Telefon št,. 74.
Posamna številka 10 Iu
/» Miti prejemi:
la
•elo leto naprej 26 K — h
Sel leta » 13 » — > strt ► » 6 » 50 »
neiec
2 »20.
V apravnlitvD prejeman:
za
•elo leto naprej 20 K - h pel leta » 10 » — > Četrt » > 6 „ — » ■esec > 1»70»
Sa pošiljanje na dom 20 h na meiec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnine In Inseraie sprejema upravništvo V
Katol. Tiskarni Kopitar jeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, oefrankovana pisma ns vsprejemajo.
Uredništvo je * Seme-niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dar ,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 159.
V Ljubljani, v torek, 14. julija 1903.
Letnik XXXI.
Mažarski licemerci.
Mažarski politiki niBO pokazali že od zdavnaj toliko licemeratva, kakor v najnovejšem času, odkar je postal bivši hrvatski ban Khuen IIedervary ogrski ministerski predsednik. Kar osupnili so, ko se je pojavil ta državnik med njimi. Liberalci so sicer molčali in z njimi tudi njihovi časopisi ter niso zmagali nobene hvale za novega mini-BterBkega predsednika, četudi je bil za nje, dokler je bil ban hrvatski, najumneji državnik, izvoljen mož, ki je pomiril Hrvatsko ter jo tesno zvezal z Ogrsko. Po njem se je razširila tudi čez Hrvatsko sicer na jugu tako omražena mažarska državna ideja. Ne radi ali molče so ga liberalci sprejeli vendar le med se, ker slednjič ni bdo drugega izhoda iz zagate, v katero je dospel ogrski sabor vsled dolgotrajne obstrukcije mažarske opozicije. Ta mažarska opozicija, ki je vrgla mirnega Szella, in ni hotela sprejeti osor-nega Tiszo, se je vstrašila novega ministra predsednika, katerega je še pred kratkim podpihovala k najstrožjemu ravnanju proti hrvatskim demonstrantom.
Vse, kar se je godilo na Hrvatskem pod vlado bana Khuen Hedervaryja skozi celih dvajset let, je bilo dobro, ter se je odobravalo ne samo oo časopisih, nego tudi v samem saboru. Če se je na Hrvatskem volivna svoboda zatirala na najpredrzneji način, je bilo mažarskej opoziciji prav, če je bil izvoljen le mažaronBki kandidat. Zagovarjali so celo prolivanje krvi, samo da je uspela mažarska stvar. Ko so preganjali ali zapirali odlične hrvatske domoljube, je donela preko Drave pohvala mažaronskej vladi, češ da na ta način skrbi po očetovsko za pravi mir v zemlji.
Predsednika hrvatskega sabora niso mogli ti Mažari dosti prehvaliti, ko so ovirali domorodne poslance v njihovem delovanju za korist naroda s tem, da jim niso pustili govoriti, ali da so jih izključili iz sabora za več sednio. Ko je hotel hrvatski na-
rod v javnih skupščinah izraziti z mirnim načinom svoje nazore o financialnej samo-stalnosti zemlje, a hrvatska vlada to ni dovolila, so mažarski opozicionalci ta čin hrvatske vlade odobravali, češ, hrvatski narod tako ni še zrel, da bi razpravljal o javnih vprašanjih po narodnih skupščinah. Mnogoštevilne konfiskacije opozicionalnih časopisov so bile Maiarom vedno po volji, češ, da se tako zatira odpor proti mažarskej državnej ideji. Vse drakonične in večkrat kar brutalne odredbe proti najnovejšemu pokretu na Hrvatskem je splošno odobravala mažarska opozicija.
Vse to se je smelo goditi na Hrvatskem, dokler je bil Khuen Hedervary le ban, saj se je vse to vršilo v sporazumljenju z mažarskimi merodajnimi krogi. »Politika se dela tudi za Hrvatsko le v Budimpešti«, je povedal sam Khuen- Hedervary v svojem nastopnem govoru kot ogrski ministerski predsednik. Tedaj vse, kar se je godilo v zadnjih dvajsetih letih na Hrvatskem, nosi izraz mažaroke volje. A zdaj, ko je postal izvrše valeč maiarskih odredb n*' l Irvatakem ogrski ministerski predsednik, so se prestrašili njegovi dosedanji hvalitelji ter naštevajo'vsa dozdanja nepostavna dela bivšega bana na Hrvatskem, češ, da oni na Ogrskem takega državnika ne potrebujejo. z,daj oponašajo bivšemu banu vbo krivice, katere je moral pretrpeti hrvatski narod in katere so oni sicer odobravali.
Ze celih štirinajst dni besnijo proti nekdanjemu svojemu zavezniku in tako odličnemu državniku (!), samo da mu izpodkop-ljejo vsako zaupanje v mažarskem narodu. Strah in groza jih spopada, ko se zmislijo, da bi se moglo morda tudi mažarskemu narodu tako goditi, kakor se je hrvatskemu, če ostane Khuen - Hedervary dalje časa ministerski predsednik.
Znani Visontaj je celo prosvedoval proti vsemu, kar je delala mažaronska vlada na Hrvatskem. Toda ta protest je prišel pre-kasno, vanj na Hrvatskem nikdo ne veruje,
vse je prepričano o tem, da je to početje pravo licemerstvo, izzvano od strahu, da Be morda obrne proti njim oni bič, ki so ga pomagali plesti za Hrvate glasovitemu državniku (!)
Bolezen sv. očeta.
Položaj včeraj.
Tekom včerajšnjega jutra je sv. oče opetovano tožil zdravnikom, da mora še osem dni ostati v sobi.
Dopoludne so zopet izšle posebne izdaje listov. Zanimanje za zdravstveno stanje sv. očeta je v Rimu toliko, da se posameznih izdaj proda po 5 0.0 0 0 i z t i b o v ene številke. »Massagero« včeraj piše, da sveti oče z ozirom na čudovito svojo moč lahko živi še dneve, da, celo tedne, vendar se je bati, da hipno nastopi smrt. »Popolo romano« pravi, da je bolezen staoi-jonarna, položaj sv. očeta ne daje pravice vzbujati si posebno veselih nad. Monsignor Mazzolini je dejal, da papeža ni mogoče rešiti. List javlja, da je dvorno osobje laškega kralja dobilo povelje, Ritra ne zapustiti. Kralj je sklenil, v slučaju da papež umre, ae iz svojega letovišča takoj pripeljati v Rim. Sicer pa bodeta kralj in kraljica vdova Mar-gerita dne 29 julija ob obletnici smrti kralja Humberta prišla v Rim.
av. oče je naznanil kardinalom Rampolla, CreSani in Mocenni, da jih je določil za izvršitelje svoje oporoke.
Zdravniki so sklenili, da še ne priobčijo izida preiskave seruma. O preiskavi se čuje: Slo se je v prvi vrsti zato, ako je vnetje reberne mrene tuberkuloznega ali rakastega značaja. Skoro gotovo je p os 1 ed-n j e in zdravniki menijo, da je sedanje trp Ijenje sv. očeta nasledek bolezni, radi katere se je pred leti moral podvreči težki operaciji. Iz raznih vzrokov sklepajo zdravniki, da o kaki pneumoniji pri obolenju sv. očeta nikdar ni bilo govora.
»Giornale d' Italia« poroča: DaneB v ponedeljek je prišel ob 10. uri dopoludne v Vatikan kardinal V i v e s , pozneje bo prišli tudi drugi kardinali, a nihče ni smel k pa peiu. Zdravniki so jako vznemirjeni radi pomanjkanja odtoka vode. To je znamenje, vsled katerega se je bati naBtopa katastrofe. Dr. Lapponi je zapustil ob 10. uri dopo ludne Vatikan, a je prišel ob pol 11. uri
zopet nazaj. Kakor poroča isti list, imenovan je monBignor Anueli tajnikom »Congregatio consistorialis« in monsignor Tarozai tajnikom »Breven al principis«. »Tribuna« pravi, da se bo vsled lahkega poslabšanja bolezni sv. očeta, ki se je pojavilo po 10. uri dopoludne, za popoludne določena konzultacija zdravnikov vršila prej. V splošnem počutku nastopivša depresija, je v Vatikanu vzbudila zopet nemir. V nasprotju z dosedanjo navado je bila predsoba spalnice sv. očeta po noči razsvetljena.
Po preiskavi so zdravniki dejali, da se katastrofe ni več toliko bati od pljuč in reberne mrene, pač pa Be je vsled množeče se slabosti srca in naraščajočega motenja delovanja ledvic vedno bolj bati nastopa katastrofe. Tudi vročina je ponehala in temperatura telesa je nakrat dosegla najnižjo stopinjo. Dr. Rossoni pravi: »Življenje vzdržujemo, dokler bo to megoče«. Zdravniki izvršujejo subkotane vbrizgljaje s solno vodo.
Neki nečak sv. očeta se je izrazil, da je ozdravljenje bolnika absolutno izključeno. Moči vidno pojemajo in smrt je le vprašanje par dni.
Sv. oče je bil včeraj silno zaspan, popoludne slab in manj duševno svež, kakor navadno. Papež je rekel, da je truden, in je prosil, naj ga puste spati. Včerajšnji ponedeljski zdravniški buletin nikakor ni posebno ugoden. Vznemirjenost, ki se je pojavila pri bv. očetu, je nasledek naraščajoče tekočine v oprsni mreni. Tretji vbodljaj morda zdravniki izvrše jutri. Zdravniki pravijo, da kljub temu poslabšanju se morda zavleče katastrofa tudi še za eden ali dva tedna, mogoče pa je, da katastrofa tudi hitro nastopi. Kaj takega seve tudi vsak nezdravnik lahko izjavi.
