liU'LODN.V I« VIA GUI! 1 I AIE STE 9 F5 \v - M ._ šestih uauaiaie številke dvojno. Celoletna nìtotoltia 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir: Uredništvo in uprava: TRST, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. *Zahtevamo, da se v vseh deželah uničijo zaloge atomskega orožja Podpiši Dunajski apel ! OBNOVLJENA IZDAJA LETO VIL ŠTEV. 10 (3361 TRST - SOBOTA, 5. MARCA 1955 CENA 20 UR OSMI MAREC S m# 19 oi Sto I « :lj» \ct 1 ‘t«t ve' M« K» du1 - I ani ;oh: iter 20.-21,j 2iJ bel ij»! K« jpt riti a oded slovenskimi in italijan-titimi ženami. . Mnogo je bilo borb, ki so 1'" žene vodile na našem O-*emlju in pri katerih je so-'ilovalo tisoče državljank v "rambo narodnih in demoničnih pravic. Zavest, da 6 . moremo ničesar pričako-atl in da moramo same ust-Jtfjati, je pozitivno dejstvo. ato se tudi vse žensko demo-i "lično gibanje usmerja v °rbo, da vsili spoštovanje Pfavic slovenske manjšine na l^ašcm Ozemlju. Zato se bomo '."tile, da se priznajo težnje ^"venskih množic, in poziva-2® v to borbo vse slovenske brez izjeme in brez o-pri* nj‘hovo politično pre- , Pred nami stoje razni pro-1 em'’ bi jih lahko najdemo ; vsakdanjem življenju. Male n vehk.,» zahteve. Slovenska Sola k, je tako potrebna za «'jake srednje Sole i„ ki jo je 'reba zgraditi v središču me-8>a, rekreatonji za slovenske "‘voke, da bi mogli po otro. s*em vrtcu uživati primerno v*gojo v materinem jeziku in s® svobodno posvečati kultur-^tnu in razvedrilnemu delo-v#njn in tudi igram, ki so v nayadi pri našem narodu. Mnogokrat se je govorilo o Potrebi združitve slovenskih j"8, da bi z večjo silo mo-* prisiliti na spoštovanje vse-a’ kar določajo priloge Spo-, e"'ce o sporazumu v tvezi n Pravicami Slovencev. In D °b tej priliki ponovno bi*lVamo na to združitev, da u,*°gli ob bratski pomoči ti ^ 'Jansidij demokratičnih sil, ,'°vencl na Tržaškem o-p. J" živeti in se razvijati "aših potrebah. končno, združiti nas mo-•Iva ®krb za rešitev člove-hje Pred atomskim uniče-v0 ' 2ene, ki so tako krva-^P^kusile vojno, ki so vi-itt.|SV°je otroke izčrpane, se-ta>a,|anf in raztrgane, trpeti 'lakote iu mraza, z gro-ki , "klanjajo vsak manever, "ovp .ee Pahniti človeštvo v "je . aalovanje, v novo tiplje-m »»«dejanj#. Z NEDELJSKEGA ZASEDANJA GLAVNEGA SVÈTA S-G-K.Z- V skupnih akcijah se bo rodila resnična enotnost*tržaških Slovencev .e 'i V nedeljo $e je vršilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, prvo zasedanje Glavnega sveta Slovenske gospodarsko-kul-turne zveze. Dnevni red je bil sledeči: poročilo predsednika, jpOrUlhiti IViC-i eUvif, , diskusiji* in sklepi. Zasedanja se je udeležilo poleg članov, tudi nekaj drugih povabljencev. Predsedniško poročilo je podal dr. Kukanja. Med drugim je poudaril potrebo po združitvi čim-več slovenskih gospodarskih in kulturnih organizacij, da mora Zveza postati predstavnica vseh Slovencev in da je prav zaradi tega potrebno da se ta zavzame za vsa vprašanja, ki se tičejo gospodarskega in kulturnega življenja tržaških Slovencev. Dr. Kukanja je nadalje poročal o delu, ki ga je doslej opravil izvršni odbor, v katerega je bil pred kratkim kooptiran tudi dr. Dekleva. Zatem pa se je dotaknil vprašanj, ki se nanašajo na bodčče delo. Ostale koreferate so podali člani izvršnega odbora: prof. Umek o vprašanju šolstva, dr. Oblak o vprašanju gospodarstva s posebnim ozirom na Slovence, dr. Dekleva o pravici do uporabe slovenščine v javnem življenju, Ubald Vra bec o vprašanju slovenskih kulturnih ustanov in Drago Pahor o zaposlitvi Slovencev Vsi referati so bili vnaprej pripravljeni. Sledila je diskusija, ki pa je potekala brez vsakega haska in lahko rečemo, da ni imela nobene zveze z referati, odnosno teh ni v ničemer izpopolnila. Diskusija je tudi pokazala, da niti med člani odbora ne vlada enako gledanje na številna vprašanja in da si ta skušajo tako-rekoč tolmačiti vsak po svoje. V diskusiji so bila načeta tudi nekatera vprašanja, ki nikakor ne spadajo na zasedanje Glavnega sveta, temveč kvečjemu na sestanek kakšne zvezne komisije. Nekateri referati so bili povsem pozitivni. Toda marsikaj je bilo tudi negativnega v njih. Ker se bomo k zadevi še povrnili, naj na tem mestu omenimo le nekatere postavke iz referata, ki ga je podal prof. Umek. Zelo smo se začudili," ko smo slišali kako se omenjeni šolnik zavzema za nameščanje predvsem tistih šolnikov, ki imajo slovensko osnovno, srednjo in za profesorje tudi visoko : euti-kv