St. 183 Izhaja, iivzemSt pondelfek, •Astškega št. 20, L nadstrop pisma se nc sprejemajo, Proi. F. P«ric — Lastnik t ^jtfrtiai (tMis ccrrHUtntt u\ nitraj. Ufcuni P .i naj se pošiljajo t .. rranćiika i. Nt{rM,,: aa se ne vraća- *or redaiks ^dinost. Tisk t Naročnina i n po* ieta L eto L to— rnafca za mesec L 7.—, J roestc ^ . v . - _ relelon uredmStva in uprave št. 11-57. Za inozemstvo mesečno 5 hr veC. — i««' v Trstu, v srtdo 9. avgusta 1929. Posamezna številka 2U cent. LetnlK L EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se radunajo v širok osti ene kolone (12 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm p« 40 ceMs osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.-—, oglasi denarnih sav mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L L— Oglnrf naročnina in reklamacije se pobijejo izključno upravi Edinost v Trsšu, uttss sv. Frančiška Asiikega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in upravo 11-Sik Glas z dežele i sferen rodoljub na de- Poznan in -želi oam poiiia sledeča izvajanja. Dolgo sem razmišljal Slednjič sem se od' oči 1 d a povem jakosti na ves glas, kar Vfdtm in čutim. Obotavljal sem se, ker se nisem mogel odreči nade da se stvari zbol,-šajo Posebno sem pričakoval, da se oglasi pameten in razsoden človek z nasprotne nam strani s svarilnim glasom. Zastonj sem j pričakoval. * \esto nioz. In cesto napadajo m sumni^io tudi osebe, ki same ne znajo razločevati dobrega od slabega. Žalost me obhaja ko moram v ilasilih goriških strujarjev citati veono le strupene napade na poštene javne de-lavce. Kdor vse to čita in veruje, mora misliti, da so to sami zajedalo, ki se_oko- Po volitvah v Palermu Pomanjkljiva poročila o potoka volitev Podatki iz 127 sok«* RIM, 4. Javnost se še vedno bavi z izidom občinskih volitev v Palermu. Razočaranja ni prinesel izid prav nobeni skupini, ne opoziciji, ne vladnim pristašem. Kako da ne bi zmagali fašisti v današnjih razmerah?, vzklikajo opozicijonalci kakor tudi fašisti. Fašistovski listi poveličujejo zmago vladne liste ter poudarjajo, da so se vršil« ____ dobrohotne debate in pametnih: vaiitve v največjem redu; strahovanja s svaril vidim in čitam le napade in sumni- j fašizma torej ni bilo. Radi tega je čenia na škodo tudi naših najzaslužnejših poraed temi n, pr. conte Tugliavia, ki je bil še do pred kratkim v opoziciji proti vladi. «Mondo» pravi nadalje, da je vladna list« prodrla, ker so glasovala zanjo. predvsem P*^" mestja, v katerih prebivaio po večini kmetje. Na nje je fašizem zelo lahko izvajal pritisk. «Giornale d'Italia» poroča, da je prišlo tupatam do incidentov, o katerih pa sedaj m prikladno govoriti; zgodovino volitev naj pišejo potomci! PALERMO, 4. Do sedaj«» znani podatki iz <127 sekcij izmed 146. Za fašistovsko listo je bilo oddanih 20.422, za opozicijsko pa 13,633 glasov. Manjkajo podatki iz 19 Sekcij, izmed katerih pripada 14 predmestjem. Izmed 146 sekcij, v katere je razdeljena občina, jih pripada 110 mestu z 821.170 vpisanih volilcev, 34 pa predmestju z 19.699 vpisanih voKlcev. Ntrond no stanovanje on. Labrlola NAPOLJ, 4. Sinoči okoli 23. ure je kakih 20 fašistov preplezalo ograjo vile, v kateri stanuje socialistični poslanec on. Labriola. Fašisti so pričeli razbijati po vratih viie. Odnesli so koviaiasto ploščo i imenom poslanca. Medtem je bila infotrmi rana kvetstura- o vsej zadevi. Na lice mesta je privctzil kamijon s karabiner ji, ki so raz gnali fašiste. Aretiran ni bil nihče. rišćajo na žuljih naroda. Kaj se menijo ti ljudje za dejstvo, da očitna dela obreko-vancev govorijo o poštenem trudu m žrtvovanju v obrambo duševnih in gmotnih koristi našega ljudstva v Julijski Krajini in za njegov vsestranski napredek! Najzalost-nejše pa je dvojno. V prvo to, da