na razstavo se zač- nejo že leto prej. V društvu jasličarjev najprej naredijo izbor jaslic in povabijo avtor- je k sodelovanju, nato sledijo pogovori in priprave. Nekateri avtorji izdelajo jaslice posebej za razstavo v Jurkloštru, spet drugi se tam predstavljajo z jaslicami, ki so že bile na ogled na prestižnih evrop- skih ali svetovnih razstavah. V Jurkloštru so razstavljene tudi nekatere jaslice, ki so na tej razstavi v preteklih letih že bile predstavljene. Za njihovo ponovno predstavitev so se v društvu jasličarjev odločili, ker so v preteklosti pustile globok pečat in se jim je zdelo škoda, da jih ne bi ponovno pokazali. Večina jaslic je v kartuziji na ogled prvič. V vseh teh letih je bilo med zidovi starodavne kartuzije na ogled že več kot tisoč slo- venskih jaslic tako priznanih avtorjev, akademikov kot pre- prostih ljudi, ki so z različnimi materiali izrazili svoje čutenje, veselje do življenja in spozna- nje odrešenosti. Stebri slovenskega jasličarstva »V Jurkloštru vzdržuje- mo raven kakovosti, ki je značilna za najbolj pre- stižne Razstava jaslic v kartuziji Jurklo- šter bo na ogled do 12. januarja 2025, in sicer ob sobotah, nedeljah in pra- znikih med 15. in 17 . uro, lahko tudi po dogovoru. »Res je neverjetno, kaj vse in iz česa lahko ljudje ustvarijo umetnine,« je navdušen direktor Zavoda Odon Janko Cesar. upodobil v enem kosu lesa, ter Romeo Volk, čigar jaslice imajo dvojni po- so v preteklosti pustile globok pečat in se jim je zdelo škoda, da jih ne bi ponovno pokazali. Večina jaslic je v kartuziji na ogled prvič. V vseh teh letih je bilo med zidovi starodavne kartuzije na ogled že več kot tisoč slo- venskih jaslic tako priznanih avtorjev, akademikov kot pre- prostih ljudi, ki so z različnimi materiali izrazili svoje čutenje, veselje do življenja in spozna- nje odrešenosti. Stebri slovenskega jasličarstva »V Jurkloštru vzdržuje- mo raven kakovosti, ki je značilna za ki je značilna za najbolj pre- stižne Razstava jaslic v Razstava jaslic v kartuziji Jurklo- kartuziji Jurklo- šter bo na ogled do šter bo na ogled do 12. januarja 2025, 12. januarja 2025, in sicer ob sobotah, in sicer ob sobotah, nedeljah in pra- nedeljah in pra- znikih med 15. in znikih med 15. in 17 . uro, lahko tudi 17 . uro, lahko tudi po dogovoru. »Res je »Res je neverjetno, neverjetno, kaj vse in iz kaj vse in iz česa lahko česa lahko ljudje ustvarijo ljudje ustvarijo umetnine,« umetnine,« je navdušen je navdušen direktor Zavoda direktor Zavoda Odon Janko Cesar. Razstavo jaslic je odprl in blagoslovil njen idejni oče pater Karel Gržan. Na razstavi med kartuzijanskimi zidovi je na ogled okoli 70 do- miselno izdelanih jaslic raz- ličnih oblik in velikosti ter iz najrazličnejših materialov. Veliko jih je izdelanih iz ene- ga kosa lesa. Tudi slednje, ki jih je ustvaril Tone Šegina. Izvirno delo petošolk OŠ Dobje je navdušen direktor Zavoda direktor Zavoda Odon Janko Cesar. Odon Janko Cesar. Jaslice iz testa avtorice Barbare Dimec iz Celja so bile lani pred- stavljene v Vatikanu, letos navdušujejo na razstavi v Jurkloštru. »V Jurkloštru vzdržujemo raven kakovosti, ki je značilna za najbolj prestižne razstave jaslic v Sloveniji,« pravi Drago Kozinc. Za rezbarja Marjana Vodnika je značilno, da celotne jaslice upodobi iz enega kosa lesa. Posebnost so njegove jaslice v obliki srca. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 50, 12. december 2024 BOŽIČNI DUH glejte, kaj mu je Bog dal v dar in kakšno umetnino je ustva- ril,« je Drago Kozinc pokazal na steno, kjer visijo njegove jaslice. »Res je neverjetno, kaj vse in iz česa lahko ljudje ustva- rijo umetnine,« je navdušen tudi direktor Zavoda Odon Janko Cesar, ki priznava, da ni nihče pričakoval, da bo razstava jaslic v kartuziji Jurklošter dočakala dvajseto ponovitev. Med epidemijo covida namreč razstave eno leto ni bilo. Toda zahvaljujoč Še bolj navdihujoči so razlo- gi, zakaj so se nekateri avtorji lotili izdelave jaslic. Rezbar Franc Kubelj iz Vodic je bil nekoč odličen avtoklepar. Ko se je pred približno 25 leti po- nesrečil z motornim zmajem, se je moral avtokleparstvu odpovedati. »Ostal je invalid in po nesreči je bil celo pred tem, da bi si vzel življenje. Pri- jatelji so ga začeli nagovarjati, naj začne kaj ustvarjati, iz lesa na primer. Najprej se je branil, da mu delo z lesom ni blizu oziroma da tega ne zna. In po- Zavodu Odon, domačinom, tamkajšnji župniji in Društvu ljubiteljev jaslic Slovenije, je razstava oživela in tako po- novno navdušuje ter nago- varja s svojo sporočilnostjo. Da je ponosen, da Jurklošter že dvajset let ohranja tradicijo jasličarstva in da se na razsta- vi predstavljajo avtorji iz vse Slovenije, je poudaril župan Občine Laško Marko Šantej. »Tako kot jaslice simbolizira- jo mir, upanje in povezanost, tako naj bosta tudi ta razstava in praznični december v duhu povezanosti. Želim vam, da bi praznični čas preživeli pove- zani s svojimi najbližjimi,« je na odprtju razstave nagovoril zbrane. Foto: Nik Jarh Franc Kubelj je bil odličen avtoklepar. Ko se je pred leti ponesrečil z mo- tornim zmajem, se je moral avtokleparstvu odpovedati. Ukvarjati se je začel z rezbarjenjem, čeprav mu delo z lesom do tedaj ni bilo blizu. Njegova upodobitev jaslic navdušuje tudi na razstavi v Jurkloštru. Razstavo v Jurkloštru bogatijo tudi jaslice že pokojnih avtorjev. Med njimi je upodobitev kartuzijana Wolfganga Koglerja. Z jaslicami se na razstavi vsako leto predstavljajo tudi otroci iz okoliških vrtcev in šol. Jaslice na fotografij so izdelali učenci OŠ Jurklošter. S svojo umetnino se na razstavi v jurkloštrski kar- tuziji predstavlja tudi Jože Žlaus iz Globoč pri Vojni- ku, ki letos Slove- nijo zastopa tudi na prestižni mednarodni razstavi jaslic v Vatikanu. Zaradi bolečin v lokomotornem sistemu trpi 60 % ljudi, predvsem po 40. letu starosti. Bolečine pri posameznikih povzročajo nemalo težav, ga ohromijo in zaustavljajo vsakdanji ritem življenja. Sodelavci Centra zdravja Olimia iz Term Olimia s svojim strokovnim znanjem učinkovito zmanjšujejo in odpravljajo bolečine. Najpogostejša bolečina, ki jo čutimo v našem gibalnem sistemu, je bolečina v spodnjem delu hrbtenice. V veliki večini primerov gre za ishiadično bolečino oziroma išias. Išias ni bolezen, ampak skupek simptomov, ki so posledica utesnitve ishiadičnega živca, ki je najdaljši in največji živec v človeškem telesu. Pri njegovem draženju ali utesnitvi zaradi hernije diska, mišičnega krča, degenerativnih sprememb in drugih težav se pojavijo simptomi, kot so: — bolečina, ki seva iz spodnjega dela hrbta v nogo, — mravljinčenje in odrevenelost, — šibkost mišic, — poslabšanje simptomov med sedenjem in celo — uhajanje urina in blata. Ker je ishiadični živec ključen za nadzor gibanja v spodnjih okončinah, lahko njegova poškodba ali vnetje bistveno vpliva na sposobnost gibanja. Posledice so lahko lažje ali težje omejitve pri vsakodnevnih opravilih. Velik zalogaj lahko postanejo celo hoja, vstajanje ali sedenje. Brez ustreznega zdravljenja se lahko stanje poslabša, posledica pa je dolgoročna izguba mišične moči in občutljivost ter celo trajne okvare živcev, zaradi česar postane kakovost življenja močno okrnjena. Ključna za preprečevanje nastanka bolečine sta hitra diagnoza in takojšnje zdravljenje. V Centru zdravja Olimia večino primerov uspešno zdravijo s konservativnimi metodami. Zavezani so celostni in znanstveno podprti rehabilitaciji, zaradi česar v Sloveniji izstopajo na področju fizioterapije. Ključ do uspeha je natančna diagnostika, ki omogoča prilagojen rehabilitacijski program, v katerem se uporabljajo napredne metode, kot so manualna terapija, mobilizacija sklepov, terapija prožilnih točk, akupunktura, sproščanje fascije. V Centru zdravja Olimia uporabljajo najnovejše tehnologije za hitrejše in učinkovitejše zdravljenje, pacientom pa tako omogočajo hitrejše okrevanje. Med njimi so: — ENF (Electro Neuro Feedback) tehnologija je napredna naprava za neinvazivno zdravljenje bolečine. Uporablja nizke frekvence električnih impulzov, ki so prilagojeni telesnemu odzivu, kar omogoča takojšnje prilagajanje terapije glede na trenutno stanje tkiva. Cilj terapije je zmanjšanje bolečine in pospeševanje celjenja z aktiviranjem naravnih procesov telesa, zato se uporablja predvsem pri lajšanju kroničnih bolečin, poškodbah mišic in sklepov, ter pri regeneraciji po operacijah. — SIS magnet (Super Inductive System) je terapevtska naprava, ki uporablja visoko intenzivno elektromagnetno polje za spodbujanje zdravljenja v tkivih. Njegova tehnologija temelji na principu elektromagnetne indukcije, kjer visoka frekvenca in moč impulzov prodreta globoko v tkiva in stimulirata živce, mišice in kosti. Ta terapija se pogosto uporablja za lajšanje akutne in kronične bolečine, izboljšanje gibljivosti sklepov, zdravljenje mišičnih poškodb, pospeševanje celjenja zlomov kosti ter regeneracijo tkiv. — Visokoenergijski laser SUMMUS, ki blaži bolečine, zmanjšuje vnetja in spodbuja regeneracijo poškodovanih tkiv. — Terapija TECAR WINTECARE, ki z uporabo radiofrekvenčne energije pozitivno vpliva na procese celjenja, pospešuje prekrvavitev, lokalno povišanje temperature in odvajanje odvečne tekočine (drenažni učinek). Obiščite strokovnjake Centra zdravja Olimia, ki vam bodo pomagali trajno odpraviti bolečine in izboljšati kakovost življenja. V njihovem centru lahko obiščete ortopeda ali samoplačniško fizioterapijo, če imate sklenjeno zavarovanje »Specialist« pri izbranih zavarovalnicah: Generali, Triglav, Vzajemna, Vita, Sava. Če imate težave zaradi išiasa ali občutite bolečine v hrbtenici, kolkih, kolenih ali ramenih, se naročite na pregled k našim priznanim strokovnjakom ortopedom ali k našim specialistom fizioterapije. INFORMACIJE IN NAROČANJE: center.zdravja@terme-olima.com 03 829 78 02 Ko išias, bolečine v hrbtenici, kolkih, kolenih in ramenih postanejo preteklost Odlašanje rehabilitacije lahko vodi v poslabšanje stanja Terme Olimia d. d. Zdraviliška cesta 24, SI-3254 Podčetrtek E: info@terme-olimia.com | T: +386 3 829 78 36 Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 50, 12. december 2024 BOŽIČNI DUH Že dvajset let je od tega, odkar je starodavna kar- tuzija v Jurkloštru gostila prvo razstavo jaslic. Njen idejni oče pater Karel Gržan je navdušil jasličarje in domačine, da so s srčnostjo pripravili prostor, kjer so svoj dom našle jaslice slovenskih avtorjev. Te so že prvo leto navduševale in vabile obiskovalce od blizu in daleč. Blaga tišina kartuzije, vsajena med mogočne gozdove in žuborenje potoka, še danes nagovarja in vabi vse, ki so jim jaslice blizu, da si jih ogledajo in si ob njih napolnijo dušo z mirom in lepoto. BOJANA AVGUŠTINČIČ V Jurkloštru na ogled jubilejna slovenska razstava jaslic Navdihujoče upodobitve svete družine razstave jaslic v Sloveniji,« poudarja Drago Kozinc. Leto- šnja jubilejna razstava je po- stregla s približno 70 jaslicami. Na razstavi je mogoče videti vrhunske umetnine. Med nji- mi so tudi jaslice avtorjev, ki letos zastopajo Slovenijo na prestižni mednarodni razstavi jaslic v Vatikanu, in sicer Urške Bernik, Toneta Šegine, Katari- ne Silan in Jožeta Žlausa. Prav tako so na ogled jaslice, ki so bile lani predstavljene v Vati- kanu – avtorja sta Peter Gojko- vič in Barbara Dimec. Na razstavi sicer sodeluje kar nekaj priznanih jasličar- jev, ki so znani v Evropi in celo po svetu. »V Jurkloštru je tako mogoče videti jaslice sta- roste slovenskega jasličarstva akademskega kiparja Viktorja Konjedica, ki se je celo življe- nje preživljal z njihovim izde- lovanjem. Med razstavljavci so tudi Ana Korenč in Anka Terpin, ki se predstavljata z glinenimi jaslicami, rezbar Marjan Vodnik, za katerega je značilno, da je celotne jaslice upodobil v enem kosu lesa, ter Romeo Volk, čigar jaslice imajo dvojni po- men. Ustvarja tradicionalno, a z bogatim pridihom osebnega doživljanja rojstva,« našteva Drago Kozinc. Pri tem omeni še druge »stebre« slovenskega jasličarstva, kot so Simon Ru- dnik, ki je sodeloval na evrop- ski razstavi jaslic, ki je bila v Sloveniji pred dvajsetimi leti, ter kartuzijan Wolfgang Ko- gler, ki je dolgo živel v Pleter- jah. Na razstavi v Jurkloštru vsa- ko leto sodelujejo tudi doma- čini (Alenka Kandolf, Rajko Oprešnik, Klavdija Simler …). Stalnica je, da se s svojimi upodobitvami svete družine predstavljajo tudi otroci iz okoliških vrtcev in šol. Domiselni izdelava in izbira materiala Domiselna je tudi izbira ma- teriala, iz katerega so izdelane jaslice. Med zelo netipične sodijo tiste iz koruznega ličja in jaslice, narejene v orehovi lupini. Ob tem so na ogled tudi jaslice iz stekla, lesa, gline, ko- vine, papirja, voska ter medene jaslice in iz testa ter čipke … Kar nekaj jih je narejenih iz enega kosa lesa. Nekatere teh- tajo več deset kilogramov, spet druge le kakšen gram. Pri pripravi razstave že vsa leta sodelujejo Društvo ljubi- teljev jaslic Slovenije, Zavod Odon Jurklošter, tamkajšnja župnija in prizadevni domači- ni, ki pomagajo pripraviti pro- stor in nato postaviti jaslice, ki jih v Jurklošter pripeljejo iz vse Slovenije. »Vsako sloven- sko pokrajino zastopa vsaj en avtor,« pravi podpredsednik Društva ljubiteljev jaslic Slo- venije Drago Kozinc. Priprave na razstavo se zač- nejo že leto prej. V društvu jasličarjev najprej naredijo izbor jaslic in povabijo avtor- je k sodelovanju, nato sledijo pogovori in priprave. Nekateri avtorji izdelajo jaslice posebej za razstavo v Jurkloštru, spet drugi se tam predstavljajo z jaslicami, ki so že bile na ogled na prestižnih evrop- skih ali svetovnih razstavah. V Jurkloštru so razstavljene tudi nekatere jaslice, ki so na tej razstavi v preteklih letih že bile predstavljene. Za njihovo ponovno predstavitev so se v društvu jasličarjev odločili, ker so v preteklosti pustile globok pečat in se jim je zdelo škoda, da jih ne bi ponovno pokazali. Večina jaslic je v kartuziji na ogled prvič. V vseh teh letih je bilo med zidovi starodavne kartuzije na ogled že več kot tisoč slo- venskih jaslic tako priznanih avtorjev, akademikov kot pre- prostih ljudi, ki so z različnimi materiali izrazili svoje čutenje, veselje do življenja in spozna- nje odrešenosti. Stebri slovenskega jasličarstva »V Jurkloštru vzdržuje- mo raven kakovosti, ki je značilna za najbolj pre- stižne Razstava jaslic v kartuziji Jurklo- šter bo na ogled do 12. januarja 2025, in sicer ob sobotah, nedeljah in pra- znikih med 15. in 17 . uro, lahko tudi po dogovoru. »Res je neverjetno, kaj vse in iz česa lahko ljudje ustvarijo umetnine,« je navdušen direktor Zavoda Odon Janko Cesar. upodobil v enem kosu lesa, ter Romeo Volk, čigar jaslice imajo dvojni po- so v preteklosti pustile globok pečat in se jim je zdelo škoda, da jih ne bi ponovno pokazali. Večina jaslic je v kartuziji na ogled prvič. V vseh teh letih je bilo med zidovi starodavne kartuzije na ogled že več kot tisoč slo- venskih jaslic tako priznanih avtorjev, akademikov kot pre- prostih ljudi, ki so z različnimi materiali izrazili svoje čutenje, veselje do življenja in spozna- nje odrešenosti. Stebri slovenskega jasličarstva »V Jurkloštru vzdržuje- mo raven kakovosti, ki je značilna za ki je značilna za najbolj pre- stižne Razstava jaslic v Razstava jaslic v kartuziji Jurklo- kartuziji Jurklo- šter bo na ogled do šter bo na ogled do 12. januarja 2025, 12. januarja 2025, in sicer ob sobotah, in sicer ob sobotah, nedeljah in pra- nedeljah in pra- znikih med 15. in znikih med 15. in 17 . uro, lahko tudi 17 . uro, lahko tudi po dogovoru. »Res je »Res je neverjetno, neverjetno, kaj vse in iz kaj vse in iz česa lahko česa lahko ljudje ustvarijo ljudje ustvarijo umetnine,« umetnine,« je navdušen je navdušen direktor Zavoda direktor Zavoda Odon Janko Cesar. Razstavo jaslic je odprl in blagoslovil njen idejni oče pater Karel Gržan. Na razstavi med kartuzijanskimi zidovi je na ogled okoli 70 do- miselno izdelanih jaslic raz- ličnih oblik in velikosti ter iz najrazličnejših materialov. Veliko jih je izdelanih iz ene- ga kosa lesa. Tudi slednje, ki jih je ustvaril Tone Šegina. Izvirno delo petošolk OŠ Dobje je navdušen direktor Zavoda direktor Zavoda Odon Janko Cesar. Odon Janko Cesar. Jaslice iz testa avtorice Barbare Dimec iz Celja so bile lani pred- stavljene v Vatikanu, letos navdušujejo na razstavi v Jurkloštru. »V Jurkloštru vzdržujemo raven kakovosti, ki je značilna za najbolj prestižne razstave jaslic v Sloveniji,« pravi Drago Kozinc. Za rezbarja Marjana Vodnika je značilno, da celotne jaslice upodobi iz enega kosa lesa. Posebnost so njegove jaslice v obliki srca. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 50, 12. december 2024 MIKLAVŽEV KONCERT Lekarna Center deluje na isti lokaciji v starem mestnem jedru Celja od 9. julija 1954. Lani, v letu 2023, je minilo 100 let od ustanovitve lekarne Pri križu v Celju, ki jo je ustanovil magister farmacije Fedor Gradišnik. Kot je znano, je bila lekarna po drugi selitvi leta 1947 v stavbi na vogalu Vodnikove in Stanetove ulice, nato leta 1952 ukinjena. Dve leti kasneje se je v iste prostore preselila II. Mestna lekarna, kar je dosegel magister farmacije Dušan Gradišnik (sin Fedor- ja Gradišnika), zadnji upravnik II. mestne lekarne. Le-ta se je preselila s Tomšičevega trga, kjer je poslovala od leta1670. Ob preselitvi se je tudi preimenovala v Lekarno Center Celje. Prostori Lekarne Center so v stavbi, ki je bila doslej večkrat prenovljena. Tretjo preureditev je izvedla II. Mestna lekarna, ki je stavbi spremenila zunanjo podobo in funkcionalnost. Takrat so vogalno hišo dvignili za eno nadstropje, na zahod- ni strani pa za dve nadstropji ter jo estetsko in urbanistično vključili kot dopolnilo pomembnih stavb v križišču Stanetove in Cankarjeve oz. Vodnikove ulice. V naslednjih desetletjih je bila lekarna večkrat preurejena in razširjena glede na potrebe prebivalcev. V letih 1981 in 1982 je lekarna pridobila dodatne prostore za izdajo izdelkov brez recepta. Razvila se je v osrednjo regijsko lekarno za pre- skrbo z zdravili, ki so jih predpisovali zdravniki specialisti v ambulantah Splošne bolnišnice Celje, za izdelavo najzahtevnejših magistralnih zdravil, izvajanje regijske dežurne službe, mentorske službe v okviru učne lekarne. Kot del Lekarne Center se je vedno bolj razvijal priročni galenski laboratorij, ki je postal samostojna enota leta 2002. Za nadzor kakovosti proizvodnje in priprave zdravil v laboratoriju in v le- karnah je bil ustanovljen Kontrolno-analizni laboratorij (1990). Sledilo je več manjših prenov glede na potrebe delovanja lekarne in uskladitve s pravilniki o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti. V letih 2014–2016 je bila ponovno izvedena celotna prenova vseh lekarniških prostorov in opreme. Najpomembnejše pridobitve so bile: bistveno povečani prostori za uporabnike, preurejeni in na novo opremljeni prostori za izdelavo magistralnih zdravil, avtomatiziran sistem za shranjevanje in prinos zdravil ter avtomatske blagajne. V letu 2022 so prostorsko na novo organizirali lekarno ter preselili dežurno službo in izdelavo zahtevnih magistralnih zdravil v Lekarno Glazija. Lekarna ima sedaj 250 kvadratnih metrov prostora in je sodobno opremljena. V njej je zaposlenih pet farmacevtov, trije farmacevtski tehniki in lekarniška strežnica. Njihova prizadevanja so opazili tudi uporabniki njihovih storitev. V raziskavi »Zadovoljstvo uporabnikov z lekarniškimi storitvami« v letu 2023 so najbolje ocenili spoštljivost zaposlenih do strank, zaupanje uporabnikov lekarniškemu osebju, splošno zadovoljstvo z lekarno in urejenost lekarniških prostorov. Večina uporabnikov pride v lekarno zaradi zdravil na recept, sledijo zdravila brez recepta, nato pa še nakup drugih izdelkov in svetovanja v povezavi s tem. Zadovoljstvo uporabnikov z njihovimi storitvami pomeni potrditev dosedanjih prizadevanj. Tudi v prihodnje bodo zaposleni sledili najnovejšemu znanju in strokovnim izkušnjam ter uporabnikom zagotavljali strokovnost, zanesljivost in prijaznost pri posredovanju zdravil in drugih izdelkov. Letos obeležujejo okrogle obletnice še tri enote Celjskih lekarn. Ob 70. obletnici delovanja Lekarne Center smo v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje pripravili posebno muzeološko razstavo. Razstava, postavljena v 11 izložbah na Vodnikovi ulici, ponuja vpogled v bogato zgodovino lekarništva in delovanje Lekarne Center skozi desetletja. Z razstavo želimo počastiti tradicijo lekarništva v Celju ter na pomen kulturne dediščine in razvoja lekarništva opozoriti občane Celja in širšo javnost. Gradivo, kronologija, fotografije in predmeti predstavljajo preteklo in sedanje lekarništvo v našem mestu. Razstava ob 70-letnici Lekarne Center Dijaki GCC ponovno umetniško ustvarjali Mladi umetniki navdušili V Narodnem domu Celje je Gimnazija Celje – Center (GCC) pretekli četrtek postregla s plesno-glasbenim do- gajanjem, in sicer z Miklavževim koncertom. Dijaki in njihovi mentorji so z umetniškim programom počastili iztekajoče se leto, hkrati so z dogodkom obeležili vstop v praznično dogajanje v šoli in celotnem knežjem mestu. LARISA JEKNIĆ Koncert je bil zelo dobro obiskan, dvorana Narodnega doma je namreč pokala po šivih. Zelo zadovoljen z od- zivom je ravnatelj GCC Rok Lipnik. »Koncert me je navdu- šil kot vsako leto. Kljub dolgi tradiciji vsako leto prinaša svežino in izjemne nastope. S svojimi točkami so nas na- stopajoči odlično uvedli v de- cembrsko počutje in vzdušje,« je dejal. Ob tem je povedal, da je dober obisk koncerta rezul- tat dobrega dela preteklih let in tradicionalno kakovostne izvedbe. »Naši dijaki vedno znova pokažejo svoje talente in sposobnosti, ob podpori mentorjev jim to vsako leto znova uspe na zelo visoki ravni.« Nastopali so Nonet GCC z umetniško vodjo Barbaro Ar- lič Kerstein, dekliški pevski zbor GCC dijakinj 1. letnika pod vodstvom Eve Mutec, Dekliški pevski zbor GCC pod vodstvom Davida Prelo- žnika, FaVoZa pod vodstvom Danijela Berdena, Poptastic pod vodstvom Sandre Feke- tija, Plesna skupina GCC pod vodstvom Nikite Omerzu in zasedbi Gipsy sekstet GCC in The Šlagers z mentorjem Sašem Šoncem. Praznično dogajanje se je na celjski gimnaziji sicer šele do- bro začelo. Šola ga bo zaokro- »Koncert me je navdušil kot vsako leto. Kljub dolgi tradiciji vsako leto prinaša svežino in izjemne nastope,« je dejal ravnatelj GCC Rok Lipnik (v sredini). Predstavilo se je več pev- skih zasedb. Rok Lipnik: »Naši dijaki vedno znova pokažejo svoje talente in sposobnosti, ob podpori mentorjev jim to vsako leto znova uspe na zelo visoki ravni.« »Koncert me je navdušil kot vsako leto. Kljub dolgi tradiciji vsako leto prinaša svežino in izjemne nastope. S svojimi točkami so nas nastopajoči odlično uvedli v decembrsko počutje in vzdušje,« je povedal ravnatelj GCC Rok Lipnik. žila 23. decembra z veselim decembrom in s Centrovizijo, tradicionalno prireditvijo di- jakov GCC, hkrati bodo dijaki likovne smeri umetniške gim- nazije pripravili tradicionalno Belo snežinko, dogodek za di- jake in učitelje programa ome- njene gimnazije, je zaključil Lipnik. LJ, foto: Nik Jarh Pošta Slovenije je predstavila novo mobilno aplikacijo Mo- jaPošta, ki uporabnikom na pre- prost način omogoča pregled in upravljanje s paketi v vsakem trenutku. V aplikaciji MojaPošta lahko uporabniki sledijo svojim paketom in dostopajo do infor- macij o njih, informacije o sta- tusih paketov pa prejemajo na svoj telefon varno, s potisnimi sporočili, s čimer je poskrbljeno za zaščito pred spletnimi prevar- ami. Vsak spletni nakup se zaključi s fizično dostavo pošiljk in prav ta faza spletnega nakupovanja ključno vpliva na uporabnikovo pozitivno nakupovalno izkušnjo. Različne raziskave namreč kaže- jo, da ljudje z večjo verjetnostjo ponovijo spletni nakup, če imajo dobro izkušnjo z dostavo. Pošta Slovenije je ravno zato uporab- nikom ponudila mobilno aplik- acijo, ki omogoča še lažje upravl- janje s paketi kjerkoli in kadarkoli. Pravzaprav preprosteje ne gre. Aplikacija omogoča določitev privzetega mesta dostave, tj. prejemnikovo najbližjo oziro- ma najljubšo dostavno točko za dostavo oz. prevzem pake- tov. Prejemniki lahko izbirajo med več kot 1.300 prevzem- nimi mesti, od tega je več kot 200 paketomatov, ki so dostopni vse dni v letu štiriindvajset ur na dan. S širokim naborom prevzemnih možnosti Pošta Slovenije omog- oča dostavo po željah uporab- nikov. Med drugim lahko upo- rabniki izberejo dostavo paketa tudi na dogovorjeno mesto (ter- asa/balkon, garaža …) ali na drug naslov, spremenijo lahko tudi datum dostave. Pošta Sloveni- je tako prilagaja dostavo ne le vsakodnevni naglici, temveč tudi času dopustov. Za spletne trgovce bo zagotovo koristna informacija, da z upora- bo aplikacije MojaPošta uporab- niki hitreje pridobijo informacije o sprejetih in vrnjenih pošiljkah, kar zmanjša količino poizvedo- vanja neposredno pri trgovcu in spodbudi več uspešnih dostav v prvem poskusu. S pomočjo aplikacije lahko upo- rabniki tudi pošljejo paket. Pre- prosto in po korakih jim aplikacija omogoča, da vnesejo podatke o prejemniku, na svoj elektronski naslov pa prejmejo že pripravl- jeno paketno nalepko, ki jo natis- nejo in nalepijo na paket. Paket le še oddajo v izbrani paketomat ali na pošto in tako prihranijo svoj dragoceni čas. Pošta Slovenije redno sprem- lja zadovoljstvo uporabnikov s paketno dostavo, rezultati pa kažejo na zelo visoko stopnjo zadovoljstva med uporabniki in visoko oceno. Kar 9 od 10 up- orabnikov bi paketno dostavo Pošte Slovenije priporočilo svo- jim družinskim članom, prijatel- jem in znancem. Uporabniki torej cenijo zanesl- jivost in profesionalnost, zato pri naslednjem spletnem nakupu za dostavo paketa izberite Pošto Slovenije – partnerja, ki je številka 1 v paketni dostavi. Brezskrbno upravljanje paketov s Pošto Slovenije – spoznajte aplikacijo MojaPošta Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 50, 12. december 2024 30 LET V DRUŽBI LISJAKA »V muzeju se trudimo, da bi bile naše razstave dostopne vsem, zato smo prostore priredili tudi za invalide in slepe ter slabovidne, za katere smo posneli tudi avdiovodnike.« »Marsikdo misli, da je razstavo za otroke preprosto narediti, a to ni res. Včasih je celo težje.« Skoraj tako dolgo kot v Muzeju novejše zgodovine Celje domuje Herman Lisjak, tam dela tudi Jožica Trateški. Danes, v četrtek, mineva ravno 30 let, od- kar je prvič kot zaposlena prestopila prag muzeja, Herman pa bo tri desetletja praznoval prihodnje leto. Jožica po vsem tem času še vedno uživa v svojem delu in z veselem prihaja v službo. »To je velik privilegij in dober občutek, da je še vedno tako.« Velik del tega prinesejo tudi zelo dobri odnosi, ki jih goji z vsemi svojimi sodelavci. V tem času je pripravila veliko raz- stav, med drugim tudi začasno Herman in prijatelji. JANŽE FRIC »Na to, da še vedno rada prihajam v službo in opra- vljam svoje delo, vpliva veli- ko stvari. Tudi to, da je delo zelo raznoliko in da je vzduš- je v kolektivu takšno, da lah- ko skupaj naredimo vse.« Jožica je sicer zaposlena kot muzejska svetovalka in vod- ja pedagoških programov, a poleg tega je tudi avtorica več razstav, skrbi pa tudi za otro- ške gledališke predstave, ki jih prirejajo v Hermanovem brlogu. Trenutno pa skrbi za inventar. Vsebine za otroke »Marsikdo misli, da je raz- stavo za otroke preprosto na- rediti, a to ni res. Včasih je celo težje, saj moraš prilagoditi svo- je razmišljanje na drugo raven, moraš razmišljati kot otrok in vsebine prilagoditi njim.« Vča- sih se kakšne zanimive teme spomnijo sami s sodelavci, dobijo pa tudi kakšno pobudo od otrok. Občasno dobijo tudi kakšno pobudo iz drugih mu- zejev, s katerimi sodelujejo pri občasnih razstavah. »Ko se dogovorimo za temo, sledi raziskovanje, ki je nače- loma zelo obsežno. Med raz- iskovanem se nam ponavadi odpira vedno več vprašanj in je tema vedno bolj široka. Ta- krat se vedno spomnimo, da imamo za občasne razstave na voljo štiri prostore, zato se moramo ponovno osredotočiti na to, kaj je bistvo teme.« Pri tem poudarja, da prostorska omejenost ni nujno slaba. »Tudi otrokom ne bi bilo za- nimivo, če bi bile razstave prevelike.« Vodenja po razstavah mu- zejski delavci prilagodijo vsaki skupini posebej, tako da ustrezajo predznanju in starosti otrok, a tudi željam učiteljev. »Med vodenjem skozi razstave ne gremo ve- dno od enega do drugega panoja, ampak tudi to prila- godimo vsaki skupini otrok posebej.« Kot še dodaja, je poslanstvo otroškega muze- ja, da otrokom približamo svet kulturne dediščine in kulture v vsej njeni širini in ljubkosti. »Hkrati dodaja- mo vsebine, ki so aktualne in otrokom bližje, da tako lažje razumejo sedanjost.« Kot je povedala Jožica Trateški, pri snovanju raz- stav pazijo tudi na to, da gojijo pozitiven odnos do slovenskega jezika. Poleg zgodovinskih tem v razsta- ve dodajajo tudi druge, kot so matematika, arhitektura, geografija in podobno. Uživa v zanimivih zgodbah Skozi leta se je nabralo veli- ko različnih zgodb o predme- tih, ki jih hranijo v muzeju. »Trenutno je ena bolj svežih zgodb zgodba o dojenčku, ki je razstavljen v prvem prostoru razstave Herman in prijatelji. Ta igrača je iz leta 1925 in nam jo je podarila gospa iz Hrastni- ka, ki jo je dobila ob rojstvu isto leto. To, da je igrača res stara skoraj sto let, je potrdil tudi žig, ki je na hrbtni strani dojenčka. V raziskovanju ta- kih zgodb tudi zelo uživam.« S to igračo se je igral tudi sin gospe, ki jo je darovala. Sin je dal igrači novo ime, poimenoval jo je po svojem naj- boljšem prijate- lju, nadel ji je ime Igorček. »Skozi raziskovanje sem nato ugotovila, da je imel sin prav, saj je proizvaja- lec izdelal igračo mo- škega spo- la. Rav- no leta 1925 je to podjetje naredilo dojenčka, ki je prvič upodobljen kot fant, zato je bilo ime Igorček či- sto ustrezno. T e in podobne igrače so bile pred tem na- čeloma upodo- bljene kot deklice. Takšne in podobne stvari ugo- tovimo skozi raziskave pred- metov, ki jih dobimo v muzej.« Sogovornica je tudi poudarila, da je ta igrača lastnikom veliko pomenila, dvakrat so jo celo dali popravljati. V razstave tudi kaj »skrije« V prvem prostoru trenutne začasne razstave na veliki kro- gli, ki predstavlja Zemljo in njene prebivalce, je zelo veliko portretov, ki predstavljajo raz- lične ljudi, ki živijo na našem planetu. »Ta eksponat pred- stavlja različnost prebivalcev, zato so nekatere fotografije čr- no-bele, tudi slabše kakovosti, prikazujejo različne lastnosti ljudi. Ob tem se z otroki pogo- varjamo, da imajo nekateri lju- dje drugačne lase ali drugačne oči, in jim s tem predstavimo pestrost ljudi. Otrokom s tem povemo, da kljub razlikam ži- vimo na istem planetu. Zato moramo, če hočemo sobiva- ti in se dobro imeti, poznati osnovne človekove pravice.« Med portreti, ki so na ekspo- natu, je tudi veliko družinskih članov in prijateljev zaposlenih v muzeju. »Prijatelji, sodelavci in sorodniki so se na moj poziv zelo dobro odzvali. Zbrala sem približno 800 fotografij, ki so zdaj del razstave.« Tu se »skrivanje« še ne kon- ča, vsa imena, ki jih je Jožica Trateški uporabila v gradivu za razstavo, so imena otrok zapo- slenih v muzeju. »Uporabila sem tudi ime Jaka, kot je ime mojemu sinu,« je z nasmehom povedala Trateškijeva in doda- la, da so tudi te majhne stvari tiste, zaradi katerih v svojem delu uživa. V muzeju gostje iz celega sveta Hermanov brlog sicer veči- noma gosti otroke iz Slovenije, a kot pravi Jožica Trateški, so Hermanu v goste prišli tudi Ja- ponci in Avstralci. »Spominjam se, da se je v našem muzeju ustavil par iz Avstralije, ki je opazil, da med igračami ni- mamo kenguruja. Takrat sta obljubila, da nam bosta poslala igračo, a nekako nismo verjeli, da bosta res. A sta držala bese- do in poslala majhnega lesene- ga kenguruja, ki smo ga seveda takoj dali na razstavo.« Foto: Andraž Purg Jožica Trateški Hermana Lisjaka »pozna od rojstva« »Pripravljanje razstav za otroke je zahtevno« Pri pripravi razstave je Jožici Trateški na pomoč priskočila akademska slikarka Suzana Senica, ki je med drugim izdelala velike dele telesa. Sodelavci, prijatelji in sorodniki so Jožici poma- gali, da je zbrala približno 800 portretov. Pri postavljanju razstav se trudi, da bi bile otrokom čim bolj zanimive. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 50, 12. december 2024 MIKLAVŽEV KONCERT Lekarna Center deluje na isti lokaciji v starem mestnem jedru Celja od 9. julija 1954. Lani, v letu 2023, je minilo 100 let od ustanovitve lekarne Pri križu v Celju, ki jo je ustanovil magister farmacije Fedor Gradišnik. Kot je znano, je bila lekarna po drugi selitvi leta 1947 v stavbi na vogalu Vodnikove in Stanetove ulice, nato leta 1952 ukinjena. Dve leti kasneje se je v iste prostore preselila II. Mestna lekarna, kar je dosegel magister farmacije Dušan Gradišnik (sin Fedor- ja Gradišnika), zadnji upravnik II. mestne lekarne. Le-ta se je preselila s Tomšičevega trga, kjer je poslovala od leta1670. Ob preselitvi se je tudi preimenovala v Lekarno Center Celje. Prostori Lekarne Center so v stavbi, ki je bila doslej večkrat prenovljena. Tretjo preureditev je izvedla II. Mestna lekarna, ki je stavbi spremenila zunanjo podobo in funkcionalnost. Takrat so vogalno hišo dvignili za eno nadstropje, na zahod- ni strani pa za dve nadstropji ter jo estetsko in urbanistično vključili kot dopolnilo pomembnih stavb v križišču Stanetove in Cankarjeve oz. Vodnikove ulice. V naslednjih desetletjih je bila lekarna večkrat preurejena in razširjena glede na potrebe prebivalcev. V letih 1981 in 1982 je lekarna pridobila dodatne prostore za izdajo izdelkov brez recepta. Razvila se je v osrednjo regijsko lekarno za pre- skrbo z zdravili, ki so jih predpisovali zdravniki specialisti v ambulantah Splošne bolnišnice Celje, za izdelavo najzahtevnejših magistralnih zdravil, izvajanje regijske dežurne službe, mentorske službe v okviru učne lekarne. Kot del Lekarne Center se je vedno bolj razvijal priročni galenski laboratorij, ki je postal samostojna enota leta 2002. Za nadzor kakovosti proizvodnje in priprave zdravil v laboratoriju in v le- karnah je bil ustanovljen Kontrolno-analizni laboratorij (1990). Sledilo je več manjših prenov glede na potrebe delovanja lekarne in uskladitve s pravilniki o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti. V letih 2014–2016 je bila ponovno izvedena celotna prenova vseh lekarniških prostorov in opreme. Najpomembnejše pridobitve so bile: bistveno povečani prostori za uporabnike, preurejeni in na novo opremljeni prostori za izdelavo magistralnih zdravil, avtomatiziran sistem za shranjevanje in prinos zdravil ter avtomatske blagajne. V letu 2022 so prostorsko na novo organizirali lekarno ter preselili dežurno službo in izdelavo zahtevnih magistralnih zdravil v Lekarno Glazija. Lekarna ima sedaj 250 kvadratnih metrov prostora in je sodobno opremljena. V njej je zaposlenih pet farmacevtov, trije farmacevtski tehniki in lekarniška strežnica. Njihova prizadevanja so opazili tudi uporabniki njihovih storitev. V raziskavi »Zadovoljstvo uporabnikov z lekarniškimi storitvami« v letu 2023 so najbolje ocenili spoštljivost zaposlenih do strank, zaupanje uporabnikov lekarniškemu osebju, splošno zadovoljstvo z lekarno in urejenost lekarniških prostorov. Večina uporabnikov pride v lekarno zaradi zdravil na recept, sledijo zdravila brez recepta, nato pa še nakup drugih izdelkov in svetovanja v povezavi s tem. Zadovoljstvo uporabnikov z njihovimi storitvami pomeni potrditev dosedanjih prizadevanj. Tudi v prihodnje bodo zaposleni sledili najnovejšemu znanju in strokovnim izkušnjam ter uporabnikom zagotavljali strokovnost, zanesljivost in prijaznost pri posredovanju zdravil in drugih izdelkov. Letos obeležujejo okrogle obletnice še tri enote Celjskih lekarn. Ob 70. obletnici delovanja Lekarne Center smo v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje pripravili posebno muzeološko razstavo. Razstava, postavljena v 11 izložbah na Vodnikovi ulici, ponuja vpogled v bogato zgodovino lekarništva in delovanje Lekarne Center skozi desetletja. Z razstavo želimo počastiti tradicijo lekarništva v Celju ter na pomen kulturne dediščine in razvoja lekarništva opozoriti občane Celja in širšo javnost. Gradivo, kronologija, fotografije in predmeti predstavljajo preteklo in sedanje lekarništvo v našem mestu. Razstava ob 70-letnici Lekarne Center Dijaki GCC ponovno umetniško ustvarjali Mladi umetniki navdušili V Narodnem domu Celje je Gimnazija Celje – Center (GCC) pretekli četrtek postregla s plesno-glasbenim do- gajanjem, in sicer z Miklavževim koncertom. Dijaki in njihovi mentorji so z umetniškim programom počastili iztekajoče se leto, hkrati so z dogodkom obeležili vstop v praznično dogajanje v šoli in celotnem knežjem mestu. LARISA JEKNIĆ Koncert je bil zelo dobro obiskan, dvorana Narodnega doma je namreč pokala po šivih. Zelo zadovoljen z od- zivom je ravnatelj GCC Rok Lipnik. »Koncert me je navdu- šil kot vsako leto. Kljub dolgi tradiciji vsako leto prinaša svežino in izjemne nastope. S svojimi točkami so nas na- stopajoči odlično uvedli v de- cembrsko počutje in vzdušje,« je dejal. Ob tem je povedal, da je dober obisk koncerta rezul- tat dobrega dela preteklih let in tradicionalno kakovostne izvedbe. »Naši dijaki vedno znova pokažejo svoje talente in sposobnosti, ob podpori mentorjev jim to vsako leto znova uspe na zelo visoki ravni.