ŠMARJE PRI JELŠAH
KRONIKA
Lažje sobivanje z motokros
progo? str. 9
»Mulci so ga obmetavali s kamenjem «
TV SPORED

■o
Im
im
im im
!o
-r-
~bs
novi tednik
IgorE.Bergant
»Preveč je .praznega kričanja in govoričenja«
Sojenje Christine Keeler	1
-Škandal, ki je zrušil britansko vlado vJ
Tednik za Savinjsko regijo / št. 14/ Leto 76 / 8. april 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Praznik bo tudi letos drugačen
Tradicionalne poslikave na velikih panojih - te mladi vsako leto pripravijo za praznik Mestne občine Celje - so letos v znamenju nogometa. Zaradi njih bo spomin na uspešno izvedeno prvenstvo Euro U21 v Celju živ tudi v času občinskega praznika. A življenje v knežjem mestu se vrti naprej, praznik je čas za razmislek in za poklon tistim, ki mestu dajejo pečat in dodano vrednost, na vrsti so novi razvojni izzivi, a tudi preizkušnje, ki jih prinaša pandemija. Praznik bo zaradi nje še enkrat drugačen, kot smo ga vajeni.
str. 30-41
Foto: Andraž Purg - Gr upA
INTERVJU
Doc. dr. Mateja Logar, infektologinja
str. 26-27
NAŠA TEMA
ŠALEŠKA DOLINAi
Kilogrami oblačil med
odpadki str.12-13
Brez premoga že do leta 2033? str. 6
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Prihajajo poletni meseci, ko se kapljični virusi nekoliko slabše širijo, imamo cepivo, ki je učinkovito. Vse to nam daje upanje. A da bo virus kmalu izginil, predvidevanja tega za letos žal ne kažejo.«
doc. dr. Mateja Logar, in-fektologinja
»Že danes se je treba pogovarjati o nadomestnih enakovrednih delovnih mestih in iskanju nadomestnega toplotnega vira, kjer pričakujemo podporo in finančno pomoč države.«
Peter Dermol, župan Mesten občine Velenje
»Med epidemijo sem na družbenih omrežjih odstranil vse prijatelje, ki so stokali, kako si morajo za 15-minutni obisk trgovine nadeti masko.«
Anže Jelenc, zdravstveni tehnik na covidnem oddelku
»Razlog, da oblačila hitreje kot v preteklosti postanejo sprana, raztrgana ali spremenijo obliko, je v slabi kakovosti materialov oblačil iz trgovin s hitro modo.«
Katja Sreš, Ekologi brez meja
»Zavedale smo se, da je lahko zaradi višje sile sezona prekinjena ali tudi predčasno končana. Tekma proti Triglavu je bila morda odločilna glede končnega prvega mesta, zato smo bile agresivne, kolikor je bilo v naši moči.«
Sara Garič, košarkarica Cinkarne Celje
ČETRTEK 1	1 PETEK
-5	M 14 -1
O	O
SOBOTA I	1 NEDELJA
Jf 15 ^^ 3	
O
СЛ
Bolnišnica v pripravljenosti na najslabši scenarij
Razmere na Celjskem spet »črne«
Med prazniki se je število covidnih bolnikov v Splošni bolnišnici Celje ponovno strmo povišalo. Število hospitaliziranih na covidnih oddelkih je bilo v torek že 59, dan kasneje pa že 76. Povečati so morali tudi število intenzivnih postelj. Bolnišnica je celo v pripravljenosti, da bo uredila najvišje možno število intenzivnih postelj, kar je 25, in najvišje število navadnih postelj za covidne bolnike - kar 126. Predvidoma do petka bo bolnišnica spet uredila še dodatne postelje na oddelku ortopedije, kar pomeni, da je morala spet zmanjšati tudi število rednih zdravstvenih programov in pregledov.
SIMONA SOLINIC
»Savinjska regija je spet v črni fazi, pritisk bolnikov na bolnišnico se tako spet povečuje,« pravi direktorica bolnišnice mag. Margareta Guček Zakošek. Razlog za strm porast okuženih je hitreje nalezljiv angleški sev novega koronavirusa.
Je cepljenje res
rešitev?
Zdravstveno osebje vidi izhod iz epidemične krize v cepljenju, čeprav podatki kaže-
jo, da so tudi med cepljenimi osebe, ki se ponovno okužijo, a z blažjimi simptomi. Ponovne okužbe se pojavljajo tudi pri tistih, ki so covid že preboleli. Cepljenje se kljub temu v državi nadaljuje, čeprav so iz nekaterih zdravstvenih domov pred prazniki prihajali podatki o pomanjkanju informacij glede dobave cepiva in o razkoraku med naročili in odmerki cepiva, ki je na voljo.
Ta teden so v celjskem zdravstvenem domu začeli
cepiti starostno skupino od 65 do 70 let, pretekli teden so cepili še starejše od 70 let. Do sredine preteklega tedna je bilo v okviru ZD Celje cepljenih 9.407 ljudi, od tega s prvim odmerkom 5.822 in z drugim odmerkom 3.585 oseb. Na cepljenje čaka še veliko ljudi, število je težko določiti, ker prijave za cepljenje dnevno dopolnjujejo. Trenutno v ZD Celje prejemajo cepiva od NIJZ v skladu z naročili.
V ZD Velenje, ki pokriva občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, cepijo starostno skupino nad 70 let in še nekatere posebej ranljive skupine občanov. Pretekli teden so s prvim odmerkom cepiva Pfizer cepili starejše od 70 let in z drugim odmerkom cepiva Moderna starejše od 75 let. AstraZeneco v velenjskem zdravstvenem domu namenjajo starostni skupini od 60 do 64 let. V tamkajšnjem zdravstvenem domu je za cepljenje prijavljenih še približno 4 tisoč starejših od 60 let in več kot 2 tisoč mlajših od 60 let. Cepiva dobijo manj, kot ga naročijo. Sicer iz nobenega zdravstvenega doma ne poročajo o posebej težkih neželenih učinkih cepljenja, ampak le o normalnih blažjih učinkih, ki hitro izzvenijo.
Foto: SHERPA
Referendum o vodi?
Kljub nasprotovanju številnih strokovnih združenj in civilne družbe so poslanci državnega zbora nedavno sprejeli sporno novelo Zakona o vodah. V torek so o njem razpravljali državni svetniki in s 14 glasovi za in 19 glasovi proti zavrnili predlog odložilnega veta na novelo zakona. Preostane torej še možnost razpisa referenduma, kar pomeni, da bi o tem lahko odločali volivci. Nevladne organizacije so v podporo razpisu referenduma le v nekaj dneh zbrale več kot 40 tisoč glasov podpore!
Ministrstvo za okolje in prostor je po pritiskih sicer pred obravnavo novele zakona v državnem zboru umaknilo točko 69. člena, po kateri bi bila omogočena gradnja proizvodnih naprav z nevarnimi
snovmi in odlagališč odpadkov na vodo-varstvenih območjih. Ostal je prav tako sporen 37. člen, ki dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih, kar je podprlo 44 poslancev.
Na ministrstvu za okolje in prostor so ob tem poudarili, da omenjena sprememba v ničemer ne ogroža pravice do pitne vode, ki je zapisana v ustavi. »Zakon o vodah posege na priobalna zemljišča zaostruje, odločitve bodo odslej strokovne in ne več politične. Na priobalnem zemljišču ne bo več mogoče zidati zasebnih stavb, temveč zgolj stavbe javne rabe, kar pomeni, da zožujemo možnost posega na priobalni pas,« so zapisali na MOP.
A strokovna združenja in okoljske organizacije se s tem ne strinjajo. Menijo,
da je določba preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo vodnih in priobalnih zemljišč in s tem za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles. Zato so zbrali podpise podpore za začetek referendumskih postopkov.
Predlog za odložilni veto na novelo zakona je državnemu svetu predlagala interesna skupina negospodarskih dejavnosti, ki meni, da se z novelo na široko odpirajo možnosti množične gradnje na vodnem in priobalnem območju. To lahko po njihovem mnenju privede do nepopravljive škode za pitno vodo, ekosisteme in zdravje ljudi po vsej Sloveniji in je v nasprotju z ustavnimi pravicami. Državnih svetnikov očitno ti argumenti niso prepričali.
TC
AKTUALNO
3
Nočna mora sadjarjev
Ljudje imajo različne izkušnje in skrbi zaradi cepljenja. Pred dnevi nas je klical bralec, ki mora čez nekaj dni nujno na sodno obravnavo v Srbijo. Ker je invalid in ga bo morala v drugo državo peljati žena - oba sta upokojena in stara približno 70 let - sta se želela cepiti. Na ta način bi jima bil prihranjen strošek za PCR-test in bi jima cepljenje olajšalo prehod čez mejo.
»Osebe, ki potujejo v tujino, po nacionalni strategiji o cepljenju proti covidu-19 niso v posebni prednostni kategoriji. Izbran osebni zdravnik svoje bolnike uvr-
šča na seznam za cepljenje, a nima popolnega vpliva na to, kdaj bo posamezen bolnik prejel cepivo. To je odvisno od števila (starejših) čakajočih pred njim in od razpoložljivosti cepiva. Pomembno je tudi, katero cepivo je predvideno zanj. Gospod čaka v vrsti za cepivi Pfizer ali Moderna, s katerima zdaj cepimo osebe, starejše od 75 let. Kot vidimo, ga zato še ne moremo cepiti, saj še ne izpolnjuje ključnega pogoja - starost nad 75 let,« so nam sporočili iz ZD Celje.
Med drugim nas je klicala gospa, ki je podobne starosti in je še niso klicali na cepljenje, pri čemer je razočarana,
ker so ponekod po Sloveniji cepili že mlajše. »Kot rečeno, gre za tri cepiva, ki niso primerljiva. Z dvema trenutno cepimo samo osebe, starejše od 75 let, s tretjim kronične bolnike med 18. in 64. letom ter starejše, če izrecno to želijo,« še pojasnjujejo v celjskem zdravstvenem domu. Cepljenje proti covidu-19 izvajajo v okviru celjskega zdravstvenega doma vsak teden od torka do petka, izjemoma tudi ob sobotah v dvorani Golovec, kjer imajo na voljo štiri cepilna mesta. Vsakega bolnika predhodno pokličejo po telefonu in ga naročijo na cepljenje.
SŠol
ŠPELA OŽIR
»Ljubiteljski pridelovalci so zmotno prepričani, da snežna odeja predstavlja nevarnost, a vsi tisti, ki se s sadjarstvom ukvarjamo profesionalno, vemo, da je to prej prednost kot slabost. V tokratnem primeru smo si želeli, da bi sneg padal ves dan in se obdržal vsaj kakšen dan, dokler se ne bi razjasnilo,« je pojasnila mag. Zlatka Gutman Ko-bal iz Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Maribor, ki jo bolj kot sneg skrbijo nizke temperature pod lediščem, ki nikakor ne prizanašajo sadnemu drevju, v naši regiji predvsem jablanam. »Tržna pridelava sadja je v zadnjem desetletju zaradi podnebnih sprememb precej otežena. Letos smo bili ponovno priča zelo toplemu februarju in temu primerno so se z zimsko rezjo v intenzivnih nasadih prilagodili sadjarji.« A to na žalost ni dovolj.
Rešitve so, a
predrage
S protislansko zaščito je na Štajerskem zaradi visokih stroškov naložbe opremljenih zgolj odstotek sadovnjakov. »Tovrstne naložbe so na kmetijah in posestvih za slovenske sadjarje, ki se srečujejo z zelo nizkimi odkupnimi cenami za kilogram jabolk, z njihovimi lastnimi sredstvi skoraj nemogoče. Jabolka so tržno tako podcenjena, da so na dolgi rok naložbe, ki v najcenejšem primeru zanašajo 40 do 55 tisoč evrov, v večini primerov nedosegljive in za življenjsko dobo nasada 16 do 20 let precej tvegane,« še pravi Gutman Kobalova in obenem dodaja, da je v Sloveniji, ki velja za alpsko pridelovalko sadja, najustreznejša zaščita pravilno umeščanje sadovnjakov v prostor. »Pri nas se prepletajo alpsko, celinsko in sredozemsko podnebje, zato
je pomembno, da sadjarji sadijo nasade na pravih sadjarskih legah, kjer je najmanj možnosti za pozebo. Obenem morajo biti prisotni zadostni vodni viri, ki so pogoj za uporabo protislanske zaščite.« Svetovalci vse to predlagajo kmetijski politiki, da v razpisih za podporo investicijam v sadjarski panogi upošteva okoliščine pridelave, brez tega si namreč v prihodnje sadjarji pridelave ne zanjo več predstavljati.
Črni scenariji
njihov vsakdan
V zadnjih desetih letih je bilo v sadjarstvu na območju naše regije kar šest pozeblih let, od tega je bilo najhuje v letih 2016 in 2017, ko so sadjarji zabeležili stoodstotno pozebo. Leta 2018 so imeli običajen pridelek, nakar sta sledili leti 2019 in 2020 s pozebami in povprečnim pridelkom. »Lansko obdobje spomladanskih pozeb je bilo na določenih mestih z 19 dnevi zaporednih pozeb najdaljše do zdaj. Kljub vsemu je bil na koncu pridelek povprečen, ker se je cvetenje jablan raztegnilo na zadnje dni aprila in celoten maj,« ob koncu še dodaja svetovalka in nadaljuje, da so na žalost za sadjarje črni scenariji z naravnimi nesrečami v zadnjih letih postali vsakdanji pojav.
Jeza zaradi samotestiranja
Kar nekaj odpora in jeze je povzročila napoved ministra za zdravje Janeza Po-klukarja o ponavljajočem prostovoljnem samotestiranju dijakov in učencev višjih razredov. Samotestiranje naj bi bilo možno v drugi polovici tega meseca.
Mladi naj bi se samotestirali s tako imenovanimi neinvazivnimi hitrimi metodami kar na domu. Cilj takšnega presejalnega testiranja je po Poklukarjevih besedah opolnomočenje prebivalcev, da so tudi sami dejavni pri upravljanju epidemije. A veliko informacij o tem ravnatelji in šole še niso dobili. Še vedno čakajo okrožnico z jasnimi navodili, saj šele takrat lahko o tem obvestijo starše otrok. Šole naj bi sicer dobile okrožnico, da naj med dijaki in šolarji višjih razredov preverijo zanimanje za samotestiranje. V teh dneh se bodo tako zvrstili še pogovori
tako z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje kot tudi z ministrstvom za izobraževanje ter vsemi odgovornimi v javnih šolskih zavodih. V pripravi naj bi bila tudi poseben posnetek in slikovno gradivo o načinu samotestiranja. V primeru, da bi bil test pozitiven, bi moral dijak ali šolar opraviti pri svojem osebnem zdravniku še PCR-test. Zaenkrat naj bi bilo na voljo 300 tisoč testov za samotestiranje.
Proti testiranju šolarjev je na spletu zaokrožila peticija civilne iniciative Otrok ne damo. Do zdaj jo je podpisalo že več kot 20 tisoč ljudi. V civilni iniciativi pravijo, da gre pri uvedbi samotestiranja za kršenje temeljnih človekovih pravic in da je testiranje otrok prekomeren ter neustaven ukrep, ki posega v najgloblje pravice otrok.
SŠol Foto: splet
Slovenija bo od 10 milijonov dodatnih odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha, ki so jih preusmerili iz druge polovice leta v drugo četrtletje, prejela 46 tisoč odmerkov. V državo bodo prišli v naslednjih tednih, bodisi skupaj z že napovedano pošiljko cepiv bodisi v posebni pošiljki. Ta teden naj bi v Slovenijo prišli dve pošiljki cepiv proti covidu-19, 40.950 odmerkov cepiva podjetij Pfizer in BioNTech ter 12 tisoč odmerkov Moderne. Cepiva Pfizerja in BioNTecha ter Moderne bodo uporabili za cepljenje starejših od 70 let in posebej ranljivih kroničnih bolnikov. S Pfizerjevim cepivom bodo cepili osebe, stare od 65 do 69 let, na voljo ga bo za približno 47 odstotkov naročil, nekaj cepiva Moderne nameravajo razdeliti v večje regijske cepilne centre.
Cepljen še ni in mora v tujino. Kaj zdaj?
Pozebe se vrstijo
Čeprav so vremenarji že približno teden dni napovedovali, da naj bi takoj po velikonočnih praznikih državo pobelil sneg, nas je večina upala, da se tovrsten scenarij ne bo uresničil. A na žalost nismo imeli sreče. Svetovalka za sadjarstvo mag. Zlatka Gutman Kobal pravi, da z vidika sadjarjev letošnji aprilski sneg ni nekaj slabega, temveč dobrodošlega. Če bi se mu uspelo obdržati vsaj kakšen dan ali dva, bi namreč lahko sadno drevje vsaj deloma zaščitil pred neizogibno pozebo.
Cvetoče češnje na vrtovih pred hišami so se šibile ob nedavnem snegu. Pri sadjarjih v naši regiji so bili v prvi vrsti na udaru sadovnjaki z jablanami.
4	GOSPODARSTVO	Sl
Največji slovenski predelovalec rdečega mesa lani kljub nekoliko nižjim prihodkom ustvaril več dobička
Celjske mesnine širijo svoje proizvodne zmogljivosti
Kljub težkim in nepredvidljivim razmeram na trgu v Celjskih mesninah nadaljujejo večji naložbeni ciklus. Posodobitev svojih pršutarn na Krasu bodo končali v teh dneh, v Celju so začeli širiti in posodabljati svoje proizvodne prostore. Naložbo ocenjujejo na 10 milijonov evrov. Direktor Izidor Krivec tudi lansko poslovanje ocenjuje kot uspešno. Podjetje proizvodnje ni ustavilo niti za en dan, padec prodaje je bil manjši od pričakovanega.
Tako kot diskontna prodajalna bo kmalu novo podobo dobila tudi restavracija Celjskih mesnin ob Cesti v Trnovlje.
JANJA INTIHAR
V Celjskih mesninah so načrtovali, da bodo v letu 2020 prihodke od prodaje, ki so leto pred tem znašali malo manj kot 88 milijonov evrov, povečali za 10 odstotkov, a jim to zaradi ukrepov, ki jih je narekovala epidemija, ni uspelo. Še proti koncu leta je Izidor Krivec pričakoval, da bo letni promet nižji od predlanskega za 10 do 20 odstotkov, a so bile na koncu številke vendarle bolj ugodne. Prihodki od prodaje so bili v primerjavi z letom 2019 nižji le za 5 odstotkov. »Kriza se vsekakor pozna. Lani smo prodali manj svežega mesa in mesnih izdelkov kot običajno, razlog so bili zaprti hoteli in gostilne, zaradi slabše turistične sezone je bil manjši tudi izvoz na Hrvaško in v Srbijo. Kljub vsem tem težavam smo z lanskim poslovanjem zadovoljni,« pravi Izidor Krivec. Kot še dodaja, lani pri odkupu živine, tako prašičev kot govedi, ni bilo nobenih zastojev. So se pa odkupne cene svinjine zvišale za 25 odstotkov, v korist kmetov se povečuje tudi odkupna cena govejega mesa.
Čeprav so v Celjskih mesninah lani zabeležili manjšo količinsko prodajo, zlasti pri govejem mesu, so ustvarili več
dobička kot v letu 2019, ko je znašal 1,7 milijona evrov in je bil najnižji v zadnjih petih letih. Koliko so imeli čistega dobička, Krivec še ne razkriva. Dobiček napoveduje tudi za letos, čeprav so, kot pravi, razmere na trgu še slabše kot lani. »Okrevanja trga še nekaj časa ne bo, turistična dejavnost bo mirovala še najmanj do polovice leta, odkupne cene mesa in drugih surovin, potrebnih za našo proizvodnjo, so vedno višje,« našteva Izidor Krivec.
V Celju za 10
milijonov evrov
naložb
Celjske mesnine v teh dneh končujejo pet milijonov evrov vredno naložbo v svojih pr-šutarnah na Krasu, kjer so podvojile zmogljivosti za proizvodnjo pršutov. Pred kratkim so prenovile svojo največjo dis-kontno prodajalno Mesninček ob Cesti v Trnovlje in podobno prodajalno zgradile tudi v Kozini. Celjska naložba je bila vredna 1,5 milijona evrov. Do začetka maja bo predvidoma končana tudi obsežnejša prenova restavracije, ki je prav tako kot Mesninček v neposredni bližini podjetja.
Še večji obseg naložb, ki bodo končane prihodnje leto, Izidor Krivec napoveduje za proizvodne prostore. Njihova vrednost bo skupaj znašala 10 milijonov evrov. Podjetje bo v Celju med drugim povečalo zmogljivosti za sušenje trajnih izdelkov in posodobilo oddelek za narezovanje,
povečalo bo tudi hladilnice za sveže svinjsko meso ter obnovilo stare hleve in zgradilo nekaj novih. Krivec pravi, da so deset odstotkov vrednosti vseh naložb pokrili z nepovratnimi evropski sredstvi, preostanek denarja so zagotovili s posojili in z lastnimi sredstvi.
Še letos tudi stavba za logistiko
Za potrebe Celjskih mesnin bo še letos v njeni neposredni soseščini zrasla tudi nova stavba, ki jo bo podjetje uporabljalo za svojo logistično dejavnost in distribucijo mesnin, v njej bodo tudi mehanične
Podjetje K2 Trade bo še letos na prostoru, ki ga je nekaj let kazila propadajoča stavba, za logistične potrebe Celjskih mesnin zgradilo nov objekt.
delavnice. Stavbo bo zgradila družba K2 Trade, ki je v lasti Stanislava Krivca.
Gre za območje, kjer je še pred kratkim stala propadajoča stavba, ki jo je pred nekaj leti uničil požar, nato se z njo nihče ni več ukvarjal. Njen zadnji lastnik je bilo podjetje Simpos iz Dobrova v Brdih, ki pa ni vedelo, kaj naj s stavbo in malo več kot 1.300 kvadratnih metrov veliko parcelo sploh počne. Najprej so v Simposu razmišljali, da bi stavbo obnovili in jo dali v najem ali poiskali najemnika, ki bi jo obnovil, a so se na koncu raje odločili za prodajo. Izidor Krivec pravi, da so se za nakup te nepremičnine, še preden je bila prodana Simposu, zanimali tudi sami, a so zamudili prodajo. Da jo je zdaj kupil K2 Trade, je zelo zadovoljen, saj to podjetje dela izključno za Celjske mesnine.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Skupina Cetis se je povečala
Družba EGP, ki je v stoodstotni lasti Cetisa, je konec marca sklenila pogodbo o nakupu večinskega, 75,1-odstotnega deleža v hrvaški družbi Neograf iz Kraljevice. Vrednosti posla v Cetisu ne razkrivajo.
EGP ima sedež v Škofji Loki in se je v zadnjih letih usmeril predvsem v izdelovanje najbolj zahtevne potiskane kartonske embalaže. Njegovi najpomembnejši kupci so podjetja v farmacevtski, kozmetični in prehrambni industriji. Direktor Zvone Hrovat je povedal, da je proizvodni program Neografa soroden programu EGP, poleg tega hrvaško podjetje tiska tudi navodila. Škofjeločani
doslej z njim niso sodelovali. »Nakup nam bo omogočil nadaljnjo rast, izkoriščanje sinergije med obema podjetjema in krepitev naše konkurenčnosti na tujih trgih,« strateški vstop na hrvaški trg pojasnjuje Hrovat. Predlani je EGP, ki zaposluje 188 ljudi, imel malo več kot 19 milijonov evrov prihodkov, od tega jih je 41 odstotkov ustvaril z izvozom, največ na francoskem in nemškem trgu. Neograf ima 51 zaposlenih, v letu 2019 je imel 3,5 milijona evrov prihodkov.	JI
S praškastim lakom iz cinkarne uspešno nad mikrobe
Iz Cinkarne Celje so sporočili, da so razvili praškasti lak z antimikrobnim delovanjem. Uporaba takšnega laka je primerna predvsem za zaščito javne opreme, ki se je dotika veliko ljudi, za opremo za zdravstvene ustanove in sanitarno opremo. S svojim novim izdelkom v cinkarni računajo predvsem na evropski trg.
Antimikrobni praškasti lak zmanjšuje možnost prenosa mikrobov in s tem okužb, ki so z njimi povezane. Aktivna učinkovina, ki je vanj vgrajena, preprečuje in zavira razmnoževanje mikrobov ter zagotovi, da se njihova koncentracija v 24 urah
zmanjša skoraj 100-odstotno. Da je res tako, je cinkarni s certifikatom potrdil mikrobiološki laboratorij iz Velike Britanije. Praškasti lak z antimikrobnim delovanjem so razvili cinkarnini strokovnjaki, ki so se odzvali na potrebe svojih kupcev. V podjetju pričakujejo, da bodo z njim prodrli tudi na nove trge, zlasti v Evropi. Po napovedih analitikov naj bi se vrednost svetovnega trga z antimikrobnimi praškastimi laki z lanskih 1,5 milijarde dolarjev do leta 2025 povečala na 2,7 milijarde dolarjev. V Cinkarni Celje praškaste lake izdelujejo že od leta 1993. S premazi in z masterbatchi, s katerimi so v letu 2019 ustvarili 9 odstotkov svojih prihodkov, postajajo njihova vedno bolj pomembna prodajna skupina.	JI
AS system kupil Gorenjev obrat
Podjetje AS system iz Šmarja pri Jelšah, ki se ukvarja z veleprodajo vijačnega blaga, je novi kupec nekdanjih Gorenjevih prostorov v Bistrici ob Sotli.
Sredi februarja smo poročali, da je podjetje Hisense Gorenje zaprlo obrat v Bistrici ob Sotli, kjer je sodelovalo s proizvajalcem igralniških aparatov. Novi lastnik obrata je podjetje AS system. Direktor podjetja Aleš Seidl je povedal, da se je ta gospodarska družba za nakup odločila, saj širi svojo dejavnost in potrebuje nove prostore. »V stavbi, ki jo ima naše podjetje v Šmarju pri Jelšah, trenutno ni možnosti širjenja, zato smo nove priložnosti videli v nakupu objekta v Bistrici ob Sotli.« Dodal je, da bodo novi prostori namenjeni proizvodnji vijačnega blaga. Podjetje bo najprej na novo zaposlilo 15 sodelavcev, v naslednjih dveh ali treh letih naj bi se število zaposlenih povečalo še za dodatnih 15 do 20. Za določena delovna mesta iščejo kadre s srednjo poklicno izobrazbo, za določena delovna mesta tudi končana srednja šola ni pogoj. Seidl je še povedal, da bodo proizvodnjo v novih prostorih zagnali v začetku maja.	TS
Cena za vojniški blok zdaj 1,5 milijona evrov
Dražba, na kateri je Družba za upravljanje terjatev bank želela prodati večstanovanjsko zgradbo v Vojniku, ni bila uspešna. Zdaj novega lastnika išče z zbiranjem zavezujočih ponudb, ceno za nepremičnino je znižala na 1,5 milijona evrov, kar je 400 tisoč evrov manj, kot je znašala začetna cena na dražbi.
Шк
us
Z ustvarjalnostjo ohranjamo naravo
info@ekoplus.si ■ www.ekoplus.si ■ 051 233 120
Podjetje EKO PLUS, d. o. o.,
zaposli
osebo iz okolice Celja, z aktivnim znanjem slovenskega jezika, za
pripravljalno-transportna dela
Pogoj je izpit B-kategorije. Več informacij na tel. št.
041/653-130
Prijave pošljite na: info@ekoplus.si Rok za prijavo: do 20.4.2021. EKO Plus, d. o. o.,
Vrtna ulica 14, 3220 Štore
ffi™	GOSPODARSTVO	5
Prihodki šempetrskega proizvajalca kmetijskih strojev lani nižji za 3 odstotke, manj tudi čistega dobička
Koronsko leto ustavilo izjemno rast Sipa
montažo večjih strojev, ki jo bodo začeli uporabljati še v prvi polovici leta.
Kljub vlaganju v razvoj in v novo opremo so lani v Sipu, poudarja predsednik uprave Uroš Korže, uspeli še dodatno
zmanjšati finančno zadolženost in izboljšati likvidnost. Za letos v podjetju pričakujejo ponovno rast prodaje, ki pa ne bo tolikšna, kot je bila od leta 2016 do 2019.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Po štirih letih zelo dobrega poslovanja, v katerih je podvojil prihodke od prodaje in čisti dobiček povečal za 3,6-krat, se je je šempetrski Sip lani nekoliko zaustavil. V primerjavi z letom 2019 je zabeležil 3-od-stotni padec prodaje, manj kot predlani je imel tudi čistega dobička. Kljub temu so v podjetju s takšnimi rezultati zadovoljni, saj so načrtovali 6-odstotni padec prodaje. Čisti prihodki so znašali 32,5 milijona evrov, čistega dobička je bilo približno 2,9 milijona evrov.
JANJA INTIHAR
V Sipu, ki je zadnja leta usmerjen predvsem v izdelovanje strojev za košnjo in spravilo trave za profesionalne kmete, zlasti tiste, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka, pojasnjujejo, da se je na njihovih trgih recesija začela že sredi leta 2019. Kot je v poslovnem poročilu zapisal solastnik in predsednik upravnega odbora Uroš Korže, so lani padec prodaje povzročili neugodne vremenske razmere na posameznih območjih, nihanje povpraševanja in cen na trgu mleka in mlečnih izdelkov, negotovost zaradi pandemije ter motnje v preskrbovalni verigi. Tako kot Sip je lani manj prodala tudi večina njegovih konkurentov.
Največji izvozni trg
lani Francija
Šempetrsko podjetje je lani prodalo 4.320 različnih kmetijskih strojev, kar je, pravi Korže, celo manj kot leta 2018. Prodaja izdelkov z lastno blagovno znamko, ki sicer predstavlja 90 odstotkov celotne prodaje, je ostala na predlanski ravni, prodaja
strojev, ki jih izdeluje za tuje blagovne znamke, je padla za 30 odstotkov.
Sip svoje izdelke prodaje po vsem svetu, prisoten je v več kot tridesetih državah. V Sloveniji je lani s prodajo iztržil 6,2 milijona evrov, kar je enako kot v letu 2019, manjša je bila skupna prodaja na tujih trgih, in sicer za milijon evrov. Kljub temu je delež izvoza znašal 81 odstotkov. Njegovi največji izvozni trgi so bili Francija, Avstrija, Švica, Italija in Nemčija. Zadnja leta se je na vrh lestvice držav, kamor proda največ, uvrščala tudi Nova Zelandija, ki pa je še vedno, pravi vodja marketinga Miha Miheljak, med »top deset«. »Prodaja na Novi Zelandiji se ni prav nič zmanjšala, le drugod smo bili bolj uspešni, zato je ta država na lestvici zdrsnila za nekaj mest,« pojasnjuje Miheljak.
Leto brez sejmov
Lanski čisti dobiček Sipa je znašal malo manj kot 2,9 milijona evrov, kar pomeni 17-od-stotno znižanje v primerjavi z letom 2019. Uroš Korže navaja, da so ob zmanjšani prodaji
takšni, še vedno dokaj dobri rezultati posledica višje produktivnosti dela, optimizacije proizvodnih procesov in obvladovanja stroškov. Lani je podjetje zmanjšalo stroške tudi za marketing, saj od marca ni bilo nobenih sejmov in drugih dogodkov, ki se jih sicer redno udeležuje. Miha Miheljak pravi, da tudi letos ne kaže nič bolje. Organizatorji so največji svetovni sejem kmetijske mehanizacije Agri-technica že prestavili na naslednje leto, enako velja tudi za večino ostalih sejmov.
Nova hala za končno montažo
Čeprav je bilo poslovno leto težko, v Sipu lani niso zanemarili razvojno-raziskovalne in inovativne dejavnosti, ki ji vsako leto namenijo 4 odstotke svojih prihodkov. Denar so namenili razvoju novih strojev za košnjo in pripravo trave. Nadaljevali so tudi posodabljanje proizvodnje ter za naložbe v osnovna sredstva namenili 4,6 milijona evrov. Med drugim so zgradili novo proizvodno halo za končno
Delničarji Sipa si bodo letos izplačali malo manj kot milijon evrov bilančnega dobička, ki je zadnji dan minulega leta v celoti znašal 10,4 milijona evrov. Bruto dividenda na delnico bo znašala 2,4 evra. To je dvakrat več, kot je predlagal upravni odbor družbe, a je potem na nedavni seji skupščine obveljal nasprotni predlog šentjurskega podjetja Lafin, ki je 7-odstotni lastnik Sipa. Vseslovensko združenje malih delničarjev je predlagalo, da bi si delničarji razdelili 3,2 milijona evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 8 evrov, vendar na seji o tem predlogu niso glasovali.
Šempetrski Sip je lani prodal 4.320 različnih kmetijskih strojev, kar je nekoliko manj kot v letu 2019.
Slaba banka je za prodajo vojniškega bloka, v katerem je 43 stanovanjskih enot, izbrala tako imenovani nizozemski način spletne dražbe, pri katerem dražitelji izklicne cene ne zvišujejo, ampak jo znižujejo. Začetna cena za zgradbo, ki jo je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pred približno desetletjem prevzela od propadlega gorenjskega podjetja Finstar, je bila 1,9 milijona evrov. Očitno cena in tudi način prodaje nista bila prava, saj dražba ni uspela. Še pred dražbo so v DUTB napovedali, da bodo, če prodaja ne bo uspela, najverjetneje s svojim denarjem opravili prenovo stanovanjskega bloka in ga tudi dokončali, nato se bodo ponovno lotili prodaje. Zdaj so se odločili drugače, saj za vojniško večstanovanjsko zgradbo zbirajo zavezujoče ponudbe in pričakujejo, da bodo zanjo dobili najmanj 1,5 milijona evrov brez davkov. Ponudbe bodo zbirali do 3. maja. JI
Mesarija Strašek kmalu na dražbi
Šele osem mesecev po tem, ko je celjsko okrožno sodišče sprejelo sklep, je stečajni upravitelj Gregor Podreberšek razpisal dražbo za prodajo mesnopredelovalnega podjetja Strašek iz Slovenskih Konjic. Razlog za tolikšno zamudo je pritožba enega od upnikov, ki je bila kasneje umaknjena. Dražba bo v prvih dneh maja.
Izklicna cena za obrat, ki ima malo več kot 5.600 kvadratnih metrov poslovnih in proizvodnih prostorov, ter za opremo, ki je v njem, bo 3,2 milijona evrov. Stečaj mesarije Strašek, ki je po večletnih finančnih težavah bankrotirala marca predlani, spremljajo mnoge težave. Stečajni upravitelj je med drugim moral urediti lastništvo podjetja oziroma nepremičnin, zato je trajalo kar nekaj časa, da je lahko poiskal novega najemnika obrata. Prostore je namreč imela v najemu družba Mesnine Zlate doline, s katero je podjetje Strašek podpisalo pogodbo o najemu še pred stečajem. Od predlanskega septembra je najemnik konjiškega mesnopredelovalnega obrata družba Zlata dolina. Njen lastnik je sklad Alfi, ki je največji Straškov upnik in je tudi predlagal stečaj podjetja.	JI
—j	v1 f	v	■	. .	-v1!
Za večjo finančno pismenost starejših
V Novi KBM, kjer so v zadnjem letu pospešili razvoj digitalnih rešitev pri uporabi spletnega in mobilnega bančništva, so se odločili, da bodo sodobne bančne poti čim bolj približali tudi starejšim. Zanje so izdali posebno zloženko, v kateri nazorno predstavljajo, kako lahko z nekaj preprostimi koraki postanejo uporabniki spletne ali mobilne banke ter si olajšajo upravljanje svojih financ.
Kot je povedala Nataša Damjanovič, direktorica poslovne mreže Nove KBM, se bančništvo hitro spreminja in je zato nenehno finančno izobraževanje ljudi izjemno pomembno. Ker se čedalje več
storitev seli na splet, je digitalna pismenost vedno bolj nujna. »V Novi KBM skrbimo za pregledno in celovito obveščanje strank ter jim zagotavljamo strokovno podporo pri izbiri primerne finančne storitve. Zato smo pripravili zloženko, namenjeno predvsem stanovalcem domov za starejše. Ko bodo razmere dopuščale, jim bodo naši bančni strokovnjaki predstavili preprosto in priročno uporabo sodobnih digitalnih poti, ki lahko pomenijo tako prihranek denarja kot časa,« je opozorila Damjanovičeva. V Novi KBM so prepričani, da s spletno in z mobilno banko, s široko mrežo ban-komatov ter kontaktnim centrom svojim strankam, še posebej starejšim, prihranijo marsikatero pot v poslovalnice ter jim hkrati omogočajo opravljanje vedno več najbolj pomembnih bančnih storitev kjerkoli in kadarkoli.	IT