obreko-vaici ne prihajajo nikoli z veljavnimi konkretnimi dejstvi v podkrepitev svojih obtožb. Marveč operirajo le z namigavanji in sumničenji. V drugo pa, da ne odnehu-jejo od svojega početja niti tedaj, ko morajo vedeti in tudi vedo, da bo njihovo besnilo v neizmerno škodo: ne obrekovanim osebam, marveč naši skupni stvari. Mesto da bi ljudje, ki hočejo biti učitelji in voditelji ljudstva, dajali lepe zglede res narodnega dela in bratske in krščanske strpnosti , sejejo razdor in razkol med ljudstvo m onemogočujejo s tem vsako uspešno in Izdatno delo. Mesto da bi učili, kako neizbežno potrebno je ob sedanjih naših razmerah združevanje vseh naših sil in energij, kričijo dan za dnem pozive: ne ljubezen, ampak sovraštvo vladaj med nami! Nič skupnosti, ampak boj bodi! Ali niso ti ljudje najboljši pomagači nasprotnikov, ki prežijo, kako bi ugasnili luč našega narodnega življenja?! Ločen naj bo brat od brata! Kaj se menijo oni za nevarnost, da bomo potem vsi skupno tepeni!! Ne le iskrenega rodoljuba, ki je v skrbeh za našo narodno bodočnost, marveč tudi pametnega in razsodnega človeka mora žalostiti tako hetvistratsko početje, ki ni ne narodno, ne človekoljubno, ne krščansko. Zato se čudim in obžalujem, da se ne oglasi iz njih lastnega tabora pošten rodoljub — saj je gotovo tudi takih med njimi — s svarilnim glasom: Bratje, odnehajte od tega besnila! Napram bližnjemu, posebno še napram rodnemu bratu nas obvezuje krščanska, napram naši narodni skupnosti pa narodna dolžnost! Do takih poštenjakov v strujarskem taboru se obračam: Ali se res nič ne zavedate, kam mora neizbežno dovesti tako postopanje vašega vodstva?! Verujem, da je v vas resnične ljubezni do svojega bližnjega in do svojega naroda-trpina. Ali ni potem vaša sveta dolžnost, da opozarjate na nevarnosti takega razkolniškega in defetističnega delovanja?! Ljubezen do našega in vašega ljudstva vam nalaga, da popravite, kar ste zagrešili do sedaj v svoji slepi veri v dobre namene iz-vestnih vaših voditeljev! Zastavite ves svoj vpliv, da vaše vodstvo odneha slednjič od klevet in častikraje v svojih listih. To more in mora, če ima le zrnce pravega razumevanja za sedanji težki položaj našega ljudstva v tej Julijski Krajini! To more in mora ne le zato, ker sta obrekovanje in častikraja greh že sama na sebi, marveč tudi zato, ker nikdo ne zahteva od njega, naj se izneveri svojim idejam in načelom, svojemu — če hočete — kulturnemu nazi-ranju. Samo eno se zahteva od njega v imenu človekoljubne in narodne misli: naj ne zanaša med ljudstvo strupa nespošto-vanja do poštenih drugomišljenikov, naj se poštenim narodnim borcem in voditeljem ne zaletava v hrbet vsaj tedaj, ko se borijo za naše skupne interese proti skupnemu nasprotniku! Neogibna posledica takim napadom in takemu zaletavanju je, da se po krivici napadani brani in da prihaja ; druge strani reakcija. Tako se razvija med sebojni boj, ki je poraznejši za našo narodno stvar nego vsa zlohotnost drugo-rodnih nasprotnikov. Dr.u Wilfanu se je očitalo n. pr., da je zakrivil polom Jadranske banke. Krivičnost tega očitanja je že dokazana dokumenta-rično in na podlagi neoporečnih dejstev, ne pa da bi bili klevetniki to lojalno priznali. Jaz pa vprašam: ali ni zanašanje prepira in sovraštva med ljudstvo razbijanje našega tabora v tako hudih časih, ko krvavo potrebujemo združevanja vseh na-sjh sil: ali ni to divjanje, narekovano od slepe strasti, še nerazmerno večja nesreča, nego je bil polom Jadranske banke?! Rane, ki jih je zasekal ta polom, se morejo z našim združenim gospodarskim delom polagoma zacelita. Skoda pa, ki jo povzroča razkol duševnim, narodnim, kulturnim in gospodarskim interesom našega ljudstva, more postati nepopravljiva in priti bi mogel strašni dan, ko