Ob 6 u r i zvečer bo včeraj v ponedeljek izdali zdravniki naslednji buletin: Depresija močij narašča. Dihanje postaja nekoliko lažje. Dihanje 36, temperatura 37, žila slaba, 92. Položaj sv. očeta je še vedno resen; vendar neposredne nevar-noBti ni. Rossoni, Lapponi, Mazzoni.
Ob 6 uri 30 minut zvečer se je poročalo: Depresija moči sv. očeta je trajala ves dan. Kar zdravnikom vzbuja posebno skrb, je popolno nedostajanje odtoka vode, vendar ni opaziti nobenega znamenja zastrupljenja krvi. Splošen položaj je resen.
LISTEK.
Papež Leon XIII. in njegovo obližje.
V »Revue Suisse« je E. Philippe podal nekaj zanimivih podatkov o Leonu XIII. in njegovem obližju. Te podatke je zajel iz desetletnega opazovanja.
Kakor znano, je doba vlade Leona XIII. v zgodovini papežev redka prikazen. Lahko se reče o njem, kar o Piju IX.: »Annos Petri superavit — prekoračil je leta Petrova«. Kakor bo dognala zadnja raziskavanja, je uprav letos 28. aprila Leon XIII. prestopil Petrova leta. Povprečna doba vlad raznih papežev ne presega petih let. Saj je 39 papežev vladalo samo po eno leto, mnogo jih je vladalo samo nekaj dni. Hadrijan V. je bil papež samo en mesec. Pripovedujejo, da je pri konklavu 1. 1878 kardinal Pecci, ko bo Sance definitivno zanj govorile, sosedu, ki mu je srečo voščil, rekel: »Ali hočete voliti drugega Hadrijana V.?« In v resnici niso pričakovali člani sv. kolegija, da bo Leon XIII. eden izmed onih šestnajsterih papežev, ki bo bili stari nad 80 let
Za časa svoje vlade je Leon XIII. videl umreti 144 kardinalov, sam je imenoval 140 kardinalov: dvakrat je torej obnovil sv. kolegij, čegar plenu m obstoji iz 70 knezov.
Mnogo onih, o katerih se je dozdevalo, da bi utegnili postati Leonovi nasledniki, je že davno leglo pred njim v grob.
Davno že je uredil financijelno vprašanje o konklavu, ki se bo yršil po njegovi smrti. Pred petimi leti je srečno prestal operacijo; pri prvem sprehodu po vatikanskih vrtovih je potem nobelgardistu, ki ga je spremljal, rekel: »Samo sedaj še so me že proglasili mrtvim, pa Bogu še ni bilo všeč. Sedaj bo pa res kmalu prišla ura, in novi papež bo moral rešiti težke naloge.«
Leon XIII. ima čudovit spomin, ki ga ni zapuBtil do zadnjih dni: Dobro se še spominja najneznatnejših dogodkov iz svoje mladosti in raznih posameznosti iz prvih let svoje vlade in z lahkoto narekuje latinske verze.
V zadnjih petnajsterih letih se zunanjost Leona XIII. ni skoro nič spremenila. Pri javnih ceremonijah je bilo komaj opaziti, da se mu je vsled starosti nekoliko začel kriviti hrbet: umetno urejene gube plašča, v molitev in meditacijo lahno sklonjena glava bo zbrisali sledove starosti. Po daljših ceremonijah se je večkrat primerilo, da se ga je polotila velika zaspanost, dostikrat je padel tudi v omedlevico. Z drgnenjem in s tonič-nimi sredstvi so ga zopet vzbudili k zavesti. Pljuča pa, bronhije in srce so bila do zadnjega časa vedno v redu; glaB mu je bil dostikrat tako jasen, čist in močan, da so se
čudili vsi, ki so bili okoli njega. Da je ostal tako svež in krepak, je največ pripomogel racijonalen življenski red in razne modre navade, ki jim je ostal zvest do zadnjega. E. Philippe piše v imenovanem listu: „Papež ni imel nikoli dobrega teka. Celo takrat, kadar je napravil daljše izlete in sprehode, je zavžival le malo. Mnoge jedi, ki se pripravljajo v posebni papeževi kuhinji, pridejo skoro nedotaknjene nazaj v »credenziero«. Najljubše mu je neko staro vino, ki ga mu pošilja neki BamoBtan iz Bordeaux. Zadostuje mu pol kozarca, ki ga doBtikrat mesto z vodo meša z belim vinom iz Grottaferata. Sv. očetu najljubši strežnik je Centra, ki je vedno pripravljen v prednji sobi, da ustreže papeževi želji. Kakor sploh stari ljudje tudi papež često ne more spati po noči. V poletnih dneh, ali kadar so ga utrudile daljše avdijence, sedi po eno uro v naslonjaču ali na kanapeju v malem salonu. Skozi velika okna, ki jih prepregajo zaatori iz satina, lije solnce neovirano svoje žarke.
Leon XIII. se niti ne boji ne svitlobe, niti vročine. Neprijetno pa mu dene zima in mraz. Morali so izumiti cel kurilni sistem, da ohranijo enakomerno temperaturo v njegovih sobah in papeževemu obližju ne dela majhnih težav iznajti raznih draperij in kurilnih aparatov, da odstranjujejo vsak prepih kedar gre Leon XIII. v siktinsko kapelo ali v cerkev sv. Petra. Samo v začetku spo-
mladi dovoljuje dr. Lapponi papežu, da se sprehaja po vatikanskih vrtovih Le za nekaj tednov se vsako leto preseli Leon XIII. po letu, če vreme ni prevlažno, v malo vilo s stolpom, ki jo je v vatikanskih vrtovih dal sezidati Leon IV. Kaj krasen in mičen je pogled iz te vile na panoramo mesta Rima in cele Campagne tje do morja. Oprava te vile je kaj skromna, le v sprejemni sobi je dokaj dragocenosti, krasno preproge, tapete in umetne slike. Okoli vile rastejo akacije in palme. Na terasi pred vilo kaj rad prebije Leon XIII. par ur s svojimi intimnimi prijatelji. Posebno ljub gost mu je kak monsignore iz njegove stare peružij-ske škofije. Kedar papež iz zdravstvenih ozirov ne sme v vilo, sprehaja se navadno v Rafaelovih ložah ali pa po dolgih salonih. Kedar se pelja na sprehod, veli ne male-krat obstati, da občuduje Campagno, ki se razgrinja pred njim tje do albanskih gričev, da se divi gazelam, ki letajo okolu posnete „lurške jame,« ali da daje ukaze svojemu vrtnarju in vinogradniku. Papež Leon XIII. pridela vaako leto iz Bvojih vinogradov kakih 3000 litrov vina, ki ga v znak posebne miloBti podari potem raznim osebam izmed svojega obližja ali raznim samostanom. Papež ne more več veliko brati, še manj pa pisati. Roka se mu trese tako zelo, da prav težko podpisuje bule, dekrete in enciklike.
Vedno večji propad bolnikovih moči, ki se je zopet pojavil včeraj popoludne, je povzročil, da so v Vatikanu zopet priprav* ljeni na katastrolo. Tudi dunajski nuncij je dobil včeraj zvečer iz Rima brzojavko, da je s v. očetu z o p e t slabše.
Po izjavi zdravnikov bi sv. oče morda ozdravel — ako bi njegovo srce moglo za-dobiti zopet ono moč, katero je v tej bolezni izgubilo, in ki je potrebna k popolnemu de lovanju ledic. To srce je Btaro. Ono vtriplje že Bkoraj 94 let in torej ni zahtevati od njega Bog ve kaj! Treba bi bilo novega, mladega srca, katero bi imelo dovolj moči, da bi po starem, skoraj stoletnem telesu podilo kri in mu s tem dajalo za življenje potrebne energije.
To je vprašanje, katero zdravniki ne morejo reš ti; v tem je nevarnost, katere zdravniki ne morejo odstraniti.
Razna poročila.
R i m. Včeraj je več rodbin vatikanskih funkcionarjev moralo zapustiti svoja vati* kanska stanovanja, ki se predelajo ca kardi-nalsae celice povodom konklava. Listi nadalje kombinirajo, kdo bi bil novi papež. »Giornale d' Italia« pravi, da bodeta pri prvih volitvah dobila največ glasov Gotti in Agliardi, ki je krščanski socialec.
R i m. Francoski poslanik Nisard je javil kardinalu Rampolla, da se je potovanje laškega kralja preložilo kot izraz simpatij in počaščenja za sv. očeta. Laška vlada je brzojavno protestirala pri francoski vladi, ki je odgovori'a, da je NisarJ postopal brez naročila.
R i m. Na tukajšnjem brzojavnem uradu je bilo za časa bolezni sv. očetu oddanih za 105.000 lir brzojavk.
R i m. Listi poročajo, da so v neapolj-skem obč. svetu sooijalni demokratje ugovarjali resoluciji, katero je sklenil obč. svet kot izraz simpatij z* sv. očeta. Ko ie soc.-demokrat Lucci dejal, da je Leon XIII. nevarnost za Italijo, ga galerija ni pustila govoriti dalje.
R i m. Cuje se, da se je profesor Ros-soni pričel upirati podpisovati skrivnostne Lapponijeve in Mazzonijeve buletine. Na Lapponija in Mazzonija so v Rimu napravili naslednji izrek: »Si dice che la lorza derivi dali' unione difatti due somari ammazzano un leone.« (.Pravijo moč je v združenju; v resnici dva osla umorita leva.«)
R i m. Vedno več zdravnikov je mnenja, da ne more biti govora o tem, da bi sveti oče imel vnetje pljuč, ker bi v tem slučaju sveti oče umrl že tretji ali četrti dan bolezni.