Zanesljiv partner pri oskrbi industrije s tehničnimi termoplasti
www.bimex.si
6
IZ NAŠIH KRAJEV
ŠALEŠKA DOLINA - Brez denarja in alternativnih možnosti pridobivanja električne energije pravičnega prehoda ne bo
Z zapiranjem velenjskega premogovnika ne bi smeli hiteti
Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki je v javni obravnavi še do 15. aprila, razkriva, da se država nagiba k temu, da bi izkopavanje premoga opustila že do leta 2033. Po javni objavi letnice je v Šaleški dolini završalo. Vedno bolj je jasno tudi, da bo zaprtje premogovnika in posledično Termoelektrarne Šoštanj (Teš) imelo vpliv na vse Slovence. V zadnjih dneh je bilo na to temo že organiziranih nekaj posvetov, okroglih miz in izrednih sej, nekaj jih bo še v prihodnjih dneh. V Šaleški dolini je mnenje precej enotno, prehitro zapiranje ne pomeni nič dobrega. Prevladuje mnenje, da bi za zaprtje potrebovali vsaj 20 let.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Minuli teden je o nacionalni strategiji za opustitev premogovništva in prestrukturiranje premogovnih regij razpravljal strateški svet za za energetski prehod pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ključna pripomba gospodarstva je, da gre za zelo pomembno odločitev, ki ni omejena na dve premogovni regiji, temveč je opustitev rabe premoga in posledično zapiranja premogovnega dela Teša vseslovenski problem, ki vpliva na našo skupno prihodnost: tako energetike, gospodarstva kot vseh prebivalcev Slovenije. »Za industrijo sta bistveni zanesljiva oskrba z energijo po konkurenčnih cenah, predvsem pa stabilnost delovanja elektroenergetskega sistema. Glede na to, da so tehnologije, ki bi lahko nadomestile premogovne termoelektrarne, še v razvoju in bo zanje ključen razvoj v naslednjem desetletju, nasprotujemo prehitro sprejeti odločitvi o opustitvi premogovništva in posledično večji energetski uvozni odvisnosti Slovenije,« so po seji strateškega sveta zapisali v izjavi za javnost. »Ocenjujemo, da je primeren rok za
se s sredstvi iz podnebnega sklada vlaga v obnovljive vire energije. Ob tem je opozoril, da prehuda uvozna odvisnost lahko v kritičnih trenutkih povzroči ogromno škodo.
Z določitvijo letnice
do evropskega
denarja
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, ki je sredi prejšnjega tedna sodeloval na okrogli mizi časnika Finance, poudarja, da je izstop iz premoga neizbežen. Leto 2033 je najbolj ambiciozen scenarij, pri katerem je po njegovih besedah ključno vprašanje, kako vzpostaviti nove vire za proizvodnjo električne energije v Sloveniji. »Časa je vedno manj. Letnico izstopa iz premoga je treba doseči z dogovorom,« je dejal in dodal, da bo z določeno letnico Slovenija tudi upravičena do evropskega denarja iz sklada za pravičen prehod.
Na posvetu je sodeloval tudi župan Mestne občine Velenje (MOV) Peter Dermol, ki je ponovno izrazil jasno stališče, da mora biti prestrukturiranje Ša-
O vsebini Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda bodo na izredni seji razpravljali tudi svetniki Mestne občine Velenje. Zaradi epidemioloških razmer v državi je velenjski župan Peter Dermol izredno sejo prestavil na prihodnji teden. O zelo aktualni tematiki bodo tako svetnice in svetniki razpravljali v torek, 13. aprila, ob 16. uri v veliki dvorani Doma kulture Velenje. Na izredno sejo sveta so povabili tudi predstavnike ministrstva za infrastrukturo in ministrstva za okolje, vodstva energetskih družb in sindikate, predstavnike gospodarskih združenj (SŠGZ in SAŠA ORA), svetnika državnega sveta in poslanca državnega zbora.
-UPRAVA
Strategija je določila podlago za različne programe, med drugim črpanje sredstev za pravičen prehod, ki Savinjsko-Šaleški in Zasavski regiji med letoma 2021 in 2027 ob pogoju, da država določi letnico izstopa, zagotavlja 235 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Da je letnica 2033 za zaprtje velenjskega premogovnika zastavljena nepremišljeno in preveč ambiciozno, je prepričan tudi nekdanji dolgoletni direktor premogovnika Franc Žerdin. Skrbi ga predvsem, ker pripravljavci nacionalne strategije niso predstavili nobene prave in izvedljive alternative. Ob tem opozarja, da še nihče ni izračunal, kakšno ceno električne energije bi v Sloveniji plačevali: »Po moji oceni bi se cena dvignila za približno sto odstotkov.«
opustitev rabe premoga med letoma 2037 in 2040, podobno kot to načrtujejo v Nemčiji.«
Predsednik GZS Boštjan Gorjup je dejal še, da morajo odločevalci ob določitvi primernega roka za zapiranje Premogovnika Velenje in Teša, ki ga pri GZS vidijo med letoma 2036 in 2038, izvesti še druge dejavnosti. Med temi je naštel pridobitev okoljevar-stvenega dovoljenja za podaljšanje delovanja prvega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek) do leta 2043, dokumentacijo za drugi blok Neka do leta 2025, možnost nadaljnjega razvoja v Šoštanju s parno-plinskimi elektrarnami ter da
leške doline v skladu s pravičnim prehodom. Kot pravi, bi se morali bolj kot o letnici izhoda iz premoga pogovarjati o tem, kakšne programe in projekte je treba izvesti, da se bo regija uspešno in pravično prestrukturirala. »To pomeni, da se je že danes treba pogovarjati o nadomestnih enakovrednih delovnih mestih in iskanju nadomestnega toplotnega vira, kjer pričakujemo podporo in finančno pomoč države.« Dermol je prepričan, da mora država nemudoma pripraviti zakon o postopnem zapiranju premogovnika in zanj opredeliti finančne vire. »Ta zakon bi moral biti podlaga za določitev
letnice opustitve pridobivanja premoga v Šaleški dolini,« je poudaril in dodal, da zapiranje Premogovnika Velenje ne sme biti samo politična odločitev, saj vsaka enostranska odločitev, ki ne upošteva tudi energetskih, socialnih in okoljskih dejavnikov, povzroči negativne posledice.
250 milijonov evrov bo premalo
Dermol je odločevalce pozval, naj imajo pri odločanju
o zapiranju premogovnika vedno v mislih to, da bo zaprtje vplivalo na številne ljudi, družine in gospodarske družbe, zato je treba najprej vzpostaviti širše zaupanje. »Država mora pripraviti program prestrukturiranja, v katerem je treba določiti finančne vire. Danes je za koriščenje na razpolago približno 250 milijonov evrov za obe regiji, Savinjsko-Šale-ško in Zasavje, kar je občutno premalo. Samo v Saša regiji imamo identificiranih za več kot milijardo evrov projektov.«
Predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Premogovnika Velenje Simon Lamot pričakuje pravičen prehod, kar pomeni, da bodo rudarji socialno preskrbljeni. Nihče od rudarjev ne sme ostati brez zaposlitve, je prepričan.
Na GZS menijo, da za opustitev premoga leta 2033 ne bomo dovolj celovito pripravljeni. Tudi v prihodnje gospodarstveniki pričakujejo zanesljivo, nizkoogljično oskrbo z energijo po konkurenčnih cenah.
Dermol je ponovno opozoril tudi na Sklad za podnebne spremembe Republike Slovenije, v katerega bo Teš do leta 2033 vplačal približno 1,5 milijarde evrov. »Treba je preoblikovati model rabe sredstev sklada tako, da se bodo finančna sredstva vračala za sanacijo Šaleške doline, za financiranje izvedbe ekoloških projektov, ki so oziroma bodo sestavni del prestrukturiranja regije,« je prepričan velenjski župan, ki je izpostavil tudi čimprej-
šnje dokončanje projekta 3. razvojne osi ter pozval k posodobitvi železniške infrastrukture, ker bosta le tako omogočena uspešna izvedba prehoda in prestrukturiranje regije. »Dokler 3. razvojna os ne bo zgrajena, ni možno pričakovati vidnejših uspehov pri aktiviranju poslovnih con z namenom ustanavljanja mikro, majhnih in srednje velikih podjetij ter nadaljnjega razvoja turizma.«
Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA)
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Gradnja kanalizacije se lahko začne
BRASLOVČE, POLZELA, ŽALEC - Braslovški, žalski in polzelski župan so prejšnjo sredo z izvajalci del podpisali pogodbo za gradnjo kanalizacije. Skupno se bo na novo kanalizacijsko omrežje, ki bo leta 2023 povezano z že obstoječo komunalno infrastrukturo, speljano do centralne čistilne naprave v Kasazah, priključilo več gospodinjstev z 245 prebivalci.
Celoten projekt, ki se bo v Braslovčah začel že ta mesec, je skupaj po besedah braslovškega župana Tomaža Žo-harja vreden več kot dva milijona evrov. Na razpisu jim je uspelo prejeti skoraj milijon evrov nepovratnega državnega in evropskega denarja. V Braslovčah, kjer bodo delati začeli najprej, bo kanalizacijo v vrednosti približno 300 tisoč evrov gradilo podjetje AGM Nemec, ki bo letos na območju Orle vasi in Pariželj zgradilo 1.650 m kanalizacijskih vodov.
Drugi podsklop je predstavil župan Občine Polzela Jože Kužnik. Povedal je, da je občina na razpisu izbrala podjetje Niving, ki bo na območju Brega pri Polzeli in v središču Polzele zgradilo 1.095 m kanalizacije v vrednosti 280 tisoč evrov. Tudi v Občini Žalec se zavedajo pomena takšnih naložb. Po besedah župana Janka Kosa bodo morale občine v prihodnje za te namene nameniti še kar nekaj svojih lastnih sredstev in sredstev Evropske skupnosti. Na območju občine Žalec bo 704 metrov dolg kanalizacijski vod v vrednosti 168 tisoč evrov gradilo podjetje Tegar. V občinah Polzela in Žalec projekt zajema tudi gradnjo dveh črpališč.
ŠO
Žalski, polzelski in braslovški župan so prejšnjo sredo podpisali pogodbo z izvajalci del, ki bodo gradili kanalizacijo v omenjenih občinah. (Foto: TT)
Uspešna čistilna akcija
ROGAŠKA SLATINA - 350 udeležencev čistilne akcije je konec marca iz narave odstranilo več kot pet ton odpadkov. Udeleženci so odpadke ločevali, pločevinke so zbirali posebej in jih predali v dobrodelni namen.
Župan mag. Branko Kidrič se je zahvalil vsem udeležencem čistilne akcije. Ob tem je poudaril, da je občina, ki je tudi prejemnica zlatega znaka Slovenia Green Destination, uvršča pa se tudi med sto najboljših destinacij na svetu na področju odgovornega turizma in skrbi za okolje. Odgovoren odnos do okolja so po besedah župana pokazali tako soorganizatorji kot udeleženci čistilne akcije, ki so ob čiščenju upoštevali tudi ukrepe za preprečevanje koronavirusa. Uspešna čistilna akcija je po njegovem prepričanju zelo pomembna za to, da bo občina še lepša, čistejša in bolj urejena.	TS
Huda gniloba čebelje zalege lahko predstavlja velike ekonomske izgube v čebelarstvu ne le zaradi odmrtja čebeljih družin, temveč tudi zaradi zapore čebelar-stev, saj posledično čebelarji ne morejo trgovati s čebeljimi družinami oziroma izvajati premikov čebel na pašo. (Foto: Čebelarska zveza Slovenije)
ŽALEC, VELENJE, DOBRNA - Huda gniloba čebelje zalege izbruhnila v Vinski Gori
Na udaru predvsem čebelnjaki brez skrbnikov
V Vinski Gori so v enem od čebelnjakov zaznali nalezljivo bolezen - hudo gnilobo čebelje zalege. Ker gre za zelo nalezljivo bolezen, ki lahko čebelarjem povzroči velike ekonomske izgube, je pristojna veterinarska služba odredila zaprtje okuženega območja v razdalji tri kilometre okrog kužnega čebelnjaka. Zapora poleg dela velenjske obsega še v del žalske in dobrnske občine. Trenutno poleg omenjenega primera zapore beležijo še na območju Laškega, Rogaške Slatine in Rogatca.
ŠPELA OŽIR
Huda gniloba je razširjena kužna in trdovratna bolezen čebelje družine, ki običajno prizadene čebeljo zalego. Bolezen predstavlja velike ekonomske izgube v čebelarstvu ne le zaradi odmrtja čebeljih družin, temveč tudi zaradi zapore čebelarstev, saj čebelarji ne morejo trgovati s čebeljimi družinami oziroma izvajati premikov čebel na pašo. Bolezen za človeka ni nevarna, a se bakterije v obliki spor zadržujejo v medu in tako predstavljajo vir okužbe za druge čebelje družine.
Epidemija terjala svoj davek
Veterinarka Alenka Jurić
iz celjske enote Nacionalne-
ga veterinarskega inštituta pravi, da gre za zelo pogosto bolezen med čebelami. »Trdovratna bakterija, ki jo povzroča, je bolj ali manj prisotna v vseh čebelnjakih. Do izbruha pride, ko ni dobrega nadzora nad čebeljimi družinami, največkrat ob pomanjkanju hrane, ko čebele izsesajo satje in se nato okužijo s temi bakterijami, ki lahko v obliki spore v satju, medu, cvetnem prahu v panju preživijo tudi štirideset let in več,« pojasni veterinarka in obenem doda, da je v zadnjem primeru v Vinski Gori na žalost tudi epidemija terjala določen davek. Po smrti čebelarja je njegov čebelnjak ostal brez skrbnika. »Takšni primeri, ko čebe-
le ostanejo brez skrbnika, so z vidika hude gnilobe zalege še posebej problematični, saj je okužen čebelnjak izredno nevaren za širjenje bolezni v okolico. Bolne čebele se niso sposobne braniti, zato lahko hitro v njihov čebelnjak zaidejo čebele roparice, ki iščejo hrano in obenem bolezen širijo v okolico.«
Ukrepati je treba takoj
Če čebelar opazi rjave in lepljive odmrle ličinke in posumi na gnilobo, mora čim hitreje obvestiti veterinarje Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki nato opravijo pregled vseh čebeljih družin in v primeru ugotovljenega suma odvzamejo vzorce za preiskavo. Po laboratorijsko potrjeni bakteriji bolezen uradno prijavijo in sledi sanacija pod nadzorom veterinarskega inšpektorja, ki med drugim vključuje zaporo tri-kilometrskega območja okrog okuženega čebelnjaka. »To pomeni, da je na tem območju prepoved premikov čebeljih družin, čebelje družine se ne smejo seliti z območja na območje, enako velja za čebelarski pribor. Čebelarji so
dolžni vso pozornost posvetiti zalegi.«
Velike izgube
Jurićeva veterinarsko pokriva celotno savinjsko in zasavsko območje, na katerem je približno 2.200 čebelnjakov in 25 tisoč čebeljih družin. Trenutno poleg Vinske Gore zapore beležijo še na območju Laškega, Rogaške Slatine in Rogatca. Z vidika hude gnilobe čebelje zalege sta bili še posebej problematični leti 2002 in 2003, ko so zabeležili kar 40 do 50 pojavov te bolezni. Na večje izbruhe so naleteli še leta 2011 in 2019. »Za okužena čebelarstva, še predvsem za tista, ki živijo od čebel, je to lahko velika škoda in izguba. Včasih namreč naletimo na izredno veliko okužbo, ko moramo uničiti vse čebelje družine v čebelnjaku. Stopnja okužbe je sicer zelo različna, odvisna od tega, kako pozorni so čebelarji in kako hitro obvestijo veterinarja,« pravi sogovornica, ki jo veseli, da se je v zadnjih letih stanje po zaslugi številnih izobraževanj čebelarjev bistveno izboljšalo. Več menjavajo satje in s tem iz svojih panjev odstranjujejo bakterije, ki povzročajo tovr-
Qtnn hnlpypn
!H
Pobrali osem ton odpadkov
VELENJE - Vsakoletno spomladansko čistilno akcijo so nedavno izvedli tudi v Šaleški dolini. V Velenju so v enem dnevu pobrali približno osem ton odpadkov. Okolico so čistile vse generacije.
»Ponosni smo, da nam je letos uspelo po posameznih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih povezati predstavnike številnih organizacij in generacij. Okolico so čistili tako naši najmlajši, vrtčevski otroci kot predstavniki starejše generacije, naši upokojenci,« so dejali v Mestni občini Velenje, kjer se zavedajo, da s takšnimi akcijami mesta ne bodo mogli
povsem očistiti. A kot poudarjajo, želijo spodbuditi ljudi k razmišljanju in z lastnimi dejanji pokazati, da se da z malo dobre volje veliko postoriti. »Prav tako moramo ponovno osvojiti zavedanje, da je treba odpadke odložiti izključno v koš za smeti oziroma ustrezne zabojnike, nikakor pa ne v naravo.«
Tovrstne akcije v Velenju organizirajo že od leta 2005, ko so prvo izvedli taborniki, ki so očistili okolice osnovnih šol.
LKK
8	IZ NAŠIH KRAJEV	št
CELJE - JZ Socio: omejitveni ukrepi zahtevajo še več dela z uporabniki
Koronačas stisko ljudi še povečuje
Ob nedavni velikonočni dobrodelni akciji naše medijske hiše, v okviru katere smo predali pomoč v obliki prehrambenih in drugih izdelkov Javnemu zavodu Socio Celje, smo se z vodilnimi predstavnicami ustanove pogovarjali o tem, kako koronačas vpliva na stisko ljudi, ki poiščejo pomoč v njihovih programih. Iz odgovorov smo lahko razbrali, da to zahtevno obdobje stisko še povečuje.
ROBERT GORJANC
Kot je povedala Suzi Kvas, direktorica JZ Socio, je pomoč, ki smo jo v NT&RC zagotovili z dobrodelno akcijo, zelo dragocena in pomembna. Svojim uporabnicam in uporabnikom poskušajo olajšati in olepšati življenje tudi na druge načine. »V teh koronočasih tega ne moremo uresničevati, sicer jih vedno peljemo tudi na kakšno predstavo, delavnico in druge dejavnosti. Predvsem zdaj, v teh okoliščinah, poskušamo pomagati s pogovori in z druženjem v krogu, kjer trenutno bivajo.«
Kot je še dodala sogovornica, imajo različne omejitve vpliv in lahko povečujejo stisko njihovih uporabnikov. »V času ukrepov jim tudi v vodstvu priporočamo, naj se čim manj gibajo zunaj in naj ne bodo v stiku z drugimi ljudmi. V prvem valu je bilo tega upoštevanja več, v drugem valu manj, ko smo že vsi malo navadili na to življenje in se tudi malo sprostili. Zato moramo uporabnike še toliko bolj opozarjati na upoštevanje ključnih ukrepov, na razdaljo med ljudmi, nošenje mask, razkuževanje rok, da pazijo, da ne prinesejo virusa v hišo oziroma med druge uporabnike,« je še pojasnila Suzi Kvas.
»Nihče ne ostane
pred vrati«
Po besedah Zdenke Zu-
panc Zrinski, vodje zavetišča za brezdomce, je pri njih največja razlika med koronskim in običajnim obdobjem v tem, da je v tem času zavetišče ves čas zasedeno. »To pomeni, da imamo zasedena tudi dodatna ležišča oziroma
ležišča za krizne namestitve. Vesela sem, da v tem času ni bil nihče od stanovalcev okužen, da se redno testirajo in da upoštevamo vse zaščitne ukrepe.«
Kot je dodala sogovornica, je iz dneva v dan več povpraševanja in prošenj za sprejem v zavetišče. To zgovorno priča, kako koronačas povečuje stiske ljudi, ki utegnejo postati še hujše, ko država ne bo več nudila tolikšne pomoči v okviru protikoronskih paketov. A ne gre samo za gmotno stisko.
»Pozna se stiska ljudi doma, netolerantnost, povečuje se število uporabnikov s prepovedjo približevanja, zaradi teh razlogov zagotovo pride vsaj ena oseba na teden. Nikogar ne pustimo pred vrati, ampak se povezujemo tudi z ostalimi ustanovami, tako da namestitev dobi vsak uporabnik, sploh v hladnih, mrzlih dneh,« je še dejala Zdenka Zupanc Zrinski.
Kot je pritrdila naši domnevi, se je zaradi razmer v teh časih z uporabniki treba še več pogovarjati, jim nuditi psihološko podporo. »To so ljudje, ki so vajeni ulice. V začetku smo imeli kar nekaj težav, da smo jih navadili, da so bili ves čas v naših prostorih, da je mogoče samo eden šel v trgovino, ves čas jih osveščamo o pomenu spoštovanja ukrepov za življenje v skupnosti.«
Zadnja možnost
urejenega bivanja
V Materinskem domu Celje je trenutno nameščenih šest žensk in osem otrok. »Ženske, ki prihajajo k nam od začetka epidemije, navajajo
Vodilne predstavnice JZ Socio ob naši nedavni velikonočni akciji: (z leve) Suzi Kvas, direktorica Socia, Zdenka Zupanc Zrinski, vodja zavetišča za brezdomce, in Irena Romih, vodja materinskega doma.
veliko psihično nasilje v domačem okolju, nerazumevanje v partnerskem odnosu, veliko nestrpnost, netolerantnost in izgubo samonadzora brez zavedanja posledic za nadaljnje življenje. Prihod v
nicam, ki se znajdejo v stanovanjski in osebni stiski ter za odpravljanje težav potrebujejo strokovno pomoč in pomoč širše skupnosti. Materinski dom Celje nudi uporabnicam začasno bivanje,
nikogar, ki bi jim lahko ponudil streho nad glavo in jim pomagal. Krog sorodnikov, prijateljev, znancev, ki bi jim ponudil tako materialno kot socialno in psihično oporo, je ozek ali ga sploh ni, pretrga-
za jutrišnji dan,« je še pojasnila vodja doma.
Poudarila je, da novi »lock-down« pomeni za njihove uporabnice stres, negotovost, nestabilnost, saj to pomeni, da bodo otroci ostali brez var-
»V MD Celje smo v minulem letu imeli mamo in otroka, okuženega s covidom-19. Oba obolela sta imela možnost, da sta bila v predpisani izolaciji izven materinskega doma, na srečo se okužba ni prenesla na ostale uporabnice in otroke. Uporabnicam smo sicer omogočili, da so imele možnost hitrega testiranja, ravno tako ob sumu na okužbo,« je povedala Irena Romih.
materinski dom marsikateri predstavlja zadnjo možnost urejenega bivanja, preden ostane brez doma oz. pristane >na cesti<,« je povedala Irena Romih, vodja Materinskega doma Celje.
Ta je namenjen materam z mlajšimi otroki in noseč-
ki je omejeno na dobo enega leta. Dom v Celju razpolaga s šestimi sobami oziroma 14 posteljami.
»Številne mamice, ki zaprosijo za sprejem v naš materinski dom, so v postopku razveze ali že razvezane, so tudi v veliki finančni stiski, nimajo
na je socialna mreža, ki je v preteklosti delovala, s stopnjevanjem težav se je pretrgala. Ponavadi so brez sredstev za preživljanje, brez službe, brez prihrankov. Vse, kar imajo, so le otroci in želja, da bi zaživele v miru, brez nasilja, brez neprespanih noči in trepetanja
stva, šole, malice, kosil, brez stikov s sovrstniki ... »Ključno pri tem je, da jih strokovne delavke vsakodnevno obveščamo, osveščamo, razbremenjujemo, da jim vsaj malo olajšamo negotovost in stisko.«
Foto: Andraž Purg - Grupa
Ugodne meritve kakovosti zraka
SLOVENSKE KONJICE - V skrbi za varno in zdravo okolje je konjiška občina naročila meritve kakovosti zunanjega zraka, in sicer delcev PM10 in PM2,5. Meritve, ki jih je izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor, so pokazale, da so bile na merilnem mestu v Slovenskih Konjicah zmerjene nižje vrednosti merjenih delcev kot na primerjanih merilnih mestih. V času meritev so bila na merilnem mestu izmerjena tri preseganja mejne dnevne vrednosti za delce PM10, h katerim je prispeval vdor saharskega prahu.
Meritve so bile izvedene v skladu s predpisano zakonodajo, ki velja na področju kakovosti zunanjega zraka in je usklajena z evropsko zakonodajo. Namen meritev je bil pridobiti informacijo o kakovosti zunanjega zraka in določiti in-
formativne obremenjenosti z delci PM10 ter PM2,5.
Pri PM10 sta razvidna dva vrhova, in sicer jutranji (7.00-9.00) ter večerni (približno ob 20.00), ki dosežeta podobne maksimalne ravni. Pri PM2,5 sta prav tako razvidna dva vrhova, in sicer jutranji ter večerni, ki je višji. Jutranjega bi lahko
novi tednik
Vedno % mm]'
radio celie
pripisali prometu in ogrevanju, večernega večinoma ogrevanju.
Kot pravijo v konjiški občini, bodo tudi v prihodnje izvajali različne meritve. »Občina Slovenske Konjice se kot vodilni partner v konzorciju 19 občin prijavlja na razpis ministrstva za javno upravo Pametna mesta in skupnosti, zato je občinska uprava že v tem sklopu razmišljala tudi o kakovosti zraka. S predlaganim projektom se bomo osredotočili na štiri področja: upravljanje z viri in infrastrukturo, skrb za okolje, vključenost in soodločanje ter mobilnost in turizem. V okviru razpisa bo možno pridobiti sofinanciranje za nakup komunikacijske in programske opreme ter licenc za razvoj inovativnih digitalnih rešitev. Tako bomo s projektom pridobili povratne informacije, ki bodo služile kakovosti bivanja,« še pojasnjujejo. LKK
Kdo bo vodil zavode?
ŠENTJUR - Občinski svet je na zadnji seji dal soglasje, da bosta imela knjižnica in razvojna agencija isto vodstvo kot doslej.
Svetniki so dali soglasje k imenovanju Tatjane Oset za direktorico Knjižnice Šentjur in k imenovanju Jureta Raztočnika za direktorja Razvojne agencije Kozjansko. Oba bosta omenjena javna zavoda lahko vodila naslednje mandatno obdobje. Občinski svet je podal še pozitivno mnenje Katji Selčan, ki želi kot ravnateljica voditi Srednjo poklicno in strokovno šolo pod okriljem Šolskega centra Šentjur. Soglasno so se strinjali tudi o tem, da bo mag. Anica Weber še naprej pomočnica direktorice Centra za socialno delo Celje.
TS
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Stiske
staršev: kam z otrokom?
Zapiranje vrtcev in zagotavljanje zgolj nujnega varstva je prineslo veliko težav za starše. Predvidoma naj bi namreč do 11. aprila vrtci zagotavljali nujno varstvo samo otrokom, katerih starši delajo v kritični infrastrukturi. V regiji so ponekod prisluhnili stiskam staršev, zaposlenih tudi v drugih dejavnostih, ki v teh dneh delujejo nemoteno, drugje so strogo upoštevali vladna navodila.
V	Velenju so na primer po besedah ravnateljice velenjskega vrtca Nataša Doler v zadnjih dneh pred zaprtjem prejeli veliko klicev in elektronskih sporočil staršev, ki so zaposleni v gospodarstvu in ne zmorejo zagotoviti varstva. Po posvetu z županom Mestne občine Velenje Petrom Der-molom so se naposled odločili, da bodo zagotovili varstvo vsem otrokom, katerih starši bodo te dni delali. Starši so morali obvezno prisotnost na delovnem mestu izkazati s potrdilom delodajalca, je še pojasnila Dolerjeva. V dneh pred prazniki je bilo v vrtcu sicer malo otrok, v tem tednu jih je že nekaj več. Dolerjeva upa in verjame, da bodo vrtci že v ponedeljek znova delovali po normalnem razporedu in se bo med vrstnike vrnila večina malčkov.
Nujno varstvo
Iz javnih vrtcev v mestni občini Celje je v dneh po uvedbi zaprtja javnega življenja v nujnem varstvu več kot sto otrok. Nujno varstvo je zagotovljeno v dveh enotah, in sicer v enoti Gaberje (Vrtec Tončke Čečeve) in enoti Živ Žav (Vrtec Zarja). V Vrtcu Tončke Čečeve potrebuje nujno varstvo 37 otrok, kar pomeni, da je oblikovanih pet skupin, vrtcu Anice Černejeve 14 otrok (dve skupini) in v Vrtcu Zarja 50 otrok (7 skupin). Za ta teden so prispele še dodatne prijave.
Župani mestnih občin so na vlado že sredi prejšnjega tedna naslovili pobudo, naj odpre vrtce za otroke vseh staršev, ki delajo in ne morejo zagotoviti drugega varstva.
V	Vrtcu Šentjur so glede na odlok vlade organizirali nujno varstvo za otroke, katerih starši so prinesli potrdilo, da delajo v sektorju kritične infrastrukture. Ravnateljica Elizabeta Jelen je pojasnila, da je bil obrazec potrdila tokrat za celotno državo enoten. Zaradi enotnih navodil vlade izjeme niso bile dovoljene. »Zaradi tega so imeli starši ogromno stisko, to smo čutili tudi v vrtcu. Pritiski in prošnje so se pojavljali tako od staršev kot od njihovih delodajalcev,« je dejala. Za nujno varstvo, ki je zagotovljeno v enotah Šentjur in Pešnica, so starši prijavili 74 do 83 otrok dnevno, medtem ko je v normalnih razmerah v vrtec vključenih 793 otrok.
Osnovne šole v Mestni občini Celje so nujno varstvo zagotovile 22 otrokom prvih treh razredov. Šole dnevno pripravijo 434 kosil za otroke iz socialno ogroženih družin.
Tudi Vrtec Šmarje pri Jelšah je v enoti Sonček izvajal le nujno varstvo za otroke staršev, ki so zaposleni v sektorju kritične infrastrukture. Starši so morali potrebo po nujnem varstvu dokazovati s potrdilom delodajalca. V vrtec so prvi dan zaprtja države sprejeli 37 otrok, medtem ko je v normalnih razmerah v vrtec vključenih 444 malčkov, je povedala ravnateljica Jelka Kitak.
RG, TS, LKK
ŠMARJE PRI JELŠAH - Tim Gajser preureja motokros progo v Lembergu
Bo s svetovnim prvakom sobivanje lažje?
Svetovni motokrosistični prvak v razredu MXGP Tim Gajser je sklenil partnerstvo z družino Durako-vič, lastnico motokros proge v Lembergu pri Šmarju. Nedavno je želela predkupno pravico za nakup proge izkoristiti Občina Šmarje pri Jelšah, ki jo bo sedaj skušala uveljaviti po sodni poti.
TINA STRMČNIK
Župan Občine Šmarje pri Jelšah Matija Čakš je povedal, da je lizing hiša Monetic pred časom objavila, da sta proga za motokros in stavba na prodaj za 350 tisoč evrov. Občina je želela za nakup uveljaviti predkupno pravico, saj bi kot lastnica proge lahko postavila pravila njene uporabe in sklenila javno-zasebno partnerstvo. Z idejo o nakupu so se strinjali občinski svetniki, denar je bil zagotovljen v proračunu.
Tik pred sklenitvijo posla je podjetje Monetic ponudbo umaknilo. Občina je preko svoje odvetniške družbe vložila tožbo, s katero bo zahtevala uveljavitev predkupne pravice in nakup tega zemljišča. A Jasmina Durakovič pravi, da
njena družina proge ne želi več prodati. V času, ko je občina želela uveljaviti predkupno pravico, je družina namreč sklenila posel s Timom Gaj-serjem. »Sedaj je proga prišla v prave roke,« je povedala sogovornica.
Investitor o načrtih
molči
Vprašanja o tem, kakšne načrte ima glede razvoja mo-tokrosa v kraju, smo naslovili na ekipo Tima Gajserja, ki je sporočila, da prvak nanje ne bo odgovarjal. Šmarski župan je povedal, da je Gajser začel preurejati progo, urejati namakalni sistem, zadrževalnike vode in da je posodobil stav-
bo. »Obljubil je še, da bo uredil tudi prodne zadrževalnike, da ob morebitnem deževju blata in mulja ne bo neslo proti trgu Lemberg,« je dejal Čakš. Dodal je, da se je vrednost zemljišča ob Gajserjevem vložku povečala. Občina vseeno upa, da bo lahko dosegla svoje, čeprav se njen prvi mož boji, da bo vse skupaj kar težko. »Moramo skrbeti za svoje ljudi, za njihovo normalno bivanje. A če povem po pravici, bi tudi občina, če bi ji nakup uspel, za investitorja, ki bi progo uredil, iskala nekoga takega, kot je Tim Gajser.«
Bo uspelo skleniti
dogovor?
Znano je, da so nekateri krajani minula leta opozarjali, da je proga moteča zaradi hrupa in prahu. Čakšu so večkrat potožili, da jih motijo neurejene razmere, da ni bilo namakalnega sistema, protiprašnih ograj, prodnega zadrževalnika. »Ob prihodu Tima Gajserja se nekateri najbrž bojijo, da bo moto-
kros v Lembergu zaživel še enkrat močneje kot prej,« je dejal. Čeprav se mu strahovi občanov zdijo upravičeni, je pojasnil, da je motokros proga v Lemberg legalno umeščena že od nekdaj. Ker gre za zasebno zemljišče, občina nanj nima vpliva. Četudi s svojo predkupno pravico ne bo uspela, si želi vsaj oblikovanje dogovora, s katerim bi bilo na primer opredeljeno, da vožnje po progi ne bi trajale ves dan ter da motorji ne bi brneli ob praznikih in nedeljah.
Tako veliko ime, kot je Tim Gajser, je po besedah šmar-skega župana za kraj lahko tudi svojevrstna priložnost. Tja bodo po njegovem prepričanju prihajala različna podjetja, ki bodo želela predstavljati svoje motorje, nadomestne dele. »Prišli bodo ljudje z denarjem. Dobro bi bilo, če bi jih znali zadržati v kraju, jim ponuditi, da kaj dobrega pojejo, morda prespijo. Če bi sedli skupaj in se pogovorili, bi se lahko razvila dobra zgodba,« je optimističen Čakš.
Brigita Čokl
v	v i
začasno na celu DeSUS
Celjska mestna svetnica Brigita Čokl, sicer podpredsednica stranke, je nova začasna voditeljica DeSUS. Tako je odločil svet stranke, potem ko je kot začasni vodja odstopil Anton Balažek.
Brigita Čokl bo do nadaljnjega uradno vodila DeSUS kot začasna zastopnica, ki izvršuje naloge predsednika stranke do kongresa.
Svetnica celjskega mestnega sveta je tako v letu dni že četrta, ki vodi stranko, potem ko sta jo poleg Balažeka vodila še Aleksandra Pivec in Karl Erjavec.	RG, foto: SHERPA
Otroški parlament
VELENJE - Ali bo covid-19 vplival na poklicno odločitev mladih? To bo le ena od tem, o kateri bodo mladi parlamentarci razmišljali na 31. regijskem Otroškem parlamentu, ki bo zaradi znane epidemiološke slike izveden virtualno.
Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje bo kljub ustavitvi javnega življenja in šolanja na daljavo danes izvedla 31. regijski Otroški parlament. Ker so se mladi v zadnjem letu že povsem nava-
dili na različne aplikacije, ki jim omogočajo virtualna druženja, pri razpravi na daljavo ne bodo imeli večjih težav. Parlamentarno razpravo bo iz Vile Rožle, kjer je sedež MZPM Velenje, vodila Tina Felicijan.
Mladi bodo ponovno na glas razmišljali o poklicih, ki bi jih želeli opravljati v prihodnosti. Izražali bodo skrbi, pričakovanja, govorili o izobraževalni poti do poklica doma in v tujini. Razmišljali bodo o poklicih preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ob
čemer se ne bodo mogli izogniti aktualnemu dogajanju doma in v svetu, pandemiji novega koronavirusa.
Na razpravo je prijavljenih 35 mladih parlamentarcev in parlamentark iz vseh osnovnih šol iz Šaleške, Spodnje Savinjske in Zgornje Savinjske doline. Izvoljenih šest predstavnikov bo konec aprila nato sodelovalo na 31. nacionalnem Otroškem parlamentu. K spremljanju parlamenta so organizatorji povabili župane vseh občin v regiji, ravnatelje in ravnateljice sodelujočih osnovnih šol ter njihove mentorje.	LKK
10	KULTURA	Št.
Občasna razstava pokrajinskega muzeja Od groba do groba na ogled tudi na spletu
O načinih pokopa skozi čas
Ponovno zaprtje kulturnih ustanov je onemogočilo, da bi si lahko v teh prazničnih in predprazničnih dneh v razstavišču Knežji dvor ogledali zanimivo razstavo Od groba do groba. Pred kratkim so jo postavili v Pokrajinskem muzeju Celje, avtorja razstave sta kustosa muzeja dr. Maja Bausovac in dr. Jure Krajšek, tudi avtorja odmevne knjige Municipium Claudium Celeia. Na prizorišču bo razstavo mogoče obiskati kasneje (po »lockdownu«), pri čemer si jo je mogoče v privlačni in dodelani izvedbi ogledati na spletni strani pokrajinskega muzeja.
ROBERT GORJANC
Kot je navedeno v uvodnem poglavju razstave, je smrt končna postaja vsakega od nas in nam vse do danes predstavlja veliko neznanko. »Kaj
se dogaja s človekom po smrti, so si različne kulture skozi čas razlagale različno, a so ljudje večinoma od nekdaj verjeli v posmrtno življenje, saj se
je bilo s popolno minljivostjo težko sprijazniti. Predvsem za obdobja, za katera pisno izročilo ni na razpolago, so izrednega pomena materialni viri oziroma arheološke najdbe, ki nam razen o načinu pokopa ponujajo tudi skromne podatke o življenju in verovanju pokojnikov ter njihovih svojcev. Vsebine in oblike verovanja so se skozi čas spreminjale, zato so se spreminjali tudi načinu pokopa,« lahko preberemo v uvodnem poglavju k spletni razstavi.
V muzeju na voljo
veliko gradiva
»Prvotna ideja je bila, da bi javnosti predstavili le enega
Najdeni nagrobni predmeti ob arheoloških izkopavanjih na Mariborski cesti
Prizorišče razstave Od groba do groba v Knežjem dvoru Pokrajinskega muzeja Celje. V prihodnjih dneh si je tam ne bo mogoče ogledati, zato pa si jo bo mogoče na spletni strani pokrajinskega muzeja. Spletna predstavitev je zelo dodelana, ob predstavitvi posebnosti v posameznih zgodovinskih obdobjih so podrobno opisani tudi razstavljeni predmeti.
od bogatejših rimskih grobov iz Celeie, potem se je porodila zamisel, da bi lahko naredili še kaj več. Tovrstnega gradiva imamo namreč veliko in tako je nastala razstava, na kateri so predstavljeni grobovi iz različnih obdobij naše zgodovine. Prikazuje, kako se je način pokopa spreminjal skozi čas in kako so si ljudje predstavljali življenje po smrti v različnih zgodovinskih obdobjih,« so o razstavi povedali v Pokrajinskem muzeju Celje.
Razstavljen je inventar iz grobov z več arheoloških najdišč iz Celja in okolice, katerih gradivo hranimo v našem muzeju. Najstarejša sta žgana grobova iz železnodobne go-
mile v Pongracu, ki jo je nekdanji kustos v muzeju Lojze Bolta raziskal že leta 1964.
Na ogled je bogat pokop dekleta s Kovka nad Hrastnikom, odkrit v bližini bojevnika z znamenito pasno spono in čelado, ki je razstavljena na naši stalni razstavi.
V obdobje Keltov oziroma v mlajšo železno dobo sodita po en ženski in en moški žgan grob iz Slatine v Rožni dolini.
Sledi bogat rimski grob (iz 1. stoletja n. š.), odkrit pri obsežnih arheoloških raziskavah na Mariborski cesti v letih 2003 in 2004. V njem je bil odkrit servis kakovostnega keramičnega posodja, uvoženega iz Italije. Najdeno
je bilo tudi precej steklenega posodja - med njim vrča, čaše, kantaros in žara.
Od dvajsetih poznorimskih grobov, ki so bili izkopani med letoma 2010 in 2011 na Bregu v Celju, je predstavljen eden bolje ohranjenih; gre za skeletni pokop odrasle ženske, ob kateri so bili najdeni nakit, stekleno posodje in keramika.
Razstavo zaključuje prikaz štirih grobov - dveh ženskih, otroškega in moškega - z že dolgo znanega poznoantič-nega grobišča na Rifniku pri Šentjurju, ki sodijo v 6. stoletje n. š.
Posebna vrednost te razstave je, da so posamezni grobovi na ogled prvič.
Foto: Pokrajinski muzej
Galerija za vse
Ob letošnjem vstopu v pomlad je v stavbi PTC Tržnica v Zrečah vrata odprla prva slikarska galerija, ki se imenuje Atelje MS. Njena ustanoviteljica in vodja je Valerija Motlan. Galerijo je zasnovala ob deseti obletnici smrti akademskega slikarja Marjana Skumav-ca. V njegov spomin bodo stalno razstavljena njegova dela.
Akademskega slikarja Marjana Skumavca (1947-2011) domačini poznajo tudi po tem, da njegovo ime nosi likovna kolonija na Resniku (Skumavčevi dnevi), kjer stoji tudi njegov bronasti kip. Ob deseti obletnici njegove smrti se je Valerija Motlan, ki je tudi skrbnica dela njegovih
del, odločila, da je prav, da lahko v njegovih delih ljudje uživajo tudi pod Pohorjem, kjer je tako rad ustvarjal.
Kot je razkrila Motlanova, so prva tema stalne razstave Skumavčevih del istrska polja. »Raznolika so: srečamo lahko polja sivke, maka, paradižnika, tudi morje, ki je na nek način polje, ki daje hrano ljudem,« razlaga vodja prve zreške galerije. »Polja smo razstavili, zdaj moramo zasejati dobro seme, da bo galerija živela.« Stalna razstava Skumavčevih del bo dobila novo vsebino nekajkrat na leto.
Slike vsem
V galeriji so v manjši meri razstavljena še dela drugih
slikarjev, nekatera so na prodaj. »Slike vsem! To je naš >moto<, zato se bomo potrudili, da bodo kakovostne slike na voljo po izredno dostopnih cenah in bo marsikdo pri nas lahko poskrbel za nakup darila ali za polepšanje svojega doma,« pravi Valerija Motlan, ki si želi, da bi bilo med ponujenimi čim več slik kakovostnih lokalnih avtorjev z lokalnimi motivi.
Atelje MS v sodelovanju s spletno stranjo www.ku-pisliko.si omogoča prodajo umetniških slik, ki jih ljudje iz različnih razlogov ne želijo več imeti doma.
Prost vstop
Galerija bo, ko bo to seveda spet mogoče, uradno odprta
ob četrtkih pozno popoldne in sobotah dopoldne. Že v aprilu Motlanova načrtuje prvi manjši dogodek: razstavo portretov pohorskega pesnika Jurija Vodovnika (22. april 1791-17. december 1858), letos namreč mineva 230 let od njegovega rojstva. In prav zato, ker Pohorci vzorno ohranjajo Vodovni-kovo pesniško dediščino, se je Skumavc tako navdušil nad temi kraji.
Atelje MS bo v nadaljevanju pripravljal tudi druge manjše kulturne prireditve, ki bodo vezane na temo slik in slikarstva.
Vrhunska slikarska dela si je mogoče ogledati brez vstopnine. Na ta način želi Valerija Motlan tudi dvigniti zavest in poznavanje tovrstne umetnosti med domačini in predvsem med mladimi. »Dobro je, da imajo otroci in mladostniki
možnost galerijo obiskati v domačem kraju.« Za zdaj se je že pokazalo, da je majhen prostor v središču Zreč postal priljubljen kotiček za spontana srečanja in pogovor. Prav to si vodja galerije tudi želi, da bi se ljudje v galerijici, kot ji sama pravi, dobro počutili, da bi ob obisku našli nov navdih in da bi umetnost sprejeli, jo vzljubili.
LKK, foto: Atelje MS
Prva tema stalne razstave Skumavčevih del so istrska polja.
Marjan Skumavc (slikar, grafik, risar, ilustrator) je bil rojen 24. maja 1947 v Jurkloštru pri Rimski Toplicah. Mladost je preživljal na Notranjskem in Gorenjskem. Na Jesenicah se je izučil za zidarja, bil zidarski vajenec, nato se je vpisal v šolo za oblikovanje v Ljubljani, ki jo je končal leta 1967. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1972 in nato dve leti študiral pri profesorju Janezu Berniku. Je dobitnik študentske Prešernove nagrade. V mladosti se je ukvarjal z različnimi športi, s tekom na smučeh, z veslanjem, s suvanjem krogle in z boksom. Bil je dvakrat slovenski prvak v boksu in kasneje tudi selektor prve boksarske reprezentance v samostojni Sloveniji. Pri dnevniku Delo je bil zaposlen kot novinar. Med tridesetletnim novinarskim delom je slikal, imel približno šestdeset samostojnih razstav, sodeloval je na številnih kolonijah in skupinskih razstavah. Deset let je deloma živel in ustvarjal v Slovenskih Konjicah, kjer je tudi dokončal nekatere zelo pomembne slike svojega opusa. Umrl je 7. septembra 2011 v Biribacih v Istri.
KULTURA
11
poklonili na spletu
Zadovoljni z dobrim odzivom bralcev
Branju se bodo
Aprila, ki je v veliki meri posvečen branju, v Knjižnici Rogaška Slatina ponavadi zaključijo tri bralne projekte - bralno značko za otroke, najstnike in odrasle. Zaradi ponovnega zaprtja javnega življenja so zaključne prireditve tokrat posneli, obiskovalci knjižnice si jih lahko ogledajo na spletu.
Priznanja in drobne pozornosti čakajo bralce, ki so sodelovali v akcijah spodbujanja branja. (Foto: Knjižnica Rogaška Slatina)
TINA STRMČNIK
Najmlajše bralce v Knjižnici Rogaška Slatina k prebiranju knjižnih del že trinajsto leto spodbujajo v projektu Ježkov nahrbtnik. Najstnike že tretje leto v svet knjig vabijo s projektom ŠOK oz. Škatla odličnih knjig. Že pred časom so zasnovali tudi bralno značko za odrasle. Ta pobuda se je najprej imenovala Beremo ob kozarcu slat'ne, v zadnjem času, ko slatinska knjižnica sodeluje s knjižnico iz Krapine, so akcijo preimenovali v Branje brez meja oz. Čitanje bez granica.
Direktorica knjižnice mag. Nataša Koražija je izrazila zadovoljstvo, da so najstniki kar sami izrazili željo po oblikovanju bralne značke za njihovo starostno skupino. Tisti, ki so sodelovali v bralni znački za otroke in so prerasli otroško čtivo, so namreč prosili, naj knjižničarke pripravijo predloge literature
ŠPELA OŽIR
Predstava Preblizu v ko-produkciji Cankarjevega doma in zavoda Paviljon je vračanje h koreninam gledališkega konflikta - v napet, eksploziven odnos para. V središču je milenijski par - ženska in moški - ki se prebija skozi pasti večletne partnerske zveze. Sta pred prelomnimi življenjskimi odločitvami, kako živeti sama s sabo in skupaj.
Odnos kot bojno polje
Besedilo, v katerem sveže in neposredno razvija temo odnosa in prepletenost par ter ga tu in tam začini s hu-
tudi za njih. »S sodelavkami smo jim ponudile kakovostno gradivo, ki je glede na temo raznovrstno. Gre za knjige o nevarnostih na spletu, o pasteh zasvojenostih, seveda tudi zabavne, komične in pustolovske knjige. Vsako leto pripravimo pester izbor, kjer vsak, ki želi brati, najde nekaj zase.« Vesela je, da se je na povabilo k sodelovanju pri bralni znački za najstnike že prvo leto odzvalo 40 bralcev. Tudi pri bralnih značkah, namenjenim otrokom in odraslim, sodeluje ogromno ljudi, ki so hvaležni za možnost sodelovanja in za to, da jim v knjižnici ponujajo priporočilne sezname, s pomočjo katerih lahko prebirajo kakovostne knjige.
Pogovori na spletu
2. april je dan knjige za otroke, 23. april je svetovni dan knjige. Zato v Knjižnici
morjem, je napisal režiser in dramatik Jaša Koceli. »Vsak se pri gradnji osebnosti prebija skozi enega ali več različnih partnerskih odnosov, v katerih se uči odprtosti, poslušanja, potrpežljivosti, sporazumevanja in razumevanja. Odnos večkrat postane bojno polje zamer, bolečine, nadzorovanja in nasilja, kar se je v zadnjem letu v pandemiji samo stopnjevalo. V predstavi raziskujemo lastnosti zelo tesnega odnosa in iščemo mejo med tem, kdaj je zveza zdrava in kdaj si par pride - preblizu,« pojasni Koceli, ki je pri tem sodelo-
Rogaška Slatina v tem mesecu pripravijo dogodke, s katerimi želijo nagraditi tiste, ki sodelujejo v projektih bralnih značk. Lani so zaključne prireditve zaradi epidemije koronavirusa odpovedali, letos so pogovore z gosti posneli
val s svojo umetniško ekipo - s scenografom Darjanom Mihajlovićem Cerarjem, skladateljem Miho Petri-cem, koreografinjo Tajdo Podobnik, kostumografi-njo Branko Pavlič, fotogra-finjo in videastko Mankico Kranjec ter oblikovalcem luči Davidom Andrejem Franckyjem.
Akrojoga kot
metafora
Kocelija veseli, da sta vlogi Eve in Iana prevzela igralca Lea Mihevc in Domen Valič, ki se v predstavi, v kateri prepletata intimne osebne izpovedi z Evine in Ianove plati, odlično ujameta in dopolnjujeta. Z dialogi in s komentarji, ko se spopadata, odigravata minule dogodke in jih podoživljata. Obenem nagovarjata občinstvo, da razsodi v prid enega ali drugega. Igralca sta s pomočjo gibalnih vaj osvajala tehnike akrojoge, posebne veje joge, pri kateri je položaje vedno treba doseči z uravnoteženjem dveh teles. Akrojogo, ki predpostavlja odvisnost enega telesa od drugega, je v tem kontekstu
in jih bodo predvajali na Fa-cebooku in Youtubu.
Za najmlajše so izbrali predstavo gledališča Ku kuc z naslovom Pika in Cene v pravljici. 15. aprila bodo predvajali pogovor z igralcem, voditeljem, dr-
mogoče razumeti kot metaforo zveze.
Smiselno je vztrajati
Sporočilo predstave, v kateri se lahko najde vsak posameznik, je, da sta v med-
žavnim prvakom v pomnjenju, rekorderjem recitiranja decimalk števila n in rekorderjem v sestavljanju rubikovih kock pod vodo z enim vdihom Nikom Škrle-cem. Za 23. aprila načrtujejo predvajanje glasbeno-po-
med
sebojnih odnosih dobrodošli svoboda in strpnost, a tudi več odkritosti in konflik-tnosti, saj lahko tako raste-mo skupaj in navdihujemo drug drugega. Ne splača se kar naprej preklapljati med odnosi kot med medijskimi
govornega večera z Manco Izmajlovo. Zadnji dan aprila bodo predvajali pogovor z gurujem slovenskega oglaševanja Aljošem Bagolo. Vsi posnetki bodo na voljo tudi po premierah in si jih bodo ljudje lahko ogledali, ko bodo imeli čas. Vsi bralci, ki so sodelovali v akcijah, bodo ob ponovnem obisku knjižnice prejeli priznanja in drobno pozornost.
Veliko zanimanja za
čtivo
Kako se obdobje, ko smo ljudje spodbujeni, da čim več časa preživljamo v okolju svojega doma, pozna pri bralnih navadah? Po besedah Nataše Koražija so ljudje jeseni in pozimi množično posegali po knjigah, elektronskih knjigah in revijah. Na začetku pomladi je bil obisk knjižnice zaradi lepega vremena in možnosti dela na prostem nekoliko manjši. Tik preden je knjižnica glede na vladni odlok morala zapreti svoja vrata, so obiskovalci spet množično prihajali po želeno gradivo, je pojasnila direktorica. »Veseli smo, da ljudje v literaturi najdejo zatočišče in da so jim knjige vsakodnevne sopotnice.«
napravami in vsebinami, kadar postanejo dolgočasni ali zahtevni. Čeprav trenutne razmere omejujejo gibanje in življenje, si lahko v lastnem kokonu vedno izborimo več svobode in lepote.
Foto: Mankica Kranjec
muuuiiiuiii ш um Ii
Scenograf Darjan Mihajlović Cerar je scenografijo zasnoval kot mehek kokon z več kot tisoč tristo metri viseče debele bombažne preje, ki ponazarja navidezno varen mehurček odnosa in ujetosti vanj. Mehkoba materialov je v nasprotju z ostrimi dejanji, ki si jih zadajata protagonista.
Žalski režiser Jaša Koceli navdušil z dramo Preblizu
Zdrav partnerski odnos ljubeznijo in zamerami
Režiserja Jaša Kocelija je savinjsko občinstvo spoznalo leta 2018, ko je pod okriljem Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec režiral opereto Hmeljska princesa. Tokrat se je v primerjavi z lahkotno komično glasbeno-gledališko predstavo s svojo umetniško ekipo lotil drugačnega gledališkega projekta. Prejšnjo sredo je bila spletna premiera uprizoritve drame Preblizu - Ona in On v kokonu ljubezni in nasilja, v kateri sta glavni vlogi odigrala znana slovenska igralca Lea Mihevc in Domen Valič.
12
NAŠA TEMA
V Sloveniji leta 2019 vsak prebivalec v povprečju zavrgel 12,3 kilograma oblačil
Življenjska doba oblačil se je v zadnjih letih močno skrajšala. Kako dolg je njihov čas trajanja, nam nalagajo modne smernice. Oblačila hitro zastarajo, ne samo fizično, temveč tudi estetsko. V Sloveniji je leta 2019 v povprečju vsak prebivalec zavrgel 12,3 kilograma oblačil. Evropsko povprečje je nižje in znaša 11 kilogramov na prebivalca, čeprav upošteva tudi druge ločeno zbrane tekstilne odpadke. Okoljske organizacije si prizadevajo, da bi bila življenjska doba oblačila čim daljša. S tem namenom bodo 23. aprila pripravile Dan v rabljenih oblačilih.
ŠPELA OŽIR
Zadnja slovenska raziskava na tem področju, ki so jo opravili Ekologi brez meja, Pravična trgovina Slovenija in Focus, društvo za sona-ravni razvoj, je pokazala, da Slovenci največ oblačil za-vržemo zaradi dotrajanosti. »Razlog, da oblačila hitreje kot v preteklosti postanejo sprana, raztrgana ali spremenijo obliko, je v slabi kakovosti materialov oblačil iz trgovin s hitro modo. Teh je tudi v Sloveniji vedno več, kar potrjujejo tudi številke količin uvoženih oblačil,« izpostavlja Katja Sreš iz Ekologov brez meja. V Sloveniji največ tekstila uvažamo iz Nemčije, Avstrije in Italije, od neevropskih držav največ s Kitajske in iz Bangladeša. Povprečna cena na kilo-
»60 odstotkov
svetovne
proizvodnje
oblačil je v
Aziji - Kitajska,
Bangladeš,
Vietnam.«
gram uvoženih oblačil je 25 evrov, medtem ko izvoženih 45 evrov, kar kaže na izvoz kakovostnih izdelkov in na uvoz manj kakovostnih.
Nekoč kakovostna
Po besedah Sreševe je raziskava še eden v nizu pokazateljev, kako zelo smo Slovenci cenovno občutljivi. »Naše nakupovalne navade so kratkoročne - raje večkrat letno ali celo mesečno posegamo po večji količini poceni oblačil, kar ima dolgoročne negativne posledice tako za naše okolje kot tudi za denarnice.« Vse to seveda kopiči
»Najbolj učinkovit način zmanjšanja odpadkov je podaljšanje življenjskega cikla oblačila.«
velike količine odpadnih kosov garderobe. »Pri nas je še zelo živ spomin na kakovostna oblačila, ki so jih proizvajala tudi slovenska podjetja. Ta nikdar niso bila poceni, a so uporabna in v uporabi še danes. Prav ta odnos želimo ponovno spodbuditi z dejavnostmi, ki jih pripravljamo in izvajamo v okviru projekta Obleka naredi človeka,« pojasni Živa Lopatič, vodja Pravične trgovine v Sloveniji.
Z dnevom rabljenih oblačil
Učinkovita zaviralca hitre mode sta pametna potrošnja in ponovna uporaba, a se te smernice v Sloveniji še niso prijele v dovolj veliki meri, da bi lahko zaustavili naraščanje količin odpadnih oblačil. Kot ugotavljajo v raziskavi, je delež prodaje rabljenih oblačil v primerjavi z nakupom novih v Sloveniji leta 2019 znašal le 0,62 odstotka, še nižji je delež izposoje oblačil. Da bi se za slednje začelo odločati čim več ljudi, raziskava zajema več spremljevalnih dejavnosti. »Med drugim pripravljamo Dan v rabljenih oblačilih, ki ga bomo obeležili 23. aprila, ko vas bomo pozvali, da odprete svoje omare, pobrskate po njih ter si nadenete izmenjana, podedovana ali drugače rabljena oblačila. Najbolj učinkovit način zmanjšanja odpadkov je namreč prav podaljšanje življenjskega cikla oblačila,« še izpostavlja Lopatičeva.
m
CD
o
i CD O
I
CD

