St* 26 Mtniia mm v mm mit tmm cn la ma v Trstu« v 31« januarja 1923. Posamezna številka 20 cent« Uvsemll pocdelJdL vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica mt. FranCilka tL 30» L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo nrednlitvu. Ne rankiraaa m ne sprejeuajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Aaioa Oarbea. — Ustnik tiskarna SdlnosL Tlak tiskarne EdinoaL Nirrf «»• uiL n bksi L 7.—, I mesece L 19.50, pol leta ? a? ta htoseiaitvo mesečno 4 Hre vt" T 1-57- LeteiSS: XI VIII Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se ratiiLsje w Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov um po 4u wUit osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — OgiaaC naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Astfkega štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11A Kako so Madžari Vaclav Klofač, podpredsednk senata čehoslovaske republike, je priobčil te dni pretresljivo sliko o kulturnih, gospodarskih in socialnih razmerah v karpatski Rusiji, kakor jih je ustvarila prejšnja madžarska uprava. Ljudem, ki ne poznajo stvari in zato še ■verujejo frazam o kulturrii misiji Madžarov, naj zadostuje, će jim pokažemo, kaj &o Madžari v tisoč letih napravili iz Kar. patske Rusije! Na vseh svojih svetovnih potovanjih — pravi Klofač — nisem našel nikjer tako zanemarjene dežele in na pol ubitega naroda, kakršen živi ob vznožju Karpatov. Skoro neverjetno se zdi, kako more Evropejec kazati tako nizka stopnjo kiti ture, kakor po kaže Karpatski Rus, ki vendar živi v središču Evrope. Ne prihaja tu v pošte v samo gospodarska beda, tki je tu doma Cid davnine, ampak in posebno tudi kulturna beda. Češka država — Karpatska Rusija je sedaj priključena k čehoslovaški republiki — je v razinerno kratkem času mnogo sirila na polju šolstva v Karpatski Rusiji. Tudi stremljenja irierodajnih krogov so neoporečno najboljša. Toda kjer je 70, rarvcgokje tudi 90 odstotkov anali abe tov, kjer so vraža ciruži z brezbr'ino.stjo in analfabetstvo z nezaupanjem: tam bo našo delo zelo poznat donašalo sadove. V družbi z gospico dr. Alico Masary-ko\o, predsednico čehosio\*aškega Rdečega Križa, mi je bila — pripoveduje Klofač — prilika, da sem si ogledal zdravstvene ukrepe, pesebno pa sem se uveril o potreb1- ukrepov v gozdovih Karpatske Pusi je. Krajina more navdušiti slikarja, zdiiravasfcrvcu pa postaja tesno. Povčcd rorgoii otrok, ki bosi lei/a-jo v mrazu in po snegu, odeti le v sirajčico. Po kočah vlada strašen vzduh: vse je združeno v enem pTcštoru, ljudje spijo p: leg perutnine. Postelje in poda ne vidiš nikjer. Na ljudeh opazuješ sledii degeneracije, vsi so bledi. Vidiš sledi nezadostne prehrane. Jetika iina bogato žetev, zlasti med otroci. Samo ned železniškim;, delavci je 57 odslctkcv jet'ićnih. Lakota, ne zdi ara stanovanj žganje, zakoni med najbližjimi sorodniki in posebne spolne razmere*: vse to povzroča propadanje. Iz bornih kcc kriči stara era, doba ma-đž&i'skega gospccstva, lakoto, epidemij En nekulture. Hotel bi — vzklika Klofač — doživeti čas, ki prinese v te koće novo dobo, slovansko dobo dbslojnega člove-tansfcva. Potem nadaljuje: Pred letom in cc „kulturno mislio pol sem videl v Karpatski Rusiji neraz-merao večjo beda. Današnji .prizor na Vrhovini pa se ponavlja od leta do leta: pomanjkanje kruha. Na srečo se je v minulem letu krompir dobro obnesel. Ovsenega kruha, kakor ga prebivalstvo vživa v mnogih krajih, ne bi na Češkem sploh priznali kot živilo. Slama nadomeščuje moko. Na spomlad postaja beda še hujša. Po prevratu je pomagal Hoover, ki mu ostanemo vedno hvaležni za njegovo akcijo. Naše skrbstvo za otroke na karpat-sko-ruskem ozemlju gladu je tudi storilo svojo dolžnost. Sedaj je prevzel vso pomožno akcijo čehostevaški Rdeči križ. Dr. Alica Masa-rvkova si je ogledala vso deželo m sestali so se njeni pomočniki, da začnejo takoj s pomožno akcijo. V let« 1921. se je razde-lilo nad 14.000 dnevnih odmerkov živeža, pozneje okoli 5000. Čehoslovaški Rdeči križ skrbi! danes za matere in dojene e m vodi pa občinah delitev hrane. Glavno delo se bo moraio, seveda, izvršiti na Češkem in Mosravskem. Poziv predsednice češkega Rdečega križa mera dobiti cst-ziva. Madžari so pustili izumirati glodajoče karpatsko .rusko ljudstvo, mi pa — vzklika Klofač — ne smemo zapustiti svojih slovanskih bratov. Češko srce, ki se je doma tako dobro obneslo, si bo moglo tudi v Karpatski Rusiji nabirati lovorike. Načrt predsednice čehoslovaškega Rdečega križa odreja zgodovinskim deželam skrb za posamezna ozemlja Karpatske