Državni finančni minister Benjamin Kallay f
Na svojem posestvu v Holeševu je vče raj po kratki bolezni, skoro nenadno umrl državni finančni minister in UDravitelj Bosne in Hercegovine pl. Kallay. O njegovi bolezni, ki se je pojavila koncem minulega meseca, ofieiozno časopisje ni omenilo niti z eno besedo. Morda se da to opravičevati s tem, da je minister skoro do zadnjega opravljal svoje posle. Ministra so včeraj t ju-traj prevideli s svetimi zakramenti in ob pol 1. uri popoldne je zatisnil oči. Umrl je ravno na dan, ko monarhija obhaja 25let-nico, ko so ji v Berolinu poverili nalogo, da upravlja okupirani deželi in katero nalogo je umrli izvrševal polnih 21 let
Benjamin Kallay je bil rojen 22. dec. 1889 iz ogrske plemenitaške rodbine. Posvetil se je najprej juridiškim študijam, potem je mnogo potoval po Rusiji ter evropski in aziatski Turčiji, slednjič se pa posvetil diplomatiški službi. V letu 1869 je postal generalni konzul v Belgradu, kjer si je pridobil marsikaj za svoj poznejši posel v Bosni.
V letu 1875 se je povrnil zopet v domovino ter pripadal nekaj časa kot poslanec ogrskemu državnemu zboru, dokler ga ni AndrasBy jev naslednik Haymerle pozval kot sekcijskega načelnika v zunanje ministerstvo. Po Haymerlovi smrti je pa Kallay sam vodil zunanji urad, dokler njegovo vodstvo ni bilo poverjeno Kalnokyiu.
Z dnem 4. junija 1882 pa je Kallay kot Szlavyjev naslednik postal skupni finančni minister in ob enem upravitelj okupiranih dežel. Svojo službo je nastopil ob zelo neugodnem času. Vstaja v Bosni je bila ravno zatrta, a nemiri še niso potihnili. Le polagoma je mogel Kallay ukrotiti vse uporne elemente in pričeti s kulturnim delom, ki ga je dežela tako nujno potrebovala. Pokojniku se mora priznati, da je delal neumorno na tem polju ter obilo dovršil v 21 letih svoje vlade v Bosni in Hercegovini, vendar se pa ne more tajiti, da je bil Kallay avtokrat od nog do glave ter je kot tak deloval le redko v prid ondotnega slovanskega prebivalstva. Dovolj značilen za , njegovo delovanje v tem delu slovanskega juga je že slavospev nemškega časopisja, da je uredil ondotno upravo »z modro uporabo nemškegajezika«. Narodnih potreb prebivalstva mož ni poznal. V še večje nasprotstvo pa se je Kallay postavljal z ondotnim katoliškim prebi-
valstvom v verskem oziru ia skoro bi se smelo trditi, da so mu bili, čeravno katoliku, bolj pri srtiu mohamedani nego katoličani. V dokaz Bamo zadnja dr. Stadlerjeva stara v zadevi pokrščenja mohamedanke. Tu je bosanska uprava stala odločno na strani krščanskih nasprotnikov vkljub jasnim določbam obstoječih dogovorov. — Pa tudi v gospodarskem oziru ni bila njegova vlada v korist prebivalstva. Potniki, ki se vozijo po železnici in obiskujejo le večje kraje v okupiranih deželah, seveda tega ne vidijo, toda kdor se pa podaja moj prosti narod v oddaljene kraje, pa vidi, da se je za blagor ljudstva storilo prav malo ali pa nič. Zaslužek v teh krajih imajo le madjarski ali nemški židje, ki odneso iz dežele vse koristi, beda prostega naroda pa narašča od dne do dne.
Take so sedaj razmere v Bosni in Hercegovini, ki jih pa bržkone ne zboljša niti Kallayev naslednik, ker bodo zato poskrbeli že Madjari, posebno pa ne grof Khuen-H e d e r v a r y , o katerem se poroča, da ima največ nade na to mesto.
Po čem hrepene Nemci?
»Berliner Tageblatt« priobčuje zelo za nimiv članek, ki nam zopet podaja nov dokaz, kako je vsa avstrijska politika v službi velenemških idej.
Člankar govori o Sarajevu in pripoveduje, kako se na tamošnjej kolodv. revstaraciji sliši skoraj izključno nemška govorica. Nemščina je sedaj gosposki jezik v Bosni in gotovo tudi ostane. Berolinski list hvali dalje avstrijsko upravo, kako zna razumno razširje-vati upliv nemškega jezika v Bosni in kako se pazljivo varuje demonstrativnih germani-zaoijskih poskusov. Potem izraža nado, da Bosna v doglednem času poBtane prava pred straža nemške kulture na jugo-vshodu našega kontinenta. Vse kaže, da sta Bosna in Hercegovina od zgodovinske previdnosti določeni v to, da prevzameta politično ulogo onih dežel, ki so v srednjem veku ležale pred nemško državo. Bosna in Hercegovina postaneta jugo-vzhodni marki nemške kulture kakor so bile Bvoječasno na severo-vzhodu dežele nemškega vitežkega reda. Tako se torej v Avstriji s slovanskim delom pripravlja pangermanski pruski politiki pot na vzhod. Temu je pa mnogo krivo to, da je nemščina res gosposki jezik ne samo v Sarajevu, marveč tudi v srcih Slovenije in Hrvatske, v Ljubljani in Zagrebu.
Zapadno-evropska zveza proti Rusiji.
Potovanju angleškega kralja Edvarda v Pariz in pozneje v Neapolj merodajni krogi niso pripisovali posebne važnosti, dokler se ni dvignil na pot tudi francoski predsednik Loubet, da vrne obisk angleškemu kralju, ter dokler se ni jelo resno govoriti o potovanju laškega kralja v Pariz in pozneje Lou-beta v Rim. S tema dvema obiskoma je dobila zadevna stvar prav posebno politiško važnost. Vpoštevati moramo namreč pred vsem, da je Italija do najnovejšega časa potom trozveze zvezana še z Avstro Ogrsko in z Nemčijo, Francija pa z mogočno Rusijo, na drugi strani pa ne sinemo prezreti, da je Angležem trn v peti vsaka zveza z Rusijo in Nemčijo ter da sploh nasprotujejo nemškemu »Drang nach Osten« ali pa ruski »panslavistiški propagandi«. Cbamberlainovo in njegovih merodajnih prijateljev načelo ae da izraziti v naslednjem stavku: Anglija ni prijateljica zvez, pač pa želi prijateljstva med velesilami, posebno sosednjimi, ter sebi pridobivati prijateljev mej velikimi in malimi narodi; mej poslednjimi si želi posebno pridobiti Grke, Bolgare in Rumune. Na ta način bi Be preprečilo Angležem silno neljubo prodiranje Rubov pa tudi Nemcev proti Carigradu ter onemogočila taka rešitev balkanskega vprašanja, kakoršne si žele Rubi in Nemci. Iz navedenega se pa tudi vidi prvi in zadnji cilj angleške kramarske politike: Z ureditvijo razmer na Balkanu se ame okoristiti le Anglež ter k večjemu še tisti, ki je z njim v prijateljstvu. Zato pa meri delovanje Angležev v prvi vrsti na to, da raz-bijejo čim prej mogoče vse državne zveze, češ, kakor pravi Chamberlainov prijatelj Charles Dilke, »da združevanje velesil nima nikake posebne politiške važnosti«, in tako oslabijo iruri vseh tekmecev. Na ta led sta se doslej*«! vsedli Francija, ki je s tem vsaj v očeh petroburških diplomatov obrnila hrbet Rusiji, ter Italija, ki se jej tako »slabo« godi v trozvezi. No, po takih zaveznikih ni treba žalovati ne Rusiji ne naši monarhiji, pač pa se je bolj kot kedaj poprej pokazala potreba po najteBnejši zvezi mej tema dvema velesilama. Čim se ta uresniči, ne pripomorejo Angliji še tako številni prijatelji mej malimi in velikimi narodi do drugačne rešitve balkanskega vprašanja, kot jo smeta in morata zahtevati AvBtro-Ogrska in Rusija.
Iz brzojavk.
Češko - nemške spravne konference. Brnska .MoravskaOrlice" poroča iz Prago, da vlada v avgustu zopet prične akcijo ta češko-nemške spravne konference. Isto vest prinašajo „Lidove Noviny".
— Poslanec B a r a b a s pred svojimi volivci. V nedeljo je bil v Velikem Varadinu velik volivski shod. Dopoludne je 500 do 600 volivcev na povabilo liberalne stranke protestiralo proti obstruk-ciji, popoludne je pa na tisoče broječa množica odobravala Barabasov naatop in klicala : Proč s Košutom! Po večernem shodu so se poiavili veliki nemiri, v katere je poseglo redaratvo in vojaštvo z orožjem. Več oseb je bilo ranjenih, mnogo prijetih. — Kriza v srbski vladi. Finančni minister Velji-kovič je podal ostavko, ker je z najnovejšim avancementom prekoračen proračun. — Srbski častniki hočejo maščevati umor Aleksandra. Srbska vlada je zasledila zaroto, v katero je bilo že neki zapletenih dvanajst častnikov, ki hočejo maščevati umor kralja Aleksandra. Enega poročnika bo že prijeli. — Se en poljski poslanec v Nemčiji. Včeraj je bil objavljen konečni izid volitve v okraju Konic dne 10. t. mes. Izvoljen je Poljak Kuberski. Poljaki imajo se daj 17 poslancev. — Krita na Grškem. Teotokisova stranka izjavlja, da ne bo provzročala novi vladi nobenih večjih težkoč, da ne razpusti zbornice. Vkljub temu ' vztraja Ralli pri tej zahtevi. — Ruski voini minister in Amerikani. V Niučvangu je govoril ruski minister Ku-ropatkin o sovražnem stališču Amerike napram Rusiji. Amerikani pravijo, da je ta izjava napravila nanje zelo neugoden vtis in da jim sedaj ne kaže odpozvati vojnih ladij od Manile. — Dogodki v Maroku. Reuterjev urad poroča iz Tangerja: Vojni minister Menebhi je dne 7. julija po sedemdnevnem vročem boju vzel vstašem mesto Tazza. — Položaj v Kini. Bokserji so zopet na delu. Iz raznih delov Kine javljajo o napadih na kristijane. Ruski poslanik v Pekinu je svetoval svojim rojakom v Port Arturu, Niučvangu in Koreji, naj ostavijo svoja mesta. To je neki v zvezi z dogodki na Japonskem.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14 julija.