9 ** §
Med največjimi onesnaževalci
Tekstilna industrija je takoj za naftno industrijo največja onesnaževalka na svetu. Oblačila onesnažujejo okolje v vseh fazah življenjskega cikla. Že pri proizvodnji, nato pri uporabi in na koncu življenjske dobe.
»Proizvodnja zahteva veliko naravnih virov, ki so seveda omejeni. Letno se za proizvodnjo tekstila porabi 350 milijonov sodčkov nafte. Poleg fosilnih goriv so tukaj še kemikalije, pesticidi, voda in energija, ki jo z vsakim odvrženim kosom oblačila nato zapravimo,« izpostavlja Katja Sreš iz Ekologov brez meja.
»Na svetu vsako sekundo v sežigalnicah pristane tovornjak zavrženega tekstila.«
■^-.v?-imu
Oblačila so največkrat narejena iz sintetičnih materialov oziroma mikroplastike. »Ob vsakem njihovem izpiranju se v naše vode izpira veliko plastičnih vlaken. Na letni ravni to pomeni 50 milijard plastenk. Ogromno omenjenih mikrovlaken, ki izhajajo iz pranja oblačil v Evropi in Ameriki, pristane na Antarktiki. Prav ta mikrovlakna lah-
ko zavirajo sposobnost pljuč v boju proti različnim boleznim, tudi covidu,« pojasni Sreševa in obenem doda, da po koncu njihove življenjske dobe nimamo načrta, kako ravnati z njimi. »Na svetu vsako sekundo
v sežigalnicah pristane tovornjak zavrženega tekstila.« Po Sloveniji različni trgovci zbirajo rabljena oblačila, kaj točno se zgodi z njimi, za namene projekta Obleka naredi človeka niso razkrili.
Foto: Pixnio
NAŠA TEMA
13
Naj bo vaša izbira tudi rabljeno ali popravljeno
Zagotovo vsa oblačila, ki jih ne potrebujete več ali morda potrebujejo zgolj majhno popravilo, še niso za na odpad. Priložnosti, kje jih prodati ali popraviti, ni malo. Ekologi brez meja so v sklopu projekta Manj je več izdelali zemljevid s ponudniki, ki lahko popravijo, predelajo ali obnovijo vaše priljubljene predmete.
Na njem je med drugimi šivilja Helena Polajžer iz Žalca, ki se z izposojo oblek in s popravili oblačil ukvarja že petindvajset let. Kot pravi, izposoja ostaja na približno enaki ravni, medtem ko je popravil oblačil vedno manj. »Oblačila so namreč tako poceni, da krajšanje
Lucija Verbič iz Žalca ima komisijsko trgovino Lučka, kjer prodaja rabljena oblačila, zadnjih deset let. Vanjo lahko prinesete oblačila, za katera prejmete denar, ko so prodana. (Foto: osebni arhiv)
hlačnic stane skoraj toliko kot kakšne zelo poceni hlače,« pojasni lastnica popravljalnice in izposojevalnice oblačil Pika in obenem doda, da je res, da nekateri še vedno znajo ceniti oblačila, ki so jih kupili, in jih dajo popraviti. Takšnih je po njenih besedah več med starejšimi. Polajžerjeva pri tem opaža veliko slabšo kakovost oblačil kot nekoč. »Če vzamem za primer krajšanje hlač. Ne morem zgolj reči, da jih bom odrezala sedem centimetrov, ker sem do zdaj že velikokrat ugotovila, da sta hlačnici že v osnovi različnih dolžin. Včasih celo stranka kupi dvoje enakih hlač, ker ji model ustreza. Ene pomeri, druge ne. Šele kasne-
je ugotovi, da so kljub enaki številki ene veliko manjše ali večje kot druge.«
Rabljeno, a zanimivo
Nedaleč od žalskega mestnega središča je v stanovanjski soseski v bližini znane picerije prodajalna rabljenih oblačil Lučka. Lucija Verbič se je zanjo odločila pred desetimi leti. »Po rojstvu prve hčerke sem začela razmišljati, da so otroška oblačila za tisti kratek čas, ki jih otrok nosi, občutno predraga. Zanjo sem začela iskati rabljena oblačila in obenem pomislila, zakaj ne bi kar sama odprla trgovine z rabljenimi oblačili.« V trgovi-
Cene otroških
oblačil se v njeni trgovini gibljejo od evra naprej. Tudi večji zimski kosi, kot so ^Цј bunde in kombinezoni, redkokdaj presežejo 15 evrov.
V tekstilni industriji največ otroškega dela
Nizke cene oblačil tekstilna industrija dosega z izkoriščanjem ljudi, kar je zagotovo ena najbolj perečih problematik tovrstne industrije. Otroško delo, slabi delovni pogoji in nizko plačilo so po besedah Žive Lopatič, vodje Pravične trgovine v Sloveniji, na žalost nekaj povsem običajnega. Strokovnjaki celo ocenjujejo, da je kar 60 odstotkov otrok, ki so vključeni v prisilno delo, v tekstilni industriji v vseh delih proizvodnje.
Izkoriščanje se začne že pri pridelavi bombaža. Več kot pol milijona pripadnikov turškega ljudstva Ujguri je prisiljenih delati na bombažnih poljih na Kitajskem. Velika težava je, kot pravi Živa Lopatič, tudi gojenje hibridnih sort bombaža. »V Indiji so majhne pridelovalce bombaža prepričali, da je bolje, da gojijo hibridne sorte, a te so enoletnice in zah-
tevajo veliko količino vode ter ogromno škropiv, ki jih proizvajajo multinacionalke v razvitejših delih sveta. Ker si mali kmetje tovrstnega gojenja ne morejo privošči-
ni industriji dela v neprimernih delovnih pogojih v potil-nicah (ang. sweatshops), ki jih je ameriška zakonodaja že opredelila za nelegalne. »Gre za dolge delavnike,
»Strokovnjaki celo ocenjujejo, da je kar 60 odstotkov otrok, ki so vključeni v prisilno delo, v tekstilni industriji.«
ti, je med njimi vedno več samomorov. V Indiji je leta 2019 naredilo samomor kar 42.480 pridelovalcev bombaža.« Do prisilnega dela na poljih bombaža je, kot še dodaja, prišlo tudi zaradi državnih subvencij pri pridelave bombaža v ZDA, ki subvencionirajo tovrstno pridelovanje in na ta način zelo znižujejo ceno bombaža na svetovnem trgu.
Slabi delovni pogoji
Lopatičeva nadaljuje, da ogromno delavcev v tekstil-
slabo zaščito zdravja delavcev, nizka plačila in različne oblike nasilja. Te kršitve se ne dogajajo zgolj v Aziji, temveč po vsem svetu, tudi v naši neposredni bližini.« Vedno pogostejši problem je izkoriščanje migrantov, čemur smo priča tudi v Turčiji, Severni Makedoniji, Bolgariji in Romuniji, kamor se zatečejo ljudje z različnih koncev sveta. »Tam so prisotni nelegalno, tako tudi delajo, zato delodajalci postavljajo pogoje in delavci nimajo nobenega vzvoda, da bi se borili proti temu.«
ni prodaja vse vrste rabljenih garderobnih kosov, občasno se zgodi, da stranke prinesejo še povsem nova oblačila z etiketami. »Prodaja temelji na komisijski pogodbi, kar pomeni, da denar osebi, ki je prinesla oblačila, izplačamo, če prodamo njen artikel,« pojasni Verbičeva, ki je bila še do nedavnega ena redkih, ki je v svoji komisijski trgovini prodajala tako otroška, ženska kot moška oblačila.
Ko je večkrat oprano varneje
Cene otroških oblačil se v njeni trgovini gibljejo od evra naprej. Tudi večji zimski kosi, kot so bunde in kombinezoni, redkokdaj presežejo 15 evrov. »Cene so nizke, da lahko oblačila prodam, saj je trg zasičen s številnimi nizkocenovnimi trgovinami, kjer nove majčke prodajajo za 1,99, evra, medtem ko pri nas majčka iz H&M stane približno dva evra. Ne-zanemarljiva sta ekološki in zdravstveni vidik. Dokazano je, da so večkrat oprana oblačila bolj zdrava za kožo, glede na to, da pri oblačilih številni proizvajalci uporabljajo takšne in drugače kemikalije,« še dodaja Žalčanka, ki je lani spomladi izkoristila karanteno za uresničitev svoje velike želje. Prodajo ji je uspelo vzpostaviti na lastni spletni strani.
ŠPELA OŽIR
OB ROBU
Obleka (ne) naredi človeka
Obleka ne naredi človeka, a zagotovo napravi zelo močan prvi vtis, zato ni povsem nepomembno, kako smo oblečeni. Na trenutke se zazdi, da je v zadnjih letih hitra moda ušla izpod nadzora. Oblačila v večjih trgovinah brez večjega premisleka trpamo v nakupovalne košare. Vsesplošni ukrepi za preprečevanje širjenja virusa so le še pospešili spletno nakupovanje. Dva klika v spletni aplikaciji in na poti do nas je že nova pošiljka oblačil, ki jih večinoma niti ne potrebujemo.
V zadnjih letih ni nobena redkost novoletna zaobljuba marsikatere pripadnice nežnejšega spola, da si bo po novem kupovala manj kosov garderobe, a bo ta nakup bolj premišljen in obenem kakovostnejši. To sem se odločila tudi sama. Na žalost ni prineslo povsem želenega učinka. Tudi oblačila blagovnih znak, ki so še pred desetletjem veljala za kakovostnejša in zato nekoliko držaja, glede na moje izkušnje niso več, kar so bila nekoč. Prevečkrat namreč naletim na garderobni kos, ki bi glede na ceno in znamko moral služiti vsaj nekaj sezon, a se njegova življenjska doba konča že bistveno prej.
Nekaj časa nazaj sem brskala po mamini garderobni omari na podstrešju in naletela na trenirko, ki jo je nosila kot študentka. Če oblačila ne bi izdajal njegov emšo, bi ga lahko brez kakršnegakoli oklevanja oblekli. Šivi in gumbi vsak na svojem mestu, barva in material kot iz šivalnice. Oblačila so bila redkejša in kakovostnejša, predvsem pa so bila nekaj, kar so ljudje cenili. Na čase, ko je bil njihov nakup dogodek, ko se je celotna družina odpeljala v Celje ali Velenje, danes ostaja le še lep spomin.
Prodaja se vedno bolj seli na splet. Kar niti ni tako slabo. Poleg že nekaj časa uveljavljenih spletnih strani za prodajo in nakup je v zadnjih letih tovrstno »barantanje« vedno bolj živahno na FaceBooku, kjer lahko zgolj z nekaj kliki v trenutku prodaš ali kupiš rabljeno oblačilo, čevlje ali kakšen drug predmet. Kupec vam nakaže denar, vi le še zapakirate predmet in ga oddate na pošti. Hvaležna vam nista le vaša denarnica in okolje, temveč tudi množica otrok, ki namesto na igrišču svoj vsakdan preživlja v tekstilnih tovarnah.
ZANIMIVOST
S polno omaro, a imate občutek, da nimate kaj obleči?
Razlogov za to je po navedbah Helene Nieboer iz Ekologov brez meja ponavadi več.
»Eden od pomembnih je, da so oblačila v naši omari posledica impulzivnih nakupov, ki ne upoštevajo naših resničnih potreb. Lahko je ovira tudi pomanjkanje domišljije ali drznosti in si preprosto ne upamo kombinirati različnih vzorcev, barv, materialov ali stilov. In tako stojimo pred omaro s prekrižanimi rokami in obupom v očeh,« izpostavlja na svojem blogu strokovnjakinja za dom brez odpadkov in dodaja, da je rešitev kapsular-na garderoba. »Preprosto povedano je to omejena količina osnovnih kosov oblačil, ki jih enostavno kombiniramo in po potrebi dopolnjujemo z dokupom kosa ali dveh bolj modernih dodatkov. Osnovni kosi naj bodo >večno moderni< in iz kakovostnih materialov, da bodo ob pravilni negi tudi dolgo trajali.«
Obenem svetuje, da v svoji garderobi skrbno izberite tista oblačila, v katerih se dobro počutite, ste si v njih všeč, ker vam res dobro pristajajo ali jih
Na fotografiji je primer kapsularne garderobe. Ne gre za nič drugega kot za omejeno količino osnovnih kosov oblačil, ki jih lahko enostavno kombiniramo in po potrebi dopolnjujemo z dokupom kosa ali dveh bolj modernih dodatkov. (Foto: Pinterest)
imate preprosto radi. Na vprašanje, koliko kosov oblačil in dodatkov naj vsebuje kapsulama garderoba, ni enoumnega odgovora. »Določite si svoj minimum in pri tem vztrajajte. Eni pravijo, da je dovolj 12 kosov, drugi 50.«
Ideja kapsularne garderobe, kot ob koncu še dodaja
na blogu, ni nova modna muha, ki so jo izumili ekološko usmerjeni zadrgnjenci in pridigarji. Prvič se je ta besedna zveza pojavila že v 40. letih prejšnjega stoletja, torej pred 80 leti. Pomenila je manjšo kolekcijo oblačil, ki se lahko kombinirajo in so barvno usklajena.
14
KRONIKA
Policija storilce še išče
»Mulci so ga obmetavali s kamenjem«
Na družbenem omrežju Facebook je v teh dneh zaokrožil zapis občanke o mladoletnikih, ki naj bi nadlegovali brezdomca v Celju pri Razvojni agenciji Savinjske regije v Ulici XIV. divizije. »Mulci so človeka obmetavali s kamenjem. Zaradi teme najprej nisva videla človeka, a sva slišala klice na pomoč. Heroji so se seveda razbežali, midva pa sva zadevo prepustila policiji,« je zapisala.
SIMONA ŠOLINIČ
Zapis so ljudje množično delili, med številnimi komentarji pod številnimi delitvami zapisa je mogoče zaslediti tudi besede nekaterih, da to ni edini takšen primer.
Na celjski policiji smo preverili, ali je o primeru obveščena in ali so morda storilce kriminalisti že izsledili. »Potrdimo lahko, da smo prijavo o dogodku prejeli. Nanašala se je na informacijo o tem, da skupina mladih meče kamenje na mimoidoče sprehajalce. Ob prihodu
na kraj tam ni bilo nikogar več. Zaenkrat zbiramo podatke in obvestila, kaj se je dogajalo. Pri tem bomo uporabili tudi možnosti oziroma posnetke okoliškega videonadzora,« so dejali na celjski policiji. Podatka, da naj bi šlo za brezdomca, ki naj bi ga neznanci obmetavali, nimajo, ampak pravijo, da je šlo za metanje kamenja proti sprehajalcem.
Čeprav je pod komentarji mogoče zaslediti domnevanja, da gre za posameznike iz skupine mladih, ki že
nekaj mesecev po Celju kršijo javni red in mir ter ponekod tudi ustrahujejo mimoidoče, zaenkrat na policiji ne potrjujejo, da gre za iste mladoletnike. Kot smo poročali v preteklih mesecih, skupina mladih, sicer policiji večinoma že znanih mladoletnih posameznikov, v različnih mestnih četrtih povzroča nemalo sivih las stanovalcem tudi z divjanjem s skuterji in kolesi. Pred časom naj bi nekdo od njih brcnil tudi starejšega moškega.
Avtocestna policija
kmalu tudi na Ce
jskem
V teh dneh je v Sloveniji že začela delovati tako imenovana uprava avtocestne policije. Njene patrulje bodo ves čas usmerjene samo v nadzor na avtocestah in hitrih cestah. Celjska enota bo ena od petih specializiranih enot avtocestne policije. V posamezni enoti bo od 10 do 15 policistov. Ljubljanska enota bo začela delati junija, ostale predvidoma do 1. maja prihodnje leto.
Pri delu avtocestne policije ne bo šlo samo za nadzor prometa z vidika kršenja cestnih pravil, ampak tudi za odkrivanje kaznivih dejanj, ki so pogosto povezana z ilegalnimi migracijami ali s tihotapljenjem mamil. Med zelo pogostimi kršitvami, ki jih policisti ugotavljajo v nadzorih avtocestnega prometa, so vožnja s prekratko varnostno razdaljo, prehitra vožnja in nepravilno prehitevanje, pri tovornih vozilih predvsem tehnična neustreznost in preobremenjenost ter kršitve časa trajanja vožnje. Hkrati se je na področju kriminalitete povečalo število tatvin (zlasti med turistično sezono), pojavljajo se ropi, poškodovanja tuje stvari in goljufije, kazniva dejanja v povezavi z neupravičeno proizvodnjo in s prometom s prepovedanimi drogami in podobno.
Ob tem na policiji poudarjajo, da na račun ustanovitve avtocestne policije ne bo zmanjšana prisotnost policistov na ostalih cestah, saj bodo tam še naprej delovale postaje prometne policije.
Sšol, foto: GPU
Zaradi predolgega postopka se bo branil s prostosti
Višje sodišče v Celju je zaradi nesorazmernosti trajanja postopka s trajanjem pripora na prostost izpustilo Dejana Pušonjića, enega od članov združbe, ki naj bi s Hrvaške tihotapila ilegalne migrante čez Slovenjo v Italijo. Združba, katere del naj bi bil obtoženi, naj bi od decembra 2018 do avgusta 2019 na ta način pretihotapila ali organizirala prevoze 279 oseb. 151 jih je policija na območju Slovenije, Hrvaške in Italije tudi identificirala. Večinoma je šlo za državljane Iraka, Irana, Pakistana, Afganistana, Indije in Kitajske.
Pušonjić je bil v priporu od takrat, ko je policija združbo razkrinkala, vendar bi v njegovem primeru pripor trajal predolgo glede na to, da sodni postopek zoper njega še ni končan. Zapletlo se je lani na predobravnavnem naroku, na katerem je zagovornica obtoženega predlagala izločitev dokazov, ki so bili povezani z odredbo o prikritih preiskovalnih ukrepih v času kriminalistične preiskave. Predlog obrambe je sodišče sicer takrat zavrglo, a se je odvetnica pritožila zoper takšno odločitev. Kljub temu še ni znano, kdaj se bo sojenje začelo.
Obtoženih v primeru tihotapljenja ilegalnih prebežnikov je več. Pušonjiću očitajo 14 primerov prevozov prebežnikov. Preiskava teh kaznivih dejanj je bila ena obsežnejših na Celjskem v zadnjih letih, vanjo je bilo vključenih več kot 70 kriminalistov in policistov Policijske uprave Celje. Osumljeni so bili stari od 22 do 37 let. »Kriminalna združba je za prevoznike uporabljala predvsem osebe s socialnega dna, pogosto tudi odvisnike od prepovedanih drog. Ilegalne migrante so prevažali v osebnih in kombiniranih vozilih, nekateri so vozili tudi brez vozniških dovoljenj ter so celo bežali pred policijo ter s tem ogrožali življenja migrantov,« so ob prijetju združbe takrat povedali na celjski policiji.
Poškodovana tudi devetletnica
V petek približno ob 20. uri se je pri Šoštanju zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta se hudo poškodovala voznik motornega kolesa in njegova mladoletna sopotnica.
40-letni voznik je vozil neregistrirano motorno kolo po lokalni cesti iz smeri Šoštanja proti Florjanu. V blagem desnem ovinku je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljal na levo stran ceste, kjer je s prednjim delom motornega kolesa trčil v robnik hodnika za pešce. Zatem je silovito trčil še v kovinsko ograjo ob potoku Florjanščica. V trčenju je motorno kolo odbilo v zrak. 40-letnega voznika in njegovo devetletno sopotnico je pri tem vrglo z motornega kolesa v strugo potoka Florjanščica. V nesreči sta se oba hudo poškodovala. Voznika bodo policisti zaradi povzročitve prometne nesreče kazensko ovadili.
Pijani med prazniki
Na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah so policisti v ponedeljek obravnavali pijanega voznika avtomobila. Moški je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo zapeljal z vozišča in trčil v drevesa. Voznik je imel približno dve promili alkohola v krvi. Policisti bodo zoper njega podali obdolžilni predlog.
Podobno se je zgodilo tudi v Šentjurju, kjer je moški, ki je bil udeležen v prometni nesreči z gmotno škodo, napihal skoraj 2,5 promila alkohola. Pijana voznika so policisti v prazničnih dneh ustavili tudi na območju Laškega. Oba sta imela krepko čez promilo alkohola v krvi. Obdolžilni predlog čaka še dva voznika, ki so ju policisti ustavili v Slovenskih Konjicah in Velenju. Oba sta prav tako napihala promilo alkohola v krvi.
Divjal po avtocesti
Konec preteklega tedna so bili policisti sredi dneva obveščeni, da iz smeri Ljubljane proti Celju skozi tunele voznik osebnega vozila močno vijuga po vozišču, pri tem naj bi trčil tudi v zaščitno ograjo.
Policijske patrulje, ki so odšle na kraj, so voznika opazile na izvozu v Arji vasi. Ta je, ko jih je videl, obrnil in odpeljal nazaj po avtocesti v smeri Ljubljane. Policisti so voznika ustavili na izvozu v Šempetru. Ugotovili so, da je šlo za 49-letnega moškega iz Celja, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal, da je imel 0,76 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so mu napisali obdolžilni predlog in plačilni nalog. Prav tako bodo zoper njega uvedli postopek za prometno nesrečo, ki jo je pred tem povzročil na območju Ljubljane.
Pred dnevi so policisti v Velenju ustavili voznika osebnega vozila, ki se je med postopkom nedostojno vedel do njih. Policisti so ugotovili, da je voznik vozil pod vplivom alkohola, saj mu je preizkus z alkotestom pokazal, da je imel 0,72 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper voznika je bilo odrejeno pridržanje, možje v modrem bodo zaradi storjenih prekrškov zoper njega podali tudi obdolžilni predlog in mu izdali plačilni nalog.
Uspel zbežati z lučjo
Policisti iščejo neznanca, ki je v preteklih dneh na parkirišču v Novem trgu v Celju ukradel osebno vozilo znamke Ford Fiesta rdeče barve. Vozilo je imelo nameščene registrske oznake CE NM 830. V začetku tedna je neznan storilec v Vešeniku na območju Slovenskih Konjic poskušal ukrasti dele avtomobila. Pri tem ga je sredi noči zasačil lastnik vozila, ki je pred hišo slišal ropot. Neznanec je uspel odstraniti odbijač in luč. Ko ga je lastnik opazil, je storilec s kraja zbežal z ukradeno sprednjo lučjo vozila, odbijač je pustil na kraju.
Goljufi pod pretvezo
Policija opozarja na primere drznih tatvin, pri katerih storilci pod pretvezo, da bodo opravljali določena dela, zamotijo stanovalce, nato jih okradejo. Na policiji pravijo, da storilci svoje načine izvrševanja prilagajajo in spreminjajo.
Ker so žrtve običajno starejši občani, ki so pogosto premalo previdni, sporočajo vsem družinskim članom in ostalim znancem, da se z njimi o tovrstni problematiki pogovarjajo in jih na nenavadne obiskovalce večkrat opozorijo. Občanom na policiji še svetujejo, naj imajo nenapovedane obiskovalce ves čas pod nadzorom in naj jih brez potrebe ne vabijo v stanovanjske prostore. Če se osebe izdajajo za serviserje, izvajalce raznih del in podobno, jim svetujejo, naj vedno zahtevajo identifikacijsko izkaznico ali delovni nalog. Ob tem naj bodo pozorni tudi na videz oseb in na vozilo, s katerim so te osebe pripeljejo. Če kljub previdnostnim ukrepom postanejo žrtev kaznivega dejanja, priporočajo, da takoj obvestijo policijo na št. 113 ali najbližjo policijsko postajo. Prav tako naj pokličejo policijo, če opazijo neznane osebe in se jim njihovo vedenje ali zadrževanje na določenem kraju zdita sumljiva, če na primer opazujejo objekt. Če želijo ostati anonimni, lahko pokličejo tudi na anonimno številko policije 080 1200.
KRONIKA
15
Ena težjih intervencij v Šentjurju
Pod Resevno gasili več kot osem ur
61 gasilcev je več kot osem ur krotilo požar, ki se je v četrtek, 1. aprila, vnel na pobočju pod Resevno. Ogenj se je zaradi suhega terena bliskovito širil po travniku in v bližnji gozd. Vzrok požara še ni znan.
TINA STRMČNIK
Aktiviran je bil ožji štab Gasilske zveze (GZ) Šentjur, na prizorišče požara so odšli gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Šentjur, Lokarje, Dra-mlje, Slivnica pri Celju, Kalo-bje in Ponikva. Številni občani so lahko slišali zavijanje siren kar 15 gasilskih vozil. Poveljnik GZ Šentjur Martin Cmok je povedal, da je požar zajel suho travišče, še posebej hitro se je nato po gozdu med Resevno in Svetino širil zaradi posušene podrasti, plasti suhega listja in nakopičenega odpadlega vejevja. Šoferjem so preglavice povzročale težko prevozne gozdne ceste, v boj z ognjenimi zublji se je podalo kar 61 gasilcev. Ti so se v polni opremi soočili z zelo težko prehodnim terenom, polnim grap, prepadov in strmin, kar je gašenje še dodatno
oteževalo. Po gozdu so speljali več kot kilometer cevi in po več urah napornega gašenja uspeli pogorišče obkoliti ter namočiti varovalni pas. Nekoliko je k obvladovanju razmer pomagalo to, da se je veter proti večeru končno polegel. Ko so gasilci končali intervencijo, je pogorišče nadzorovala še požarna straža.
Preklicali pomoč helikopterja
Gasilci so pri gašenju porabili približno sto kubičnih metrov vode. Poveljnik gasilske zveze je pojasnil, da se je med intervencijo pokazala njihova odlična pripravljenost, za katero skrbijo na izobraževanjih in usposabljanjih, prav tako so gasilci med gašenjem pokazali osebno požrtvovalnost. Ker
jim je požar uspelo ukrotiti, je bilo preklicano posredovanje vojaškega helikopterja, ki se je na vzlet sicer že pripravljal na brniškem letališču.
Cmok je ocenil, da je šlo za eno težjih intervencij na področju požarne varnosti v občini Šentjur v zadnjih letih, gasilci so se odrezali z odliko. »Zagotovo je to tudi odraz dobrega sodelovanja z občino, s pomočjo katere lahko skrbimo za opremljenost in nova vozila. Zahvaljujem se vsem PGD in vsakemu gasilcu posebej, saj so dali od sebe zadnje atome moči. Hvala kolegom iz PGD Prožinska vas, ki so nam nemudoma ponudili pomoč. Iskreno se zahvaljujem še podjetju Ahac, ki nam je darovalo vodo in napitke.«
Opozoril je še na nevarnosti za požar v naravnem okolju, kjer lahko le iskrica povzroči neslutene posledice. Ljudi je pozval, naj bodo pozorni na razmere v naravnem okolju in na vse tvegane dejavnike, kot na primer kurjenje v naravi ali odmetavanje ogorkov.
______mm______________________
Požar se je po gozdu med Resevno in Svetino hitro širil zaradi posušene podrasti, plasti suhega nakopičenega odpadlega vejevja. (Foto: GZ Šentjur)
listja in
16
AKTUALNA PONUDBA
Ustvarite udobno predsobo
s pohištvom po meri
Kaj je prva stvar, ki jo opazite, kadar vstopite v katerokoli stanovanje? Zagotovo je odgovor jasen - najprej vsi opazimo predsobo. Ta, običajno manjši prostor, izdaja veliko o vas - kateri stil vam je všeč, katere barve imate radi, kako pomembna je dekoracija in kako redoljubni ste. Predsoba je tisti vmesni prostor, ki loči glasen svet od intime vašega doma. Tam se se-zujemo, odložimo plašč in vstopimo v svoj, zasebni svet. Ravno zato je pomembno, da je predsoba praktična, da ponuja omaro za odlaganje čevljev in vrhnjih oblačil, kakšno klop za lažje obuvanje, ne smeta manjkati ogledalo in polica za odlaganje pošte, ključev, časopisa.
Izkoristite sleherni centimeter svojega prostora
Prostor v predsobi boste bolje izkoristili, če boste izbrali po meri narejeno pohištvo. Vgra-dna omara v predsobi je odlična rešitev v prostorski stiski, saj reši težavo z odpiranjem omare, sega lahko do stropa, pri naročilu po meri pa jo boste zlahka
skombinirali s talnimi oblogami. Zraven lahko dobite še praktično klop, obešalno steno ali drsna vrata za prehod v drugi del stanovanja - vse poenoteno in barvno usklajeno.
Minimalizem je vedno v modi
Pri nakupu pohištva ni najbolj pametno slediti modnim krikom,
ker bo danes moderna omara čez nekaj let zastarela in velika verjetnost je, da se je boste naveličali. Bolje se je odločiti za minimalizem - čiste, jasne oblike, elegantna kombinacija barv.
Praktične rešitve za funkcionalno predsobo
Čeprav je predsoba prostor, v katerem preživimo najmanj
časa, je ključnega pomena, da je funkcionalen.
Če si tudi vi želite prostorsko izkoriščeno in lepo predsobo, pokličite Akron ali se odpravite v enega od njihovih salonov. Z veseljem vam bodo svetovali in vam izrisali vašo novo, dih jema-jočo predsobo.
www.akron.si
verteks VZD
STORITVE NA PODROČJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU
TER VARSTVA PRED POŽAROM
VERTEKS VZD d.o.o., Medlog 15,3000 Celje vzd@verteks.si, 051 610121,040 802156
Zdravi in zadovoljni zaposleni so ključ do uspeha, zato je pomembno, da zagotovimo varno, zdravo in kakovostno delovno okolje.
www.verteks.s
novi tednik radio celje
www.nt-rc.si
ZAPOSLOVANJE / NASVETI
17
Trgotur
Varilec - upravljalec varilnega robota m/ž (Prebold)
Pričakujemo: IV. stopnja izobrazbe kovinarske ali elektro smeri, poznavanje mig, mag varilnih postopkov, osnovno znanje programskih orodij robotov, izkušnje z upravljanjem robota ali ma-nipulatorjev, znanje na področju branja načrtov, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, vozniški izpit B-kategorije, delovno vztrajnost, samoiniciativnost, iznajdljivost. Prijave zbiramo do 4. 5. 2021. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
CNC-programer -strugar m/ž (Griže)
Od kandidatov pričakujemo: 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na CNC-strojih, poznavanje programiranja CNC-stružnic, srednješolsko izobrazbo ali strokovno izobraževanje strojno-kovinarske smeri in mojstrski, delovodski ali poslovni izpit, timsko naravnano osebo, komunikativno, inovativno in inventivno osebo, samoiniciativnost, natančnost in vestnost pri delu. Kandidatom nudimo: stimulativno mesečno plačilo in nagrade, dolgoročno varnost zaposlitve, uravnoteženo razmerje med službenih in zasebnim časom, fleksibilen delovni urnik. Prijave zbiramo do 23. 4. 2021. Anton Blaj, d. o. o., Griže 9, 3302 Griže. Več informacij na www.trgotur.si.
Varilec m/ž (Prebold)
Opis delovnega mesta: vari ogrodja in manjše elemente z mig/mag postopkom v zaščitnem plinu, spaja konstrukcije in elemente pred robotskim varjenjem, vari sklope brez
varilne priprave na osnovi izdelane dokumentacije, reže kovinske dele s plamenom in oblokom, predgreva določene materiale pred varjenjem, preverja, če elementi ustrezajo izdelani dokumentaciji, v primeru odstopanja popravlja elemente, da so primerni za varjenje (brušenje, posnemanje robov, vrtanje). Prijave zbiramo do 4. 5. 2021. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Serviser v Petrovčah m/ž
(Petrovče, teren)
Pričakujemo: vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe elektro smeri, izkušnje na področju servisiranja garažnih vrat (izkušnje niso pogoj), izpit B-kategorije, pasivno znanje tujega jezika (nemščina in/ali angleščina), smisel za delo z ljudmi, veselje do tehničnega področja, sposobnost analitičnega razmišljanja, sistematičen pristop k problemom, naravnanost k delovanju in rešitvam, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, samoiniciativnost ter iznajdljivost. Prijave zbiramo do 9. 4. 2021. Hörmann Slovenija, d. o. o., Petrovče 115b, 3301 Petrovče. Več informacij na www.trgotur.si.
Sistemski inženir m/ž
(delo od doma)
Prednost bodo imeli kandidati z: obvladovanjem jezika C, GNU--orodja in Linuxa, izkušnjami s cmake, s FreeRTOS, z izkušnjami z Yocto projectom/OpenEmbed-ded, z znanjem za serijsko podatkovno komunikacijo, vključno z: LIN, I2C, Modbus, BACnet in SPI, znanjem za delo s potrošniškimi elektronskimi protokoli, vključno z: Bluetooth, HTTP, MQTT, SSL/ TLS, TCP/IP, USB, Zigbee in Wi-Fi,
z usposobljenostjo za delo s sistemom za nadzor različic GIT, branje in razumevanje kod, z usposobljenostjo za odpravljanje napak z uporabo Segger J-Link in GDB. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik je tuje podjetje Nibe.eu, kandidat bo zaposlen v Sloveniji, delo pa bo opravljal od doma. Več informacij na www.trgotur.si.
Inženir za testiranje programske opreme m/ž (delo od doma)
Od kandidatov pričakujemo: poznavanje procesov in znanja s področja odpravljanja napak na sistemih, sposobnost hitrega učenja novih tehnologij in razumevanje širše slike sistemov, tekoče znanje angleškega jezika. Prednost bodo imeli kandidati s strokovno izobrazbo s področja programskega inženiringa, z znanji s področja testiranja programske opreme, izkušnjami dela z avtomatiziranimi testnimi orodji, izkušnjami z razvojem vgrajene programske opreme, upravljanjem v Linux okolju in odpravljanjem napak omrežne komunikacije. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik je tuje podjetje Nibe.eu, kandidat bo zaposlen v Sloveniji, delo pa bo opravljal od doma. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter klimatskih naprav in toplotnih črpalk m/ž (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo: srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, zaželene so delovne izkušnje s samostojnim delom na terenu, prijaznost in dobre komunikacijske sposobnosti za komuniciranje s strankami, vozniški izpit B-kategorije, veselje do dela na terenu. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, stimulativno plačilo z dodatki, nagrado, variabilni del za uspešno opravljeno delo, možnost dela v mednarodnem okolju in priložnosti za dodatna izobraževanja. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno za-
radi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v selekcijskem postopku. Več informacij na www.trgotur.si.
Strokovni sodelavec v marketingu m/ž (Velenje)
Od kandidata pričakujemo: VI. ali VII. stopnjo družboslovne ali ekonomske smeri, dobro znanje angleškega jezika, vsaj 2 leti izkušenj s področja marketinga, podrobno poznavanje in učinkovito rabo orodij, veliko mero samostojnost, odgovornosti, motiviranost za delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, stimulativno plačilo z dodatki, nagrado, variabilni del za uspešno opravljeno delo, možnost dela v mednarodnem okolju in priložnosti za dodatna izobraževanja. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v selekcij-skem postopku. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajalec toplotnih črpalk m/ž (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe, zaželeno strojne smeri, ali ekonomske smeri s tehničnim ali strojnim znanjem, dobro znanje angleškega jezika, izkušnje s področja prodaje B2B in B2C, poznavanje prodajnih postopkov, smisel za prodajo, komunikacijo, dobre pogajalske lastnosti, veliko mero samostojnost, odgovornosti, vozniški izpit B-kategorije, motiviranost za prodajo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, stimulativno plačilo z dodatki, nagrado, variabilni del za uspešno opravljeno delo, možnost dela v mednarodnem okolju in priložnosti za dodatna izobraževanja. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v
selekcijskem postopku. Več informacij na www.trgotur.si.
Vodja tržnega področja
m/ž (Velenje, tujina)
Od kandidata pričakujemo: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri, dobro znanje angleškega jezika, zaželeno pa tudi znanje nemščine, izkušnje s področja prodaje, predvsem B2B, poznavanje prodajnih postopkov, smisel za prodajo, komunikacijo, dobre pogajalske lastnosti, pripravljenost na službena potovanja, veliko mero samostojnost, odgovornosti, vozniški izpit B-kategorije, motiviranost za prodajo. Prijave zbiramo do 25. 4. 2021. Naročnik želi ostati anonimen izključno zaradi objektivnosti in enakopravnosti do vseh prijavljenih kandidatov v selekcijskem postopku. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik m/ž (Paka pri
Velenju)
Pričakujemo: aktivno sodelovanje v celotnem procesu v proizvodnji, nalaganje, natovarjanje in razto-varjanje v skladišču, pomoč v proizvodnji, ostala dela po navodilih nadrejenih. Sposobnosti: natančnost, odzivnost, odgovornost in odločnost, razumevanje in tolmačenje proizvodnje dokumentacije in poznavanje načrtov, veščine načrtovanja, izvajanja, izboljševanja proizvodnega procesa. Prijave zbiramo do 12. 4. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Pomožni delavec m/ž
(Paka pri Velenju)
Ponujamo: delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno plačilo, nadpovprečno za regijo, osebno in strokovno rast, zaposlitev za nedoločen čas, poskusna doba 3 mesece, lokacija dela: Paka pri Velenju, pričetek dela takoj. Prijave zbiramo do 12. 4. 2021. LKK, d. o. o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Kaj naredimo, ko dobimo informativni izračun dohodnine?
Furs je 31. 3. 2021 odpremil prvo pošiljko informativnih izračunov dohodnine za leto 2020. Če ste pismo Fursa prejeli med prvimi, je čas, da skrbno preverite, ali so v informativnem izračunu upoštevani pravilni podatki in ali je izračun dohodnine ustrezen. Informativni izračun dohodnine med prvimi običajno prejmejo tisti, ki imajo enostavnejše primere - torej ne uveljavljajo vzdrževanih družinskih članov, ne prejemajo dohodka iz dejavnosti (s. p.), nimajo katastrskega dohodka ... Težji primeri so običajno obravnavani kasneje in posredovani v drugi pošiljki, ki jo lahko pričakujemo konec maja oz. letos mogoče malo kasneje, glede na to, da je rok za oddajo obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti podaljšan za mesec.
V informativnem izračunu dohodnine morajo biti zajeti vsi dohodki, ki se vštevajo v letni izračun dohodnine in so obdavčeni po dohodninski lestvici (npr. davčna osnova do 8.500 evrov je obdavčena po 16-od-stotni stopnji, ki nato progresivno narašča do 50 odstotkov pri davčnih osnovi nad 72.000 evrov), pri izračunu davčne osnove se upoštevajo olajšave. Ti dohodki so:
- dohodek iz zaposlitve (plača, pokojnina, dohodek, prejet na podlagi podjemne pogodbe, dohodek za opravljeno študentsko delo ...)
-	dohodek iz dejavnosti (s. p.), če se ne uveljavljajo t. i. normirani odhodki
-	dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gospodarske dejavnosti
-	prenos premoženjskih pravic
-	drugi dohodki (npr. dobitki v nagradnih igrah).
Če ugotovite, da informativni izračun ni korekten, lahko podate ugovor zoper informativni izračun dohodnine ( v 30 dneh od dneva njegove odpreme. Če informativnega izračuna niti v okviru druge pošiljke ne boste prejeli, morate preveriti pri Fursu, ali je bil izdan. Lahko se zgodi, da zavezanec informativnega izračuna ne prejeme, ker ta ta poslan po navadni pošiljki (v nekaterih primerih je lahko vročen tudi kar preko e-davkov). Če se ugotovi, da informativni izračun ni bil izdan, mora zavezanec do 31. 7. 2021 sam vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2020. Takšni primeri so pogosti, predvsem ko je zavezanec zaposlen pri tujem delodajalcu in med letom ne vlaga medletnih napovedi.
Če ugovora zoper informativni izračun ne boste vložili, morate dohodnino doplačati v 60 dneh od dneva odpreme vašega informativnega izračuna oz. boste v tem času prejeli vračilo med letom preveč plačane akontacije dohodnine. Furs dohodnino vrne na TRR, ki ga je zavezanec zadnjega odprl.
iCONSULl
TAX + LEGAL + FINANCE
Posledice ukrepov in
koronakrize
Za leto 2020 pričakujemo več informativnih izračunov dohodnine, po katerih se med letom plačana akontacija dohodnine in letna dohodnina ne bosta ujemali, kar je mogoče pripisati posledicam, vezanim na koronakrizo in ukrepe. Poleg tega ne moremo mimo tega, da se je število brezposelnih v Sloveniji povečalo (v četrtem četrtletju leta 2020 je bilo v Sloveniji brezposelnih 53.000 oseb, kar je približno toliko, kot jih je bilo v tretjem in drugem četrtletju leta 2020, hkrati za 29,8 odstotka (ali 12.000) več kot v istem obdobju leta 2019 -https:// www.stat.si/StatWeb/News/In-dex/9410), posledično se je zmanjšal tudi dohodek teh posameznikov, kar vpliva na letno dohodninsko stopnjo. Če je posameznik na začetku leta prejemal višje dohodke kot konec leta 2020, je bila na začetku
leta tudi upoštevana višja stopnja za izračun akontacije dohodnine, kot je zdaj ugotovljena efektivna stopnja dohodnine. Ob tako poenostavljenem primeru lahko posameznik pričakuje vračilo dohodnine na letni ravni.
Vzdrževani družinski
člani
Če uveljavljate vzdrževane družinske člane in tega do zdaj še niste naredili, možnosti za leto 2020 vseeno še niste izgubili (zdaj lahko podate ugovor in v njem uveljavljate vzdrževane družinske člane). V vsakem primeru je smiselno preveriti, pri kom je bolj smiselno uveljavljati vzdrževane družinske člane. Običajno je to tisti, ki ima na letni ravni višji dohodek, ki se všteva v letni izračun dohodnine. Priporočamo je, da naredite nekaj testnih poskusov in s tem natančno ugotovite, kdo naj vzdrževane družinske člane v vašem primeru uveljavlja. Te poskuse lahko popolnoma neobvezujoče opravite na obrazcu Napoved za odmero dohodnine za leto 2020, ki ga najdete na e-davkih.
Dohodki iz tujine
Če ste med tistimi, ki dohodek prejemajo iz tujine, morate preveriti, ali ste med letom že napovedali vse dohodke iz tujine in pri tem uveljavljali tudi vse, kar vam pripada. Če ste med letom davek plačevali
tudi v tujini, bodite pozorni (tudi če ste oddajali medletne napovedi in je davek v tujini že bil upoštevan pri izračunu akontacije dohodnine), da vložite ugovor zoper informativni izračun dohodnine, ker se davek, plačan v tujini, v informativnem izračunu ne upošteva avtomatično. Če tega ne storite, lahko pride do dvojne obdavčitve. Prav tako preverite, ali ste dohodke pravilno napovedali, saj če ste v tujini prejeli dohodek, podoben regresu ali nagradi za poslovno uspešnost, lahko davčno osnovo v Sloveniji (pod določenimi pogoji) ustrezno zmanjšate.
Prav tako lahko pri zmanjševanju davčne osnove v Sloveniji pomembno vlogo odigrajo stroški, ki jih lahko uveljavljate. Stroškom se običajno posveča bolj malo pozornosti (npr. obstaja tudi možnost povečanja stroškov prehrane, če ste na delovnem mestu več kot 10ur na dan), ampak lahko odigrajo pomembno vlogo pri izračunu davčne obveznosti.
Ostali dohodki, ki jih prejeme posameznik in na začetku članka niso našteti (npr. najemnina, obresti, dividende, kapitalski dobički, normiran s. p. ...), se obravnavajo ločeno, kar pomeni, da so obdavčeni po fiksni stopnji in jih mora zavezanec napovedati sam, izjema so določeni primeri.
Marja Podrižnik, iConsult, d. o. o.
18
ŠPORT
Številni takšni in podobni prekrški so bili po večini nekaznovani.	Trener Tomaž Ocvirk je skušal s številnimi nasveti preobrniti potek srečanja. Žiga Mlakar je pogodbo s celjskim klubom podaljšal za tri sezone.
Konec celjskega upanja že po prvi tekmi osmine finala lige prvakov
Po sedmih letih skomin strahotna razlika na parketu
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so si v prejšnji sezoni lige prvakov zagotovili nastopanje v izločilnih bojih, a do njih ni prišlo zaradi znanih razlogov. Letos v skupinskem delu niso bili uspešni, a se je Evropska rokometna zveza odločila za razširitev udeležencev v osmini finala. Morda bi bilo bolje, če se ne bi.
DEAN SUSTER
Na prvi tekmi osmine finala so Celjani v svoji dvorani izgubili s Parižani s 37:24. Že tako zdesetkani gostitelji so po poldrugi minuti ostali še brez najboljšega igralca Josipa Šarca, ki je v obležal v bolečinah in nato ob pomoči zdravniškega osebja zapustil dvorano Zlatorog. Zaradi poškodbe kolena je vprašljiva njegova nadaljnja pomoč pivovarjem, morda je v nevarnosti celo njegov prestop v nemški Göppingen.
Ob odmoru minus
deset
Po tem nesrečnem dogodku hrvaškega zunanjega napadal-
ca pravih možnosti za Celje ni bilo več. Izkušeni in izjemno kakovostni gostje so vse napake domačih izkoriščali in prvi polčas dobili z 21:11, čeprav je vratar Miljan Vujović nanizal osem obramb. Pri Celju sta bila najbolj učinkovita Žiga Mlakar in Arsenije Dragaše-vić, oba sta dosegla po šest golov. Gostje so bili nevarni z vseh položajev, desnokrilni Dylan Nahi je zabil deset golov. Povratna tekma bo danes v Parizu.
Prisiljeni v hitro
igro
»Pivovarji« so zadnjo tekmo na izločanje v ligi prva-
Črnogorski mladenič Arsenije Dragašević je šele v mesecu juliju postal polnoleten.
kov odigrali pred sedmimi leti. Nato se je usoda malce poigrala z njimi. Letos jih je doletel tekmec, ki je zaradi izjemno visokega finančnega vložka v najožjem krogu favoritov za osvojitev lige prvakov. »Po poškodbi Josipa Šarca smo bili primorani zamenjati našo taktiko. Pred tekmo smo se dogovorili, da moramo igrati potrpežljivo, a smo žal v napadu izgubili preveč žog, kar je nasprotnik izkoriščal. Parižani so igrali agresivno v obrambi in nam s tem povzročali veliko težav. Imajo izjemno močno ekipo, ki iz tekme v tekmo kaže boljše predstave. Žal mi je tudi za vse naše navijače, kajti nismo prikazali takšne igre, kot smo jo sposobni prikazati,« je bil malce tudi potrt trener Tomaž Ocvirk. Ka-petan David Razgor je dodal: »Ni bilo tako, kot smo si želeli. Takoj smo ostali brez pomembnega igralca in sledila je sprememba v pristopu. Čeprav smo se pred tekmo dogovorili, da z njimi ne bomo igrali hitro, so nas prisilili v to. Paris Saint-Germain je zelo dober, do konca je igral v visokem ritmu. Želim si, da bomo na povratni tekmi v Parizu prikazali boljšo igro.«
Prevladuje
neizenačenost
Kaotične razmere se izrisujejo tudi v ligi prvakov pod okriljem Evropske rokometne zveze. Namreč tekmi osmine finala med Zagrebom in Flensburgom sta odpovedani. Hrvaški prvak bi moral nemškega predstavnika gostiti že 1. aprila, a je bil dvoboj zaradi primerov okužb z novim ko-ronavirusom v zagrebških vrstah preložen. Po novem načrtu bi bili obe tekmi v Nemčiji, toda Zagrebčani ob
Med številnimi, ki zapuščajo celjsko ekipo, je tudi Matic Grošelj.
številnih okuženih igralcih niso bili sposobni sestaviti konkurenčne ekipe. O neiz-enačenosti zgornjega in spodnjega dela lestvic v skupinah lige prvakov priča tudi razplet dvoboja med Barcelono in Elverumom. Španski prvak ga je dobil z 32 goli razlike. Veszprem je že v Skopju slavil proti Vardar-ju z 41:27, Kiel je zapustil Szeged s petimi goli prednosti. Kielce imajo po tekmi v Nantesu zadetek prednosti. Malce razburjenja obetata le dvoboja med Aalborgom in Portom (Portugalci so imeli tri gole naskoka) ter med Meškov Brestom in Motorjem iz Zaporožja (30:32).
Foto: Andraž Purg - GrupA
V celjskem klubu so zasnovali akcijo Nič nas ne ustavi in prodajali majice, ki so jih razprostrli na sedeže in jih bodo dostavili lastnikom na dom.
ŠPORT
19
Celjske košarkarice so se v pravem trenutku oddolžile Kranjčankam
Zmaga, ki je morda že prinesla nov naslov prvaka
Košarkarice Cinkarne so osvojile prvo mesto pred končnico za prvakinje. Polfinalna para sta Cinkarna - Ledita in Triglav - Ježica. Predvideni termini tekem so v drugi polovici tega meseca. Zaradi začetka »lock-downa« tudi v športu, je bil derbi med Celjankami in Kranjčankami že v sredo, 31. marca. Gorenjke so do tedaj kraljevale na vrhu lestvice z enim porazom manj. Celjankam je pretila nevarnost, da v kaotičnih razmerah - če bi se morebiti prvenstvo predčasno končalo - izgubijo naslov državnih prvakinj. Zato je vodstvo kluba vztrajalo, da se tekma odigra, kar je pravočasno »požegnala« Košarkarska zveza Slovenije.
DEAN SUSTER
Cinkarna je bila od Triglava boljša kar za 20 točk in ga je zrinila s prvega mesta. Morda je s tem zaradi nepredvidenih razmer že osvojila naslov državne prvakinje, kajti v tem trenutku nihče ne more zagotoviti, da bo ostalo dovolj časa za polfinalne in finalne obračune. Seveda vsi upamo, da ljubitelji košarke ne bodo prikrajšani za odločilne bitke v boju za najvišja mesta.
Težava le z eno igralko
Trinajst minut pred koncem je bil izid izenačen, nato so Celjanke dosegle 32 točk, Kranjčanke pa le še 12. »V tem trenutku je resnično težko predvideti, kaj se bo zgodilo čez sedem ali deset dni. Vesel sem, da so dekleta prikazala svoje znanje in talent. Tega jim v tej sezoni
res ne manjka. V Jadranski ligi smo opravili dober posel z uvrstitvijo na zaključni turnir. V državnem prvenstvu je zgodba podobna. Ne smemo pozabiti, da smo imeli veliko težav s poškodbami in z okužbami. Zasluženo smo osvojili >enico< po rednem delu lige,« je v uvodu dejal trener Celjank in selektor državne reprezentance Damir Grgić. Omenil je, da težav še ni konec: »Imamo problem z Marto Ostojić, ki je izpustila polovico sezone in še sama ne ve, kaj se z njo dogaja. Z ostalimi igralkami je vse v redu in upam, da bo tako ostalo do konca sezone.« Polčasa sta se precej razlikovala. »Tekma je imela velik vložek, šlo je tudi za prednost domačega igrišča v polfinalu in finalu. Psihološki pritisk je storil svoje. V prvem delu sta imeli Jelenče-
va in Debeljakova slab strelski učinek. Dekleta se niso zmogla sprostiti. V nadaljevanju so pritisnile gostje z agresivno obrambo, po pridobljenih žogah so dosegle nekaj lahkih košev in potem je steklo po željah.«
Zbor desetega maja
Po 17 točk sta dali najboljša igralka tekme Sara Garič in Snežana Bogičević, pohvale si zaslužita še Lea Debeljak in Blaža Čeh. Košarkarice iz Konjic so pristale na šestem mestu. Grgić se je ozrl na priprave slovenske reprezentance, ki bo na svojem tretjem zaporednem nastopu na evropskem prvenstvu igrala v skupini C, skupaj z reprezentancami Bosne in Hercegovine, Belgije in Turčije. Prva tekma v Strasbourgu bo 17. junija proti Turkinjam. Dan pozneje bo sledil obračun z Belgijkami, po dnevu premora pa bodo tekmice Slovenk košarkarice Bosne in Hercegovine. »Zbrali se bomo že desetega maja. Odigrali bomo sedem pripravljalnih tekem. V tem trenutku še ne vem, koliko igralk bom povabil na začetek priprav,« je povedal zelo uspešni selektor Grgić.
»Končna razlika previsoka«
Klepetali smo z dolgoletno članico celjske ekipe, zdaj igralko Triglava Rebeko
So že pomahale domači sezoni v slovo?
Abramovič, ki se je tokrat -tudi zaradi dobre obrambe Sophie Gbemuotor - ustavila pri 15 točkah: »Podobno kot na prejšnji tekmi v Kranju, ki smo jo dobile, smo tudi tokrat igrale zelo borbeno. Končni izid ni realen oziroma ni pravi pokazatelj dogodkov na igrišču. Tri četrtine tekme smo bile zelo blizu domačinkam, potem pa nas je zaradi premalo kakovostnih rezervistk kar >pobralo<. Tudi me smo bile obremenjene s pomembnostjo tekme, a obenem upamo, da klubske sezone še ni konec.« Abramovičevo je Grgić znova pozval k razmišljanju o vrnitvi v reprezentanci, toda ostala je pri svoji odločitvi, saj ne more
za dlje časa zapustiti svojega dekletca.
Sad dobrega dela od začetka sezone
Sedemnajstletna Sara Garič je nedvomno odigrala najboljšo tekmo v celjskem dresu: »Bile smo samozavestne. V uvodu sicer ni bilo dovolj zbranosti, kasneje pa smo z ekipnim duhom uspele doseči cilj.« V 23 minutah in pol je zbrala sedemnajst točk (met iz igre 6-9, prosti meti 4-4), štiri skoke in tri asistence ter je imela najboljši statistični indeks na derbiju: »Mislim, da sem odigrala dobro tekmo. To je sad dela od začetka sezone. Vseskozi se trudim, da bi napredovala. Menim, da mi je uspelo.«
Ljubljančanka, ki prvo sezono igra za Cinkarno, je uspela premagati psihološki pritisk: »Zavedale smo se, da je lahko zaradi višje sile sezona prekinjena ali tudi predčasno končana. Tekma je bila morda odločilna glede končnega prvega mesta, zato smo bile agresivne, kolikor je bilo v naši moči.« Prej je spretna levičarka igrala za Ilirijo, po poškodbi kolena pa se je preselila v Celje, kjer ji gre dobro tudi na I. gimnaziji v Celju. »Tu se počutim super. Dekleta se odlično razumemo. Čeprav sem v tretjem letniku, o študiju še ne razmišljam,« je za konec povedala 183 centimetrov visoka košarkarica, ki je tudi odlična dijakinja.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Sara Garič je zelo preudarna v napadu.
Dolgo so Damirja Grgića »jezile« njegove varovanke. Levo je njegov po močnik Jure Krajnc.
Na Snežano Bogičević pazijo najboljše obrambne igralke nasprotnih ekip.
NA KRATKO
»Knapi« storili svoje
Velenje: Po zaostali tekmi 13. kroga med Rudarjem in Primorjem se je za čas popolnega zaprtja za šport ustavila tudi druga slovenska nogometna liga. Velenjčani so z 2:0 premagali Ajdovce, skočili na sedmo mesto lestvice
in si zagotovili igranje v ligi za drugoligaškega prvaka. Na vrhu razpredelnice so nogometaši Kalcerja iz Radomelj.
Rok v Dolomitih,
Tim na Rogli
Funes/Vilnöss: Zadnja dneva v mesecu marcu je italijansko smučišče gostilo od-
prto italijansko prvenstvo v alpskem deskanju na snegu. V Dolomitih je tekmoval tudi Rok Marguč, ki je v paralelnem slalomu zasedel šesto, v paralelnem veleslalomu pa deveto mesto. »S kvalifikacijami sem bil zadovoljen. Kljub manjši okvari deskar-skih čevljev sem dosegel dober čas, v finalu pa sem naredil napako in tako končal sezono. Po tekmi sem se takoj odpravil domov, saj je v Italiji popoln >lockdown< in
trening ni mogoč. Upam, da bomo po 11. aprilu še lahko ujeli kakšen zavoj v domačih zimskošportnih središčih,« je dejal Marguč. Drugi Celjan, Tim Mastnak je marec zaključil z zadnjim plesom med vratci na domači Rogli.
Bo v ponedeljek drugače?
Ljubljana: Predsednik državnega strokovnega sveta za šport Rado Pišot je na svetovalno skupino za covid-19 pri
ministrstvu za zdravje naslovil poziv, da se naj vsaj od 12. aprila naprej v državi začne izvajati športna dejavnost, ki je ta trenutek skoraj povsem zaustavljena. Na direktoratu za šport ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so odgovorili na javni poziv predsednikov kolektivnih pa-nožnih športnih zvez v zvezi z nadaljevanjem športnih tekmovanj v času zaustavitve javnega življenja. Pomislekom športnih panog niso
ugodili. Predsedniki športnih zvez so na vlado naslovili skupni poziv k nadaljevanju tekmovanj, ki morajo biti z novim odlokom med 1. in 11. aprilom prekinjena. Hokejska, košarkarska, nogometna, odbojkarska in rokometna prvenstva so za tekmovanja na državni ravni, ravni državnih lig, začasno zaustavljena. In tako bo, upoštevajoč odgovor s strani pristojnega ministrstva, tudi ostalo. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACI JE