Rusije. Dr. Alka Masarykova se je zavzela tudi za zapuščene otroke in sirote, ki jih je mnego cb vznožju Karpatov. Vojna je ubila očeia. Epidemicne bede Trii so jim vzele še mater . Z državno pomočjo so se ti otroci spravili na Češka in Moravsko v izobrazbo. Tako delo je vredno vsega priznanja. Kajti taka akc'ija cafa češkemu narodu ugled in pridobiva Hud i za državo. Klofač zaključuje: Pa lada vse to je le pomoč za trenutek. Mi moramo karpatsko-na&kemu ljudstvu pomagati trajno in za vse čase. Sedaj moramo odpraviti posledice zločinskega madžarskega gospodstva, ki je bilo brezbrižno za usodo tega slovanskega ljudstva. Naša republika najdb gotovo sredstva in poti, da -svojemu ljudstvu ci> vznožju Karpatov zagotovi hrano, mir in bodočnost pri domačem ognjišču in da odpravi njegovo izseljevanje v Ameriko. Spor med Pašićem sa St Protićea pooatrea. Ustanovitev Protićeve aauntoite radikalne Italija Pogajanja med fašisti in nacionalisti RIM, 30. Ministrski predsednik Musso-JJn- je imenoval tudi ministra Fedefzonija ta člana komisije, ki ima urediti cdnošaje med fašistorsko in nacionalistično stranko. Komisija ora in visoke aristokracije. Prišla sta tudi ministrski pred-eednik Mussolmi in mmislcr za umetnino. Ministrski predsedn k je bil pozdravljen ch svojem prihodu z burnimi aplavzi. U-stavil se je v pogovoru s poslanikom Ky-bafom Ln z bolj znanimi osebami diplomat-ekega. umetniškega in aristokratskega sveta. Udeležili so se sprejema tudi gg. Sehanzer, Tosti di Valminuta, čehoslo-vaški minister pri sv. stolici, prefekt, župan in zastopniki Italijansko-čehoslovaške Hge. Triurni pevskega zbora moravskih učiteljev v Rimu — Kraljica in kraljica^mati med poslušalci RIM, 30. Časopisi kar ne morejo primerno pohvaliti sinoćnjega nastopa mo-ravskih učiteljev v tukajšnjem Augu^ steurau. Rimska publika, opozorjena po poročilih iz različnih rtalijanskih mest o triumfalnih uspehih tega pevskega zbora, ki velja za najboljšega v Evropi, je komaj čakala sinoćnjega koncerta. Zbor je pod vodstvom mojstra-kapemi-ka Ferdinanda Vacba prednašal kompo-^tcijte Križkov«kega. Ifeva&a, Smčtane, Regerja, Foersterja in Pierluigija dia Pa-Sestrhia. Uspeh je bil nad vse pričakovanje popoln. Koncertu ste, prisostvovali tudi feraljica-ffiatii m krrifica. Danes Jt; om mnogo Drvs^n tovariše v-vojalrov iz-«a časov, ko so se borili v čehoslovaških legijah na soški fronti proti Avstriji Polo- i sn rvito lovortev venec na altar do-' movine ter zapeli na grobu Neznanega Vojaka narodno himno :Kde domu v moj?» Ogledali so si uredništvo < Giornale dl-talia>-, kjer so zapeli med drugim cTeče voda na solnce^, pesem, ki je bila že na koncertu sprejeta s triumfalnimi ovacijami. Zvečer je priredila tukajšnja češka le-gacija na čast moravskim učiteljem slavnosten banket, ki se ga je udeležil poleg številnih članov rimske aristokracije tudi ministrski predsednik Mussoiini. Jutri odpotuje ta zbor velikih mojstrov v Neapelj in Palermo. lugoslavlia Ministrski svet BELGRAD, 30. Včeraj dopoldne je bila seja ministrskega svela, na kateri so ministri poročali o stvareh svojih resortov. Minister za notranje stvari je referira! o razmeraih v Južni Srbiji, kjer se je zopet p c javila koraitaška tolpa, Odobreni so bili potrebni ukrepi. Nato je minister za promet razložil načrt o razširjenju kolodvorov v Bakru in na Sušaku ter o načinu prometa v teh dveh postajah, ki bosta v kratkem prevzeli važne naloge glede našega izvoza. Izvoz rud bo šel v glavnem preko Bakra. Potem je ministrska svet sklenil, da se belgrajska mestna občina oprosti plačevanja uvozne carine za svoje potrebščine. Minister za šume in rude je dobil od ministrskega sveta pcoblaat'lo, da sme prodati za 6 miljcnov Din drv iz državnih gozdov. Posebno velika množina drv fs nahaja v slovenskih gozdovih. Nato so bili odobreni 'krcidati za ministrstvo za javne zgradbe, za poštno in finančno ministrstvo. VoUlaa borba. - Spor a»ed Davidovićem ta hrvatskim glavnim demokratskim odborom, BELGRAD. 