primorski uTrp
| ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO	Piran-Izola-Koper |
tOCA
PORTOROŽ
Marec 1998
leto 5 številka 50, cena 100 SIT
•fC Banica Koper
Pomol in bazenski kompleks
Je skupina Strelnikoff razdelila Slovence?
Dr. Franc Rode: “Merili so v srce in nas zadeli”
To kar si je dovolila skupina popevkarjev, ki je na naslovnici svoje zadnje zgoščenke postavila Brezjansko Marijo, ki namesto Jezusa pestuje podgano, ne more najti zaslombe v umetnosti!
Le naiven Slovenec lahko verjame, da nekdo na tak način prikazovanja najbolj svetega - Marije matere božje, ni hotel priti poceni do svoje promocije in si ob tem ne zasluži moralne obsodbe. V cerkvenih krogih so osupli in povzdignili svoj glas, kar, ne glede na slučajen primer, nekaterim vnetim zagovornikom čimvečje “oddaljenosti” cerkve od države, ni všeč.
Sergej in Vasja iz skupine Strelnikoff sta v Mladini zapisala, da nikoli niso imeli namena nikogar žaliti. So ateisti in ne pripadajo nobeni verski ločini, ne verjamejo v boga, še manj v satana. Več tisočglava množica vernikov na nedavni maši žalosti in odpuščanja na Brezjah je najbolj preprost odgovor.
(nadaljevanje na 9. strani)
Portoroški turizem bo letošnjo glavno turistično sezono pričakal z nekaterimi zanimivimi pridobitvami. Ob velikonočnih praznikih bodo v Hotelih Morje odprli pravi mali mediteran - bazenski kompleks s katerim si obetajo podaljšanje sezone. Sredi Portoroža bomo pridobili tudi nov družinski hotel z 80 ležišči.
Delavci portoroške Hidrogradnje pa so te dni začeli obnavljati star, dotrajan del portoroškega pomola, ki bo po zamislih ministra za promet in zveze obdržal svojo funkcijo, saj bo ob pomolu spet lahko pristajal Prince of Venice. Odstranili so stebričke, sedaj odstranjujejo betonsko ploščad. Betonsko železo je na nekaterih mestih rja že dobesedno razjedla. Za popravilo pomola naj bi država primaknila 23,5 milijona tolarjev, občina Piran pa za načrte 2,5 milijona tolarjev in seveda še kaj več. Z rekonstrukcijo pomola naj bi končali do glavne mristične sezone.
Nagrade za naročnika spran 12.
Okrogla miza o meji
Informa Portorož, Primorski utrip in Revija 2000 vabijo vse zainteresirane, zlasti tudi krajane Sečovelj in drugih slovenskih vasi ob meji na predstavitev najnovejše kjige Mejniki slovenske zgodovine avtorja zgodovinarja Vlada Habjana in vedno bolj aktualen pogovor o meji s Hrvaško na katerega bomo povabili tudi predstavnike diplomatske komisije za meje.
Okrogla miza bo v sredo 15. aprila ob 17.00 uri v večnamenski dvorani pri Osnovni šoli v Sečovljah.
Vabljeni
1 -

Lahko bi prišlo do tragedije
V TPC Lucija sta zgrmeli na tla dve marmorni plošči
Nič hudega sluteči delavci in slučajni obiskovalci v Trgovsko poslovnem centru Lucija so v sredo, 11. marca okrog 14. ure, prav v času uradnih ur, doživeli svojevrstno presenečenje. Na balkonu pritrjeni težki marmorni plošči sta zgrmeli na stopnice, ki vodijo do Izpostave davčnega urada. Počilo je kot bomba. Ena plošča je celo okrušila stopnico in lahko samo slutimo kaj bi se zgodilo, če bi padla komu na glavo. Delavke na davčni Izpostavi so bile pretresene in kar nekaj časa niso mogle priti k sebi.
Očitno so bile plošče slabo zalepljene in )H sedaj nihče ne verjame, da se kaj podobnega ne bi moglo ponoviti. Zgradbo si bodo verjetno ogledadili tudi gradbeni inšpektorji. Naslednji dan seje za dogodek zanimala tudi piranska policija.
Razstava cvetja v Ankaranu _
V hotelu Adria Convent v Ankaranu bo od 11. do 13. aprila tradicionalna razstava cvetja, ki jo organizira Turistično društvo Ankaran.
STOP za garažo pri črpalki
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ane Blažko in drugih pobudnikov iz Pirana, ki jih zastopa mag. Josip Rugelj, odvetnik v Kopru, na seji dne 5. februarja 1998 s k 1 e n i 1 o , da se pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o lokacijskem načrtu za garžno hišo ob vstopu v mesto Piran, sprejme. Izvrševanje izpodbijanega odloka se do dokončne odločitve Ustavnega sodišča začasno zadrži.
Kako dolgo bo zadeva mirovala še ni znano. Ve se le to, da bo strankarska aritmetika glede garaž prehitela sedanji mandat svetnikov, ki so se tako zelo želeli izkazati pred svojimi volivci.
Sr-
Zadeva Istrabenz
Kaj smejo povedati uradni viri in kaj je davčna tajnost?
V OMV Istrabenz odločno zatrjujejo, da so vselej spoštovali vse predpise in da se niso davčno okoristili. Glavni davčni urad pri Davčni upravi Republike Slovenije (DURS) pa je bil očitno drugačnega mnenja, sicer jim ne bi poslal odločbe na podlagi katere bi firma morala poravnati dodatne davčne obveznosti v znesku 1,6 milijarde SIT, oziroma skupaj z obrestmi vred dobri dve milijardi. Koprski Istrabenz je v tej zvezi 17. januarja sklical tiskovno konferenco in hitel prepričevati novinarje, da zahtevek oziroma odločba nima nikakršne podlage. Povedali so, da so se pritožili na Vrhovno sodišče. Raziskovalno novinarstvo se pač ne ustavlja samo pri eni razlagi ampak vrta dalje. Lahko kaj odkrije, lahko pa se ustavi v labirintu pravnega tolmačenja, ki mu sicer ne gre oporekati, ker pač tako veleva zakon, a kaj ko je za konkretno informacijo skorajda neuporabno.
(nadaljevanje na 9. strani)
Komemoracija v Strunjanu
V spomin na tragične dogodke marca 1921 v Strunjanu, bo v četrtek 19. marca ob 11. uri pri spomeniku v Strunjanu spominska slovesnost s kulturnim programom.
Župan Franko Fičur
Ravnatelji v šoli
V Kongresnem centru Bernardin (GH Emona) bo od 6. do 8. aprila 1998, v okviru programa Sola za ravnatelje, potekal 2. strokovni posvet Management v izobraževanju - razširjenost komuniciranja.
Posvet je namenjen ravnateljem, pomočnikom ravnateljev, učiteljem, vzgojiteljem in drugim strokovnim delavcem v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja. Na posvetovanju bodo udeleženci imeli priložnost izmenjati izkušnje pri komuniciranju z različnimi subjekti in se soočiti z razsežnostmi dobrega in slabega komuniciranja.
Otvoritev posveta bo 6. aprila ob 15.000 uri.
GAŠPAR-MIŠIČ GAŠPAR s.p.
Ulica svobode 1, Piran-Pirano PE-Bolniška 1
Tel.: 066/ 747-153, 747-154,746-178 Telefaks: 066/747-153 Mobitel: 0609/649 190, GSM 041/649-190
PE IZOLA
Ljubljanska 41, Izola-lsola Tcl./Fax.: 066/647-218 Mobitel: 0609/626 337, GSM 041/626-337
ZAUPAJTE AGENCIJI Z NAJVEČJO PONUDBO NEPREMIČNIN NA SLOVENSKI OBALI
Mesec LEPOTE v Termah Palače
gOKTOROSE
Slovenija
Storitve Bcauty Centra z 10% popustom in posebno ponudbo:
za 10 storitev Beauty Centra dobite fango mare masko gratis.
Priporočamo tudi obisk savn in bazenov s termalnomineralno vodo ter TEPIDAR1UMA, za krepitev imunskega sistema telesa ter za splošno boljše počutje in sprostitev.
Vabljeni v Terme Palače
Informacije in rezervacije:
Tel. (066) 747-360, 747- 041
Pekarna Koper d.o.o. fj ff \ Pobeška 15, 6000 Koper Tel. &fax: 066/31-303
\MLlNOTEST Za velikonočne praznike
Bogato obložena miza s pekarskimi in slaščičarskimi dobrotami
Mlinotestove Pekarne Koper
*	Sveže potice	* Colombe
*	Pince	* Pisanke
ter druge pekarske in slaščičarske posebnosti na vaši mizi
Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 775 664 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož - izdelava fotografij, prodaja fotografskega materiala in opreme
Foto color atelje - Obala 120, Lucija, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 770 537
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
Srbija
V pričakovanju visoke inflacije dinarja? Evropa da, evro ne!
S plačanim oglasom proti uvedbi evra
Srbsko gospodarstvo se danes nahaja v podobnem položaju kot se je nekdanja naša skupna domovina SFRJ tik pred njenim razpadom leta 1991, ko smo zabeležili povprečno mesečno 20 - odstotno, oziroma na letni ravni 247,1 -odstotno inflacijo. V Sloveniji smo z uvedbo prostega deviznega trga, uvoza in drugimi sprostitvami na področju ekonomije, relativno hitro rešili vse večje tegobe, ki so bile značilne za socialistično gospodarstvo. Inflacijo smo zbili na 9,4 % (1997), imamo devizne presežke.
V	Srbiji pa je prodaja deviz na črno še vedno donosen posel za spretne prekupčevalce na črnem trgu, medtem ko se v deviznih blagajnah narodne banke in komercialnih bank nabira pajčevina. Marka je v Srbiji še vedno najbolj iskana in spoštovanja vredna valuta, saj na črnem trgu doseže 100 in več odstotkov višjo ceno od uradne. Tako je zanjo treba odšteti skoraj 7 dinarjev. To pa je daleč od razmerja marka - dinar 1:1.
V	“norem plesu” na črnem deviznem trgu imajo vsi občutek, da so nekaj dobili, čeprav v resnici vsi izgubljajo. Življenje, ki ga ponekod že spremlja revščina pa teče dalje.
Vsakdo, ki tako drago plačuje tujo valuto, mora strošek nekje nadomestiti. Prav to se v končni fazi odraža v pritiskih na podražitve zahtevkih o uradni devalvaciji dinarja, ki pa menda ne bo le simbiolična, morda bo celo 30 - odstotna? Mednarodna izoliranost, zaprto gospodarstvo in sistem, ki ne pozna tržnih zakonitosti so pač naredili svoje.
V	Italiji so proti prisotnosti ameriških oporišč
“Svet seje spremenil in nima smisla, da se tuja prisotnost v Italiji udejanja kot krnitev naše suverene pristojnosti”, je med drugim poudaril tajnik Stranke komunistične prenove (SKP) Fausto Bertinotti v nedeljo v Avianu, kjer se je udeležil manifestacije proti ameriškemu letalskemu oporišču. Kot piše Primorski dnevnik seje manifestacije, ki jo je organizirala SKP, udeležilo več tisoč ljudi. Po raziskavi zavoda Datamedia večina Italijanov ne nasprotuje članstvu Italije v Natu, ne odobrava pa prisotnosti vojaških oporišč.
Nedavna nesreča, ko je pilot vojaškega letala, ki je vzeltelo z letališča v Avianu, s krilom zadel v nosilno vrv žičnice in povzročil smrt 20 izletnikov, je kot kaže, samo še povečala negativno razpoloženje Italijanov do vojaških oporišč Nata v Italiji, do katerih nimajo niti dostopa.
Naj živi sovražnik Sadam
Američani niso in morda tudi ne bodo napadli Bagdada. Dobro vedo, da kljub najmodernejšemu orožju, ki so ga privlekli v zaliv, ne bi mogli odstraniti Sad-ama Huseina, z veliko verjetnosto pa bi. kljub inteligentnim bombam, pobili veliko nedolžnih ljudi, otrok in starcev. Mogočna svetovna vojaška sila bi, če bi uničila Sadama, ostala brez dežurnega sovražnika in kaj bi potem počenjal njen vojaški stroj? Zalivski primer je kot nalašč za vojaško urjenje, čeprav sedaj že vse skupaj kaže na ironijo. Resolucija, ki jo je potrdil varnostni svet menda ne daje odprtih kart Američanom, tako, da lahko napadejo Bagdad brez vnaprejšnje avtorizacije VS, če Sadam slučajno spet ne bi dovolil pregleda svojih palač v katerih naj bi skrival velike količine kemičnega in biološkega orožja. Prav to bi radi Američani tudi dokazali.
Veri ust des ECU (heute Euro) gegenuber DM
V	Evropski uniji naj bi s 1.1. 1999 uresničili napovedi o uvedbi skupne evropske valute Euro, pa čeprav še danes ni mogoče zagotovo trditi katere države bodo do tega datuma izpolnjevale vse konvergenčne kriterije.
Evropska skupnost brez notranjih meja, z enotno gospodarsko in denarno politiko, denarno unijo in morda še skupno vojsko, so za nekatere države lahko le sanje.
Zato je toliko bolj presenetljivo, daje v Nemčiji, ki je s Kohlom na čelu protagonistka evropskih integracijskih procesov, velko državljanov proti uvedbi evra in se zelo bojijo za svojo priljubljeno marko. Na naslovnici celo-strankega plačanega oglasa v nemškem ilustriranem časniku Bild z milijonsko naklado, lahko preberemo : Kohlova Euro - obsedenost bo iz nas napravila socialne primere . Ali pa: “Evropa da, Euro ne! “.
V	oglasu priporočajo celo video kaseto “Kaj storiti, če umre marka”?, inciativa “Pro - D Mark!” in podobno.
Bolko Hoffmann pravi, da so Nemci v tem stoletju doživeli že dve denarni reformi. Prvo leta 1923 in pozneje še eno leta 1948. Za obe je bila kriva predvsem svetovna vojna, kriza in visoka inflacija. Takrat so za slab denar (Reichsmarke) dobili boljšega. Sedaj stojijo marljivi in delovni Nemci pred tretjo valutno reformo, ki si je, kot kaže, ne želijo. V zamenjavo za njihov dober denar, trdno marko, naj bi
dobili slabega - “mehki” Euro.
Kancler Helmuth Kohl in njegov finančni minister hočeta na vsak način vplcjati evro, čeprav ga strogo odklanja več kot 70% nemškega prebivalstva.
Ali bi torej sama uvedba evra kot enotne evropske valute prinesla Evropi blagostanje in stabilnost, se sprašujejo. Figaro naj bi zapisal, da je Maastricht kot Versailles brez vojne.
Oglas navaja, da bo evro oguljufal prebivalstvo za niji-hove prispevke in rente ter, da so za evro le tipični dobičkarji na račun inflacije, izvozno odvisna velika indus-truija, predvsem pa velike banke, vendar ne čisto bre soglasja.
“Euro je neprcložljiva katastrofa in bo nas bo vse naredil socialne primere, pišejo naročniki plačanega oglasa v Bildu iz katerega se da tudi povzeti, da v Nemčiji ni več tako kot je bilo nekoč. Nivo pokojnin naj bi padel celo s 70 na 64 %, da ne omenjamo velikega števila brezposelnih.
Nemška zvezna banka je objavila podatke o padcu vrednosti evra v primerjavi z nemško marko. Leta 1975 bi bilo treba za evro odšteti 3,05 DEM, pet let pozneje 2,50 DEM, leta 1990 2,05, lani pa le še 1,94 DEM.
Pot do evra bo torej nekoliko težja. Zlasti sedaj, ko je na volitvah na Spodnjem Saškem zmagal Kohlov protikandidat in tekmec na jesenskih volitvav, Grehard Schrocder, ki je do združene Evrope in enotne valute veliko bolj previden.___________________
Leto oceanov
Na predlog Portugalske je Generalna skupščina OZN leto 1998 razglasila za leto oceanov.
Ekološko ravnovesje našega planeta je v precejšnji meri odvisno od oceanov. Tega se še kako zaveda sodobno človeštvo, zato ustanove (zlasti v obmorskih deželah) skrbno proučujejo morja, njihove fizikalne, kemične in biološke lastnosti.
Površina zemlje znaša 510 milijonov kvadratnih kilometrov, od tega je “le” 149 milijonov kavadratnih kilometrov kopne zemlje. Vse drugo predstavljajo vode morja in oceanov in sicer kar 361 milijonov kvadratnih kilometrov ali dobrih 70 odstotkov našega planeta. Zato so, ne brez osnove. Zemljo poimenovali planet vode. Podnebne in ekološke razmere se slabšajo.
Medvladna oceanografska komisija in znanstvena inštitucija za proučevanje morja Morska biološka postaja v Piranu pripravljajta ob letošnjem letu oceanov različna srečanja, oddaje, predstavitev Listine o oceanih, da bi tako posredno prek medijev ali neposredno seznanjali ljudi o pomenu svetovnih voda. Jeseni bodo pripravili razstavo Leto oceanov , ki bo hkrati tudi uvod v proslavo 30. obletnice delovanja Morske biološke postaje Piran.
r