bomo morali priznati: sami smo krivi, ker grob smo si kopali mi sami! še je čas! Prid: spoznanje, pridi streznjen je! Le skrb za bodočnost naroda postani voditeljica vsega našega hotenja v skladu z večno veljavnim naukom, da se v časih nevarnosti morajo vse manjše utvari podrejati veliki skupni stvari! Šele potem, ko nam bo zagotovljen napram I BEOGRAD, 4. Zunanji minister dr. Nin-čać j* poda} danes na interpelacijo pasi. Angjelinotvića glede nethmskih pogodb z Italijo pismen odgovor, v katerem naglasa, da so pogodbe zadovoljive. Vlada je zadostno varovala nacijonalne in javne interese jugoslovenske države. Vesti o gotovih koncesijah Italijanom glede agrarne reforme so izmšiljne. Vsakdo, kdor bo objektivno premotril vse netiunske konvencije, bo moral priznati, da je vlada pri pogajanjih popolno uspela Za sedaj je treba konstatirati, da niti ena od nettunskih pogodb ne govori o italijanskih šolah v Dalmaciji, kajti to vprašanje je bilo rešeno že z rapallsko pogodbo in santaraargheritskimi konvencijami. Nasprotno pa regulirajo esttunske pogodbe Jugoslaviji pravico do jugosl. šol na Reki. Kar se tiče izvajanja agrarne reforme v Dalmaciji, je stvar sledeča: Santamarghe-ritska pogodba določa, da bosta obe državi glede ekspropriacije postopali z državljani druge stranke kakor s svojimi in da se bo v vsakem slučaju določila primerna cena. Ministar dr. Nisičič pravi dalje: Italijanski listi so poročali, da so po nettunskfh pogodbah železniški tarifi za Reko izenačeni z onimi za Sušak. Stvar pa je ravno narobe. Za prevoz preko proge na Reko smo pristali na uvedbo direktnih tarifov. S tem smo izpolnili obveznost, izvirajočo iz čl. 15. santamargherkske pogodbe o zaščiti manjšin. Za formiranje direktnih tarifov smo stavili na razpolago svoje lokalne redne tarife za mesto Sušak in dodati še prevozno ceno do reSke meje. Gleda tarifov za pristanišče J3lkšak se nismo čisto nič domenili, kar p^tfkeni, da imamo popolnoma proste roke glede tarifov za uvoz preko sušaškega pristanišča. Narodna sRupSžinn sprejela tiskovni zakon _ Zaključitev Protestni odhod opozicije zasedanja BEOGRAD, 4. (Izv.) Pred pričetkom seje narodne skupščine je imela vlada kratko posvetovanje. Sklenjeno je bilo, da se današnjo sejo skupščine zaključi poletno zasedanje. Narodna skupščina se sestane vnovič 15. oktobra. Na tej seji bo pročitan ukaz o zaključitvi poletnega zasedanja in o otvoritvi novega, ki prične 20. oktobra. Tedaj se bo izvolilo novo predsedmštvo parlamenta; radičevci dobijo enega podpredsednika in tajnika in sicer bo za pod- gredsednika izvoljen Lončarič, za tajnika ude Bačinič. Pred sejo narodne skupščine se ie sestala tudi opozicija. Sklenjeno je bilo, da bodo opozicijski poslanci in novinarji demonstrativno zapustili dvorano med današnjo sejo, ko pride na dnevni red razprava o načrtu tiskovnega zakona. Seja narodne skupščine madžarske manjšine v Cehoslovaški/ Če bi ta poslednja hotela posnemati liberalnega duha« madžarske manjšinske politike, bi se madžarska manjšina na Ćehoslovaškem gotovo orav lepo zahvalila za tak liberalizem. gramu; in to z ozirom na cene moke in zgube, i za 'ako oravičnost in tako svobndol>ubje( ki so jih imeli v preteklost. Tedaj niso zvi- ! Dobro in sreća je za tisti italijanski .isk, da šali cen v primerni višini. so solze o krivicah onkraj državne meje zelo Ravnatelj Delavskih zadrug je sporočil, da J cen«' posebno še, če ga ne obremenja bodo omenjene zadruge zvišale ceno za 30 nikaka zavest o moralni obveznosti, ki bi za-h te vala: ne delaj krivico, ki po drugim oči^il nai bi se italijanski tisk zavedal te :no- Ali stot. pri kilogramu. Politični tajnik fašistovske 9tranke je nato navajat s svoje strani razloge, radi katerih bi morali tudi kmetje sprejeti