30. Predvčerajšojmi je bila konferenca glavnih voditeljev demokrat, stranke. V razpravi je bilo vprašanje o postavitvi kandidatov oziroma o določitvi nosilcev kandidatskih list za posamezna volilna okrožja v Srbiji, Srtnul in Vojvodini. Definitivni sklepi še niso bili storjeni. Kot nosilec liste v enem beograjskem volilnem okraju nastopi Ljuba Davidovič, za drugi belgrajski volilni okraj določitev kandidata še ni rešena. Za to kandidaturo se poteguje žitni vele trgovec Radoi-lović. Tudi Kr»ta Cicvarič, direktor Beograjskega Dnevnika > namerava kandidirati na demokratskem programu. Demokratske befgrafske kroge pa sedaj zelo zanima spor, ki je nastal med hivatskim demokratskim glavnim odborom in Ljubo D&-vidovicem kot šefom demokratske stranke. Gre za kandidaturo bivjega poslanca Angje-Knovića. Ljuba Darridović je pred tedni izrazil že&>, da bt postal Angjelinovać nosilec liste v požefkem vofitnem okraju. Temu ae je uprl Svetozar Prlbićerić in a pomočjo glavnega odbora «a Hrvatsko in Slavonijo dosegel, da je bil on designiran za nosilca liste v tem okraju. Tekom prihodnjih dni odpotuje Ljuba Davi-dorič v Zagreb, da izravna ta delikatni spor. BELGRAD, 30. Belgrajsko politično javnost sedaj zelo Živahno poostrena volilna borba med radikalno stranko in Stoianom Protićem. Konflikt med ministrskim predsednikom Pašićem in Protićem je postal zadnje dneve zelo poostren, resen in usoden. Polagoma prehaja spor, ki se je dosedai gibal v mejah načelnosti, v osebrJe napade. Radikalni listi z vso vehemenoo napadajo Stojana Pro-tiča, ki z enako srditostjo in strastjo odgovarja. Ta teden razvijata obe radikalni struji najživahnejso volilno agitacijo. Dne 1. februarja odpotuje ministrski predsednik Pašič v spremstvu ministra ver Ljube Jovanovića v Skoplje.* Za 2. februarja je v Skopje sklicana konferenca radikalnih prvakov in uglednih somi-šI;enikov radikalne stranke v Južni Srbiji. Zaupniški sestanek ima določiti kandidate za Južno Srbijo, predvsem kandidate za skop'ionsko volilno okrožje. Kakfc>r zatrjujejo, je določen za nosilca liste v tean okraju minister ver Ljuba Jovanović. Dne 3. februarja priredi ministrski predsednik Pašič v Skopi ju velik manifesta crski volilni shod, na katerega so pozvani vsi radikalni voKlci iz skopljanskega okraja. Iz Slooplja priredi nato PaŠič agita-ci^sko potovanje po južnih krajih kraljevine. Shode namerava prirediti v Mitrovici, Novem Pazarju, Prizrenu in drugih važnih krajih. Stojan Protić odpotuje ta teden v Vojvodino na veliko agitacijsko potovanje. V Vojvodini se Protićeva oponem zelo ojačuje in je tam njegova stranka najbolj krepko organizirana. V svoćem glasilu «Radftcal» je Protić naslovil na svo^e prijatelje in somiš^enike poziv, da se v vseh krajih organizirajo v pravo radikalno sti nko pod naslovom*. cSmostojna radikalna stranka*. Za 31. t. m. je doiocena glavna skupščina cSamost. radikalne s ranice^ v Belgradu. Na to skupščino j« Protić pozval vse svoje somiSlienike in zastopnike krajevnih organizacij. Za to skupščino vlada v političnih krogih veliko zanimanje, ker se na njej določijo gotove taktične smernice za bodc£c volitve. Pričakujejo, da Protič napove najostrejši boj Pašičevi radškaTnl stranki. Prm kandidatna lista ofTcielno vložena. BELGRAD, 30. Po poročilih iz Sarajka, je okrožni odbor radikalne stranke za sarajevski volilni okra; izročil 28. t. m. svojo kandidatsko listo okrožnemu sodišču v potrdilo. Ta lista je na prvem mestu, obenem pa. je tudi prva, ki je bila sodiSču predložena v vsej državi. Kot nosilec liste fungira dr. Milan Srškič, minister za šume m rude. Ustanovitev napredne stranke v Belgradu. BELGRAD, 30. Predvčerajšnjim dopoldne je bila v hotelu -Slavija > ustanovljena skupščina napredne stranke. Skupščini so prisostvovali somjSljeniki in pristaši nekdanje IU-barčeve liberalne straoke, ki so po ujedureniu pristopili v blok demokratske stranke. Na kongresu je poročal o programu in ciljih na- Sredne stranke univerzitetni profesor Miieta fovakovič, potomec nekdanjega min. predsednika Stojana Novakovića. Poročal je predvsem o političnem položaju, o bodoči taktiki napredne stranke ter je naglasa!, da naj na- Eredna stranka stopi samostojno v volilno ar bo. Govoril je nadalje dr. Garašanin, vnuk ministra istega imena za časa kralja Milana. Sklenjena je bila potem resolucija, da se stranka organizira, da tzda manifest na narod, da se izvolita dva izvrševalna odbora, eden lokalni za Belgrad in drugi glavni za ostale kraje države. Sklenjeno ej bilo dalje^ da se začne zopet izdajati strankin organ c Videlo*, ki te svoje časno prenehal, ker so ga neka tare osebe preveč kompromitirate. Zborovanja so se med drugim udeležili generalni konzul v pokoju Todor Stankovič, profesor MiGvoj Rasić. kn:iževnik Sima Pandurović in dr. Sta-nois Milivoqević. Radič zopet progasti republiko ZAGREB, 30. Radič je včeraj sklical v Zagreb javno skupščino svoje hrvatske seljačke republikanske stranke. Rad'če v-ci so raobiliziraii ^oje pristaše iz cele zagrebške županije in napovedali sc: ^republikansko poplavo Zagreba. Ostalo je pri napovedi Skupščina