%
I Al ■< I VI 1 INI iJll-AN©

066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085
0-1O2.8MHZ-241J
l ________ J
Krepki fantje pomagajo Sonji
Se bo Jugoslavija končala v Beogradu?
“Ne preostane nam nič drugega kot da se borinm. Vemo, da bomo to drago plačali. Morda nas bo padlo 200 tisoč. Albancev na Kosovu je 2 milijona. Imamo denar, tudi v tujini, nimamo pa modernega orožja. Branimo svojo avtonomijo in si prizadevamo za neodvisnost, hočemo svoj jezik, svojo kulturo, svoje šole,,zato smo ožigosani kot teroristi. Nimamo veliko izbire; samostojna država Kosovo ali priključitev k Albaniji. Prej ko slej sc bo to zgodilo. Bodite prepričani!”. Tako razmišlja miroljuben, delaven in pošten Albanec, daleč proč od svoje domačije, v Portorožu, a z dušu pri svojih sestrah, bratih na nemirnem Kosovu.
Kosovo je predzadnje dejanje žalostnega balkanskega sindroma, dokončnega razpada nekdanje SFRJ? “Zaskrbljena” Evropa opozarja, diplomacija spet pritiska na Beograd... Odločilnega odgovora ni treba iskati na Kosovu, kjer te dni pokapljejo žrtve srbskega nasilja med karetimi so tudi ženske in otroci. Iskati gaje treba v Beogradu.
Paradoks očiščevanja in sprave
Slovenci, ki dobro poznajo svojo zgodovino bodo težko obsodili samega sebe
Našega družbenopolitičnega reda skorajda nihče v svetu ni mogel razumeti, razen nas samih. Vemo kako smo živeli, vemo kaj nam je prinesel komunizem in vemo tudi kaj je delavstvu prineslo socialistično samoupravljanje. Duh komunizma je še vedno med nami, o delavskem samoupravljanju in pravicah pa ne duha ne sluha.
Skoraj leto dni in več se ukvarjamo sami s seboj in si dokazujemo kako grozno je bilo takrat, a hkrati nihče ni pripravljen tega javno obsoditi -in našteti imen. Vse to nam jemlje dragocen čas, ki bi ga lahko porabili za pametne projekte prihodnosti. Predstavniki vodilnih strank posedajo za okroglo mizo in razmišljajo, kako bi iz množice diametralno nasprotnih mnenj in poskusov prikazovanja preteklosti, vendarle prišli do skupnega dokumenta oziroma do opredelitve, ki ne bi nikogar ranila in bi bila vsem po volji. Pokončni sinovi naših komunistov vedo pove-
dati, da njihovi očetje res niso (bili) takšni, da bi jih bilo treba sedaj, ko nekaterih morda ni več med nami, obsoditi. In končno, kdo vse to zahteva? Janša in Petrele sta s svojim predlogom o lustraciji (slovesno religioznem očiščevanju Slovencev), navrgla dovolj kosti za brezplodno obiranje, ki se lahko vleče v nedogled.
Sredi marca naj bi se spet sestala komisija in ugotovila, če bi morda le lahko uskladili vse doslej predlagano in prišli do skupnega dokumenta, a kaj, ko si tudi z njim ne bomo mogli veliko pomagati. Slovesna razglasitev nekakšnih načel, pa čeprav v Državnem zboru, nikogar ne zavezuje. So prvi igralci politično slepi? Ob vse večji bedi gospodarstva in socialnem brezupu ljudi (so tudi za to krivi komunisti?), bi nekateri Slovenci najraje jokali. Predvsem za dvema neizbrisnima zgodvinskima fenomenoma; Marijo Terezijo in socialističnim samoupravljanjem.
Prof. Samo Pahor pogojno obsojen
Prizivno sodišče v Trstu je znanega borca za pravice Slovencev v Italiji obsodilo na tri mesece in 20 dni zapora pogojno. Na prvostopenjski obravnavi je bil obsojen na 8 mesecev zapora. Pritožil se je in prizivno sodišče mu je znižalo kazen na tri mesece in 20 dni zapora pogojno. Kot olajševalne okoliščine je sodišče upoštevalo “razloge posebne družbene vrednosti”. Prof. Samo Pahor se bo pritožil tudi zoper to sodbo. Zadeva, o kateri smo že pisali, se vleče že skoraj sedem let. Dogodek se je pripetil 10. junija 1991. Tistega dne sc je slovenski profesor predstavil na volišču na OŠ Otona Župančiča pri Sv. Ivanu, kjer je potekalo glasovanje na referendumu o zmanjšanju števila preferenc na volitvah za poslansko zbornico.
Prof. Samo Pahor je predsednika v slovensščini vprašal za prevod referednumskega vprašanja. V odgovor mu je predsedujoči ukazal naj zapusti volišče, poklical jc policaja, da ga pospremi do izhoda. Prof. Pahor se je pasivno upiral, tako da so ga agentje odnesli na hodnik. Prišlo je do prerivanja, pri čemer naj bi prof Pahor, kot trdi, nehote brcnil enega od policistov. Odvedli so ga na kvesturo in zatem v koronejske zapore, kjer so ga zadržali 48 ur.
Sonja (23) je lepo dekle, sladka blondinka, ki privlači. Pravi stres! Za trenutek si je odpočila na svojem stolu, pričakujoč močne fante, kiji po stopnicah že prinašajo pravo novo francosko posteljo. Foto: Vanity-Bild
Kdaj V sijaju nove v Ankaranu so proslavili dan pomorstva
Na sprejemu v ankaranski Vili Andor je govoril Aldo Babič, državni sekretar za pomorstvo, udeležence pa je pozdravil tudi minister za promet in zveze Anton Bergauer, ki je poudaril, da je treba pomorstvu posvetiti več pozornosti, zato so lani ustanovili tudi sektor za pomorstvo. Rešitev tudi za portoroški pomol.
Poslovna partnerja, ki sta ustanovila Imperial Palače d.o.o si kot kaže nista povsem enotna.
Kaj lahko stori občina oziroma država?
Avstralski poslovnež Jose Zrim iz Toncity invseticijske skupine je 9. februarja poslal pismo županu Franku Fičurju v katerem med drugim sporoča, da so iz slovesnkih medijev že marsikaj izvedeli o “usodi” starega hotela Palače, ki ga imata v najemu za 99 let manjšinski partner Floteli Plače d.o.o. Portorož in večinski Toncity investicije. Skupaj sta namreč že precej dolgo od tega ustanovila novo firmo Imperial Palače d.o.o. z revnim začetnim kapitalom, to pa je menda tudi vse. O napovedih in obsežni rekonstrukciji starega očaka pa ne duha ne sluha. Jose Zrim v pismu potrjuje, da “proces priprave za prenovo Palače hotela teče naprej.” Hkrati dodaja, da je projekt ekonomičen le v povezavi z izgradnjo Trgovskega centra Toncity v Kopru. Le kdo tega ne ve? Iz pisma je razumeti, daje avstralski partner razočaran nad sodelovanjem. Govori celo o nekakšni obstrukciji - zaviranju projekta s strani svojega poslovnega partnerja. “Takoj, ko bomo razčistili naše odnose z obstruktivnimi elementi projekta - managementom Hotelov Palače, bo naš pogodbeni part-
ner Architecta Piran, nadaljevala z delom, piše Zrim.
Mitja Veršič, direktor podjetja Imperial Palače hotelirstvo d.o.o. s sedežem na Obali 45 v Portorožu pa je pisal Hotelom Palače na Obalo 45 v zvezi z izvajanjem 23. člena pogodbe o dolgoročnem zakupu hotela Palače. Prosi jih, da, kot so zbrali podatke o nastalih stroških v zvezi z delovanjem družbe Imperial Palače d.o.o., zberejo tudi podatke o prometu, ki so ga realizirali na podlagi predmetne pogodbe oziroma njenega 23. člena od dneva podpisa pogodbe pa do danes. Podatke potrebuje za sejo skupščine.
Zelo nenavadno je, da si poslovni parterji v isti stavbi pišejo pisma drug drugemu in da takšna pisma pridejo celo v javnost. Sicer pa, kaj preostane županu drugega kot nemočno opazovanje. Pri pogodbi menda ni sodeloval? Morda pa se bo poslej le zganila država in prisluhnila idejam o še eni koncesiji, za velik igralni salon sredi Portoroža. Seveda, če bo lahko občina prekinila pravniško zelo spretno sestavljeno dolgoročno najemniško pogodbo za 99 let, od česar nima nič drugega kot velike skrbi.
Stališča DeSUS-a do deklaracije o narodni spravi
V dokument o narodni spravi ne kaže trpati vsega “na samopostrežni način” - za vsakega nekaj. Samo črna ocena KPS ni sprejemljiva.
Politične stranke se v zadnjem času javno opredeljujejo o stališčih do deklaraciji o narodni spravi. O tem so govorili tudi na seji predsedstva Demokratične stranke upokojencev Slovenije 20. 1. 1998 in sprejeli svoje stališče do deklaracije o narodni spravi in zakona o lustraciji. Stališča je pripravil predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije Jože Globačnik. Na delovnem pogovoru jih je predstavil in zagovarjal podpredsednik DeSUS-a Janez Železnik. Razlikovala so se od stališč ostalih parla-mentranih strank, od katerih so nekatere vztrajale na dveh dokumentih; na deklaraciji in zakonu o lustraciji.
V	Demokratični stranki upokojencev Slovenije predlagajo, da se začnemo pogovarjati o vsebinskem okviru, o temeljih za pripravo spravnega dokumenta, ki bi imel možnosti, da kot usklajen predlog pride v Državni zbor. Tako je tudi ta stranka ponudila nekaj svojih točk za razmislek:
Pomen NOB za obstoj in uveljavitev samostojne države mora biti nedvoumno izražen in ob tem morajo biti obsojene vse oblike kolaboracije z okupatorjem.
V	dokumentu o narodni spravi oziroma pri deklaraciji ni mogoče ostati le pri obsodbi Komunistične partije Slovenije (KPS), ne da bi hkrati povedali, da se je ta KPS uveljavila in ohranila zato, ker je znala izraziti in bolj ali manj uresničiti socialne stiske Slovencev še iz časov prve Jugoslavije -in pozneje zaščitnika delavcev, odpra-
va veleposesti, odpis kmečkih dolgov, brezposelnosti, možnosti študija in izobraževanja itd.
Druge politične sile takrat tega niso znale ali niso hotele vključiti v svoje programe.
Sprejemljiva je kHtična ocena in distanca od nedemokratičnih dejanj in metod delovanja, ki so bile v biti enostrankarske demokracije. Njihov vrhunec je izražen s povojnimi zločinskimi poboji v Kočevskem rogu in drugod.
Distanciranje od nedemokratičnih odnosov ni enkratno dejanje, temveč proces, ki je dobil svojo potrditev na plebiscitu in na prvih pluralnih demokratičnih volitvah.
Samo črna ocena delovanja KPS ni sprejemljiva. Če je KPS odgovorna za vse kar je bilo nedemokratičnega, naj bo odgovorna tudi za tisto, kar je bilo dobrega - Univerza v Moriboru, izgradnja Kliničnega centra v Ljubljani, Luka Koper, Inštitut Jožef Štefan, Cankarjev dom v Ljubljani, štipendiranje itd.
Brez tenkočutnega upoštevanja objektivnih pogojev za čas, za katerega projiciramo spravo, bomo težko prišli do želenega rezultata.
V Demokratični stranki upokojencev so, kot so zapisali, pripravljeni sodelovati le pri nastajanju spravnega dokumenta, ki ne bo poglabljal ideoloških delitev Slovencev in ki ga bo podprla dvotretjinska večina poslancev Državnega zbora - in predvsem slovenska javnost.
r
Aldo Babič je dejal, daje Državni zbor pričel obravnavati predlog Pomorskega zakonika in Zakona o plovbi po celinskih vodah. Ministrstvo za promet in zveze bo pripravilo večje število amandmajev na prvotni predlog, ker
pomorskem prometu ali koriščenju koprskega pristanišča z Madžarsko, Malto, Ciprom, Ukrajino, Poljsko, predlagana pa je sklenitev takih sporazumov tudi z Ukrajino, Malezijo, Filipini in še
rešitve, iz leta 1994, ko je bil predlog poslan v parlamentarno proceduro, danes niso več ustrezne. Gre zlasti za drugačno ureditev gospodarskih javnih služb, kabotaže, inšpekcijskih služb za nadzor nad varnostjo plovbe in preprečevanje onesnaženja morskega okolja, ureditev ladijskih registrov,
zadev v zvezi z ladijskimi posadkami.
Plovba po celinskih vodah v Sloveniji ni identična tisti, kj jo obravnavajo predpisi Evropske zveze ali držav, ki imajo te vode plovne za ladje. V Sloveniji gre za specifično plovbo v osebne, turistične, športne in druge rekreativne namene. Zagotoviti moramo vsaj minimalne standarde za varnost pri izvajanju take plovbe, preprečiti, da bi taka plovba škodovala vodam naših rek in jezer. Uporabnikom moramo zagotoviti primemo plovno infrastrukturo, od objektov za varnost plovbe do pristanišč, izločiti moramo pod-standardna plovila. Pomembneje tudi, da bo plovba po celinskih vodah oprvaljena v sožitju z drugimi oblikami uporabe voda.
Nadomestiti zamujejo
Morje nas povezuje v svetovno pomorsko družino, je dejal Aldo Babič. Zato moramo nadoknaditi zamujeno pri vključevanju zlasti v mednarodnopravni sistem, ki velja za morje. V tej zvezi nas v naslednjem obdobju čaka ratifikacija vsaj dobre desetine mednarodnih konvencij in aktov, kijih spremljamo. Slovenija bo tudi postala članica Mednarodne hidrografske organizacije. Vzporedno s tem potekajo tudi pogajanja za sklenitev sporazumov o
nekaterimi drugimi državami.
Pohvala Luki Koper
V zadevah pomorstva ne moremo mimo koprskega pristanišča, je dejal Aldo Babič. Minister Bergauer pa je še posebej pohvalil uspehe koprske Luke.
Aldo babič je nato dejal, da so prizadevanja usmerili v dograditev infrastrukture; gre za tretji bazen s pomolom, kar je prednostna naloga. Vzporedno, sicer počasi, a vendarle, pripravljamo tudi vzpostavitev pogojev, brez katerih se to pristanišče ne more več razvijati - to je izboljšana železniška povezava in avtocesta. Po uveljavitvi pomorskega zakonika bomo s koncesijo uredili tudi upravljanje s koprskim pristaniščem. Proučujejo tudi vlogo, ki naj jo ima pri tem država, še zlasti njen delež v Luki Koper d.d.
Denar tudi za portoroški pomol
Ena od komponent slovenskega pomorstva mora biti tudi navtični turizem, za katerega skrbijo gospodarski subjekti, lokalne skupnosti pa so dosedaj same skrbele za pomorsko infrastrukturo, ki je služila temu in lokalnim pomorskim podjemom.
“V prihodnje se bomo bolj angažirali tudi na tem področju zlasti s soinvesti-ranjem v infrastrukturo, da ne bo kar naprej problemov z varnostjo teh objektov, kot poznate primer portoroški pomol, ki je prvi, v katerega bomo soin-vestirali letos”, je dejal Aldo babič. Minister Bergauerje v kratkem pogovoru z odgovornim urednikom Primorskega utripa takoj po sprejemu dejal, da le še čaka na sredstva iz proračuna za soinvestiranje sanacije pomola, ki naj obdrži svoje osnovne značilnosti.
Pogovori s Hrvaško in Italijo
V sodelovanju s Hrvaško in Italijo pripravljajo sistem nadzora in upravljanja z ladijskim prometom, ter določitev sheme ločene plovbe vsaj za tiste ladje, ki vozijo nevarne in potencialno škodljive tovore.
Prizadevamo si za večjo odprtost Severnega Jadrana za plovbo ladij enostavne tradicionalne gradnje v priobalnem pasu, zato smo Italiji in Hrvaški predlagali dogovor o sprostitvi teh ladij izpod režima Solas in Konvencije o tovornih ladijskih črtah, je rekel Aldo Babič.
Izpit za voditelja čolnov bi rado imelo še 2000 Slovencev
Omenil je tudi izboljšanje delovanja naše Uprave za pomorstvo v Kopru, ki jo nameravajo bolje opremiti. Načrtuje-
jo nakup dveh novih čolnov. Nadaljevali bodo tudi s stalnim usposabljanjem kadrov pri Mednarodni Pomorski akademiji v Trstu in v okviru možnosti, ki nam jih bo dalo članstvo v Pariškem memorandumu. V sklop teh naporov gred tudi ureditev opravljanja izpitov za voditelje čolnov, na kar čaka (izven sedeža Uprave v Kopru) skoraj 2000 Slovencev.
Letos je pričel z delom tudi hidrografski referat. Vzpostavili bomo lastno podatkovno bazo za pomorsko kartografijo.
Prav te dni poteka tudi prva obletnica
ustanovitve Sektorja za pomorstvo pri Ministrstvu za promet in zveze.
Minister Anton Bergauer: denar tudi za portoroški pomol.
“Po letu dni smo se ponovno srečali tukaj na Primorskem. Mislim, daje to trenutek, v katerem običajno pregledamo kaj se je v preteklem letu zgodilo in kaj v tekočem letu želimo doseči. Moram reči, da je v zadnjem obdobju na področju pomorstva bilo premaknjenih kar precej stvari. Pravkar jih je zelo podrobno opisal naš državni sekretar za pomorstvo Aldo Babič. Kot veste smo v lanskem letu ustanovili sektor v okviru Ministrstva za promet in zveze, ki pokriva področje pomorstva. Zakaj smo to storili? Predvsem zaradi tega, ker sem ob prevzemu ministrstva za promet in zveze ugotovil, da je potrebno dati tej pomembni panogi več pozornosti na državnem nivoju kot je to bilo v preteklih letih, oziroma lahko rečemo, da država v tem svojem obdobju nastajanja in oblikovanja, še ni uspela oblikovati vse svoje panoge. Uvideli smo, daje eno od pomembnih področij slovenskega gospodarstva tudi pomorstvo s svojim največjim oknom v svet, ki ga predstavlja Luka Koper. Temu je treba dati večjo težo, ne samo z resolucijami, ampak konkretno z dejanji. Obali je potrebno omogočiti infrastrukturo s katero se bo lahko Luka Koper in vso gospodarstvo, ki je nanjo navezano, vključno z železnico, vključevalo v zahodno in vzhodno Evropo prek cestnih in železniških povezav. Rezultati so spodbudni zlasti tudi v Luki Koper. Četitam ob prazniku pomorstva.”
Franc Krajnc _______FOTO: FK-INFORMA
Promocijska
akcija
novogoriškega
Hita
Tudi v letošnjem letu so v novogoriških igralnicah začeli z akcijo pridobivanja gostov v bolj sušnih spomladanskih in poletnih mesecih. V igralnice hotela Park in Perle želijo priotegniti goste tudi s pomočjo nagradnih iger in tako ohraniti sicer zavidljivo število gostov iz sosednjih italijanskih pokrajin. Gostom bodo od februarja do septembra, poleg ostalega, ponudili tudi bogate nagrade, če bodo izžrebani kuponi z njihovimi številkami. Nagradne kupone dobijo vsi gostje ob vstopu in glede na vložek v igro. Žrebanje bogatih na-giad bo vsak mesec.
ČJX) (jiCUmDC^
Turizem na Slovenski obali ne stopica več na mestu
Pomemben premik na področju kakovosti in pestrosti turistične ponudbe.
Letos največ 10 - odstotno povečanje turističnega prometa?
dejavnosti na še eni lokaciji, ki je za zdaj še iz povsem konkurenčnih razlogov še skrivnost. K olajšanju težav s parkiranjem je pripomogla tudi prva javna parkirna garaža ob Grand hotelu Metropol. V neposredni bližini Ville Marije gradijo prvi večji zasebni hotel Marko z 80 ležišči, prenavljao pa tudi hotel Mar-ito, ki bo dobil štiri zvezdice. To pa je skorajda vse. Svojevrstno odprto vprašanje je, kam je v piranski občini poniknilo skoraj 1500 zasebnih ležišč?
V	starem Piranu ni videti napredka
Povsem drugače jev starem obmorskem mestecu Piranu. Edini doslej omembe vreden nosilec turizma Hoteli Piran je pred stečajem, zasebne iniciative, z izjemo mladinskega hotela, ki je odprt, ni. Puščice letijo v smeri Občine predvsem zaradi, po mnenju mnogih, polovične in necelovite rešitve prometnega režima ter prepočasne revitalizacije mesta. Projekt garažne hiše pri črpalki je začasno zaustavljen zaradi pritožbe bližnijih stanovalcev na Ustavno sodišče. Stanovalvce zatopa odvetnik mag. prava Josip Rugelj, član občinskega sveta Piran, organa, ki bo precej soodgovoren za počasno umiranje Pirana. V lanskem letu so v mestu Piran našteli za 7 odstotkov več turističnih prenočitev kot leto poprej.
V	Kopru predvsem poslovni turizem in aktivnosti vezane na vodo
Večinski lastnik Hotelov Koper so Terme Čatež, ki nameravjo del svojega znanja in izkušenj na področju termalne ponudbe prenesti tudi v Koper. Prezgodaj je govoriti o tem, ali bo pred hotelom Triglav, ki stoji tik ob morju, že kmalu nastal nekakšen acqualand po vzoru Čateža, vendar pa to vsekakor ni izključeno. Za zdaj so se lotili le obnavljanja sob v hotelu Triglav, ki bo obdržal vse značilnosti poslovnega hotela. Z deli naj bi končali do junija-
V	Žusterni, ki je sestavni Hotelov Koper, so potrebni korenitejši posegi, so nam povedali v Čatežu. Ker ima na tem območju svoje načrte tudi občina, se bo treba najprej dogovoriti in uskladiti. Gre namreč tudi za vprašanje javnega interesa, kdo bo gradil javni bazen za kopanje. Žusterni se tudi obetajo povsem drugačni časi, ko tam mimo ne bi več potekala regionalna cesta. To naj bi se zgodilo leta 2004.
FK
Na Slovenski obali, kjer so lani dosegli 30 - odstotni delež v turističnem prometu Slovenije se že pripravljajo na sprejem prvih večjih skupin tujih gostov, ki jih pričakujejo za velikonočne praznike. Po nekaj letih stagnacije naj bi letos spet presegli dva milijona turističnih prenočitev, kar naj bi v bistvu pomenilo skupaj največ 10 - odstotno povečanje. V ospredju sta predvsem kakovost in pestrost turistične ponudbe, pravega turističnega booma pa nihče ne pričakuje.
Če smo pred leti še lahko zapisali, da turistični svet drvi v prihodnost, Slovenija pa stopica na mestu, tega zagotovo ne bi mogli več trditi, saj so se stvari začele spreminjati. Svetovna turistična organizacija za obdobje 1996 - 2000 napoveduje štiri do petodstotno rast in to bo menda kar držalo. V deželah Evropske skupnosti, odkoder prihaja k nam največ gostov, zlasti v Zvezni republiki Nemčiji, se kažejo prvi znaki recesije, kar nam lahko pove, da invazije turistov s tega širokega območja ne moremo pričakovati. Globalne ocene so kajpak dobrodošle za turistične stratege, ki ne pričakujejo ponovitve turističnega booma.
V svetovnem merilu je postal turizem izvozna dejavnost številka ena, česar se še kako zavedajo v emitivnih turističnih državah, zato so povsod poskrbeli za ugodno počutje gosta, ki je postal zahtevnejši in hoče za isti denar dobiti nekaj več. Na Obali ni več masovnega turizma. Druga, nič manj pomembna ugotovitev je, da ponudba, z izjemo julija, avgusta in deloma septembra, presega povpraševanje. So seveda redke izjeme, na primer v Izoli, kjer se že lahko pohvalijo, da so za sezono razprodali turistične zmogljivosti.
Tukajšnji turistični delavci že nekaj časa razmišljajo precej drugače, čeprav se vrtičkarstvu v turizmu ponekod še vedno ne morejo povsem odpovedati. Dosegli so velik korak naprej v delitvi interesnih sfer, specializaciji in zaokroževanju turistične ponudbe, ki v celoti gledano daje turistu možnost za preživetje pestrih počitnic.To je zagotovo tudi
prispevalo k lanskim dobrim rezultatom.
Na Slovenski obali so lani zabeležili 1, 89 milijona prenočitev domačih in tujih gostov, kar predstavlja 29, 7 -odstotni delež vseh prenočitev v Sloveniji. Letos bo predvidoma prvič po nekaj letih spet presežena številka dveh milijonov prenočitev. Skupno število prenočitev na Obali torej ne bo poraslo za več kot 10 odstotkov, kar bi lahko šteli za uspeh. Danilo Daneu, glavni direktor Hotelov Palače je pred dejal, da v Portorožu ne potrebujemo več novih nastanitvenih zmogljivosti. Pomembno je kako bomo vse to kar že imamo, tržili.
Portorož še vedno vodi
V	Portorožu so lani zabeležili sicer za 9 odstotkov manj prenočitev domačih turistov, zato pa kar 51 odstotkov več prenočitev tujih turistov. Največji uspeh predstavlja kongresna ponudba v Hotelih Bernardin, kjer se odvija pomemben del tudi tako imenovanega mednarodnega protokolarnega turizma. Zelo odmevno v svetuje bilo srečanje predsednikov držav sredje Evrope 6. in 7. junija 1997 in srečanje predsednikov vlad članic Cefte 12. in 13. septembra 1997 v Portorožu. Visoki gostje so prebivali v Grand hotelu Emona.
V	Palače Hotelih Portorož so z razširitvijo termalnega kompleksa nagnili tehtnico sebi v prid in skorajda ne poznajo več predaha med poletno in zimsko turistično sezono. Za Portorož je bilo značilno, da so podjetja pozimi životarila. Za Palače Hotele tega ne bi mogli več trditi, ker, kot ocenjuje glavni direktor Danilo Daneu, poslujejo rentabilno že tudi v zimskih mesecih. V Hotelih Morje nastaja pravi mali Mediteran. Hitijo z izgradnjo velikaga bazenskega, ki bo nared za goste že pred velikonočnimi prazniki. V Marini Portorož bodo predvidoma že letos začeli z uresničevanjem načrta o izgradnji nove teniške dvorane in golfa na travi (na opuščenih lucijskih solinah) kar bo pomenilo bistveno dopolnitev športne ponudbe v obalnem turizmu. V Igralnici Casino Portorož bodo kmalu presenetili javnost o razširitvi svoje