Zanimivo oblikovanje. Iz »Siid-
steierische Presse« posnemamo: Deželno-sodni svetnik dr. Pevetz v Mariboru je dobil vitežki križ Fran Josipovega reda. (Umeje se ob sebi, da je bilo to odlikovanje podeljeno na predlog justične uprave.) Dr. Pevetz pa je tisti sodni uradnik, ki si je svoje-časno izposloval dopust v ta namen, da je mogel hiteti v Vojnik na občinske volitve, to je: da je mogel glasovati proti slovenski stranki! Dr. Pevetz je tisti sodni uradnik, katerega je ob vsaki volitvi v Mariboru videti v nemško-nacijonalnih vrstah! — Dr. Pevetz je tisti sodni uradnik, ki je pisal znane »temperamentne« članke v znani »Grazer Tagblatt« povodom imenovanja par slovenskih sodnih uradnikov na StajarskemI In ministerstvo Koerberjevo, v katerem vodi justično upravo iBti gosp. Koerber, je bržkone hvaležno gosp. Pevetzu na tistih člankih, ker sicer ne bi bilo izposlovalo, kar je izposlovalo !. .. Tudi dr. Pevetz je torej znamenje zistema! Heil und — Sieg, ako Slovenci ne postanejo malce drugačni, nego so bili doslej.
Petlndvajsetletnlca. Včeraj je bilo 25 let, odkar je berolinski kongres 13. julija 1878. 1. dal naši monarhiji |mandat, da zasede Bosno in Hercegovino ter da ju potem upravlja. Andrassy je rekel, da bogmej sviranjem godbe avstro-ogrska zasedla Bosno in Hercegovino, a treba je bilo jedno tre-tjinjo avstrijske vojske, da je premagala slabo oborožene vstaše. L. 1878 je bilo od avstroogrBke armade padlo 7000 ljudij, častnikov je padlo 179. Slovenski vojaki so se borili kot levi, a koliko so svojim bratom položaj z avstroogrsko upravo zboljšali, ne bomo razmotrivali.
Imenovan je tukajšnji mestni inženir gosp. Jaroslav Foerster učiteljem v IX. činovnem razredu na tukajšnji c. kr. obrtni strokovni šoli.
Zveza slovenskih pevskih društev. Osnovalni odbor naznanja, da Be vrši ustanovna skupščina »Zveze slovenskih pevskih društev« v nedeljo dne 19. julija 1 9 03 v Ljubljani ob '/i 10. uri dopoludne v dvorani .Glasbene Matice", Vegove ulice 5, II. nadstr. Glavni namen skupščine je volitev upravnega odbora, da .Zveza" začne avoje delovanje. Odbor prosi, da v smislu pravil zanesljivo pošljejo pevska društva po enega zastopnika, ki bo na skupščini zastopal društvo in v njegovem imenu izražal nazore,
želje in nasvete o delovanju »Zveze«. V to svrho naj se vsako društvo prej na podlagi pravil posvetuje. Če jih hoče na skupščino več priti, so dobro došli; a ker je vsa stvar interna brez vsake slavnosti, zadošča poedinec, ki f>a naj bo o pravilih „Zveze* in o željah slavnega društva poučen. Društvo lahko zaatopa vsak član slavnega društva in ni neobhodno potrebno, da bi prišel sam predsednik, pevovodja ali kak odbornik. Odbor dalje naznanja, da so doslej k zvezi pristopila sledeča slovenska pevska društva, ki jih navajamo, kakor bo se priglasila : 1. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici. 2. Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metodija pri bv. Jakobu v Trstu. 3. Slovensko delavsko pevsko druitvo »slavec" v Ljubljani. 4. Pevsko društvo „Kolo" v Trstu. 5. Bralno in pevsko društvo „ Maribor" v Mariboru. 6. Pevski zbor »Narodne čitalnice" v Gorici. 7. Prvo slovensko pevsko društvo »Lira" v Kamniku. 8. Pevsko društvo .Ljubljana" v Ljubljani. 9. Pevsko društvo „Zvon" v Šmartnem pri Litiji. 10. Pevski zbor .Narodne čitalnico" v Kranju. 11. Slovansko pevsko društvo v Trstu. 12. Pevski zbor .Glasbene Matice" v Ljubljani. 13. Dolenjsko pevsko društvo v Rudolf o vem. — Dnevni red ustanovne skupščine bo naslednji : 1. Poročilo osnovalnega odbora. 2. Posvetovanje o delovanju „Zveze slovenskih pevskih društev". 3. Volitev upravnega odbora. 4. Raznoterosti.
—	Županom v Dekanih je izvoljen g. Ivan P a v 1 i č posestnik v Črnikalu.
—	Poroka. Včeraj se je poročil gosp. Peter Jano, asistent južne železnice v Divači, z gospico Alojzijo K e r t iz TrBta.
—	Begunci — tatovi? It Brezovice se nam poroča: V noči mej 10. in 11. t. m. je ulomila neznana tatinska družba v poslopje Janeza T r č e k a vulgo »Blaža« na Brezovici h. št. 11. Tatje so odtrgali pri hiši zgoraj zaboj in se splazili pod streho. Tukaj so pričeli takoj izvrševati svoje rokodelstvo. Pastirju so odprli njegov kovčeg in preiskali vse, če bi dobili kak denar. Pri njem niso nič več dobili kakor 4 vinarje. Da bi se ne koliko za svoj trud oškodovali, so mu popolnoma nov klobuk zmečkali, podlogo izrezali in vrgli za neko staro škrmjo. Potem so se takoj podali v gospodarjevo sobo. Tudi tukaj so vse preiskali in premetali. Gospodarju so vzeli skupno denarja 25 K 40 v. Vzeli so mu tudi delavske bukvice. Popisane liste so iztrgali in v sobi pustili. Nato so se splazili v pritličje v shrambo. Tu so vzeli eno pleče, 13 jajc, 2 lunta masla, eno novo ponev, nekaj masti in še nekaj drobnarij. Nato bo odšli v hlev, kjer so pleče do kosti obrali in kost tam pustili. Pri svojem delu so rabili svečo, ker je bilo drugo jutro vse z voskom pokapano. Tatov ni nihče mogel slišati, ker je celo noč mlinsko kolo ropotalo. Sumi se, da je to tatvino izvršil iz zapora ubegli Jurij z, v o k e 1 j v družbi drugih dveh begunov. Ta fant je že pri tem gospodarju služil in so mu bili toraj vsi koti dobro znani Ze kot hlapec je večkrat kako reč izmaknil. V nedeljo popoludne so otroci zapazili na parobku gozda človeka, ki je pri ognju sedel in jajca cvrl. Ko je ta človek zapazil bližajoče se otroke, je vse pustil in zbežal. Otroci so dobili pri ognju ponev, skledo, 2 žlici in en bel predpasnik, ki je bil v sosednji fari na Dobravi pri „SelančkuK ukraden. Ponev, skledo in žlice so bile pa ukradene ori „Blažu".
—	Mati Božja se prikazuje ! Ta vest je bila te dni razširjena po djakovski škofiji. 11 letna deklica v Josipovcu okraj Punitovac je pravila, da se ji ob robu gozda prikazuje Mati Božja, ki je rekla, da je pregnana iz Lourda. V nedeljo je bilo ondi zbranih na tisoč ljudij, celo iz Bosne in Štajerske je prišlo mnogo naroda. Djakovški ordinarijat je imel sejo, v kateri je proglasil poročila imenovane deklice za neresnična ter je storil v tem oziru primerne korake.
—	Stavka kolarskih pomočnikov
se je pričela včeraj v Zagrebu.
—	V celjskem občinskem svetu
so sklenili zahtevati, da se celjski občini v okrajnem zastopu da sedem zastopnikov, Žalcu, Št. Jurju in Vojniku pa po enega.
—	V Opatijo je došel za dalje časa s svojo rodbino bivši srbski ministerski predsednik dr. Mihael Vuič.
—	Ustrelil se je v Gradcu računski podčastnik bosenskega polka Dane V a r d a.
—	Napaden in oropan. V nedeljo po noči je bil na cesti v Smarci pri Kamniku Josip Kolb, knjigovezec pri Bambergu, stanujoč na Turjaškem trgu št. 5 napaden in oropaa. Kolb je v kamniških planinah nabiral kebre in je v Kamniku zamudil vlak, na kar je šel peš v Ljubljano. Na potu se mu je pridružil neki možki, ki je Sel nekaj korakoy ž njim in mu pokazal v grabnu
ob oesti ležati nekega Človeka. Neznanec je rekel Kolbu, naj mu pomaga tega človeka spraviti na noge, in ko je na to Kolb pristopil in hotel dotičnika vzdigniti, je ta skočil po koncu, na kar sta neznanca planila na Kolba, ga pobila na tla in mu vzela 24 kron in mu odtrgala od ure srebrno verižico. Tudi neki tretji moški je prišel zraven in pomagal Kolba pretepavati. Kolb je na glavi in na obrazu poškodovan in leži sedaj doma bolan. Napad se je izvršil blizu županove hiše in je Kolb potem pri županu prenočil.