se je vršila na M až vraniće vem trgu pred vseučilisko knjižnico. Udeležilo se jo je olerog 5000 največ 6000 ljudi Selpki ^ sg prišli z za-stavami, na katerih so bili napisi: Živela republika, Živio Radić. Ob 10. se je pripeljal Radić v kočiji, pred katero je jezdil banderij seljačkih konjen'kov, d^žal se je povsem v pozi predsednika republike. Sprejeli so ga s klici: Živio predsednik! Živio hrvatski borac! Glavni govor je imel Radić, ki je zepet enkrat naznanil, da bw 16. marca republika povsem gotova im da bo predstavljala čisto nov tip države, kakršnega svet db-sedEaj še niti ne pozna, ker bo človečamka in seljaška. Nato bodemo' poklicali Ameriko, pravi Radič, da Hrvati zgradimo kar nam treba. O inteligenciji je dejal: mi jo bodemo plaćali, ona pa bo morala «seljački raditi«. Uradnike, v koliko so c dobri* bodemo purfli v pisarnah, vse ene pa, ki nas ne» spoštujejo, bodemo «bacili na poflje». TtisB Srbi so republikanci, vendar oni se ne morefo izjaviti, ker Moje pod pretnjom bajonetov. Pozdravlja republi. katisku Rusiju, republikansku Srbiju in poudarja, da je «£lonrečaj»đu fluid uz Ne-maćku». Poadravljja vse voditelje opozicije Protiča, Danridoviča, Prodanoviča in Avramovlća. SSna hud fe na Slovence. Povedal je loonečan, da se bo 18. marca konstituiral «hrvatski republikanski sabor«, ki bo 25. marca poslal Srbiji svojo zahtevo, ne da se Hrvatom nekaj da, temveč da jbn Srbi vrnejo, kar so jim ugrabili. Za Radićem so govorili trije seljaki v duhu znanih člankov in pesmi v Sle hodnem domu, Nato ae je akupččma razšla. Udeležn;ki ao pevali neko novo pesem z refrenom: «Živio nam sivi ptić, Stfepane Radić-, Razbita radićevska skupščina t Vinke vcih VINKOVCI, 30. Včeraj je bilo tu zborovanje Radićeve stranke, na katerem sta govorila Predavec in Basariček, Govorili so na shodu proti državi, narodu, kralju in dinastiji. Prisotni Orjunaši so zato shod razbili. Dr. Dinko Trinajstić kandidira v Kastvu in na Krku LJUBLJANA 30. Vol Ino gibanje na Krku se je že pričelo; prebivalstvo je z navdušenjem sprejelo odločitev dra. Dinka Trinajstića, da kandidira v narodno skupščino in sicer na pr a gramu iskrenega ju-gc-slovenstva, _ (ehpslovaika «Čas»> prenehal. PRAGA, 30. c-Čas „ katerega ustanovitelj in voditelj je bil predsednik dr. Masaryk, je prenehal izhajati. Poljska Družina umorjenega predsednika Naru-towicza prosi milosti za morilce VARŠAVA, 30. «Kuryjer Polski» javlja, da so sinovi in brat predsednika Ni«ru-towicza poslali predsedniku republike VojciechoMrskemu, kateremu je bila predložena obsodba morilca Niewiadowskegat pismom v katerem izjavljajo, da pokojnikova družina ne želi maščevanja, temveč prosi milosti za morilca. Ruhrska kotlina Drakonske mere v ruhrski kotlini — Obupni odpor nemških želczničaijev vsled kc&oaiziranja ruhrske kotline s francoskim uradništvom — Enotna fronta nemškega uelavstva — Optimizem frMicoske vlade PARIZ, 30. Fraiicosko-belgijska obla-«tva v ruhrrk- koliim so ukrenila, kakor javljajo'list;, rtroge mere na mejah proti Nemčiji >n v nclranjcsti dežele. Dežela fs na. črti kah^i. 200 km pc polnoma zaprta po,vojaškem^ordonitr, ki začenja na Renu južno od Diisseldorfa in gre skozi Hat-ting, Kettvvg, Steele, ob reki Ruhr dt> Hagena, nato skazi iAineii, Reckimghau-sen in Ruhrorth nazaj k Rcn.it. Iz živahnega gibanja vojaških oddelkov v vseh smereh bi se dalo sklepati, d!a se Francija in Bel^iia pripravljate na nov pohod proti Nemčiji. Neki list je četo javil senzacionalno vest, da se francoska vlada bavi z na-Črtcm za pohod na Berlin. V nasprotnem slučaju pa bi nemika vlada proglasila ruhrska deželo za avtcr.\i>mncr repubt ko. Seveda se morajo vse te vesti vzeti s potrebno previdnostjo, kajti ni nikakega dvoma, da se Francija pcipolncma. zaveda, da bi ji zasedba Nemčije mogb prinesli zelo neugodne poslcdice. Tem ;n podobnim vestem je bržkone te namen, strahovati nemško javno mnenje in tako prisiliti Nemčijo na popuščanje. Ni brez pomena, da se začenjajo v nekaterih nemških časopisi javljati svarilni glasovi proti skrajni nepopustljivosti. Ti listi smatrajo, da bi morala, nemška vlada ostati sicer odločna proti Franciji, a te časno skušati izrabiti eventudao razpcioženje za pogajanja. . V notranjosti ridirske kotline vlada železna strogost. Od 10 zvečer do 6 zjutraj se ne sme nihče prikazati zunaj. Prepustnice ae izdajajo le v izrednih slučajih. General Degoutte je izdal naredbo, ki določa smrtno kazen za vrakegar, ki ovira poštni, brzojavni in telefonski promet. Vse javne prireditve, ki bi mogle po mneniu okupacijskih