Trgovina Opel Istrabenz avto
V Kopru na Šmarski cesti 5a, nasproti nastajajočega mega trgovskega centra Mercator, že od oktobra lani posluje Oplova trgovina katere večinski lastnik je Istrabenz d.d. Koper, pooblaščen za prodajo novih Oplovih vozil na območju Primorsske.
Njihovi pooblaščeni prodajalci so v Luciji, Sežani in Novi Gorici.
Direktor Tomaž Mikulan: “ Prodajamo nova Oplova vozila, originalne nadomestne dele in dodatno opremo (otroški sedeži, spojlerji in podobno). Tukaj je tudi servisna, mehanična in elektroservisna delavnica. S kleparskimi in ličarskimi deli bomo začeli, ko dobimo prave ljudi za to stroko.
Pri prodaji je možna menjava staro za novo, možen je tudi Leasing - posojila T+5%, za vse avtomobile, za stare in nove.”
Načrtujejo, da bodo na Primorskem letno prodali okrog 600 do 700 vozil. Zelo veliko pričakujejo od nove Astre, ki pride na tržišče predvidoma konec maja letos. Direktor pravi, da je tenutno pri njih povpraševanje večje od ponudbe. Največ naročil imajo za opel Vectro in Corso. Trgovina je odprta ob delavnikih med 8. in 12. uro in med 13. in IS.uro. Uradna otvoritev bo predvidoma 25. marca in za ta dan pripravljajo dan odprtih vrat.
Fotografija in besedilo: Vlatka Kozlovič
Bo državni proračun sprejet še ta mesec?
Državni zbor Republike Slovenije naj bi še ta mesec sprejel državni proračun za leto 1998. Vlada naj bi namreč naredila pravi čudež in ob 310 vloženih dopolnilih poslancev in delovnih teles, uokvirila proračun v že prej napovedane številke:
Prihodki proračuna: 814,2 milijarde SIT
Odhodki proračuna: 843,7 milijarde SIT
Proračunski primanjkljaj: 29,5 milijarde SIT ali 0,92 % bruto družbenega proizvoda. Javbnofinančni prihodki (prihodki državnega proračuna, lokalnih sk-u-pnosti in zavodov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje) naj bi znašali 1460 milijard tolarjev ali 45,5 % letošnjega BDP.
Makroekonomske postavke za leto 1998 Rast BDP 4,5 %
Rast indostrjske proizvodnje: 3,5 % Rast zaposlenosti: 0,5 %
Inflacija: 7 - 8 %
Povečanje produktivnosti dela: 4 % Rast buto mase plač: 3 %
Naložbe v stalna sredstva 7,7 %
V bankah niso zadovoljni
Petindvajset članic Združenja bank Slovenije je vložilo pobudo za začetek postopka presoje ustavnosti 3. člena zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Ali je obdavčitev bank neustavna bomo kmalu lahko izvedeli, saj je v igri veliko denarja, ki ga država že vidi v svoji proračunski vreči.
Intereuropa
Še naprej finančno stabilno podjetje
Uresničili so željo po pravičnosti, da naj največji del firme pripada delavcem, ki so jo tudi ustvarili. Vsak delavec je dobil delnice iz dobička v višini osmih svojih plač, že pet let zapored so razdelili ves čisti dobiček za dividende, iz laškega dobička “le” polovico. Nova poslovna usmeritev.
Pred nedavnim je uprava Intereurope sklicala tiskovno konferenco na kateri so novinarjem posredovali informacije o najnovejših dosežkih in ciljih ki jih podjetje želi doseči v novih razmerah. Intereuropo so na kratko predstavili Jože Kranjc, predsednik uprave, Radovan Vrabec, namestnik predsednika uprave, odgovoren za področje ekonomike in financ in Robert Pavletič, direktor sektoria za marketing.
V Intereuropi so zaključili lastninsko preoblikovanje decembra lani in tako
Z hčeriskimi podjetji v ZRJ so praktično izgubili vse stike.
Intereuropa je vodilno slovensko podjetje na področju mednarodne špedicije, cestnega transporta in pomorske agencije. V matičnnem podjetju je zaposlenih 1575 delavcev, v lastnih in mešanih podjetjih pa še 500. Imajo 190 tovornjakov in 56 kombijev za prevoz blaga in hitrih pošiljk. Sodelujejo s preko 15.000 poslovnimi partnerji po vsem svetu. Okolje jih zaznava kot carinske posrednike pri izvozu in uvozu, kot
Na sliki: Uprava Intereurope Koper
celo pred rokom zaključili program notranjega odkupa družbenega kapitala. Lastniška struktura ob zaključku notranjega odkupa je bila: 39, 7 % upravičenci iz notranjega odkupa, 20 % upravičenci iz interne razdelitve (certifikati) , 10 % odškodninski sklad, 10 % kapitalski sklad, 7 % PID iz Infonda , 6% PID iz Modre linije in nekaj še drugi dve pooblaščeni družbi.
Po dobrem mesecu kotacije delnic na Ljubljanski borzi so delničarji (fizične osebe) prodali 4 % vseh delnic. Del teh delnic so kupili skladi, večji del pa pravne osebe, gospodarske družbe, ki ocenjujejo, daje naložba v Intereuropine delnice dobra naložba. Tujci doslej tega interesa niso izražali, vsaj ne pri upravi Intereurope. Intereuropa se v glavnem ukvarja s špedicijo in postopki povezanimi s carinjenjem blaga. Ta dejavnost hitro upada, z vstopom v EU pa bo še bolj, je dejal predsednik uprave Jože Krajnc. Zaradi tega je uprava Intereurope določila novo vizijo in poslanstvo Intereurope, ki nakazuje preusmeritev iz pretežnega carinskega posrednika k organizatorju transporta in ponudniku logističnih storitev.
Intereuropa je danes prisotna s svojo ponudbo storitev na Slovenskem v 45 različnih krajih. Zunaj meja Slovenije pa v Rusiji, na Češkem, Hrvaškem, v BIH, ZRJ in Makedoniji.
tiste, ki imajo kamione, oni pa bi sedaj, ko se razmere temeljito spreminjajo, želeli ponuditi predvsem logistične storitve- organizacija pretoka blaga od nastanka do končnega porabnika z nudenjem vseh ustreznih vzporednih storitev v popolno za-dovljstvo kupca.
Lani jc Intereuropa ustvarila 1,113 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je 7 % več kot v letu 1996. Vrednost kapitala predstavlja kar 64% aktive ali 15,833 milijarde SIT. Kar 70% naložb iz kapitala je zelo kvalitetnih. Čista donosnost kapitala znaša pri Intereuropi 7%. To ni posebej visoka donosnost, ni pa niti tako slaba. Zanimiveje, daje bila njihova delnica ob začetku lastninjena vredna 978 SIT, v petih letih pa je njena vrednost narasla na 2.195,80 SIT.
Kot je povedal Jože Kranjc, tokrat izjemoma vsega čistega dobička ne bodo razdelili za dividende, ampak le 50 %.
Za letošnje poslovno leto načrtujejo 23,2 milijarde SIT fakturirane realizacije, 2,7 milijarde SIT investicijskih vlaganj in skoraj 1,3 milijarde SIT čistega dobička. S svojimi tovornjaki prepeljejo letno nekaj čez 7 milijonov ton raznega blaga. Čaka jih veliko dela, predvsem tudi na področju kadrovskega izobraževanja za nove zahtevne čase, ki prihajajo z vstopom Slovenije v EU
Ivan Rener
predsednik začasne uprave, direktor Hotelsko turističnega podjetja d.d. Izola in podpredsednik Upravnega odbora občinskega gospodarskega interesnega združenja za turizem.
Izolski furize
n
m
nadomestil izgiibljeno
V Izoli so po letu 1990 hitro nadomestili izpad turističnih prenočitev tujih gostov z domačimi. Sedaj se spet aktivno pojavljajo na tujih tržiščih in prepričani so, da bodo tudi letos uspešni.
Izola že stoletja velja kot prijetno obmorsko ribiško mestece. Ljudje so nekoč živeli na svojem otočku sreče in gojili domačnost, medsebojno spoštovanje in bili prijazni do prišlekov. Ilirizem je tisti svetovni fenomen, ki je tudi Izoli dal svojstven pečat in jo dvignil na četrto mesto na lestvici slovenskega turizma
Ivan Rener, ste dolgoletni turistični delavec, bil ste strokovni predavatelj na gostinski šoli, sedaj ste direktor in predsednik začasne uprave enega vodilnih gostinsko turističnih podjetij v Izoli, bivši predsednik in sedanji podpredsednik Upravnega odbora na novo ustanovljenega občinskega turističnega gospodarskega interesnega združenja v Izoli. Kaj v turističnem pogledu pomeni izola danes?
“Izola je morda, v primerjavi z mondenim Portorožem res nekoliko manj zaznavna, mislim pa, da za turizem nič manj pomembna. Med prednosti, ki jih ima Izola v primerjavi z ostalimi turističnimi kraji bi lahko našteli čar domačnosti, mir v času nočnega bivanja, lepoto našega morja, parkovne in športno - rekreacijske površine, doživljanje urejenega turističnega prostora, povezanega z mestnim središčem, ponudbo marine, ribičev, številnih dobrih gostiln in še bi lahko naštevali. Na primer, nekoliko nižje cene, ob hkratni kakovosti storitev, kar na primer Portorož težko ponudi.”
Kakšne so izolske turistične nastanitvene zmogljivosti?
“V 4000 ležiščih (od tega 1000 v počitniški stanovanjih in zasebnih sobah) smo lani zabeležili 313.191 skupnih prenočitev, kar predstavlja 11-odstotno rast v primerjavi z letom 1996. Število prenočitev domačih gostov v Izoli se je v lanskem letu povečalo za 3%, tujih pa kar za 44%. Turistična občina Izola zavzema v turističnem prometu častno četrto mesto v Sloveniji, delež njenih prenočitev v skupnem številu prenočitev v Sloveniji pa znaša 4,9 %. Delež Izole v skupnih prenočitvah na Slovenski obali znaša 16,51%. Ne pa smemo pozabiti, daje Izola že v letu 1996 doživela svoj turistični boom. Zmoglijivosti so v nekem smislu omejene, zato ni mogoče v bodoče pričakovati tako visokih odstotkov .”
Kdo so najpomembnejši nosilci razvoja turizma v Izoli?
“V Izoli so trije močni hotelski kompleksi, Belvedere, Marina in Delfin. Poleteti pa svoje posteljne zmogljivosti ponudijo še hotel Riviera in seveda Številni zasebni sobodajalci. K pestri turistični ponudbi v Izoli prispevajo pomemben delež mnogi zasebni gostinci, ribiči in kar je zelo pomembno, izolska Marina.
Toda to, kar bi rad poudaril je, da smo
v Izoli našli neko skupno sodelovanje med zasebnim in javnim interesom v prid turizma. Tudi občina seje aktivno vključila in si prizadeva za kakovosten razvoj in uspešnost izolskega turizma, kar je pohvalno. Naš skupni cilj je ponuditi gostu nekaj več in povečati kakovost bivanja v celoti. “
Kako ocenjujejte turistično leto 1998?
Mislim, da smo bili na področju trženja za to sezono dokaj uspešni, saj so naši hoteli za poletje povečini že razprodani. Povpraševanje je večje kot lahko ponudimo. Marsikateremu gostu moramo žal odkloniti možnost bivanja pri nas in to že od marca dalje. Nekateri termini so seveda še prosti. To je vsekakor zelo optimistično za letošnjo sezono. Kot rečeno, kljub temu visokih odstotkov ne moremo pričakovati, saj smo že v lanskem letu imeli dober obisk tujih in domačih gostov. Pričakujemo enako število prenočitev, morda 5 - odstotno povečanje. Naša želja je, da bi dosegli vsaj 50 - odstomo zasedenost v objektih sezonskega značaja. Hotel Delfin na primer beleži že okrog 90 - odstotno zasedenost svojih nastanitvenih zmogljivosti. Bili smo na turistični borzi v Milanu, videli bomo kaj bo prinesla Mednorodna turistična borza v Berlinu (ITB), svoje turistične zmogljivosti bomo ponudili tudi v Moskvi, seveda pa ne pozabljamo na domačega gosta, ki je pravtako dobrodošel.”
Kako je bilo vašem podjetju lani?
“Lani smo zabeležili 5 - odstotno povečanje števila prenočitev. V našem hotelskem kompleksu smo našteli 73.000 prenočitev, v zasebnih kapacitetah, preko našega Turist biroja pa še dodamih 8.000. Skupaj torej 81.000 ali dobro četrtino prenočitev v izolski občini.”
Poslujete pozitivno?
“V hotelsko turističnem podjetju Simonov zaliv že nekaj let zapored poslujemo pozitivno in tako stanje poskušamo ohranjati še naprej. Res pa je, da hotelski objekti zahtevajo nenehna vlaganja, kar nam v bilanci znižuje čisti dobiček. Lani smo dosegli 5 milijonov SIT čistega dobička, ki ga bomo namenili za razvoj. Hotel je treba prilagoditi zahtevam nove višje kategorizacije.”
Je Simonov zaliv že v rokah delavcev?
“Naša firma je bila ustanovljena (pre-registrirana) že v času Markovičevega zakona o podjetjih. Imeli smo mešano lastnino (družbena - vložki delavcev in tujega vlagatelja. Pri preoblikovanju oziroma olastninjenju družbene lastnine v celoti, prav tako ohranjamo delniško družbo in smo se odločili za program internega odkupa. V progam internega odkupa s popustom je zajeto 40 % družbene lastnine, program razdelitve (osnova certifikati) smo uresničili v 17 odstotkih. Simonov zaliv bo v lasti delavcev v petih letik, ko bo izveden odkup v celoti. V lasti delavcev bo 57% odstotkov družbenega
premoženja. Dobili smo prvo soglasje Agencije, na drugo še čakamo. Ni še namreč rešeno vprašanje Pokljuke, kjer imamo svoj del podjetja, a to sodi pod narodni park.”
Največ delnic ima direktor?
“Izrazitega prevladujočega lastnika podjetja, vsaj za zdaj, nimamo.”
Izolsko turistično gospodarstvo je se je dolga leta interesno vključevalo, morda malo manj sodelovalo, najprej v okviru Obalno kraške turistične poslovne skupnosti (OKTPS) Portorož, zatem v okviru Protoura. Po razpadu te navezave so v posameznih občinah začeli ustanavljati občinska gospodarska interesna združenja. Piran in Izola ga imata, Koper še ne.
Ali se vam ne zdi, da bo s tako imenovano lokalno parcelacijo teh združenj premalo sodelovanja med občinami, premalo skupne strategije, skupnih nastopov?
“ Ustanavljanje občinskih interesnih združenj zagotovo ima svoj smisel. Ne na nekih fiskalnih osnovah, ampak s ciljem interesnega združevanja sredstev in znanja za realizacijo dogovorjenih projektov. Najprej bi rad poudaril, da se mi zdi zelo pozitivno, da se je v združenje kot članica vključila občina, saj se bo s tem povečal vpliv javnega sektorja na razvoj turizma. Občina bo tudi neposredno zagotavljala svoj delež sredstev za delovanje in izvajanje skupno dogovorjenih nalog združenja. Poglavitni vir financiranja je članarina - turistična taksa, ki se mora vračati nazaj v turizem. Združenje naj bi v letošnjem letu imelo na razpolago 28 milijonov SIT. Za promocijo Izole nameravamo porabiti 6,8 milijona SIT, za sejemsko dejavnost 5,6 milijona SIT, za ustanovitev Turistično informativnega centra Izola (TIC) 1,8 milijona SIT.”
Če se povrnem nazaj k lokalnemu interesnemu združenju, mislim, da bi bilo dobro, da bi, ko bo svoje združenje dobil tudi Koper, ustanovili nekakšno krovno organizacijo, ki bo sposobna prevzeti in izpeljati tudi kakšne bolj odmevne prireditve.”
Izola je znana po nekaterih domačih prireditvah
“V našem hotelsko turističnem podjetju bomo seveda tudi letos poskrbeli za živahna dogajanja, tako v gostinskih prostorih kakor tudi na plaži s ciljem, da bi obagatili bivanje gostov pri nas z raznimi zabavami, igrami in podobno. Zato že iščemo animatorje, ki bodo zapolnili prosti čas, ko je na primer slabo vreme in podobno.
Sicer pa letos v Izoli načrtujemo 24 prireditev s katerimi želimo popestriti turistično ponudbo in pritegniti čimveč gostov in domačinov . Nosilci so Zveza kulturnih organizacij Izola, Turistično društvo Izola, Maestral, G.I.Z. Izola,
Srednja gostinska in turistična šola Izola in drugi. Med najpomembnejše prireditve v Izoli sodijo Praznik pomladi (22. - 24. 5.), Igre narodov (junij), Ribiški praznik (21. - 23. 8.), glasbeno športna prireditev Festival Mediterana (junij-julij), Krst novih gostincev ( 15.
10.	), obiranje “Županove oljke” (13.
11.	) in druge prireditve krajevnega značaja.”
V najbolj turistični občini Piran že vneto pričakujejo delež od dobička v igralništvu. Pričakujete nekaj tega tudi v Izoli, ki na žalost nima take kovnice denarja?
“Kriterijev delitve dobička iz naslova koncesije v igralništvu natančno ne poznam, mislim pa, da je Slovenska obala enoten zaokrožen turistični prostor in že skozi to to bi nekaj denarja za turistični razvoj moralo pripadati tudi Izoli! in Kopru”
Franc Krajnc
Visoka strokovna šola za podjetništvo
Jeseni že v novih prostorih v Piranu
Visoka strokovna šola za podjetništvo, ki že dve leti deluje v portoroškem Avditoriju se namerava z novim šolslim letom preseliti v nov šolski kompleks, kije nastal iz bivše bolnišnice v Piranu.
Na sliki: Viljem Pšeničny, predsednik uprave Gea College
Predstavniki Razvojnega zavoda iz Domžal, SKB banke in GEA Colle-gea, ki je poleg Obrtne zbornice ustanovitelj Visoke strokovne šole za podjetništvo, so pred nedavnim po daljšem in trdem pogajanju podpisali krovni dogovor, na podlagi katerega bo GEA College za potrebe Visoke strokovne šole za podjetništvo kupil kompleks nekdanje piranske bolnišnice. Preurejajo ga v eno najsodobnejših šol podjetništva v Evropi. Stavbo je že pred letom ali dvema začel preurejati znani domači podjetnik, vendar tega ni zmogel.
Študentom bo na voljo kar 4000 m2 predavalnic, računalniških.učilnic, kabinetov, knjižnica, čitalnica, prostori za rekreacijo, bazen in 30 apartmajev.
Vrednost objekta z opremo vred ocenjujejo na blizu 9 milijonov mark. Na Visoki strokovni šoli za podjetništvo nameravajo s pomočjo projekta TEMPUS (EU), razpisati tudi med-narodne oddelke visokega študija podjetništva. Ustanovitelji verjetno nimajo dovolj denarja za vse, zato računajo tudi na sponzorje. Že na letošnjem Dnevu podjetništva v portoroškem Avditoriju so delili domisleno zgibanko z osnovnimi informacijami o šoli na kateri je bila natisnjena tudi simbolična delnica za 9500 SIT.
Pred nedavnim so zaprosili tudi piranskega župana naj jim občina določi nekaj parkirnih mest za potrebe šole.
Stavba bolnišnice pa nima najbolj svetle novejše zgodovine. Občina jo je skozi noč prodala zasebnikom, nakar se je pritožila Bolnišnica Piran, ki meni, da bi denar od prodaje (1,8 milijona DEM) morala dobiti ona. Zapleten upravni in sodni spor se vleče že kar nekaj časa , kajti vmes je še vedno aktualno vprašanje, čigava je bila pred leti lastnina s katero so upravljale takratne Samoupravne interesne skupnosti; državna, družbena, javna, sisovska, bolnišnična ali kar občinska? Dokončna sodba vrhovnega sodišča bo znana kmalu. Ne glede na sodbo projekt visoke šole ni ogrožen.
Slovenija na
vojaškem
zemljevidu
V petek, 6. marca so v čitalnici piranskega Mestnega arhiva predstavili piranski publiki knjižno izdajo Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 - 1787 (1804), Opisi in katre 3. zvezek. Knjigo, ki stajo izdala Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Arhiv RS in je del obsežnega knjižnega projekta - načrtovanih sedmih zvezkov z ustreznimi izdajami faksimilov kart v posebnih mapah, sta ob projekciji diapozitivov predstavila avtorja Vincenc Rajšp in Drago Terpin.
Vojaški zemljevid, ki pogosto ni imel imena, običajno imenujejo jožefinski zemljevid ali jožefinska karta. Izdelan je bil na osnovi prve izmere habsburške monarhije v letih 1763 -1787, kartografiranje pa je potekalo po tedanji politični razdelitvi države. Tretji zvezek obsega jožefinske izmere današnje zahodne Slovenije. Jožefinski vojaški zemljevid je izreden prispevek k skupni zgodovini Srednje Evrope in hkrati tudi izziv za druge države, da sledijo slovenskemu zgledu. Kartografsko gradivo zemljevida za takratne vojaške potrebe je danes edinstven zgodovinski vir za znanstvenike različnih področij.
RADIO 93: r MHz
''RADIO OPČINE^
Že 15 let z vami Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja v Italiji. Objavljamo zanimive oddaje, kijih povezuje najlepša izbrana glasba za vse okuse.
Radio Opčine lahko poslušate 24 ur dnevno na UKU'frekvencah 90,6 in 100,5 MHz.
Tel. (091) 21-26-58 V	Telefaks (091) 21 -32-95	/
Eadio
Pcrtcrcž
Vse bolj poslušana lokalna radijska postaja
(88,3 Mgh) Portorož.
• Veliko dobre glasbe • Servisne informacije s področja turizma in
pomorstva
Izkoristite možnost oglaševanja!
Za politično popestritev
SLS tudi v Piranu
Septembra lani so v piranski občini, v Obrtni coni Lucija, ustanovili Podružnico Slovenske Ljudske stranke. Njen predsednik je postal Aldo Babič
V drugi po številu volilnih glasov najmočnejši politični stranki v Sloveniji se želijo bolj aktivno vključiti v gospdarsko in politično delovanje tudi na območju piranske občine, kjer doslej te Stanke skorajda ni bilo opaziti v organih lokalne skupnosti. “Stranka želi biti bolj prisotna v mestu in na podeželju. Zanimajo nas vsi najbolj vitalni deli piranskega družbenogospodarskega in političnega življenja. Stranka pa z ustanovitvijo Podružnice na tem območju daje tudi priložnost mladim. Ustanoviti namreč nameravamo tudi Odbor mladih SLS v Piranu. Na prvem sestanku Podružnice SLS smo se veliko pogovarjali, kako naj bi se stranka čimbolj in čimprej aktivno vključila v tukajšnjo politično življneje, ki je po svoje secifično. Zanimajo nas vsi problemi lokalne samouprave - in teh očitno v Piranu ni malo, problematika nedorečenosti vprašanja meje s Hrvaško, gospodarski, kol-turni in turistični razvoj občine Piran”, nam je dejal Aldo Babič, ki je
hkrati tudi član diplomatske komisije za meje, ter državni sekretar za pomorstvu na Ministrstvu za promet in zveze.
Kako boste uresničili cilj približevanja idej in programa Slovenske ljudske stranke Pirančanom?
“Z našo aktivnostjo na terenu, med ljudmi, z dobrimi programi, ki bodo ljudi tudi zanimali in spodbujali k sodelovanju. V letu lokalnih volitev 1998 se nam to zdi še posebej pomebno, zato bomo že v kratkem storili prve korake v smislu predvolilnih aktivnosti, da bi si stranka lahko zagotovila tudi kakšen sedež ali dva v Občinskem svetu Piran.”
Kaj boste rekli o meji?
V zadnjem času namreč spet postaja zelo aktualno vprašanje še vedno neizoblikovane meje na kopnem in na morju s Hrvaško. Prva komisija je nekaj delala, mnogi ne vemo kaj. Nekateri člani so odšli (odpadli) in komisija se je razširila. Njen preds-dnik je postal dr. Peter Toš. Vi ste, kot sem lahko izluščil iz razgovora, dober poznavalec tukajšnjih razmer. Ste tudi član komisije za meje. Lahko sedaj računamo na premaknitev vprašanja z “mrtve točke”?
“Z našim delovanjem želimo doseči strateške cilje, ki jih imamo na tem področju in sicer pravična razdelitev meje in da sporna vprašanja rešujemo strpno ter z aktivnim dialogom s Hrvati dosežemo sporazum. Kajti mislim, da tukaj obstajajo real-
ne možnosti, da se s Hrvati dogovorimo, rekel bi, v obojestransko zadovoljstvo.
Seveda je strateški cilj stik našega morja z mednarodnimi vodami, ne pa le prost prehod kot nekateri mediji to pišejo in tolmačijo. Kajti prost prehod za ladje imamo že zdaj, mi pa moramo biti lastniki dna, morja in zraka nad morjem. Ne smemo namreč pozabiti tudi letalski koridor.”
Lastniki tudi morskega dna?
“Tako je!”
Ali se vam ne zdi, da se odnosi s Hrvaško zadnje čase prej zaostrujejo kot pa pobivajo neke perspektivne oblike?
“Odvisno s katerega zornega kota gledamo. Problemi obstajajo. To je jasno. Včasih tudi novinarji, oziroma tisk nekatere stvari prikaže mogoče bolj dramatično kot je. Mislim, da se moramo mi zavedati, da Hrvati so in bodo naši sosedje in to se morajo zavedati tudi oni, da smo mi in da bomo ostali njihovi sosedje. Mislim, da je potrebno tudi gledati na realno življenje, ki se tukaj prepleta. Dovolj je, da pogledamo koliko hrvaških avtomobilov je na naših cestah, koliko naših ljudi gre na Hrvaško na dopust, da so v tem prostoru tudi kulturne, zgodovinske , sorodstvene vezi, pa tudi, kar je pomembno, gospodarske. Ne smemo namreč spregledati, da je Hrvaška naš velik in pomemben trgovinski partner.
Obstajajo razlogi z obeh strani za dobro sodelovanje in samo treba bo najti tiste skupne točke, skupni imenovalec, kjer se bomo lahko skupno
r

PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE ZOBNA ORDINACIJA IN LABORATORIJ
Koper, Vojkovo nabrežje 27 tel./fax: 066/24 676, mobitel: 041 638 967
Zobozdravstva storite brez čakalne dobe
*Brezplačni preventivni pregled in svetovanje
*Uporabljamo najsodobnejše materiale po konkurenčnih cenah *Pri večjih delih še dodatni popust *Nujne primere sprejemamo takoj!
Urnik
Od 8.00 do 13.00 in 16.00 do 19.00
| OHRANITE ZDRAVE ZOBE IN LEP NASMEH | I________________________________I
pogovorili in dogovorili in na ta način dosegli vidne rezultate, tako na meji, kot na ostalih področjih. Trdno sem prerpičan, da se bodo stvari uredile, tako, da bomo mi zadovoljili naše strateške cilje in s tem ne bomo Hrvatom prav nič zmanjšali na njihovem pomenu - z njiovega zornega kota. Če pogledam koliko imajo oni morja iz sukcesije in koliko smo mi dobili, je vsem jasno.”
Meja na morju ni bila nikoli definirana, to je res.
Časopis Primorski utrip bo v bilžnji
prihodnosti (14. aprila) organiziral tako imenovani javni , oziroma strokovni posvet o meji. Ali lahko pričakujejomo, da se boste tega posveta udeležili tudi iz diplomatske komisije in nam predočili svoje poglede na to problematiko?
“O tem, ali se bomo udeležili vsi ali ne, ne morem reči v imenu moje komisije. Lahko pa rečem v mojem imenu , da bi se ga rad udeležil, ker se želim, prav zato, ker sem v tej komisiji, čimbolj seznaniti z vsem kar se okrog meje dogaja. Vse elemente, ki zadevajo ta segment.”
FOTO: FK- INFORMA
Vsaka mama, je prava mama
Osmi marec, dan žena,
so proslavili tudi v Vrtcu Morje v Luciji in v portoroškem Avditoriju
Osmi marec povsod po svetu, kjer ga še praznujejo, označujejo kot dan, ko se vsi spomnimo na ženske, matere , njihovo politično in socialno enakost. Takrat je veliko rož in dobrih želja. Tudi v Vrtcu Morje Lucija, kjer so 6. marca letos že šestnajstič zapored priredili sprejem in čajanko za krajanke Lucije stare 65 let in več, je bilo vese-
lo. Program so popestrili otroci iz vrtca z nastopom in Miran Zadnik, kije povabljenkam zapel nekaj lepih domačih pesmi. Prireditev je omogočila tudi Krajevna skupnost Lucija, ki običajno za tovrstno tradicionalno srečanje prispeva nekaj finančnih sredstev.
Zvečer je bila prireditev ob dnevu žena tudi v portoroškem Avditoriju. Vse rože med rožami je toplo pozdravil Franko Fičur, župan občine Piran in jim čestital za praznik, 8. marec..