—	Sekovnega prometa pri poštni hranilnici se je I. 1902. po državi posluie-valo 50.366 oseb, med niimi po naš h krajih 2354 na Stajarskem. 728 na Koroškem, 509 na Kranjskem. 10G4 na Primorskem, 212 v Dalmaciji. V inozemstvu je z našo hranilnico bilo v zvezi 1487 oseb, od tega števila 841 po Ogrskem, 529 po Nemčiji, 23 po Švici 16 po Italiji, 14 po Francoskem, 14 po Turčiji, 11 v Bosni Hercegovini, 9 v Angliji, 8 v Ameriki, po 4 na Ruskem in Holandskem, po 3 v Belgiji in v Španiji. 2 v Transvalu, po 1 v Avstraliji, Bolgariji Daniji, Grški, Prednji Indiji, Srbiji.
—	Opravilnih komadov so 1. 1902 v c. kr. poštnohranilničnem uradu na Dunaju dobili 4.638955, odpravili pa 11 660.735 odposlatev. Povprečno pride na jeden dan 12.709 priposlatev in 31947 odposlatev. To je pa oskrbovalo, kakor smo že svoječasno povedali, 1843 uradnikov.
Kotiček za liberalce.
® „Blagor ubogim na duhu", kličejo vsi Slovenci tržiški brez izjeme (liberalci in klerikalci) tistemu imenitnemu možu, ki je v „Slov. Narodu* v sobotni številki (11. t. m.) spravljal v zvezo gosp. župnika b p e n d a 1 a z gosp. Gassner-jem. Splošno mnenje je, da se g. G a s s n e r bolje razumi na pavolo, kakor na politiko. Kakor smo že večkrat povdarjali v »Slovencu«, niso klerikalci tržiški nikdar pakti -rali z Nemci radi obč. volitev. V Tržiču so nastopili slovenski volilci skupno za Bvoje kandidate. »Domačin in Slovenec mora biti kandidat«, to je bilo geBlo. Dotični Malovrhov sotrudnik pa kaže, kako liberalce peče vest radi neznačajne in pogubonosne zveze med slovenskimi liberalci in kranjskimi Nemoi. Domači slovenski Tr-žičani nočejo, da bi jim komandirali tuji to varnarji. Sedaj so pa naenkrat tržiški slo renski klerikalci zvezani z nemškimi tovarnarji v Tržiču. Kje je, liberalci, vaša pamet?
Ljubljanske norice.
Nemška izzivanja v Ljubljani. Piše se nam: K nedeljskemu pretepu pred kazino bi bilo dobro še pripomniti, da sta pretep [1 pričela včeraj ie omenjeni bivši risar južne ! železnice in sedaj baje postopač V e r h o u z ter sin g. P l a u t z a. Prvi je kričal nekemu prijatelju : „Halt "mir mein Rad, das ioh dem Kerl (g. Hočevarju) eine Ohrfeige gebe". Plautz mlajši je pa udaril g. U d o -v i č s. Na Gabrijelu Hočevarju so ležali štirje Nemci ter ga bili. Mej nemškimi
|~nzgrajači je bil tudi tisti K a r g e 1, ki slo-nekim trgovcem po Ljubljani okna po-iva. Opozoriti bi bilo treba še, da ima oni rirar P i r k e r , ki se je najsurovejše ob šal in katerega žena je nekega Slovenoa nila v trebuh, svojo delavnico na G o -jpovem svetu v baraki na pro-3ru stare bolnice na Dunajski cesti. Glavno tezdo ljubljanskih Heilovcev je gostilna v itelu „ B a v a r k i dvor", ki je last ovenča g. V i 1 h a r j a , iz katerega hiše
i	Nemoi opetovano mečejo slovenske goste.
9	bilo bi napačno, ako bi g. Vilhar stopil »koliko na prste svojemu nemškemu na-mniku. — Včeraj zvečer so Nemoi zopet šivali na Mestnem trgu. Kaj s takimi na-spi, ki so urejeni po nekem načrtu, name-vajo, ni jasno. Utegnejo jih boleti ušesa, smškutarski kričač V e r h o u z je pa po ?u svojim znancem dajal plavice in v par anotkih so nemški pobi, mej katerimi je
10	tudi nekaj buršev, priredili na Mestnem s»u demonstracijo s plavicami. bčinatvo je bilo ogorčeno do skrajnosti, imo vrta prišla sta dva slovenska visoko-lca,- eden izmed njiju je imel trak »Slo« nijeV Konec trga srečata tri nemške irše s plavicami na prsih, ki ju pozdravijo „beil«. Na tako sirovo izzivanje nikakor sta mogla molčati, obrnila sta in prijela irše, kako ai upajo na tak aroganten na-
ii	izzivati Slovenca, ki jim nista rekla be-dice marveč mirno šla mimo njih svojo it. Pa Nemci bo postali surovi. Da, še lo zahtevali so, naj bi slovenska visoko-lca odstranila bele šopke, ki sta jih imela ipete na prBih. Ko je slovensko občinstvo,
se ga je takoj mnogo nabralo na mestu, htevalo, naj burSi odstranijo plavice, ker plavicami in s »heil« ne bodo izzivali irnih Slovencev, pa pridejo še trije pro-taki 27. polka ter sa potegnejo ia oje »kamerade«, kot se je eden izmed iju izjavil, ter prigovarjajo bur-
nem, naj ne odstranijo plavi o. .Slovenska visokošolca sta zahtevala od policaja, naj popiše imena onih treh vojakov, da jih naznanita, ker vojaki ee nimajo vmešavati v politične boje. Prišel je na mesto en nadporočnik zet g. Mahra in pojasnilo se mu je postopanje vojakov, a ni storil druzega, kot da je spodil vojake, njih imen ni zahteval ne nadporočnik, ne p o 1 i o a i. Občinstvo je končno plavičarje nagnalo. Ljubljanski Nemci si veliko domi-šljujejo. Menda mislijo, da bodo ljubljanski Slovenci radi nemško • slovenske zveze mirno in molče dopuščali provokacije s plavicami, katerih ne trpe niti pošteni Nemci. V InomoBtu je še le nedavno občinstvo trgalo pangermanom plavice raz prs, češ da je nošnja plavic protiavstrijsko vele-nemško znamenje, ali z drugimi besedami znamenje veleizdajstva proti avstrijskidržavi, kakor se j« izrazil nemški deielni glavar predarlski. Žito bi poveljništvu tukajšnjega 27 pešpolka nujno priporočali, naj svojim vojakom pove, da za avstrijskega vojaka ni častno braniti plavice. Nemcem pa svetujemo da provokato-rične plavice odstranijo in da ne sejejo vetra, da ne bodo želi viharja!
Ruski visokošolci v Ljubljani. Kakor smo že včeraj omenili, so člani ruskega krožka povabili za zvečer Ruse na čajni večer v »Narodni dom\ Bil je to pravi bratski večer. Vrle dame in gospice so takoj pri vstopu v dvorano, kjer se je sredi dvorane na dolgi mizi kadil samovar, obsule Ruse s šopki in nato postregle svojim bratom s čajem in z raznim pecivom. Mili nam brati ki jezik se je čul v dvorani poleg našega slovenskega. Dame so občevale z Rusi v njihovem jeziku. Vrstili so se navdušeni govori, pele in deklamirale Be slovanske pesmi in sviraia godba. Nič ni bilo napetega, vse je hilo prijazno in veselo; bili smo Slovani med seboj. Nepozaben ostane ta večer i bratom Rusom i nam Slovencem. — Danes dopoludne so Rusi posetili še naš ljubljanski Grad, opoludne so se pa odpe ljaii. Se enkrat krepak slovenski „hura" in »na zdar* — in vlak je odhitel, le beli robci so še plapolali v pozdrav .... Na svidenje !
Ljubljanski obč. svet je v petek rešil še naslednja poročila: Odobril je račun električne železnice od 6. septembra 1901 do 31 decembra 1902. Dohodkov v tej dobi je bilo 153.084 K 24 vinar., prebitka 5437 K 09 vin., kar pa ni zadostno za 5 odstotno obrestovani«* investiranega kapitala. Vozilo se je 1,119.690 oseb. Imenom šolskega odseka je predlagal občin, svetnik dr. Gregor Krek, naj pri klas fikacijah v ljudskih šolah ostane odlika, ker se je pozneje pojasnilo, da se je odlika odstranila itak samo za uradne spise, v tiskanih šolskih izvestjih pa ostane odlika še. — Vegova ulica se pri Graj žar je vi cesti regulira tako, da pride stavbinska črta v dotiko z ondotnim starim rimskim zidom. Pred novimi hišami se zgrade vrtovi. — Stavbeniku g. Simonu T r e o t u je dovolil občin, svet parcelacijo posestva v Slomškovih ulicah. Ondi bo gosp. Simon Treo zgradil tri hiše. Parcelacija se je dovolila g. Ivanu Rakov-c u in gosp. Č e r n i č u , ki zgradita na škofovem posestvu ob Martinovi cesti hišo. — Počitnice občin, sveta bodo trajale do 15. sept.
Iz Amerike domov. Včeraj zjutraj pripeljalo se je iz Amerike 66 oseb. Bili so večinoma Slovenci. Iz Ljubljane so se pri-šleci odpeljali v svoje domače kraje.
V	Ameriko V soboto po noči odpeljalo ae je z južnega kolodvora v Ameriko 84 izseljencev, v nedeljo po noči pa 9.