Naš pogovor
Matej Bogataj, literarni in gledališki kritik, med dvema svetovoma
Spomini na otroštvo znanih Slovenk
Melita Berzelak, odgovorna urednica Zarje Jane: »Bralca je treba uročiti«
Slovenska podjetnost
Naravni in etični izdelki Marjete Drešar iz Kočevja
Mladi talenti
Neja Urana iz Velike Gorelce z več talenti
Drugačna pot do zdravja in boljšega počutja
Fizioterapija za ženske za krepitev mišic medeničnega dna
Nega in kozmetika
Limfna drenaža za lahkotnejše počutje in boljšo odpornost
Za ljubitelje vrtnarjenja
Markantne kapusnice, zdrave in okusne
Neetičnega oglaševanja je vse več, saj je v poplavi ponudbe tudi boj za kupce vse težji. Zavajajoči oglasi sežejo na vse strani - od takih, ki z napihovanjem lažno predstavljajo lastnosti izdelka ali pomen tistega, kar oglašujejo, preko prodaj »čudežnih izdelkov« za zdravje, lepoto, mladost, do takih, ki ponujajo še visoke denarne nagrade. Namesto informativne, vzgojne, socializacijske pa tudi kulturno-umetniške vloge, ki naj bi jo prvotno imeli oglasi, je še zlasti na spletu vse več sporočil, ustvarjenih z drugačnim, zavajajočim namenom. In ljudje smo nagnjeni k samoprevari in še zlasti v stiski pripravljeni marsičemu verjeti. Zato je še kako pomembno zavedanje potrošnikov, da s(m)o sami odgovorni za tvegane nakupe. Zbrali smo nekaj teh, da bi opozorili, na kaj bi morali biti potrošniki še zlasti pozorni.	|

7 sezona
. projekta
ZE v prodaji!

Ч

Nabavne Q ^ lasbe
Petek, 3. septembra 2021
Prijave na razpis www.ptujski-festival.si
K>V""
'Ihflr
ШП7Г
muzejnovejšezgodovine I celje
Ob 80. obletnici nemške okupacije Celja vas vabimo, da si od 8. aprila 2021
pod muzejskim balkonom ogledate razstavo
PELIKANOV FOTOAPARAT IN VOJNA,
izbor fotografij Josipa Pelikana iz časa druge svetovne vojne www.muzej-nz-ce.si
VOZILA
KUPIM
OSEBNO vozilo v kakršnem koli stanju kupim. Kupim tudi motorno kolo Tomos ali kakšne druge znamke. Telefon 031 783-047.
293
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"najboljši pevci so doma tam, kjer otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo"
kmalu na radiu ptuj in na radiu celje ter na facebook in youtube profilih radia ptuj in radia celje
Slovenske narodne, ljudske in zabavne pesmi je prepevalo
VEC KOT 2.000 OTROK
V šestih letih je nastopilo več kot
400 OSNOVNIH SOL
iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve si je ogledalo več kot
30.000 OBISKOVALCEV
V projektu je sodelovalo več kot
50 OBČIN SLOVENIJE
Kategorije otrok
od 1. do 5. in od 6. do 9.
razreda OŠ Zaključek prireditev s
SUPER FINALOM
30 najboljših pevk in pevcev
Več na: www.otrocipojejo.si
ODDAM
PRAZEN grob na ljubljanskih Žalah, na oddelku A, oddam. Telefon 064 198-785. p
PRODAM
AVTO STEKLO CENTER
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
BIKA, težkega 500 kg, je samo seno, prodam. Telefon 041 574-577.	280
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke, prodamo. Pri nakupu 10 kokoši podarimo petelina. Kmetija z Lopate 55, Celje. Telefon 031 461-798, 041 763400 in 051 379-031 .	p
PRAŠIČE, težke od 30 do 150kg ter breje svinje mladice, prodamo. Domai°a kana, mož^na (dostava. Telefon 0331 311-476. p TELIČKI] lm/sl, težko 200 kg, prodam. Telefon 041 324-256.	300
ZBIRAMO naročila za kokoši nesnice (jarkice v začetku nesnosti). Možna tudi dostava na dom, okolica Rogaške Slatine. Telefon 070 859-446.	p
BIKA simentalca, težkega 420 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 831-293, 040 141-097.	298
LREJE telico in kaave, krave s Seleti, vse pašne, prodam ali menjam za jalono kravo. Telefon 051 533-745.	p
KATASTROFA ^^^^
Vladna strategija cepljenja je polomija, Jelko Kacin se je osramotil
PREDČASNE VOLiTVE
Bo po propadlem rušenju Zorčiča Janša vrgel puško v koruzo?
iGOR MASTEN
Zaradi epidemije so državi pri porabi popustile vse zavore
KSENiJA BENEDETTi
Po morju ogabnih žaljivk sem ukinila svoj tviterski profil
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
novi tednik I radio celie
Cenjenestrankeobveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
mu
narcdrwzabavna TV oddaja
Vsak četrtek ob 20.00
na programu VTV - Vaše televizije
VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnilje tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših sjcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija in tasta
PETRA ZUPANA
iz Celja (4. 3. 1944-12. 3. 202Z)
se iskreno zahvalj ujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem,poslovnim partnerjem in znancem za pisno in ustno izražene besede sočutja, za cvetje, sveče in darovane maše. Hvala osebju intenzivnega kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice (Celje, 2uhovniku gospodu Srečku Hrenu za cerkveni obred, pogrebni službi Veking in gospeMarini za besede slovesa.
Žalujoči: žena Angelca, hči Simona in sin Peter z družinama
TULIČKA limuzin, starega 6 mesecev, težkega 210 2g, hranjen samo z domači hrano, prodam za 750 EUR. Celefon 03 5796188. 286 KOKOVI nesnice jarkice, rjave in bele, pred nesnostjo, in 3-krlogramske belb purane prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 0)30 545-Z81.	s
PIRANA, težkega 10Vkg, prodav 160 EUR. Prodam tudi teličko, staro 3 mesece in bikca, starega 10 dni, oba simentalca. Telefon 0t1 840-282.	p
CLEMENSKE telice, ls in čb, težke od 200 do 500 kg, prodam. Telefon 041 815-081.
301
PRODAM
SEDEM vlažnih bal prodam. Telefon 031 283753 .	291
OSTALO
PRODAM
KUPIM
CITANE krave is telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
ISCEM
ALI bi lahko kdo zakonskemu paru s Koroške podaril psička? Potrebujeva ga za psihično oporo v starosti in osami. Rada bi imela velikega psa (nemški ovčar, zlati prinaša-lec, labradorec, mešanček). Dosegljiva sva na telefonski številki 051 242-873. 296
KOKOŠI jarkice za začetek nesnosti: rjave, črne, grahaste, bele susex, bele leghorn, italijanke, aurokane, prodajamo od 6. aprila na farmi Zg. Roje, Šempeter. Nudimo kvalitetno krmno mešanico za perutnino ter dnevno sveža jajca. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za meso. Telefon (03) 700-1446.p VETERNO elektrarno, moč 500 vatov, prodam.
Telefon 051 338-251.	зоз
TRAKTOR Imt 539, letnik 1990, renault me-gane karavan, 1,9 dizel, letnik 2006, registriran do 20. 2. 2022 in kravo, brejo 7 mesecev, drugega teleta, prodam. Telefon 031 707-122.	302
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Zahvala
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
MARIJE SALOBIR
iz Trobnega Dola 39, Šentrupert (17. 7. 1926-24. 3. 2021)
se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem sosedom in ostalim za vso pomoč v naših težkih trenutkih. Lepo se zahvaljujemo vsem govornikom: Boštjanu Salobirju, Andreju Mavriju in Jožetu Kapelu. Posebno lepa hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru iz Šentruperta za odpete žalostinke, Mihi Salobirju za odigrano zadnje slovo ter vsem praporščakom.
Hvala tudi pogrebni službi Komunale Laško.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali.
Smrti
Šentjur
Umrli so: Marjan PERTI-NAČ iz Gorice pri Dobjem, 55 let, Alojzija HRIBERŠEK iz Trnovca pri Dramljah, 90 let.
Velenje
Umrli so: Ivan TURINEK iz Skornega pri Šoštanju, 81 let, Olga RESNIK iz Velenja, 83 let, Silva KOVAČ iz Velenja, 72 let, Marko ĆUMUR-DŽIĆ iz Velenja, 66 let.
novi tednik
Vedm г штј!
p
p
мжшцлиц,
živite cenejel
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dvel čectitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete aa spodnjem seznamu.
CELJSKA
I
izposoja kolesa
SKINAUT
SMUČARSKA ŠOLA
CELJSKA
k©-čwf>
informacije 041 616464
JLcd Thal
iMasaža Za Zdravje
SLADA
TRGOVSKO PODJETJE, d. o. o.
VODOVOD - OGREVANJE - SANITARNA OPREMA
TOPFIT
center za zdravje in rekreacijo