NAROČAM
primorski uMp
NAROČILNICA
n
r
i i
| Ime in priimek ____________________________________________________
I Točen naslov ______________________________________________________
I Poštna številka
I Letno naročnino (12 številk Primorskega utripa) v višini 1.200 SIT bom po-| ravnal s položnico (fizične osebe) oziroma osem dni po prejemu računa | (pravne osebe).
Datum
Podpis
I
I Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
| INFORMA Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož
L^>€-
J
■
Vili Resnik
“Naj bogovi slišijo...’*
Tudi mi smo ga slišali, videli in se z nijm pogovarjali. Sišali njegovo pesem “Naj bogovi slišijo, da mi je hudo, rešite me; ne, ne morem brez nje, umira mi srce...” Videli, kako je kot ptica poletel. Njegova zmagovita pesem bo zastopala Slovenijo na letošnjem finalu za pesem Evrovizije v Birminghamu 9. maja. Vili Resnik bo nastopil kot 12. med 25. nastopajočimi. Ga bodo uslišali tudi slovenski “bogovi promocije” ?
Vili Resnik ima za sabo trnovo pot in veliko izkušenj. Zato je vzel življenje resno in odgovorno. Je eden tistih, ki lepega otroštva skorajda ni poznal. Kaj vemo, morda je bilo prav to zanj izziv do uspeha. Zastavil si je cilje in z njegovo skromnostjo, vztrajnostjo, velikokrat bez denarja v žepu, uspel. Srčno želimo, da bi uspel tudi v Birminghamu.
Vili Resnik se je rodil 20. novembra 1963. Poročen je že deset let in živi v Ljubljani. Z ženo imata dva otroka, 9 letno Saro in 3 letnega Mateja.
Do uspeha, zlasti v glasbi, se ne pride kar tako?
“To je bil moj tretji nastop za izbor popevke za Evrovizijo. Dvakrat sem bil zelo zelo razočaran in sem tudi že rekel, da ne bom več nastopal, nakar me je nekako pregovoril Matjaž Vlašič, avtor te pesmi. Priznati moram, da sem bil zelo presenečen, ko je Mojca Mave razglasila, da sem prav jaz zmagovalec.”
Pred vami so verjetno sedaj velike priprave. Boste pesem kaj spremenili, dopolnili?
“Trenutno res. Ljudje te seveda opazijo samo takrat, ko zmagaš. Kot glasbenik želim izvesti čimboljšo glasbeno produkcijo, prilagoditi se moram seveda tudi tujemu tržišču. Morda nekateri mislijo, kaj vse bo še naredil s to pesmijo, preden jo bo zapel na Evrosongu ’98. Vztrajam, da bi ta pesem ostala takšna, kot sojo poslušalci že slišali in izbrali. Je pa res, da bomo tam zaigrali in zapeli v živo.”
Ste seznanjeni s konkurenco?
“Žal ne, ampak ni me strah. Slišal sem samo nemško pesem, ki se mi zdi nekoliko “komercialna.”
Ste že naredili kaj konnkretnih korakov v pripravah?
“Imeli smo že nekaj sestankov na TV Slovenija. Tu smo bili jaz, Matjaž
Vlašič in Saša Fajon, ki ima že nekaj izkušenj z Evrovizijo. Nič ne smemo prepustiti naključju. Zdaj je pravi trenutek, ko lahko kaj naredimo. Taka priložnost se lahko zgodi morda samo enkrat v življenju. “
Kako bi želeli predstaviti Slovenijo?
“Zame glasbenika, pevca in solista je to velik dosežek v življenju in velika čast zastopati barve svoje države. O tem lahko vsakdo samo sanja. Jaz lahko obljubim samo to, da bom skušal čimbolje zapeti in tudi skozi to predstaviti našo lepo Slovenijo, ki jo žal še nekateri vedno zamenjujejo s Slavonijo. Glede glasovanja pa vse prepuščam bogu, da odloči kdo, kdaj in zakaj bo zmagovalec.”
Za priprave, nastop in predstavitev Slovenije na Evrosongu so potrebna velika finančna sredstva. Kdo vam stoji ob strani?
“Na splošno sem bil v življenju za vse vedno sam. Žena mi stoji ob strani in to mi veliko pomeni. Zakrbljena pa je, da ne bom vzdržal vsega tega napora in pritiskov, ki se v zadnjih nekaj dnevih stopnjujejo.”
Niste mi odgovorili na vprašanje. Kdo mislite, da bi bil najprej poklican, da vam prisskoči na pomoč predvsem s finančnimi sredstvi?
“Predvsem upam in mislim, da bi to lahko bilo Ministrstvo za kulturo, morda še kdo. Namreč do 23. marca moram oddati avdio video posnetek, zato imam tako veliko dela. Kasneje pa bom tako ali tako posnel še štiri pesmi v angleščini in nemščini. Pripravljen moram biti, kaj pa če bo res iz vsega tega kaj “ratalo”?
Kaj pa minister za turizem in malo gospodarstvo?
“ Z njim sem spregovoril tisti trenutek, ko sem zmagal. Zaenkrat so bile to le besede. Pri takih zadevah pa veljajo dejanja!. Mislim, da se bo minstrstvo obrnilo predvsem na TV Slovenijo. Potrebujem finančna sredstva, da bi napravil dober video spot, dober posnetek, rad bi se lepo oblekel...”
Kaj vam predstavlja denar?
“Nič in hkrati vse. Več poudarka dajem na dobre človeške odnose. Ampak na žalost me je življenje izučilo, daje denar sveta vladar!”
*
*
NOVOSTI V CITY PARKU
*	APS - izdelava fotografij
po naprednem fotografskem sistemu
*	Izdelava index printov (fotografije iz celotnega filma na samo eni fotografiji) tudi iz 35 mm negativov
*	Digitalna fotografija
skeniranje in shranjevanje fotografij iz negativov, diapozitivov, fotografij na TPC LUCIJA S 066/773-296 CD-disk oziroma na računalniške KOPER TRŽNICA fi 066/24-654 diskete
Kako ste dosegli svoje cilje?
Marjan Tkalčič, dekan
Visoka šola za hotelirstvo in turizem Portorož
Zelo težko. Včasih sem se boril za golo preživetje. Verjel sem v svoje sposobnosti in tukaj bi se rad zahvalil vsem ljudem, ki so verjeli vame in mi zaupali.”
Je politika lahko tudi kultura?
“ Jaz smatram našo politiko kot kulturo. Slovenci smo znani po tem, da je ne cenimo. Prešeren je bil že v času svojega življneja pravi umetnik, zaslovel pa je šele po smrti. Če primerjam glasbenike? Slovenski glasbeniki smo premalo, ali pa sploh nismo cenjeni. Če pride nek tuji izvajalec je mogočen in ni pommebno koliko vse to stane. To govorim zato, ker želim, da bi naša mlada glasbena generacija doživela to, da bi bila cenjena.”
Kako doživljate vaš uspeh doma, v družini?
“ Hčerka je že navajena, saj v šoli med svojimi vrstniki velikokrat sliši o Viliju. Žena pa , kot rečeno, se malce boji. Rada bi, da bi šli nekam na dopust, da bi se malo odpočili.”
Prve diplome bomo podelili junija 1999
Na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem v Portorožu bo junija prihodnje leto diplomirala prva generacija rednih in izrednih študentov, ki bodo svoje teoretično znanje lahko prenesli v prakso. Nekateri najbolj vztrajni pa bodo lahko s študijem nadaljevali, saj na šoli že pripravljajo tudi podiplomski študij.
videnih z učnim načrtom. Opraviti morajo tudi praktični del programa ter pred zaključkom študija napisati in zagovarjati diplomsko nalogo.
Za izredne študente potekajo predavanja predvidoma dva popoldneva v tednu, le v izjemnih primerih tudi ob petkih in sobotah.
Študij je možno nadaljevati na podiplomskem specialističnem študiju. Program je v pripravi. V tretjem (zadnjem) letniku študentje poslušajo predavanja o ekonomiki turizma, marketingu, dopolnilnih turističnih dejavnostih, gastronomiji, učijo se tuji jezik, izbirajo lahko dva izbirna predmeta izmed treh; poslovanje prenočitvenih obratov, poslovanje gostinskih obratov in poslovanje potovalnih agencij.
Z dokončanim študijem študenti pridobijo visokošolska izobrazbo (stopnja Vil) in naziv diplomirani inženir organizacije turizma.
Na šoli organizirajo tudi dva tečaja
Verjetno imate veliko izkušenj z nočnim življenjem. Kako kot oče gledate na vse to kar se dogaja z našimi najstniki?
“Poseben problem je tu na Obali. Ne vem zakaj, toda tu je blazno veliko droge. Mladostniki se ne zavedajo v kaj se spuščajo. Strinjam se, daje za to tudi velika krivda staršev. Vem tudi, da se starši zaradi dela, včasih trudijo tudi za preživetje, zato nimajo časa ukvarjati ukvarjati se s svojimi otroki. Prepuščeni so cesti in tuje prava priložnost, da pridejo do droge. Spomnim se, da sem nekoč na lastne oči videl, kako so nadrejeni pustili otroke, da so lahko počenjali vse po mili volji. Mene kot očeta je to ganilo, če bi bil med njimi moj otrok bi ga pri priči od tam odstranil. Morda sem prestrog, toda alkohol, droga in noč imajo svojo moč. Mislim tudi, da nekateri starši sploh ne vedo kaj počenjajo njihovi otroci, kje hodijo in s kom se družijo. Če bi to vedeli, ne bi puščali ponoči v diskoteke 12 ali 13 - letnike. Tam se marsikaj dogaja. Vsi vemo, daje tam prisotna tudi droga.
Mladim svetujem: Ne spuščajte se v to pogubno dejanje, ne uživajte droge!”
Snežiča Krajnc
Prijatelj
. Prijatelj je tisti, ki ti ob . strani stoji, če žalosten si .	ali če imaš skrbi.
•	Trenutke radosti z njim
•	deliš, če prijatelj si,
’	vedno mu le dobro želiš.
Velikokrat misliš, da le sam nosiš skrbi, globoko v srcu . te nekaj boli. Takrat ne pozabi,
. da žalost tvoja tudi prijatelja boli.
•	Amalija Perbil
Če bodo vsi diplomirali bo slovensko turistično gospodarstvo bogatejše za približno 150 novih mladih strokovnjakov. V 3. letniku je namreč vpisanih 93 rednih in 60 izrednih študentov.
Nekaterim uka željnim pa morda še ne bo treba takoj na delo in se bodo lahko usposabljali naprej. Marjan Tkalčič nam je povedal, da na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem v Portorožu že pripravljajo podiplomski specialistični študij.
Vpis prve generacije je predviden za
šolsko leto 1999/2000.
Prvi informativni dnevi na šoli so pokazali, da se za študij zanima veliko več kandidatov kot jih bodo lahko sprejeli. Rok za prijave za študijsko leto 1998/1999 je potekel 6. marca in vse kaže, da bo tudi letos potrebna omejitev vpisa. Lani seje na primer za 100 prostih učnih mest zanimalo 230 kandidatov, povpraševanje za letošnji vpis pa je, kot pravijo, veliko večje.
Kolikšna je šolnina?
Visoka šola za hotelirstvo in turizem v portorožu je zasebni visokošolski zavod s koncesijo in šolnina študentov predstavlja enega od virov financiranja. Šolnina za en letnik rednega študija stane 1500 DEM (plačilo v tolarski protivrednosti), medtem ko je izredni študij še kar zasoljen, saj mora kandidat za en letnik odšteti 4000 DEM. Še sreča, da nekaterim kandidatom priskočijo na pomoč delodajalci.
V Villi Marija, kjer domuje šola je dovolj prostora le za 100 rednih študijskih mest. Običajno sprejmejo kakšnega več in poleg tega še okoli 60 izrednih študentov.
Na šoli predavajo habilitirani visokošolski učitelji, ki niso vsi z Obale. Študentov ne učijo kuhanja ali strežbe, pač pa visoka strokovna dela, ki ustrezajo 6-7. stopnji.
Redni študentje se udeležujejo vseh organiziranih predavanj, vaj in seminarjev, ter drugih aktivnosti pred-
Šola skupaj s Centrom za promocijo turizma Slovenije izvaja tečaj za turistične informatorje, od 17. do 22. marca pa bodo skupaj z Združenjem turističnih vodnikov Slovenije organizirali tečaj za turistične vodnike.
Elitna restavracija Viila Marija išče novega najemnika
Skoraj nenavadno je, da nekateri obrati sredi mondenega Portoroža, mednje sodi tudi restavracija Villa Marija, kljub visoki ravni gostinske ponudbe in postrežbe, niso zaživeli kot so si to zamislili njihovi ustanovitelji. Center za izobraževanje in razvoj v turizmu d.o.o. (CIRT), ki je ustanovitelj šole in ima v rokah restavracijo Villo Marijo namreč ugotavlja, da bo treba restavracijo oddati nekomu, ki bo pokazal nekoliko več samoiniciative. Dekan Marjan Tkalčič, pravi da se nima časa ukvarjati še z restavracijo, ki bi menda zaradi slabega prometa skorajda morala zapreti vrata. Gostinski obrat vodi znani gostinski delavec Nikola Dukič s sodelavci, ki odgovarja, da te možnosti ni bilo.
Na naše vprašanje kaj bo z zaposlenimi, Marjan Tkalčič pravi, da delavci kljub temu prejemajo redno plačo in jih ne nameravajo odpustiti zato je strah odveč. Sedaj si pač morajo vsi bolj prizadevati za večji obisk. Privatna iniciativa je dobrodošla, pravi. V okviru razpisnih pogojev imajo tudi sedanji delavci priložnost, da prevzamejo restavracijo v najem.
Res malo nenavadna ugotovitev, da z visokim nivojem gostinskih storitev sredi Portoroža (v restavraciji Villa Marija so večerjali tudi predsedniki držav srednje Evrope) enostavno ne moreš uspeti. Restavracija v vseh teh letih ni ponudila študentom možnosti poceni prehrane. Morda bi se s tem res spustili na nekoliko nižjo raven, a imeli bi morda celo 300 kandidatov za kosilo.
Franc Krajnc, Primorski utrip
Tradicionalno srečanje krvodajalcev
Di Bellova metoda zdravljenja raka
V petek, 27. februarja je bilo v prostorih hotela Slovenija v Portorožu tretje samostojno srečanje krvodajalcev jubilantov Območne organizacije Rdečega križa Piran, na katerm so podelili krvodajalcem priznanje, diplome in plakete. Zlata verižica z obeskom krvne skupine Tomazinu Giulielmu, ki je že 64 krat daroval kri.
Krvodajalce je najprej pozdravila predsednica Območne organizacije RK Piran Ana Jakič, v imenu občine Piran jih je pozdravila Vojka Štular. Nato sta govorili dr. Irena Kramar, predstojnica oddelka za transfuziologijo pri Splošni bolnišnici Izola in Ivanka Zupančič, predstavnica Rdečega križa Slovenije.
Sledil je kulturni program, ki so ga popestrili ženski pevski zbor Lucija pod vodstvom Helene Jureš in Trio la Bora in Cesarina Smrekar. Po podelitvi diplom in večerji so priredili srečelov. Bilo je kar 170 srečk in vse so zadele. Najvišja nagrada je bila kar v gotovini, ki jo je podarila trgovina Moderato Cantabile Bernardin. Prireditev je povezovala Irena Kan-dare.
Krvodajalci so resnično izjemni ljudje, ki prostovoljno in brezplačno darujejo kanček samih sebe za sočloveka, je zapisala predsednica Ana Jakič, ki je tudi sama že 20 krat darovala kri. Ob tej priložnosti soji podarili lep šopek cvetja.
Predstavnik Zavarovalniške hiše Slovenka Štefan Pintarič je izročil Tomazinu Giulielmu zlato verižico z obeskom krvne skupine za 64 - krat darovano kri.
Seznam krvodajalcev jubilantov v letu 1997 je bil kar dolg. Največ je takšnih, ki so darovali kri 5 krat, 10 krat in 15 krat zapored. 55 krat so darovali kri Jurij Pavlič iz Sečovelj, Boris Požar iz Portoroža, Danilo Ser-gaš iz Sečovelj in Franko Marinovič iz Portoroža. 60 krat sta darovala kri Tomaž Kuselj iz Pirana in Ivan Do-brinčič iz Izole. 65 krat sta darovala kri Vojko Grižon iz Krkavč in Stojan Ješelnik iz Portoroža.
Dr. Irena Kramar, predstojnica oddelka za transfuziologijo Splošna bolnišnica Piran
“Resnično sem vesela, ko lahko rečem, da v vseh teh letih , v 37 letih, ni bilo treba reči niti enkrat, pacient ne bo dobil krvi, ker je nimamo.”
Ivanka Zupančič RK Slovenije
Razveseljiva je ugotovitev, da seje v piranski občini število krvodajalk in krvodajalcev povečalo
“ Krvodajalke in krvodajalci z vašimi dejanji rešujete življenja drugih. Živimo v času poplave potrošniške miselnosti, v spremenjenih družbenih razmerah, v času tržno naravnanega gospodarstva. Pa si vendarle ne moremo zamisliti naše skupne prihodnosti brez tistih, ki so prepričani v načelo solidarnosti. Prav zaradi tega si bo Rdeči križ Slovenije še bolj prizadeval, da bi rasla družbena vloga in pomen krvodajalstva ter, da boste krvodajalke in krvodajalci deležni dodatnih pravic in ugodnosti iz naslova zdravstvenega zavarovanja. RK Slovenije ima v Območnem združenju RK Piran enega izmed stebrov slovenskega krvodajalstva. 643
Za prijetno razpoloženje je poskrbel tudi Trio la Bora
Predstavnik Zavarovalniške hiše Slovenica Štefan Pintarič podarja Tomazinu Giulielmu zlato verižico z obeskom krvne skupine za 64 krat darovano kri
krvodajalk in krvodajalcev v letu 1997 pomeni, da se je kar 3,8 % prebivalcev občine združilo v tej humanitarni organizaciji. Še posebej pa je razveseljiva ugotovitev, daje število krvodajalcev zadnja tri leta v vaši občini Piran v porastu. V primerjavi z letom 1976 je 71 novih krvodajal-
cev, ki so se pridružili veliki družini, ki je v lanskem letu v Sloveniji štela kar 100. 845 krvodajalcev. Želim, da bi vas še naprej družila načela krvodajalstva; brezplačnost, prostovoljnost, anonimnost, da bi tako še naprej skupaj reševali še mnoga življenja in prinašali srečo v prenekatere družine.”
Ženski pevski zbor Lucija je zapel sedem pesmi
V imenu Občine Piran je krvodajalce jubilante pozdravila občinska svetnica Vojka Štular. Na desni voditeljica večera Irena Kandare.
Zahvala daritcljem
Območna organizacija Rdečega križa Piran se zahvaljuje vsem, ki so omogočili srečolov na srečanju krvodajalcev jubilantov 27. 2. 1998 v prostorih hotela Slovenija Portorož
Restavracija Pavel, Restavracija Verdi, Fotolom Piran, Trgovina Step Piran, Kompas Portorož, Frizerstvo Progressive Portorož, Lekarna Portorož, D-Vision Lucija, Ascada Lucija, Pet Shop Lucija, Parfumerija Mahnič Marino Lucija, Gastone Lucija, Quicklab Portorož, Pergola Portorož, Moderato Cantabile I Portorož, Vrtec Lucija, Center za korekcijo sluha in govora Portorož, Ivanka J Ploj Piran, Ambasada Gavioli, Tomas d.o.o. Lucija, Citropres Koper, Cvetličarna Urška Portorož in Cvetličarna Orhideja Lucija.
Je profesor Di Bella v svojem malem laboratoriju v Modeni res odkril zdravilo, ki ga največje znanstvene ustanove po vsem svetu vneto iščejo že več desetletij?
Kot lahko razberemo iz italijanskih medijev se dogajanja okrog Di Bellove trerapije stopnjujejo in včasih zaidejo v čudne vode. Sergij Premru je v uvodniku Primorskega dnevnika zapisal: “Samo v Italiji odločajo o življensko pomembnih zdravniških terapijah na televizijskih oddajah, samo v Italiji lahko sodišče določi, da morajo dobaviti vsem bolnikom neko zdravilo, ki ga ne zadostuje niti za preizkušanje. Bolniki za rakom in njihovi sorodniki se povsem razumljivo oprijemajo vsake bilke upanja in lahko zaupajo somatostatinu (profesorjevemu zdravilu), alternativni medicini ali čudežni vodi iz Lurda. Človek, ki mu dosedanje terapije ne morejo rešiti življenja, ima pravico do največjega spoštovanja in podpore pri iskanju rešitve. Majn podpore in spoštovanja pa je vreden cirkus, ki ga v tej zvezi zganjajo po Italiji, piše uvodničar. Najbolj zaintersirani čakajo sedaj na izide resnega preizkušanja doslej neprevrjene Di Bellove terapije.
Konec ugibanj?
Italija bo ratificirala pridružitveni sporazum med Slovenijo In Evropsko skupnostjo
Predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik se je na obisku v Rimu (12. marca) srečal z Lucianom Vi-olantejem, predsednikom poslanske zbornice italijanskega parlamenta in drugimi uaglednimi predstavniki italijanskega političnega življenja. Med poglavitna vprašanja o katerih naj bi se v Rimu pogovarjali sodita tudi skorajšnja ratifikacija pridružitvenega sporazuma Slovenije k Evropski skupnosti, s čimer bi bil konec ugibanja kaj bo storila Italija - in predlog globalnega zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki naj bi ga v italijanskem parlamentu sprejeli morda že do poletja 1998.
Koper
Posvetovanje o stanovanjskem in gradbenem zadružništvu
management iz Ljubljane v sodelo vanju z Zvezo stanovansjskih za drug in GZS - Območno gospodar sko zbornico Koper, organizir posvetovanje na temo Stanovanjski in gradbeno zadružništvo kot dejav nik pospeševanja stanovanjsk gradnje.
Posvetovanje bo v sejni dvoran MARINE KOPER, Kopališki nabrežje 5, v petek 20. marca 199: ob 10.00 uri. V dopoldanskem deli bodo govorili o sistemskih pogoji! za delovanje neprofitnih stanovanj skih organizacij - stanovanjskih za drug. O tem bo govorili mag. Du šan Blagajne, državni sekretar n Ministrstvu za okolje in prostoi Govorili bodo tudi o vlogi in poli tiki Stanovanjskega sklada RS i: občinskih stanovanjskih sklado pri vspodbujanju neprofitne stanc vanjske gradnje. Ivan Vinčec direktor Nepremičninske zadrug Primorska z.o.o. Koper bo govori o ponudbi stavbnih zemljišč v mes tih in naseljih mestnega značaja.
V popoldanskem delu bosta govori la dr. Franci Avsec in dr. Rado Bc hinc, predsednik, Slovesnki razisk ovalni inštitut za management.
<IOTIfe
f' ]
i idBo
Ljubezen: Vleklo vas bo k nekomu, ki vas že dlje časa z zanimanjem opazuje, a ne reče ničesar. Ne zanašajte se preveč na nasvete prijteljice, ki vam ni tako naklonjena kot si mislite. Po 18.3. vam Amor pripravlja čudovito presenečenje.
Delo: Poskusite nekoliko bolj preudarno izkoristiti svoje moči, saj nimate neskončno veliko energije, predvsem od 13. do 18.3., ko vam planeti ne bodo naklonjeni. Ne zapravljajte časa za nepotrebne opravke, ki jih lahko prepustite drugim.
Zdravje: Razbremenite vaš živčni sistem in si vzemite dovolj časa za redne obroke.
□acs
Ljubezen:	V vaše
čustveno življenje bo vpliv Venere vnesel nezadovoljstvo in |9 dolgčas, zato je skrajnji čas, da nekaj ukrenete. Prilik bo veliko, tista prava pa prihaja v drugi polovici meseca. V stalnih vezah se bo poznal vpliv partnerja, skupaj bosta doživljala vzpone in padce. Delo: Ne izgubljajte dragocenega časa, dovolj ste premišljevali. Konkretni razgovori, nastopi, akcije vam prinašajo zasluženi uspeh. Vaše finančno stanje se bo izboljšalo po 17.3, ostanite realni in skromni, ne zahtevajte preveč. Zdravje: Povečana psihična in fizična aktivnost vam ne bosta škodovali. Bodite previdnejši le pri delih, kjer uporabljate rezila, ostre predmete,...
Ljubezen: Vaša obljuba partnerju .	bo vezo utrdila vse tja
d0 druge polovice n tjPfr M meseca in prinesla har-ffl	monijo, zadovoljstvo in
HjfcSKflN mir v vajino vezo. Samski dvojčki se bodo prebudili iz sna, čustva bodo intenzivno naraščala in po 22.3. eksplodirala v strastno, perspektivno vezo.
Delo: Povečana poslovna aktivnost vam obljublja uspeh na vseh področjih, ki od vas zahtevajo zanimanje za vsakdanje stvari ali dogodke. Zaradi vašega impulzivnega karakterja se boste izogibali dolgoročnih ciljev. Večja pozornost pri zahtevnejših delih ne bo škodovala od 22 do 25.3.
Zdravje: Fizično odlično, možne manjše psihične težave v začetku meseca.