Napad. Franc Novak, tesarski pomočnik vračal Be je v nedeljo ob ll,l2 uri ponoči z Gline domov. V bližini gostilne »pri Bo-benčku« sta ga vstavila dva fanta, češ. da tako pozno nima ničesar iskati na Glincah, in Alojz Andlovec, hlapec na Tržaški cesti ga je udaril ziilavko po glavi in ga precej ranil.
Mrtvoud zadel je 65 let starega delavca Primoža Janežiča. Prepeljali ao ga z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Nesreča pri Reichu. Včeraj popoludne padel je barvarski pomočnik Ivan Postell iz Walterskirchena v službi pri Reichu na Poljanskem nasipu po stopnicah pri parnem kotlu in ai zlomil desno nogo v stegnu. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
V	Ameriko. Danes ponoči odpeljalo se je z južnega kolodvora v Ameriko 86 izseljencev b Kranjskega in 24 izseljencev s Hrvaškega.
Prijet dezerter. Peter Mavrin, prostak pri c. kr. brambo vskem pešpolku št. 4, ki je bil dezertiral, je bil v Novemmestu prijet in ga je danes zjutraj pripeljal orožnik v vojašnico.
Izgubljen denar. Črkostavec gosp. Ivan Drol jo zgubil danes ponoči na cesti denarnico, v kateri jo imel 80 kron papirnatega denarja.
Radi tatvine v trgovini Etsner je bila pri tuk. dež. sodišču obsojena 171etna pro- '
dajalka Marija ainkov«c iz Ljubljane na tri mesece težke ječe. Škoda, ki je znašala okolu 400 kron, je baje na polovico povrnjena.
Rad pil, nerad plačal. Včeraj zvečer prišel je Anton Znidariič, pripenjač na južnem kolodvoru na kegljišče v Kendovi gostilni na Tržaški cesti št. 13 in tukaj na-, ročil dva »škornja« in dva vrčka piva, katerega pa potem ni hotel plačati. Hotel jo je popihati iz gostilne in je nameraval skočiti čez ograjo na vrt, kar pa je videl častniški sluga Filip Lorček, priskočil k njemu in ga obdržal. Znidarfiič je hotel po vaej sili uiti in je Lorčka vgriznil v desno roko tako, da mu jo je skoraj pregriznil. Gostilničar je na to poklical policaja, ki je Zni-daršiča aretoval. Na magistratu se je Zni-daršič vrgel na tla in je stražnika, ki ga je gnal v zapor, ugriznil v levo nogo. Pregriznil mu je dvoje hlač in mu že zasadil zobe v meso.
Društvena godba Sobotni in nedeljski koncert društvene godbe sta bila vrlo dobro obiskana. Kapelnik Novaček je spreten dirigent in vseskozi vrl veščak. Pod njegovim vodstvom godba dobro napreduje. Ljubljanskega občinstva je zategadel dolžnost, da godbo materielno boljše podpira!
Z rešilnim vozom. Martin Zopet, delavec pri Faleschiniju je včeraj zvečer v Konjušnih ulicah, ko je šel od dela domov, na enkrat padel na tla in obležal. Prijel ga je često hudo želodčni krč. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Mlad tat Valentin Dovč, 12 let star šolski učenec, prišel je včeraj popoludne k urarju Matevžu Rasbergerju na sv. Petra cesti in mu prinesel srebrno uro v popravilo. V delavnici naprosil je Rasbergerja, da bi mu dal piti vode, ker je žejen. Raz-berger je nato šel v vežo k vodovodu. Dovč pa je ostal sam v delavnici in je to priliko porabil, da mu je ukradel srebrno uro, na kar ie pobegnil iz delavnic?.
Sklep ljudskih šol bo jutri. Dobili smo danes v roke letno poročilo I. mestne pet-razredne ljudske šole, ki prinaša na uvodnem mestu »liko in življenjepis šol. nadz. g. Andreja Ž u m r a in od I. Dimnika prevedeni sDis H. Tonaka »Staršem šolske mladine". Učencev je bilo koncem šolskega leta 550. Za višji razred jih je bilo sposobnih 428 nesposobnih 111. torej nesposobnih 20 odstotkov. Za vstop v srednje šole se jih je oglasilo 84. Iz letnega porodila odličnjaki niso razvidni.
Izgubljeno Zasebnioa Alojzija Hartman je izgubila na križpotu Selenburgovih ulic in Dunajske ceste zlat prstan. — Uradni-kova žena S. Z. je izarubila na poti od ka-zinske kavarne skoz Zvezdo do Gospodskih ulic zlato zapestnico z rudečimi kamni.
Dogodki na Hrvatskem.
Novi ban pride v Zagreb baje prihodnji četrtek.
Ker je opozioionalec dr. V r b a n i c odklonil od novega bana ponudeno mu sto-lico za pravosodje, ponudil jo je opozicijo-nalcu poslancu dr. B a n j e v č i č u , ki jo pa skoro gotovo tudi ne sprejme. Predstojnik oddelka za bogočastje in uk postane baje vladinovec dr. J o a i p P 1 i v e r i č.
Občinski svet v Karlovcu je soglasno Bklenil, da Be novega bana v posebnem pismu naprosi, d a s e pri c e -aarju zavzame za to, da ae pomit o s t e in izpuste doslej radi zadnjih dogodkov zaprte osebe.
V	Splitu so zaprli meščana Valenta in Bsbana, češ da sta veleizdajalca, ker sta delovala v prilog zatiranim bratom na Hrvatskem. Sedaj so jih izpustili iz zapora.
V	zlatarski okolici se revolucija ne umiri. Skoro bode ondi več vojakov nego kmetov. Na kolodvoru v V a -r a i d i n u so noj in dan vojaške straže, pri dohodu vsakega vlaka ae straže pomnože. Pomnožena vojaška posadka iz Maribora je nameščena v gimnazijskem poslopju, privatna stanovanja rabijo oblasti za zapore.
V	Varaždinskih toplicah sedaj vlada mir. Vsak dan prihajajo gosti« od vseh atrani, tako da je gostilna v kopa-liščni zgradbi skoraj natlačena, a tudi druge gostilne so polne gostov. Zdravijo se tukaj tudi štirje duhovniki iz Strossmajerjeve vla-dikovine, eden iz Oseka, dva iz lavantinske, eden iz aekovBke škofije in eden z Ogrskega.
»Agramer Tagblatt« predlaga, da ae razDor o zastavah in grbi reši tako, naj se rabi kot znamenje državne Bkupnosti na Hrvatskem hrvatsko, in Ogrskem ogrsko zastavo, a vsaka naj ima skupni grb, kot znamenje skupnosti.
Dogodki v Srbiji.
V kratkem bodo na Srbskem izdali nov srebrni denar, na katerem bo podoba kralja Petra. Novi finančni minister vsak dan najde nove dokaze o površnosti, razsipnosti in sebičnosti prejšnjega režima. Povsod se je tro-
silo brez vsakega računa. Ze letos so prekoračili kredit za 50.000 dinarov. Prejšnja vlada je naerromadila povsod dosti preveč uradnikov. Finančni minister je pozval vae oblasti, naj povedo, koliko še ni izplačanih plač.
Otroci kralja Petra pridejo v Belgrad 1. septembra.
V	nedeljo 12. t m. je vsa Srbija slovesno praznovala rojstni dan kralja Petra. Kralj ae je udeležil tudi ljudske veselice v Topčideru. Na tisoče ljudi je kralju, ki je utopal aredi mej ljudstvom, prijazno nagovarjal kmete, navdušeno klicalo »Živio!« zvečer je bil v konaku diner, potem pa slavnostna predstava v gledališču. Na pozdrave je kralj odgovarjal, da upa, da se bo združenim močem posrečilo napraviti Srbijo zopet močno, srečno in zadovoljno. Zvečer je bil Belgrad razsvetljen. Povodom svojega rojstnega dne je kralj zopet pomilostil mnogo jetnikov.
Bivši minister Teodorovič, ki je te dni ozdravel, si je že premislil tožiti svoje napadalce radi poskušenega umora. V beli-grajskih listih priobčuje izjavo, da ne bo nikogar tožil.
Pred dnevi je bil v nekem srbskem obmejnem mestecu aretiran neki čaatnik zaradi groženj proti zarotniku polkovniku Mašinu. Pri dotičnera častniku se je vršila potem hišna preiskava, pri kateri so našli podatke, da si je 11 srbskih častnikov priseglo maščevati umor kralja Aleksandra.
V	konaku so sedaj našli še dve hranil-nilnični knjižioi kraljice Drage, eno za 120 000 kron, drugo za 30.000 kron. Ta denar je bil naložen na Dunaju. Našli ao tudi 40.000 frankov vredni brilantni diadem, katerega ji je dal ruaki car za poročni dar.
Balkan.
Vsak dan je položaj v Makedoniji bolj napet. Boji so vedno številnejši, čete vstašev se m n o ž e. To dobro vedo v Carigradu in kljub vsem nasprotnim zagotovilom množe turško vojsko ob meji. V turških vojaških krogih v Carigradu je razširjena vsst, da pride meseca avgusta iz Male Azije še 100 tisoč turških vojakov, od katerih bi 50.000 vojakov bilo poslanih v kosovski, a 50 000 v jedrenski okraj. Najhujši boj je bil te dni pri vasi Padališta blizu Črne Rieke. Vstaško četo je vodil JovanKaragulije. Na ugodnem kraju je kot blisk nenadoma planil na turške vojake. Turških vojakov je ostalo mrtvih nad 100, VBtaši bo pa imeli le malenkostne zgube. Iz Soluna brzojavljajo, da ao bili ostri boji okolu Grbavca, Bojnice in Grinanca. Turških vojakov je povsod padlo mnogo več, nego vstašev.
O bolgarski junakinji K o s t a d i n i N a s t e v i poročajo, da je po boju s turškimi vojaki, v katerem je bila njena četa razpršena, odšla v samostan v Kanevo, kjer sedaj živi.