cbiastev kakorkoli motiti javni red, so prepovedane. Na največji odpor so zadela okupacijska oMastva pri železničarji*. Le-ti delajo vse ir>iogoče ovire francoskim oblastvem. Nemško železniško ravnateljstvo je poslalo, predvidevajoč bloka Jo, že veliko število vlakov in lokomotiv v Nemčijo, odkoder se — niso vrnil1. Silno razburjenje med nemškimi železničarji fe se z^Io vznemirja z:iradi pra^dirnnia belgijske industrije v Anglijo. Tako; jc n. pr. občina Hull .naročila pri neki belgijski tvrdki 1000 ton tramvajskih koles. Belgijska tvrdka bo izvršila delo po mnogo nižjih cenali, ne^t> bi z dne 20. t. m. podvrženo omenjenemu tJavku tudi proizvajanje v ixc Iranjcsti carinske črte. Obvezani plačevali .občinske avtonomne carine so proizvajalci sledečih predmetov: 1.) sodov ic; 2.) umetne mineralne vode; 3.) Čokolade in kakava; 4.) sladkarije vsake vnste; 5.) sirupov; 6.) meda; 7.) toaletnega mila; 8.) dišav vseh vrst. Proizvajalci teh precSmetcv se morajo prijaviti pri finančnem inšpektoratu (Corso Cavour 6, III.) ter izjaviti, če nameravajo plačevati carino po tarifi ali v abonmanu. »Goriška Straža^ se je, kakor amo včeraj zvadeli, tiskala v Trstu ter ej bila redno poslana naročnikom in preprodajalcem. Začasno se bodo tudi prihodnje sterilke tiskale v Trstu. BibUoteca giuri&ca dell'Osseratore Trie-stino. (Pravna kn«'i±nica «Osservatore Trie-stinor). Uradni list tuka^nfc prefekture1 bo začel v kratkem izdajati pod gornjim naslovom sistematično urejeno zbirko zakonov, ki se tičejo naših pokrajin. Te dni izide kot prvi rve-zeL; ^Občinski in pokrajinski zakon za nove pokrajine ^ (La legge comunale e provsnciale per le Nuove Provincie) v oblati, kakor je bil pred. kratkim raztegnjen na naše dežele. Cena prvemu zvezku bo 6 lir. Opozarjamo naše občinstvo na to važno knjigo. Dr. Tetfefchi izvoljen u predsednika trgovske zbornice. Ker je dr. Morpurgo odklonil mesto predsednika tukajšnje trgovske zbornice, so se včeraj vršile nove volitve. Izvoljen je bil dr, Tedeschi, ki ie poverjeno mu mesto sprejel. Tako se je luka^šnfi trgovski zbornici končno vendarle posrečilo debiti predsednika. Prošnja. G.a Ana Živič, žena Antona 2ivič, ki je prišel v marcu mesecu I. 1915. v rusko ujetništvo in ki &e jc nahajal v Sibiriji, odkoder je pisal takoj v I. 1915., a potem nič več, prosi vračajoče se ujetnike, ki bi kaj vedeli o imenovanem, m':i bi ji blagohotno sporočili, da bi mogla kaj ukreniti za njegov povrate k, ako bi bil še živ. Vjet je. bil na gaiicijskem bojišču kot vojak 26. polka deželnih brambovcev, 6. s-toinija. Naslov: Ana živič, via S. Marco 43, V. nadslr.. Trst. Beneški Slovenci za svoje padle. Minulo nc državljana z neresničnimi izjavami in z na- lahfco sam predstavlja, kakšen hod udarec je P\RIZ, 30. Agencija Havas poroča: Za-t^f'io.5® 'e vršilo vSovodc/ah na Namarai pođ gotavlja sc. da s? bo cd«,k Zveze »rad«v j tekom sedarnega zasedanja bavti tudi s j občina -e ^^ v ^^ vojni 43 mož M vprašanjem odškodnin, ___i svojo državo v boju proti Avstriji. Slavnosti 'ie je udeležilo ogromno šlevilo domačega Dngvne vesti prebivalstva raznih oblastev. . ^icuivaii govorniki, umrla Ma;ija Krmpoac, soprog g. ^ sWcjaka Benečija ni rmela nobenega de- Jotfpa* Krmpotica-, svojedobno tiskarja v zerter^ To ijujslvc> ki jc zvesto izvr poprej Dclenjčevi tiskarni m uradnika ši« - -Tri. pedp, in braln. društva , potem lastnika tiskarne v Puli in. sedaj tvor niča: ja šilo svojo državljansko dolžnost, bi pač zaslužilo —- v smislu Mussolim^cvega reka — da sc mu za to priznajo tudi vse državljanske na Viru- v Domžalah, ter mati znane in pravice v vsakem pogledu, tudi narodnem. splošno spostovanc družine. Zasluženemu Stavci popisov in sUvke. Iz Rima javljao, možu Josipu Krm po liću in njegovi druiini I ^ med udruženjem izdajateljev časopisov , * . -L "* »i *i 'L i m udruženjem stavccv dosto do dogovore, jzreicamo v imenu njihovin sievibuh znan- vs]ecf ^^ so> dcIavci ^ vseh čabsopiFih cev v Irstu in v Islr-, liKreno sozalje. .izključeni iz stavke. Četudi «0 te političnega Posnemanja vreden nrrski cd r sedinjera /.nečaka. Udruženje tiskarskih d-slavcev se je rperu med hilshsi lestniks m nčtjcaiiaitti. Znano obvezalo v tem smislu. Obe udrufenji sta se ic, da so bili «tari Rhnijan mojstri v pravnih Lucfi S3oraziane!i, da vse sedaj ohstoječe po-stvareh. Ustvarili so prav«, ki tvori ped I a godbe'glede delavstva pri časopisih zapadejo vsem sedanjim modernim zakonom. Večina jsakmiov, ki veljajo v »edanjih evropskih, dr- s koncem m esc ca februarja 1924., da sc potem sklene ena sacia delovna pogodba za vso žavah, so le rLnioki zakoni prilagojeni novitn [fali*o. Plačil bodo mogla biti različna, pri-družabnim razmeram. Šc danes se pravniki mGrat> potnembrosti raznih mest, aH določbe ^sega ^veta, ko hočejo m-La? preefeno pove- j splošnega značaja bodo morale biti enake za dati, poslužujejo izrazov rimskih pravnikov. 