Ljubezen:	Poskusite
Iracionalno pristopiti k J odnosu do vašega partnerja in ne pričakujte, da je vaša življenjska filozofija tudi njegova. Čas je da se odločite in nekaj zaključite, pri tem pa poskušajte situacijo razčleniti brez solz in obtoževanja, ohranite dobro mero zdravega razuma.
Delo: Vaša iniciativa bo v službi dobrodošla, čeprav bi lahko naleteli na odpor vašega sodelavca. Iskrenost je sicer kvaliteta, vendar poskusite ohraniti nekaj skrivnosti tudi zase. Pomembno vlogo bo odigral zaupen, diskreten pogogor po 20.3.
Zdravje: sorazmerno dobro, vseeno poskrbite zase, za vitaminsko bogato prehrano.

B
Ljubezen: Globji in senzitivnejši kot običajno, se ne boste zlahka odprli partnerju. V drugi " polovici meseca boste včasih apatični, nagajale vam bodo malenkosti, skoraj nepomembne stvari v partnerskem odnosu. Pogovorite se z dobrim prijateljem, odleglo vam bo.
Delo: Zelo blizu ste realiziaciji nekega vašega načrta, zamisli ali pomembnega projekta. Manjše poslovne težave in povečane obveznosti vas bodo včasih nekoliko utrujale, previdni bodite da sami sebe ne izolirate od prijateljev in zabave. Vaš poslovni uspeh bo spremljalo odobravanje širšega kroga ljudi, tudi vplivnejših.
Zdravje: Povečane psihične obremenitve lahko povzročijo tudi fizične zdravstvene težave, zato si vzemite dovolj časa za sprostitev in počitek.
[^70(3^
L3
Ljubezen: Korak za korakom izhajate iz izčrpujočega, nestanovitnega obdobja. Od 18.3 dalje bo vaš odnos s parnerjem strasten in en-tuzijastičen, samski devicam se bodo ponudile številne prilike za novo vezo. Odločite se kaj si od partnerja najbolj želite, Jupiter vam prinaša izplonitev želja.
Delo: Teško boste ohranjali mirne živce, glede na to, kaj vse se vam bo dogajalo in bi lahko z vašim eksplozivnim temperamentom sodelavcem pokazali tudi drugo stran vaše osebnosti. Po 16.3 je sreča na vaši strani, samo ujeti jo morate - previdno s finančnimi izdatki.
Zdravje: Možme so manjše težave z dihali in živčnim sistemom.
Ljubezen: Nasmejani in napol dobre ivolje bi lahko imeli občutek, da v partnerskem odnosu nekaj ni v Jredu. Motite se, vse je tako kot mora biti, le zaradi preteklih izkušenj včasih teško zaupate. Dovolite si biti srečni in izkoristite sončne dneve za potovanja in izlete v dvoje.
Delo: Ne boste se ravno pretegnili od dela. Posle boste opravljali s polovico razpoložljive energije, zato vam bo ostalo še dovolj prostora za prijetnejše trenutke, zabavo in prijatelje. Situacija, ki se vam obeta po 21.3. bo pokazala pravi obraz vašega sodelavca ali poslovnega partnerja.
Zdravje: Odlično.
aifECLiPOUcOi
Ljubezen: Preženite misel na krat-1 fgJKJ ko avanturo> dovolj ste L	lahko angažirani doma,
če le hočete. Dobili boste dvoje povabil in tisto, kije bolj vabljivo, odklonite. Manjši nesporazum s partnerjem, ki se vam obeta po 28.3 uredite sami, brez vpletanja drugih.
Delo: Vaše poslovno življenje bo zelo pestro in razgibano in se vam bo lahko zgodilo, da vaši tekmeci izkoristijo vašo časovno stisko in poberejo tisto kar vam pripada, zato bodite previdnješi po 20.3. Vaša energija si bo kljub temu zaslužila občudovanje, saj vam bo v poslovnih zadevah uspelo nekaj, kar se lahko imenuje glavni dobitek in bo vaša odskočna deska za naprej.
Zdravje: Alkohol je v tem mesecu strup za vaše zdravje.
Ljubezen: Vaše aktivno ljubezensko | življenje vas bo primoralo, da si odgovorite na Ipomemebno čustveno [vprašanje. Partnerski odnos vezanih Strelcev bo v nekoliko nestabilnem obdobju; prilagodijo naj se partnerju in naj ne insistirajo na lastnih željah. Samski Strelci bodo ranljivi in zelo romantični.
Delo: Poskusite nekoliko zmanjšati vaše obveznosti, saj vam bodo številne odgovornosti in napetost vsakdana krepko zrahljali vaš živčni sistem. Uspešna poslovna prihodnost se vam bo nasmehnila po 25.3., po srečanju z pomembno osebo na vplivnem položaju. Odložite daljšo poslovno pot.
Zdravje: Bodite pozornejši do sebe v drugi polovici meseca in si privoščite dovolj počitka.

a
Ljubezen: Ponovno boste stopili na zmagovalno stopničko.Svobodni Kozorogi bodo kot metuljčki letali s cveta na cvet in se po 21.3 umirili. Vezani Kozorogi bodo predani partnerju, ki bo to znal spoštovati in številnim družinskim odgovornostim, vendar naj ne pozabijo tudi na lepšo stran življenja.
Delo:	Večjih težav na vašem
poslovnem področju ne bo. Dela bo veliko in zadeva, ki vasje v preteklosti močno obremenjevala, se bo le premaknila z mrtve točke. Previdnejši bodite v odnosih z sodelavci in poslovnimi partnerji v času od 22 do 26.3., prav tako se v tem obdobju izogibajte kupovanju na kredit ali s čeki.
Zdravje: Možne so težave z prebavo, zaradi psihičnih obremenitev in skrbi.