Avlo Safir
Profesionalci zu vozila

vft/
PttomES
ortopedski pripomočki
INOX DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
alCPTIKK
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: Škofja vas 40 c, Škofja vas. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
sport@nt-rc.si
novi tednik
radio celje
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronavirusa so nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki poslujejo, ter njihove obratovalne čase.
OBVEZNO NOŠENJE MASK NA ODPRTIH JAVNIH KRAJIH
Od 1. aprila je ponovno obvezna uporaba maske na odprtih javnih krajih oziroma prostorih, razen pri individualni športni dejavnosti na zelenih površinah.
OMEJITEV GIBANJA
S 1. aprilom je omejeno prehajanje med statističnimi regijami. Omejitev gibanja v nočnem času po vsej državi velja med 22. in 5. uro.
PREPOVEDANO ZBIRANJE LJUDI
Od 1. aprila je začasno prepovedano zbiranje ljudi, razen če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva.
Hkrati so prepovedani prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke.
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI NE DELUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE:
-	vzgojno-izobraževalne ustanove: osnovne in srednje šole ter fakultete (izobraževanje na daljavo, izjema so osnovne šole, kjer je pouk dovoljen v oddelkih s prilagojenim programom in posebnim programom), za učence od 1. do 3. razreda bo zagotovljeno nujno varstvo,
-	vrtci (zagotovljeno bo nujno varstvo za otroke staršev, ki opravljajo dela, pomembna za delovanje družbe in države oziroma starši, ki potrebujejo nujno varstvo),
-	kulturne ustanove (galerije, muzeji, knjižnice in arhivi),
-	frizerski in kozmetični saloni,
-	avtopralnice,
-	nastanitve (hoteli),
-	gostišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari,
-	zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže ...),
-	kinematografi,
-	diskoteke in nočni klubi,
-	kemične čistilnice,
-	šole vožnje,
-	opravljanje tehničnih pregledov in delovanje tahografskih delavnic (vozniška in prometna dovoljenja, ki potečejo v tem obdobju, bodo podaljšana do 9. maja),
-	opravljanje letov splošnega letalstva z nekaj izjemami,
-	storitve iger na srečo,
-	žičniške naprave in nihalke,
-	javna bogoslužja (verski obredi se izvajajo brez prisotnosti ljudi),
-	športno-gibalna dejavnost in proces športne vadbe-trening
(treningi se dovolijo samo vrhunskim športnikom in športnikom v starostnih kategorijah kadeti in mladinci, ki so člani državnih reprezentanc).
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI DELUJEJO:
Od 1. aprila v vseh regijah velja, da sta dovoljena ponujanje in prodaja blaga in storitev za potrošnike za naslednje dejavnosti:
-	lekarne,
-	bencinske servise,
-	finančne storitve,
-	pošto,
-	dostavne službe,
-	javni potniški promet (deluje po prazničnem voznem redu),
-	dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo dimnikarske storitve prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, je lahko v prostoru prisoten izvajalec storitve in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, ki jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti,
-	servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles),
-	gradbena dela na nenaseljenih gradbiščih, v hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki, in storitve, ki se opravljajo na prostem in pri katerih se lahko zagotovi, da ne prihaja do stikov s potrošniki,
-	osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih med 5. in 22. uro, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, pri čemer uživanje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno,
-	druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.
Te dejavnosti se lahko opravljajo brez testa za zaposlene. Prav
tako je dovoljeno ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom na daljavo.
V	vseh regijah velja, da sta dovoljena ponujanje in prodaja blaga in storitev v naslednjih dejavnostih, pod pogojem, da se zaposleni enkrat tedensko testirajo:
-	prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil in obutve v teh prodajalnah,
-	prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
-	vrtnarije, drevesnice, cvetličarne in program vrt in kmetijstvo v prodajalnah,
-	kmetijske prodajalne,
-	tržnice, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil in obutve na tržnicah,
-	prodajalne s tehničnim blagom,
-	trafike in kioski za prodajo časopisov in revij,
-	individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve.
V	vseh statističnih regijah je pri ponujanju in prodaji blaga in storitev treba upoštevati oziroma zagotoviti:
-	minimalni možni stik s potrošniki v skladu s sprejetimi navodili NIJZ,
-	redno prezračevanje ali ustrezna ventilacija prostorov, v
katerih se izvaja dejavnost,
-	razkuževanje rok za stranko pred vstopom in ob izstopu iz prostorov,
-	vsa higienska priporočila ministrstva, pristojnega za zdravje, in NIJZ za preprečevanje okužbe, ki so objavljena na spletni strani ministrstva in NIJZ.
Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, se omeji na 30 m2 na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 30 m2. Če gre za odprto tržnico, se dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom omeji na 10 m2 na posamezno stranko.
Odgovornost delodajalcev je, da zaposlenim zagotovijo zaščitno opremo in zagotovijo upoštevanje pogojev oziroma priporočil, ponudnik blaga in storitev pa mora zagotoviti upoštevanje števila strank v prostoru.
Trgovski centri morajo:
-	zagotavljati 30 m2 na posamezno stranko v celotnem trgovskem centru ob hkratnem upoštevanju tretjega odstavka prejšnjega člena za posamezno prodajalno v sklopu trgovskega centra,
-	imeti ločen vhod in izhod za stranke.
Upravljavec trgovskega centra oziroma odgovorna oseba posamezne prodajalne v sklopu trgovskega centra mora zagotoviti spoštovanje zgoraj navedenih pogojev.
Zdravstvene ustanove
SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE
Za vse prebivalce Celja in okolice, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v ZD Celje, je vstopna točka za testiranje ZD Celje po predhodnem naročilu pri osebnem izbranem zdravniku.
V	Splošni bolnišnici Celje lahko dobite želene informacije o novem koronavirusu in o obravnavi v primeru suma na okužbo. Telefonska številka, ki deluje vse dni med 10. in 14. uro, je 03 423 30 79.
Informiranje svojcev o bolnikih s covidom-19, ki se zdravijo v SB Celje: Oddelek covid-1 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro, in sicer:
od ponedeljka do petka na številki 03 423 35 27
ob sobotah, nedeljah in praznikih na številki 03 423 35 26 Oddelek covid-2 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številkah 03 423 38 01 in 03 423 34 42. Oddelek covid-3 Informacije svojcem posreduje vsak dan med 14. in 15. uro na številki 03 423 32 89.
Covid intenziva Informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju bo zdravnik posredoval s klicem na mobilni telefon svojca (številko je bolnik oz. svojec posredoval ob sprejemu v bolnišnico) vsak delovni dan enkrat med 13. in 17. uro. Konec tedna in za praznike bodo zdravniki svojce poklicali samo v primeru, če se bo zdravstveno stanje bolnika pomembno poslabšalo.
V	primeru, da pri hospita-liziranem bolniku pride do okužbe in je prestavljen na covid oddelek, svojce o tem obvesti zdravstveno osebje oddelka, na katerem je bil nazadnje hospitaliziran.
Omejen je program nenuj-nih zdravstvenih storitev. Obravnavo bodo lahko opravili le tisti, ki jih bodo na pregled, diagnostiko ali poseg ponovno osebno povabili.
V	Splošni bolnišnici Celje so prepovedali obiske hospitalizi-ranih bolnikov z izjemo tistih, ki so kritično bolni, in otrok, ki
jih lahko obišče le en starš ali skrbnik. Obisk posameznega bolnika lahko traja največ 15 minut. Brez zaščitne maske vstop v bolnišnico ni dovoljen.
Spremstvo porodnice pri porodu je dovoljeno. Več na www.sb-celje.si ali na Face-bookovi strani bolnišnice.
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu) samo za naročene bolnike. Za tiste naročene bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu, v šolski ali v otroški dispanzer, so še naprej odprti dosedanji vhodi.
Zdravstveni dom Celje: 6.30-20.00 Zobozdravstvo: 7.00-19.00 Laboratorij: 7.00-19.00 MDPŠ: 7.00-14.00 Kontakti: Pokličite ambulanto osebnega zdravnika v ZD Celje, ZP Štore, ZP Vojnik ali ZP Dobrna. V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogrožujoče-
ga stanja pokličite 112.
H|TR| TEST|
Prostovoljno in brezplačno testiranje na okužbo z novim koronavirusom je občanom na voljo v Celju, in sicer v hali A sejmišča na Golovcu. Urnik testiranj je objavljen na spletni strani ZD Celje (www. zd-celje.si).
CEPLJENJE
Brezplačno cepljenje proti koronavirusu je občanom na voljo v Celju, in sicer v hali A sejmišča na Golovcu. Na cepljenje se je treba naročiti pri izbranem osebnem zdravniku. Občani bodo o točnem terminu cepljenja pravočasno obveščeni s SMS-sporočilom. Urnik cepljenj je objavljen na
www.zd-celje.si.
CELJSKE LEKARNE
Celjske lekarne obratujejo po običajnem delovnem času (več informacij na njihovih spletnih straneh). Do preklica bo odprta krajši čas Lekarna Gregorčičeva: ponedeljek-četrtek: 7.00-15.00, petek: 7.00-14.00.
Upravne enote
Do 12. aprila bo na upravnih enotah izvajanje nalog
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 8. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev)
Petek, 9. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Disco mania
Sobota, 10. april
6:20 Milenium (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 11. april
6:20 Železna cesta (ponovitev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-plov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 12. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 13. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev)
Sreda, 14. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovitev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev)
NAPOVEDNIK
23
Уц^ « a-®*- = ®f Savlnlsko nabrežje, marec-ma| 2021
TOVARNA \>7	/JS?},	"
—p—.	Cf	avtorica razstave dr. Alenka Hren Medved
omejeno zgolj na nujne zadeve. V tem času stranke naročajo oziroma sprejemajo zgolj zaradi ureditve nujnih upravnih zadev. Za obisk upravne enote se morate predhodno naročiti po telefonu s posredovanjem elektronskega sporočila na e-naslov upravne enote ali po navadni pošti.
Vloge strank, razen v nujnih (predhodno dogovorjenih) primerih, v tem obdobju upravna enota sprejema zgolj v elektronski obliki ali po navadni pošti.
Knjižnice
Do 12. aprila so zaprte. To pomeni, da izposoja gradiva in rezervacije v tem času ne bodo mogoče. Prav tako vse obiskovalce obveščajo, da za izposojeno gradivo ne bo tekla zamudnina, tudi obstoječa naročila in rezervacije ne bodo potekle. Hkrati vabijo vse, da se poslužijo spletnega poslovanja in elektronske knjižnice.
Delovni čas trgovin
CITYCENTER CELJE
Nakupovalno središče posluje v omejenem obsegu in je odprto od ponedeljka do sobote od 8.00 do 21.00.
Spremljajte aktualne odpiralne čase prodajaln na Facebook, Instagram in spletni strani www.city-center.si (pod Info).
Megamarket Interspar, drogerija dm-drogerie markt, drogerija Müller so odprti od ponedeljka do sobote od 8.00 do 21.00. Biotopic, Top Shop, Zlatarna Celje, Slowatch, Gala šik, Hervis: ponedeljek-petek od 9.00 do 21.00; sobota od 8.00 do 21.00. Celjske lekarne: ponedeljek-sobota od 9.00 do 19.00. Premium Pet Boutique: ponedeljek-pe-tek od 9.00 do 20.00; sobota od 8.00 do 20.00. Sensilab: ponedeljek-sobota od 9.00 do 18.00. Big Bang: ponede-ljek-sobota od 9.00 do 20.00.
Optika Clarus, Telekom Slovenije, Sten Time, Gardenia: ponedeljek-sobota od 10.00 do 18.00. L'Occitane: ponede-ljek-sobota od 9.00 do 17.00. Sgerm in A1: ponedeljek-pe-tek od 9.00 do 20.30 in sobota od 8.00 do 20.30. Vitapur:
ponedeljek-sobota od 9.00 do 21.00. Abanka (blagovna znamka Nove KBM): pone-deljek-petek od 9.00 do 18.00; sobota od 8.30 do 12.00.
Osebni prevzem dnevno sveže ponudbe »take away«: Restavracija Interspar, Čokoladni atelje Dobnik, McDonald's, Teta Frida, Pek Matjaž, Pizza Špica in Svet smoothijev in palačink.
Osebni prevzem naročenih izdelkov ( »click&collect«): Baby center, Borboleta, Her-vis, Mass, Office Shoes, Pandora, Swarovski, T2, Vitapur in Zara.
PLANET TUŠ CELJE
Planet Tuš Celje je odprt od ponedeljka do sobote med 8.00 in 21.00, nedelja in prazniki zaprto.
V	Planetu Tuš nemoteno obratuje Tuš supermarket, Tuš drogerija, Nova KBM, Celjske Lekarne, Optika Vallis, Trgovina za živali Tačka, Trgovina A-Ž, Telemach, Fotka, Decathlon, Tedi.
V	okviru spletnega supermarketa hitrinakup.com je nakup živil mogoč vsak dan v tednu, tudi ob nedeljah, s prevzemom živil v prtljažnik vozila ali dostavo na dom. Prevzemno točko imajo: Cvetličarna IN, Restavracija Tuš, Kavarna in slaščičarna De la Creme, Ski-ny, Popravilo čevljev Pesjak. Kmečka tržnica lokalnih ponudnikov je vsak petek.
Informacije glede poslovanja so navedene na spletni strani ter na Facebooku.
TRGOVINE JAGER
Odprta je od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto.
Hipermarket Celje obratuje od pon-sob od 8.00-21.00, nedelja in prazniki zaprto, dostava na dom je možna tudi ob nedeljah v okviru spletne trgovine Mercatorja.
TRGOVINE LIDL
Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 8.00-21.00, oziroma od od 8.00-20.00, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.lidl.si.
TRGOVINE HOFER
Trgovine Hofer obratujejo od pon-sob od 8.00-21.00 oziroma od 8.00-20.00, odvisno od poslovalnice, nedelja in prazniki zaprto. Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.hofer.si
Kulturne ustanove in razstave
ZAVOD CELEIA CELJE
Do predvidoma 12. aprila bodo zaprte vse stavbe v upravljanju Zavoda Celeia Celje - Stari grad Celje, Center sodobnih umetnosti, Tu-rističnoinformativni center na Glavnem trgu 17, dvorane Celjskega doma, Spominska hiša Alme M. Karlin in Drevesna hiša v Mestnem gozdu.
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
Do 12. aprila bodo vsa razstavišča Pokrajinskega muzeja Celja zaprta.
Do ponovnega odprtja muzeja bodo z vami delili zanimive vsebine na njihovih družbenih omrežij. Za vse, ki si še niste v živo ogledali nove občasne razstave Od groba do groba, so na spletno stran muzeja www.pokmuz-ce.si (občasne razstave) objavili tudi spletno verzijo razstave.
MUZEJ NOVEJŠE
ZGODOVINE CELJE
Muzej bo vsaj do 12. aprila zaprt za obiskovalce. V tem času obiskovalce vabijo, da jih spremljajo na muzejski spletni strani in muzejskih družabnih omrežij Facebook ter Instagram.
GLEDALIŠČE CELJE
Vabijo k virtualnemu ogledu svojih predstav. Povezave do njih dodajajo na spletno stran. Ogledate si jih lahko kadarkoli in na vseh napravah, na katerih imate naloženo aplikacijo Youtube. Spremljate jih lahko tudi na družbenih omrežjih Facebook in Instagram.
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Na ploščadi pred knjižnico: razstava Industrijsko Celje,
avtorica dr. Alenka Hren Medved. Razstava je posvečena
celjskim industrijskim podjetjem in njihovim zaposlenim v letih 1945-1991; do 31. 5.
TIC ŠENTJUR
Stalna panojska razstava na prostem na vrhu Rifnika Rif-nik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad. Informacije: TIC Šentjur ali spletna stran
MUZEJ VELENJE
Do predvidoma 12. aprila je Muzej Velenje zaprt. V času zaprtja vabi obiskovalce na ogled razstav na prostem in tudi na splet, kjer bodo na svojih družbenih omrežij in spletni strani pripravljali zanimive muzejske vsebine. ČETRTEK, 8. 4.
18.00 V arhitekturo ujeti portreti Odprtje spletne razstave
Na spletnih platformah Muzeja Velenje se bodo predstavili udeleženci fotografske delavnice, ki je bila marca na Velenjskem gradu pod vodstvom priznanega velenjskega fotografa Aljoše Videtiča. ČETRTEK, 8. 4. do PETEK, 9. 4.
10.00 do12.00 Dan za
spremembe: Pokličite kustosa!
Kustosi Muzeja Velenje bodo na voljo za pogovor po telefonu z vsemi, ki so pripravljeni deliti kakšno zanimivo zgodbo, informacijo, spomin; z vsemi, ki si žele klepeta o tem, kako je življenje teklo nekoč. Seznam kustosov in kontakti so na voljo na spletni strani Muzeja Velenje.
Občasne razstave Muzeja Velenje, ki si jih lahko ogledate na prostem:
Podhod Pesje: Kopališča v Šaleški dolini
F-bunker, podhod pri Vili Bianca: Fotografska razstava Kataklizma
Pešpot (stopnišče) na Velenjski grad: 750 let Velenjskega gradu
Vitrine podjetniškega centra Standard: 750 let Velenjskega gradu
Podhod Pošta: Moški pevski zbor Kajuh: 100 let delovanja Galerija na prostem pri pošti: Drobci iz grajske zgodovine
Stalne razstave Muzeja Velenje, ki si jih lahko ogledate na prostem:
Južna fasada Poslovnega centra MegaTel (Steklena direkcija): Velenjske zgodbe
Mestni štadion: Razstava o Nogometnem klubu Rudar Velenje
Cirkovce pri Velenju: Spominska točka Izak
Graška Gora pri Velenju: Spominski park XIV. divizije
Zdraviliški park Topolšica: Spominska soba Topolšica, 9. maj 1945
Izložbeno okno Knjižnice Šmartno ob Paki: Oskar Hudales
FESTIVAL VELENJE
Zaprta sta Dom kulture Velenje in Galerija Velenje. Za čas zaustavitve javnega življenja so preklicani tudi vsi napovedani dogodki in drugi programi Festivala Velenje ter Galerije Velenje z izjemo dogodkov, ki bodo na spletu (spletne strani www.festival--velenje.si; www.galerijave-lenje.si; www.kino.velenje. si in Facebook ter Instagram profilov).
Do 15. 4. je odprt Foto-likov-no-literarni natečaj Festivala Velenje:
Haiga - podobe haikuja, natečaj ob svetovnem dnevu haikuja
Več na spletni strani Festivala Velenje
ČETRTEK, 8. 4. Spletni dogodek Festivala Velenje: Kultura ob svetovnem dnevu Romov
spletno predstavljen drobec kulture romske skupnosti
KINO VELENJE
S spletne strani Kina Velenje in Festivala Velenje lahko dostopate do spletne filmske platforme Art kino mreže Slovenije.
ČETRTEK, 8. 4.
19.00 Greta, dokumentarec in pogovor z režiserjem; filmski paket Zemlja! (dokumentarca Sol zemlje in To vse spremeni, drama Bojevnica)
SOBOTA, 10. 4.
17.00 Binti, mladinska drama, Sune in Sune, družinska komedija
KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH
Na Youtube kanalu Knjižnica Šmarje pri Jelšah https:// bit.ly/KSPJ-youtube napovedujejo:
ČETRTEK, 8. 4.
9.00 Zeliščarski nasveti Špele Pogelšek: Zeliščni napitki za nosečnice in mlade mamice
18.00 Literarni večer: Erna Ferjanič
PETEK, 9. 4.
9.00 Pomladna joga za hrbtenico s fizioterapevtko Vesno Tajnšek
18.00 Pravljica za otroke z Natalijo Čokl Šoštarič
PONEDELJEK, 12. 4.
18.00 Ponedeljkovo srečanje z dr. Karlom Gržanom: Na poti k srčnosti
TOREK, 13. 4.
9.00 Šentvid nekoč z
interpretatorko kulturne dediščine Janjo Sivec
18.00 Vrtičkarski nasveti z Metko Ternjak Gomboc
SREDA, 14. 4.
9.00 Zapojmo z mentorico Zvenečih jelš Jasmino Levičar
Vsebine po premieri ostajajo dostopne, tako, da vas vabijo k ogledu že objavljenih prispevkov.
SPLOŠNA KNJIŽNICA
SLOVENSKE KONJICE
Videopravljice iz pravljične sobe: FB-skupina Pravljična soba, kjer je tedensko na ogled nova pravljica. Prebirajo jih knjižničarji iz Splošne knjižnice Slovenske Konjice.
Delovanje drugih ustanov in služb
Spletni dogodki: ČETRTEK, 8. 4.
17.00 Si dober partibadi? - »Live kahoot« kviz Na Zoomu PETEK, 9. 4.
18.00 MCC vam pove: Podkast z Anjo Odeb, mlado tetovatorko iz Celja
FB-stran in Youtube kanal Infopentlje in Celjskega mladinskega centra
SSSSS
Občasna razstava:
Ko seme pade na plodna tla
Otvoritev e-razstave avtorice Katje Funkelj, na FB-profilu MC Patriot in Instagramu
TOREK, 13. 4. 10.00 Uporaba računalnika in pametnega telefona za starejše
Več informacij in prijave na: https://forms.gle/ grLA4yxNrgwKtNtx6, nina.kovacic@mcdd.si, obvezne so predhodne prijave!
DOM SVETEGA JOŽEFA CELJE
Duhovni nagovor v letu sv. Jožefa
Nagovore si lahko ogledate na https://spletni-misijon.si/. PONEDELJEK, 12. 4.
17.00 Pogovori o življenju in smrti
Voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar s pomočjo aplikacije Zoom
Prijave in informacije: www.jozef.si, https://www. facebook.com/dom.sv.jozef TOREK, 13. 4.
20.00 do 21.30 Virtualni biblični tečaj: Psalmi in slavospevi - biseri svetopisemske duhovnosti
1. srečanje: Vse, kar diha, naj hvali Gospoda. (Ps 150,6)
Navodila za spremljanje predavanja: www.jozef.si
novi tednik
VMI/K? г илтој/
Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se
plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 14/ Leto 76 / Celje, 8. april 2021
Za zeleno in cvetoče Celje
str. 36-37


Ш

Foto: SHERPA
Anže Jelenc o delu na Spet ladjica na	»Še imam upanje v
covidnem oddelku str. 28-29 Šmartinskem jezeru? življenje!« str. 43
M
I^B