« Nastopali so Nonet GCC z umetniško vodjo Barbaro Ar- lič Kerstein, dekliški pevski zbor GCC dijakinj 1. letnika pod vodstvom Eve Mutec, Dekliški pevski zbor GCC pod vodstvom Davida Prelo- žnika, FaVoZa pod vodstvom Danijela Berdena, Poptastic pod vodstvom Sandre Feke- tija, Plesna skupina GCC pod vodstvom Nikite Omerzu in zasedbi Gipsy sekstet GCC in The Šlagers z mentorjem Sašem Šoncem. Praznično dogajanje se je na celjski gimnaziji sicer šele do- bro začelo. Šola ga bo zaokro- »Koncert me je navdušil kot vsako leto. Kljub dolgi tradiciji vsako leto prinaša svežino in izjemne nastope,« je dejal ravnatelj GCC Rok Lipnik (v sredini). Predstavilo se je več pev- skih zasedb. Rok Lipnik: »Naši dijaki vedno znova pokažejo svoje talente in sposobnosti, ob podpori mentorjev jim to vsako leto znova uspe na zelo visoki ravni.« »Koncert me je navdušil kot vsako leto. Kljub dolgi tradiciji vsako leto prinaša svežino in izjemne nastope. S svojimi točkami so nas nastopajoči odlično uvedli v decembrsko počutje in vzdušje,« je povedal ravnatelj GCC Rok Lipnik. žila 23. decembra z veselim decembrom in s Centrovizijo, tradicionalno prireditvijo di- jakov GCC, hkrati bodo dijaki likovne smeri umetniške gim- nazije pripravili tradicionalno Belo snežinko, dogodek za di- jake in učitelje programa ome- njene gimnazije, je zaključil Lipnik. LJ, foto: Nik Jarh Pošta Slovenije je predstavila novo mobilno aplikacijo Mo- jaPošta, ki uporabnikom na pre- prost način omogoča pregled in upravljanje s paketi v vsakem trenutku. V aplikaciji MojaPošta lahko uporabniki sledijo svojim paketom in dostopajo do infor- macij o njih, informacije o sta- tusih paketov pa prejemajo na svoj telefon varno, s potisnimi sporočili, s čimer je poskrbljeno za zaščito pred spletnimi prevar- ami. Vsak spletni nakup se zaključi s fizično dostavo pošiljk in prav ta faza spletnega nakupovanja ključno vpliva na uporabnikovo pozitivno nakupovalno izkušnjo. Različne raziskave namreč kaže- jo, da ljudje z večjo verjetnostjo ponovijo spletni nakup, če imajo dobro izkušnjo z dostavo. Pošta Slovenije je ravno zato uporab- nikom ponudila mobilno aplik- acijo, ki omogoča še lažje upravl- janje s paketi kjerkoli in kadarkoli. Pravzaprav preprosteje ne gre. Aplikacija omogoča določitev privzetega mesta dostave, tj. prejemnikovo najbližjo oziro- ma najljubšo dostavno točko za dostavo oz. prevzem pake- tov. Prejemniki lahko izbirajo med več kot 1.300 prevzem- nimi mesti, od tega je več kot 200 paketomatov, ki so dostopni vse dni v letu štiriindvajset ur na dan. S širokim naborom prevzemnih možnosti Pošta Slovenije omog- oča dostavo po željah uporab- nikov. Med drugim lahko upo- rabniki izberejo dostavo paketa tudi na dogovorjeno mesto (ter- asa/balkon, garaža …) ali na drug naslov, spremenijo lahko tudi datum dostave. Pošta Sloveni- je tako prilagaja dostavo ne le vsakodnevni naglici, temveč tudi času dopustov. Za spletne trgovce bo zagotovo koristna informacija, da z upora- bo aplikacije MojaPošta uporab- niki hitreje pridobijo informacije o sprejetih in vrnjenih pošiljkah, kar zmanjša količino poizvedo- vanja neposredno pri trgovcu in spodbudi več uspešnih dostav v prvem poskusu. S pomočjo aplikacije lahko upo- rabniki tudi pošljejo paket. Pre- prosto in po korakih jim aplikacija omogoča, da vnesejo podatke o prejemniku, na svoj elektronski naslov pa prejmejo že pripravl- jeno paketno nalepko, ki jo natis- nejo in nalepijo na paket. Paket le še oddajo v izbrani paketomat ali na pošto in tako prihranijo svoj dragoceni čas. Pošta Slovenije redno sprem- lja zadovoljstvo uporabnikov s paketno dostavo, rezultati pa kažejo na zelo visoko stopnjo zadovoljstva med uporabniki in visoko oceno. Kar 9 od 10 up- orabnikov bi paketno dostavo Pošte Slovenije priporočilo svo- jim družinskim članom, prijatel- jem in znancem. Uporabniki torej cenijo zanesl- jivost in profesionalnost, zato pri naslednjem spletnem nakupu za dostavo paketa izberite Pošto Slovenije – partnerja, ki je številka 1 v paketni dostavi. Brezskrbno upravljanje paketov s Pošto Slovenije – spoznajte aplikacijo MojaPošta Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 50, 12. december 2024 30 LET V DRUŽBI LISJAKA »V muzeju se trudimo, da bi bile naše razstave dostopne vsem, zato smo prostore priredili tudi za invalide in slepe ter slabovidne, za katere smo posneli tudi avdiovodnike.« »Marsikdo misli, da je razstavo za otroke preprosto narediti, a to ni res. Včasih je celo težje.« Skoraj tako dolgo kot v Muzeju novejše zgodovine Celje domuje Herman Lisjak, tam dela tudi Jožica Trateški. Danes, v četrtek, mineva ravno 30 let, od- kar je prvič kot zaposlena prestopila prag muzeja, Herman pa bo tri desetletja praznoval prihodnje leto. Jožica po vsem tem času še vedno uživa v svojem delu in z veselem prihaja v službo. »To je velik privilegij in dober občutek, da je še vedno tako.« Velik del tega prinesejo tudi zelo dobri odnosi, ki jih goji z vsemi svojimi sodelavci. V tem času je pripravila veliko raz- stav, med drugim tudi začasno Herman in prijatelji. JANŽE FRIC »Na to, da še vedno rada prihajam v službo in opra- vljam svoje delo, vpliva veli- ko stvari. Tudi to, da je delo zelo raznoliko in da je vzduš- je v kolektivu takšno, da lah- ko skupaj naredimo vse.« Jožica je sicer zaposlena kot muzejska svetovalka in vod- ja pedagoških programov, a poleg tega je tudi avtorica več razstav, skrbi pa tudi za otro- ške gledališke predstave, ki jih prirejajo v Hermanovem brlogu. Trenutno pa skrbi za inventar. Vsebine za otroke »Marsikdo misli, da je raz- stavo za otroke preprosto na- rediti, a to ni res. Včasih je celo težje, saj moraš prilagoditi svo- je razmišljanje na drugo raven, moraš razmišljati kot otrok in vsebine prilagoditi njim.« Vča- sih se kakšne zanimive teme spomnijo sami s sodelavci, dobijo pa tudi kakšno pobudo od otrok. Občasno dobijo tudi kakšno pobudo iz drugih mu- zejev, s katerimi sodelujejo pri občasnih razstavah. »Ko se dogovorimo za temo, sledi raziskovanje, ki je nače- loma zelo obsežno. Med raz- iskovanem se nam ponavadi odpira vedno več vprašanj in je tema vedno bolj široka. Ta- krat se vedno spomnimo, da imamo za občasne razstave na voljo štiri prostore, zato se moramo ponovno osredotočiti na to, kaj je bistvo teme.« Pri tem poudarja, da prostorska omejenost ni nujno slaba. »Tudi otrokom ne bi bilo za- nimivo, če bi bile razstave prevelike.« Vodenja po razstavah mu- zejski delavci prilagodijo vsaki skupini posebej, tako da ustrezajo predznanju in starosti otrok, a tudi željam učiteljev. »Med vodenjem skozi razstave ne gremo ve- dno od enega do drugega panoja, ampak tudi to prila- godimo vsaki skupini otrok posebej.« Kot še dodaja, je poslanstvo otroškega muze- ja, da otrokom približamo svet kulturne dediščine in kulture v vsej njeni širini in ljubkosti. »Hkrati dodaja- mo vsebine, ki so aktualne in otrokom bližje, da tako lažje razumejo sedanjost.« Kot je povedala Jožica Trateški, pri snovanju raz- stav pazijo tudi na to, da gojijo pozitiven odnos do slovenskega jezika. Poleg zgodovinskih tem v razsta- ve dodajajo tudi druge, kot so matematika, arhitektura, geografija in podobno. Uživa v zanimivih zgodbah Skozi leta se je nabralo veli- ko različnih zgodb o predme- tih, ki jih hranijo v muzeju. »Trenutno je ena bolj svežih zgodb zgodba o dojenčku, ki je razstavljen v prvem prostoru razstave Herman in prijatelji. Ta igrača je iz leta 1925 in nam jo je podarila gospa iz Hrastni- ka, ki jo je dobila ob rojstvu isto leto. To, da je igrača res stara skoraj sto let, je potrdil tudi žig, ki je na hrbtni strani dojenčka. V raziskovanju ta- kih zgodb tudi zelo uživam.« S to igračo se je igral tudi sin gospe, ki jo je darovala. Sin je dal igrači novo ime, poimenoval jo je po svojem naj- boljšem prijate- lju, nadel ji je ime Igorček. »Skozi raziskovanje sem nato ugotovila, da je imel sin prav, saj je proizvaja- lec izdelal igračo mo- škega spo- la. Rav- no leta 1925 je to podjetje naredilo dojenčka, ki je prvič upodobljen kot fant, zato je bilo ime Igorček či- sto ustrezno. T e in podobne igrače so bile pred tem na- čeloma upodo- bljene kot deklice. Takšne in podobne stvari ugo- tovimo skozi raziskave pred- metov, ki jih dobimo v muzej.« Sogovornica je tudi poudarila, da je ta igrača lastnikom veliko pomenila, dvakrat so jo celo dali popravljati. V razstave tudi kaj »skrije« V prvem prostoru trenutne začasne razstave na veliki kro- gli, ki predstavlja Zemljo in njene prebivalce, je zelo veliko portretov, ki predstavljajo raz- lične ljudi, ki živijo na našem planetu. »Ta eksponat pred- stavlja različnost prebivalcev, zato so nekatere fotografije čr- no-bele, tudi slabše kakovosti, prikazujejo različne lastnosti ljudi. Ob tem se z otroki pogo- varjamo, da imajo nekateri lju- dje drugačne lase ali drugačne oči, in jim s tem predstavimo pestrost ljudi. Otrokom s tem povemo, da kljub razlikam ži- vimo na istem planetu. Zato moramo, če hočemo sobiva- ti in se dobro imeti, poznati osnovne človekove pravice.« Med portreti, ki so na ekspo- natu, je tudi veliko družinskih članov in prijateljev zaposlenih v muzeju. »Prijatelji, sodelavci in sorodniki so se na moj poziv zelo dobro odzvali. Zbrala sem približno 800 fotografij, ki so zdaj del razstave.« Tu se »skrivanje« še ne kon- ča, vsa imena, ki jih je Jožica Trateški uporabila v gradivu za razstavo, so imena otrok zapo- slenih v muzeju. »Uporabila sem tudi ime Jaka, kot je ime mojemu sinu,« je z nasmehom povedala Trateškijeva in doda- la, da so tudi te majhne stvari tiste, zaradi katerih v svojem delu uživa. V muzeju gostje iz celega sveta Hermanov brlog sicer veči- noma gosti otroke iz Slovenije, a kot pravi Jožica Trateški, so Hermanu v goste prišli tudi Ja- ponci in Avstralci. »Spominjam se, da se je v našem muzeju ustavil par iz Avstralije, ki je opazil, da med igračami ni- mamo kenguruja. Takrat sta obljubila, da nam bosta poslala igračo, a nekako nismo verjeli, da bosta res. A sta držala bese- do in poslala majhnega lesene- ga kenguruja, ki smo ga seveda takoj dali na razstavo.« Foto: Andraž Purg Jožica Trateški Hermana Lisjaka »pozna od rojstva« »Pripravljanje razstav za otroke je zahtevno« Pri pripravi razstave je Jožici Trateški na pomoč priskočila akademska slikarka Suzana Senica, ki je med drugim izdelala velike dele telesa. Sodelavci, prijatelji in sorodniki so Jožici poma- gali, da je zbrala približno 800 portretov. Pri postavljanju razstav se trudi, da bi bile otrokom čim bolj zanimive. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 50, 12. december 2024 NA OLIMPIJADI IZ ASTROFIZIKE IN FIZIKE Žiga Vučajnk je dijak 4. letnika I. gimnazije v Celju, ki med vrstniki kar precej iz- stopa. Izkazuje namreč izjemno znanje astronomije, na področju katere na državnih tekmovanjih pometa s konkurenco. Kar tri leta zapored je osvojil zlato priznanje na državnem tekmovanju v znanju astronomije za Dominikova priznanja. Njegov talent in pridno delo sta ga tako avgusta letos popeljala tudi na 17 . mednarodno olimpijado iz astrofi zike in fi zike v Braziliji, kjer je osvojil srebrno medaljo. LARISA JEKNIĆ Uspešen mladi naravoslovec Nadarjenost, ki sega do zvezd ter je dober primer pravega naravoslovca. Prvi vtis o njem je sicer, da je zelo zadržan in umirjen fant, ki se s svojimi uspehi ne hvali preveč. Tako ga poleg znanja odlikuje tudi skromnost. Žiga se je začel za astronomijo zanimati že v osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Šempetru in kjer je obisko- val tudi krožek. Srebrn v Braziliji Kot je pojasnil Žiga, mora tekmovalec čez sito, preden se lahko udeleži olimpijade, kot je ta, ki je bila letos v brazilskem Riu de Janeiru. »Najprej je šol- sko tekmovanje, nato državno, potem pristojni nekaj tekmo- valcev povabijo na izbor, ki je sestavljen iz treh delov. Dva dela sta pisna, eden je sesta- vljen iz večernega opazovanja v Trnovem pri Gorici,« je povedal dijak. Žiga se je tako kot edini učenec s celjske gimnazije po- leg štirih dijakov z Gimnazije Bežigrad v Ljubljani po zahtev- nem izbirnem postopku uvrstil na mednarodno olimpijado iz astrofi zike in fi zike v Braziliji. Tekmovalci tam nastopajo kot posamezniki in kot ekipa. Za olimpijado so se pripravljali celo poletje. »V Braziliji smo bili 14 dni, od tega jih je bilo pet tekmovalnih. Smo pa vsak dan reševali naloge, čakali na rezultate in se družili,« je po- jasnil dijak. »Saj je bilo super, ampak sem pogrešal, da bi nas peljali malo pogledat mesto Rio de Janeiro, v katerem smo tek- movali,« je dodal. »Letos je bilo veliko teoretičnih in računskih nalog ter obdelave podatkov, dobili smo tudi teleskop, s ka- terim smo morali na primer izmeriti višino neke zvezde,« je dejal mladenič. Nič ne pade z neba Čeprav je Žiga zelo dober na izjemno specifi čnem po- dročju, ki ga ne razume vsak, vemo namreč, da naravoslovje povzroča preglavice mnogim dijakom, je tudi za njegove uspehe treba veliko dela. »Res je, da imam fi ziko in astrofi zi- ko rad, vendar je treba znanje nadgrajevati in ohranjati tudi doma,« je povedal. Tako Žiga prebira različne knjige, rešuje stare naloge in se nasploh izo- bražuje na spletu. Ali to vpliva na njegove šolske obveznosti? »Niti ne, za šolo naredim vse potrebno, preostali čas name- nim tem stvarem,« je dejal. Žiga ima namen študirati fi zi- ko v Ljubljani, v kaj točno bi se rad usmeril, še ne ve, kar je za fanta njegove starosti sicer popolnoma običajno in priča- kovano. Se pa tudi naslednje leto želi uvrstiti na olimpijado, ki bo v indijskem Mumbaju. Verjamemo, da mu bo uspelo. » Ta izjemen dosežek potrju- je njegovo motiviranost, pre- danost in znanje na področju astronomije,« so januarja letos o Žigovi že tretji zaporedni zmagi na državnem tekmo- vanju zapisali na I. gimnaziji v Celju. »Ponosni smo, da ima Žiga priložnost predstavljati našo gimnazijo in državo na tako prestižnem dogodku,« so komentirali njegovo uvrstitev na brazilsko olimpijado. Žigov mentor je že tri leta profesor fi zike na gimnaziji Roman Ocvirk, s katerim po mladeni- čevih besedah odlično sodelu- jeta, včasih gresta skupaj tudi v astronomsko opazovalnico na Prevorje. Žiga se na svoji gi- mnaziji udeležuje tudi tekmo- vanj iz matematike in kemije Žiga Vučajnk se je letos uvrstil na prestižno olimpijado iz astro- fizike in fizike v Braziliji in osvojil srebrno medaljo. Na držav- nem tekmovanju v znanju astronomije je bil zlat kar trikrat. (Foto: Nik Jarh) Več informacij: naročnine@nt-rc.si, telefon: 03 422 51 71 SET 3 POSOD AMAZON Nizka kozica 16 cm, 1,5 l, s stekleno pokrovko Nizka kozica 20 cm, 2,75 l, s stekleno pokrovko Visoka kozica 20 cm, 4 l, s stekleno pokrovko Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: Naročnino bom plačeval: mesečno Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) Podpis: na 3 mesece na 6 mesecev letno E-naslov: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Pogoji in spletna prijava: www.novitednik.si/postanite-narocnik NAROČILNICA ZA NT &RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje To pa še ni vse! Med vsemi obstoječimi naročniki bomo izžrebali 10 prejemnikov setov posod. Naročniška akcija bo trajala do razdelitve posod oziroma do 31. 12. 2024 SET TREH POSOD ZA VSE NOVE NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA www.novitednik.si Ipavčeva ulica 21, 3000 Celje www.svetposode.si Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 50, 12. december 2024 OBUJANJE SPOMINOV Televizija Celje je nepogrešljiv vir informacij v celjski regiji in širše. Letos praznuje 30 let. Sedanja ekipa se je domislila prav posebne prireditve. V petek je namreč v Celju pripravila srečanje za vse, ki so kadarkoli v tridese- tih letih delali ali sodelovali pri ustvarjanju televizijskega programa. Televizija, ki pusti pečat! Srečanje za sedanje in nekdanje sodelavce Televizija Celje je začela program oddajati leta 1994, takrat še iz prostorov v Krajevni skupnosti Nova vas. Zdaj ima svoje prostore v nekdanji poslovni stavbi Ema na Mariborski cesti v Celju. Današnja pester program in zasnova televizije kažeta, kako zelo je T elevizija Celje vpeta v dogajanje v naši regiji tako na informativnem, športnem kot zabavnem področju. Medijska hiša je do zdaj prejela številna priznanja, letos je prejela tudi bronasti celjski grb za uspešen razvoj in dosežke na področju televizijske produkcije, za celovito in objektivno obveščanje prebivalcev Celja in vlogo v lokalnem medijskem prostoru. Srečanja vseh, ki so kadarkoli delali na TV Celje, seveda ni brez skupne fotografije. Na njej boste opazili številne obraze, ki so danes na vidnih delovnih mestih v Sloveniji ne samo v novinarstvu, ampak tudi na drugih področjih dela. To pomeni, da je Televizija Celje bila in da je še vedno odskočna deska za številne znane obraze. nadaljevali v drugih medijih ali drugih poslovnih vodah. Kramljanje in druženje sta pokazala, da so lokalni ozi- roma regionalni mediji pra- va valilnica dobrih kadrov in da je delo na Televiziji Celje marsikomu pustilo pozitiven pečat v življenju. Svojega pr- vega ali prve pač nikoli ne Na srečanju, kjer s(m)o se zbrali mnogi, ki s(m)o bili del televizijske ekipe nekoč in danes, je bilo mogoče videti številne nekdanje in sedanje kolege ter prijatelje. Nekateri so že v pokoju, ne- kateri so svoje poslovne poti pozabiš ali kot se je eden od nekdanjih sodelavcev Televi- zije Celje izrazil na srečanju: »To je tista, ki ostane vse ži- vljenje v srcu.