Ljubezen: Naključno srečanje utegne Ibiti izredno pomembno tudi za vašo kariero, zato [izrečenih besed ne jemljite nalahko. Vezanim Ribicam bo partner oprostil neko njihovo napako, same pa se bodo dolgo obotavljale, omahovale bodo med strastjo in zvestobo. Nekdo vam pripravlja prijetno presenečenje.
Delo: Čeprav ste prepričani, da imate prav, poskusite svoje pravice uveljaviti z nekoliko več diplomacije.Nesebično boste pomagali tistim, ki se bodo znašli v težavah, pri tem pa bodite previdni, da vas nekdo ne bi izkoristil. V finančnih zadevah ne boste preveč natančni,zato se ne odločajte za stvari, ki presegajo vaš žep. Ugodne novice se vam obetajo po 24.3.
Zdravje: Ker vaš organizem ne bo tako odporen, kot si mislite, se izogibajte prevelikih psihičnih in fizičnih obremenitev.
Ljubezen: Ne obsojajte druge za vaša nesoglasja s partnerjem, priznajte tudi svoje napake in potegnite nauk iz preteklih napak. Po 18.3. bo partnerjeva dobra volja izboljšala in pogadila vajin odnos. Samski Vodnarji se bodo morali odočiti, saj se bo tudi oseba, ki je blizu njihovega srca izjasnila.
Delo: Vaše poslovno življenje bo nekoliko napeto, zato bodite previdnejši, izogibajte se prepirom, da ne bi potegnili krajši konec. Vzemite si prost dan, pojdite s partnerjem v naravo in se temeljito odpočijte. V drugi polovici meseca boste zaključili nek plan in realizirali vaš kratkoročni finančni načrt. Zdravje: Povečana občutljivost bi vam lahko povzročila težave z dihali, ledvicami. Previdno!
LAURA 090 44 81
LAURA ODKRIVA KAJ VAM KAŽEJO ZVEZDE
1.	Gospo *** zanima kako bo z njenim delom. Rojena je 3.6.1951 Vaš Merkur v 3.hiši kaže na velike sposobnosti za pisanje, tako da ste lahko uspešni na vseh področjih, ki so povezana z komuniciranjem, pisanjem -(novinarstvo, literatura, TV- voditelj,...). Ker pa se v vaši tretji hiši nahajata tudi Luna in Mars, bi lahko vaše poslovno področje tako ali drugače občasno spreminjali, pri tem pa se bliskovito odločali. Zanimivo je tudi to, da bi lahko bili uspešni tudi v delih, ki od vas zahtevajo določeno mero tveganja, vsekakor pa vam je namenjena vodstvena vloga. V bližnji prihodnosti bo vaše delo povezano tudi z krajšimi in daljšimi potmi, ki bodo poslovno zelo uspešne in bodo bolj povezane z predstavniki nasprotnega spola. Določene spremembe se vam obetajo tudi s prostorom, tako da boste v drugi polovici leta poslovni prostor lahko zamenjali in svojo dejavnost še nekoliko razširili. Ker ste zelo aktivna, nemirna oseba, z močnimi vodstvenimi sposobnosti-mi in izjemno originalnostjo, boste na poslovnem področju dosegli čudovite uspehe, pri tem pa bi vas lahko včasih finančo podprl tudi vaš partner.
• »«»•»«•»««»«•«•
2.	Gospo • • • zanimata šola in ljubezen. Rojena je 4.8.1975 Glede na vaš Mars v 12.hiši, ste zelo občutljiva oseba, verjetno imate določene strahove in vam včasih primanjkuje poguma in odločnosti, poleg tega pa imate aktivno podzavest in bi bilo dobro, če bi se v prihodnosti odločila za regresijo, po kateri bi se lahko dosegli notranji mir. Vaš Merkur v Levu v 4. hiši, kaže na to, da ste ponosna, marljiva in izjemno poštena osebnost in da bi vam starši v prihodnosti lahko na vašem poslovnem in finančnem področju veliko pomagali. Glede na vaš odličen spomin in ekonomičnost vašega razmišljanja, vam šola ne bi smela delati posebnih težav, tako da boste šolanje vsekakor uspešno zaključila. Ker znate biti zelo pazljivi poslušalec, boste veliko lahko odnesli že od samih predavanj. Vaša Venera v devici v 5. hiši kaže na to, da ste izjemno kreativna osebnost in da bi lahko bili zelo uspešni tudi na področju umetnosti. Nekoč, ko boste postali mamica, boste otroke vzgajali z ljubeznijo in oroci vam bodo to ljubezen tudi vračali. Ker pa se včasih čustev nekoliko bojite in jih tudi ne pokažete vedno partnerju, bo vajina veza sprva temeljila bolj na prijateljstvu in se bo kasneje razvila v strastno, vročo ljubezen. Ker ste po naravi zvesti, boste zvestobo pričakovali tudi od partnerja, ki vam jo bo z veseljem nudil. Ce še niste v vezi, se vam v Maju obetajo močne čustvene spremembe in veza z poslovno uspešno, nekoliko čustveno zadržano osebo, s katero bote popolnoma srečni.
2/50
primorski uVp
ROJSTNI PODATKI
Vprašanja za Lauro pošljite v kuverti z oznako "ZA LAURO" najkasneje do 5. v mesecu na naslov: Primorski utrip, Liminjanska 91, 6320 Portorož______^__________
(NADALJEVANJE S l.STRANI)
Zadeva Istrabenz
Kaj smejo povedati uradni viri in kaj je davčna tajnost?
Pri Glavnem uradu Davčne uprave R Slovenije v Ljubljani smo želeli dobiti uradni odgovor kako daleč je zadeva Istrabenz? In smo ga v zelo kratkem času tudi dobili.
Takole nam sporočajo: “V zvezi z vašo... vam sporočamo, da se po Zakonu o davčnem postopku... podatki, ki jih davčni zavezanec v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter drugi podatki, ki jih davčni organ pridobi v zvezi z davčno obveznostjo davčnih zavezancev, štejejo za davčno tajnost.
Glede na navedeno podatkov in informacij ne moremo posredovati.
V zvezi z odločitvami in ukrepi davčnega organa v davčnem postopku pa pojasnjujemo naslednje:
Vsak davčni zavezanec ima pravico do pritožbe zoper odločitev davčnega organa, in sicer v 15-dnevnem zakonsko določenem roku. V primeru, da se ne strinja niti z odločitvijo drugostopenjskega organa, lahko sproži upravni spor pri Upravnem sodišču v 30 dneh po vročitvi odločbe. Če se ne strinja z njegovo odločitvijo, lahko vloži pritožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Davčni organ v davčnem postopku ugotavlja pravilnost in pravočasnost obračunavanja in plačevanja davkov in nalaga plačilo neporavnanih davčnih obveznosti ter pristojnim organom kazenskega pregona prijavlja odgovorne osebe. Odločitev o kazenski odgovornosti jev pristojnosti sodnikov za prekrške oziroma kazenskih sodišč.”
DURS, Glavni urad Marko - Danijel Bezjak, v. d.
direktorja
(NADALJEVANJE S l.STRANI)
Je skupina Strelnikoff razdvojila Slovence?
Objavljamo uvodnik, ki ga je v Družini napisal sam nadškof dr. Franc Rode
"Mislim, da ima nizkotnost svoje meje. Mislili smo, da se globje, kot so v povojnih letih šli tedanji oblastniki v svojem sramotenju duhovnikov, škofov in papeža, pač ne more. Obstaja prag, smo si dejali, ki ga človek v svoji perverznosti ne more prestopiti. A zmotili smo se.To, kar se glede žaljenja naših najglobjih verskih čustev ni zgodilo v totalitarnem režimu, si je dovolila skupina popevkarjev, ki je na naslovnico svoje zadnje zgoščenke postavila Brezjansko Marijo, ki namestu Jezusa pestuje - sram me je zapisati -podgano. Tudi v domišljiji najbolj izgubljenga, najbolj zavrženega in s sovraštvom do vere najbolj nabitega Slovenca bi se težko porodila hujša žalitev.
Ranili so nas v naših najčistejših čustvih; v tem, kar nam je kot kristjanom in Slovencem najdražje in najsvetlejše. Merili si v srce in nas zadeli. Mislili smo, da je vsaj Jezusova mati obvarovana pred njihovim cinizmom in prostaštvom. Ne. Šli so korak naprej in s svojo pošastno domišljijo onečastili tudi tisto najlepše, najnežnejše, najčistejše, kar slovenski človek nosi v srcu. S tem so najglobje užalili stotisoče, ki se vsako leto zbirajo ob brezjanski Mariji, tisoče Slovencev po svetu, ki v svojih domovih častijo njeno podobo kot spomin in simbol daljnje domovine.
Brezmejna žalost me je prevzela, ko sem zagledal ta umotvor. Ostal sem brez besed. Nem v svojem sramovanju. Ljudje, ki govorijo isti jezik in gledajo isto čudovito krajino, ljudje katerih predniki so spoštovali isto kot moji - ti Slovenci si dovolijo nekaj tako neskončno podlega.
Tu ni več besed. Tu je samo žalost. Nema žalost in bolečina. “Mati. Kaj so ti storili!”
FRANC RODE, nadškof

Grobe obtožbe Milana Morgana
V torek, 3. 3. 1998 okrog 10. ure dopoldne je v redakcijo Primorskega utripa prišel znani piranski športni delavec in zanesenjak Milan Morgan, ki je sredi lanskega poletja organiziral Evropsko prvenstvo v Jadranju (EPOP).
Ustno je oporekal kriterijem, ki jih je naša komisija uporabila pri izboru najboljših športnikov in športnih delavcev v občini Piran za leto 1997. Grozil je, da bo zadeve javno objavil, do česar ima kot državljan seveda vso pravico. Na voljo mu je kajpak tudi časopisni prostor Primorskega utripa. Ker pa so medtem padale nič kaj prijazne besede na račun našega časnika, ki da se vdaja nekakšnim interesom in na račun Športnega centra Piran, smo, ob tem, da kljub vsemu mislimo, da gre pri zadevi predvsem za finančno ozadje, vprašali javni zavod Športni center Piran za strokovno mnenje, zakaj njegovi športniki, klub in on sam, niso bili deležni nikakršnega priznanja za organizacijo Evropskega prvenstva v jadaranju leta 1997.
Kaj dela in misli Športni center Piran?
Odgovor nam je poslal Zdenko Vozlič, direktor Športnega centra Piran
“V Javnosti se pogosto pojavljajo govorice, kaj vse bi moral napraviti Športni center Piran, kakšna je njegova vloga, način organizacije prireditve ŠPORTNIK LETA in kakšen odnos ima javni zavod do velikih prireditev.
Javni zavod Športni center Piran je bil ustanovljen v letu 1995 in to iz več razlogov. Njegova temeljna dejavnostjo upravljanje s športnimi objekti (vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje, koordiniranje uporabe objektov...), priprave idejnih zasnov za nove objekte, opravljanje vseh del iz naslova sofinanciranja (klubi, vrtci, šole, pros-

točasne dejavnosti) in še številnih drugih opravil, v skadu z registracijo in statutom zavoda. Na objektih, ki so v upravljanju zavoda je 16.000 ur programov!
Poslovanje zavoda spremlja Svet zavoda, kot posvetovalni organ pa Strokovni svet. Letni program in finančni načrt se sprejema na Občinskem svetu.
Športnik leta občine Piran je prireditev v organizaciji zavoda in časopisa Primorski utrip. Bili smo mnenja, da je prav, da se javno nagradi najuspešnejše športnike v občini, kakor tudi najzaslužnejše športne delavce. Kandidature za ene in za druge so poslali klubi, petčlanska strokovna komisija pa je preverila podatke in rezultate ter izdelala predloge. Pri športnikih ni mogoče nagrajevati vseh kategorij. To se opravlja skozi vse leto v okviru posameznih nacionalnih zvez, mi podeljujemo naslove le v “absolutni kategoriji”, ob tem pa nagradimo še državne prvake in podelimo posebna priznanja za naj promocijske športnike.
Organizacija večjih prireditev (državno prvenstvo) in velikih športnih priditev (evropsko, svetovno prvenstvo) je stvar in odločitev organizatorja takšne prireditve, tako v strokovnem kot tudi ekonomskem pogledu. Kadar se klub odloči za velike prireditve, mora za to imeti res preverjene in izkušene ljudi v organizacijskem odboru, ki mu mora pred vlaganjem kandidature že biti jasna finančna konstrukcija pokrivanja stroškov prireditve. Pričakovati sovlaganja v nek projekt, zato, ker je že v teku, vnaprej pa vlaganje ni bilo dogovorjeno, je preprosto naivno.
Svet ekonomije in svet zanesenjaštva sta si velikokrat zelo narazen. Še tako
velika paša za oči, organizatorja, ki ni tega uspel “prodati”, kaj malo koristi. Načelno bo žel pohvale, a v žepu bo imel manjko. Vse kar prireditev ponuja, mora biti vnaprej jasno, kdo in do kakšne mere ima interes, da bi to plačal. To je tako, kot če doma prirejam zabavo. Ve se, kako bom to kril -in če si naredim minus, niso krivi povabljenci in prijatelji.
Čez mero dobrega okusa bi bilo kriviti njih. Vsaka podobnost z “Epopom” je zgolj naključna.
Ob svoji temeljni dejavnosti, upravljanju z objekti, si je zavod zadal pomembno angažiranje za postavitev objektov, ki jih naš šport še potrebuje: dom vodnih športov, olimpijski bazen, atletski stadion, trim steza..., ter povezavo s turističnim gospodarstvom. Z njim skupaj je treba zgraditi in uporabljati športne objekte tako, da bosta zadovoljna gost in domačin.”
Zdenko Vozlič Direktor športnega centra Piran
Zadolženi piranski nogomet
Bo Nogometni klub Piran uspel poplačati vse dolgove?
Članska ekipa Nogometnega kluba Piran je dobila novo vodstvo in, kot kaže, nasledila tudi stare dolgove oziroma neporavnane račune. Še pred nekaj meseci so optimistično napovedovali pravi preporod v piranskem nogometu in hkrati zatrjevali, da bi odgovornost za nepremišljeno zadolževanje moralo nositi staro vodstvo. Zgodba se sedaj ponavlja, s to razliko, da menda ne bodo smeli več na igrišče, vse dokler ne bodo poravnali dolgov Športnemu centru Piran, ki svoje terjatve uveljavlja preko sodišča. Občini ni do povsem tega, da bi piranski nogomet žalostno usahnil, zato naj bi jim župan pomagal, prav v času, ko občinski zavod uveljavlja tožbo. Z županovimi obljubami klubu menda ni seznanjen direktor Športnega centra Zdenko Vozlič, sicer pa si glede tega že nekaj časa neproduktivno dopisujeta, čeprav se lahko vidita celo skozi okno. Kakšen drobcen problem bi lahko r '' tudi z dogovori na kolegijih župana, ki jih menda tudi ni več, ker naj bi jih Franko Fičur ukinil.
Novo upanje piranskega nogometa so mladi nogometni pionirji, ki bi zares potrebovali občinsko finančno podporo.
Veslaški klub Piran Pridno vadijo, testirajo svoje sposobnosti in se pripravljajo na tekmovanje
V zimskem času je za veslače običajno na morju premrzlo, zato vadijo in se pripravljajo kar na suhem, v prostorih veslaškega kluba v sečoveljskih solinah ob kanalu Grande. Ko vreme dopušča pa se podajo tudi na morje.
Enkrat na teden so v lucijski telovadnici. Vsak mesec preverjajo (s testiranjem) uspešnost treninga v prejšnjem mesecu.
Rezulati testiranja, ki so ga izvedli 6. februarja:
4X4 minute Mlajši mladinci:
Andrej Bolčič - 4491 m David Bubnič - 4175 m Damir Perc - 4022 m
Mladinci:
Aleš Lapajne - 4695 m Patrik Fonda - 4665 m Davor Žuželj - 4641 m Aleksander Valentin - 4631 m Tomas Lušina - 4344 Uroš Žnidaršič - 4401 m
Lea Sorgo, Iva Dukič, Tim Joras, Aleksander Hrvatin in Sladen Krstič se testiranj niso udeležili zaradi bolezni. Pionirji se tovrstnih testiranj ne udelžujejo.
Nagrade in priznanja trem najboljšim tekačicam
Pust nekoliko drugače
V Liminjanu znajo izkoristiti pustni čas tudi za prijetna srečanja med sosedi
Na zaključni prireditvi po končanem prvenstvu Triveneta (za 11 tekem pokala C.P.T. severovzhodne Italije), kije bila 25. januarja 1998 v Vedelagu, so podelili priznanja in nagrade tudi trem najboljšim tekačicam atleske sekcije Športnega Kluba Piran. Tekmovale so na 5 km dolgi progi na enajstih različnih krajih v Italiji. Ljupka Stanimirovič (z leve proti desni) je osvojila 3. mesto, Danjela Gidumovič 2. mesto, Svetlana Bajič (poleg nje stoji trener, prof. Ivo Lazar) pa je osvojila 1. mesto. Čestitamo!
Izšla je knjiga Tenis v glavi
Pri založbi ROTIŠ v Mariboru je izšla knjiga Tenis v glavi. Avtorje James E. Loehr, direktor oddelka za športno psihologijo Teniške akademije Nicka Bollettierija v Braden-tonu na Floridi. J. E. Loehr vodi pri ameriški teniški zvezi oddelek za športne znanosti.
Knjiga ima 183 strani in je ilustrirana s fotografijami najboljših svetovnih tenških igralcev in igralk. Kupiti jo je mogoče s popustom za 5.386 SIT.
Knjiga obravnava psihično pripravo za tenis, določanje konstruktivnih ciljev, izdelovanje načrtov treningov in dvobojev, taktično in starteš-ko vedenje na igrišču, obvadovanje čustev in še marsikaj kar je vredno prečitati.
Tako je bilo tudi letos, čeprav morda ne tako množično kot prejšnja leta. Pa vendar, bilo je veselo. Pustna skupina seje pozno popoldne zbrala pri Bernetičevih in kaj bi brez pustnih dobrot. Hrustave kroštole so se kar same ponujale, pa tudi domače vino seje prileglo. Za začetek, bi rekli. Kajti liminjanski pustni večer se je tam šele začel. Načrt je bil bliskovito sestavljen. Obiskati bo treba vse domačije, prijatelje, sosede, zato kar pot pod noge, so sklenili. Do prvega gostoljubnega soseda Božiča
primorski uMp
► J -
res ni bilo daleč. Le korak, dva po stopnicah navzgor in že smo se znašli pri naslednji obloženi mizi. Iz prave kamnite istrske peči, v kateri znajo speči tudi dober kruh, je zadišalo po pečenem mesu in krompirju. Se kozarček in hitro na pot. Zvok harmonike je že od daleč naznanjal, da bo treba tudi pri sosedu hitro stopiti v klet, poiskati tudi kakšno jajce in za nameček primakniti še klobaso.
Takšna je pač tradicija. Vsi so bili veseli in druženje je trajalo tja v noč. Sosedje so si imeli veliko za povedati. Se prav, da je pustovanje, kajti zaradi dela na polju ali v službi skorajda ni več časa za klepet in obiske. Medtem se je vztrajno polnila pustna košara, ki so jo nosili s seboj in že vabila na -“fritajo”, kot temu pravijo domačini. Vse kar so nabrali po domačijah so si potem pripravili za večerjo-
Letos v Liminjanu ni bilo pustne povorke in sodne porote, zato pusta tudi obsodili niso. Kdove, morda pa res ni nič zagrešil?
FOTO: FK-INFORMA