26
INTERVJU
Infektologinja in vodja vladne svetovalne skupine za epidemijo doc. dr. Mateja Logar
»Epidemije so v preteklosti
trajale povprečno tri leta«
»Vem, da se vse vleče že zelo dolgo in da imamo občutek, kot da nič ne pomaga. Toda če bi zdaj sprostili vse zaščitne ukrepe, bi se zgodil italijanski Bergamo. Vem, da smo vsi naveličani vseh ukrepov, ampak brez njih bi bilo še slabše. To je razlog, da vztrajamo. Tudi jaz bi rada živela normalno, ampak skrbi me, da bi bilo stanje brez ukrepov resnično katastrofalno,« pravi doc. dr. Mateja Logar, dr. med., specialistka infektologije na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana ter vodja vladne svetovalne skupine za epidemijo. Na intervju je pristala takoj. Hitreje kot marsikdo, ki v tem trenutku nima toliko dela, kot ga ima ona. Če še morda ne veste, je Logarjeva - kot sama pravi - »čistokrvna« Celjanka.
SIMONA SOLINIC
»Da, res je. Ostajam zvesta temu območju. Celje mi je še vedno blizu, saj določene stvari raje počnem tukaj kot v Ljubljani. Vsak premik od tam, kjer je človek ves teden vpet v hud delovni tempo, ustreza. Situacija je trenutno takšna, da se delavnik kar ne konča. Ni tako, da bi delali od 7.30 do 15.30. Dopoldne delam na kliniki, popoldne sledita urejanje ostalih zadev in delo za svetovalno skupno. Prostega časa je zdaj bistveno manj.«
Se vam zdi pravično, da nekateri, ki delajo s covidnimi bolniki, garajo, medtem ko na drugi strani spremljamo podatke o bajnih zaslužkih nekaterih zdravnikov, ki s temi bolniki nimajo stika?
Bila sem začudena, od kod so se vzele te bajne številke, saj če greste pogledat Zakon o javnih uslužbencih, kakšna je osnovna plača za določeno delovno mesto, potem vidite, da takšne plače, kot so bile ponekod navedene, absolutno niso možne. Moram reči, da nekateri kolegi v času epidemije ogromno dežu-rajo, predvsem je bilo to decembra in januarja. Dežurni so bili tudi devetkrat na mesec, torej jih 18 dni ni bilo doma, kar je treba tudi upoštevati.
S e boji-
te, da bo prišlo do hude izgorelosti med tistimi, ki so najbolj vpeti v delo s covidni-mi bolniki?
Nekateri zaposleni v zdravstveni negi v intenzivni terapiji so najbolj obremenjeni, saj delajo tri konce tedna v mesecu. To pomeni, da so brez prostega dneva več kot 14 dni. Včasih vedenje o tem, da boš tako delal tri mesece, imel morda nekaj finančne koristi oziroma boš po treh mesecih imel spet nekoliko več časa zase, vzameš v zakup. Ponekod, na primer na infekcijskih oddelkih, se ta obremenitev ne konča po treh mesecih, ampak se vleče in vleče. Zato se pri teh zaposlenih bolj ali manj pojavlja občutek, da enostavno ni konca. To je tisto, kar je najbolj obremenjujoče in vodi k izgorelosti. Ne gre samo za delo, ampak za to, da ne moreš načrtovati dopusta ali prostega konca tedna.
In javnost? Zdi se mi, da smo vsi izčrpani. Ne prenesemo več dobro stavka »naslednjih 14 dni bo ključnih«. Teh 14 dni zdaj traja že več kot leto.
bi trenutno rekla, da bo virus kmalu izginil ... Tega ne morem, saj predvidevanja tega za letos žal ne kažejo.
Kakšen je načrt B? Ali se širjenja virusa res ne da drugače zajeziti?
Edina stvar trenutno, ki lahko na to vpliva, je cepljenje. Morda se nekomu, ki je co-vid-19 prebolel z blagimi simptomi, zdi tudi neverjetno, da zaradi epidemije ustavljamo državo. Pogosto nam očitajo, da epidemijo vodimo ljudje, ki delamo v bolnišnicah. Ampak pomemben dejavnik je, koliko ljudi lahko v bolnišnice sprejmemo, koliko je intenzivnih postelj. To je razlog, zaradi katerega ustavljamo delovanje preostalega dela države.
Še vedno ni nenujnih pregledov v bolnišnicah, čeprav je znano, da osebni zdravnik v tem času raje napiše napotnico za zelo hitro kot za redno, da je bolnik sprejet na pregled. Ampak kljub temu - ali se vam ne zdi, da bi zdravstvo moralo nadaljevati vse ostale nenujne preglede?
Takoj ko bo možno, bomo začeli sproščati tudi preglede pod oznako redno. O tem se že pogovarjamo. Ker če se to ne bo zgodilo, se bo zdravstveno stanje ljudi poslabšalo. Vedno imamo na tehtnici eno in drugo stran. Resnično se trudimo, da tudi ostale zdravstvene stroke delajo kolikor toliko normalno, zaostaja pa preventiva ...
... je to največja škoda? Kronični bolniki prejemajo zdravila, a ker ni preventive, ni odkritij drugih bolezni. Bolezni ostanejo nediagnosticirane, ljudje nezdravljeni.
Ce preventiva ne bo delovala, bodo dolgoročno nastale posledice. Preventivni progra-
»Podatki so, da sta se pri ljudeh, ki so pri prebolevanju covida-19 imeli težave z okusom in vonjem, hitreje razvili demenca in parkinsonova bolezen. Možganski centri za voh in okus so blizu centrov za spomin. Vemo, da so pri covidu-19 ravno ti centri prizadeti, a je prezgodaj za domneve, kako bo na dolgi rok s pojavom demence.«
Res je. Verjamem, da ta negotovost ljudi utruja, in to razumem. Bistveno lažje je, če človek ve, koliko časa bo neka situacija trajala, v nasprotnem primeru se pojavlja odpor. Vemo, da tudi ukrepi, ki trajajo dolgo časa, izgubijo smisel, saj jih ljudje manj upoštevajo, kot so jih na začetku. Nimam pravega nasveta, da bi rekla, da vemo, pri čem smo. Ceprav ne glede na vse vem, da bo boljše. Prihajajo poletni meseci, ko se kapljični virusi nekoliko slabše širijo, imamo cepivo, ki je učinkovito. Vse to nam daje upanje. A da
mi, kot sta Svit in Dora, sicer delujejo, a ne v takšnem obsegu kot prej, ampak v počasnejšem tempu. Kar bo, če bo epidemija še dolgo trajala, povzročilo posledice.
Zdravniki se bojijo vdora virusa v bolnišnice. A bolnišnične okužbe niso od včeraj. Videti je, da obstaja samo covid-19. Na drugi strani pa poslušamo, da se bomo s tem virusom morali naučiti živeti.
Vse ostalo je še vedno tu, covid-19 je samo »zraven«. Ce primerjava covid-19 z gripo ... Tudi prej se je dogajalo, predvsem v zimskih mesecih, da se je gripa pojavljala tudi pri hospitaliziranih bolnikih in pri tistih, ki so prihajali na operativne posege, kar nikoli ni dobra kombinacija, saj so slabši izhodi bolezni. Pri covidu-19 je še slabše. Ce se bolnik okuži z novim koronavirusom v bolnišnici, še posebej najbolj ranljiva populacija, ostane dolgo v bolnišnici, pojavijo se zapleti ali se bolezen konča s smrtjo. Povsod v svetu trenutno opažajo, da se je zdaj povišalo število bolnišničnih okužb z večkratno odpornimi bakterijami. Torej ni težava samo s covidom-19, ampak tudi z ostalimi okužbami.
Se preveč pogovarjamo o covidu-19 in smo pozabili na vse ostalo? Tudi gripe naenkrat ni več.
Primera gripe res v Sloveniji to sezono še ni bilo. Mislim, da sta razloga dva. Prvi je, da lahko naenkrat kroži omejeno število virusov in da se je gripa nekoliko umaknila oziroma ima manjšo sposobnost širjenja. Po drugi strani se je zaščita z maskami izkazala za učin-
kovito tudi proti gripi, kar opažajo po vsem svetu, Slovenija ni pri tem izjema ...
Ali se bo gripa pojavila v hujši obliki, ko se bo pojavila?
O tem so bili pogovori že lansko poletje -kaj bi se zgodilo, če bi se sočasno pojavila oba virusa. Na to vprašanje še nimamo odgovora, a je vsekakor možno. Predvsem glede posledic za bolnika, če ima zaradi enega virusa že poškodovana pljuča. Okužba z drugim virusom lahko ima težji potek. Epidemiologi opozarjajo na nekaj drugega: ko se bo covid-19 nekoliko »umaknil«, bo več okužb otrok s
»Primera gripe res v Sloveniji to sezono še ni bilo. Mislim, da sta razloga dva. Prvi je, da lahko naenkrat kroži omejeno število virusov in da se je gripa nekoliko umaknila oziroma ima manjšo sposobnost širjenja. Po drugi strani se je zaščita z maskami izkazala za učinkovito tudi proti gripi, kar opažajo po vsem svetu, Slovenija ni pri tem nikakršna izjema.«
sezonskimi virusi, s katerimi zdaj niso prišli v stik, ker so bili vrtci tudi zaprti. Tudi pedi-atri opozarjajo, da bomo zato kasneje imeli epidemije navadnih virusov.
Bodo ti virusi nevarnejši, če otroci nanje nekaj časa ne bodo navajeni?
Mislim, da ne bodo nevarnejši, ampak bo naenkrat zbolelo več otrok, ker bodo do takrat neprekuženi. Torej ko se bodo okužili, bodo vsi zboleli.
Največ se govori o cepljenju. Zakaj so v nekaterih domovih za starejše zboleli tudi tisti, ki so bili dvakrat cepljeni, če je cepivo učinkovito?
Res je, da so se ponekod okužbe zgodile kljub cepljenju, a teh primerov ni veliko. Res pa je tudi, da so ljudje, ki so zboleli, imeli blažje simptome. Vedeti moramo, da je cepivo pri populaciji, ki je sorazmerno zdrava, v najboljšem primeru učinkovito v 95 odstotkih. Tako imenovane registracijske študije cepiv ne vključujejo ljudi z določenimi boleznimi, zato je dejanska učinkovitost cepiva nekoliko slabša. Ampak če dosežemo 90-odstotno učinkovitost, je to zelo dobro. Torej če cepimo sto ljudi, jih bo morda deset vseeno zbolelo, ampak jih bo cepivo ščitilo pred hudimi oblikami bolezni in preprečilo hospitalizacijo.
Cepivo je bazen za teorije zarote. Še pred letom so bili cepilni potni listi teorija zarote, zdaj prehajajo v resničnost ...
Zadeva je popolnoma enostavna. Ko govorimo o tem, vedno navedem primer rumene mrzlice. Ta se pojavlja v Južni Ameriki in večjem delu Afrike. Večina držav na tem območju za vstop zahteva potrdilo o cepljenju proti tej bolezni. Ce se cepiš, lahko greš tja, če se ne cepiš, tja ne moreš potovati. To se mi ne zdi sporno, če je cepiva dovolj. A ne moremo takšnih omejitev uvajati, dokler ni cepiva za vse, ki se želijo cepiti, ker bi bila sicer to diskriminacija in bi pomenilo, da nekdo, ki je morda v tvegani skupini ljudi, pa ne bi mogel potovati, ker cepiva ne bi bilo dovolj.
Verjamemo v zahodna cepiva. Vsaj tako se zdi. Kaj, če se izkaže, da je ruski sputnik najučinkovitejši?
Nihče ne pravi, da je sputnik neučinkovit. Težava je, ker je tovarna, ki izdeluje to cepivo,
»Vse epidemije so se v zgodovini vedno končale. Povprečno so trajale tri leta. Mi smo v prednosti, saj je bilo cepivo hitro razvito, kar do zdaj nikoli ni bilo možno, in to moramo izkoristiti, saj je to prednost v boju z epidemijo.«
INTERVJU
27
»Nimam pravega nasveta, da bi rekla, da vemo, pri čem smo. Čeprav ne glede na vse vem, da bo boljše. Prihajajo poletni meseci, ko se kapljični virusi nekoliko
■ | V	V • • •	•	•
slabše širijo, imamo cepivo, ki je učinkovito. Vse to nam daje upanje. A da bi trenutno rekla, da bo virus kmalu izginil.... Tega ne morem, saj predvidevanja tega za letos žal ne kažejo.«
»Pri covidu-19 je dolgotrajnih posledic več. Več je dolgotrajnih prizadetosti pljuč,
•	I • vtl	•	•	a •
pri mlajših se pojavi vnetje srčne mišice. Zato smo ves čas v povezavi s kardiologi, saj je slabšo zmogljivost srca treba spremljati in ugotoviti, kaj se dogaja.«
evropski komisiji za zdravila predložila strahovito pomanjkljivo dokumentacijo. Glede na to, kaj vse zahteva evropska regulativa, je v njej manjkalo kup podatkov, ki naj bi jih zdaj vendarle pridobili. Nihče ne dvomi o sputni-kovi učinkovitosti, gre za to, kakšna je stopnja nadzora, kako zagotavljajo, da je cepivo res varno, in kakšna so zagotovila, da je v cepivu res tisto, kar piše, da je.
Čemu verjamete: dokumentaciji ali številu okuženih po cepljenju z nekim cepivom?
Pri registracijskih študijah cepiv verjamem podatkom, ki jih za tovarne, ki izdelujejo neko novo zdravilo ali cepivo, zbirajo neodvisne agencije. Verjemite, da tem agencijam ni v interesu, da bi karkoli spreminjale, saj nikoli več ne bi dobile možnosti, da bi se s čim takšnim še ukvarjale. Zavedati se moramo, da se da podatke predstaviti na različne načine. Dobro je, da imamo čiste podatke, torej neobdelane podatke o cepivu. Vsa farmacevtska podjetja, ki so zaprosila za registracijo zdravil ali cepiv v ZDA ali EU, so morala te podatke predložiti. Pri ruskem cepivu so bili ti podatki pomanjkljivi. Še enkrat - ne dvomim o učinkovitosti sputni-ka. Toda pomembno je, da obstajajo podatki ne samo o tem, da je cepivo učinkovito, ampak da je tudi varno. Če ni podatkov o nezaželenih učinkih, ne vemo, kaj se je po cepljenju dogajalo. Želimo torej le transparentnost.
Nekateri naši državljani so odšli na cepljenje v Srbijo, kjer so jih cepili s sputni-kom. Če bo za potovanja treba imeti cepilno dokumentacijo, kaj to pomeni zanje? Bo sputnik upoštevan ali bo v teh dokumentih šlo samo za cepiva, ki so zdaj dovoljena v Sloveniji? Ker z drugim cepivom se ne bodo več mogli cepiti, saj so že cepljeni. Ali to pomeni, da ne bodo mogli nikamor?
Zaenkrat gre razmislek v tej smeri, da se bodo v potrdilu o cepljenju upoštevala vsa cepiva, ki jih uporabljajo na območju Evropske unije. Vemo, da sputnik uporabljajo na Madžarskem. To pomeni, da bo to cepivo upoštevano, če bo oseba o cepljenju imela vse ustrezne dokumente.
Pri cepivih se veliko govori o stranskih učinkih, iz tujine prihajajo srhljivi podatki o tresavici in nevroloških zapletih. Od česa so stranski učinki odvisni in ali se jih upravičeno lahko bojimo?
Po uradnih raziskavah, ki so na voljo, ni podatkov, da bi po cepljenju ostale trajne nevrološke težave. Predvsem v Ameriki so ustavili del registracijske študije pri cepivu Astrazeneca zaradi pojava ohromelosti. Ampak so študije nato pokazale, da ni povezave s cepljenjem. Enako je pri gripi, ko so strokovnjaki opravljali raziskave o povezavi cepljenja in ohromelosti oziroma tako imenovanega Guillain-Barrejevega sindroma. V študiji so ugotovili, da tega sindroma po cepljenju ni več, kot ga je na splošno v generaciji.
Ali je za stranske učinke kakšen predpogoj, na primer kakšna bolezen pri osebi, ali je to enostavno »loterija«?
»Nihče ne dvomi, da cepivo Sputnik ni učinkovito, gre za to, kakšna je stopnja nadzora, kako zagotavljajo, da je cepivo res varno, in kakšna so zagotovila, da je v cepivu res tisto, kar piše, da je.«
Gre za to, da se določene bolezni pojavljajo na splošno v populaciji, na primer ohromelost, tromboze in embolije. Treba je oceniti, koliko jih je v populaciji na sploh, koliko ljudi zboli in koliko je teh pojavov pri ljudeh, ki so bili cepljeni. Zagotovo vemo, da se ohromelost pojavi bolj v času, ko je več viroz in okužb, vemo, da so pri tem pomembni imunski mehanizmi človeka. Vedno obstaja možnost, da pri nekom cepljenje to sproži, nihče ne trdi, da to ni res, ampak pomembno je, da teh pojavov ni pri večini ljudi. Če omenim gripo: pri okužbi je tveganje, da bi prišlo do nevrološkega zapleta, večje kot pri cepljenju.
Ali v Sloveniji obstaja sistem spremljanja zdravstvenega stanja tistih, ki so co-vid-19 preboleli? Če se pri nekom v roku enega leta po okužbi pojavita pljučna embolija ali možganska kap, ali bosta ti dve stanji zabeleženi kot možna posledica covida-19?
Bolnike, ki so imeli hujši potek covida-19 ali so imunsko oslabljeni, spremljamo tri do šest mesecev. Če se pojavita pljučna embo-
lija ali globoka venska tromboza in bolniki nimajo dodatnih dejavnikov, zaradi katerih bi lahko ti stanji pričakovali, pa zdravniki preverijo tudi protitelesa, da ugotovijo, ali so morda bolniki covid-19 preboleli.
Se lahko po prebolelem covidu-19 pojavijo posledice pri tistih, ki so imeli blage simptome?
Na splošno ne, čeprav se posledice lahko pojavijo tudi pri njih kot pri tistih s težjim potekom. Res je, da imajo ljudje z blažjimi simptomi covida-19 lahko kasneje tudi tako imenovane postcovidne zaplete, vendar ne gre za velik odstotek.
Nekateri pravijo, da je covid-19 samo močnejša gripa. Ko primerjate posledice gripe in covida-19, kakšna je razlika?
Dolgotrajnih posledic po gripi je manj. Pri ljudeh s kroničnimi boleznimi pride sicer do poslabšanja kronične bolezni, ki se ne izboljša. Nekdo s srčnim popuščanjem je pred gripo lahko morda hodil po stopnicah brez težav, če se ob gripi pojavi pljučnica, se zdravstveno stanje poslabša tako, da hoja po stopnicah postane težavna. Pri covidu-19 je dolgotrajnih posledic več. Več je dolgotrajnih prizadetosti pljuč, pri mlajših se pojavi vnetje srčne mišice. Zato smo ves čas v povezavi s kardiologi, kajti ravno to slabšo zmogljivost srca je treba spremljati in ugotoviti, kaj se dogaja.
Je res, da se pri tistih, ki so preboleli co-vid-19, hitreje pojavi demenca?
To je sicer teorija, ki izhaja iz podatkov raziskav o španski gripi. Obstajajo pa podatki, da sta se pri ljudeh, ki so pri prebolevanju
covida-19 imeli težave z okusom in vonjem, hitreje razvili demenca in parkinsonova bolezen. Možganski centri za voh in okus so blizu centrov za spomin. Vemo, da so pri covidu-19 ti centri prizadeti, je pa prezgodaj za domneve, kako bo na dolgo rok s pojavom demence.
Torej je o covidu-19 znano veliko in hkrati zelo malo. Kakšen pečat bo epidemija pustila v infektologiji kot področju medicine? Zdi se mi, da ta bolezen ni samo bolezen dihal.
Ravno to smo ugotovili zelo hitro. Covid-19 ni samo bolezen dihal. Ne gre samo za to, da bi bila pri akutni obliki prizadeta samo dihala, ampak se pojavljajo krvni strdki, prizadetost srca, opažamo okvare ledvic, jeter in osrednjega živčevja. Dolgoročno bo to postala bolezen za področje internistike in nevro-logije, v kolikšni meri, zdaj še ne vemo. Pri hudih oblikah covida-19, kjer so bili bolniki mehansko predihavani, pride do okvar pljuč. Bolnikov, ki bodo zaradi posledic covida-19 iskali zdravstveno pomoč, bo v prihodnosti zagotovo veliko.
Ali je možno, da prvi primer covida-19 v Sloveniji ni bil šele marca lani, ampak veliko prej? Kar nekaj ljudi je poročalo, da je imelo takšne simptome že konec leta 2019.
Na Inštitutu za mikrobiologijo so analizirali vzorce oseb s prehladnimi obolenji iz obdobja od novembra do decembra 2019, vendar co-vida-19 niso potrdili. A ne moremo vedeti za vse primere, saj so bili to samo vzorci, ki so bili shranjeni. Mislim, da je verjetnost, da bi se ta okužba pojavila že prej, majhna.
Informacije glede epidemije niso ravno spodbudne. Kaj nas v resnici čaka maja ali poleti?
Če bo dobava cepiv takšna, kot je obljubljeno, obstaja projekcija, da bi do konca junija bilo cepljenih 60 odstotkov prebivalstva. Če ob tem upoštevamo, da se poleti virus slabše širi, bi lahko takrat po najboljšem scenariju bili »na enakem« kot lani poleti.
In nato? Četrti val?
Upajmo, da ne. Če bo cepljena večina ljudi, bo to oslabilo potencial širjenja virusa, manj bo bolnikov v bolnišnicah. Ključni so zaščitni ukrepi, s katerimi lahko vzdržujemo čim bolj normalno življenje.
Bomo kdaj sploh še hodili naokoli brez zaščitnih mask?
Prepričana sem, da. Vse epidemije so se v zgodovini vedno končale. Povprečno so trajale tri leta. Mi smo tukaj v prednosti, saj je bilo cepivo hitro razvito, kar do zdaj nikoli ni bilo možno, in to moramo izkoristiti, saj je to prednost v boju z epidemijo. Pojavljajo se teorije zarote tudi o tem, da se virus spreminja in zakaj cepljenje. Tudi virus gripe se ves čas spreminja in tudi cepivo proti gripi je vedno prilagojeno tistemu virusu gripe, ki se v določeni sezoni pojavi.
Ste kaj v svoji karieri pričakovali, da se bo takšna epidemija zgodila?
Vsi infektologi smo epidemijo pričakovali, ker je že dolgo časa ni bilo. Pričakovali smo morda hujšo obliko gripe, a ne tega, da se bo prehladni virus tako zelo spremenil, da bo ohromil ves svet.
Foto: Andraž Purg - GrupA
28
MED COVIDNIMI BOLNIKI
Anže Jelenc iskreno o težavah, preizkušnjah in bolečini na covidnem oddelku
»Velikokrat sem pomislil,
da sem del nekega šova in se mi to ne dogaja«
30-letni Anže Jelenc je že dvanajst let zaposlen kot zdravstveni tehnik. Pred tedni je končal petmesečno službovanje na covidnem oddelku v Ljubljani in se vrača na otroško kirurgijo na pediatrično kliniko. »Nikoli si nisem mislil, da bom pogrešal otroški jok,« je po napornem službovanju vesel vrnitve na staro delovno mesto. »Bilo je naporno, a vesel sem, da sem lahko s svojim delom in časom bolnikom olajšal dneve na zaprtem oddelku in jim pomagal prebroditi težavno obdobje.«
BARBARA GRADIČ OSET
Anže Jelenc iz Gorice pri Slivnici, ki živi v Celju, je po poklicu zdravstveni delavec. Osem let je bil zaposlen v Splošni bolnišnici Celje, pot ga je nato odpeljala v največjo slovensko bolnišnico. Zaradi izrednih epidemioloških razmer je bil prestavljen na poseben covidni oddelek na Ortopedsko kliniko v UKC Ljubljana. »Na ortopedski kliniki so pripravili dva oddelka. Sam sem bil v drugem nadstropju in sem s sodelavci skrbel za 30 bolnikov. Ko se je epidemija umirila oziroma je bilo manj hospitaliziranih bolnikov, so ta oddelek zaprli in sem se lahko vrnil na staro delovno mesto.«
Prvi dan v oktobru je bil zanj in za nove sodelavce prava mala zmešnjava, ki se je uredila po približno mesecu. »Na oddelek sem prišel s sodelavko z otroške kirurgije, pridružili sta se nama še sestra z urologije in sestra z ortopedi-
lahko imeli normalen osemurni delavnik. A karkoli normalnega bi težko povezali s covi-dnim oddelkom.
»Ob pol sedmih sem prišel v službo, spil kavo, si nadel vsa oblačila in šel v rdečo cono oddelka. Ob 11. uri je bila malica, pogosto zanjo ni bilo časa, potem je spet sledilo pre-oblačenje v neprijetna oblačila. Najprej sem oblekel osnovno bombažno uniformo, nato plastičen plašč, si čez nadel predpasnik, na obraz masko, očala in vezir, na lase kapo, na roke dvoj ne rokavice, na noge nogavice za enkratno uporabo, ki sem jih potegnil čez hlače ter jih še zalepil. Od začetka sem na dan zamenjal
»Med epidemijo sem na družbenih omrežjih odstranil vse prijatelje, ki so stokali, kako si morajo za 15-minutni obisk trgovine nadeti masko. Samo stokanje, vsi smo del epidemije in najmanj, kar lahko naredimo, je, da nosimo maske. V tem času sem se posvetil rožam in se pridružil Facebookovi skupini, kjer si izmenjujemo nasvete glede rož. To me pomirja.«
je. Prvič sem bil v novi stavbi in ničesar nisem poznal. Podobno so se počutili tudi moji sodelavci. Nekaj dni nismo vedeli, kako se obrniti, kje je kateri prostor. Prvi dan sploh nisem šel na stranišče. Poleg tega sta bila nega bolnikov oziroma njihovo zdravljenje nekaj popolnoma drugega, kar smo z novimi sodelavci počeli v svojih službah.«
Pomoč Googla in sodelavcev
Iskreno priznava, da je bilo treba za kakšno pomoč v začetku prositi tudi Google. Od začetka je delal po dvanajst ur. Dnevna in nočna izmena ter nato en dan prosto. Tako je bilo, do kler ni bilo na oddelku dovolj zdravstvenih delavcev, da so
po pet spodnjih hlač, ker so bila oblačila mokra do kože.«
Pred malico se je moral natančno stuširati z anstiseptičnim milom in se preobleči v sveža oblačila. »Komaj sem čakal, da sem prišel do tuša in slekel vse mokre zadeve. A pred tušem je bilo mrzlo, saj je bilo pod plastičnimi oblačili presneto vroče. In potem sem hitro pojedel malico ter stopil na svež zrak, da sem se nadihal. Brez maske seveda.«
Vneta koža zaradi razkužil
A tuširanje z antiseptičnim milom je za občutljivo kožo vse prej kot prijazna prha. »Okoli ušes sem imel gnojne mozolje, pojavil se mi je dermatitis, okoli oči, kjer so bila očala, se mi je vnela koža. Za lasišče sem mislil, da sem dobil prhljaj, a se je luščila koža. Ko so me enkrat po dvanajsturni izmeni na avtocesti ustavili policisti, so verjetno mislili, da sem pijan, ker sem imel vnete oči in sem bil ves rdeč v obraz. Takšen sem se nekaj časa vozil domov. Dokler se koža ni navadila na nov režim nege.« Službeni kolegi z ostalih oddelkov so novincem pomagali premostiti osnovne službene težave. Ker na oddelku ni bilo niti čajne kuhinje, so
jim kuhali kavo in jo nosili do vrat. Ko jih je bilo na oddelku že več, so se že bolje znašli. »Po mesecu dni je bilo lažje in se domov nisem vračal tako utrujen. Od začetka sem mislil, kako bom to preživel ter ali mi je kdaj bilo v službi tako hudo.«
Dan, ki ni enak dnevu
Ob vsej osebni stiski se je močno zavedal, da zdravstvenega osebja primanjkuje in da je pravi čas, da pokaže svoje sočutje do sočloveka ter svoje znanje uporabi. Zjutraj je bolnike najprej umil, preoblekel in uredil. Sledil je zajtrk, včasih jih je moral po hrani še enkrat preobleči. Nato jim je izmeril krvni tlak, sladkor v krvi, odmeril novo terapijo. »Predvsem je bilo treba bolnike spremljati, kako se njihovo stanje izboljšuje ali slabša. Dobili so zdravila za lajšanje dihanja in drugih simptomov ter masko s kisikom. Kar nekaj bolnikov niti ni potrebovalo kisikove maske, ker so bili dokaj zdravi. Nekateri so bili sprejeti k nam, ker jih je bilo strah, ker so imeli panične napade ob spoznanju, da so zboleli zaradi covida-19, ali jih je bilo treba spremljati zaradi drugih bolezenskih stanj.« Dnevi bi lahko bili zelo podobni, a so bile pogoste nepredstavljive situacije. »Včasih sem še na toplo posteljo dobil novega bolnika, ker ni bilo drugje prostora. Če je nekdo umrl in ni bilo prostora zanj, smo ga morali pustiti na hodniku ali celo v sobi, da so prišli iz pogrebnega zavoda ponj. In prišli so z leseno krsto. Če bi se preveč vživel v vsakega bolnika, bi kmalu zapustil to službo. Tudi poročil nisem gledal ali poslušal, vedel nisem nič o številu
»Včasih sem mislil, da je to preveč zame in bom pustil službo. A vedel sem, da ni zdravstvenih delavcev in če me kdaj potrebujejo, je to zdaj. Pomislil sem, mar bi bil doma in ležal na kavču.«
okužb in smrtih. Včasih se mi je zdelo, da sem del resničnostnega šova in da na oddelku ni resničnega življenja.«
Ko so se s sodelavci delovno ujeli, je prišel nov ukaz. Ekipa se je spremenila. »En dan sem prišel v službo in ugotovil, da sem dobil za sodelavca nerodnega možaka. Jezen sem bil, da sem se moral v vsej tej zmedi ukvarjati še z nesposobnim človekom. Nakar sem ugotovil, da je mladenič prostovoljec in da je študent strojništva. S tem spoznanjem sem bil precej bolj uvideven do njegovih v p r a -šanj.«
MED COVIDNIMI BOLNIKI
29
Zgodbe, ki jih piše življenje
V eni izmeni je bilo sedem zdravstvenih tehnikov. Anže priznava, da se je kljub vsej odtujenosti medicinsko osebje pri smrtih svojcev potrudilo, da so se svojci lahko dostojno poslovili od sorodnika. A včasih so ob tem nastale prav neverjetne zgodbe. »V sobah so bile kamere, da smo lahko z njihovo pomočjo spremljali bolnike. Videl sem, da ima umirajoč bolnik, ki se je mučno poslavljal že nekaj ur, težave z dihanjem in da se duši. Ko sem vstopil v sobo, čeprav sem vedel, da ne morem narediti nič več, in prišel do njega, je še zadnjič vdihnil. V tistem trenutku ga je poklicala hči. Čez cel telefon se je prikazal njen obraz. Kot bi vedela, kdaj mora poklicati. Takrat sem kar malce zajokal. A drugič se je zgodila manj čustvena zgodba. Zvečer smo ob desetih klicali svojce, da je umrl njihov sorodnik. Bili so zaskrbljeni, saj da ima stric ob sebi veliko denarja ter bodo takoj prišli v Ljubljano. S sodelavcem sva bila prestrašena, kaj to pomeni in le kje ga je pokojni imel. Na koncu smo ugotovili, da so v Ljubljano prišli zaradi 25 evrov, ki jih je imel skritih v ovitku telefona. Bili smo zgroženi.«
A so tudi zgodbe, ki bodo Anžeta pomirjale, da je mogoče v vsem strašnem mehanizmu narediti še nekaj srčnega. »Še posebej imam v spominu družino iz Bele krajine, ki je imela na oddelku očeta. Gospod je težko dihal in nikakor ni mogel umreti, četudi se je dolgo poslavljal. Hči ga je redno obiskovala in nekega dne je izjavila, da ga bo odpeljala domov, kjer bo lahko v miru umrl. Naslednji dan so se v Ljubljano pripeljali hči, gospodova žena in sin. V sobo je lahko vstopil le eden, a je zdravnica naredila izjemo in je obisk dovolila dvema, hči je počakala zunaj. Hčerki sem kasneje, ko je zdravnica zapustila oddelek, dovolil še en obisk, da se je lahko poslovila od očeta. Ko so sedli v avto, je oče oziroma mož umrl. Vem, da hčerki ne bi smel dovoliti obiska, a se mi je zdelo prav, da sem to naredil, da sem stopil izven okvirjev. Včasih nas je tako strah vsega, kar bi lahko šlo narobe, da pozabimo na sočutje.«
Smrt je le del življenja
Anže je pri svojem delu že veliko ljudi pospremil na drugo stran. Zaveda se, da je smrt le del življenjskega kroga. »Nisem postal otopel, a lažje sprejemam smrt. Večina smrti je bila takšnih, ki so bile olajšanje za bolnika in sorodnike. A nekaj je bilo takšnih, ki so premladi zapustili ta svet. Nekako sem se moral pomiriti s smrtjo in z bolečino, ker drugače bi lahko pristal na oddelku za psihično zdravje.«
Po treh tednih dela se je na oddelku okužil tudi Anže. Imel je lažjo obliko bolezni, deset
dni je bil doma. Precej lažje je bilo, ko je dva-najsturni delovnik prestavil na osem ur. Najbolj je pogrešal sprehode na svežem zraku. »Nisem spremljal ukrepov oziroma se kaj veliko nisem jezil, kaj je dobro in kaj ne. Če je treba nositi masko, jo pač nosiš. A policijska ura mi je bila največja težava. Ko sem prišel po naporni službi domov, sem si zvečer želel samo uro mirnega sprehoda po zraku. Pogosto si tega nisem mogel privoščiti in to me je najbolj mučilo.«
Sočutje
Anžeta še vedno muči spoznanje, da človek v tej strašljivi situaciji ni vreden čisto nič. »Vesel sem, da sem si kljub vsej noriji na oddelku vzel čas za bolnike in jih poslušal. To so bile zgodbe, ki so potrebovale poslušalca. »Na oddelku smo imeli gospoda, ki je pred mesecem zaradi covida-19 izgubil sina. Medtem ko je bil na UKC, je žena zaradi koronavirusa umrla na Golniku. Oba je izgubil, a on je bil še vedno v bolnišnici. Ničesar ni vedel, kako sta bila pokopana in kje. Vesel sem, da sem si vzel čas in ga poslušal. Čeprav mi je pot tekel pod oblačili in mi je krulilo v želodcu, sem si vzel čas. Vsem se žal nisem mogel posvetiti, a sem velikokrat naredil nekaj več.« Sočutje je pomemben del življenja in pogosto niso za tolažbo potrebne besede, le da smo ob nekom, ko mu je hudo. Anže se z občutkom zadovoljstva spominja pisma gospe, ki se je po koncu zdravljenja zahvalila medicinskemu osebju za skrb in pozornost.
Malo pred koncem nočne izmene se mu je zgodil neverjeten preobrat zaključka delovnega dne. Stal je izven rdeče cone, brez plašča, očal, vizirja, ko je na zaslonu videl, da si bolnica vleče kisikovo masko z obraza. »Včasih so bolniki v takšnem stanju, da ne vedo točno, kaj počnejo. Vedel sem, da če se bom preoblekel v vso zaščitno opremo, da bo z gospo že konec. Zgolj v osnovni uniformi in brez ustrezne maske sem tekel v sobo in bolnici popravil masko na obraz. Sosednje bolnice so bile presenečene, saj me niso prepoznale, le kako, saj so me vedno videle v popolni opremi. Presenečen je bil kasneje tudi zdravnik, le kaj počnem takšen na oddelku, ampak pri tej bolnici ni bilo časa za preoblačenje. Grde so smrti zaradi covida-19, ker se bolniki bojujejo za zrak, trgajo oblačila, ker bi radi dihali, ampak kaj veliko jim v zadnjih trenutkih nismo mogli pomagati. Včasih je to grozljivka, ker je toliko stokanja.«
Velik kup odpadkov
Epidemija je pokazala še eno slabo stran. Ob vsej zaščiti bolnikov in osebja je nastal velik kup smeti. Vsa hrana iz kuhinje je namreč na
»Prijateljev in sorodnikov nisem moril z zgodbami s covidnega oddelka. Kako jim naj razložim, kako je treba umrlega človeka umiti in ga preobleči. Ko sem ga umival, je bil človek še topel, a ko sem končal, sem preoblačil mrzlo truplo.«
oddelek prišla v enkratni embalaži. Hrana, ki je niso pojedli, je romala v smeti. »Po enem obroku smo v vsaki sobi napolnili vrečo smeti. Da ne govorim o oblačilih, ki smo jih zavrgli. Vsak dan smo na oddelku napolnili velik voziček smeti. Samo na našem oddelku, kaj to pomeni šele za celotno bolnišnico?«
Anže se je v teh dneh vrnil na oddelek otroške kirurgije. Tudi na tem oddelku je veliko bolniških odsotnosti in ve, da bo naporno. A vseeno ne bo tako hudo. Če bo epidemija spet pokazala hujši obraz, bo mogoče spet poklican na kakšen nov covidni oddelek.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Naložite si aplikacijo in nas spremljajte, kjerkoli ste.
1 J • b	
	4
*	
	h
Spletna predstava SLG Celje, Rose Bernd, ob svetovnem dnevu gledališča
= Kultura O 6 dni
Za nekoga je uteha maša, za drugega gledališče, zakaj razlike?
= Kultura O 6 dni
** *

Intervju z županom Bojanom Šrotom
zeleni razvoj mesta
Upoštevamo
Lani so zaradi epidemije koronavirusa in vladnih ukrepov odpadle prireditve ob prazniku Mestne občine Celje. Tudi svečana podelitev celjskih grbov je bila precej kasneje in je bila izvedena z omejenim številom udeležencev. Po enem letu ne bo nič drugače. Na ean občinsgega praznika, 11. aprila, naj bi se koečalo zaprtje jevnega življenja v državč, številni omejilveni ukrepi bodo nejbrž ostali.
Celjski župan med prazničnim pogovorom
ROBERT GORJANC
V okoliš°inag, ki s o bile; podobne lanskim, smo se ob letošnjom občinskem prazniku pogovarjal i z žu-oanom Bojanom Šrotom. V karonaletu se je marsikaj Pogajalo, nekaj zels po-memb nega v Celju tudiv zadnjih dneh, saj se je končalo evropsko prvenstvo mladih reprezen tanc Euro U21.
Ste zadovoljni z izvedbo tega velikega šp ortnega dogooka?
DD obüi smo Številne pohvale, da smo se od vseh meet Oostiteljev kot orga nizatorji najbolj izkazali, tudi v smislu pro mocije tega velikega tekmovanja. Žal je minilo brez gledalcev, navijačev, ki bi cclotnemu dooodku dodali še poseben čac in pečat. Nam je? za to iskreno žal, a smo po moji oceni zelo čo-bro izkoristili priložnost za promocijo mesta, kajti glas m sli lea sta von darle rla v strvilne drževe Evrope in tudt sveta.
Po todnu negometne vročice smo se morali vrniti g kruto revlnost, kp jo še vedno zaznamuje epidemija keronhvirusa. Kako uspešno ste se oziroma se
še z epidemijo spopadate v MOC?
Menim, da se v občini ves čas dobro spopadamo s tem izzivem. Službe v kbčini normaleo in dobro delujejo, sprejeli smo celo vrsto ukrepov pomoči za najbolj ranljive skupine, z delovnimi štipendijami smo pomagali samozaposle nim ustvarjalcem v kulturi, z dvema razpisoma pomagamo gospodarstvu .. . Dobri olalujeta zdraootveni dom, za kateoega je odmovorna občina, in tudi bolnišnica, ki je državna ustanova. Posebnih težav ni, a smo seveda vsi že rahlo nestrpni1 kdaj bo esega pkupaj konec. Upam, da bo še malo lt)olj učinkovito množično cc-pljenje prebivalcev, zato de se b odo stvari kolikor poliko uredile. Zelo sem vesel, da tudi gospoderitvo dobro deluje, a so nekatere dajavno-sti, predvsem v storitoenam sektorju, v velikih težavah in jim bo treba še pomagasi, da b odo prežinele ta krizni čas.
Ali bo epideirnja pustila laude jsosledice za utrip mos tnega jedra?
Zagotovo bodo posledice v dinamiki poslovnega življsnja, čeprav je mesto vreeno živahno, veliko ljudi prihaja v središče Celja. Ponudba je okrnjena glede na -is to, kar bi sicer bilo možnoponuditi v mestu. Verjrtno bo v veliki meri odvisno,kako bo kdo preživel to krizo, tudi od tega, o kaka zdravimi financami se je kdo znašel v tej krizi, Kdor je Ubil zadolžen ali kaj podobnega, bo seveda imel veliko večje težave kot tisti, ki se je v dokaj normalnem finančnem stanju soočil s
krizo.
Prihodnji torek bo mestni svet na seji, ki ste jo zaradi »lockdowna« prestavili za teden, obravnaval rebalans proračuna. Zaradi katerih ključnih ukrepov in sprememb ga je bilo treba pripraviti, tudi zaradi epidemije?
Najprej je treba poudariti, da smo nazadnje sprejeli dveletni proračun, kar pomeni, da smo leta 2019 sprejeli proračun tudi za lete 2021 in da se jev tem časuepremenilo zeioveliko stvari. Proračun je bil spre-
j et pred epidemij o, v tjeemde času je tudi država veliko stvari spremenila. Moram pohvaliti, da na bolje za lokalne skupnosti. Izboljšalo se je financiranje, država je prevzela nekatere pomembne stroške, ki so jih do tedaj imele lokalne skupnosti. Proračun prilagajamo tte,mes dejstvom, hkrati nekih novih, velikih projektov v proračun ne umeščamo, ampak uresničujemo že potrjene projekte.
Obgradnjinovestano-vanjskesoseske DN 10, kjerbodo javna sjaneeanja za najem, je v gradnji ali v priprave šekarnekrjpre-jektov varstankvaajskih sSavb,ki jth Ovanrirajo zasebni investitorji. Zaradi tega smo lahko veseli, to tudi kaže, da se mesto aazvija, stanovanj sicer pe^ manj kuje. A takima inten-züvna nvvoaradnja v strnjenih stanovanjokjh naseljih prinaša nove izzive ... Več bo prebivalcev, povečala sa potreba po parkiriščih, kar pa bo ogrozilo zelene površine, več Uro hrupa m onesnaženja. Koliko pozornost v MOC pnsvečate tem vprašanjem?
Vsako nevo stanovanje te seveda supe r srvar, ker po meni en sranovanjski °roblem manj. To samo po sebi še ne pomeni, da bo vra
prebivalcev. Če gledamo statistične podatke, ima mesto že 30 let stalno število prebivalcev, a smo v tem času zgradili kar precej novih stanovanj. Kar kaže, da se bivalnistandardizboljšu-je, predvsem kvadratura stanovanj na prebivalca. Za nekatervposledice ali stranske učinde noeojra-dnnj trenulnoke n e nemo. Težko je predvideti, kakšen bo nan rimev danaten ртШ sk nr okolišan vrčce inko le. Pri bsehnovogradnjbhse zelo zabzemamo zalnkoimeno-vano zeleno gradnjo, da bi skranilieimnečseSenihn o-vršin.Tudizatasmeeerav-nov soseski DN 10 odločili zgraditi parkirno hišo, da bi čim bolj izkoristili razpoložljiv prostor in ga čim več ohrsnili zelenega. Zgledno skrbimo za zelene povrane in jih skušamo o hranjati v čimvečji me rL Novogradnje ?o tako ali tako umeščene v prostoru, kjer so nekoč že bil e stavbe, nokotere s o na degradiranih območjih ali v strnienih stanovanjskih soseskah Če omen-m na primer Drapšinovo ulito, kier je novdaj že boil vrtoc- Na ta način tudi izboljš u-emo ekonomiko izrabe paostora, ki ga imamo namonjentga za gradnj o.
To sprašujem tudi v luči dogajanja v zvazi z napovedano odstranitvijo garažna Otoku in v zvez- z gtadnjo večstanovanjsžih stavb ter garažne hiše. To je zelo odmenevaeimea, ampak iakSnin psšmerav, kot je Otok, je v Co°ju kar nekaj -Dnjgo po lje,Mjlčinskega ui-ca naHud-nii ... Nbvsalte- aavrrSnakprimarekuj e parkirišč. Je torej namera ogradnj.garažvih hiš, tudi podzemnih, strateška utmeritev ?п bo valjala za vsp oela Celja? S tem bi seveda reševaH tudi vprašanje zelenih površin, na katere je v spalnih naseljih izrazit pritisk z zahtevami po novih parkirnih površinah.
Drži. S tem, da dodo ljudje morali tudi dojeti, da je av-roNobil povprečno parkiran 23 ur na dan in je mogoče uro na cosii. Ljudem se no zdi sporno, če plačajo letno vinjeto za uporobo avtoceste incestnitklad, medtom k o naj bi bilo partiranje zastonj tam, Ošer so javne sta-
11. april - Praznik Mestne občine Celje
rnf sp <vneтl?;:eOrno;j^L
oso

»Mestonamenra vejikpoudarekzelenemu razvoja peebrvalci Celje urno še posNbej občutljmnata vieli^glecte najeogkno, audi inotdstrijsko tradicijč^ zgodovintr jb eudivse poslmdice,ki jiNje ta industrija mestu poinesla. Vsaloo letmzksadimo zelo velike dreves, zeM ieoe sSo. Leees bOs гшзПпп ta številkaceta sšezdvnsto.sr
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
»V času epidemije predvsem manjkajo medčloveški stiki in druženje. Mogoče je tudi to razlog, da disciplina glede upoštevanja ukrepov ni na takšni ravni, kot je bila lansko spomlad, ko je vendarle obstajalo še veliko neznank o tem, kaj pomeni ta virus, kaj prinaša ...«
novanjske površine. Že pred leti smo izvedli poskus, ki se je ponesrečil, in sicer smo poslali vsem okoliškim prebivalcem povpraševanje o potrebah glede garažnih mest. Prostorski akti namreč predvidevajo in omogočajo gradnjo parkirne hiše ob Ulici mesta Grevenbroich,
a mislim, da smo dobili manj kot deset odgovorov tistih, ki so se zanimali za nakup ali zakup takšnega parkirnega mesta. Treba je vedeti, da je večina parkirišč na nezazidanih stavbnih zemljiščih, se pravi že ime pove, da bodo ta zemljišča nekoč pozidana in bo treba parkiranje urediti bolj ekonomično, v večetažnih parkirnih stavbah. Tipičen primer neracionalne rabe prostora so ravno te garaže na Otoku. Gre za zelo kakovosten in zaželen prostor za prebivanje v mestu, hkrati garaže, ki so že preživele svoj čas, zasedajo ta prostor zelo neracionalno. Zato smo se odločili - ta projekt se že dolgo vleče po naših urbanističnih pisarnah, že kakšnih dvajset let - da bomo temu območju dali novo vs ebino. Da bomo nadomestili te ga-
raže s podzemnim in tudi z nadzemnim parkiranjem, ne samo za bodoče stanovalce novih stanovanjskih stavb, ampak tudi za vse okoliške. Hkrati je treba resnici na ljubo povedati, da mnoge od teh garaž niso več garaže, ampak skladišča ropotije, hkrati avtomobili lastnikov teh garaž zasedajo ostale parkirne površine.
A bo potem Otok praksa za ostale dele mesta, je to usmeritev?
Da, ampak nikjer ni enako, ni identične situacije, vsaj jaz je ne poznam. A je res, da povsod primanjkuje parkirnih površin, tudi zaradi standardov, ki so veljali včasih - eno parkirno mesto na stanovanje ali eno in pol. Danes ima skoraj vsako stanovanje dva avtomobila, nekatera tri in seveda logična posledica je, da parkirnih mest v neposredni okolici manjka. Ljudje običajno niso pripravljeni iti sto, dvesto metrov peš do parkirišča, kjer je mogoče parkirati, ponavadi z izgo -vorom, da so avtomobili tam izpostavljeni morebitnemu vandalizmu ali kaj podobnega. V prihodnje bomo
PRAZNIK
OBČINE
zagotovo kje še poskušali zgraditi kakšno parkirno hišo, ljudje pa se morajo zavedati, da to parkiranje ne bo zastonj.
Ste zadovoljni z rezultati uveljavljanja trajnostne mobilnosti v mestu? Sodeč po tem, da se pogovarjava o dodatnih parkirnih površinah v mestu, bi lahko sklepali, da še ni pravih rezultatov, kljub temu da sistema javnega prevoza Kolesce in Celebus obratujeta že približno dve leti.
Najtežje je spreminjati navade ljudi. Zavedamo se, da bo vse skupaj šlo postopoma, a je treba najprej ponuditi možnosti, da lahko ljudje te navade sploh spremenijo. Dokler ni bilo Cele-busa, ljudje niso imeli možnosti izbrati trajnostnega načina prevoza, enako velja za Kolesce. Pri 50 tisoč prebivalcih imamo v Celju osem tisoč registriranih uporabnikov. Ta številka bo še rasla, kajti cilj je vsaj eno postajo za izposojo koles postaviti v vsaki krajevni skupnosti. Ljudje so že doslej dobro sprejeli Kolesce, še bolj ga bodo, ko bodo ugotovili, da je smiselno, da se registrirajo kot letni uporabniki in plačajo tistih 20 evrov. Te navade se bodo postopoma spreminjale, pri človeških ravnanjih ni mogoče pričakovati hitrih sprememb čez noč.
Kdaj bo prišlo do ureditve Prešernove ulice, do umika prometa vsaj do Marijine cerkve, kot ste že
ица
h
napovedovali in kot se skoraj vsako leto pogovarjava v intervjuju ob prazniku?
Ko bo denar ... (smeh) No, v naših načrtih to je, a je res, da je težko reči, ali bo to naslednje leto ali čez dve leti. V naših načrtih je tudi ureditev Trga celjskih knezov. Sem pa zelo vesel, da smo lani uspeli pridobiti manjkajoče zemljišče pri tržnici, kjer je zdaj divje parkirišče. Ta neurejen prostor želimo urediti kot zelen bi-serček v tem delu mesta. Mogoče tudi s kakšnimi dodatnimi površinami za tržnico, vsekakor na tem mestu ne vidimo parkirišča, kot je zdaj.
A se strinjate z oceno, da je v občini po dveh desetletjih velikih projektov, ki so zelo spremenili podobo Celja, ga preoblikovali v moderno, rastoče mesto, prišel čas za urejanje stvari, ki so očem bolj skrite, na primer za urejanje dvorišč v središču mestu, kot je tisto neugledno za Rimljan-ko. Najbrž bi še našli kakšno podobno črno točko v mestu.
Ampak verjetno ste tudi opazili, da zelo veliko pozornosti posvečamo podrobnostim pri urejanju mesta, ki je lepo ocvetliče-no, čisto, fasade so urejene. Mislim, da v nobenem slovenskem mestu ni toliko urejenih fasad v mestnem jedru kot v Celju. Zelo hitro smo pozabili, kako je še desetletje nazaj izgledala Cankarjeva ulica. Teh dvoriščnih karejev v mestu, ki so neurejeni, je veliko. Situacija ni bistveno boljša na dvorišču za Tehnoparkom in mogoče med Cankarjevo, Aškerčevo in Stanetovo ulico ter še kje. To so dvorišča, ki niso javne površine, v veliki meri so v zasebni lasti in ravno ta kare za Rimljan-ko je en takšen izjemno trd oreh. Gre za različne interese stanovalcev, poslovnih subjektov, ki tam delujejo, vsi želijo imeti tam parkirna mesta, a zemljišče ni dovolj veliko. Iluzorno je pričakovati, da bo mesto na stroške vseh občank in občanov, kar je, če delamo kaj iz proračuna, urejalo nek kare, ki bi bil potem namenjen zgolj njihovim lastnikom in poslovnim subjektom, ki tam delujejo. Občina je pripravljena sodelovati pri ureditvi kareja za Rimljanko, saj
»MOC bo še naprej spodbujala obnovo fasad hiš, ne zgolj uličnih, tudi dvoriščnih, ampak enkrat bo treba tudi na tem področju narediti red. Odstraniti nelegalno postavljene objekte, omejiti dostop vozilom v središče mesta, kjer je peš območje. Meni se zdi nesprejemljivo, da si nekdo tam omisli parkirno mesto, garažo, ki je nikoli ni bilo.«
je tam deloma lastnica, da se vzpostavi nek red, ampak vsak bo moral prispevati tudi svoj sorazmerni delež. Ker ljudje pač ne razumejo, da morajo za svojo lastnino tudi sami skrbeti in tudi kaj prispevati. Če bo to dvorišče urejeno, bodo tudi njihove nepremičnine več vredne.
Na en velik projekt v tem intervjuju vendarle ne smeva pozabiti: kako je zdaj z visečim mostom, je ta projekt v mirovanju oziroma na čakanju na čas po epidemiji?
To ni tako velik projekt, kot se nekaterim zdi. Mogoče je v večji meri provokativen, čeprav morda to ni ravno prava beseda. Strokovnjaki pripravljajo dokumentacijo, pridobivamo soglasja in vse ostalo. Gre za krasen projekt, ki bo pomembno spremenil vsebino življenja v mestu, privabil mnoge turiste, kar bo pognalo tudi malo mestno ekonomijo, trgovinice, lokale, prenočišča in vse ostalo.
Če sva začela pogovor z nogometom, ga še končaj-va, tokrat na temo domačega kluba, še vedno aktualnega prvaka: zakaj je tako velikemu uspehu sledil takšen padec, bo ta krivulja vendarle šla navzgor?
Na to res ne znam odgovoriti, nisem nogometni strokovnjak.
A ste član upravnega od-
bora NK Celje.
Saj sem tudi v rokometu, a tudi tam nisem strokovnjak. (smeh) Mislim, da je v športu tako, kot je tudi sicer v življenju. So sončni, oblačni in tudi deževni dnevi in ne vidim v tem (v trenutni uvrstitvi kluba, op. p.) nobene katastrofe. Če hočemo klub dolgoročno postaviti na višjo raven, so potrebne nekatere korenite spremembe, ki ob nekaj smole lahko prinesejo tudi slabše rezultate. Ampak ni nobene panike na obzorju. Meni se zdi pomembno predvsem, da je klub finančno stabilen, da ni zadolžen, da redno izpolnjuje svoje obveznosti do igralcev in vseh ostalih zaposlenih. Z urejenostjo pa pridejo tudi rezultati, uspehi.
In še čisto za konec: če vas že danes vprašam, ali boste kandidirali za naslednji mandat, namreč volitve se približujejo, je še prezgodaj?
Lokalne volitve se še ne približujejo tako, kot se morebiti državnozborske, na teh zagotovo ne bom kandidiral. (smeh) Za lokalne volitve pa še ne vem. Običajno se odločam nekaj mesecev pred volitvami, ker se ne želim s tem obremenjevati. Se pa počasi tudi bližam letom za upokojitev, tako da imam več alternativ.
Foto: SHERPA
Ш11 РОШ(ШМ®¥ CEUI
Ulica XIV. divizije 14,3000 Celje info@klub-zlatorog.si (+386) 031 321 472
ošImv naših v
SDS
Vsem občankam in občanom želimo vse najlepše ob prazniku Mestne občine Celje. Celje naj bo zanimivo in prijazno mesto z urejeno in prijetno okolico.
Ostanimo zdravi! Slovenska demokratka stranka MO SDS Celje
Ђ
Celjanke in Celjani, vse najboljše!
Bojan Šrot župan
32
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Večji projekti Mestne občine Celje
Nova stanovanja, kolesarske povezave, kulturna dediščina
Mestna občina Celje trenutno uresničuje nekaj večjih investicijskih projektov, tudi večmilijonskih, podprtih z evropskimi sredstvi, nekatere pa še pripravlja. V sliki in besedi predstavljamo nekaj pomembnejših projektov, ki bodo deloma zaživeli že letos, nekateri pa v prihodnjih letih.
ROBERT GORJANC
Stanovanjska soseska DN 10
Gradnja soseske s 142 javnimi najemnimi stanovanji je največja investicija v občini. S pomočjo evropskih sredstev jo izvajata družba Nepremičnine in MOC, naložba je ocenjena na približno 17 milijonov evrov. Predvidoma junija bo prvih 50 upravičencev prejelo ključe stanovanj, celotna soseska bo po načrtih zgrajena do sredine prihodnjega leta. (Foto: SHERPA)
Nove postaje sistema Kolesce
S pomočjo nepovratnih finančnih spodbud Eko sklada v višini skoraj 300 tisoč evrov bo celjska občina v tem letu postavila 12 novih postaj sistema javne izposoje koles Kolesce.
Upravljanje mobilnosti
MOC je letos z nedavno izvedbo razpisa naredila prve korake pri uresničevanju projekta Upravljanje mobilnosti, ki bo s pomočjo sodobnih tehnologij nadgradil sedanje rešitve trajnostno naravnane prometne infrastrukture v mestu (Kolesce, Celebus, parkirišča ...). Gre za vzpostavitev sodobnih plačilnih sredstev, celovitega informacijskega sistema z usmerjevalnimi in interaktivnimi tablami, izdelavo spletne in mobilne aplikacije ... Naložba je ocenjena na milijon evrov, v celoti bo uresničena do konca leta 2023.
Gradnja prizidka k OŠ Hudinja
V Osnovni šoli Hudinja bodo po dolgih letih in po preloženem začetku uresničevanja naložbe vendarle dočakali prizidek, ki bo rešil prostorsko stisko. Naložba je ocenjena na 1,7 milijona evrov in bo predvidoma končana do konca tega leta. (Foto: SHERPA)
[JVj B|Wi_ri?
ћ fcJf 1*3
A v.| «јШ
г %J\-