« SŠol Foto: Andraž Purg Andrej Krajnc in Mojca Krajnc. Nista poročena, da ne bo pomote. Le priimek imata enak. Andrej je Televiziji Celje zvest še danes, Mojca je bila njen nepogrešljiv del nekoč. Danes je obraz, ki ga pove- zujemo tudi s srečo. Vodi namreč Loto na Televiziji Slovenija. Lada Ščurek je bila celjska televizijka, ki je do podrobnosti poznala kulturno dogajanje v Celju in širše. Danes je že upokojena. Rozmari Petek, ki je del svoje poklicne kariere prav tako preživela na TV Celje, je danes novinarka časopisa Večer. Pred tem je bila tudi naša novinarska kolegica. Povezani v sodelovanju in duhu športa. Z leve proti desni: športni novinarji Dean Šuster (Novi tednik in Radio Celje), Mitja Knez in Tomaž Lukač. Skrajno desno urednik TV Celje Uroš Krajnc in direktor TV Celje Aljoša Pfeifer. Nekoč šarmanten obraz Tednika na Televiziji Slovenija. Danes del ekipe Televizije Celje, kjer skrbi za to, da vse poteka tako, kot mora. Janko Šopar. Nada Kumer in Mitja Tatarevič. Oba sta pred leti pustila izjemno sled kot sodelavca Televizije Ce- lje. Nada kot urednica, Mitja kot strokovnjak v tehniki. Znano je, da je bila Nada v svoji poklicni karieri tudi dopisnica Televizije Slovenija, Mitja je bil vso kariero zaposlen na Radiu Celje. Danes sta sicer že upokojena. A ljube- zen do novinarstva in radia je še vedno močna. Oba tako ostajata prijateljska mentorja mlajšim, saj sta vir novinarskega in radij- skega znanja. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 50, 12. december 2024 PARKLJEVANJE NA SOLČAVSKEM Okoli miklavževega v Solčavi že vrsto let prirejajo tradicionalno etnološko prireditev, kjer v ospredju ni sveti Miklavž, temveč v soju žarometov zablestijo njegovi spremljevalci – parklji. Tudi letos se je na pri- reditvenem prostoru zbrala množica ljudi, ki je s stra- hom pričakovala ta mitološka bitja, ki spominjajo na podobo hudiča. Ko je padel mrak, se je pravi spektakel šele začel. Približno 90 parkljev je s tradicionalnimi Solčavskimi tajfl ni na čelu pripravilo nepozabno doži- vetje, ki mu je sledil tudi prihod sv. Miklavža z angeli. SINTIJA JURIČ Ste bili letos kaj pridni? Ognjeviti parklji nagnali strah v kosti Sobotno dogajanje se je na prireditvenem prostoru v Sol- čavi začelo ob 17 . uri s sejmom domačih dobrot. Na njem so se z rokodelskimi in s kulinarič- nimi izdelki predstavili lokalni ponudniki in solčavski osnov- nošolci. Med tem časom so se skupine parkljev že pripravlja- le na nastop. Oblačili so se v večkilogramske kostume, nase dajali verige in njihove značilne maske. Ob 18. uri je bil tako čas za spektakel. Šest različnih skupin Na letošnjem solčavskem parkljevanju, ki so ga tudi letos s skupnimi močmi organizirali Turistično društvo (TD) Solča- va, Kulturno društvo Franca Herleta Solčava in Solčavski tajfl ni, se je predstavilo šest skupin iz različnih krajev Slo- venije in iz Hrvaške. »Sodelujo- če skupine z našimi domačimi Solčavskimi tajfl ni sodelujejo tudi na drugih podobnih pri- reditvah po državi, zato se že dobro poznajo. Na parkljeva- nju na Solčavskem so sicer vse skupine sodelovale na osnovi izpolnjene prijavnice. Letos je tako sodelovalo veliko več sku- pin kot lani,« je povedala pred- sednica TD Solčava Hermina Prelesnik. Za strah v kosteh otrok in tudi odraslih so poskrbele skupine Krampus Iberlauf, Hudobni duhovi s Trnja, Parkeljni iz- pod Boncle, Štrigovski parkli- ni iz Medžimurja, Kapelski krampusi in domači Solčavski tajfl ni. Ti so posebej znani po svojih lesenih maskah, ki so ročno delo domačina Januša Goltnika. Skupine parkljev so ob spremljavi umetne megle z verigami, s strašnimi glasovi in še bolj strašnimi maskami pri- čarale pravo peklensko vzdušje. Kot je poudarila Prelesnikova, je bila osrednji namen parklje- vanja predstavitev različnih skupin, ves čas pa je bilo po- skrbljeno tudi za varnost obi- skovalcev in nastopajočih. Za dodatno popestritev vzdušja sta ognjeni spektakel pričarala tudi požiralca ognja. Nato je sledil še prihod svetega Miklavža z an- geli, ki so ga najbolj nestrpno pričakovali najmlajši. Večer se je v Solčavi končal s koncertom ansambla Obisk iz Luč. Foto: Andraž Purg »Morda se nekaterim zdi takšen dogodek malo sporen, ampak z njim želimo prikazati umetnost, saj gre za ročno izdelane maske. Prav tako je to tradicija, saj so svetega Miklavža že od nekdaj spremljali parklji,« je poudarila Hermina Prelesnik. Parklje so z verigami krotili angeli. Strah in trepet … Ogromne in kožuha- ste prikazni lahko dodobra naženejo strah v kosti. Pri nastopu so poskrbeli tudi za stik z obiskovalci. Vzdušje je bilo peklensko. Solčavski tajflni so znani po svojih lesenih maskah. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 50, 12. december 2024 PARKLJEVANJE NA SOLČAVSKEM Predstavile so se najrazličnejše maske. Parkljevanje na Solčavskem ima dolgo tradicijo. Zadnja tri leta je pod okriljem TD Solčava, Sol- čavskih tajflnov in Kulturnega društva Franca Herleta Solčava. Priprave na začetek spektakla … Maske so že čakale na svoje »lastnike«. V zaodrju se tudi angeli in parklji razumejo. Medtem ko je bilo nekatere strah, so drugi ob predstavi zelo uživali. Seveda je prišel tudi sveti Miklavž, ki je razveselil vse pridne otroke. Na sejmu so lahko obiskovalci kupili različna darila lokalnih ponudnikov in osnovnošolcev. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 50, 12. december 2024 PARKLJEVANJE NA SOLČAVSKEM Okoli miklavževega v Solčavi že vrsto let prirejajo tradicionalno etnološko prireditev, kjer v ospredju ni sveti Miklavž, temveč v soju žarometov zablestijo njegovi spremljevalci – parklji. Tudi letos se je na pri- reditvenem prostoru zbrala množica ljudi, ki je s stra- hom pričakovala ta mitološka bitja, ki spominjajo na podobo hudiča. Ko je padel mrak, se je pravi spektakel šele začel. Približno 90 parkljev je s tradicionalnimi Solčavskimi tajfl ni na čelu pripravilo nepozabno doži- vetje, ki mu je sledil tudi prihod sv. Miklavža z angeli. SINTIJA JURIČ Ste bili letos kaj pridni? Ognjeviti parklji nagnali strah v kosti Sobotno dogajanje se je na prireditvenem prostoru v Sol- čavi začelo ob 17 . uri s sejmom domačih dobrot. Na njem so se z rokodelskimi in s kulinarič- nimi izdelki predstavili lokalni ponudniki in solčavski osnov- nošolci. Med tem časom so se skupine parkljev že pripravlja- le na nastop. Oblačili so se v večkilogramske kostume, nase dajali verige in njihove značilne maske. Ob 18. uri je bil tako čas za spektakel. Šest različnih skupin Na letošnjem solčavskem parkljevanju, ki so ga tudi letos s skupnimi močmi organizirali Turistično društvo (TD) Solča- va, Kulturno društvo Franca Herleta Solčava in Solčavski tajfl ni, se je predstavilo šest skupin iz različnih krajev Slo- venije in iz Hrvaške. »Sodelujo- če skupine z našimi domačimi Solčavskimi tajfl ni sodelujejo tudi na drugih podobnih pri- reditvah po državi, zato se že dobro poznajo. Na parkljeva- nju na Solčavskem so sicer vse skupine sodelovale na osnovi izpolnjene prijavnice. Letos je tako sodelovalo veliko več sku- pin kot lani,« je povedala pred- sednica TD Solčava Hermina Prelesnik. Za strah v kosteh otrok in tudi odraslih so poskrbele skupine Krampus Iberlauf, Hudobni duhovi s Trnja, Parkeljni iz- pod Boncle, Štrigovski parkli- ni iz Medžimurja, Kapelski krampusi in domači Solčavski tajfl ni. Ti so posebej znani po svojih lesenih maskah, ki so ročno delo domačina Januša Goltnika. Skupine parkljev so ob spremljavi umetne megle z verigami, s strašnimi glasovi in še bolj strašnimi maskami pri- čarale pravo peklensko vzdušje. Kot je poudarila Prelesnikova, je bila osrednji namen parklje- vanja predstavitev različnih skupin, ves čas pa je bilo po- skrbljeno tudi za varnost obi- skovalcev in nastopajočih. Za dodatno popestritev vzdušja sta ognjeni spektakel pričarala tudi požiralca ognja. Nato je sledil še prihod svetega Miklavža z an- geli, ki so ga najbolj nestrpno pričakovali najmlajši. Večer se je v Solčavi končal s koncertom ansambla Obisk iz Luč. Foto: Andraž Purg »Morda se nekaterim zdi takšen dogodek malo sporen, ampak z njim želimo prikazati umetnost, saj gre za ročno izdelane maske. Prav tako je to tradicija, saj so svetega Miklavža že od nekdaj spremljali parklji,« je poudarila Hermina Prelesnik. Parklje so z verigami krotili angeli. Strah in trepet … Ogromne in kožuha- ste prikazni lahko dodobra naženejo strah v kosti. Pri nastopu so poskrbeli tudi za stik z obiskovalci. Vzdušje je bilo peklensko. Solčavski tajflni so znani po svojih lesenih maskah. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 50, 12. december 2024 PARKLJEVANJE NA SOLČAVSKEM Predstavile so se najrazličnejše maske. Parkljevanje na Solčavskem ima dolgo tradicijo. Zadnja tri leta je pod okriljem TD Solčava, Sol- čavskih tajflnov in Kulturnega društva Franca Herleta Solčava. Priprave na začetek spektakla … Maske so že čakale na svoje »lastnike«. V zaodrju se tudi angeli in parklji razumejo. Medtem ko je bilo nekatere strah, so drugi ob predstavi zelo uživali. Seveda je prišel tudi sveti Miklavž, ki je razveselil vse pridne otroke. Na sejmu so lahko obiskovalci kupili različna darila lokalnih ponudnikov in osnovnošolcev. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 50, 12. december 2024 MISEL – BESEDA – DEJANJE Muzej novejše zgodovine Celje je prejšnji teden v sredo gostil predstavitev že devete Rastoče knjige, ki jo pripravljajo v Osnovni šoli Lava. Tokrat so jo naslo- vili Barvamo človeka: Misel – beseda – dejanje in vse vmes. »Ljudje postajamo vedno bolj sivi, vedno temnejši in vedno bolj globoko se zapiramo vsak vase ter ne želimo več deliti tistega lepega, kar smo nekoč imeli. Zato želimo v OŠ Lava našim mladim dati to, da bodo lahko ›pobarvali‹ svoje misli in svoje besede ter to znali deliti z drugimi,« je na predstavitvi knjige povedala ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko. JANŽE FRIC nar, novinarka in dolgoletna urednica One, dr. Anton Še- petavc, ravnatelj I. gimnazi- je Celje, in Stevan Polimac, višji svetovalec na področju družbenih dejavnosti v Me- stni Občini Celje. Med pogovorom tudi o vrlinah Predstavitev knjige se je za- čela z nastopom zbora učen- cev OŠ Lava, ki so zapeli zna- no pesem So najlepše pesmi že napisane. »Ne bomo rekli, da so vse najlepše pesmi že napisane, in tudi ne bomo rekli, da so vse najlepše knji- ge že napisane. Mogoče tudi danes pišemo posebne knjige s posebnimi sporočili,« je po uvodni pesmi povedala Ko- lenkova. V pogovoru, ki je spremljal predstavitev knjige, so govor- niki delili svoja razmišljanja o vrednotah in tem, katere osebe iz njihovih življenj so nanje najbolj vplivale. To so bili predvsem njihovi starši, stari starši in učitelji. Sabina Obolnar je najprej izpostavila poštenost: »Predvsem to, da je človek najprej pošten do sebe in nato do vseh drugih. To je zame najpomembnejše. Verjamem, da je to privilegij, ki nam ga podari primarna družina. A človek se lahko tudi kasneje v življenju od- loči, da bo sledil temu cilju poštenosti.« »Zadnja leta je moje vodilo postala misel, da ni veličine brez preprostosti, dobrote in resnice. Sicer sem iz druži- ne osmih otrok, kjer sta nas starša vzgajala v skromnosti, poštenju in tako, da smo se znali bojevati, predvsem sami zase,« je povedal dr. Šepetavc. »Tisto, kar oblikuje posa- meznika, je njegova notranja lepota. Prepričan sem, da jo vsak od nas nosi v sebi, a je iz različnih razlogov skrita za obrambnimi zidovi in maska- mi, zato nekateri posamezni- ki ne pridejo do izraza. Poleg vseh naštetih vrlin bi izposta- vil še srčnost. Mislim, da bi bil svet precej lepši, če bi se vsi že v osnovi držali vrlin, ki smo jih danes omenili,« je povedal Polimac. Foto: Andraž Purg Knjiga še naprej raste V deveti Rastoči knjigi barvajo človeka Na predstavitev so, kot je že navada, povabili tudi tri avtorje prispevkov v tokratni Rastoči knjigi, ki so z občin- stvom delili svoja razmišlja- nja. To so bili Sabina Obol- Učenci OŠ Lava so za uvod v predstavitev knjige zapeli. Na pogovoru so sodelovali dr. Anton Šepetavc, Sabina Obolnar in Ste- van Polimac, povezovala ga je ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 50, 12. december 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Strokovni sodelavec v razvoju (m/ž) (Celje) Ece, d.o.o., smo uspešno podjetje, ki se ukvarja s prodajo električne energije in dru- gih energentov. V svoje vrste vabimo strokov- nega sodelavca v razvoju energetskih rešitev. Ece, d.o.o., Vrunčeva 2 a, 3000 Celje. Prija- ve zbiramo do 18. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec (m/ž) (Celje) Iščete delo v dinamičnem timu? Vas veseli delo z ljudmi? Imate izkušnje iz prodaje ali celo s področja sam svoj mojster? Bi želeli postati del naše ekipe? Če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, se prijavite na prosto delovno mesto, razpisano za Obi center Celje. Obi, d.o.o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljublja- na. Prijave zbiramo do 15. 12. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Diplomirana medicinska sestra (m/ž) (Podčetrtek) V svojo sredino vabimo prijazne, umirjene, urejene in pozitivno naravnane sodelavce. V kolikor si želite novih izzivov, iščete redno zaposlitev in radi delate v timu, se prijavite na prosto delovno mesto: diplomirana me- dicinska sestra (m/ž). Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prija- ve zbiramo do 15. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter električnih inštalacij (m/ž) (Prebold) Poglavitne naloge in obveznosti na razpisa- nem delovnem mestu: vzdrževanje sončnih elektrarn, montaža in demontaža fotonape- tostnih modulov. Bisol Group, d.o.o., Latko- va vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 5. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec (m/ž) TC Merkur Celje Hudinja (Celje) Tvoji dnevni izzivi bodo: prodaja, svetova- nje in informiranje kupcev, polnjenje in ure- janje polic. Merkur trgovina, d.o.o., Cesta na okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 15. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Skladiščnik – komisionar (m/ž) (Šentjur) Opis del in nalog: sprejemanje, skladišče- nje, komisioniranje in izdajanje sestavnih delov za montažo trgovinske opreme, na- kladanje in razkladanje blaga ter prevažanje tovora z viličarjem …. Tegometall, oprema trgovin, d.o.o., Cesta kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 5. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar I (m/ž) (Rimske terme) Pridružite se ekipi Rimskih term in z nami ustvarjajte zgodbe dobrega počutja in eksklu- zivnih doživetij. Imate pozitiven odnos do dela, ste urejeni, vestni, marljivi z občutkom odgovornosti in timskega dela? Potem iščemo prav vas. Rimske terme, Terme Resort, d.o.o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbi- ramo do 4. 1. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec specialist (m/ž) (Celje) V stabilnem in v prihodnost usmerjenem delovnem okolju boste lahko gradili svo- jo novo karierno pot, delali v uspešni ekipi in uresničevali željo po pridobivanju novih znanj in mednarodnih izkušenj. Beontag, d.o.o., Ipavčeva ulica 23a, 3000 Celje. Prija- ve zbiramo do 26. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 36 5. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 36, 5. september 2024 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 ŠOFER- ORGANIZA TOR TRŽENJA »RDEČE EKO MESO« m/ž Prijave pošljite na info@kz-saleskadolina.si. DELAVEC V PROIZVODNJI m/ž Prijave pošljite na zaposlitev@mpt.si. DELAVEC ZA DELO V MONTAŽI m/ž Prijave pošljite na zaposlitev@mpt.si. trgotur .si/zaposlitev/ prosta-delovna-mesta Božiček ČETRTEK, 19. 12. MED 17. IN 19. URO Euromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, SI-1000 Ljubljana obdari prav vse otroke... Vodja logistike (m/ž) (Šentjur pri Celju) Vaša naloga bo: vodenje logističnega centra in skladiščnih operacij, zagotavljanje varnosti, pravne skladnosti, urejenosti, čistoče in dose- ganje najvišjih. Kea, d.o.o., Obrtna ulica 2, 3230 Šentjur pri Celju. Prijave zbiramo do 1. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vizualni koordinator/trgovinski aranžer (m/ž) – Reserved (Celje) Tvoja misija: ustvarjanje in postavljanje privlačnih predstavitev modnih izdelkov v izložbah ter na prodajnih področjih v trgo- vini, oblačenje lutk in uporaba kreativne osvetlitve za izložbena okna … Lpp Fashion, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varnostnik (m/ž) (Celje in Velenje z okolico) Opis del: nadzor prihoda na varovano ob- močje, preverjanje vozil/osebja, evidentiranje obiskovalcev … Aktiva varovanje, d.d., Kralje- viča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Prijave zbi- ramo do 31. 12. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Poslovni sekretar (m/ž) (Celje) Naloge: sodelovanje pri pripravi razpisno- -ponudbene dokumentacije, priprava izraču- nov in ponudb, pomoč pri kadrovskih zade- vah. VOC Celje, Lava 42, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 4. 1. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialist (m/ž) v Prodaji (Celje) Z izbranimi kandidati/-kami bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s šestme- sečnim poskusnim delom. Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent na področju finančnega poslovanja (m/ž) (Žalec) Vaše ključne odgovornosti bodo: zagota- vljanje pravilnosti in pravočasnosti vnosa in izstavitve dokumentov, preverjanje prejetih dokumentov (npr. delovnih nalogov, računov, obračunov) glede na pravilnost in popolnost, analiza stroškov in usklajevanje s projektnimi oz. delovnimi nalogi … Aena, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 4. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Menedžer načrtovanja in procesa S&OP (m/ž) (Laško) Si želiš biti ključni del vodstvene eki- pe oskrbovalne verige, ki vodi in usklajuje povpraševanje in proizvodnjo za optimalne rezultate? Kot »S&OP Planning Manager« boš odgovoren za strateško načrtovanje in usklajevanje vseh operativnih korakov, da zagotovimo pravočasno dobavo izdelkov z najvišjo možno učinkovitostjo. Pivovarna La- ško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 50, 12. december 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE Strokovni sodelavec v razvoju (m/ž) (Celje) Ece, d.o.o., smo uspešno podjetje, ki se ukvarja s prodajo električne energije in dru- gih energentov. V svoje vrste vabimo strokov- nega sodelavca v razvoju energetskih rešitev. Ece, d.o.o., Vrunčeva 2 a, 3000 Celje. Prija- ve zbiramo do 18. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Svetovalec (m/ž) (Celje) Iščete delo v dinamičnem timu? Vas veseli delo z ljudmi? Imate izkušnje iz prodaje ali celo s področja sam svoj mojster? Bi želeli postati del naše ekipe? Če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, se prijavite na prosto delovno mesto, razpisano za Obi center Celje. Obi, d.o.o., Jurčkova cesta 226, 1000 Ljublja- na. Prijave zbiramo do 15. 12. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Diplomirana medicinska sestra (m/ž) (Podčetrtek) V svojo sredino vabimo prijazne, umirjene, urejene in pozitivno naravnane sodelavce. V kolikor si želite novih izzivov, iščete redno zaposlitev in radi delate v timu, se prijavite na prosto delovno mesto: diplomirana me- dicinska sestra (m/ž). Terme Olimia, d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek. Prija- ve zbiramo do 15. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Monter električnih inštalacij (m/ž) (Prebold) Poglavitne naloge in obveznosti na razpisa- nem delovnem mestu: vzdrževanje sončnih elektrarn, montaža in demontaža fotonape- tostnih modulov. Bisol Group, d.o.o., Latko- va vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 5. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec (m/ž) TC Merkur Celje Hudinja (Celje) Tvoji dnevni izzivi bodo: prodaja, svetova- nje in informiranje kupcev, polnjenje in ure- janje polic. Merkur trgovina, d.o.o., Cesta na okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 15. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Skladiščnik – komisionar (m/ž) (Šentjur) Opis del in nalog: sprejemanje, skladišče- nje, komisioniranje in izdajanje sestavnih delov za montažo trgovinske opreme, na- kladanje in razkladanje blaga ter prevažanje tovora z viličarjem …. Tegometall, oprema trgovin, d.o.o., Cesta kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 5. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar I (m/ž) (Rimske terme) Pridružite se ekipi Rimskih term in z nami ustvarjajte zgodbe dobrega počutja in eksklu- zivnih doživetij. Imate pozitiven odnos do dela, ste urejeni, vestni, marljivi z občutkom odgovornosti in timskega dela? Potem iščemo prav vas. Rimske terme, Terme Resort, d.o.o., Toplice 10, 3272 Rimske Toplice. Prijave zbi- ramo do 4. 1. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vzdrževalec specialist (m/ž) (Celje) V stabilnem in v prihodnost usmerjenem delovnem okolju boste lahko gradili svo- jo novo karierno pot, delali v uspešni ekipi in uresničevali željo po pridobivanju novih znanj in mednarodnih izkušenj. Beontag, d.o.o., Ipavčeva ulica 23a, 3000 Celje. Prija- ve zbiramo do 26. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 36 5. 9. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 36, 5. september 2024 Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 ŠOFER- ORGANIZA TOR TRŽENJA »RDEČE EKO MESO« m/ž Prijave pošljite na info@kz-saleskadolina.si. DELAVEC V PROIZVODNJI m/ž Prijave pošljite na zaposlitev@mpt.si. DELAVEC ZA DELO V MONTAŽI m/ž Prijave pošljite na zaposlitev@mpt.si. trgotur .si/zaposlitev/ prosta-delovna-mesta Božiček ČETRTEK, 19. 12. MED 17. IN 19. URO Euromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, SI-1000 Ljubljana obdari prav vse otroke... Vodja logistike (m/ž) (Šentjur pri Celju) Vaša naloga bo: vodenje logističnega centra in skladiščnih operacij, zagotavljanje varnosti, pravne skladnosti, urejenosti, čistoče in dose- ganje najvišjih. Kea, d.o.o., Obrtna ulica 2, 3230 Šentjur pri Celju. Prijave zbiramo do 1. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vizualni koordinator/trgovinski aranžer (m/ž) – Reserved (Celje) Tvoja misija: ustvarjanje in postavljanje privlačnih predstavitev modnih izdelkov v izložbah ter na prodajnih področjih v trgo- vini, oblačenje lutk in uporaba kreativne osvetlitve za izložbena okna … Lpp Fashion, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varnostnik (m/ž) (Celje in Velenje z okolico) Opis del: nadzor prihoda na varovano ob- močje, preverjanje vozil/osebja, evidentiranje obiskovalcev … Aktiva varovanje, d.d., Kralje- viča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Prijave zbi- ramo do 31. 12. 2024. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Poslovni sekretar (m/ž) (Celje) Naloge: sodelovanje pri pripravi razpisno- -ponudbene dokumentacije, priprava izraču- nov in ponudb, pomoč pri kadrovskih zade- vah. VOC Celje, Lava 42, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 4. 1. 2025. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Komercialist (m/ž) v Prodaji (Celje) Z izbranimi kandidati/-kami bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s šestme- sečnim poskusnim delom. Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva ulica 26, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 16. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Referent na področju finančnega poslovanja (m/ž) (Žalec) Vaše ključne odgovornosti bodo: zagota- vljanje pravilnosti in pravočasnosti vnosa in izstavitve dokumentov, preverjanje prejetih dokumentov (npr. delovnih nalogov, računov, obračunov) glede na pravilnost in popolnost, analiza stroškov in usklajevanje s projektnimi oz. delovnimi nalogi … Aena, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 4. 1. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Menedžer načrtovanja in procesa S&OP (m/ž) (Laško) Si želiš biti ključni del vodstvene eki- pe oskrbovalne verige, ki vodi in usklajuje povpraševanje in proizvodnjo za optimalne rezultate? Kot »S&OP Planning Manager« boš odgovoren za strateško načrtovanje in usklajevanje vseh operativnih korakov, da zagotovimo pravočasno dobavo izdelkov z najvišjo možno učinkovitostjo. Pivovarna La- ško Union, d.o.o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 12. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 50, 12. december 2024 BRALCI POROČEVALCI Kulturni utrip na gradu Komenda Likovniki in tamburaši Kulturno umetniškega dru- štva Polzela so v petek, 29. novembra, kulturno obar- vali Prešernov rojstni dan – Ta veseli dan kulture. Z zaključno razstavo likovnih in kiparskih del se je pred- stavilo 32 likovnikov ob zvo- kih tamburic tamburaškega zbora, ki ga vodi Mija Novak že 30 let. Razstava bo odprta do 19. januarja. Razstavljena so dela v teh- niki akvarela, akrila in olja. Upodobljena je narava v vseh letnih časih, različna arhitek- tura, nekaj tihožitja in por- tretov ter zanimivo kiparsko delo v mešani tehniki. Seve- da pa je za ta praznik upo- dobljen tudi pesniški velikan France Prešeren. V letošnjem letu so likovniki večino pro- jektov namenili spominu na generala Rudolfa Maistra, na njegovo 150. obletnico roj- stva in 90. letnico smrti, saj je bilo leto 2024 razglašeno za leto Rudolfa Maistra. Poleg tamburaškega zbora je odpr- tje razstave z branjem svojih pesmi popestrila Stanka Ko- pušar. Ob zaključku sta navzoče pozdravila predsednica KUD Polzela Klavdija Sitar in pod- župan Občine Polzela Igor Pungartnik. TT Za vas in nas posadimo drevo Delavnice in usposabljanja za obrtnike V letu 2024 se gospodarstvo sooča z veliki izzivi, ki jih je treba obvladovati za uspešno poslovanje. Območ- na obrtno-podjetniška zbornica Celje nudi podporo podjetnicam in podjetnikom že 55 let in v ta namen izvaja tudi vrsto projektov za ustvarjanje čim boljšega poslovnega okolja. Zbornica je v letu 2024 med drugim izvajala tudi delavnice in usposabljanja s podjetniško tematiko, katerih izvedbo je finančno podprla Mestna občina Celje. Velika udeležba na teh dogodkih doka- zuje, da so delavnice in usposabljanja res potrebna. Direktor in solastnik podjetja, ki se ukvarja s servisom vozil, je povedal: »Z veseljem se udeležujemo različnih vrst vsebin in izvajanj, saj vedno izvemo veliko novega, kar s pridom uporabljamo v praksi. Zelo nam je všeč, ka- dar se lahko pridružimo na daljavo, saj pri tem prihrani- mo veliko časa, ker se ni potrebo voziti na lokacijo. Tudi v prihodnosti si želimo tovrstnih delavnic in usposabljanj, ki zajemajo tudi teme kot so poslovna komunikacija in etika ter uporaba novih spletnih orodij.« Direktorica in solastnica podjetja, ki nudi računovod- ske storitve, je dejala: »Tematika delavnic in usposabljanj je aktualna. Prav na področju Chat GPT sem bila po- zitivno presenečena, saj je bila vsebina razložena na preprost način razumljiv tudi moji – starejši generaciji. Zdaj pridobljena znanja že uporabljam v praksi.« Janko Trobiš, Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za gospodarjenje z ne- premičnim premoženjem in pravne zadeve: »V Sloveniji se soočamo z nenehnimi spremembami predpisov, ki vplivajo na poslovanje gospodarskih subjektov. To ote- žuje poslovanje podjetnikov, ki prvenstveno usmerjajo energijo v uspešno poslovanje in jim zmanjka bodisi časa bodisi sredstev, da bi lahko prilagajali poslovanje novim predpisom, zato so zelo dobrodošle delavnice in usposabljanja podjetnikov, ki jim pomagajo prebroditi birokratske zaplete pri poslovanju. Svetovanje in delav- nice so pomembni tudi zaradi spoznavanja z novimi metodami in načini poslovanja, ki pripomorejo k večji konkurenčnosti.« Mestna občina Celje s projektom, ki ga izvaja OOZ Ce- lje, dosega enega izmed pomembnih ukrepov za spodbu- janje gospodarstva v občini in izboljšanju gospodarskega okolja v občini, zato si želimo takšnega sodelovanja še v prihodnje. TATJANA ŠTINEK, OOZ Celje Tehnopark Celje in pod- jetje Simbio Celje sta v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov (ETZO) drugo leto zapored pripravila nagradni natečaj. Letos na temo Moj dan z manj odpadne hrane. Avtor- ji najboljših prispevkov so nagrade prevzeli na posebni zaključni prireditvi. Na natečaj Moj dan z manj odpadne hrane se je odzvalo več kot 400 mladih junakov zelene prihodnosti in njihovih mentorjev, ki so skupaj prija- vili 37 različnih prispevkov (pisnih in likovnih del, del v Najboljši prispevki natečaja Moj dan z manj odpadne hrane obliki fotografij in video zapi- sov). »Veseli nas, da vsakole- tna pobuda k sodelovanju pri- tegne številne mlade. Ob tem, ko se lotijo priprave prispev- kov, krepijo svoje kompeten- ce, ustvarjalnost, obenem pa jih to spodbudi k premisleku o posameznih trajnostnih pra- ksah in posledično tudi k, v letošnjem primeru, zmanjše- vanju količine zavržene hrane njih samih,« je ob zaključku letošnjega natečaja povedala Andreja Erjavec, direktorica Tehnoparka Celje. Posebna komisija je prispele prispevke v dveh kategorijah, individualni in skupinski pri- spevki, pregledala ter ocenila na podlagi določenih kriterijev. Najboljši individualni načrt dneva z manj zavržene hrane sta pripravili Saša Furek (OŠ Majšperk) in Tisa Ašanin (ŠCC – Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja). Obe sta za prvo mesto prejeli privlačne in trajnostno naravnane nagrade. V kategoriji skupinskih načr- tov je komisija prvo mesto do- delila kar petim načrtom. T e so pripravili: učenci OŠ Nove Jar- še (1. a in 1. b), OŠ Lenart (5. razred), vrtca Domžale (enota Palček), vrtca Čebelica (sku- pina Sončki) in OŠ Podčetrtek (4. b). Posebno nagrado za prvo mesto so prejeli še učen- ci prilagojenega programa OŠ Danila Lokarja Ajdovščina in otroci Vrtca Studenci Maribor (skupina Palčki). Organizatorja natečaja, Tehnopark Celje in Simbio Celje, sta na zaključni prire- ditvi nagradila najboljše na- črte ter poskrbela za prijetno druženje več kot petdesetih junakov zelene prihodnosti in njihovih mentorjev iz vse Slovenije. Evropski teden zmanjše- vanja odpadkov sicer pote- ka od 16. do 24. novembra z namenom ozaveščanja o trajnostnem ravnanju z viri in odpadki. MARJETA GMAJNER Dijaki prvih letnikov Šole za strojništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje so v četrtek, 28. novembra, pripravili prav poseben dogodek Za vas in nas posadimo drevo. V ospredju je bila simbolična posaditev močvirskega hrasta, ki bo odslej v Okoljevarstvenem gaju ponosno stal kot opomin na moč narave in pomen naših dejanj za trajnostno prihodnost. ter asistentke Fakultete za varstvo okolja Zarja Plato- všek, Katja Črnec in Karin Školnik Škrabež. Poleg sajenja drevesa so dijaki predstavili tudi, kako so povezali temo močvir- skega hrasta z različnimi šolskimi predmeti (pesmi o drevesih v slovenski knji- ževnosti, laserski izrezi dreves na lesenih tablicah, predstavitev v angleščini, izdelki iz lesa in fizikalne lastnosti …). Na koncu je sledil kviz Lepo je imeti že- lod na temo močvirskega hrasta. Dogodek je bil prežet s pozitivno energijo, dijaki in gostje so se zavezali k nadaljnjemu sodelovanju pri podobnih projektih. Močvirski hrast bo s svojo mogočnostjo še dolgo stal kot simbol naše povezano- sti z naravo in odgovornosti do okolja. Hvala vsem, ki ste bili del te nepozabne zgodbe – za vas, za nas in za prihodnje generacije. TANJA GRČAR Goste sta najprej nagovo- rila ravnatelj Peter Rozman in podžupanja Aleksandra Vasiljević, ki sta poudarila pomen tovrstnih dejanj za našo skupnost ter okolje. Dogodka so se udeležile tudi Nataša Dolejši, ki je pripra- vila celoten načrt zasaditve, Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 50, 12. december 2024 BRALCI POROČEVALCI Kulturni utrip na gradu Komenda Likovniki in tamburaši Kulturno umetniškega dru- štva Polzela so v petek, 29. novembra, kulturno obar- vali Prešernov rojstni dan – Ta veseli dan kulture. Z zaključno razstavo likovnih in kiparskih del se je pred- stavilo 32 likovnikov ob zvo- kih tamburic tamburaškega zbora, ki ga vodi Mija Novak že 30 let. Razstava bo odprta do 19. januarja. Razstavljena so dela v teh- niki akvarela, akrila in olja. Upodobljena je narava v vseh letnih časih, različna arhitek- tura, nekaj tihožitja in por- tretov ter zanimivo kiparsko delo v mešani tehniki. Seve- da pa je za ta praznik upo- dobljen tudi pesniški velikan France Prešeren. V letošnjem letu so likovniki večino pro- jektov namenili spominu na generala Rudolfa Maistra, na njegovo 150. obletnico roj- stva in 90. letnico smrti, saj je bilo leto 2024 razglašeno za leto Rudolfa Maistra. Poleg tamburaškega zbora je odpr- tje razstave z branjem svojih pesmi popestrila Stanka Ko- pušar. Ob zaključku sta navzoče pozdravila predsednica KUD Polzela Klavdija Sitar in pod- župan Občine Polzela Igor Pungartnik. TT Za vas in nas posadimo drevo Delavnice in usposabljanja za obrtnike V letu 2024 se gospodarstvo sooča z veliki izzivi, ki jih je treba obvladovati za uspešno poslovanje. Območ- na obrtno-podjetniška zbornica Celje nudi podporo podjetnicam in podjetnikom že 55 let in v ta namen izvaja tudi vrsto projektov za ustvarjanje čim boljšega poslovnega okolja. Zbornica je v letu 2024 med drugim izvajala tudi delavnice in usposabljanja s podjetniško tematiko, katerih izvedbo je finančno podprla Mestna občina Celje. Velika udeležba na teh dogodkih doka- zuje, da so delavnice in usposabljanja res potrebna. Direktor in solastnik podjetja, ki se ukvarja s servisom vozil, je povedal: »Z veseljem se udeležujemo različnih vrst vsebin in izvajanj, saj vedno izvemo veliko novega, kar s pridom uporabljamo v praksi. Zelo nam je všeč, ka- dar se lahko pridružimo na daljavo, saj pri tem prihrani- mo veliko časa, ker se ni potrebo voziti na lokacijo. Tudi v prihodnosti si želimo tovrstnih delavnic in usposabljanj, ki zajemajo tudi teme kot so poslovna komunikacija in etika ter uporaba novih spletnih orodij.« Direktorica in solastnica podjetja, ki nudi računovod- ske storitve, je dejala: »Tematika delavnic in usposabljanj je aktualna. Prav na področju Chat GPT sem bila po- zitivno presenečena, saj je bila vsebina razložena na preprost način razumljiv tudi moji – starejši generaciji. Zdaj pridobljena znanja že uporabljam v praksi.« Janko Trobiš, Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Sektor za gospodarjenje z ne- premičnim premoženjem in pravne zadeve: »V Sloveniji se soočamo z nenehnimi spremembami predpisov, ki vplivajo na poslovanje gospodarskih subjektov. To ote- žuje poslovanje podjetnikov, ki prvenstveno usmerjajo energijo v uspešno poslovanje in jim zmanjka bodisi časa bodisi sredstev, da bi lahko prilagajali poslovanje novim predpisom, zato so zelo dobrodošle delavnice in usposabljanja podjetnikov, ki jim pomagajo prebroditi birokratske zaplete pri poslovanju. Svetovanje in delav- nice so pomembni tudi zaradi spoznavanja z novimi metodami in načini poslovanja, ki pripomorejo k večji konkurenčnosti.