Vstaške čete se brez vsmiljenja maščujejo nad vsakim, ki jim dela kake ovire. Skoro vsak dan ubijejo kako osebo, o kateri sumijo ali vedo, da jih izdaja Turkom. Razume se, da postane pri tem večkrat irtva tudi kak nedolžen.
Med Nikodim planino in Gabnico ao se pojavile nove vstaške čete. Največja četa ae je pojavila na planini Bistri. Mnoge čete ne gredo naravnost v boj s turškimi vojaki, ampak čakajo prilike, da iz zasede ubijajo turške vojake. Tamcšnja turška posadka je zahtevala pojačenja. V svrho tega načina bojevanja ao vstaške čete razdeljene v male oddelke, ki iz zased širijo strah in grozo mej turškimi vojaki.
Med Turško in Bolgarsko je tolika napetost, da je vsak čas pričakovati krvavega zapletka.
Tudi v Turčiji je javno mnenje za vojsko z Bolgari, a merodajni krogi se boje, da bi potem v notranjosti Turčije ne nastale na mnogih krajih homatije, najbolj pa ai hlade vročo kri z mislijo, da tudi v slučaju zmage nad Bolgari ničesar ne dobe. Tudi premagana Bolgarska ne bi izgubila nič od svoje sedanje posesti, ker tega bi Evropa ne dovolila. Zato sultan nič kaj z veseljem ne pričakuje vojske z Bolgarijo, ker ve, da tudi v grško turški vojaki, v kateri je bila Turčija zmagovalka, ni le nič pridobila, ampak je celo izgubila Tesalijo.
Ko so sultana nagovarjali te dni, naj prične z vojsko proti Bolgariji, je dejal: »Zajamčite mi, da Turčija nič ne izgubi tudi če zmaga in potem bom poslušal Vaš svet." Kljub temu pa ne kaže, da se makedonsko vprašanje in nasprotja mej Turčijo in Bolgarsko ne bodo rešila brez boja. Vse je v Turčiji pripravljeno za slučaj vojske. Dolgo sedanje razmere Bolgarija tudi ne bo mogla prenašati, ker je preplavljana z begunci, ki ao ji veliko breme.
Bazne stvari.
Najnovejše od rasnih atrani.
Umetniško razstavo priredi prihodnji mesec hrvatsko umetniško društvo. — Živo v rakev zabili so v Altoni
neko 14 letno dekle. Ko je rakev stala v mrtvašnici, čul je paznik, da se v rakvi nekaj giblje. Odprl je rakev in je videl da dekle živi. Bila je le navidezno mrtva. Dve uri pozneje je dekle umrlo. — Velik poiar je v Doberlinu na hrvatsko bosanski meji uničil umetno žago neke nemške tvrdke; škode je milijon kron.. Predilnica Maggiani v Luino je pogorela. Škode je 2 milijona lir. — S a n t o s D u m o n t se s svojim zrakoplovom vozi po zraku. Sedaj ga pričakujejo v Ostende, odkoder poleti v Dover. — Nove puške s strojem nameravajo uvesti v avstrijski armadi. Dotične poskušnje se že vrSe. — lOkronskih a v s tr i j s k i h ban-k o v c e v je toliko ponarejenih v prometu, da jih avstroogrska banka hoče vzeti iz prometa. Posebno spretno jih ponarejajo v Italiji, odkoder jih razpošiljajo po Avstriji. — P o v o d n j i so zadnje dni v raznih avstrijskih deželah napravile več milijonov škode. — Znamenito i z n m i d b o je iznašel papežev komornik prof. Crebotani. Ta iznajdba ne omogučuje samo olajšanje brezžičnega brzojava, ampak omogcčuje tudi podobe iz poljubne daljine lotrgrafirati. — Nad milijon rož najraznovrst-n e j š i h bode tvorilo na Bvetovni razstavi v St. Louiau prekrasen vrt. — Ponesrečeni turisti. Ic Inomosta se poroča, da je raz „Walserjocha« padel v soboto turist Štocker. Bil je takoj mrtev. Iz Monakovega se poroča, da sta raz Wazensteina padla dijaka Ludvik Braun in J. Wallach. Braun je obležal mrtev. — Samomor morilčev. Roparski morilec Grellmann, ki je umoril vajenca Schauberthe v Draždanih, truplu privezal na vrat kamen in ga vrgel * vodo, se je v ječi obesil. — Nov komet je zasledil astronom Bordly v Marse-illu. Komet bo najsvitlejši in v bližini zemlje 17. t. m. — Lajanje psovprepo-v e d a 1 je občinski svet v nekem mestu na Badenskem. Posestniki psov, ki puste psom lajati, bodo kaznovani. — Spomenik K o 1 p i n g a , ustanovitelja društev katoliških rokodelskih pomočnikov, so odkrili v nedeljo v Kolinu. Pri slavnosti je bilo zastopanih 400 rokodelskih H r u • štev iz Nemčije. Avstro Ogrske, Švice, Francije, Belgije, Nizozemske, Anglije in Amerike. Udeležnikov so našteli nad 15 000.
—	Zopet d e i r a v d a e i j a. V posojilnici v Myslošovici na Moravskem so zasledili nerodnosti v znesku četrt milijona kron.
—	Umor v L v o v u. V Lvovu so aretirali morilca vdove O r a n g e in njene de-kle C z e r w e n y j a. — Obsojen je bil v Budimpešti poštni kočijai Misznay, ki je ušel s poštnim vozom, v katerem je bilo 98 000 kron, na 4 leta ječe. Ko so Misznaya prijeli, našli so ukraden denar še pri njem.
—	Samomor bivšega milijonarja. Na Dunaju se je ustrelil bivši tovarnar in milijonar Pavel Dziadek, ki je ma-terielno zadnje leto popolnoma propadel. — S t r a j k. Med delavci v plavžih v Vitko-vicu je navstal štrajk. Sedaj je v štrajku 1325 delavcev. — Nemiri v Perziji. RuBka brzojavna agentura javlja: Perzijsko odposlanstvo priobčuje, da je mir v Perziji vspostavljen. V preprečenje nadaljnih nemirov je na mnrgih krajih zbranega mnogo vojaštva. — Vseslovanska razstava se bo vršila. Odgodi se k večjemu do 1. 1906. — Novega Markovega stolpa v Benetkah baje ne bodo zgradili, ker je arhitekt Belthani izjavil, da so temelji preslabi. Treba bi bilo novih podstavkov v morje, a zato bi bilo treba odko-panja do cerkve bv. Marka, kar bi pa zopet cerkev spravilo v nevarnost. — Radi sleparij pri srečkanju rumun-s k i h srečk so bili obtoženci, mej njimi uradniki finančnega ministerstva, obsojeni na 1 in pol do 5 let ječe in poleg tega na natne denarne kazni.
ne zave. Lapponi mu vbrizguje kokain. Ob 1 uri in ob 3 uri zjutraj je zavžil sv. oče nekoliko izvlečka iz jajca in je posrkal nekoliko tokajca, katerega mu je poslal avstrijski cesar. Spal ni nič. Večkrat je po noči imel popolnoma odprte oči, a govoril je nerazumljive, besede. Napravil je utis kakor bi mu slabel spomin. Proti jutru je imel zopet čisto in jasno zavest ter je naravno govoril.
Berolin. 14. jul. Privatno se poroča: Kardinal Oreglia je dejal, da, ako nima takih političnih namenov kakor kardinal Kampolla, vendar bode popolnoma žnjirn v soglasju deloval pri ureditvah vatikanskih zadev. Nikakor ne bodo nasprotniki cerkve doživeli kakega prepira mej njim in Rampollo so vse nasprotne vesti izmišljene.
Rim, 14. julija. Sv. očetu je zopet jako slabo. Ob 10 uri 35 minut včeraj zvečer so izjavili zdravniki, da se bliža smrtna ura, do katere je le še nekaj ur.
Kim, 14. julija. Ob 10. uri 40 m. dopoludne. Obisk Mazzonijev pri svet. očetu je trajal 20 minut. Propad moči sv. očeta vodi v agonijo. Zdravniki so izgubili vsako upanje.
Rim, 14. julija. Ministerski predsednik Zanardelli se je izjavil, da so ob smrti Pijevi izostale vse olicijelne izjave laške vlade, ker ni dobila vlada iz Vatikana oficijelnega naznanila. Sedaj bo drugačen položaj, ker se je Kam-Dolla odločil v zadevi bolezni in smrti sv. očeta olicijelno poročati italijanski vladi.
Rim, 14. julija. Ob 11. uri 40 minut dopoludne. Dr. Lapponi je izjavil nekemu poročevalcu, da je položaj sv. očeta silno resen, vendar neposredne nevarnosti še ni. Delovanje srca je še precej zadovoljivo, zato je mogoče, da sv. oče še 2 ali 3 dni živi. V možgane sv. očeta stopa kri, zato časih nejasno govori.
Rim, 14. julija. Ob 11 uri 55 minut dopoludne. Al a z z o n i je prišel zopet k svet. očetu, katerega je našel pri popolni zavesti. Ovira dihanja ni velika. Sv. oče je bil jako živahen. Tretji vbodljaj v oprsje sv. očeta izvrše zdravniki, kakor se čuje, še danes.
Rim, 14. julija. Sv. oče je danes po noči nekoliko fantaziral. Po dnevi je pri zavesti.
Telefonska In brzojavna poročila.
Bolezen sv. odeta.
Rim, 14. julija. (C. B.) Sveti oče včeraj nekolikokrati bljuval. Semtertje je izgubil zavest. Položaj skrajno kri tičen.