zvišanje v oni meri, kakor so ga sklenile Delavske zadruge. Kom. Zanconato je povzel bistvo vprašanja in je vnovič pozval peke, naj dobro premislijo, ali ni njihova dolžnost, da se umaknejo od svojega sklepa glede zvišanja za 40 stot., ki v sedanjem hipu ni nikakor upravičeno, ter se zadovoljijo z zvišanjem za 30 stot. Prepoved uSieliskeso Mm pri Sv. Luciji Goriški podprefekt, markiz di Suni, je znan prijatelj slovanskega učHeljatva. To je dokazat kot komisar v Sežani in še bolj kot podprefekt v Kopru. Kakor hitro je prišel v Gorico, je pokazal svoje tozadevne namene s tem, da je prepovedal tradicijonalnd učiteljski tečaj pri Sv. Luciji na Tolminskem. Tečaj se je vršil redno vsako leto od 1922. dalje. Sodelovali so pri osrednjen njem Lot predavatelji in debaterji priznani j naznanit v ., bo kaznovan po zakonu učenjaki in kulturni delavci, Slovenci in Itali- j — Reška škofija. V zadnjem času so bile jani. * Predavanja so se vršila iz najrazličnej- ' določene meje nove reške škofije, ki obsega šib strok, posebno pa so se obravnavala vzgoj- med drugimi tarnovski, jelšanski, vološki de-na vprašanja, v zvezi z družboslovjem. Tečaj kamat. Kakor se govori, bo prvi reški škof je postal pravo žar'šče vsega nadal'nega štu-jdr. Kari Mecohia, sedanji generalni vikar dija, vsega kulturnega stremljenja najbolj d-e- i tržaško-koprsk; škofije. lavnih in znanjaželjnih izmed slovenskih uči- ■ -— Kongres katoliških duhovnikov J-ug^Ia- vije. Dne 1. avgusta se bo vršil v Zagrebu kongres katoliških duhovnikov iz vse države. V to svrho je sestavljen poseben pripravljalni i. ocroor. , Odbor za popravo vojne škode je imel ralne obveznost, ali pa naj bi — Če mu to že ni dano — lepo n .previdno molčal o grehih, ki jih — dela on sam! Pristna solza časti moža, krokodilova pa — ne!! — Prepovedano zdravilo. Tukajšnji občinski zdravstveni urad opozarja občinstvo, da je ministrstvo za notranje stvari prepovedalo prodajo zdravila <.Erniol*, izdelek lekarne A Berga ni, Milan, via Gaudenzio Ferrari št. 7, ter odredilo, da se ima omenjeno zdravilo zapleniti povsod, kier se nal»aja. — Naznanitev letošnjega grozdja. Uprava občinske užitnine poziva posestnike in v >dl-telje vinogradov, ki se nahajajo tostran tržaške užžtninske črte, da naznanijo do 15. avgusta t. L osrednjemu užitninskemu uradu (ul. Madonna del Mare 13} domnevano koli. čino svojega letošnjega pridelka grozdja. Naznanitve naj se napravico v dveh izvodih, in sicer na vzorcih, ki se dobijo pri omenjenem ,'itninskem uradu. Kdor n-e oprav* teliev v Italiji, «universita estiva di S. Lucia»f kakor jo je imenoval vit. Mario Nordio, urednik «Piccola», ki je lani imel tudi sam pred uciteljstvom lepo predavanje o časnikarsivu. Kdor je prisostvoval tečajem pri Sv. Luciji.! večje posojila, čigar obresti bi se uporabile za likvidiranje dolgov. Aretacija komunističnega voditelja mm PRAGA, 4. Kakor javlja «Rude Pravo«, je policija izvršila v stanovanju komum- s kol ko resnostjo, temeljitostjo in sejo predvčerajšnjim na tuka.šnji prefekturi. Odbor je odobril izdatek v znesku 260 000 lir za gradbo ubožnice v Gradiški, katera se bo imenovala Ubožnica kralja Viktorja Etua-im»lo nue^a dalje je odbor odobril proračun za -------- —* _ občini Bilje. Bilo * ..... j>e videl, zna^vstveno objektivnostjo so se vršile razprave. Vsako leto je trajal tečaj do sedem dni. Bilo - — - njeno, da se goriški občini povrne znesek 683 000 lir, ki ga je omenjena občina izdala za je priredilo z žrtvami. Zadovoljilo se je s trdimi ležišč: na podovih, v pretesnih prostorih in tudi v oddaljenih stranskih vaseh! Ker so glaske** vodovoda Končno je bila „o „roAanrv* L d«k„*MP ^tortniU nrtrfrtCfrt odobrena likvidacija 174 000 hr za škodo, ki se predavanja in diskusije zategnile