ISS
Tukaj nas najdete
Uredništvo in oglasni oddelek Primorskega utripa v Luciji (prostori KS Obala 105-107) tel. 066/773-602.
Ptujski korauti prinesli poslanico
Za letošnje vesele pustne trenutke v Piranu je poskrbela, ne boste verjeli, Pekarna Mlinotest iz Bertokov. V obmorsko mestece je povabila svoje odjemalce s Ptuja, ki so se preoblekli v prave korante in zaplesali pred radovedno publiko. Koranti so letos prvič prinesli piranskemu županu poslanico župana Mestne občine Ptuj.
Ingrid Vrčon Sršen, vodja komerciale v Pekami Mlinotest Bertoki (na sliki s korantom) nam je povedala, da so tokrat že drugič povabili na Primorsko odjemalce njihovih proizvodov s Ptujskega in da bo to v času pustovanja postala tradicija. O prihodu korantov so obvestili skorajda vse piranske šole.
Postavni fantje seveda niso prišli brez “opreme”, ki se za ta čas spodobi. Preoblekli so se v korante in veselo poskakovali na Tartinijevem trgu in tako razveselili številne gledalce. Skupaj s predstavniki Pekarne Mlinotest obiščejo tudi kakšno osnovno šolo in mladim portošnikom predstavijo paleto odličnih proizvodov. Njihovi krofi so bili še posebno slastni in pravijo, da se jim je prodaja letos celo povečala.
Ptujski koranti so letos prvič prinesli
v Piran tudi poslanico ptujskega župana. Ker je bil piranski župan Franko Fičur takrat na Madžarskem, je poslanico prevzel podžupan.
Slike in besedilo: Snežiča Krajnc


amaaaaio
aasEGG
Piše
Jovanka Hrastič direktorica agencije VENERA Poreč
Bolje bi bilo, da se nisva srečala
Začutila sem, da seje najino prijateljstvo začelo nagibati k ljubezni.
Kaj storiti? Nisem bila svobodno dekle, temveč poročena ženska.
Tudi on je bil poročen. Čustva so bila močnejša od razuma, srce je govorilo drugače, v meni je vse trepetalo. Sprehajala sva se, pogovarjala, skupaj preživela lepe noči, se ljubila. Bilje pravi moški. Nenadoma pa. Ti si prava ženska zame, a kaj ko se jaz ne počutim sposobnega za razvezo. Ostal bom med onimi, ki živijo v zakonski zvezi iz čiste formalnosti. Saj veš, otroci... Moj vset seje nanadoma sesul. Razumela sem ga. Tudi, ko je ležal pri meni in telefoniral svoji ženi. “Draga moja, domov se vrnem nekoliko pozneje, nenadoma me je obiskal moj stari poslovni partner, saj razumeš, kajne.”
Načrtovala sem si drugačno življnje, ločila bi se, imela bi z njim otroka. Moje misli so bile vedno pri njemu. Kaj sedaj? Obrnila sem se na agencijo VENERO v Poreču in prek nje našla ločenega, nekoliko mlajšega moškega brez otrok. Skupaj živiva že leto dni. Rodila se nama je deklica, šestindvajseti otrok “Venerinih” zakoncev.
Prevedel Šime Sučič
Mali oglasi
* Angleški jezik ni težek, če vam snov pravilno razložijo. Za kvalitetne in poceni inštrukcije za osnovne in srednje šole, pokličite še danec na 066/ 528-016
| Križanka št. 50: Igralnica | | Casino' Portorož
| Za pravilno rešitev križanke bo i Igralnica namenila tri nagrade. ' I Križanko pošlijite do 5. aprila na | | naslov: Primorski utrip, Liminjanska I | 91, Lucija 6320 Portorož.
* Iščemo akviziterja za zbiranje oglasov. Zaslužek: 15 % od prometa. Pokličite: 066/770- 185.
*Prodamo polovico hiše v Hrvatinih. Stanovanjkska površina 83 m2: Klet 30 m2 s telefonom, nekaj vrta, mirna lokacija, edini stanovalci. Pokličite: 066/ 528-016, popoldne.
* Kombi 900 AK, letnik 1988, prevoženih 40.000 km, registriran do novembra 1998, prodamo. Vozilo priporočamo obrtnikom. Cena: 2.000 DEM.
Pokličite: 066/ 770-185.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: ploha, rodan, opora, omara, supermarket, KK, peteršilj, nadir, slast. Ravna, stala. Aro, tiskovina, ska, Adonis. aktmij, radian, talk, Raa. Aka. Arat, Ali, earl. ZV, prod, enka, eu, Nik, Als, rtina. Izola, niala, Lon. hipcrmangan, kid, presenečenj, ara.
STARO-
GRŠKI
POTUJOČI
PEVEC
KIP,
SOHA
OBLIKA
RASTLIN-
SKEGA
STEBLA
UK/IET.
GALERIJA
V
LJUBLJANI
ČEŠKI
EKONO-
MIST
ŠIK
AMERIŠKI OTOK V ALEUTIH
DOMAČA
VPREŽNA
ŽIVAL
STROKOVNJAK ZA IRANSKO KULTURO
KAMB0ŠKI
GENERAL
(LON)
NEMŠKA
PESNICA
SEIDEL
VEZNIK
NAJ VEČJE MESTO V BENINU V AFRIKI
WGUST
ŽIGON
SLOV.
BOGINJA
LJUBEZNI

® « %
j\q
P O R T O R O Ž
GRADBENIŠTVO, VISOKA IN NIZKA GRADNJA 6000 Koper, Ljubljanska c. S Tel./telefaks: 066/ 38 - 001 GSM: 041/ 687- 058
Gradbeno podjetje prevzame (v večjem in manjšem obsegu) gradbena dela - gradbeni inženiring - prjektiranje.
*	adaptacije, gradbene
*	gradbena in zaključna dela
*	gradnja na ključ
*	gradnja industrijskih objektov
*	sanacija objeto v
*	spomeniki, kultumo-zgodovinski, sanacija in obnova
*	zidarstvo, tesarstvo, ometi, tlaki, fasade, keramika, kamnite škarpe
*	področje nizkih gradenj
NAROČILA SPREJEMAMO NON STOP Tel. 066/ 38-001 GSM: 041/ 687-058 od 7.00 do 20.00 ure


A*
šmUKBtMBBBSS
■■■■■■■
Obala 114, Lucija Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329
PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO
/SVETOVANJE IN POSREDOVANJEN
HDATA
d.o.o.
Obala 132 - Lucija 6320 Portorož Tel.: 066/770-623,770-624 M.teL: 0609/631-438 Fax: 066/771-295
PRODAJATE ALI KUPUJETE VOZILO?
Prihranite si čas.
Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
, e
primorski utp
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185 Pisarna: Lucija, sedež KS, Obala 105-107
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija, Adrijana Krajnc s.p.
Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva in oglasnega oddelka:
Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož,
Tel./Fax: 066/770-185
Oglasno trženje: Intermarket d.o.o. Portorož
Tel.& fax: 066/770-185, GSM 041/697-725
Tehnično urejanje: Informa Portorož
Tisk: Tiskarna VEK Koper
List izhaja mesečno, cena za izvod je 100 SIT Po mnenju Urada za informiranje št.4/3-12-889/93-23/288 je časopis Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Ana Bernetič
Naj starejša krajanka v Liminjanu
Ustvariti si družino in lepo življenje je želja mnogih ljudi. Človek si zastavi cilje in želi naprej. Koraka po poti, ki ni vedno posuta z rožicami. V življenju je pač tako; so veseli in tudi manj veseli trenutki. Veselih se spominjamo najrajši.
Naša najstarejša krajanka v Limin-januu Ana Bernetič (na sliki s hčerko Libero in sinom Celestinom) bi nam lahko veliko tega povedala o svojem dolgem življenju.
Čila in dobrega zdravja je pred nedavnim v krogu svojih najbližjih dopolnila 92 let. Rodila seje v Trstu v času Avstro-Ogrske, preživela je prvo svetovno vojno, fašizem in drugo svetovno vojno. Svojega moža Antona je izgubila že zelo zgodaj leta 1943, zaradi bolezni. Nekaj časa je delala tovarni Arigoni v Izoli. V Liminjanu 21 pa živi že 70 let. Vzdržuje hišo, kuha, pospravlja in včasih pomaga tudi na vrtu. “Veliko, kar 13 nas je bilo v družini”, pravi. Vedno smo delali na polju, z motiko obdelovali terasaste njive, da smo si lahko pridelali dovolj hrane. Bila je tudi "mizerija," se spominja.
Tudi mi v Primorskem utripu želimo gospe Ani vse najboljše, predvsem dobrega zdravja.
FOTO: Franc Krajnc
Regionalne ceste skozi Lucijo ne bodo ukinili?
Čeprav pred nedavnim v Strunjanu in Luciji ni šlo za širšo javno obravnavo, ampak le za nekakšno “tipanje”, kaj in kako s hitro obalno cesto od Kopra do Lucije, smo lahko spoznali, da bomo čakali nanjo še najmanj sedem dolgih let. Strunjančani svoje doline ne dajo, večina se ogreva za tunel (dražja varianta) skozi Dobravo. Glavna prometna žila za Hrvaško bo potekala preko Samarij in skozi vas Dragonjo. Hitra cesta naj bi se v Jagodju razdelila na dva kraka. Nov krak naj bi se pokazal na svetlo v dolini na robu obrtne cone. Cesta, ki pelje čez Valeto skoraj zagotovo ostane, z njo pa tudi cesta, ki deli Lucijo na dvoje, vendar bo ta poslej nekoliko manj obremenjena. Zato pa naj bi se okrepil promet skozi Lucijo po sedanji štiripasovnici.
Predsednik Baskovske avtonomne skupnosti obiskal tudi Piran
V soboto, 7. marca je prišel na zasebni obisk v Piran predsednik Baskovske avtonomne skupnosti gospod Jose Antonio Ardanzc s soprogo in sodelavci. V mestni hiši je visokega gosta sprejel podžupan Občine Piran Bruno Fonda in mu ob tej priložnosti izročil praktično darilo. Soprogi gospoda Antonia pa šopek rož. Bruno Fonda je gostom podal nekaj informacij o naši občini Piran, o delu in življenju, ter seveda pravicah, tu živeče italijanske narodne skupnosti in sc pozanimal, kako ljudje živijo in uresničujejo svoje avtonomne pravice tam daleč v Baskiji. Po sprejemu v mestni hiši so si gostje ogledali mesto Piran.
Proslavili 35. obletnico DPG Koper
Z otvoritvijo razstave 35 let Društva prijateljev glasbe Koper (udeležence pozdravil prvi predsednik društva Ivan Silič), slavnostnim koncertom Dubravke Tomšič-Srebotnjak (na sliki 4.marca) ter predstavitvijo zbornika "Med časom in spominom" in slavnostnim koncertom Tria Lorenz (10. marca) so zaključili proslavo DPG Koper, ki je bilo ustanovljeno 28.2.1963 v Kopru.
Spomtadanskp žrebanje naročnikov Primorskega utripa
1.	nagrada: zlati prstan (20.000 SIT).
Darilo Zlatarne Nue Seli Bernardin
2.	nagrada: fotografski aparat Canon
3.	nagrada: torta slaščičarne Expres (pri Bučkotu) Lucija
Žrebali bomo vse vplačane položnice in račune za naročnino.
_______ «BSS8;'
Ciplji so se le ujeli v mrežo
Članom Ribiške zadruge Portorož, se je kot kaže v nedeljo 15.3.1998 le nasmehnila sreča. Ciplji so se le ujeli v mrežo. Prodajali so jih tudi pri restavraciji Ljubljana v Portorožu po 900,00 SIT za kilogram . V teh dneh se je le malokdo ozrl po drugih vrstah , ki so jih imeli ta čas na voljo v ribarnicah, kot na primer v ribarnici Delmar v Luciji odkoder je ta posnetek. Ko smo za trenutek postli v ribarnici, se je zvrstilo kar nekaj kupcev. “Imate ciplje?” Da, v morju. “Kaj seje zgodilo,dajih ni”? Koliko bi bila cena za kilogram? Saj res, niti tega nismo vedeli. Govorilo seje, da bodo po 500 SIT. Žena mi je naročila, da jih kupim kar 20 kilogramov. Dobra naložba za v skrinjo. No iz vsega veselja - in trpljenja premraženih ribičev, ki so se borili z burjo in tramontano - žal tisti dan ni bilo nič. Ciplji so si našli majhno luknjo, dovolj veliko, da so lahko uprizorili velik pobeg.
Boris Dujec, poslovodja v ribarnici je ponujal pedoče in sardela po 360 SIT za kilogram, skuše in mole po 900 SIT, sladkovodne postrvi 1.100 SIT, menole 360, orade in brancine 2.000, redka riba kovač je bila po 3.000 SIT, škarpena 2.800, škampi večji 2.400, manjši pa po 1.500 SIT za kilogram. Za one, ki jim je sveža riba predraga imajo tudi zmrznjene.
Izšel je
Zbornik Policijske postaje Koper
V knjigi, ki jo bodo predstavili v četrtek 19. marca ob 18.00 uri v avli palače Tarsia v Kopru OF 12 (sedež Primorskih novic) je predstavljeno delo koprske enote vse od konca druge svetovne vojne do danes
K
Banka
Koper
Z dobrimi načrti do njihove uresničitve.
POSOJILA ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE
V Banki Koper si prizadevamo, da bi se vaši načrti uresničevali tudi z našo pomočjo in skupnim sodelovanjem.
Tako vam lahko ponudimo:
Kratkoročna tolarska posojila,
z dobo vračanja do 1 leta in jih namenjamo za jinanciranje tekočega poslovanja, proizvodnje in zalog iz vaše dejavnosti, z njimi pa lahko premostite tudi občasno pomanjkanje denarnih sredstev.
Dolgoročna tolarska posojila,
ki jih lahko pridobite za vaše dolgoročne naložbe tj. za nakup strojev in opreme ali za nakupe, gradnje in adaptacije prostorov in sicer z dobo vračanja od 5 do 10 let.
Devizna posojila,
za vsa plačila uvoza blaga, opreme in storitev. Posojila so namenska, ki jih lahko vračate v tuji valuti ali tolarski protivrednosti po prodajnem podjetniškem tečaju. Doba vračanja je odvisna od njihove višine in namena uporabe.
Posojila na podlagi namenskega varčevanja,
pridobite za potrebe svoje dejavnosti po izjemno ugodnih obrestnih merah. Obrestno mero in dobo vračanja posojila sooblikujeta doba in obrestna mera varčevanja.
Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na najbližjo enoto Banke Koper.