•m- Y . r "
MČ Nova vas, Ulica bratov Vošnjakov 1,3000 Celje
NA PRAZNIČNEM OBISKU
33
Obnova stavbe v Gregorčičevi ulici 6
V maju je predvideno odprtje obnovljene stavbe v Gregorčičevi ulici 6, kjer bo Zdravstveni dom Celje dobil nove prostore za nekatere svoje dejavnosti: fizioterapijo, center za krepitev zdravja in center za duševno zdravje otrok ter mladostnikov, razvojne ambulante z nevrofizioterapijo ... Skupna vrednost naložbe znaša 3,4 milijona evrov. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Gradnja manjkajočega kanalizacijskega omrežja
Drugi največji projekt v občini je gradnja manjkajočega dela kanalizacijskega omrežja, ki je skupni projekt MOC ter občin Štore in Vojnik. Ocenjen je na približno 11 milijonov evrov in sofinanciran iz evropskih sredstev ter državnega proračuna. Gradnja 15,4 kilometra kanalizacijskega omrežja, na katerega bo priključenih več kot 400 objektov in 12 črpališč, se bo predvidoma začela v prvih dneh maja.
Mreža kolesarskih povezav
MOC nadaljuje urejanje omrežja kolesarskih povezav, do konca leta naj bi bilo urejenih približno 44 novih odsekov v skupni dolžini 30 kilometrov. Občina trenutno ureja odseke v Ulici Tončke Čečeve (ob AMZS), v teh dneh bo začela tudi gradnjo v Badovinčevi ulici ter na Savinjskem nabrežju. (Foto: SHERPA)
Ureditev razstavišča v Stari grofiji
Po obnovi Muzejskega trga bo pod njim nastalo tudi novo razstavišče, še eno »mesto pod mestom«, kjer si bo in situ mogoče ogledati imenitne freske iz ostankov rimske vile iz prvega stoletja, odkrite ob prenovi trga. Po projektiranju naj bi MOC v kratkem objavila razpis za izvajalca gradbenih del.
Celovita prenova Knežjega dvora
V MOC si želijo, da bi še v aktualni finančni perspektivi (2014-2020) za črpanje evropskih sredstev, podaljšani do leta 2023, lahko prijavili četrti del projekta celovite prenove Knežjega dvora (severni gotski del z zunanjo ureditvijo), za kar občina že ima gradbeno dovoljenje. Obnova bo predvidoma stala več kot 8 milijonov evrov. (Foto: SHERPA)



11 •
Tradicija kakovosti, zanesljivosti in profesionalnega pristopa
34
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Zaradi epidemije bo treba na grbe še počakati
Letošnji prejemniki celjskih grbov
Celjski mestni svet je letos potrdil dvanajst prejemnikov celjskih grbov. (Foto: MOC)
Tako kot lanski tudi letošnji prejemniki najvišjih priznanj Mestne občine Celje svojih grbov različnih žlahtnosti ne bodo mogli sprejeti na tradicionalni slovesnosti, ki jo MOC pripravi na dan občinskega praznika, 11. aprila. Zaradi slabe epidemiološke slike in vladnih ukrepov prireditve tudi tokrat na prazničen dan ne bo, občina jo bo izvedla kasneje, ko bodo razmere to dovoljevale.
ROBERT GORJANC
Na kratko predstavljamo prejemnike priznanj.
Častni meščan:
Mag. Franc Pangerl, predsednik UO Celjskega sejma
Za dolgoletno uspešno delo družbe in utrjevanje prepoznavnosti Celja kot sejemskega mesta v mednarodnem prostoru.
Zlati grb:
Dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju
Za odlično vodenje, prenovo in razvoj šole ter za prispevek pri razvoju celjskega srednješolskega izobraževanja.
Celjska Mohorjeva družba
Za 170 let neprekinjenega delovanja, za vrhunske dosežke na področju založništva in kulture ter za širjenje ljubezni in spoštovanja do slovenskega jezika.
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Za 70 let uspešnega delovanja, prispevek h kulturno-družabnemu življenju mesta in dolgoletno negovanje tradicije festivala Dnevi komedije.
Srebrni grb:
Mile Čepin, športni pedagog in trener
Za prispevek k razvoju Celja kot športnega mesta, predanost h krepitvi rekreativnega, vrhunskega in šolskega športa ter za vzgojo številnih generacij celjskih športnikov.
Bronasti grb:
Marjan Teržan, lastnik Optike Teržan
Za uspešno podjetniško pot in prispevek k razvoju celjskega gospodarstva.
Kristalni grb:
Za odličnost v celotnem študijskem obdobju so ga prejeli Anja Amon (Filozofska fakulteta UM), Neža Ema Komel (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo UL), Anja Ulaga (Pedagoška fakulteta UM), Tina Robič (Medicinska fakulteta UL), Vesna Vrečko Pizzulin (Filozofska fakulteta UM) in Žan Žvižej (AGRFT UL).
RAVNAJMO ODGOVORNO, LOČUJMO ODPADKE!
MEŠANI ODPADKI
igrače, plenice, umazana embalaža, pepel, kasete
EMBALAŽA
pločevinke, plastenke, tetrapak, plastične vrečke, alu folija, jogurtovi lončki
V družbi Simbio izvajamo storitve, ki so nujne za vas, tudi v oteženih razmerah epidemije. Prosimo vas, da v teh razmerah odgovorno in skrbno ravnate z odpadki tudi vi.
O3 425 64 00 www.simbio.si
simbfo
v sii/w&tez* г. oitoC'
■уллл/
STEKLO
steklenice, kozarci za vlaganje
PAPIR
časopisi, zvezki, knjige, prospekti, karton
ali ZBIRNI CENTER
KOSOVNI ODPADKI
pohištvo, bela tehnika, vzmetnice, talne obloge
GRADBENI ODPADKI
strešniki, keramične ploščice, kosi betona Na enoosni avtoprikolici, imetnik prisoten.
ZBIRNI CENTER
ZBIRNI CENTER
BIOLOŠKI ODPADKI
vrtni in kuhinjski odpadki, ostanki sadja in zelenjave, listje
ODPADNA ELEK. IN ELEK. OPREMA
likalniki, hladilniki, sesalniki, računalniki
ali ZBIRNI CENTER
NEVARNI ODPADKI
baterije, zdravila, akumulatorji, kartuše, olja, čistila
ali
PREMIČNI ZABOJNIK v času akcije
гVARNO
simbio
NA PRAZNIČNEM OBISKU
35
Gradijo na dostopnosti, odličnosti storitev in zaupanju
V Novi KBM se zavedajo, da si stranke predvsem pri opravljanju kompleksnejših dolgoročnih finančnih poslov, kot so krediti, naložbe, varčevanja, želijo osebnega stika z bančnimi strokovnjaki, zato so poslovalnice pomemben kanal komunikacije s strankami.
Nova KBM se lahko pohvali z najširšo mrežo bančnih točk v državi, kjer lahko stranke opravljajo bančne storitve. Poslovalnice na celjskem področju se nahajajo na enostavno dostopnih lokacijah, tudi v nakupovalnih središčih, kar je za stranke še posebej priročno. »Ponosni smo, da je naša poslovalnica nakupovalnem središču Planet Celje urejena v skladu s smernicami sodobnega bančništva, saj se umaknjeni od bančnega okenca počutimo bolje tako mi, ki se posvetimo strankinim izzivom, kot stranka,
ki z nami deli svoja pričakovanja in želje. V Novi KBM na prvo mesto postavljamo prav zaupanje med banko in stranko, zato je prav, da to odražajo tudi naši poslovni prostori,« je prepričana vodja poslovalnice Alenka Kukovec. »V poslovalnici se pogosto srečujemo s strankami, ki kupujejo svojo prvo nepremičnino. V Novi KBM ponujamo ugodne obrestne mere in kreditne pogoje,« pojasni Kukovčeva in doda, da do konca leta 2021 v Novi KBM ponujajo tudi posebno ponudbo stanovanjskih kreditov brez stroškov odobritve kredita. »Naši bančniki imajo ogromno znanja in izkušenj, s katerimi strankam pomagajo pri sprejemanju ustreznih odločitev,« pojasni Alenka Kukovec.
Dodatne ugodnosti pri obrestni meri ob najemu stanovanjskega kredita ponujajo tudi imetnikom njihovih paketov. »Med
Nova KBM
strankami v naši poslovalnici na Aškerčevi ulici v Celju je izjemno priljubljen Paket Komplet. Uporablja ga že več kot 100.000 zadovoljnih strank, združuje pa vse bančne storitve, ki jih najpogosteje opravljamo, tudi uporabo najboljše spletne in mobilne banko Bank@Net in mBank@Net. Stranke so izjemno zadovoljne tudi s Paketom Premium, ki združuje ekskluzivne storitve za dnevno upravljanje financ in osebno obravnavo na najvišji ravni,« razloži vodja poslovalnice Urška Cokan Vedenik in poudari, da je zadovoljstvo strank v središču pozornosti bančnih strokovnjakov v poslovalnici Aškerčeva. »Vsaki stranki se posvetimo celovito. Naša naloga je, da ji omogočimo čim več objektivnih informacij, na podlagi katerih lahko sprejme odgovorno odločitev, povezano s svojimi financami. Gradimo torej na zaupanju in ponosni smo, ker stranke to prepoznavajo in cenijo.«
Kot v ostalih poslovalnicah Nove KBM lahko tudi v poslovalnici CMH v Celju stranke opravijo vse bančne storitve, prednost Nove KBM pa je širok nabor bančnih produktov, ki
so zasnovani za določeno ciljno skupino. »Stranke se v naši poslovalnici pogosto pozanimajo tudi o naložbah. V spremenjenih razmerah se marsikdo vpraša, ali je ta čas primeren za investicije. Odgovor je vsekakor da, v kolikor ima stranka jasno opredeljene cilje, ki jih z naložbami želi doseči. Investiranje v vzajemne sklade je ena od oblik, s katerimi lahko oplemenitite svoje prihranke, do 15. aprila pa v Novi KBM ponujamo za vsa enkratna vplačila v vzajemne sklade Sava Infond, Raiffeisen Capital Management in Triglav skladi le polovične vstopne stroške oz. distribucijsko provizijo,« pove vodja poslovalnice CMH Anja Šuplika in doda, da je Nova KBM zmeraj v koraku s sodobnim bančništvom in v vsakem izzivu svojih strank vidi tudi priložnost za nadaljnji razvoj banke.
Razvejano mrežo kontaktnih točk, ki so strankam na voljo za opravljanje bančnih storitev, ob poslovalnicah dopolnjuje še več kot 400 banko-matov, stranke Nove KBM pa lahko najpogostejše bančne storitve opravljajo tudi na vseh poštah po Sloveniji.
www.nkbm.si
H"
03 425 33 53 I www.energetika-ce.si <
ENERGETIKA CELJE
36
NA PRAZNIČNEM OBISKU
V JP Zelenice v prvih pomladnih dneh spreminjajo podobo mesta
Za zeleno in cvetoče Celje
V javnem podjetju Zelenice, ki pretežno skrbi za urejanje zelenih in drugih javnih površin ter za hor-tikulturno podobo v Celju, so imeli v prvih spomladanskih dneh veliko dela. Predvsem zaradi nedavno končanega evropskega prvenstva mladih reprezentanc Euro U21, v okviru katerega so bili v veliki meri udeleženi pri uresničevanju spremljajočih dogodkov, kot sta bila na primer namestitev cvetlične žoge in zasaditev dreves za spomin na ta velik športni dogodek in reprezentance, ki so sodelovale na njem. Letos so se v Zelenicah ukvarjali tudi z nekaterimi drugimi projekti, ki so prispevali k lepši podobi Celja.
Prva spomladanska pošiljka za cvetoče Celje
ROBERT GORJANC
V JP Zelenice so na trati za zahodno tribuno štadiona Z'dežele pripravili in uredili vse potrebno za zasaditev štirih dreves, tipičnih za države udeleženke prvenstva. Na travniku pod Golovcem so imeli še malo več dela, saj je bila tam zasaditev kar šestnajstih dreves v čast vsem udeleženkam Eura U21.
Konec prvenstva v nogometu seveda tudi ne pomeni konca dela z drevesi, saj temu področju, kot je dejal Jože Krulec, direktor JP Zelenice, namenjajo še posebno pozornost. Pred kratkim so tako na Savinjskem nabrežju obrezali 88 platan in zasadili 24 dreves v Kosovelovi in Jenkovi ulici.
»Morda v preteklosti nismo bili najbolj učinkoviti pri ravnanju z drevesi, zato zdaj poskušamo urediti najbolj nujne primere, pri čemer se bomo tega področja lotili bolj sistematično. Upajmo, da bo vegetacija še malo počakala, da bomo lahko čim več naredili, sicer pa bomo nadaljevali jeseni.«
Žoga za uvod v
cvetličenje mesta
Imenitna cvetlična žoga, ki so jo v Zelenicah pred začetkom prvenstva namestili na Krekovem trgu, je pomenila tudi uvod v obsežnejše pomladansko cvetličenje kot uresničevanje vizije, da mesto prebivalcem in obiskovalcem ponuja čim lepšo podobo, da se v njem dobro počutijo. Po koncu prvenstva so več kot dva tisoč mačeh, ki so krasile žogo, zasadili v parku in na ostalih javnih površinah v mestu.
Na dan začetku Eura U21 v Celju je terenska ekipa Zelenic s približno 30 koriti spomladanskega cvetja olepšala nekaj ključnih točk v mestu, tudi pred Mestno občino Celje, kjer smo delavce Zelenic ujeli v akciji. »Korita so zasajena z
Boštjan Safran, vodja programa vrtnarstvo v JP Zelenice
»Ho-ruk, gremo ...«
Ш KOVA
Opekarniška 15d, Celje,Tel: 03 428 23 10, e-mail: info@kova.si
Nudimo Vam strokovne storitve s področij: VARNOST PRI DELU, EKOLOGIJA, POŽARNA VARNOST, USPOSABLJANJA IN STROKOVNE DELAVNICE, KONTROLNI ORGAN ZA OPREMO POD TLAKOM, GRADBENI INŽENIRING, SISTEMI VODENJA, RAZVOJNO RAZISKOVALNA DEJAVNOST, PRODAJA OPOZORILNIH TABEL IN NALEPK, NAJEM PREDAVALNICE
Več na spletni strani www.kova.si
•	Pohištvo po meri
•	Energijsko učinkovita okna -možnost pridobitve subvencije EKO sklada
•	Stavbno pohištvo
•	Izdelki iz max compact plošč in kerrocka
•	Oprema poslovnih prostorov
www.mizar-celje.com | mizarce@siol.net | 03 425 39 50
NA PRAZNIČNEM OBISKU
37
Z nekdanjimi delavci Simbia in dobro mehanizacijo
Jože Krulec, direktor javnega podjetja Zelenice
mačehami in s čebulnicami, torej s tulipani in z narcisami. Odločili smo se, da jih bomo postavili na štirih mestih, in sicer na Trgu celjskih knezov, Glavnem trgu, Krekovem in trgu pred Mestnim kinom Metropol,« je povedal Boštjan Safran, vodja programa vrtnarstva v JP Zelenice.
Seveda je bilo pred tem dejanjem treba opraviti kar nekaj dela in priprav. »Korita so bila posajena približno mesec pred začetkom nameščanja. Tulipani in narcise so čebulnice, ki jih sadimo jeseni oziroma pozimi in rabijo svoj čas, da zacvetijo. Kasneje smo zasadili še mačehe.«
Prvo nameščanje korit v Celju je opravila tričlanska ekipa, za njo je prišel še drugi del zasedbe v istem številu, da je korita zalil in da bo cvetje lepo uspevalo. »Postavitev je najlažji del, medtem ko vzdrževanje cvetlic terja določen čas, odvisno tudi od vremenskih razmer. Če je sončno in toplo, je treba pogosteje zalivati, predvidoma dvakrat na teden, ob hladnejšem vremenu je tudi enkrat na teden dovolj. Po vsakem drugem, tretjem zalivanju sledi gnojenje,« je še pojasnil Boštjan Safran.
Korita bodo na teh točkah stala do sredine maja, potem jih bodo v Zelenicah odpeljali in jih zasadili s poletno floro. »Lani smo zasadili zmajeva krila, ki so se zelo lepo obnesla, ampak vsako leto so smernice malo drugačne in da se ne bomo ponavljali, jih bomo letos zamenjali vodenkami, verjetno v rdečih in roza odtenkih. Postavili bomo še devet cvetličnih piramid, ki so jih občani že navajeni, predvidoma bodo na istih mestih kot lani. Za zalivanje bomo skrbeli približno do konca oktobra, do nastopa slane,« je še dejal sogovornik in izrazil upanje, da bodo najhujši dnevi koro-nočasa čim prej mimo in bodo gostinci lahko odprli terase lokalov. Namen ocvetličenja je namreč tudi privabljanje gostov, turistov na naše lepe in urejene trge.
Drugi val ocvetličenja bo sle dil sredi maja. Takrat bodo v Zelenicah cvetlična korita postavili še na mostovih in
v podvozih, kar prebivalci in obiskovalci Celja tudi že dobro poznajo, torej v podvozu na Mariborski cesti ter na mostovih čez Savinjo proti Laškemu in v smeri proti Li-scam. »Letos bomo cvetličenje še nekoliko nadgradili, s koriti bomo olepšali tudi podvoz v Kersnikovi ulici in še kje. Vsega zaenkrat še ne bil želel razkriti,« je bil malo skrivnosten direktor Jože Krulec.
Šmartinsko jezero
in Rakušev mlin
Pred začetkom cvetličenja mesta so v Zelenicah veliko pozornosti namenili urejanju poti okrog Šmartinskega jezera in tudi obnovi rekreativne poti od mesta proti jezeru. »Urejevanje poti okrog jezera še ni končano. V prvem delu smo se lotili poti od čolnarne Muzelj proti drstišču, gre za 760 metrov poti. Urejamo tudi most ob drstišču, ki je v precej slabem stanju, na poti do jezera smo zamenjali dotrajano leseno ograjo,« je povedal sogovornik.
V	javnosti je zelo ugodno odmevalo tudi čiščenje in urejanje velike površine na prostoru nekdanjega Raku-ševega mlina, ta je bila dolgo časa zanemarjena. Je delo tam že končano? »Ne, še ni. Je še kar nekaj zadev, tudi ograjo bomo nekoliko olepšali ... Gre vendarle za točko v mestu, ki je zelo vidna. Je pa treba upoštevati, da celotno območje ni v lasti MOC, zato ni v naši pristojnosti, da čistimo povsod na tem prostoru. Nekaj je tudi od trgovskih družb in z njimi si prizadevamo skleniti dogovor, da bi bil videz tega območja v celoti takšen, kot je zdaj na tem očiščenem delu,« je še povedal Jože Krulec.
V	Zelenicah so v minulih tednih med drugim očistili obzidje na Starem gradu, travniški potok na Zgornji Hudinji, grafite v podvozu na Mariborski cesti in na mostu čez Savinjo proti Polulam ter uredili nabrežje pri letnem bazenu. Seveda ne smemo spregledati ureditve krožišč, kar je še sodilo v paket priprav na Euro U21.
Foto: SHERPA
Javno podjetje Zelenice kot naslednik režijskega obrata v Mestni občini Celje je začelo delovati septembra 2019, najprej kot javni zavod, nato se je lani preoblikovalo v javno podjetje. V začetku leta so se v Zelenice prezaposlili zaposleni iz dejavnosti vrtnarstva v podjetju Simbio.
»S prenosom nismo imeli nobenih težav, zaposlenim so ostale popolnoma enake pravice, kot so jih imeli v prejšnjem podjetju, in ocenjujem, da so nekdanji delavci Simbia pri nas zadovoljni in se pri nas dobro počutijo, vsaj tako je mogoče razbrati z njihovih obrazov. Iz Simbia je v Zelenice prišlo pet zapo-
»V preteklosti je bilo kar nekaj pripomb glede košnje v blokovskih naseljih v mestu. Letos bomo tako uvedli novost in na naši spletniin FB-strani obveščali občane, da bodo seznanjeni, kdaj bomo v katerem delu mesta kosili, pri čemer bomo poskušali čim bolj podrobno opredeliti tudi ure. Si pa prizadevamo, da bi kupili stroje, ki povzročajo manj hrupa, in tudi na ta način pripomogli k varovanju okolja,« je povedal Jože Krulec.
slenih, eden se ni odločil in je š el na svojo pot. Trenutno je zaposlenih 25 ljudi,« je o integraciji istih dejavnosti dveh javnih podjetij na enem mestu opisal direktor JZ Zelenice Jože Krulec.
Sogovornik ocenjuje, da so zaradi podpore občine dobro opremljeni s sodobno mehanizacijo. »Lani smo nakupili nekaj novih strojev. Zagotovo je na primer zelo pomembna
pridobitev pobiralec listja, ki je močno olajšal delo v mestu, kupili smo tudi močnejši traktor, ki omogoča mul-čanje večjih površin, gorsko kosilnico za košenje brežin ter še precej drugih manjših strojev.
Zelenice se poleg urejanja zelenih in javnih površin ter vrtnarstva v manjšimeri ukvarjajo še z nekaterimi drugimi dejavnostmi, in sicer
s čiščenjem javnih in drugih stavb, s hišniškimi opravili, z zaključnimi delivgradbe-ništvu, manjšimi gradbenimi deli ter izvajanjem zimske javne službe na javnih površinah v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Sedež podjetja je na območju Stare cinkarne, na Cinkarniški poti19.
RG
Foto: SHERPA
/IC
Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje
sooo Cčljč, Ulica XIV divizije 14, Tčlčfoe: 03/42 74 230, Telefax: 03/42 74 260 e-mail iefo@rcpl.si http://aaa.plaeiraejč.rc-cčljč.si/
PROSTORSKO NAČRTOVANJE
DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRTI
OBČINSKI PROSTORSKI NAČRTI
LOKACIJSKE PRčVčRITVč
OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI
URBANISTIČNO IN KRAJINSKO NAČRTOVANJE
PROJEKTIRANJE PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE
ARHITEKTURNO, KRAJINSKO-ARtlTčKTURNO, GRADBčNO IN DRUGO PROJčKTIRANJč (IZP, DGD, PZI, PID)
PRIDOBIVANJč PROJčKTNIt POGOJčV IN MNčNJ
PRIDOBIVANJč GRADBčNIt DOVOLJčNJ
IZDELAVA OKOLJSKIH POROČIL IN POROČIL O VPLIVIH NA OKOLJE
IZDčLAVA DOKUMčNTACIJč SORODNč VRSTč
MOBILNO TEHTANJE
Mobilno tehtanje kot eden najobsežnejših programov naše ponudbe vsekakor predstavlja velik del prodajnega programa. V podjetju Utež, d.o.o. smo že zelo zgodaj dognali, da postaja potreba po novih načinih uporabe tehtanja vedno večja.
Logistika, bodisi interna ( znotraj proizvodnega , skladiščnega procesa ) ali zunanja ( transport na relaciji proizvajalec - trgovec , kupec ) je zelo pomemben del v procesu nastajanja nekega proizvoda ali izvajanja storitve. V okviru teh procesov se srečujemo s večnim izzivom, kako procese izvesti najbolj optimalno, brez nepotrebnih zastojev, hkrati pa so vedno pomembne tudi pravilne količine in čim manj napak pri odpremah. Prav gotovo je pomemben dejavnik pri zunanji logistiki tudi zakonodaja , ki predpisuje kolikšne so lahko obremenitve raznih vozil ipd.
Preverjanje teže v mnogih procesih predstavlja zelo pomemben element kakovosti. Praviloma se le to izvaja s pomočjo standardnih tehtnic, ki so na določenih mestih postavljene v proizvodnem obratu. Vedno več je tehtanja na proizvodnih linijah samih ( glej rubriko KONTROLA PROIZVODNEGA PROCESA ) , prav gotovo pa je zelo aktualna tema tudi selitev klasičnih tehtnic na razna transportna sredstva.
Tehtanje lahko tako izvajamo na večini transportnih naprav kot so : čelni , elektro paletni, regalni ali ročni viličarji , razni žerjavi ( žerjavne in kaveljske tehtnice ), nakladalniki , gradbeni stroji , transportni trakovi .
Bistvo uporabe tehtnic na zgoraj opisanih napravah je v tem, da izdelkov ni več potrebno pripeljati na mesto, kjer je vgrajena tehtnica. Tehtnico imamo namreč na voljo tam, kjer jo trenutno potrebujemo. Izguba časa in prostora vezana na stabilno nameščeno tehtnico tako lahko marsikje postaneta preteklost.
V kombinaciji s programsko nadgradnjo in povezavo v IT sistem, tako mobilno tehtanje predstavlja bistven napredek oz. pripomoček pri zmanjševanju stroškov logistike, kontrole vhodnih izhodnih količin in še bi lahko naštevali.
Podjetje Utež, d.o.o. tako že vse od leta 2005 aktivno sodeluje s enim vodilnih proizvajalcev tehtnic na viličarjih, to je podjetje RAVAs iz Nizozemske, vedno večje pa je tudi število nam lastnih aplikacij, saj moramo pri naše delu biti vedno pripravljeni iskati inovativne in vedno nove pristope k reševanju izzivov, ki nam jih s svojimi težavami predstavljajo naši kupci.
SERVIS IN PRODAJA TEHTNIC
Itež^o^TehorskacJČ.tOOdOelj^Tlovcnija
teA 00386/3 4R8 55 60 fax:003N6/3 Z285568 gsm: 00386/ 31 300180 etmail:mfo8)ut8Z8i -plзtnafirtn:www.6f86.si /www.utez-celje.si
RAVAS-Safe Load
Sistem za zaznavanje preobremenitve na čelnih viličarjih!
38
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Spet ladjica na Šmartinskem jezeru?
Ena najmikavnejših turističnih točk Celja je Šmar-tinsko jezero, ki je tudi priljubljeno rekreativno prizorišče. V zvezi z jezerom se marsikaj dogaja kljub epidemiji.
O novem gostinskem lokalu Panorama v Runtolah smo pred časom objavili članek, ki je na naši spletni strani naletel na izjemen odmev. Nova pridobitev čaka na pogoje, ko bodo gostinci tudi v Savinjski regiji ali na ravni države lahko spet odprli vsaj terase svojih lokalov. Po drugi strani skakalnice, za katere je bilo namenjenih več kot dvesto tisoč evrov, bolj ali manj samevajo in niso prav zaživele.
»Še niso prav zaživele,« je našo formulacijo popravil župan Bojan Šrot, ko smo ga vprašali, kaj se dogaja s skakalnicami. Gre za posebnost, česa podobnega v Sloveniji ni, a verjamem, da je veliko potencialnih interesentov, da bodo te skakalnice zaživele. Skakalnice nikoli niso bile namenjene množični uporabi, gre vendarle za naprave, ki omogočajo akrobatske skoke. Tega je malo ljudi veščih. To je šport, za katerega verjamemo, da se lahko razvije,« je vendarle optimističen župan.
Dodal je, da je občina v okviru Šmartinskega jezera naredila veliko, predvsem tisto, kar se je zavezala. »Že dolgo poudarjamo, da se kot občina ne vidimo v vlogi tistega, ki bi
Na Šmartinskem jezeru bo celjska občina še naprej skrbela za razvoj in urejanje infrastrukture, medtem ko vlaganje v gostinske in namestitvene objekte prepušča zasebni pobudi.
Ш
investiral v gradnjo gostinskih objektov in podobno. Zdaj obnavljamo pot okrog jezera in se pripravljamo na ureditev celotne poti, financirali smo gradnjo sanitarij in Brkatega soma, pri katerem smo zdaj v sporu z najemnikom in bomo stvari reševali po sodni poti.«
Veseli ga, da se je za projekt Panorame pojavila zasebna
pobuda. »Gostinski objekt je na odličnem mestu, dobro je vključen v veduto jezera in okolice. V neposredni bližini smo dogradili tudi parkirišče, postajališče za avtodome. Infrastrukturo, kar je domača naloga lokalne skupnosti, torej izgrajujemo. Za ostalo bodo zasebniki morali najti poslovno zanimanje, pred-
VLAZILNE ROBCE ZA ENKRATNO UPORABO, ZAŠČITNE MASKE in podobna zaščitna sredstva NE MEČITE V STRANIŠČNO ŠKOLJKO ALI KANALIZACIJO!
Vodovod-kanalizacija poziva občane, da v teh časih ravnajo odgovorno in ne povzročajo dodatnih težav pri odvajanju in čiščenju odpadnih vod.
vsem bodo morali v svoj posel vložiti znanje in sredstva,« je jasen župan.
Upa, da bo jezero tudi v prihodnje, ne glede na to, kako se bo razvijalo, ostalo takšno, kot je. »Je sicer umetno, a se je v teh štirih desetletjih in več tam ustvaril čudovit naravni habitat, prava zelena oaza, ki privablja veliko ljudi, ribiče, sprehajalce, poleti tudi kopalce in še koga.
Razkril je, da se v občini že nekaj časa intenzivno pogovarjajo z lastnikom ene od ladjic, ki bi bila primerna za to jezero. »Mislim, da je to tisto, kar na jezeru trenutno še najbolj manjka in kar najbolj pogrešajo obiskovalci. Žal je zakonodaja pri nas zelo stroga in ne omogoča plovbe na sladkovodnih površinah plovilom, ki so na bencinski ali dizelski pogon. Kar je nelogično vsakemu, ki hodi malo po svetu in ve, kakšne ladje vozijo po Ženevskem jezeru ali po kakšnem avstrijskem ali nemškem. Sploh če so takšna plovila zgrajena po vseh najsodobnejših standardih, ki varujejo pred morebitnim onesnaženjem vode.«
RG
Foto: SHERPA
elektromehanika __i
servis plinskih peči
POOBLAŠČENI SERVIS
PLINSKIH PEČI
Junkers-Bosch, Viessmann, Buderus, Unical, Beretta
Stanko Fartelj s.p.
Gosposka ulica 3 3000 Celje
gsm: 041/68 14 68
tel: 03/5441753
www.elektromehanika-sp.si fartelj@amis.net
VODOVOD KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje
Imikadom
GRADBENIŠTVO IN STORITVE
info: 041/614-104 041/577-758 031/292-384
E-pošta: mikadom12@gmail.com
Mika dom d.o.o. Mariborska cesta 86 3000 Celje
ADAPTACIJE, NOVOGRADNJE ter VDRZEVALNA DELA
Izvajamo:
*	BETONSKA DELA
*	ZIDARSKA DELA
*	KERAMIČARSKA DELA
*	SLIKOPLESKARSKA DELA
*	TESARSKA DELA
*	SUHOMONTAZNA DELA
*	KROVSKA DELA
*	FASADERSKA DELA
*	ZUNANJE UREDITVE
*	ELEKTRO INSTALACIJE
*	STROJNE INSTALACIJE
NA PRAZNIČNEM OBISKU
39
VALSIMONT PROIZVODNJA IN STORITVE, D. O. O.
KIDRIČEVA ULICA 13, 3270 LAŠKO Kontakt: e-mail: jernej@valmont.si, tel.: 040 279 240
IZDELAVA IN STROKOVNA MONTAŽA:
PVC-STAVBNEGA POHIŠTVA PVC/ALU-VHODNIH VRAT SEKCIJSKIH IN ROLO GARAŽNIH VRAT ZUNANJIH IN NOTRANJIH SENČIL KOMARNIKOV ZAKLJUČNA DELA
MERITVE IN SVETOVANJE NA TERENU BREZPLAČNO!
www.remont.si
Jeklenko Plindom vam pripeljemo na dom!
i				
63	S3	F r>3MraiokUnk ti*d«r 080 1228	J	L
Dostava jeklenk na dom Brezplačna številka:
080 1228
ISTRABENZ PLINI
SIAD Group
www.istrabenzplini.si
V OPTIKI VAM NUDIMO:
STROKOVNO:
- pregled vida, ki ga opravi zdravnik okulist za očala in kontaktne leče
KVALITETNO:
-	širok izbor korekcijskih okvirjev in steke|
-	kontaktne leče in čistila priznanih proizvajalcev
-	sončna očala z vso potrebno zašatorn modnih dizajnov
-	sončna očala z dioptrijo po naročilu
Teržan, d. o. o. Mariborska cesta 54, Celje 03 491 38 00,051 30 88 00 www.optika-terzan.si
ZANIMIVO: brezplačna očala na naročilnico za izboljšanje vida
POSEBNOST: lasten brezplačen parkirni prostor za stranke
UGODNO: konkurenčne cene
V ČASU EPIDEMIJE ODPRTO OD 9. DO 16. SOBOTA IN PRAZNIKI ZAPRTO
Ob prazniku ^ Mestne občine Celje občankam
in občanom iskrene čestitke!
40
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Po naročilu izdelujemo torte, pecivo, finger food sladice, sladko sadni kotiček.
-10%
VLJUDNO VABLJENI V PRENOVLJENO TRGOVINO MESNINČEKTRNOVLJE
S kupončkom prejmete 10% popust ob naročilu.
dR
Naročila sprejemamo na 041 928 077 ali klemen.siter@gmail.com
STUDIO KCAKE, Klemen Siter s.p. Miklošičeva ulica, 3000 Celje
Vdesete
ČEVAPČIČI 960 G
pakirano kos cena €/ kos
3,99
SLIKE SO SIMBOLIČNE.
Celjske mesnine d.o.o. PE MESNINČEKTRNOVLJE
Cesta v Trn o vi je 10, SI - 3000 Celje
Delovni čas:
ponedeljek - petek: 7.00 -19.00 sobota: 7.00-14.00 nedelja in prazniki: zaprto
Veljavnost cen do 15.4.
NA PRAZNIČNEM OBISKU
41
QJ/ma/mi
Najbolj kul ponudba za dojenčke, otroke in mladostnike. Ogromna izbira oblačil iz organskega bombaža, igrač in opreme
www.umami-store.com
MEDICINA
■	prodaja in zastopanje medicinske in nemedicinske opreme priznanih svetovnih proizvajalcev,
■	strokovno svetovanje in izvedbeni inženiring,
■	servis medicinske opreme
RAVNANJE Z ODPADKI
dezinfekcija infektivnih odpadkov in varno zbiranje drugih posebnih nevarnih in nenevarnih odpadkov, prodaja ustrezne embalaže za varno in zakonsko ustrezno zbiranje nevarnih in nenevarnih odpadkov, svetovanje glede gospodarjenja in ravnanja z odpadki
IZSUŠEVANJE, OGREVANJE IN KLIMATIZACIJA
meritve vlažnosti in izdelava poročil, sanacija in izsuševanje vlažnih površin, iskanje napak na instalacijah - diagnostika, meritve z IR kamero - termografija, razvlaževanje in ogrevanje v gradbeništvu, dobava, montaža in servis klimatskih naprav

rV-


Ze od leta 1951!
elektrosignal
www.elektrosignal.si
semaforiziramo križišča
izvajamo elektroinstalacijska in elektromontažna dela
osvetljujemo ulice
izdelujemo elektroo premo
projektiramo
prodajamo in servisiramo
O TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
** %
O SUHOMONTAZNA DELA


jO
MOLLIER d.o.o. CELJE
Opekarniška cesta 3 3000 Celje - Slovenija o ++386 (0)3 42 88 400 O info@mollier.si w http://www.mollier.si
Kontakt
tel: 03 425 70 10
e-mail:seba@seba.si www.seba.si
SerA
42
PODLISTEK / BUKVARNA