pogosto tudi v noč, je udeležencem le malo uric ostalo , ca oddih. Tečaji niso bili zabava, učiteljstvo je uiilo pri Sv. Luciji le nekoliko zdravega gorskega zraku, k ga tako' pogreša v prenapolnjenih, z dušikom zastrupljenih Šolskih prostorih. •Letos učiteljstvu niti tega ne privoščijo. Markiz Di Suni je tečaj prepovedal v sporazumu s tolminskim nadzornikom g. Spazza-panom. Ta udarec je zadel vse učiteljstvo: go--iško, tržaško in istrsko. Ali je tako njegovo ostopane koristno? Udajxi pač ne zbujajo jubezen. Po ustavi je znanost prosta. Taka prepoved pa ni nič manj kot odrekanje pravice da učiteljstvo razširi svoj« znanje, pravice, ki je učiteljstvo nič manj as čisla kot vsak-danji kruh! Čudno se zdi, da sta se mogla dva intelektualca —markiz Di Suni in g. jo je pretrpela pokrajinska bolnišnica v Puli. — Pozdravi vojakov. Mladeniči letnika 1904 pošiljajo najlepše pozdrave iz Rima. Majcen Josip iz Barkovelj, Pertot Stanislav i* Barko-vel„ Rožanc Ivan iz Barkovelj, Martelanc V k-tor iz Barkovelj, Pertot Karel iz Barkovelj, Grattagliano Franc, Bar.kia Ivan, Pertot Kari iz Sv. Ivana, Laganis Franc iz Istre, Bertoll Angel via del Bose o in Mulatero Angel, vi« della Tesa. — Otvoritev telefonskega prometa med riško, tržaško m istrsko. Ali je tako njegovo ; Trstom, Šibenikom ia Splitom- Tržaška agen-postopane koristno? Udarci pa« ne zbujajo olja telefonske družbe treh beneških pokrajin ljubezen. Po ustavi je znanost prosta. Taka ore- javlja, da je bil s 1. avgusta vzpostavljen te*e- Ionski promet med Trstom in Šibenikom ter Trstom in Splitom. — Nalezljive bolezni t našem meatu. V\ tednu od 26. 7. do 1. 8. 1925. so biH v našem _ mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Da. Spazzapan spozabiti do te prepovedi, ki je vica 4, Škrlatica 5, trebušni legar 12, parati, pravo teptanje duSvnih »tremljsnjl \ fus L Od obolelih oseb ai umrla nobena II. < EDINOSTi V Trstu, dne 5. avgusta 1<525. iz urada Pol dr. ..Edinost" v Trsta It, M »Ter - Boljuaec: Posredovali smo za Vas tka tržaški zakladni delegaciji in dcfoili It. Vaš« pokojninske knjižice: 2017765 Knji-l&ca bila že odposlana v Rim za potrebni popravek imena. Požurili smo rešitev. Katarina vd lapajne - Gorica: Kr. šolsko ■krbnittvc v Trsi u Vam je z ukrepom 11- apr. t. 1. likvidiralo: 1) mrtvaSki kvartal Lit. 408, 2) navadno draginjsko doklado Lit 672 letno, 3) izredno drag n^ko doklado Lit. 460.80 letno plafclfivo že z dnem 5. februarja 1925., ki »vcer v mesečnih obrokih. Prttiče Vam tudi kvota pokojnine pok. Vašega soproga za štiri dni: od l./n — 4./H. 1925* Dobro bi bilo, da pišete kr. zakladni delegaciji v Videm in jo povprašate, če je te dobila nalog za izplačevanje. V negativnem slučaju poturite na: »Direzione Generale degli Istituti di Previdenza in Roma. Zadostuje, da »e sklicujete na datum ukrepa kr. šolskega skrbn štrva v Trstu. Za nadaljno event. pomoč obrnite se na naš pokrajinski urad političnega društva »Edinost* v Gorici, vla Cardtrcci 7, L _ Tajništvo. Društvene vesti — S- D. Adria. Danes važna odborova seja pri Sv. Jakobu — Šentjakobska Čitalnica. Dram. odsek. — Danes ob 8.30 vaja za «Tata». Vsi in točno. Is tržaškega žlvllenla — Dve nesreči pri delu. Huda nezgoda je doletela 24-letne^a težaka Teodorja Barton, staniročaga v ulici Uura st. 2. Ko je včeraj S opoldne delal pri nekem parnem kotdu v ške- enisk h plavžih, se -je zvrnila nanj več metrov dolga in težka cev; zadela ga je tako nesrečno, da je revež zadobil hude poškodbe po hrbtu; najbrž so mu bile poškodovane tudi obisti. Po prvi pomoči, ki mu jo je podal na ftc« mesta poklicani zdravnik rešilne postaje, je bi BartoH prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga spre;eH v kirurgični oddelek. — Druga težka nesreča, ki bi