1 vvC časopise. J.c žal, ca maofokrat ae poshiiu;e>o tudi j Sleparije na racaa izseljencev. Glavno rav- n jih ove prakso. — Tudi za najemninske po- j nateljstvo javnega varstva poroča; V zadnjem godbe ja imtlo rimsko pravo točne dokebe, l^asu ce pojavlfajo v različnih časopisih otfkssi ki so ščitile najemnike. bolj kot Etdarri za-' namišljenih agencij za izseljence, ki obljub- zape> preior Marcus Cociius Rirfu.?. predpisuje ka- };ati ieh sleparjev. Le v redkih slučajih se xcn 1. le Ta za vsakegs. hišnsja pcseilnika, ki posreči javnim organom spraviti v zapor take brez tehineša vzroka vrže 1» cesto kakega sleparje, ki se nahajajo po večini v mozem-naiemsika. .Marsikateri hišni posestnik, ki sc • stvu, niti nimajo pravega uspeha svarila, ko sedaj hvali s svojimi rimskim* predniki, bs sc sc delavci vsled hude delovne krite dajo kaj bržkone premislil, ko bi sc uveljavili tudi ne- k^t^ri riniski zakoni___ Upor iašttlov na ladji ^Goriu*?. V »Lavora-(om čitamo: Parnik tržaškega LIoyda Go- radi zapeljati od blagodonečih obljub. V smisla ar t. 4T6 kaz. za k. in zakona o izseljevanju z dne 31. januarja 1901, št. 23, so predvidene stroge kazni za onega, ki pripravi eno« neopravičenega obogaten;a do tega, da se izseli, ker trpijo radi takih činov pogost orna posamezniki hude ftkode In se razen tega na tak način le kvari ogled države napram inozemstvu. Za človečanako pravico b dostofan&tvo. Pod naslovom «Varajte svoje dostojanstvo!a prinaša Gori rečeni hst se v posebnem članku na-j deja, da je s tem zaključena ta neprijetna epi-j Kojdto. Bralno m pevsko društvo -Svoboda-, zoda. ki bi mogla kaliti prisrčno zvezo med iz N^ic in podrianica ^Pros\;ete^ v Trstu obema drŽavama. Zvezna zvestoba Cehoslo- prirej dce 2. februarja {na svečnico) vcsclico Mali oglasi Kdor išče »luž bo. pUč» polovično ceav. VODITELJ ali voditeljica za zalogo vina ni voditeljica, s kavcijo, za trgovino z blagom in mlekarno s? išče. Via Giulia 72 zaloga vina. ZELO UGODNA PRILIKA. V okolici mc sise proda takoj radi družinskih razmer dobro upeljana trgovina z manufakturni^ blagom in drobnino, brez konkurcnce. Naslov pri upravnižtvu. 15f» JADRAN, četrtek tramvaja v Trstu. 116 postaja openskeji,* 155 NARODNO/A V EDEN mladenič želi znanja w svrho takojšnje ženitve z enako, izobražena gospodično mirnega značaja v starosti da 26 let. Ponudbe s sKko pod ^Značaj^ na upravnišivo. PRODAJALKA se spreine v trgovino z roo Šanim blagom na deželi. Ozira se na boljku moč. Pavel KunsLek, Šturje pr'\ Ajdovščini. bil to za njega in družino. Jurij, mož trdnega značaja pa ni obupaj nad kruto usodo, marveč je tolažil svoje otročiče, da bo že bolje in ffe računajo po 20 sto«, bezede. — Ntjmaa^ hodil pridno po mestu iskat zaslužka. Hodil ¥ „ _ , , . , je od delavnice do delavnice etr prosil, naj ga P"«ojblM L Debele črke 40 sloC spre^nejo v službo. Toda oovsod so ga od- beseda. ■— Najmanjša pristojbina L 4. slovili, rekcč, da nimajo deta. Tako so minuli dnevi, Beda je potrkala na vrata— Nesrečni oče je popolnoma obupal; Življenje mu je postalo zoprno. In zgodilo se je, da je včeraj opoldan stopil na okno svojega stanovanja ter se vrgel na ulico. Prebil si je Črepinjo; bil je nri tej priči mrtev. Nevaren padec. Mehanik Ruggero V klali se je vračal včeraj ponoči «v rožcah^ proti svojemu domu v Rojanu. Med potjo pa je zgubil ravnotežje ter telebnil na tla. Dobil je nevarno rano na čelu. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Poskusen samomor. Včeraj popoldne okoli 3.30 so pripeljali v obupnem stanju v mestno bolnišnico zasebnico Olgo Celentanovo, staro 32 let. Ženska se je zastrupila v svoiem stanovanju v ulici Settefontane št. 46. Življenje si jc hotela vzeti radi težkih družinskih razmer. Padel je s kolesa. 