« Mestna občina Celje s projektom, ki ga izvaja OOZ Ce- lje, dosega enega izmed pomembnih ukrepov za spodbu- janje gospodarstva v občini in izboljšanju gospodarskega okolja v občini, zato si želimo takšnega sodelovanja še v prihodnje. TATJANA ŠTINEK, OOZ Celje Tehnopark Celje in pod- jetje Simbio Celje sta v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov (ETZO) drugo leto zapored pripravila nagradni natečaj. Letos na temo Moj dan z manj odpadne hrane. Avtor- ji najboljših prispevkov so nagrade prevzeli na posebni zaključni prireditvi. Na natečaj Moj dan z manj odpadne hrane se je odzvalo več kot 400 mladih junakov zelene prihodnosti in njihovih mentorjev, ki so skupaj prija- vili 37 različnih prispevkov (pisnih in likovnih del, del v Najboljši prispevki natečaja Moj dan z manj odpadne hrane obliki fotografij in video zapi- sov). »Veseli nas, da vsakole- tna pobuda k sodelovanju pri- tegne številne mlade. Ob tem, ko se lotijo priprave prispev- kov, krepijo svoje kompeten- ce, ustvarjalnost, obenem pa jih to spodbudi k premisleku o posameznih trajnostnih pra- ksah in posledično tudi k, v letošnjem primeru, zmanjše- vanju količine zavržene hrane njih samih,« je ob zaključku letošnjega natečaja povedala Andreja Erjavec, direktorica Tehnoparka Celje. Posebna komisija je prispele prispevke v dveh kategorijah, individualni in skupinski pri- spevki, pregledala ter ocenila na podlagi določenih kriterijev. Najboljši individualni načrt dneva z manj zavržene hrane sta pripravili Saša Furek (OŠ Majšperk) in Tisa Ašanin (ŠCC – Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja). Obe sta za prvo mesto prejeli privlačne in trajnostno naravnane nagrade. V kategoriji skupinskih načr- tov je komisija prvo mesto do- delila kar petim načrtom. T e so pripravili: učenci OŠ Nove Jar- še (1. a in 1. b), OŠ Lenart (5. razred), vrtca Domžale (enota Palček), vrtca Čebelica (sku- pina Sončki) in OŠ Podčetrtek (4. b). Posebno nagrado za prvo mesto so prejeli še učen- ci prilagojenega programa OŠ Danila Lokarja Ajdovščina in otroci Vrtca Studenci Maribor (skupina Palčki). Organizatorja natečaja, Tehnopark Celje in Simbio Celje, sta na zaključni prire- ditvi nagradila najboljše na- črte ter poskrbela za prijetno druženje več kot petdesetih junakov zelene prihodnosti in njihovih mentorjev iz vse Slovenije. Evropski teden zmanjše- vanja odpadkov sicer pote- ka od 16. do 24. novembra z namenom ozaveščanja o trajnostnem ravnanju z viri in odpadki. MARJETA GMAJNER Dijaki prvih letnikov Šole za strojništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje so v četrtek, 28. novembra, pripravili prav poseben dogodek Za vas in nas posadimo drevo. V ospredju je bila simbolična posaditev močvirskega hrasta, ki bo odslej v Okoljevarstvenem gaju ponosno stal kot opomin na moč narave in pomen naših dejanj za trajnostno prihodnost. ter asistentke Fakultete za varstvo okolja Zarja Plato- všek, Katja Črnec in Karin Školnik Škrabež. Poleg sajenja drevesa so dijaki predstavili tudi, kako so povezali temo močvir- skega hrasta z različnimi šolskimi predmeti (pesmi o drevesih v slovenski knji- ževnosti, laserski izrezi dreves na lesenih tablicah, predstavitev v angleščini, izdelki iz lesa in fizikalne lastnosti …). Na koncu je sledil kviz Lepo je imeti že- lod na temo močvirskega hrasta. Dogodek je bil prežet s pozitivno energijo, dijaki in gostje so se zavezali k nadaljnjemu sodelovanju pri podobnih projektih. Močvirski hrast bo s svojo mogočnostjo še dolgo stal kot simbol naše povezano- sti z naravo in odgovornosti do okolja. Hvala vsem, ki ste bili del te nepozabne zgodbe – za vas, za nas in za prihodnje generacije. TANJA GRČAR Goste sta najprej nagovo- rila ravnatelj Peter Rozman in podžupanja Aleksandra Vasiljević, ki sta poudarila pomen tovrstnih dejanj za našo skupnost ter okolje. Dogodka so se udeležile tudi Nataša Dolejši, ki je pripra- vila celoten načrt zasaditve, Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 50, 12. december 2024 BRALCI POROČEVALCI Avla I. osnovne šole Roga- ška Slatina je v petek, 29. no- vembra 2024, zasijala v prav posebni luči, saj je gostila 3. Republiško revijo pevskih zborov odraslih oseb z mo- tnjami v duševnem razvoju. Dogodek, ki ga je tradicional- no organizirala Zveza Sožitje Slovenije, je pritegnil več kot 150 pevcev iz osmih krajev po Sloveniji ter številne obi- skovalce. Večer je bil posvečen po- vezovanju skozi glasbo, ki ne pozna meja. Pevci iz Šen- tjurja, Ptuja, Murske Sobote, Nove Gorice, Mengša, Šmarja pri Jelšah, Mežiške doline ter obalnih občin Kopra so zapeli po dve pesmi iz zakladnice slo- venske glasbe in se dotaknili src občinstva. Pevski zbori so po reviji pre- jeli smernice za delo v priho- dnosti. Strokovna sodelavka revije, prof. glasbe Almira Ro- gina je povedala, da je bil zanjo posebno ganljiv zaključek revi- je, ko so se vsi zbori združili v skupnem petju in je v dvorani zavladala močna energija eno- tnosti in povezanosti. Zahvali- la se je vsem zborovodjem in nastopajočim za ogromen trud in energijo, ki so ju vložili v pri- pravo na revijo. Predsednica Zveze Sožitje Branka Perne je poudarila, da je revija pevskih zborov pre- segla okvir glasbenega večera – »postala je sožitje inkluzi- je, povezanosti in umetniške ustvarjalnosti.« Pevci iz naših krajev Med nastopajočimi sta bila tudi dva zbora iz naše regije. Prvi je pevski zbor Utrinek iz Varstveno-delovnega centra Šmarje pri Jelšah, ki s svojo energijo in srčnostjo redno razveseljuje poslušalce ter združuje člane iz šestih ob- čin (Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje, Bistrica ob Sotli). Zapeli so ponarodelo Lipa zelenela je in ljudsko Jaz sem si pa nekaj zmislil. Zbor že tri leta vodi Pe- tra Gabršček, ki je tokrat tudi koordinirala organizacijo revije v Rogaški Slatini. Povedala je: Pevski zbor Utrinek iz VDC Šmarje pri Jelšah Pevski zbor Mavrica Sožitje iz VDC Šentjur 3. revija pevskih zborov oseb z motnjo v duševnem razvoju Revija je bil letos vrhunec naše pevske sezone in pevci so nad- vse veseli in ponosni, da so zmogli ta velik podvig. Namen te revije za osebe z motnjo v du- ševnem razvoju je umetniško ustvarjanje, biti slišan, viden in pri tem uživati, tako kot je to na reviji pevskih zborov JSKD in tudi v vsakdanjem življenju.« Drugi pevski zbor je debi- tant letošnje revije, saj je na njej nastopil prvič. To je pevski zbor Mavrica iz Varstveno-de- lovnega centra Šentjur, ki ga vodi Gašper Jelen. Zbor se je predstavil s Slakovo ponarodelo Čebelar in avtorskim valčkom Mi, otroci sveta. Pevska revija je vedno znova navdih, da na- stane kakšna nova pevska sku- pina znotraj društev Sožitje, ki sodelujejo z varstveno-delovni- mi centri, kjer nam omogočijo, da imamo pevske skupine tudi pevske vaje. Gostiteljica revije Maja Iva- nuš, predsednica lokalnega društva Sožitje Obsotelje in Kozjansko, je izrazila zahvalo Liljani Šinkovec in Branki Per- ne iz Zveze Sožitje Slovenija, ravnateljici I. OŠ Aniti Skale, podžupanji občine Rogaška Slatina ter predstavnici JSKD Rogaška Slatina Leonidi Do- šler za podporo pri sodelova- nju, saj brez skupne pomoči ne bi mogli izvesti revije, ki je skupno štela 250 udeležencev. Izrazila je tudi globoko spo- štovanje vsem zborovodjem, ki s svojo strokovnostjo, ljubezni- jo do glasbe in skrbjo za pevce omogočajo osebam z motnjo v duševnem razvoju edinstvene trenutke na odru. »Petje vpli- va na naše pevce tako, da bolje delujejo v vsakdanjem življe- nju, »je pojasnila. Dogodek je znova potrdil, kako pomembna je glasba kot prostor, kjer se srečujejo srca ljudi in se z glasovi zlijejo v prelepo sožitje. PETRA GABRŠČEK »Petje v skupini briše meje in povezuje srca pevcev v sožitje, kjer se pevci počutijo varno, da lahko izrazijo svoje pristne ob- čutke in jih delijo z občinstvom. Diplome prejela trinajsta generacija študentov V četrtek, 28. novembra, je bila v Marinovi dvorani Glas- bene šole Frana Koruna Ko- željskega svečana podelitev diplom novim diplomiranim ekotehnologinjam in ekoteh- nologom ter magistricam in magistrom ekotehnologije. Podelitev diplom je vedno poseben, svečan dogodek. Tako za diplomante kot tudi za vse tiste, ki so jim na njihovi študij- ski poti tako ali drugače stali ob strani in jih podpirali. Ob sve- čani podelitvi diplomskih listin je čas za ponos, praznovanje in pogled v prihodnost. Tokratna slovesnost je bila posvečena tri- najsti generaciji diplomantov, ki so zaključili svoje šolanje na fakulteti in hkrati odprli vrata novim priložnostim, izzivom in ciljem. Diplome je iz rok dekana prof. dr. Boštjana Pokornyja in direktorja doc. dr. Gašperja Gantarja letos prejelo 19 diplo- mantk in diplomantov ter trije magistri ekotehnologi. Pridobljeno znanje bodo di- plomanti lahko uspešno upo- rabili, saj podatki kažejo, da njihova zaposljivost v stroki vsako leto narašča. Kot je v to- kratnem nagovoru diploman- tom izpostavil dekan Boštjan Pokorny, živimo v svetu, v ka- terem bo pridobljeno strokov- no interdisciplinarno znanje še kako pomembno. »Pred vami so številne priložnosti in izzivi, ki jih bomo morali kot druž- ba nasloviti. Opremljeni ste z znanjem, da boste znali stopati po pravi poti, sprejemati prave strokovne odločitve, osnovane na znanstvenih dognanjih in ne slediti populizmom, ki jih žal tudi na področju varstva okolja ni malo.« Pomembnosti strokovnega razvoja področja se zavedajo tudi v Velenju, kjer fakulteta deluje že vse od ustanovitve. Za rast in razvoj fakultete je sodelovanje v lokalnem pro- storu zelo pomembno. Nove diplomantke in diplomante je z nagovorom počastila tudi podžupanja Mestne občine Ve- lenje Aleksandra Vasiljević in jim zaželela vse dobro na nji- hovi nadaljnji življenjski poti. Diplomanti so upravičeno ponosni na dosežen rezultat in dosedanjo prehojeno pot. Zavedajo se, da pridobljen na- ziv pomeni zavezo k ravnanju, ki pritiče poklicu in je zapisana v slovesni zaobljubi diploman- tov Fakultete za varstvo okolja, ki jo je prebrala diplomantka Maša Koradej. Za glasbeno spremljavo svečanega dogodka so poskr- beli člani trobilnega ansambla Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega in izjemno nadar- jen mladi pianist Filip Runjak. LEA KOMERIČKI KOTNIK še st 14 16 enajst 25 Božiče 10 1 2 5 3 tir 7 9 21 12 15 17 20 štiindvajset 23 19 13 18 še st 1 3 Poslušajte jutranji program in odpirajte adventna okenca 21 Božiče Božiče štiindvajset štiindvajset 23 Božiče štiindvajset 25 Božiče štiindvajset Božiče štiindvajset štiindvajset 21 Prijavite se na www.radiocelje.si Poslušajte jutranji program, odpirajte adventna okenca in prejmite lepo darilo. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 50, 12. december 2024 AKTUALNA PONUDBA Večina sobnih zelenih listnatih rastlin izvira iz tropskih koncev našega planeta. Ko se spra- šujemo, kakšne pogoje potrebujejo, moramo pomisliti, od kod izvirajo. Čeprav jih ni treba izpostavljati neposredni svetlobi, je potrebujejo veliko in večji del dneva. Zato jih premaknemo proti oknom, saj je pozimi manj svetlobe zaradi krajših dni in oblačnosti. Če uporabljamo svetilke za vzgojo rastlin (sadik), jih lahko postavimo v bližino rastlin. Rastline v slabo osvetljenem prostoru hitro odvržejo liste. Da to preprečimo, je dobro, če liste očistimo prahu. Uporabimo vlažno krpico in jih obrišemo. Kar je precej preprosto pri velikolistnih rastlinah, a pri tistih z drobnimi listki ne gre. Če je katera res hudo zaprašena, jo lahko previdno stuširamo. Nato uporabimo loščilo za liste Compo. Liste tako zaščitimo pred prijemanjem prahu, obenem se na njih ne pozna vodni kamen in še lep, svilnat videz imajo. Prah namreč močno zmanjša fotosintezo, zato ga je pomembno redno odstranjevati. Dovolj je, če loščilo uporabimo le enkrat mesečno. Zalivanje in pršenje Kako pogosto in koliko moramo zalivati svojo rastlino? Če želimo točen odgovor, potem si moramo prebrati o svoji rastlini. V svojem stanovanju imamo lahko nevede rastline s celega sveta, vsako s svojimi potrebami po vodi. V dobrih knjigah ali člankih dobimo zelo natančna navodila za posamezno vrsto rastline. Dober podatek o vlagi v substratu (zemlji) nam da kar naš prst. Preprosto ga potisnemo do drugega členka v substrat. Če je suho, zalijemo. Če je vlažno, pustimo. Vedno pazimo, da ne presušimo rastline in jo potem utapljamo z vodo. To je namreč dvojni šok, ki hitro povzroči propad. Številne rastline izvirajo iz tropskih delov sveta. To pomeni, da jim prija zračna vlaga. A v zimskem času kurimo, kar pomeni suh zrak. Zato je pomembno rastline redno pršeti, nežno vlažiti. Nastavimo jim lahko celo vlažilec zraka. Za zalivanje in pršenje uporabimo deževnico ali postano vodo. Za postano vodo pustimo zalivalko stati vsaj čez noč in potem uporabimo samo zgornji dve tretjini vode. Redno jih dognojujemo s tekočim gnojilom Compo za palme in zelene rastline. Vsebuje pravo razmerje hranil za sobne rastline z dodatkom mikrohranil, kot je železo. Da bodo listi lepo zeleni, jih dognojujemo mesečno. Sobne rastline imamo v stanovanju celo leto, pri čemer se pogoji spreminjajo glede na letni čas. V zimskem času kurimo, kar pomeni suh zrak. Prav tako je precej manj svetlobe, saj je dan krajši in še oblačno je precej pogosto. V tem času namenimo sobnim rastlinam več pozornosti. URBANA DŽUNGLA PRI VAS DOMA Poskrbimo za sobne rastline Na kaj moramo pri skrbi za rastline misliti pozimi Radiatorji so vroči Radiatorje imamo večinoma pod okni. Tam je največ svetlobe in tam postavimo sobne rastline. A večini tam ne prija, kar vidimo kot sušenje konic listov in po daljšem obdobju tudi odpadanje. Na tako mesto lahko postavimo afriške vijolice,  amingovca, orhideje. Če je mo- žno, rastline raje postavimo na podstavek in vsaj 50 centimetrov od radiatorja, še bolje meter. Čas za presajanje Večinoma se odločimo za presajenje sobnih rastlin, ko imamo čas. Najlažje je poleti zunaj na trati, ko lahko substrat posujemo naokoli. A v zimskem času si pripravimo plastično podlago ter večje ali vsaj nove lonce. Za presajanje sobnih rastlin uporabimo kakovosten substrat Compo sana zemlja za palme in zelene rastline. Ta vsebuje kakovostno šoto in tudi začetna hranila za rast in razvoj rastlin. Pri presajanju nežno odstranimo zemljo s korenin, nikoli je ne trgamo z njih. Prav tako pazimo, da korenin ne zvijemo v klobčič in vtaknemo v zemljo. Vedno jih enakomerno razporedimo. Pred presajenjem si preberimo o svojih rastlinah, saj nekatere potrebujejo veliko prostora, drugim prija utesnjen lonček. VANES HUSIĆ, univ. dipl. inž. agr., Metrobov strokovnjak Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 50, 12. december 2024 PODLISTEK »Rojen sem bil dne 1. 12. 1869 kot prvorojenec. Moj dom sta bila malo kmetsko posestvo in gostilna. Oče je bil pred- vsem gostilničar. Mati je rodila osem otrok: šest fantov in dve deklici. Dva otroka za menoj sta umrla. Tako sem bil sam v tistih letih, ko otrok najbolj potrebuje družbo. Zato sem se silno rad potepal. Mati je umrla še mlada, stara komaj 36 let.« www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (1) ALBUM S CELJSKEGA Po pregledovanju matičnih knjig in iskanju podatkov o družinskih prednikih za izdelavo rodovnika svoje in moževe družine se mi med drugim izrisuje tudi podoba razmer, v katerih so živeli ljudje v naših krajih pred stotimi leti. Iz družinske kronike … Prababica mojega moža je bila Marija Dernač s Planine pri Sevnici. Poročila se je z Francem Jurančičem in se pre- selila na njegov dom na Žigrski Vrh nad Sevnico. Rodili so se Po sledi ljubezenske zgodbe med Antonom in Karolino izpred 120 let jima štirje otroci, od teh so tri- je umrli, otroštvo je preživela samo deklica Karolina. Mama Marija je umrla, ko je Karolina imela devet let. Ker oče Franc zaradi bolezni ni mogel skr- beti zanjo, so jo k sebi vzeli sorodniki, ki so živeli na drugi strani Save v Boštanju. V naših krajih se je v začet- ku minulega stoletja razširila novica, da vozi parnik iz Trsta v Ameriko. Mnogi so se v želji za lepšim življenjem odpravili v Trst, kjer so več dni čakali v vrsti, da bi dobili potrebne dokumente za izselitev v Ame- riko. Tako sta se v vrsti drug za drugim znašla enaindvajse- tletna Karolina in dvajsetletni Anton Kač iz Svetega Lovrenca pri Preboldu. Karolini je leta 1904 umrl oče in tako ni imela nobene- ga bližnjega sorodnika več. Anton, ki je pred tem odslužil vojaščino v celjskem 87. pe- hotnem polku avstro-ogrske vojske, pa se je želel preseliti k bratu v Ameriko. Med čakanjem je med njima stekel pogovor in kaj kmalu je sledilo spoznanje, da sta si všeč. Tako sta se zaljubljenca premislila in namesto da bi odpotovala čez lužo, sta odšla skupaj k Antonovim staršem v Sveti Lovrenc. Kmalu sta dobi- la sina Rudolfa (1906) in nato za nekaj časa odšla na delo v Nemčijo. Tam se jima je leta 1914 rodil drugi sin Anton. Ker se je začela 1. svetovna vojna in je bil Anton vpoklican na fronto, se je družina vrnila do- mov. Po vojni sta si z v Nemčiji prisluženim denarjem kupila malo kmetijo na Ložnici pri Žalcu. Karolina je nato rodila še sinove: Karla (1917), Ivana (1920), Stanka (1924) in naj- mlajšo hči Marijo (1926), mamo mojega moža. Karolina je umrla, ko je bila Marija stara devet let. Anton je umrl tride- set let po ženini smrti. Zanimiv razplet družinske ljubezenske zgodbe Letos je minilo sto dvajset let, odkar sta Karolina in Anton nameravala odpotovati v Ame- riko. Usoda se je obrnila dru- gače in ostala sta v domovini. Njune sanje o potovanju čez lužo je uresničil njun praprav- nuk Matic. Na daljavo je spo- znal ameriško dekle Hannah in kot sta se pred 120 leti zaljubila Karolina in Anton, se je rodila ljubezen tudi med njima. Prvič je k njej odpotoval z le- talom, ko mu je bilo osemnajst let. Po štirih letih poznanstva sta se odločila za skupno ži- vljenje v Sloveniji in se tako le- tos septembra v Žalcu poročila. Sorodniki njima želimo mnoga leta skupnega življenja v sreči in zadovoljstvu. Prispevala: Romana Pernovšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Anton Kač (1884–1965) iz Lovrenca pri Preboldu Karolina Jurančič (1883–1935) z Žigrskega Vrha nad Sevnico V bližnji Novi Cerkvi je obi- skoval ljudsko šolo, v Celju pa meščansko šolo in kasneje gimnazijo. V petem razredu gimnazije je šolanje začasno opustil in se vrnil domov, kjer je z delom pomagal na kmetiji. »Pri Novi Cerkvi smo imeli učitelja Janeza Zdolška. Bil je zelo dober in vesten učitelj, toda silno strog in rad je te- pel. Za nas, male, je bil »strogi bog« na odru, katerega smo se bali. Oni na strani je bil »dobri bog«. Nekega dne me pokliče v sobo. Mislil sem, da me po- šlje po tobak, kar je bila odli- ka. Pa se pripogne, privleče izpod postelje brezovo palico in pravi: »V imenu Kristusa te bom!« Nobenega pojma nisem imel, kaj sem zakrivil in zakaj me tepe, kar je izvršil z močjo in brezobzirno, ker je bil hude jeze. Zaradi te krivice, ki mi jo je storil, je v meni spoštovanje do njega silno upadlo.« Franc Goričan, življenjska pot malega človeka, Celje, Osrednja knjižnica, 2022 Srečko Maček Se nadaljuje. Eden prvih sadjarskih strokovnjakov pri nas, Franc Goričan (priimek včasih zapisan tudi kot Gorečan, Goretschan), se je rodil v Višnji vasi v številni kmečki družini (po domače pri Obrč) očetu Antonu in materi Katarini, rojeni Novak. Nova Cerkev z ljudsko šolo, začetek 20. stol. Hrani Do- moznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI SOBOTA, 14. december, ob 10.00 POBARVANKE Z NAŠIH POTI Z ANUŠKO, LARO IN PETROM Dobrodošli na Finskem, na robu severnega polarnega kroga, na Laponskem. Primerno za dru žine z otroki od 5. leta dalje. Oddelek Glasba-film Foto: Mojca Videmšek #celjskiknjižničarji SRE ČNO 2025! TOREK, 17. december, ob 17.00 MIŠKO KNJI ŽNO NA SEVERNEM POLU Letos bo pravlji čno tudi na Muzejskem trgu, kjer stoji zasne ženi SEVERNI POL. Obiskal ga bo tudi Miško Knji žko s knji žni čarkami. Za najmlajše pripravljamo številne prazni čne aktivnosti. PONEDELJEK, 16. december, ob 17.30 POTOPISNO PREDAVANJE: GRENLANDIJA Oglej si svet, ko si zrelih let. Po severu Evrope bomo pohajkovali z ladjo in zajemali zrak ob čudoviti naravi. Študijska čitalnica Foto: Mojca Videmšek #celjskiknji žni čarji # # # #c c c ce ce ce e el l l lj lj lj j js s s sk k k ki ki ki i ik k k kn kn kn n nj nj nj j j nj n n n nj n n n i i i i ž ž ž žn n n ni i i i č č č ča ča ča a ar r r rj rj rj j j rj rj rj r rj r r r rj r r r i i i i SRE ČNO 2025! EK, K, K r POTOPISNO PREDAV AV A A VA V NJE: GRENLANDIJA Oglej si svet ko si zrelih let Po severu Evrope r MIŠKO KNJI ŽNO NA SEVERNEM POLU Letos bo pravlji čno tudi na Muzejskem trgu kj kj k er WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI pri ipravl lj jamo š št tevi il lne prazni i č čne ak kt ti ivnost ti i. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 50, 12. december 2024 AKTUALNA PONUDBA Večina sobnih zelenih listnatih rastlin izvira iz tropskih koncev našega planeta. Ko se spra- šujemo, kakšne pogoje potrebujejo, moramo pomisliti, od kod izvirajo. Čeprav jih ni treba izpostavljati neposredni svetlobi, je potrebujejo veliko in večji del dneva. Zato jih premaknemo proti oknom, saj je pozimi manj svetlobe zaradi krajših dni in oblačnosti. Če uporabljamo svetilke za vzgojo rastlin (sadik), jih lahko postavimo v bližino rastlin. Rastline v slabo osvetljenem prostoru hitro odvržejo liste. Da to preprečimo, je dobro, če liste očistimo prahu. Uporabimo vlažno krpico in jih obrišemo. Kar je precej preprosto pri velikolistnih rastlinah, a pri tistih z drobnimi listki ne gre. Če je katera res hudo zaprašena, jo lahko previdno stuširamo. Nato uporabimo loščilo za liste Compo. Liste tako zaščitimo pred prijemanjem prahu, obenem se na njih ne pozna vodni kamen in še lep, svilnat videz imajo. Prah namreč močno zmanjša fotosintezo, zato ga je pomembno redno odstranjevati. Dovolj je, če loščilo uporabimo le enkrat mesečno. Zalivanje in pršenje Kako pogosto in koliko moramo zalivati svojo rastlino? Če želimo točen odgovor, potem si moramo prebrati o svoji rastlini. V svojem stanovanju imamo lahko nevede rastline s celega sveta, vsako s svojimi potrebami po vodi. V dobrih knjigah ali člankih dobimo zelo natančna navodila za posamezno vrsto rastline. Dober podatek o vlagi v substratu (zemlji) nam da kar naš prst. Preprosto ga potisnemo do drugega členka v substrat. Če je suho, zalijemo. Če je vlažno, pustimo. Vedno pazimo, da ne presušimo rastline in jo potem utapljamo z vodo. To je namreč dvojni šok, ki hitro povzroči propad. Številne rastline izvirajo iz tropskih delov sveta. To pomeni, da jim prija zračna vlaga. A v zimskem času kurimo, kar pomeni suh zrak. Zato je pomembno rastline redno pršeti, nežno vlažiti. Nastavimo jim lahko celo vlažilec zraka. Za zalivanje in pršenje uporabimo deževnico ali postano vodo. Za postano vodo pustimo zalivalko stati vsaj čez noč in potem uporabimo samo zgornji dve tretjini vode. Redno jih dognojujemo s tekočim gnojilom Compo za palme in zelene rastline. Vsebuje pravo razmerje hranil za sobne rastline z dodatkom mikrohranil, kot je železo. Da bodo listi lepo zeleni, jih dognojujemo mesečno. Sobne rastline imamo v stanovanju celo leto, pri čemer se pogoji spreminjajo glede na letni čas. V zimskem času kurimo, kar pomeni suh zrak. Prav tako je precej manj svetlobe, saj je dan krajši in še oblačno je precej pogosto. V tem času namenimo sobnim rastlinam več pozornosti. URBANA DŽUNGLA PRI VAS DOMA Poskrbimo za sobne rastline Na kaj moramo pri skrbi za rastline misliti pozimi Radiatorji so vroči Radiatorje imamo večinoma pod okni. Tam je največ svetlobe in tam postavimo sobne rastline. A večini tam ne prija, kar vidimo kot sušenje konic listov in po daljšem obdobju tudi odpadanje. Na tako mesto lahko postavimo afriške vijolice,  amingovca, orhideje. Če je mo- žno, rastline raje postavimo na podstavek in vsaj 50 centimetrov od radiatorja, še bolje meter. Čas za presajanje Večinoma se odločimo za presajenje sobnih rastlin, ko imamo čas. Najlažje je poleti zunaj na trati, ko lahko substrat posujemo naokoli. A v zimskem času si pripravimo plastično podlago ter večje ali vsaj nove lonce. Za presajanje sobnih rastlin uporabimo kakovosten substrat Compo sana zemlja za palme in zelene rastline. Ta vsebuje kakovostno šoto in tudi začetna hranila za rast in razvoj rastlin. Pri presajanju nežno odstranimo zemljo s korenin, nikoli je ne trgamo z njih. Prav tako pazimo, da korenin ne zvijemo v klobčič in vtaknemo v zemljo. Vedno jih enakomerno razporedimo. Pred presajenjem si preberimo o svojih rastlinah, saj nekatere potrebujejo veliko prostora, drugim prija utesnjen lonček. VANES HUSIĆ, univ. dipl. inž. agr., Metrobov strokovnjak Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 50, 12. december 2024 PODLISTEK »Rojen sem bil dne 1. 12. 1869 kot prvorojenec. Moj dom sta bila malo kmetsko posestvo in gostilna. Oče je bil pred- vsem gostilničar. Mati je rodila osem otrok: šest fantov in dve deklici. Dva otroka za menoj sta umrla. Tako sem bil sam v tistih letih, ko otrok najbolj potrebuje družbo. Zato sem se silno rad potepal. Mati je umrla še mlada, stara komaj 36 let.« www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (1) ALBUM S CELJSKEGA Po pregledovanju matičnih knjig in iskanju podatkov o družinskih prednikih za izdelavo rodovnika svoje in moževe družine se mi med drugim izrisuje tudi podoba razmer, v katerih so živeli ljudje v naših krajih pred stotimi leti. Iz družinske kronike … Prababica mojega moža je bila Marija Dernač s Planine pri Sevnici. Poročila se je z Francem Jurančičem in se pre- selila na njegov dom na Žigrski Vrh nad Sevnico. Rodili so se Po sledi ljubezenske zgodbe med Antonom in Karolino izpred 120 let jima štirje otroci, od teh so tri- je umrli, otroštvo je preživela samo deklica Karolina. Mama Marija je umrla, ko je Karolina imela devet let. Ker oče Franc zaradi bolezni ni mogel skr- beti zanjo, so jo k sebi vzeli sorodniki, ki so živeli na drugi strani Save v Boštanju. V naših krajih se je v začet- ku minulega stoletja razširila novica, da vozi parnik iz Trsta v Ameriko. Mnogi so se v želji za lepšim življenjem odpravili v Trst, kjer so več dni čakali v vrsti, da bi dobili potrebne dokumente za izselitev v Ame- riko. Tako sta se v vrsti drug za drugim znašla enaindvajse- tletna Karolina in dvajsetletni Anton Kač iz Svetega Lovrenca pri Preboldu. Karolini je leta 1904 umrl oče in tako ni imela nobene- ga bližnjega sorodnika več. Anton, ki je pred tem odslužil vojaščino v celjskem 87. pe- hotnem polku avstro-ogrske vojske, pa se je želel preseliti k bratu v Ameriko. Med čakanjem je med njima stekel pogovor in kaj kmalu je sledilo spoznanje, da sta si všeč. Tako sta se zaljubljenca premislila in namesto da bi odpotovala čez lužo, sta odšla skupaj k Antonovim staršem v Sveti Lovrenc. Kmalu sta dobi- la sina Rudolfa (1906) in nato za nekaj časa odšla na delo v Nemčijo. Tam se jima je leta 1914 rodil drugi sin Anton. Ker se je začela 1. svetovna vojna in je bil Anton vpoklican na fronto, se je družina vrnila do- mov. Po vojni sta si z v Nemčiji prisluženim denarjem kupila malo kmetijo na Ložnici pri Žalcu. Karolina je nato rodila še sinove: Karla (1917), Ivana (1920), Stanka (1924) in naj- mlajšo hči Marijo (1926), mamo mojega moža. Karolina je umrla, ko je bila Marija stara devet let. Anton je umrl tride- set let po ženini smrti. Zanimiv razplet družinske ljubezenske zgodbe Letos je minilo sto dvajset let, odkar sta Karolina in Anton nameravala odpotovati v Ame- riko. Usoda se je obrnila dru- gače in ostala sta v domovini. Njune sanje o potovanju čez lužo je uresničil njun praprav- nuk Matic. Na daljavo je spo- znal ameriško dekle Hannah in kot sta se pred 120 leti zaljubila Karolina in Anton, se je rodila ljubezen tudi med njima. Prvič je k njej odpotoval z le- talom, ko mu je bilo osemnajst let. Po štirih letih poznanstva sta se odločila za skupno ži- vljenje v Sloveniji in se tako le- tos septembra v Žalcu poročila. Sorodniki njima želimo mnoga leta skupnega življenja v sreči in zadovoljstvu. Prispevala: Romana Pernovšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Anton Kač (1884–1965) iz Lovrenca pri Preboldu Karolina Jurančič (1883–1935) z Žigrskega Vrha nad Sevnico V bližnji Novi Cerkvi je obi- skoval ljudsko šolo, v Celju pa meščansko šolo in kasneje gimnazijo. V petem razredu gimnazije je šolanje začasno opustil in se vrnil domov, kjer je z delom pomagal na kmetiji. »Pri Novi Cerkvi smo imeli učitelja Janeza Zdolška. Bil je zelo dober in vesten učitelj, toda silno strog in rad je te- pel. Za nas, male, je bil »strogi bog« na odru, katerega smo se bali. Oni na strani je bil »dobri bog«. Nekega dne me pokliče v sobo. Mislil sem, da me po- šlje po tobak, kar je bila odli- ka. Pa se pripogne, privleče izpod postelje brezovo palico in pravi: »V imenu Kristusa te bom!« Nobenega pojma nisem imel, kaj sem zakrivil in zakaj me tepe, kar je izvršil z močjo in brezobzirno, ker je bil hude jeze. Zaradi te krivice, ki mi jo je storil, je v meni spoštovanje do njega silno upadlo.« Franc Goričan, življenjska pot malega človeka, Celje, Osrednja knjižnica, 2022 Srečko Maček Se nadaljuje. Eden prvih sadjarskih strokovnjakov pri nas, Franc Goričan (priimek včasih zapisan tudi kot Gorečan, Goretschan), se je rodil v Višnji vasi v številni kmečki družini (po domače pri Obrč) očetu Antonu in materi Katarini, rojeni Novak. Nova Cerkev z ljudsko šolo, začetek 20. stol. Hrani Do- moznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje. DOGODKI V OSREDNJI KNJIŽNICI CELJE WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI SOBOTA, 14. december, ob 10.00 POBARVANKE Z NAŠIH POTI Z ANUŠKO, LARO IN PETROM Dobrodošli na Finskem, na robu severnega polarnega kroga, na Laponskem. Primerno za dru žine z otroki od 5. leta dalje. Oddelek Glasba-film Foto: Mojca Videmšek #celjskiknjižničarji SRE ČNO 2025! TOREK, 17. december, ob 17.00 MIŠKO KNJI ŽNO NA SEVERNEM POLU Letos bo pravlji čno tudi na Muzejskem trgu, kjer stoji zasne ženi SEVERNI POL. Obiskal ga bo tudi Miško Knji žko s knji žni čarkami. Za najmlajše pripravljamo številne prazni čne aktivnosti. PONEDELJEK, 16. december, ob 17.30 POTOPISNO PREDAVANJE: GRENLANDIJA Oglej si svet, ko si zrelih let. Po severu Evrope bomo pohajkovali z ladjo in zajemali zrak ob čudoviti naravi. Študijska čitalnica Foto: Mojca Videmšek #celjskiknji žni čarji # # # #c c c ce ce ce e el l l lj lj lj j js s s sk k k ki ki ki i ik k k kn kn kn n nj nj nj j j nj n n n nj n n n i i i i ž ž ž žn n n ni i i i č č č ča ča ča a ar r r rj rj rj j j rj rj rj r rj r r r rj r r r i i i i SRE ČNO 2025! EK, K, K r POTOPISNO PREDAV AV A A VA V NJE: GRENLANDIJA Oglej si svet ko si zrelih let Po severu Evrope r MIŠKO KNJI ŽNO NA SEVERNEM POLU Letos bo pravlji čno tudi na Muzejskem trgu kj kj k er WWW.KNJIZNICA-CELJE.SI pri ipravl lj jamo š št tevi il lne prazni i č čne ak kt ti ivnost ti i. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 50, 12. december 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Kontrolka Janezkovega očeta povabi učitelj v šolo: »Vaš sin je slab učenec, pa še prepisuje povrhu! Kar primerjajte ti dve nalogi: napisal je enake odgovore kot njegov sosed.« Oče začne brati kontrolko in vidi, da sta na vprašanje, kdo je največji slovenski pesnik, oba odgovorila France Prešeren. »No, to ni dokaz, da je prepisoval, saj sta oba napisala pra- vilen odgovor,« protestira oče. »Gremo naprej …« reče učitelj, oče pa opazi, da sta učenca na vprašanje, komu je posvetil sonetni venec, odgovorila, da Micki. »No, to je sumljivo, a vsekakor se včasih zgodi, da dva učen- ca naredita isto napako,« ga brani oče. »To je vsekakor lahko res,« reče učitelj, »a kaj boste rekli o odgovoru na tretje vprašanje: Kdaj se je rodil France Prešeren? Janezkov sosed je napisal: Ne vem. Janezek pa: Jaz tudi ne.« Moški in ženske Moški pravijo: »Ženske, nikar se preveč ne navdušujte, če tekamo za vami. Tekamo tudi za žogo, a jo na koncu vedno brcnemo …« Ženske odgovarjajo: »Moški, nikar se preveč ne navdušujte, če vam rečemo, da smo zaljubljene v vas. Zaljubimo se tudi v čevlje in si jih potem nabavimo še 15 parov. Tako, za vsak primer.« Ura Žena je možu za rojstni dan kupila vodotesno uro. Mož se ji zahvali: »Draga moja, zelo si velikodušna! Ali pričakuješ, da bom začel plavati, ker je ura vodotesna?« Žena: »To ravno ne, ampak ne bo ti je treba snemati pri pomivanju posode.« Težava Dragi Drago, upam, da mi boste pomagali. Pred nekaj dnevi sem se zju- traj odpravila na delo in pustila svojega moža doma pred televizijo. Kakšen kilometer od doma se mi je avto ustavil in ni hotel spet vžgati, zato sem šla peš nazaj domov. Ko sem prišla domov, nisem mogla verjeti. Moj mož je bil v postelji s sosedovo hčerko. Jaz sem stara 32 let, moj mož 34 in sosedova punca 19, poročena sva 10 let. Polna sem stresa, takoj potrebujem dober nasvet. Prosim, pomagajte mi. S spoštovanjem, Francka Draga Francka, vedno mi je hudo, ko slišim, da imajo ljudje tovrstne težave. Za to, da se je avto ustavil po tako kratki prevoženi razdalji, je lahko več vzrokov. Najprej poglejte, ali imate dovolj goriva. Ste morda natočili tisti oporečni bencin? Mogoče ne dela črpalka ali pa imate kakšno težavo z elektriko: akumulator, svečke, vžigalna tuljava, lahko je kriva ključavnica ali pa računalnik vbrizga. Vsekakor bi predlagal, da pokličete avtomehanično delavnico in vam tam avto natančno pregledajo. Upam, da bo ta nasvet rešil vašo težavo, Drago Skupina astronomov izvaja poskus, s katerim bodo dokazali, da se Zemlja vrti. Če zmagam na loteriji. Ne vem, kdo je ta moški, vem pa, da njegove žene takrat ni bilo doma. Serviete. Imate kaj brez masti in sladkorja? Čustveno razočaranje je prine- slo dvom vase in v svoje sposob- nosti, občutek, da niste dovolj dobri za druge. To zbuja stare rane iz preteklosti, s katerimi se bo dobro spogledati bližje, jim priti do dna in jih izkoreniniti, a boste potrebovali nekaj časa, da se pripravite na to. Ko boste dosegli izvor težav, sledi tudi čustvena jasnost, ki pa zahteva, da tudi v vsakdanjem življenju spremenite stvari. Morda je čas, da vi postavite nova pravila igre v odnosu s partnerjem. Naučili ste se obvladovati svo- je strahove, kar vam je prineslo denarni dobiček, ne pa tudi ču- stvenega ugodja. Hoteli ali ne, ampak na stvari boste morali po- gledati z drugega zornega kota, se postaviti v čevlje drugih, da bi resnično lahko razumeli, kaj se dogaja okoli vas. Drug zorni kot vas bo pripeljal do novih zaključ- kov, ki bodo pozitivno vplivali na vaše počutje, saj bo razbistril ozračje. Pomembno pa je, da v sebi ostanete trdni in tudi pripra- vljeni na nov uspeh. Čas je, da poskrbite zase in pozornost, ki jo namenjate dru- gim, usmerite vase. Dolgo ste vlagali v svoje najbližje, ne da bi se sploh zavedali, kako zelo se krepite s tem, a zdaj je čas, da se malce ustavite in poskrbite zase. Denarno ste v plodnem obdobju, ki se bo še razvijalo, zasebno pa boste postali umetnik, kako združevati vsakdanja nasprotja, ne da bi pri tem izgubili živce. Postavili boste nove meje v od- nosih in tako ustvarili prijetnejše ozračje za svoje bivanje. Vzeli ste si dovolj časa za raz- mislek, kaj si želite, zdaj boste iskali način, kako to dobiti. Pri tem se boste začeli zavedati, da vas ovirajo ravno osebe, za katere ste mislili, da vam želijo dobro, vendar vidijo le lastno korist, ne vašega blagostanja, kar vam bo pomagalo, da se jih boste osvobodili in zadihali. Prihaja čas večjih sprememb, ne samo pri delu, ampak tudi v lju- bezni, na katere ste že zdavnaj pripravljeni, razmisliti morate le še nekaj pomembnih malen- kosti. Polotil se vas bo občutek, da niste dovolj dobri za okolico, vendar je to le posledica starih vzorcev, ki jih bo spodbudila ne- deljska polna luna. Občutek ne bo trajal, če ga ne boste spodbu- jali, zato pristopajte k stvarem z razumom in logiko. Ker se konec leta bliža, se lahko počasi ozrete po svojih preteklih dosežkih in videli boste, da ste lahko pomir- jeni in hvaležni. Zdaj je čas, ko telo kliče, da poskrbite zanj, naj gre za kopeli, gibanje v naravi ali ljubljenje. Intimno življenje bo obarvano s strastjo, pa ne samo med rju- hami, ampak pri vsem, kar boste počeli. Zasebnost bo imela veliko prednosti pred delom, decembr- ski veseli čas boste izkoristili za zbliževanje in poglabljanje od- nosov, to vas bo osrečevalo in vam dajalo smisel. Glede dela ste lahko mirni, dokler ga boste znali uravnotežiti z zasebnostjo, čaka pa vas nekaj pomembnih odločitev, ki jih bo treba globoko premisliti, saj bodo imele velik vpliv v bližnji prihodnosti. Ste v vrtincu sprememb, na katere nimate veliko vpliva, vendar bodo za vas dolgoročno spodbudne, predvsem prinesejo izboljšanje na denarnem podro- čju. 16. decembra se tudi Mer- kur spet obrne v pravo smer, kar bo tlakovalo pot pogumnejšim poslovnim odločitvam. Zaupaj- te svojemu občutku, da vas bo odpeljal v pravo smer, in začni- te razmišljati o projektih, ki jih boste izpeljali naslednje leto. Pri- prava naj bo temeljita, vzemite si čas za malenkosti, ki jih sicer preskočite. Kljub temu, da se bliža konec leta, bo vaša pozornost usmerje- na v delo, ki bo z malo truda in discipline obrodilo zelo dobičk- onosne rezultate. Ker boste zelo prepričani v svoje sposobnosti in moči, se boste lotevali tudi podvigov, ki se jih sicer ne bi, vendar ostanite na realnih tleh in ne precenjujte svojih sposob- nosti. Zelo hitro se vam lahko zgodi preobremenjenost, ki vas bo peljala v fizično utrujenost, zato poskrbite, da vas bodo poleg dela polnile tudi druge stvari. Ni še konec leta, a vi si boste zadovoljno čestitali za pretekle poslovne dosežke, ki so vas izstrelili med zvezde, številni dvojčki pa ste imeli zaradi vpliva Jupitra srečo tudi na drugih po- dročjih – v odnosih, v ljubezni … Vse, kar vam preostane, je, da se naučite živeti z lastno srečo in da uravnotežite različne energije, ki vas obkrožajo. Morda ste zdaj v skrbeh, kako vam bo uspelo po- loviti vse konce, a še preden se boste zavedli, boste imeli stvari pod nadzorom. Čustveno se bodo stvari pre- maknile z mrtve točke in se obr- nile na bolje, kar bo prineslo izboljšanje vseh vrst odnosov, še posebej tistega ljubezenskega, ki ga imate s partnerjem. Veliko, kar ste zamudili, boste lahko nadoknadili, zdelo se vam bo, da lahko ljubezen spet zaživi v polnem sijaju, vendar tu lahko prihaja do zapletov, če boste preponosni, da bi sklepali kom- promise. Dobro je, da zaščitite svoje interese, vendar vas bo to spravljalo v negotovost in nemir. Retrogradnost planetov vas blokira in vam onemogoča, da bi storili korak naprej. Še več, puščala vam bo preveč prostora za tavanje misli, zato boste po- gosto imeli dvojna stališča, kar bo ustvarjalo zmedo, ki pa se bo postopoma umirila. Pomirjeni in z malo razdalje boste lahko na življenje pogledali drugače in se zavedli, da morate sebe postaviti na prvo mesto. To ne bo šlo čez noč, ker ste preveč požrtvovalni do vseh svojih ljudi in projektov, a jasna namera naj bo izražena. Potrebovali boste veliko samo- te, da boste zaslišali svoje prave misli, saj ste trenutno preobre- menjeni s skrbmi, ki jih imajo drugi ljudje in za katere mislite, da jih morate reševati prav vi. A prav kmalu boste v sebi odkrili skrite zaloge moči, s katerimi lahko ustvarite ščit zase in ne dovolite, da vam prav vse pride do živega. Ko se boste naučili poskrbeti najprej zase, boste imeli dovolj energije in moči, da pomagate drugim. Začnite po- stavljati meje okolici. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 50, 12. december 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Kontrolka Janezkovega očeta povabi učitelj v šolo: »Vaš sin je slab učenec, pa še prepisuje povrhu! Kar primerjajte ti dve nalogi: napisal je enake odgovore kot njegov sosed.« Oče začne brati kontrolko in vidi, da sta na vprašanje, kdo je največji slovenski pesnik, oba odgovorila France Prešeren. »No, to ni dokaz, da je prepisoval, saj sta oba napisala pra- vilen odgovor,« protestira oče. »Gremo naprej …« reče učitelj, oče pa opazi, da sta učenca na vprašanje, komu je posvetil sonetni venec, odgovorila, da Micki. »No, to je sumljivo, a vsekakor se včasih zgodi, da dva učen- ca naredita isto napako,« ga brani oče. »To je vsekakor lahko res,« reče učitelj, »a kaj boste rekli o odgovoru na tretje vprašanje: Kdaj se je rodil France Prešeren? Janezkov sosed je napisal: Ne vem. Janezek pa: Jaz tudi ne.« Moški in ženske Moški pravijo: »Ženske, nikar se preveč ne navdušujte, če tekamo za vami. Tekamo tudi za žogo, a jo na koncu vedno brcnemo …« Ženske odgovarjajo: »Moški, nikar se preveč ne navdušujte, če vam rečemo, da smo zaljubljene v vas. Zaljubimo se tudi v čevlje in si jih potem nabavimo še 15 parov. Tako, za vsak primer.« Ura Žena je možu za rojstni dan kupila vodotesno uro. Mož se ji zahvali: »Draga moja, zelo si velikodušna! Ali pričakuješ, da bom začel plavati, ker je ura vodotesna?« Žena: »To ravno ne, ampak ne bo ti je treba snemati pri pomivanju posode.« Težava Dragi Drago, upam, da mi boste pomagali. Pred nekaj dnevi sem se zju- traj odpravila na delo in pustila svojega moža doma pred televizijo. Kakšen kilometer od doma se mi je avto ustavil in ni hotel spet vžgati, zato sem šla peš nazaj domov. Ko sem prišla domov, nisem mogla verjeti. Moj mož je bil v postelji s sosedovo hčerko. Jaz sem stara 32 let, moj mož 34 in sosedova punca 19, poročena sva 10 let. Polna sem stresa, takoj potrebujem dober nasvet. Prosim, pomagajte mi. S spoštovanjem, Francka Draga Francka, vedno mi je hudo, ko slišim, da imajo ljudje tovrstne težave. Za to, da se je avto ustavil po tako kratki prevoženi razdalji, je lahko več vzrokov. Najprej poglejte, ali imate dovolj goriva. Ste morda natočili tisti oporečni bencin? Mogoče ne dela črpalka ali pa imate kakšno težavo z elektriko: akumulator, svečke, vžigalna tuljava, lahko je kriva ključavnica ali pa računalnik vbrizga. Vsekakor bi predlagal, da pokličete avtomehanično delavnico in vam tam avto natančno pregledajo. Upam, da bo ta nasvet rešil vašo težavo, Drago Skupina astronomov izvaja poskus, s katerim bodo dokazali, da se Zemlja vrti. Če zmagam na loteriji. Ne vem, kdo je ta moški, vem pa, da njegove žene takrat ni bilo doma. Serviete. Imate kaj brez masti in sladkorja? Čustveno razočaranje je prine- slo dvom vase in v svoje sposob- nosti, občutek, da niste dovolj dobri za druge. To zbuja stare rane iz preteklosti, s katerimi se bo dobro spogledati bližje, jim priti do dna in jih izkoreniniti, a boste potrebovali nekaj časa, da se pripravite na to. Ko boste dosegli izvor težav, sledi tudi čustvena jasnost, ki pa zahteva, da tudi v vsakdanjem življenju spremenite stvari. Morda je čas, da vi postavite nova pravila igre v odnosu s partnerjem. Naučili ste se obvladovati svo- je strahove, kar vam je prineslo denarni dobiček, ne pa tudi ču- stvenega ugodja. Hoteli ali ne, ampak na stvari boste morali po- gledati z drugega zornega kota, se postaviti v čevlje drugih, da bi resnično lahko razumeli, kaj se dogaja okoli vas. Drug zorni kot vas bo pripeljal do novih zaključ- kov, ki bodo pozitivno vplivali na vaše počutje, saj bo razbistril ozračje. Pomembno pa je, da v sebi ostanete trdni in tudi pripra- vljeni na nov uspeh. Čas je, da poskrbite zase in pozornost, ki jo namenjate dru- gim, usmerite vase. Dolgo ste vlagali v svoje najbližje, ne da bi se sploh zavedali, kako zelo se krepite s tem, a zdaj je čas, da se malce ustavite in poskrbite zase. Denarno ste v plodnem obdobju, ki se bo še razvijalo, zasebno pa boste postali umetnik, kako združevati vsakdanja nasprotja, ne da bi pri tem izgubili živce. Postavili boste nove meje v od- nosih in tako ustvarili prijetnejše ozračje za svoje bivanje. Vzeli ste si dovolj časa za raz- mislek, kaj si želite, zdaj boste iskali način, kako to dobiti. Pri tem se boste začeli zavedati, da vas ovirajo ravno osebe, za katere ste mislili, da vam želijo dobro, vendar vidijo le lastno korist, ne vašega blagostanja, kar vam bo pomagalo, da se jih boste osvobodili in zadihali. Prihaja čas večjih sprememb, ne samo pri delu, ampak tudi v lju- bezni, na katere ste že zdavnaj pripravljeni, razmisliti morate le še nekaj pomembnih malen- kosti. Polotil se vas bo občutek, da niste dovolj dobri za okolico, vendar je to le posledica starih vzorcev, ki jih bo spodbudila ne- deljska polna luna. Občutek ne bo trajal, če ga ne boste spodbu- jali, zato pristopajte k stvarem z razumom in logiko. Ker se konec leta bliža, se lahko počasi ozrete po svojih preteklih dosežkih in videli boste, da ste lahko pomir- jeni in hvaležni. Zdaj je čas, ko telo kliče, da poskrbite zanj, naj gre za kopeli, gibanje v naravi ali ljubljenje. Intimno življenje bo obarvano s strastjo, pa ne samo med rju- hami, ampak pri vsem, kar boste počeli. Zasebnost bo imela veliko prednosti pred delom, decembr- ski veseli čas boste izkoristili za zbliževanje in poglabljanje od- nosov, to vas bo osrečevalo in vam dajalo smisel. Glede dela ste lahko mirni, dokler ga boste znali uravnotežiti z zasebnostjo, čaka pa vas nekaj pomembnih odločitev, ki jih bo treba globoko premisliti, saj bodo imele velik vpliv v bližnji prihodnosti. Ste v vrtincu sprememb, na katere nimate veliko vpliva, vendar bodo za vas dolgoročno spodbudne, predvsem prinesejo izboljšanje na denarnem podro- čju. 16. decembra se tudi Mer- kur spet obrne v pravo smer, kar bo tlakovalo pot pogumnejšim poslovnim odločitvam. Zaupaj- te svojemu občutku, da vas bo odpeljal v pravo smer, in začni- te razmišljati o projektih, ki jih boste izpeljali naslednje leto. Pri- prava naj bo temeljita, vzemite si čas za malenkosti, ki jih sicer preskočite. Kljub temu, da se bliža konec leta, bo vaša pozornost usmerje- na v delo, ki bo z malo truda in discipline obrodilo zelo dobičk- onosne rezultate. Ker boste zelo prepričani v svoje sposobnosti in moči, se boste lotevali tudi podvigov, ki se jih sicer ne bi, vendar ostanite na realnih tleh in ne precenjujte svojih sposob- nosti. Zelo hitro se vam lahko zgodi preobremenjenost, ki vas bo peljala v fizično utrujenost, zato poskrbite, da vas bodo poleg dela polnile tudi druge stvari. Ni še konec leta, a vi si boste zadovoljno čestitali za pretekle poslovne dosežke, ki so vas izstrelili med zvezde, številni dvojčki pa ste imeli zaradi vpliva Jupitra srečo tudi na drugih po- dročjih – v odnosih, v ljubezni … Vse, kar vam preostane, je, da se naučite živeti z lastno srečo in da uravnotežite različne energije, ki vas obkrožajo. Morda ste zdaj v skrbeh, kako vam bo uspelo po- loviti vse konce, a še preden se boste zavedli, boste imeli stvari pod nadzorom. Čustveno se bodo stvari pre- maknile z mrtve točke in se obr- nile na bolje, kar bo prineslo izboljšanje vseh vrst odnosov, še posebej tistega ljubezenskega, ki ga imate s partnerjem. Veliko, kar ste zamudili, boste lahko nadoknadili, zdelo se vam bo, da lahko ljubezen spet zaživi v polnem sijaju, vendar tu lahko prihaja do zapletov, če boste preponosni, da bi sklepali kom- promise. Dobro je, da zaščitite svoje interese, vendar vas bo to spravljalo v negotovost in nemir. Retrogradnost planetov vas blokira in vam onemogoča, da bi storili korak naprej. Še več, puščala vam bo preveč prostora za tavanje misli, zato boste po- gosto imeli dvojna stališča, kar bo ustvarjalo zmedo, ki pa se bo postopoma umirila. Pomirjeni in z malo razdalje boste lahko na življenje pogledali drugače in se zavedli, da morate sebe postaviti na prvo mesto. To ne bo šlo čez noč, ker ste preveč požrtvovalni do vseh svojih ljudi in projektov, a jasna namera naj bo izražena. Potrebovali boste veliko samo- te, da boste zaslišali svoje prave misli, saj ste trenutno preobre- menjeni s skrbmi, ki jih imajo drugi ljudje in za katere mislite, da jih morate reševati prav vi. A prav kmalu boste v sebi odkrili skrite zaloge moči, s katerimi lahko ustvarite ščit zase in ne dovolite, da vam prav vse pride do živega. Ko se boste naučili poskrbeti najprej zase, boste imeli dovolj energije in moči, da pomagate drugim. Začnite po- stavljati meje okolici. Horoskop je pripravila astrologinja Zarja (astrologijaintarot@usodavkartah.com) Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 50, 12. december 2024 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 651 SUDOKU 652 SUDOKU 343 REŠITEV SUDOKU 342 Nagradni razpis Moja ekspedicija je potrdila moje sume. Dve tretjini zemeljske površine je pokrite z vodo, ostalo pa ... VELIKAŠA NAREJEN IZ OPEKE PREDELA, OBMOČJI RUMENO BEL ZVRST JAMAJŠKE GLASBE SLOVENSKI PISATELJ (VITAN) OKREPLJENO PREBIVALEC GOTHE NEKDANJI AVSTRIJSKI POLITIK (ALOIS) VELIKO GA JE V PEKINGU SL. KIRURG BRECELJ UGOVARJAJO NEKDAJ OZEMLJE, PODREJENO GENERALOM KRUŠNI OČETJE MARKIRAN, ZAZNAMO- VAN ČEH BREZ VOKALA TRENUTNA MISEL, DOMISLEK TRIGLAV NALOŽBE SMUČARSKI CENTER NA POHORJU DELAVEC, KI KOPLJE AVSTRALSKI IGRALEC HEMSWORTH ŠVEDSKI BIOLOG LINNE ZLOG V KOLONI GRANULE VOLK DLAKO MENJA, … PA NIKOLI ODPOVED OPRAV- LJANJU POMEMBNE FUNKCIJE TISTA NA 520. MESTU 3 ? BEREMO TRI … MEDNAROD- NA OZNAKA VIETNAMA KEMIJSKA ELEMENTA Au IN Ne AGENCIJA ZA ENERGIJO ZELO HVALJENO VOKI-… TRDO DELAŠ STARI TRG … KOLPI NEOKRNJE- NOST POTRDILA, SPRIČEVALA TUJA PLAČILNA SREDSTVA PREVAJA GOVOR AMERIŠKA IGRALKA (MERYL) ON IN ONA KROMPIR STA RE DO - MAČE SORTE PRIPADNIK VENETOV SEDIŠ V ČAKALNICI LAO-… JE OČE TAOIZMA KRALJEVO POKRIVALO BIKOV GLAS ČE BI BIL VEDEŽ, … BIL REVEŽ NAMA, VAMA, … VRSTA TOLKALA STRELSKI, OBCESTNI DOBR…A JE SIROTA KNEZOVA ŽENA PRIVLAČ- NOST DELAJO ANALIZE DEL CELOTE CINIČEN ČLOVEK PORUŠIMO, PREVRNEMO SLOVENSKI SLIKAR (BOŽIDAR) SPLIT TUNIN TATAR JE … IZ SVE- ŽE TUNE Povsod z vami DELCI ZDROBLJENE SNOVI MESTO V RUSIJI PROUČUJEJO IRANSKE JEZIKE ZNANJE SLOVENSKA IGRALKA (NINA) DODANE MED MEŠANJEM ZAPOREDNI ČRKI GREM PROČ PREBIVALCI FOČE MORSKA RIBA BRATOV SIN AMERIŠKI IGRALEC (JARED) POJEDINA PO KONČANEM DELU POT (HRV.) SOSEDNI ČRKI MEJI NA JEMEN ŽIVLJENJE (ANG.) SL. SLIK. PLESTENJAK JEKLENA KONJIČKA DRUŽABNA IGRA FR. MODNA ZNAMKA FATALEN, POGUBEN OŠABEN MNOGO HRUPA ZA … TEMAČNOST OBDANI, OMOTANI SITO IN R…ETO AM. IGRALKA LUPINO OBRESTNA MERA DUBROVNIK ALI PTUJ STEBLO ZELJA ORIEN- TALSKO BARVILO ZA LASE BABILONSKA BOGINJA MUSLIMAN- SKI VERSKI POGLAVARJI 13 6 15 5 10 12 1 11 2 7 14 3 4 8 9 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON 12345 678 91 01 11 21 31 41 5 1., 2. in 3. nagrada: majica Novega tednika & Radia Celje. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 17. decembra. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Geslo iz številke 49: Praznična petica Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado (majico Novega tednika & Radia Celje) prejmejo: Zdenka Benedejčič iz Celja, Kristina Jesenek iz Škofje vasi in Marija Lipuš iz Šmarja pri Jelšah. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo osebno na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Izid žrebanja križanke v Praznični petici Nagrado podarja podjetje Hrib Dobje, d. o. o., Večje Brdo 8, 3224 Dobje pri Planini. Geslo: Ustvari najlepše spomine Izid žrebanja: 1. nagrado: paket izdelkov ODLIČNO v vrednosti 40 evrov prejme: Alenka Obran iz Štor. 2. nagrado: paket izdelkov ODLIČNO v vrednosti 30 evrov prejme: Ivanka Žnidar iz Gotovelj. 3. nagrado: paket izdelkov ODLIČNO v vrednosti 30 evrov prejme: Neža Štrubej s Ponikve. Nagrajencem čestitamo. Pokrovitelj jim bo nagrade po- slal po pošti. Novi TEDNIK št. 50 12. 12. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 50, 12. december 2024 PISANI SVET Koliko dreves so podarili občini? Celjani in Celjanke so se odzvali na jesen- ski poziv Mestne občine Celje po doniranju dreves, ki bodo zasajena na različnih loka- cijah. Občina je tako dobila 92 dreves, ki jih delavci Javnega podjetja Zelenice v teh dneh že zasajajo na Bežigrajski cesti, pri Šolskem centru Celje in v bližini mestnega pokopališča. Zasajenih bo 240 novih dreves, večina je črnih gabrov, vsa pa so medovita drevesa. Zaposleni Javnega podjetja Zelenice drevesa zasajajo še na igrišču na Ostrožnem, v Eko- nomsko-poslovni coni Trnovlje jug ter ob cesti Ložnica pri Celju. »Ob tem spomnimo še, da je tudi 14 smrek, ki krasijo mesto ta decem- ber na Trgu celjskih knezov, na Krekovem trgu, v Pravljični deželi ter v Stanetovi ulici, na Celjskem gradu, pri Knežjem dvoru in pri Celjskem mladinskem centru, darilo občank in občanov, ki smo jih že tradicionalno pozvali, naj nas obvestijo, če želijo odstraniti smreko iz svojega vrta,« pravijo v celjski občini. SŠol Razstava o grbih grofov Celjskih Gostinski lokal Špital za prjatle že vrsto let velja za kulturno prizorišče in tudi zbirališče ustvarjalnih ljudi. V njem se je predstavila ro- kovska skupina Internisti, ki je nastala pred desetimi leti. Z uspešnicami z nekda- nje jugoslovanske in tudi slovenske rokovske scene je sedmerici glasbenikov uspe- lo zabavati prisotne, krstno so predstavili svoje avtorske skladbe (v studiu jih bodo posneli po novem letu), za navdušenje pa so poskrbeli z malce svojevrstno izvedbo najbolj predvajane skladbe skupine Dire straits Sultans of swing, kjer je pomemb- no vlogo odigral saksofonist Ožbalt Zevnik s Ponikve pri Šentjurju. Poleg njega so v skupini še Vid Delopst (vo- kal), Žiga Simić (solo kitara), Matija Primec (kitara), Alen Širovnik (bas kitara), Valen- tin Rokavec (klavir) in Marko Bera (bobni). »Gre za nekda- nje študente medicine v Ma- riboru. Pevca mi je prijateljica zdravnica predstavila v Italiji in nato sem se pridružil skupi- ni, ki bo v soboto praznovala na koncertu v MC Pekarna,« je pojasnil Zevnik. DŠ Zasijali so tudi lampijoni Vokalna ekstaza v Mozirju Po več kot desetletju se je na prvo decembrsko so- boto v Mozirje vrnila za- sedba Perpetuum Jazzile. Svetovno priznana vokalna skupina je obiskovalcem v tamkajšnji športni dvorani pričarala praznični večer, poln izjemnih vokalnih pri- redb, čustvenih trenutkov in pozitivne energije. Skupina Perpetuum Jazzi- le je konec novembra svojo zimsko turnejo začela v Italiji, minuli teden je nastopila tudi v Športni dvorani Mozirje. S svojo edinstveno energijo in z vokalnimi mojstrovinami je za polno dvorano obiskovalcev pripravila poseben praznični program, na katerem ni manj- kalo džeza, popa in svetovne glasbe. Po desetih letih je tako obiskovalce iz Mozirja in okolice ponovno navdušila s svojimi melodijami, s kateri- mi osvaja tudi svetovne odre. Zasedba v tem tednu svojo zimsko turnejo nadaljuje v Avstriji, nato bo do konca leta nastopila še v Radljah ob Dravi, Kranjski Gori, Novem mestu in Ljubljani. SJ Miklavž obdaril otroke v bolnišnici Člani Leo kluba Celjski vitezi so pred dnevi povabili Miklavža, da je z njimi obiskal Splošno bolnišnico Celje. V njihovem imenu je namreč Miklavž na pediatriji, ORL-oddelku in v pediatričnem ur- gentnem centru bolnišnice obdaril 40 otrok. Svoje poslanstvo pomoči bo Leo klub Celjski vitezi nadaljeval, saj ni pozabil niti na druge otroke. Bil je tudi v OŠ Glazija. SŠol Savinjsko nabrežje krasi 76 lampijo- nov. (Foto: MOC) V zadnjem tednu so na na- brežju Savinje v Celju zasijali prav posebni lampijoni. Letos priljubljeno sprehajalno pot krasijo že 12. zapored, izde- lali so jih otroci in mladi iz celjskih vrtcev, šol in dijaške- ga doma. Lampijoni Savinjsko nabrež- je krasijo že od leta 2012. Samo enkrat se je zgodilo, da projekt ni bil izveden, in sicer zaradi zaprtja vrtcev in šol leta 2020 zaradi epidemije. Prvo leto je bilo poskusno izdelanih 10 lampijonov, drugo leto 50, v vseh nadaljnjih letih so otroci in mladi z mentorji izdelali 76 lampijonov. »Mestna občina Celje pri pro- jektu poskrbi za koordinacijo in nameščanje v sodelovanju s podjetjem Elektrosignal, Za- vod Celeia Celje kupi primerne tkanine in zadostne količine barv, dijakinje šivilje Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko pod mentorstvom Jelke Rebov poslikano tkani- no zašijejo, medtem ko dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja pod mentor- stvom Srečka Drakslerja v vsak lampijon namestijo svetlobna led telesa,« pravijo v občini. SŠol Avtorja razstave dr. Tomislav Vignjević in mag. Damir Žerič (Foto: Pokra- jinski muzej Celje) Pokrajinski muzej Celje je prvi četrtek v decembru v Stari grofi ji odprl novo občasno razstavo Grb gro- fov Celjskih in sistem kva- ternijev. Avtorja razstave sta mag. Damir Žerič in dr. Tomislav Vignjević. Prvič doslej je na enem mestu zbran pregled heral- dične zgodovine gospodov Žovneških, poznejših grofov Celjskih. Ob razstavljenih predmetih in bogato obliko- vanih panojih sta predstavlje- na tudi izvor in razvoj grba grofov Celjskih. Del razstave sta tudi razvoj titulacij na nji- hovih pečatih in pojavnost grba v shemi kvaternijev. Ob razstavi je izšla tudi znan- stvena monografi ja Shema kvaternijev in celjski grofje, ki vsebuje podrobnejše po- datke o temi razstave. Slednja bo v Stari grofi ji na ogled do oktobra 2025. JF Internistom je bilo vroče v Špi- talu. (Foto: DŠ) Internisti ob 10. obletnici tudi v Špitalu Praznični utrinki iz Mozirja. (Foto: FB Perpetuum Jazzile/Jani Kukovec) Vsi, ki so drevesa podarili, bodo na- vedeni na skupni označevalni tabli. (Foto: MOC) Miklavž je razveselil otroke, ki predpraznični čas preživljajo v bolnišnici. (Foto: Leo klub Celjski vitezi)