bila skoro zahtevala doveško žrtev, se je pripetila včeraj popoldne okodi 15. ure na Lloydovem parnikm «Graz», zasidranem v prosti luki V. E. IH. — Parnik so pričeli pred p?r dnevi nakladati. — Med drugimi težaki je oil včeraj pri tem delo zaposlen tudi 50-letni težak Josip Fabijan, stanujoč v ul. Rigutti št. 18; kot vodja težakov je nadzoroval nakladanje pri odprtini par-nikovega skladišča. Ko je bilo delo v polnem teku je hotel Fabijan. kakor navadno, potisniti nad odprtino težak tovor sladkorja, ki so ga dvignili z žrjavom s pomola na parnik. Toda pri tem se je mož preveč nagnil izgulbil ravnotežje in padel čsz nizko ograjo v skladišče, globoko kakih pet metrov^ kier je oble-žai nezavesten. Med tem ko so tamkaj nahajajoči se težaki prenesli nesrečnega tovariša na krov in mu skušali na kak način pomagati, je bila obveščena o nesreči rešilna postaja. — £Ia lice mesta prihiteli zdravnik je dognal, da je stanje Fabijana zelo nevarno; zadobil je številne poškodbe na raznih del?h telesa in močno pretresene možgane. Revež je bil pre-apeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo morali zdraviti, ako ne nastopijo kake komplikacije dobre tri tedne. — Velik požar t Barko vifah. Sinoči okoli £1. ure je izbruhnil v tovarni ittssnfh konzerv «Alimentaire» v Barkovljah nevaren požar. Pričelo je goreti v mizarski delavnici tik tovarne, 'kjer izdelujejo zaboje in pločevinaste škaiije za konzerve. Gost dim, ki se je valil iz tovarne je vzbudil pozornost mimoidočih, med katerimi sta b'la tudi drva orožnika, ki sta nemudoma obvestila telefoničnim potom postajo mestnih gasilcev. Na lice mesta je bil odposlan močan oddelek s tremi vozovi in motorno brizgalnico ki * z vso vnemo lotili gašenja. Po večurnem delu se jim je je posrečilo ogenj omejiti; okoli 1. ure po polnoči je bil ogenj popolnoma udušen. Mizarska delavnica je bila popolnoma upepeljena; uničenih je bilo tudi kakih 200 kg zmrznjenega mesa in par sto škatedj konzerv. Škoda se ceni na približno 150 000 lir, ki je pa pokrit« z zavarovanjem. Vzrok požara ni znan. sli 2 Goriškega O&isske Mm v it. Petru razveljavljene Kakor si do včeraj poročali, je pri nedeljskih volitvah v Št. Petru prodrla precej komunistično pobarvana kinetsko-delavska Meta. Pri volitvah so nastopale tri liste in sicer takozvana filofaiistovska lista z bivšim komisarjem vitezom Galleusig-cm na feeju, slovenska narodna lista in takozvana kmetsko-delavska lista, za katero je bilo oddanih 95 glasov, medtem ko je Galleusi-geva lista zbrala 52 glasov. Najbrže pod vplivom tega izida je goriška podprefek-tura razveljavila nedeljske volitve in tako bo Šentpetercem še nadalje kcmisaril vitez Galleusig. Mar bi ne bilo mnogo bolj pametno, da so Šentpeteroi nastopili pri volitvah z enotno listo uglednih in treznih domačinov ter £ svojim enotnim nastopom strmoglavili viteza Galleusiga ter preprečili njegovo na-daljno komisar j en je? Tako pa je goriška podprefektura dala Šentpetercem žalostno možnost, da bodo lahko pod komisarskim jarmom še nadalje razmišljali o potrebi enotnega in složnega nastopa v teh težkih Časih. Mogoče jih bo nakonec le pamet srečala! _ —Podgora. (Pc volitvah). Kakor je bilo pričakovati, so zmagali pr. zadnjih občinskih volitvah komunisti. Od naše strani je bla udeležba zelo pičla, kajti v sled nastalega prepira {'e več na naših voliloev ostala doma. Edino car smo dosegli, je to, da niso prišli v starešinstvo splošno nepriljubljeni slovenski fašisti, ki so nameravali doseči ta cilj Dogovorno se je sestavila v petek zvečer lista slo- j venskih mož. a v tako kratkem Času ni bilo mogoče razviti uspešne agitacije, posebno še zalo ne, ker so nekateri kandidati sami slepomišili in si s tem direktno Škodovali. Izid volitev je to najbolje