www.kamra.si
kamra
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918
Domačija družine Prezelj na Golovcu, Celje
Družina Prezelj
Franc in Katarina Prezelj sta s svojimi devetimi otroki živela v Podmelcu. Franc je bil lesni manipulant in je veliko potoval. Zaradi stopnjevanja fašističnega nasilja je družina Prezelj leta 1926 svoje posestvo v Podmelcu prodala in odšla v Jugoslavijo. Kupila je graščino Tabor v Višnji vasi, vendar jo je že isto leto prodala ter kupila hišo in zemljo na Golovcu.
Franc je tudi v Celju opravljal delo lesnega manipulanta in potoval na Madžarsko ter v Romunijo. Njegovi otroci so odraščali in si v Celju ustvarili svoje družine. Prezljevi so se veliko družili s primorsko družino Skok in se leta 1933 spoznali s pisateljem Cirilom
(11)
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Ciril Kosmač s krščen-cem Elčem (Gabrijelom mlajšim) v naročju, 1934
Kosmačem. Postali so zelo tesni prijatelji in Ciril Kosmač je nekaj časa stanoval pri njih. Najmlajši hčerki Prezljevih je pomagal pri učenju in postal krstni boter sinu Gabrijela Prezlja Elču (Gabrijelu). Leta 1941, ko se je začela druga svetovna vojna, je bila v hiši pri Prezljevih partizanska javka. Bili so izdani, Nemci so v zbirno taborišče v Rajhenburg (Brestanico) odpeljali starša Franca in Katarino, hčerko Jožo ter sinove Franca, ter Gabrijela in Rudija z njunima družinama. Ker so bili italijanski državljani, so vse člane družine Prezelj izpustili. A le za kratek čas. Nemci so ponovno prišli po sina Gabrijela ter ga odpeljali v zapor Stari pisker, od tam pa v mariborski zapor, kjer je bil ustreljen. Ostale, starša Franca in Katarino,
Gabrijelovo ženo in sina, brata Franca in Rudija z družino ter sestro Jožo, so izselili nazaj na italijansko stran v Podmelec. Hišo in zemljo na Golovcu so pred odhodom morali prodati Adolfu Westnu. Po drugi svetovni vojni so se vsi vrnili v Celje.
Po pripovedovanju vnuka Gabrijela Prezlja - Elča
Se nadaljuje ...
Darja Jan
Muzej novejše zgodovine Celje
Družina Gabrijela Prezlja starejšega na izletu
Dolores Redondo: Vse to ti bom dal
Razkrinkana mreža pokvarjenosti
Romanopisec Manuel Or-tigosa izve, da je njegov mož Alvaro umrl v prometni nesreči. Je pretresen in popolnoma strt. In ne zadnjič. Odpravi se v Galicijo, kajti tam je umrl
njegov mož. Tam so primer označili za tragično nesrečo in ga hitro zaključili. Tam je Alvaro skrival svoje skrivnosti.
Moški, s katerim je bil Manuel poročen petnajst let, ni
bil tako skromen in nevsiljiv, kot se je zdel. Alvarova sled ga pripelje do ene najvplivnejših in skrivnostnih španskih družin. Za zidovi njihovega posestva je Manuel zgolj nedobrodošel in nevaren vsiljivec. Potem najde zaveznika: trmastega in sumničavega policista ter Alvarovega starega prijatelja (in spovednika) iz semenišča.
Skupaj pobirata drobce Al-varove preteklosti, njegovega dvojnega življenja in njegove skrivnostne smrti. Manuel v
O avtorici:
Dolores Redondo je študirala pravo in kuharstvo, preden je napisala trilogijo Batzan, uspešno serijo kriminalk, postavljeno v baskovske Pireneje, ki so jo prodali v več kot 1,5 milijona izvodih, prevedli v več kot petintrideset jezikov in po njej posneli priljubljeno filmsko serijo. Dvakrat je bila imenovana za nagrado CWA International Dagger, bila je finalistka pri natečaju Grand Prix des Lectrices de Elle in leta 2016 prejemnica nagrade Premio planeta - ene najprestižnejših španskih književnih nagrad - za triler Vse to ti bom dal, za katerega so odkupili pravice za film in televizijo, prevedli naj bi ga v osemnajst jezikov.
senci plemstva in privilegijev razkrinka mrežo pokvarjenosti in prevar, ki bi utegnile biti
zanj enako usodne kot za moškega, ki ga je ljubil.
DŠ
ALBUM S CELJSKEGA
Strokovnjak iz Višnje vasi
Sadjarski in vinogradniški strokovnjak Franc Goričan (1. 12. 1869-3. 4. 1951) je po šolanju v dveletni srednji sad-jarsko-vinarski šoli v kraju San Michele / St. Michael na Južnem Tirolskem deloval kot potovalni učitelj, višji sadjarski nadzornik in kmetijski svetnik v raznih krajih na Štajerskem. Med drugim je bil po upokojitvi nekaj let tudi župan domače Višnje vasi. Na domačem poskusnem posestvu je preizkušal številne sorte jablan, hrušk, orehov, lesk in jagodičja ter s tem vplival na okoliške kmete, da so začeli bolj gojiti in skrbeti za sadno drevje. Prizadeval si je za napredek kmetijstva, sadjarstva in vinogradništva, za razvoj vasi in izboljšanje položaja podeželskega človeka. Za svoje delo je bil odlikovan s srebrno medaljo in z zlatim križcem za zasluge za narod.
Fotografijo prispevala Hedviga Vidmar Šalamon Pripravil Srečko Maček
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko.macek@knjiznica-celje.si, medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si
RADIO CELJE
43
Dobrodelni projekt Novega tednika in Radia Celje v sodelovanju z JZ Socio Celje in Rdečim križem Šentjur
v * * *
Z1V11
one
radio celje
novi tednik
№ «S
vi
Projekt
B0H0RC
['j'ZsĆšls^tssisti.-
TII.TTAVBI^cija
Tudi one živijo poleg nas
V tokratnem Novem tedniku predstavljamo zgodbo 86-letne Štefke Mužar iz Celja. Z Javnim zavodom Socio in Restavracijo Stolpič smo ji zagotovili enomesečne obroke kosil, ki jih vsak dan dostavljajo iz Stolpiča. Gre za našo dobrodelno akcijo, v kateri smo se odločili, da na tak način v teh negotovih časih ljudem okrepimo upanje v lepšo prihodnost. Izkušnje izbranih žensk kažejo, da so v preteklosti preživele veliko hudih stvari, a so zmogle. V svoji moči in volji so lahko zgled vsem. Zato je prav, da na starejše v svoji okolici nikoli ne pozabimo. Majhna presenečenja in pomoč delajo to družbo veliko.
86-letna Štefka Mužar s solzami v očeh
V
^	■	■	V 1 I 1	1 I
»Se imam upanje v življenje!«
»Nekako že gre,« nam je odgovorila na vprašanje, kako preživlja vse te mesece epidemije. »Nikamor ne grem, okoli hiše kaj naredim in >čuvat se je treba<,« je dejala z nasmehom. Kljub hudim časom premore nasmeh na obrazu in je zaradi tega lahko zgled vsem. V svoji skromnosti najde hvaležnost in upanje. Štefka Mužar. Stara je 86 let.
SIMONA ŠOLINIC
Ko smo jo obiskali - prvi dan smo ji mi dostavili kosilo Restavracije Stolpič - in jo presenetili z novico, da ji bodo Stolpičevi dostavljavci en mesec vsak dan vozili kosilo domov, so jo oblile solze. S hvaležnostjo je sprejela naše darilo. Počasi, a pogumno je prehodila stopnice od vhodnih vrat hiše do dvorišča in svojega vrta, kjer dnevno preživi skoraj največ časa. Hodila je počasi, se nas pri tem oprijela pod roko, saj je bila operirana na kolku. »Veste, prekopavati vrta ne morem več, trsje pa sem malo porezala in povezala, poskušam delati tisto, kar še lahko. Kaj pa morem, tako je,« doda, medtem ko nam pokaže tudi nekaj vinske trte in lično urejen vrt. Sosedje jo največkrat opazijo na vrtu ali s skledo regrata, ki si ga tam nabere. Pri domačih opravilih ji pomaga nečak, ki jo redno obiskuje, Mužarjeva namreč živi sama in nima otrok. »Nečak mi ogromno pomaga. Brez njega skoraj ne bi zmogla vsega,« pojasni.
Češnja uspešno
kljubuje času
Ko se sprehodimo po njenem dvorišču, se ustavimo pri znamenitem drevesu. Gre za drevo, ki obrodi najlepše češnje daleč naokoli. V preteklih desetletjih se je pri tem drevesu ustavilo že veliko otrok, ki imajo danes že svoje družine, in si nabralo sadeže. Mužarjeva jih nikoli ni odganjala ali se zaradi njihovega »robutanja« jezila, vedno je ročice, ki so nabirale češnje, gledala z veseljem. »Češenj je bilo vedno za vse dovolj,« doda z nasmehom.
Mužarjevo sosedje cenijo in spoštujejo. V življenju je preživela že marsikaj. Trdega dela in skromnosti je navajena že iz mladosti. Mož je že dolgo časa pokojen. »Moraš biti pogumen in vztrajen,« razloži, ko jo vprašamo, kako je zmogla skozi življenje, v katerem ji ni bilo postlano z rožicami. Operirana je bila že sedemkrat, čeprav veliko-
krat k zdravnikom ni hodila, pove: »Samo takrat, ko je bilo treba.« Operacija kolka je bila zelo zapletena. »Pred operacijo po stopnicah skoraj nisem mogla več. Vsako jutro, ko sem se zbujala v bolečinah, sem si rekla: >Bog, hvala, da sem preživela še eno noč in da sploh lahko še migam<,« pojasni. A zdaj je nekoliko bolje. Po operativnem posegu je hoja lažja, po stopnicah gre previdno. »Dobra volja je potrebna, veste, pa potrpežljivost in veliko hoje ter razgibavanje. To vse človeka drži pokonci,« še doda.
Preden se poslovimo, Mu-žar jeva prav tako ne more skriti solza. »Zelo sem hvaležna vsem, ki sodelujete v tej akciji. Hvala, ker niste pozabili na starejše in bolne ljudi. Tudi zaradi tega imam še upanje v življenje in dobroto. Res je, da mora človek v življenju tudi nekaj pretrpeti, drugače ne gre. A upanje mora imeti ves čas. Hvala vam,« še doda. Res je, upanje nas krepi, presenečenja nas razveselijo. Vedeti, da smo tukaj tudi zato, da smo drug drugemu v oporo, je še posebej v tem času postalo vrednota, na katero nikoli ne smemo pozabiti.
Foto: Andraž Purg - GrupA
86-letna Štefka Mužar iz Celja: »Hvala vam!«
Lastnik Restavracije Stolpič Drago Trupej: »Vzadovolj-stvo nam je, da lahko sodelujemo v akciji in na ta način pomagamo ljudem v tem času, v katerem smo vsi skupaj, še posebej starejši, v negotovih razmerah. Menim, da ne glede na vse danes ne bi smelo nobenemu primanjkovati ničesar. Gospe Mužar sporočam, da se bomo z našim servisom potrudili, kolikor se bomo lahko. Upamo, da bo zadovoljna, želimo pa ji predvsem zdravja na njeni poti.«
Prvo kosilo smo Štefki Mužar prinesli mi. Novinarki Simoni Šolinič ga je predal lastnik Restavracije Stolpič Drago Trupej. Ves mesec pa bo za dostavo obrokov nato skrbel on.
RESTAVRACIJA STOLPIČ CELJE
Mariborska cesta 7,3000 Celje (pritličje stavbe Kovintradea) Vsak dan sveže in okusne malice (od pon. do petka med 9. in 14.30) OSEBNI PREVZEM DOSTAVA-VEČJA NAROČILA Naročila na: 031 796 556 Tedenski jedilnik: www.stolpic.si
44
BRALCI POROČEVALCI
Predan delu, kraju in čebelam
Franc Frece iz Turnega v občini Šentjur je oktobra lani dopolnil 90 let. Ob jubileju so ga med drugim obiskali člani čebelarskega društva, saj je bil prav Frece eden od njegovih ustanoviteljev. Še vedno čil gospod iz rokava strese marsikateri zanimiv spomin na življenje nekoč. Izjemno ponosen je, da mu je z domačini leta 1979 uspelo z lastnimi rokami urediti dva kilometra ceste.
Franc Frece izvira iz Dro-binskega iz družine sedmih otrok. Že pri dvanajstih letih se je začel pri Alojzu Korošcu iz Babne Gore učiti igrati klarinet. Leta 1945 se je v mizarski delavnici Franja Vehovarja v Celju začel učiti za mizarja. Sledilo je dveletno obdobje služenja vojske, kjer je z ostalimi glasbeniki igrali v džez orkestru. Po vrnitvi se je zaposlil pri mizarskem mojstru Ivanu Mastnaku na Slivnici. Ker je bil tudi Mastnak glasbenik, je Francu Frecetu omogočil usklajevanje službe in glasbenega udejstvovanja.
Franc Frece iz Turnega je praznoval okrogli jubilej, 90 let.
Frece je tako ob koncih tedna igral na številnih porokah, ki so jih spremljali številni zanimivi običaji. Leta 1957 se je poročil, v zakonu z ženo Marijo so se jima rodili trije otroci. Skupaj sta na Turnem prevzela kmetijo, veliko približno pet hektarjev, Franc pa se je takrat zaposlil v Alposu, kjer je ostal do upokojitve.
Po njegovih besedah je bilo Kozjansko v obdobju 50. in 60. let prejšnjega stoletja zelo nerazvito območje. »Takrat ni bilo cest, elektrike, vodovoda, telefona in drugih javnih napeljav. Nerazvitost je prišla na plan po potresu na Kozjanskem. Nato so se začele razmere počasi izboljševati.« Frece je bil v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja zelo dejaven v svojem kraju. Štiri mandate je bil član sveta krajevne skupnosti. Največja težava Turnega je bila prometna dostopnost, saj je pot do naselja na eni strani vodila čez popolnoma dotrajan most, na drugi strani so vožnjo po strmih kolovozih ogrožali plazovi. Zara-
di enega od plazov je postala cesta neprevozna. Kljub temu da so plaz krajani sanirali, je ponovno pokazal svoje zobe. Domačini so se zedinili, da je treba cesto popraviti. Za vodjo del so izbrali Freceta. S svojimi rokami so poskrbeli za prva potrebna dela, pri pridobivanju občinske denarne podpore, s katero bi cesto še razširili in uredili njen najbolj strm del, pa se je zataknilo. Občina je najprej obljubila 500 tisoč dinarjev prispevka, a naposled te pomoči krajani niso prejeli. Ko si je cesto prišla ogledat posebna komisija, je namreč predlagala ureditev druge trase, česar krajani niso sprejeli, zato niso želeli dati svojih zemljišč. Občina se je po besedah Freceta tako izognila plačilu denarne podpore. »Gradnja ceste je za dve leti obstala. Uporabniki ceste so nato sami darovali les. Domačini smo na roke zabili 56 pilotov in uredili traso ceste, kot je bila predlagana prvotno. S svojimi rokami in z lastnim denarjem nam je leta 1979 brez vsake družbene pomoči uspelo uredili dva kilometra asfaltirane ceste,« je pojasnil sogovornik.
Leta 1954 je začel čebelariti. Vzgajal je mlade čebelarje, saj se je zavzemal za ustanovitev čebelarskega društva v Slivnici pri Celju, kar je čebelarskim navdušencem tudi uspelo. Ko so bili najboljši pogoji, je če-belaril tudi s 75 panji, ukvarjal se je z vzrejo matic in njihovo prodajo. Ker je praznoval v času epidemije koronavirusa, ni organiziral nobenega slavja. Se je pa zelo razveselil, ko so mu prišli čestitat člani Čebelarskega društva Slivnica pri Celju z glasbenikoma. Obiskala sta ga tudi predsednica krajevnega društva upokojencev in predstavnik društva invalidov, katerega član je.
Njegove misli so kljub okroglem jubileju zelo bistre. Pokonci ga drži predvsem to, da je celo življenje trdo delal. Rad bere časopise, posluša radio in gleda televizijo. Skrbno si zapisuje spomine na svoje življenje. Še vedno rad vsaj nekaj časa na dan preživi v svoji mizarski delavnici, osreči ga tudi delo z dvema čebeljima družinama. In kot nam je zaupal, mu ni na jesen življenja niti malo dolgčas.
TS
Foto: ČD Slivnica pri Celju
Naš koledar in hišni abraham
Fotografijo zanimive najdbe v domačem arhivu sta nam poslali Jožica in Mateja Potočnik iz Galicije. Očitno sta imeli v tem ko-ronačasu nekaj več čistilnih akcij in tako sta našli koledar Novega tednika iz leta 1971, ki jima je točno pokazal datum selitve v
takrat težko pričakovano novo hiško. Do svojega abrahama, ki ga je hiša praznovala 25. marca, je doživela marsikaj, tudi novo preobleko, ki je vidna na fotografiji. »Ker ste del naše družinske zgodbe tudi vi in Novi tednik, katerega naročnik smo vsa ta
leta, vas o tem tudi obveščava,« sta zapisali v sporočilu.
Lepo presenečenje tudi za nas v medijski hiši! Hvala za dolgoletno zvestobo našemu časopisu in naj vam življenje v vaši hiši prinese še veliko lepega!
Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, na odprtju razstave
Ustvarjalnost slepih in slabovidnih
V petek, 19. marca, je društvo Otroci otrokom v sodelovanju z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije in Zvezo prijateljev slepih Slovenije ob stoletnici ustanovitve Podpornega društva slepih pripravilo spletno odprtje razstave slik in fotografij, ki je bila najprej predvidena za november.
Z razstavo slik in fotografij 19 slepih in slabovidnih avtoric ter avtorjev ne obeležujemo samo stoletnice društvenega sa-moorganiziranja slepih Slovenije, z njo želimo tudi spodbujati empatijo videčih do slepih in slabovidnih sodržavljanov.
Presek tega, kaj slikajo in fotografirajo, lahko vidite v Galeriji Nika Ignjatiča do 8. aprila. Kako slikajo? Različno. Pomagajo si s povečevalnimi lupami, s fotografijami, na katere narišejo mrežo, slikajo po spominu, delajo skice v razmerju 1:1, s konturo si omejijo, razdelijo prostor na platnu. Rišejo, ko je veliko svetlobe v ateljeju ali na prostem. Svetloba mora padati v kotu. Tube z barvami si označijo.
Pri odprtju na Zoomu so sodelovali Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, Sebastjan Kamenik, podpredsednik Zveze prijateljev slepih Slovenije, Dona Pratnekar, kustosinja razstave, umetnostna zgodovinarka, in Franci Žerdonar, harmonikar z okvaro vida.
NEJC ŠTEFANIČ, predsednik društva Otroci otrokom
7. novembra 1920 sta Franc Dolinar in Alojz Levstek v Ljubljani ustanovila Podporno društvo slepih, ki je bilo prvo slovensko društvo invalidov. Glavni namen društva je bilo zbiranje denarja za pomoč revnim slepim, ki so bili tedaj odvisni zgolj od svojcev in znancev. Leta 1939 se je društvo preimenovalo v Društvo slepih. Leta 1945 je bilo razpuščeno, leta 1946 pa je bilo v Ljubljani ustanovljeno Združenje slepih Jugoslavije za Slovenijo. Sedanje ime je v veljavi od leta 1976. Društvena organiziranost slepim in slabovidnim ne pomaga samo pri premagovanju vsakdanjih ovir, ki jih prinašata slabovidnost in slepota. Slepi in slabovidni so dejavni na številnih področjih: v glasbi, športu in šahu, literaturi, fotografiji, slikarstvu, rokodelstvu. Nekateri so tudi mednarodno priznani.
BRALCI POROCEVALCI
45
omske šole Celje društvu Vesele nogice
Vesele nogice tečejo naprej z Ekonomsko šolo Celje
Društvo Vesele nogice že deveto leto posebno pozornost posveča otrokom, ki so že v rosnih letih soočeni s posledicami hudih bolezni ali poškodb in so zato prikrajšani za brezskrbno in radoživo otroštvo. Izzive, s katerimi se vsakodnevno borijo, društvo uspešno premaguje s pomočjo zvestih članov, prostovoljcev, zaposlenih ter donatorjev in sponzorjev.
V društvu so še posebej po- 3.a-razreda Ekonomske šole nosni, ker so med njihovimi Celje - Larisa Bernard, Gal prostovoljci tudi mladi. Dijaki Guček, Tjaša in Maša Dež-
marić, Anile Cocaj in Martin Deželak - so med najbolj zavzetimi in idej polnimi prostovoljci, ki kot bodoči uspešni podjetniki sodelujejo z društvom Vesele nogice pri številnih humanitarnih dejavnostih. Povezani v učno podjetje Zate, d. o. o., pod vodstvom mentorice Andreje
Tanšek in v sodelovanju s ko-ordinatorico Eko šole Tatjano Trupej so že v preteklem šolskem letu zbirali zamaške. K aktivnemu zbiranju zama-škov so dijaki 3.a-razreda pozvali vse zaposlene in dijake Ekonomske šole Celje ter v avli šole pripravili razstavo in zabojnik v te namene. K sodelovanju so povabili tudi kavarne, frizerske salone ter podjetja, da bi v tej akciji zbrali čim več pokrovčkov. Sodelovanje se je iz celjske občine razširilo tudi na Rogaško Slatino, Ribnico, Šentjur,
Slovenske Konjice in Velenje. Zbrane zamaške so društvu predali z ravnateljico Bernardo Marčeta v oktobru. Vsak zbran kilogram zamaškov in papirja, vsaka odpadna kar-tuša se finančno ovrednoti in pripomore, da lahko vsaj malo olajšamo nekomu pot do napredka z dodatnimi fi-zioterapijami, ki jih država krije v premajhnem obsegu.
V decembru so se dijaki z mentorico povezali tudi z nekaterimi gospodarstveniki in tako pomagali pri obdarovanju malih in velikih Veselih nogic. V društvu so namreč pripravili darila za več kot 120 otrok in odraslih oseb s posebnimi potrebami in za njihove sorojence, zato je bil vsak prispevek izjemno pomemben. Dijakinja Ekonomske šole Celje Larisa Bernard iz 3.a-razreda je poskrbela, da so bili otroci s posebnimi potrebami obdarjeni s toplimi kapami družinskega podjetja Hude kape, podjetje Gracer je prispevalo božična darila v obliki rokovnikov, podjetje Kemoplast, Korpnik produkcije in učiteljica Andreja Tanšek so z doniranimi sredstvi finančno podprli projekt društva Korak za prihodnost Veselih nogic.
Ob vsakem prazniku skupina mladih podjetnikov UP Zate Vesele nogice razveseljuje tudi z ročno izdelanimi vo-
ščili Maje Pikl in Renate Zajc s poklicnega tečaja in jih tako navdušuje z lepimi mislimi in s svojo ustvarjalnostjo.
Včasih ni treba veliko, da s skupnimi močmi nekoga osrečimo in mu pomagamo do napredka, zato so v društvu Vesele nogice za podporo Ekonomske šole Celje in njenihdijakovizjemnohva-ležni. Spomenka Valušnik, predsednica društva Vesele nogice, pravi: »Ti mladi so s svojo pozitivno energijo, zrelostjo in solidarnostjo lahko v ponos tako svoji generaciji kot starejšim, saj s svojimi dejanji dokazujejo, da še vedno velja, da na mladih svet stoji.« Vse pohvale tako njim, profesorjem, vodstvu, ker skrbi za dobre pogoje dela, ter mentorici in dijakom 3.a-razreda - Larisi Bernard, Galu Gučku, Tjaši in Maši Dežmarić, Anile Cocaj, Martinu Deželaku, Jožici Grašič, Maji Pikl, Renati Zajc ter Andreji Berglez za povezovanje izobraževanja s podjetništvom in s humanitarnostjo v uresničevanju njihovega slogana Povezujemo in pozitivno delujemo. Hvala tudi vsem zaposlenim šole, ki so nam bili pripravljeni odstopiti donacijo iz naslova dohodnine in podpreti našo akcijo Korak za prihodnost Veselih nogic (https://kora-kzaprihodnost.si/).«
IP
Čestitke ob dnevu žena
Člani ansambla Rogaški odmev so nam glasbeno in pevsko popestrili mar-čevsko popoldne, sledilo je presenečenje za vse stanovalke Pegazovega doma v Rogaški Slatini, saj jih je ob dnevu žena obdarila prostovoljka Lia Potočnik.
Leta 1994 so se prijatelji Sandi in Lovro Medved ter Robi Arzenšek dogovorili, da bodo ustanovili ansambel Rogaški odmev. Dobili so še kitarista in trobentar-ja, nastal je kvintet naro-dnozabavne glasbe in v tej sestavi že sedemindvajseto leto tudi delujejo. Zdaj v ansamblu nastopajo Sandi, harmonika, Lovro, klarinet, Aleš, trobenta, Mirko, kitara, in Robi, bariton/bas. Peli in igrali so tako dobro, da so stanovalci ob koncu dejali,
da je bil nastop za čisto de-setko. Za presenečenje za vse stanovalke je ob dnevu žena poskrbela prostovoljka programa Mepi iz II. OŠ Rogaška Slatina Lia Potočnik. Zadnja dva meseca je izdelovala darilca s posvetilom. Sponzorsko ji je s kremami za roke priskočila na pomoč Kozmetika Afrodita. Lično izdelano posvetilo na srčku se glasi: »Spomini so tisti, ki oživijo lepe trenutke in nas vedno znova spomnijo, zakaj nam je bilo dano živeti.«.
S pomočjo sponzorja Marjana Bračuna, podjetnika iz Rogaške Slatine za ročna in strojna zemeljska dela, smo letos za osmi marec z na-geljčki lahko obdarili vseh 80 stanovalk v domu in tudi vseh 75 zaposlenih. Vse so bile zelo vesele prijetnega
presenečenja, še posebej zato, ker je za nami težko obdobje omejitev in ukrepov zaradi covida-19.
Presenečenjem ob osmem marcu še ni bilo konca. G. Žgajner je že navsezgodaj prišel »s terena« z veliko vrečo nageljčkov, ki jih je podelil sostanovalkam v skupini Ob potoku in drugim izbranim. Stanovalci so s pomočjo Darje Simovič zbrali lepe in iskrive želje, ki so aranžirane na pano vsem mimoidočim polepšale praznik žena.
Hvala članom ansambla Rogaški odmev, Lii za darilca stanovalkam ob dnevu žena, Marjanu Bračunu za sponzorstvo z nageljčki in g. Silvu. Takšni dogodki dodajajo letom življenje. Naj jih bo čim več.
MATEJA FIDLER
Poetična razstava v Knjižnici Laško
Ob svetovnem dnevu poezije, 21. marca, so tankočutne knjižničarke pripravile v vhodni avli dvorca, kjer domuje knjižnica, zelo lepo razstavo pesmi po izboru bralk in bralcev. Opremile so jo z zelo lepimi originalnimi in osebno doživetimi posnetki navdušujoče narave, in sicer brez digitalnih olepšav.
Ustvarile so redko doživetje. Kot cvetlice, ki poženejo iz neprijaznih razpok v raznih betonskih škarpah. Najgloblji vtis sta mi pustili
Prejeli smo
fotografiji ob pesmi Srečka Kosovela Bori. Vzbudila mi je nostalgičen spomin na čas petja v Komornem moškem zboru Celje, ko smo pod vodstvom nedavno umrlega dirigenta Cirila Vertačnika po zaslugi Alojza Srebotnjaka peli uglasbene Kosovelove Bore.
Doživet dogodek je pravi balzam ob cinično povzročeni vsesplošni komi kot pripravi na novo, asocialno digitalno realnost, ki nas čaka, ko oziroma če se bomo zbudili v svet, ki ga obvladujejo velike računalniške pošasti, nas razčlovečile, strpale v neke algoritme, ki usmerjajo
covidno krizo, v kateri imajo absolutno prednost razni kriptogeniji, stotine raznih PR- in marketing agencij, guruji političnega nevromar-ketinga s prodajami različnih nevrotehnik v pomoč političnim nastopačem za vpliv na množice ter razni drugi manipulanti in priložnostni prevaranti z najrazličnejšimi statusi ...
Zgodil se je droben, a dragocen prispevek k mentalni higieni . Doktrina medicinskega monopola te pomembne dimenzije ne pozna.
MARJAN ZAVŠEK, Laško
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pisma bralcev).	UREDNIŠTVO
46
RAZVEDRILO
Malo zapiramo, malo odpiramo, pa spet zapiramo, pa delno odpiramo in spet zapiramo. V Sloveniji nimamo epidemije, ampak prezračevanje.
Oven
Tehtni ca
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Lačna
Dva prijatelja se pogovarjata: »Moram domov kuhat.«
»Zakaj, a je žena bolna?«
»Ne, lačna.«
Shujšala je
Mici: »Shujšala sem za deset kilogramov.«
Francelj: »To je tako, kot bi jaz s kamiona tablice pobral ...«
Da se ne prehladi
Mož se s službenega potovanja vrača domov s taksijem. Polnoč je že mimo. Ker že dolgo sumi, da ga žena vara, ponudi taksistu sto
evrov, če gre z njim v hišo za pričo.
Potiho se splazita do spalnice, mož prižge luč in odkrije posteljo, v kateri zagleda ženo z ljubimcem. Izza pasu potegne pištolo in jo nastavil ljubimcu na čelo. Žena vzklikne: »Ne streljaj, lagala sem ti, da sem denar podedovala. On je plačal za tvojo corvet-to, ki sem ti jo podarila, on je plačala jahto, letno karto za nogometne tekme, vikend ob jezeru ... Celo mesečne obroke za kredit plačuje on!«
»Kaj bi ti naredil?« vpraša mož taksista.
Taksist: »Hitro bi ga pokril, da se ne prehladi.«
Pravijo, da alkohol pomirja. Včeraj sem bil tako miren, da še hoditi nisem mogel.
Prejle sem stopila v sobo in videla,
da povsod leži prah ... Nič, sem si rekla, se bom pa še jaz malo ulegla.
No ja, teh 11 dni do konca junija bomo pa že potrpeli ...
Izžarevali boste izredno magično moč, kar boste s pridom uporabili na vseh področjih. Izreden uspeh se vam obeta na poslovnem področju, zato zgrabite priložnost z obema rokama. Vaš vladarje v znamenju dvojčkov, zato izkoristite pozitiven vpliv predvsem na področju komunikacije in združevanja nasprotij iz preteklega obdobja. Na poti do vas so novice.
3ik

Rak
Lev

Imate kar nekaj sposobnosti, ki jih lahko uporabite v svojih konkretnih dejanjih. Tudi v tem obdobju si boste prizadevali ohraniti mirne in pozitivne odnose. Pred vami je obdobje večjih odločitev, vaša vladarica je v ognjenem ovnu in vam bo pomagala, da boste z veliko močjo in zanosa reševali zadeve. Stojite pred večjo prelomnico, ki lahko spremeni vaše življenje.
Tokrat boste dobili točno toliko, kolikor dajete od sebe. Potreba po čustveni varnosti bo velika, velika bo tudi vaša notranja moč. Izkoristite pozitivne vibracije za izboljšave na vseh življenjskih področjih. Vaša vladarica je v znamenju ovna, zato boste prodorni in neustrašni. Včasih boste rinili z glavo skozi zid in napredovali. Nekoliko več taktnosti morate uporabiti.
škorpijon
Dvojčka
Bodite potrpežljivi pri svojem ravnanju, še posebej kar zadeva finančne odločitve. Določite točne meje, do kje se lahko spustite v investicije. Na poti do vas so prijetne novice, ki se predvsem dotikajo vašega družabnega življenja. Naredili boste nekaj pomembnih preobratov in čakali spremembe. Mars je v vašem znamenju, kar vam prinaša veliko energije, uporabite jo v koristne namene.
Diplomacija je v tem obdobju edina rešitev, da uredite zmešnjave iz preteklih mesecev. Strahovi so obremenjujoči za napredovanje, zato vnesite v svoje delovanje predvsem pozitivno energijo. Mars, vaš sovladar, biva v zračnih dvojčkih, uporabite to moč, da do-sežete kompromis, da uskladite nasprotja in z komunikacijo uredite zmešnjave. Tokrat vam bo uspelo brez večjega truda.
Strel ec
Popravljati morate zadeve, ki so napačno postavljene. Vaš vladar potuje pospešeno po znamenju vodnarja, zato vam čas mineva hitreje kot običajno. Zazrite se v ljudi, s katerimi sodelujete, in kmalu boste ugotovili, kje ste ga polomili. Cilje, ki jih imate, boste uresničili, pomembno je, da boste potrpežljivi. Postavili si boste nove prednostne naloge in se ob tem počutili odlično.
Na finančnem področju se vam bo nasmihala sreča, vendar kljub temu ne bodite preveč drzni pri svojih odločitvah. Merkur je v direktnem gibanju, zato je čas za nove akcije. Na čustvenem področju boste morali urejati določeno zadevo, ki jo že dlje potiskate na stranski tir. Uskladite nasprotja, ki so se pojavila v vašem življenju. Popazite malo bolj na svoje zdravje.
Kozorog
Na delovnem področju boste zelo prodorni in vsem boste jasno dali vedeti, kaj pričakujete od njih. Pomembno je, da ne mešate poslovnih in zasebnih zadev. Izognite se nepredvidljivih situacij z diplomacijo. Mars v dvojčkih izpostavlja čudovito komunikacijo. To se bo izražalo tudi na družabnem področju, saj boste spoznali ljudi, s katerimi boste spletli močnejše vezi.
Na ljubezenskem področju se boste naveličali čakanja, zato boste povedali, kaj si želite brez ovinkarjenja. Resno se boste spraševali, kaj vam bo prinesel določen odnos. Odgovornosti se boste izogibali, rinili z glavo skozi zid in se pri tem počutili osamljeno in nerazumljeno. Vaš vladar v ognjenem znamenju vam bo pomagal, da boste iz vsega skupaj potegnili najboljše.
Vodnar
Odprlo se vam bo kar nekaj priložnosti, na katere sploh ne boste računali, a so zelo pomembne za vaše delovanje. Na ljubezenskem področju lahko vlada zmeda, saj bodo čustva in razum v nesoglasju. Saturn biva v vašem znamenju, prinaša vam spremembe na vseh področjih. Včasih bodo napetosti velike, vendar je vse to del razvojnega pomena. Prepustite se toku.
Devica
Zavedate se, da je lahko vsak trenutek tisti, ko lahko začnete vse na novo, si postavite nove cilje in se bolj poglobljeno izražate na čustvenem področju. Pred vam je kar nekaj sprememb, zato dvignite glavo in pojdite naprej. Na pot se vam bodo postavljale določene ovire, vendar boste s svojo notranjo močjo lepo uskladili vsa nasprotja, ki se bodo pojavila.
Ribi
Še vedno imate vse niti v svojih rokah, vendar kljub temu še niste določili strategije, ki jo morate uresničiti v prihodnjem obdobju. Spremembe se bodo še naprej dogajale, kar bo odlično za večje napredovanje. V ljubezni se vam obetajo spremembe, ki ste jih nehote aktivirali že v preteklem obdobju. Umiriti morate svojega duha in bolj sistematično delovati.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.		
Astrologinja GORDANA je dosegljiva		Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi		na 041 519 265, 090 64 30 in na
strani		Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.		Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
RIŽAM E RAZSTAVNI UGAH E PROSTOR
LOČEN, OGRAJEN PROSTOR
BORILNA VEŠČINA
RANA, POVZROČENA Z NOŽEM
ČUKI: KAVBOJCI ... INDIJANCI
SRBSKI IGRALEC TADIĆ
NEKDANJI SLOVENSKI KOŠARKAR
KDOR NOSI OČALA
NASELJE V SAVINJSKI DOLINI
POSODAZA ZAČASNO HRAMBO ULOVLJENIH RIB
15
UROŠ
TIPOGRAF- ROJKO SKA ENOTA ELENA
HIV, ZIKA
MESTO V DALMACIJI
BIL JE ZELEN OD .
VEČJI ZVITEK BLAGA
22
ALBERT CAMUS
FORMAT ZA STISKANJE DATOTEK
RAZSVETLJENCI (KNJIŽ.)
MEHANIZIRANA OBLIKA LOKA
MESTNA ČETRT
KRAJ PRI KRŠKEM
SIN (ARAB.) OKRAJŠAVA ZA SREDO

BESEDE, KI UROČIJO SLOVENSKI PISATELJ TAVČAR
PREDPONA, KI POMENI BIVŠI
BOGDAN NOVAK
PRIPADNIK ROMOV
USMRTITEV
PLESAL GA JE FRED ASTAIRE
MAJHNE KURE
STRNIŠČE
BRITANSKA PEVKA (RITA)
VAS V SUHI KRAJINI
12
x2=17
KOLEKTA
SLOVENSKI SOCIOLOG (VELJKO)
VDANOST V USODO
19
ODSTRAN-JENOST
TIPALO
PREDEL LJUBLJANE
MESTO V SV ITALIJI
14
KRTAČA
TEŽKE SANJE
ISTEGA KOVA
INSTINKT
POLOTOK V SEVERNEM JADRANU
IZVRŠNI ODBOR IVICA ŠERFEZI
AMERIŠKI IGRALEC (RYAN)
ROŽLE PREZELJ
13
MANJŠI JADRANSKI OTOK
RIMSKI BOG LJUBEZNI
UREJEN JAVNI PARK FR. IGRALEC (JEAN)
16
VRSTA POMARANČE
IDENTIFIKACIJSKA ŠT. IZDELKA
VRV Z ZANKO ZA LOVLJENJE
ŽIVALI TAK, KI IŠČE
LASTNA HVALA, ... MALA
NUŠA TOME
MI, VI,
SEVERNOAMERIŠKO INDIJANSKO PLEME
18
IGRA S KARTAMI
17
PRIJETEN, PLEMENIT VONJ
BROM
STEPSKA ŽIVAL
TALIJ
GLAVNO MESTO GRČIJE
KDOR IGRA
TENOR-SAKSOFON
10
SODOBNICA KELTOV
ŽGALEC APNA
NUDI OPORO FIŽOLU
20
KOCKA (LAT.)
SUDOKU 460
4	9	7						
			3				2	
						8	6	7
	6			3				2
	4	8	7	6		3		
	7		4	2				1
			2		5			
							7	6
9		1				5		4
SUDOKU 151
		4		3			7	
5		9		4		3		
						2		5
9		3			5			
6					9			
					2	4		8
	2		7				5	4
1	7		6				2	
			8					1
REŠITEV SUDOKU 459
REŠITEV SUDOKU 150
3	6	1	4	2	9	8	7	5
9	8	2	7	5	1	6	3	4
7	4	5	6	8	3	9	2	1
8	9	3	1	6	4	7	5	2
2	1	6	5	7	8	3	4	9
4	5	7	9	3	2	1	6	8
5	3	8	2	9	6	4	1	7
1	2	9	3	4	7	5	8	6
6	7	4	8	1	5	2	9	3
4	1	8	3	5	9	7	2	6
3	6	5	7	2	8	4	1	9
7	9	2	1	6	4	3	8	5
2	3	7	5	4	6	8	9	1
1	5	4	9	8	3	2	6	7
6	8	9	2	7	1	5	4	3
5	4	6	8	1	7	9	3	2
8	2	3	6	9	5	1	7	4
9	7	1	4	3	2	6	5	8
novi tednik
Vddm г iMmqj /
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:
Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
io cel
Vedno? г штј!
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 13. aprila.
Geslo iz številke 13: Ne nasedajte prvoaprilskim. Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC, prejmejo: Alja Roš iz Celja, Tone Motoh iz Gorice pri Slivnici in Ivica Deželak iz Griž.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
2
5
6
SEAN PENN
4
7
21
8
9
11
48
TA PISANI SVET
Smeško polepša trenutke
Na zgledno urejeni domačiji v bližini Lokrovca so se domislili lepe podobe, zaradi katere se je na poti proti Šmartinskemu jezeru vredno tudi ustaviti. Lično upodobljen smeško iz koruznih storžev, ki pozdravlja s kozolca, je res imenitna ideja. Ne lepša trenutkov samo domačim, marveč tudi pohodnikom, tekačem, sprehajalcem. Splača se živeti z odprtimi očmi, svet je lahko lepši.
RG
Res pisan vremenski svet
Še za velikonočne praznike smo lahko uživali in se sproščali v lepem sončnem vremenu, čeprav tudi nekoliko hladnem in precej vetrovnem. V torek pa smo se tudi v naših krajih prebudili v hladnem in deževnem vremenu, ki je kmalu prešlo v obilno sneženje. Nad aprilskim snegom ni nihče prav navdušen, saj smo na začetku pomladi občutili že tudi precej visoke temperature, krepko nad dvajset stopinj.
Sploh pa niso navdušeni sadjarji in gozdarji, ki se bojijo pozebe in žledoloma. Tudi vozniki ne, zlasti tisti, ki so svojim jeklenim konjičkom že nadeli poletno obutev. Morda so zadovoljni le tisti, ki jim je veduta zasnežene pokrajine všeč tudi muhastega aprila.
RG
Foto: SHERPA
Oli Walker znova na poti
V Petrovčah so se verniki z avtom pripeljali mimo cerkve, župnik pa je blagoslovil jedi, ki so jih pripeljali s seboj. (Foto: FB)
»Drive in« blagoslovi tudi v Savinjski
Zaradi epidemije covida-19 tradicionalnega blagoslova velikonočnih jedi na veliko soboto v cerkvah ni bilo. A tako kot že lani so se nekateri duhovniki odločili za tako imenovane »drive-in« blagoslove, pri katerih verniki pripeljejo jedi k blagoslovu v avtu. V Spodnji Savinjski dolini so blagoslov velikonočnih jedi v avtomobilih opravili med drugimi v Petrovčah, Preboldu, Marija Reki, Matkah, Sv. Lovrencu, Latkovi in Kaplji vasi, Andražu nad Polzelo, na Gomilskem in verjetno še kje. Duhovniki so ga podelili med počasno vožnjo posameznikov in družin s košarami velikonočnih jedil v avtomobilih.
ŠO
Konjičan Oliver Tič, bolj znan kot Oli Walker, se vrača na »kraj zločina«. Včeraj je tako z ljubljanskega letališča poletel proti Istanbulu, od koder bo jutri nadaljeval pot proti Kolumbiji. Od tam naprej pa bo šel peš proti Aljaski.
»Raje vsak dan jem testenine in živim svoje sanje, kot pa da bi sedel doma, ob obloženi mizi, s polnim želodcem, a praznim življenjem,« je že večkrat dejal vedno nasmejan in optimističen popotnik iz Slovenskih Konjic, ki si je za cilj zastavil prehoditi 27 tisoč kilometrov od juga Južne Amerike do Arktike. Pred dobrim letom ga je na poti do cilja začasno ustavil koronavirus. Predčasno se je vrnil v domovino in že takrat napovedal, da se bo vrnil v Južno Ameriko in dokončal začeto pot.
Pred njim je še dobra polovica poti, na cilju bo, če na poti ne bo večjih presenečenj in nevšečnosti, konec avgusta prihodnje leto. A ne bo hodil sam, z njim bo tudi psička Carlitos, ki jo je rešil s perujskih ulic. Trenutno ga čaka v pasjem hotelu v Caliju v Kolumbiji, kjer bo Oli Walker tudi začel vnovičen pohod proti severu.
LKK, foto: osebni arhiv
Oliver Tič, bolj poznan kot Oli Walker, se vrača na pot svojega življenja.
Nov album priznane citrarke
Citrarka Janja Brlec je izdala nov album klasične glasbe Moments in presenetila s popevko Vrni se, za katero je posnela tudi videospot. Z novim albumom, na katerega je uvrstila različna dela vse od obdobja baroka do sodobne glasbe, nagovarja tako slovensko kot tuje občinstvo.
Janja Brlec, ki prihaja iz Laškega, je po številu nagrad z državnih in mednarodnih tekmovanj ena najuspešnejših citrark tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Citre želi približati širši javnosti kot koncertno glasbilo velikih razsežnosti, zato izbira različne glasbene sloge ter sodeluje s priznanimi glasbeniki in skladatelji. Diplomirala je na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu ter z odliko magistrirala na Univerzi Mozarteum v Salzburgu.
Glasbenica, ki nastopa solistično ali v različnih komornih zasedbah na mednarodnih festivalih in koncertih po vsej Evropi, je na nov album med drugim uvrstila skladbo Vrni se, v kateri tudi zapoje. Besedilo je napisal Feri Lainšček, glasbo pa je ustvarila hrvaška skladateljica Sara Rapotec. Aranžma je delo. Duška Rapotca - Uta. V zadnjem času je posnela še videospota za dve skladbi z novega albuma, in sicer Valček za njo (Janez Dovč) ter Canarios (Gaspar Sanz).
Foto: Andrej Pratnemer