Rim, 14. julija. Ob 6. uri 55 min. Propadanje moči sv. očeta je celo noč trajalo dalje. Sv. oče je kakor v agoniji. Vsaka rešitev njegovega življenja je izključena. Položaj je v stadiju bolestnega konca. Smrt svet, očeta splošno še danes pričakujejo.
' Dunaj, 14. julija. Danes po noči je dobil nuncij T a 1 i a n i od kardinala Rampolle naslednjo brzojavko: Propadanje moči sv. očeta traja dalje.
Rim, 14 julija. Ob 4 uri zjutraj je sv. oče želel videti svojega nečaka grofa Peccija, ki je skoro nato prišel v Vatikan. Bolnik se često več minut
Dunaj, 14. julija. (C. B.) Cesarje poslal vdovi ministra Kallaya brzojavko, v kateri jej izraža odkrito soža-lje povodom smrti soproga, ki pomeni zanj in za avstro-ogrsko monarhijo veliko izgubo. Posebno ostanejo nepozabne njegove zasluge v upravi Bosne in Hercegovine. — Sožaljno brzojavko je nadalje poslal nadvojvoda Fran Ferdinand iz Konopišta.
Budimpešta, 14. julija, V politi-ških krogih se govori, da bo grof Khuen - Hedervary naslednik Kallayev, da se na ta način izmota iz sedanje zagate.
Zagreb, 14. julija. Danes ob tri četrt na 2. uro zjutraj se je razletela na hiši vladnega poslanca 81 let starega kanonika M ant unč i dinamitna patrona. Pok je bil tako silen, da se je slišal po celem Zagrebu, v obližju pa se je stresla zemlja, kakor ob potresu. V obližju so bili ljudje vrženi iz postelj. Steber, pod katerim je bila položena patrona, je razrušen, železna vrata so bila pahnjena na cesto, 115 šip je na poslopju pobitih. Tudi po bližnjih hišah so pobite šipe. Tri četrt ure pozneje se je razpočila dinamitna patrona tudi v kleti hiše, kjer ima uradni list „Narodne Novine" svoje uredništvo, a ta eksplozija ni napravila škode. Na stotine ljudi hodi gledat silno poškodovano hišo Mantunčijevo.
Praga, 14. julija. „Narodni Listj" ostro napadajo češke protestantovske pastorje, ker so imeli z nemškimi pastorji iz „rajhau posvetovanje v praški
nemški kazini, kako vpeljati mej Cehi pročodrimsko gibanje. List pravi, da hočejo pastorji po nemški kazini pripraviti Cehe pod prusko oblast, a to se jim ne posreči in trud pastorjev doživi llasko.
Praga, 14. julija. Poslanec Herold je imel v Žižkovu pri Pragi shod, na katerem je izjavil, da češki narod ima višje cilje, nego urejati slučajni parlamentarni položaj.
Sofija, 14. julija. V boju s Turki je ubit načelnik makedonske notranje organizacije Aleksis.
Sofija, 14. julija. Knez Ferdinand je potrdil obsodbo bivših ministrov radi zapravljanja državnega denarja. Radi tega bodo obsojeni ministri morali tekom prihodnjih dni v ječo. Zopetna obravnava proti morilcu Stambulova Halju se je zopet preložila. Halju dolži ministra Luchanova in predsednika sobranja Cankova sokrivde na umoru.
Carigrad, 14. julija. Radi slabih stanovanj, nezadostne hrane itd. umre na dan v Makedoniji povprečno 350 turških vojakov.
Petrograd, 14. julija. V Port Ar-thurju je 30.000 ruskih vojakov, nadaljnjih 16.000 pride v kratkem tja. Navzoč je ruski vojni minister, ki hoče spraviti sosedna posestva Rusije pod eno upravo in taji vojne namene. Vrši se neumorno vežbanje mornarjev in vojakov.
Petrograd, 14. julija. Vlada je izdala naredbo, v kateri odločno zahteva od srednješolskih profesorjev versko nravno vzgojo dijakov.
Neisse, 14. julija. V Wildbrunnu je voda odnesla vse hiše. V Lang-brucku se je porušilo 32 hiš.
Umrli so:
10.	julija Lucija Faleschini, stavbenika žena, 47 let, Trnovske ulice 10, kap. — Otokar Zeman, potovalčev sin, 7 mes., Poljanska cesta 68, Catarrh. intestin. acut,
11.	julija. Josip Premela, hišnikov sin, 6 mes., Gradišče 4, škrlatica.
V bolnišnici:
9. julija Marijana Zupan, prodajalka, 37 let, odrevenost. Tetanus
Listnica uredništva:
Gosp. naročnikom, ki so nas prosili, naj jih o bolezni sv. očeta informiramo tudi iz »Zgodnje Danice, cerkvenega časopisa za slovenske pokrajine', naznanjamo, da se iz »Zgodnje Danice«, izišle v petek dne 10. julija, nismo mogli informirati, ker nismo zasledili v njej nobene vesti o bolezni sv očeta.
Meteorologlčno porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji iračni tlak 746'0 mm
Ca« «pa-zovanja
Stanje barometra. T mm.
Temperatura
„ P®
Celsijo
VetroTi.
Nebo
! S a ia!
13
14
"9. ivee. T 732-H
7 zjutr 2 popol. j
733 3 734-9
17;4 | si. jvzh | del, obl.
160 19-8
si. jjvzh s), szah.
megla oblačno
6-4
Srednja včerajšnja temperatura 19 8*, normale 19'7\
Dunajska borza
dn<5 14. julija.
Skupni državni dolg v notah.....100 60
Skupni državni dolg v srebru.....100-45
Avstrijska zlata renta 4% .....121-23
Avstrijska kronska renta 4*.....100-70
Avstrijska inv. renta 3l/» *.....S2 65
Ogrska zlata renta 4%.......120'.0
Ogrska kronska renta 4%......99 40
Ogrska inv. renta 31/«*.......91 —
Avstro-ogrske bančne delnice.....16'0l
Kreditne delnice....................663 75
London v ista......................239.30
Nemški diž. bankovc", za 100 m. nem. drž. v.	117-371!,,
20 mark ............ 23'48
20 frankov...........19-05",
Italijanski bankovci........96-29
C. kr. cekini...........ll 28
Žitne cen©
dnž 14. julija 1903. (Termin.)
Na budimpeitar-kl borit:
PSenica xa oktober......K	7 25	do	7-26
Rž za oktober.......»	6'2o	»	6 26
Oves za oktober......»	5 32	„	5-33
Koruza za julij......• »	6-29	»	6-30
„ za avgust......»	6-27	»	6'28
„ za september.......6-31	»	6-32
, za maj 1904 .....»	5-09	»	5'10
(Efektiv).
Dunajski trg.
PSeniea banaSka.......K —	do —
Rž južne železnice......„ —	» —
.............»	6-30	»	6 50
Ječmen t » ........»
„ ob Tisi......... —	» —_
Koruza ogrska.......„	6 60	,	6-75
Cinkvant....................7 50	„	8—
.......5-85	„	6-05
820 1-1
Vsem sorodnikom, prijateljem in znaneem naznanjamo pretužno vest da je njih ljubljena, blaga sestra, teta in svakinja, gospodična
Marija Drašler
oerkvena pevka pri sv. Jakoba
danes, 13. t. m., ob '/, 2. uri popoldne, po dolgotrajni, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 53. letu svoje starosti v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v sredo, dnč 15. t. m. iz hiše žalosti, Hrenove ulice št. 6.
Sv. maSe zadušnice brale se bodo v mestni župni cerkvi pri sv Jakobu v Ljubljani.
V Ljubljani, dn6 13. julija 19 3.
Žalujoči ostali.
Brez drugega naznanila.
Vozni red
junij-oktober 1903 858
CM—CM—CM-Cena 20 vin. (10 kr.)
CM-CM-Ch^-
s poluletnim
koledarjem
v trdnem ovitku dobiva se v pro-dajalnici
Ničman
Kopitarjeva ulica in v
Turkovi
prodajalnici na Dunajski cesti v Ljubljani.
V/j/>/nil<> za sobne »Ukarje, najnovejše in KjtlUvU/ttz> najlepge vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	524 17 11—11 Vnanja naročila proti povzetju.
90/ 3-3
Čvrstega tesarja
In dva navadna
« predddauea *
se takoj sprejme na delo.
Kje, pov6 upravništvo »Slovenca«.
Univ. med.

dr. JOSIP TICAR
dosluženi sckundarij dež. bolnice vljudno naznanja,
da se je naselil kot okrožni zdravtik 923 3-1
A V K^sittjski Gotd. N
Kranjska gora, 14. julija 1903.
%
Naznanilo 1
Kupujem vsako poljubno množino in plačujem po najvišjih cenah in sicer lepe suhe gobe, dalje sveže nabrane rudeče jagode, pozneje maline in tieje jagode (Preiselbeeren).
Jc^ip Leue,
trgovec
857 3-3	Ljubljana, Resljeva cesta..
star 25 let, prost vojaščine iz poštene hiše, lepega, krščan. življenja
Išče službe cerkvenika
pri kakej večji fari, ali pa kako drugo pošteno službo. Lahko nastopi takoj.
Ponudbe naj se blagovoli pošiljati pod „št.l9" poste restante, Škofja Loka.	917 2—2
FJ.Schraitt
Ljubljana,
Pred Škofijo štev. 2,
priporoča prež. duhovščini svojo bogato zalogo vsakovrstnih podobic za bero in druge priložnosti, kakor tudi Bvetinjic, križcev in rožnih venoev po najnižjih cenah.	922 3—1
Oves srednji Fižol . .
11.—
Isdajatelj in odfovarui ■tednik: Br. I|il«l| tltalk.
Tisk »Katoliik« Tiskarne« v Ljubljani.