pokazal. V manjšini so izvoljeni trije neii. Od njih pričakujemo, da bodo čuvali vedno naše interese. — Komuni- i sli so dosegli izredno lep uspeh, pokazali so se kot dobri organizatorji in upamo, da bodo tudi pri občinskem zastopstvu imeli lepe uspe-. he Sicer « težje delati nego kritizirati, a ker je v komunističnem programu delo prva reč, je naravno, da se bodo gotovo še posebno «iz.karali>. — Vsi izvoljeni možje so sinovi našega naroda. Na robu prepeda. V pondeljek okoli 10.30 predp. s* je dogodila pri Dolgi njivi na cesti med Solkanom in Plavmi zopet avtomobilska nesreča, ki pa ni zahtevala na srečo nikakih človeških, ampak samo materijalne žrtve. Proti Plavem se je pomikala takrat v divjem diru korijera tvrdke Comevali & Co. N;ej nasproti ie privozil z zmerno hitrostjo kamion g. Ostana. ki je bil namenjen v Dora-ber£ po vino. Obe vozili sta se pomikali po svoii pravilni strani, toda šofer korijerc je radi velike hitrosti zadel ob kamjon g, Ostana. Vsled sunka je izgubil oblast nad svojim krmilom. nakar se je korijera obrnila proti Soči. Na srečo ie poslednja os korijere, ki \e bila prazna, obtičala na obcestnih kamnih, ker driugače bi se bila zvrnila s šoferjem vred v spodaj deročo Sočo. — Iz Kobarida. Z nekako zavistjo čitamo v Edinosti*, kako po raznih občinah na Goriškem. ki so ravno tako kakor naša občina, ječale pod komisarskim jarmom (ki pa ni bil nikjer tako težak kakor v Kobaridu), vrše občinske volitve. Kakor se splošno govori, že ni več daleč dan, ko bodo tudi v Kobaridu razpisane občinske volitve ter dobimo tudi mi končno naš zakoniti občinski zastop. O Bog, to dobo skoraj da jI — Pretekli mesec nas je zapustil £. kaplan KodriČ, ki je bil vrl in vesten delavec v vinogradu Gospodovem in zelo priljubljen. V kratkem nas zapusti tudi naš dekan g. Korsič, ki si ie znal pridobiti tekom svojega službovanja v Kobaridu vsestranske simpatije in po katerem bo vse žalovalo. Saj je g. Korsič poleg velike naobrazbe in drugih čednosti imel tudi to veliko vrlino, da je imel vedno odprto srce za našega kmeta-trpina. — Pri poslovilnem večeru na čast častni-kom-alpincem je^nastopil v Kobaridu moški zbor iz Facenta, ki nas ni bogvekako navdušil. Takrat smo se s posebno trpkimi čustvi spomnili na naš krasni mešani zbor, ki se nikakor ne more «uštrimati», de bi zopet dal kak glas od sebe. Nič boljše ni z n«4o požarno brambo ki še vedno spi spanje pravičnega. Radi neprestanega deževja v letofajem poletju si pač naši gasilci mislijo, da je nebo še najboljši gasilec. — Ob priliki šolskega leta je priredila naša šola šolsko veselico in šolsko razstavo. Veselica je uspela jako zadovoljivo in tudi šolska razstava je pokazala jako lepe in morda še prelepe uspehe, tako da mnogi dvomijo, če odgovarjajo ti uspehi resničnim uspehom. Ko bo naš pevski zbor pričel prepevati in naše gasilno društvo gasiti, takrat bom tudi jaz zapel in zabrizgal v «Edinosti». — Koba-ridec. — Is Borca. V nedeljo, dne 2. t. m., je pre^ daval v Bovcu g. dr. Serjun o jetiki. Dvorana pevskega društva ie bila kljub slabemu vremenu in nezadostni publikaciji nabito polna. Ljudstvo je z napeto pozornostjo sledilo izvajanjem Preda vanje je bilo poljudno in s pomočjo filma še zlasti lahko umljivo tudi preprostim poslušalcem. V Bovcu je b:io to predavanje prvo te vrste. Želeti bi bilo ie »ličnih predavanj, kajti pri tem se je pokazalo veliko zanimanje. — V nedeljo je bil tu močan naliv. Po nekaterih poteh so drli celi potoki. Padala je zopet toča in napravila^ občutno Škodo. Veter, mraz in naposled sneg, ,ki j« pobelil vrhove — sta spom njala na pozno jesen. Pravi preobrat pa je biIT ko se je ponoči zjasnilo in je napočil za tem krasen dan. — Vrtojba. Sedmo leto poteka, odkar nam je bil zopet mogoč