16-tetni Bernetič Kar!, stanujoč v ulici Media št. 4, sc je vozil včeraj nopoldne s kolesom po ulici Madonna del Mare. Nesreča je hotela, da je za vozil na trotoar ter padel. Pri padcu se je ugriznil v jezik. Vrhu tega pa je dobil se druge poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. • Nesrečna Amerika. Kljub temu, da piše tr-žafka kronika skoraj vsak dan o večjih ali manjših sleparijah, na podlagi katerih bi se lahko pričakovalo, da bodo ljudje bolj previdni, da se ne vjamejo v mreže prebrisanih vampirjev, se najdejo še taki ljudje, ki se dajo brez vsakega premisleka speljati na led. Pred par dnevi ie prišlo v naše mesto šest kmetov z dežele. S seboj so imeli velike svote denarja, katerega so ei zaslužili v potu svojega obraza. Kaj so prišli iskati v Trst, nam ni znano. Znano pa fc, da so prišli po naključju v dotiko z nekim Antonom Barako vičem, stanujočem v ulici Antonio Caccia šL 8. Čim je mož zavohal, da so tujci pri denarju, je začel napeljevati pogovor na... Ameriko. Njegov pogovor je mnogo zalegel, kajti kmetje so takoj povprašali za svet, kako bi sc dalo priti pod ceno v tisto obljubljeno deželo. Možu jc seveda dišal denar kmetov. In da bi ga prefe dobil v kremplje, jim je šel na roko. Tako jim je obljubil, da jim bo preskrbe! potrebne listine, seveda če mu da*o vsi skupaj naprej 31.900 lir. Kmetje so mu odšteli ta denar. In ko je imel vampir v rokah dcnarce, je pozdravil kmete ia Trst ter zbežal bogsigavedi kam. Policija ga zasleduje, toda do sedaj brez uspeha. Šest roparjev v gostilni. Pri Sv. Mar. Magd. zgornji št. !38 se nahaja gostilna list Silvestra Kariža. Pred sinočnjim okoli polnoči se je na-hafal Kariž sam v gostilni. Lokal je bil zaprt. Nenadoma je nekdo potrkal na vata. Krčmar, misleč da so zunaj njegovi prijatelji-, je sel odpreti. V gostilno je .stopilo šesi nic'2. Bili so oboroženi z revolverji. Eni tolovaji so nadzorovali Kariža. dra^i so pa prefs?:ali razne pre-.00OJ. 5 icm-nt oddaljeno od raenU Krast« na glavr.i cesti t ri, r vno za v t a. L o oljrt ali kmatiju. Zariitu_u er utuelse s hi£o v Trsta. Ona primerna — P-vja^nila dajo lafc*n>lc Franc K?an2> (12) Velika zaloga vina, žgarja lit likerjev gotovo na sve^n, mestu V mirnem času se Verdi Scm BenelHjevo noviteto ^Larzi- bemo — pravi -rra^er Prcssea — gotovo izogibali vsemu, kar bi moglo Škoditi našemu zavezniku-. Zahtevali pa smemo, da kna časopisje v Jugoslaviji razumevanje za češke gospodarske težkoče, za položaj njene industrije z njenim pol miljona brezposelnih, ki zahtevajo, naj se pri sklepanju trgovskih pogodb in. pri vseh gospodarskih ukrapih sploh jeml;e ozir tudi na tako važen stan, kakor je delavski. Prosili bi iorej — pravi *Prager Preste^ — da sc v tem. iežkem gospodarskem eksistenčnem boju, ki ga moramo vojevali, ne vidi v vsaki gospodarski akciji takoj kako politično akc*jo. Končno ponavlja, praški list, da pri zadnjem padanju, dinarju ne pada niti senca kal.e krivde^na češki finančni urad. Draitvana rasti Z. M. D. Danes ob 20.30 redna odborova seja. — Predsednik. »Šolsko društvopodružnica pri Sv. Ivanu priredi v soboto 3. februarja plesno zabavo, kakor pred dvajsetimi leti za. stare in mfadc. Iz tržaškega živFJenla Posledice be4e in brezposelnosti: oče osmih otrok se vr^el is IV. ii^bm. V zadnjem nadstropju hiše št. 13 v ulici S. Marco stanuje družina Prodan. Družžuskž poglavar Jurij, v dobi 57 fei, fc bil mnogo let uslužben kot navaden delavec v me&tni plinarni. Zaslužka, ni imel sicer veliko, vendar pa je zadostovalo, da je skromno preživlfal sebe, ženo in osem svojih otrok. Pred per dnevi so mu nenadoma radi pomanjkanja dela odpovedali službo. Vsakdo si Sodelovale bedo izvrstne igralske gagolo močr. Nabora se )e bfasil. Orožniki iz Do len j so 3retirali nekega 20-lc*ne«Ja Angela Dtvfnarfa iz Cerovega, &er se ic baje ediegnil za n&kaj dri naboru na ta način, da se je skrival v sumi. Ne vemo, če bi sc človek danes odtegoval naboru na ta način, da bi se skrival v gozdu po par dni, ko se itak ne odtegne prej a!i slej. DAROVI Za *Šoisko društvo^: Ker se g. Rado Sre-botnjak, trgovec v Lokvi, ni mogel udeležiti pogreba pok, Štipela Ferluga, daruje L 15. G. MiJklavec Anton iz Sv. M. M, zg. fe izrodil za razprodan blok št. 306 L 100, Vrlemu nabiralcu g. Zcbravku Pregarc, kakor vsem darovalcem srčna Irvala. V počeščenje spomina pok. Št. Ferluga daruje g. Anton Miklavec « Sv. M. M. zg. L 20 za podružnico društva^ pri Sv. M. M. zg. G. Grom Fran daruje svojo terjaiev za izdatek na nekem izletu in k> dolžnik z dovoljenjem upnika daruje D.-*-, ker ni mogoče dognati koliko znaša ta terjatev, sodi dolžnik, da bi svota morala znašati L 50, katere s»j se izročile «ŠoIskemu društvu , tako da ne bo trpel nobeden škode. PODLI STE OLD SLEWTH; TojinsM Kovčeg Kriminalen roman iz ameriškega življenja* v PoHvenil Sla*osaiir Josipovič. • Neum^rst! Zakaf se bojite kaj takega?:> • Zato, ker se mi je že večkrat pripetilo. Pripeljite rajše vi gosptoo tja, kjer imam fcofvčeg' Mož ye od veselja za vriskal. •Tako je prav,-> je diefal. -Ah kar je najbolf čudne^s, vam ie nisem povedala: Ckuveka pred be«n kovčegom lahko ®J>h*Ts groz^ Iz njega prihaja namreč čuden PIS.B •To je bedariji.» •Ali ne verjamete tega? Pridite torej naj- EJ samč tja Jn potem bova videla, če boste Ja pogum, da pripel>ete pozneje tudi damo.2 ♦Kdaj naj pridem?» •Dobiva se danes zvečer.