povratek v domači kraj. Koliko izpremembe! Prvi dnevi so biti težki, polni muke in nadčloveških naporov in truda. Komu ni še ostalo v grenkem spominu bivanje v podzemskih kavernah, bivanje v napol podrtih hlevih — samo da je bila glava pod streho! Pravo življenje živali! — Toda pridne roke in bister duh ne mirujejo. Polagoma, a še dosti hitro, že vidimo poravnana polja, in v vinogradih rastejo bu'no prve trte. Bila je prava tekma v obnavljanju! Danes nam je že skorai iz spomina tedanje življenje. Vse mine in življenje gre nemoteno svojo pot dalje. Le še malo se poznaio grenki sledovi porušerfe vasi. Vzdolž glavne ceste se ponosno dvigajo nove stavbe. Priznati je treba, da si je sedanji občin, svet mnogo prizadeval za takozvano olajšavo in moderniziranje vasi. — Kakor se čuje menda obstoji tudi predlog, da se v spomin na minulo vojno in v hvaležen spomin vsled višje sile v vojni padlim, domačim žrtvam, povzdigne prijazen spomenik. Ta spo- menik naj bodočim pokoljenjem pokaže, da so v času najhujše borbe človeštva živeli predniki, ki so globoko unvevali dobo časa in ki so s spomenikom dali izraze svojim mislim in čustvom: Ta kamen naj vam bo živa slika grozot is trpljenja, naj vam bo živa slika smrii, kateri smo mi mogli dolgo gledati v oči. Ta spomenik naj vas spominja na nesrečna dobo, v kateri je nai rod živel. Vrtojbenci, ali ne bi bilo pravično, da malo razmišljamo o tem? Prostor stare cerkve je v «gornjem koncu« naravnost idealen za spomeniki Vojna je izravnala marsikatero opeko in hodeč skozi vas, ne opaziš več razlike med Gorenjo in Dolenjo Vrtojbo. Enotna šola, enoten občinski dom in enotna cerkev — vse to priča, da stari nazivi in stara opredelba nima več prava do obstoja. Najbolje je, ako imenujemo -gorenji in dolenji konec«. No, tradicije se bodo tudi pri nas izfivele. To na zunaj. Kaj pa na znotraj? Ko smo se osvobodili od težke borbe za obstanek — in ta borba se lahko imenuje borba za obstanek — smo se začeli tudi duševno prenavljati. Poklicali smo zopet v življenje stara društva. V »Čitalnici* se zopet čuje b»erde in mlade punce in fantje se pridno učijo nastopa za oder. Prava rene-sanca. Povsod sam pravcati ogenj. Divno je bilo gledati to navduSenje, navdušenje na desno in levo. Sport, muzika, oder in politika — za vse aama sposobnost. Tako zanimanje, napredek in navdti&enje se je moglo roditi le ob popolni odločni grisH In sočustvovanju občinstva. Uspehi na poKu prosvete in vegoje med ljudstvom v Vrtofbi gotovo niao bili nekaterim v tolažbo in razvedrilo... Siprva zakulisen? pozneje napol odkrit, a danes ie nepošten boj so začeli bojevati. Zakaj, Mari so oni bol$i učitelji in vzgojitelji? Po morali In poštenju, ki ga kažejo, mi vsi, k ljubimo poštenje, in mi rs;, ki nam je resnični blagor ljudstva nad vse, se nikakor ne moremo pridružiti ne objektivnem mnenju, da so oni dobri učitelji in dobri poštenjaki. Spoznavajte jfb po dejanjih! No onim, ki jim ravno strast in sovraitro ni prirojena lastnost, na noben način ne moremo odobravati izpadov in napadov, ki so ravno v zadnjem času izftii iz gotove družbe na vasi in ki so močno razburili naše do sedaj še konciljantao Življenje. To ni korist, a Še manj v čast in pohvalo aružfef — pa naj bo še tako krščanska — da ne loči jav«ega dela od privatnega življenja Človekovega — da se tako najmilije izrazimo. Toda v zadnjem slučaju napada je bilo zgrešeno v obeh ozirih. To je samo dokaz inferiornosti, je viden dokument — kot gori rečeno — celokupne morale, ki vfada dotično družbo, ki se poslužuje olikanih — da ne rečemo nečloveških — in najhujSih obrekovanj človeka, ki jim je trn v peti. Vzklikamo ogorčeno mi vri, ki nam Je do poštenosti in odkritosti in mirnega sožitje med va-Sčani: Nt merimo v svoji »redi