* «Zakaj na$ bi ne Sel takof zdaj z v«m?» gotovih vzrokov ne noron sedaj jaz «Torcj danes zvečerf» «Da, toda pod enim potfofetefa «Ta bi ba?* ne smete nikcznur ničesar povedati poprej dokler nc boste videli kovčega!* «To vam obljubljam. •> •Potem, dre vi ob enajsti! s -Zakaj tako kasno -Zato ker fe slišati glas iz kovčega Ie j o poinoči. Pripravite se na čudne pojave. Odgovornost nosite vi sami!» ♦Povem vam, da hočem za pravično stvar kljubovati vsem nevarnostim. K^e vas dobim?» Detektiv je določil shajališče. «Se enkrat vas opozorim, da se pripravite za najhu|šet ako niste v pravu. Posest tega kovčega je usodepohaa. Njegov prvotni lastnik je bil umorjeols Po teh besedah je detektiv brzo odšel. Možak fe obstal ves prevzet na mestu. Manfred še ni bil daleč prišel, ko> je že opazil, da mu možak sledi. Istočasno se je tudi zavedel, da tiči v njem zeio prevejan nasprotnik, zakaj mož se je bil na iako spreten način in temeljito preoblekel, t alta da ga je bilo prav tefto izpoznati. Detektiv se pa ni dosti brigal za 4o. Svest si je bil že poprej, da mu bo mož sledil, da, j celo želel sije tega. Mjetfov načrt Je Set sa tem, da možu temeljito zmeša glavo. To ie biL kot smo ie omenilL že dosetfel v! znatni meri. Toda mož ni bil bediak. Bil je prepričan, da se igra prav zvita igra in sldenil je, da prične s prottigno. V resnici ni bil prav nič topoumen in nedolžen značaj. Da sta se z damo namenoma cefla m da nfuno srečanje ni bilo slučajno, o tem je bil Man£rsd trdno prepričan. Nadalje jc imel za gotovo, da sta bila on in njegova tovariši ca že danes zasledovana in da je gospa, ki je na tak izreden način prišla v parku k njemu, delala tako po dobljenem in poprej dogovorjenem navodilu. Med tem je Manfred pripravlja! vse potrebno za uspeh svoje namere. Najel si je vtoz in se peljal po mestu. Mož mu fe vedno sledil. Detektiv ve stopil v n*4u> veliko trgovino in smuknil neopaž'cno na temni hodnik m se ondi urno preoblekel. Efiegantno oblečen gospod: z mapo pod pazduho je zapustil hišo namesto zastrte dame. V istem hipu je stopil iz hiše tudi nfegov zasledovalec in se je skrbno oziral okoli. -AR ste vidiefi vsifeoprti tu neko damo? > je vprašal našega ftrnaka. «Da,» je odgovoril ta poslednji. «Neka dama je vstopila tam-lc v bsro.7> Mož ie hodil gor &i dol ter čakal, toda dame ni hotelo biti od nikoder. 'Hm, to fe pa ree neprijetno, ? je mrmraL «Sai sem vendar videl, da k vstopila tu noter.* ustar.ovtjena leta 1873 Trat, via S. T. Xg«Sžes 5t. S, tsf«fOB Vstane v zalegi !n ;>o cenali izven vsake f;:ir.ku' renče: pristen istrski troplnovec, kraški brinjevt« in liranjski siivovcc. LasEni Jzdctk? : šumeča vina kakor Šampjnjc-3 Sumeči istrski reto^k Lacrima Cristi in druga. ; JajČji konjak in Cretna maršala i* ' raznovrstni likerji in sirupi, kakor, priitni milino-vce in dm^i. Borzna oorofil«, Tečah*: Trst dne 30. iansiarja 1923. • * « » « • • * • • Jadranske MnkJ CosnHefi. . • ralmatis OeroHmteh • • • • • Lfbers Trlestins . , • , Llojd lussfno VanlnoUch Ocssnis Prem ada Tripcovieh Ampeles . Cement Dsimstis Csnent Spslato • ...... Valuta na tržaik ops^c krone »*•»••••« svstrijske kron« Češkoslovaške krone dinrrji , . • . . « le j I........ marke rfoiartl....................30160— 21.10 fssncosht franki......... If7 25.—1'iS — Ivkaiskl franki......... tngleikJ funti papirnati......97.Tfl.— 9&.19 K'*] 3-H • •■••«••••• 340 • •••..«.... 1350 •••»*.»•.«• 415 • •••••• •••• 1420 • ..........t»:i!> 1H2 323 ....... 345 •*..... ....... 525 ....... 330 c triu. • . -- —osrro 0.03 60.—.— 60.75 18 3 7JA- 8 -Jb — .<».— Q6*.G . . » . . . . . . . . • . • tri velike, moderne pri Dosfaji Biuio - Nabrežina se oddajo Pojasnila daje upraua Edinosti KeltfiSje cene p3aC«iJem ss v kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, fazbacoviinaiH, veveric« krtov, divjih In domačih zajcev. D. W9NDSPA€K Trst, Via Cesar© Bsttistl 3t. t C K. nadsL, vrata 16 ^ Sprejemajo se pošiljalve po pošti« I KDOR HOČE KAJ KUPIH KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR I5ČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« I Krone 11.72, goldinarji L 4.60 Zlatarna, Trst, Pont. detla Fabbra 1 (Mana OoldonD