šolo. Ako bi se to izvajalo, bi bili prizadeti številni učitelji in profesorji, ki so po rodni Tržačani in ki so bili prisiljeni študirati v italijanskih šolah. Medtem pa bi imeli ta-korekoč prednost — razen nekaj izjem — predvsem tisti šolniki, ki so prišli v Trst po letu 1945. * * * Enotnost med tržaškimi Slovenci je danes potrebna bolj kot kdaj koli. Nobenega dvoma ni o tem, da si to enotnost želi velika večina naših rojakov, ne glede na to, kateri politični stranki pripadajo. Mi pozdravljano vsako zdravo pobudo, ki služi slovenski skupnosti. O tem smo pripra- vljeni razpravljati z vsakomur. In ne le razpravljati, temveč aktivno se udeležiti vsake akcije za obrambo pravic tržaških Slovencev. Da je ia kn smo konkretno dokazali ae ob uešlfcLib pršilkah -ia. .40. dokazujemo tudi danes. Zavračamo pa to, da bi se kdorkoli hotel lastiti monopola nàd temi akcijami in nad slovensko demokratično skupnostjo. Dežela “4 svobod" NiitiVV YORK — Sest voditeljev ameriške Komunistične partije, ki so odsedeli svojo kazen na pet let (bili so obsojeni leta 1949) je ameriška policija nemudoma ponovno aretirala in jih zaprla. Prvič so bili obtoženi, da so organizirali pod imenom KP ZDA neko družbo, ki je učila kako strmoglaviti s silo ameriško vlado. Sedaj so pa obtoženi, da so bili člani te družbe. unije, ker bi po tajnih določilih pogodbe morala Italija, avtomatično stopiti v vojno, ki bi jo izzvali ameriški imj?e-rialisti. Senator Smith pa je z branjem odlomkov iz knjige lorda Kussella «Bič svastike» predočil strahovotosti, ki so jih Nemci zagrešili v zadnji vojni in ki jih je Hitlerjev glavni stan pripravil že pred vojno. Nič boljšega ali še mnogo slabšega je pričakovati v morebitni novi vojni, v kateri bi nemške divizije j?ostale odločilen faktor. Tov. Grieco pa je prikazal, da ustvaritev Zahodnoevropske unije ne bi prinesla Italiji nobene koristi, pač pa samo škodo, razdejanje in smrt. Medtem ko se v senatu razvija oster boj proti ZEU, tudi ljudstvo daje javno izraza svojemu nasprotovanju ponovni oborožitvi Nemčije. V senat prihaja stotine in stotine pisem kolektivov in posameznikov, naj ne odobri te za Italijo usodne pogodbe. Iz vse Italije prihajajo v Rim delegacije, ki pravtako roté, naj se odvrne ta nesreča od italijanskega ljudstva. Vedno j>o-gostejše so javne ljudske manifestacije proti nemški oborožitvi. V Bologni je bila velika demonstracija, ki se je je udeležilo 4.000 mladincev. Na trgu tiv. Marka v Benetkah in v mnogih drugih krajih so demonstranti zažgali kljukaste križe v znak protesta proti nameram ponovno oborožili Nemčijo. Za jutri pa je po celi državi napovedan dan protesta proti ZEU z zborovanji in ljudskimi manifestacija«». > ;:y i.,-!,.«-,:'!. i istočasno z borbo proti obnovitvi nemške vojne sile se po vsem svetu razvija široka akcija za uničenje in prej>o-ved uporabe atomskega orožja. Po velikih usj?ehih na Ki-tajskèm in Jajxmskem so tudi na Madžarskem nabrati za Dunajski apel že nad 4 milijone podpisov. V Italiji je akcija proti atomskemu orožju dobila v zadnjem tednu zelo širok obseg. Doslej je že enajst pokrajinskih svetov zahtevalo u-ničenje vseh zalog atomskih bomb in njihovo prepoved v vseh državah sveta, in sicer soglasno v pokrajinah Ferrara, Forti, Grossetto, Livorno, Ta- ranto, Terni in Firence, z ve-činov glasov pa je bila ta zahteva izglasovana v Beneven-tu, Foggi, Potenci in Rovigu. Za to zahtevo je glasovalo doslej tudi že mnogo desetin občinskih svetov, med njimi Livorno, Perugia, Parma, Macerata, Pesaro, Lecco, Pescara in druga. Naglo napreduje tudi nabiranje podpisov za Dunajski apel. V pokrajini Ravenna so dosegli že 100.000 podpisov, v Ferrari 70.000, Mo. deni 40.000, Reggiu E. 63.000 itd. Tudi pri nas na Tržaškem so bili doseženi v zadnjem tednu zelo pomembni uspehi, zlasti še v slovenskih vaseh. Posebno lep — stoodstotni — u-speh so dosegli v Prebenegu, kjer je podpisalo 200 vaščanov; na podoben plebiscitaren način so se odzvale tudi Cerovlje z 59 podpisi, Medja vas 47, Stivan 46. Bilo je nabranih 240 podpisov v Kolonji ter stotine v drugih predetih in vaseh. Jutri, v nedeljo bo ob 10. uri v kinu «Arcobaleno» .... — (ul. S. Francesco 10) — PROSLAVA 8. MARCA 0 pomenu mednarodnega dneva žena in o desetletnici pridobitve ženske volilne ~ pravice bo govorila CINA BORELLINI odlikovana z zlato kolajne Pozdrave bosta prinesli_ MIRA RIJAVEC svetovalka goričkega pokrajinskega svèta in ROMILDA CHINCHIO odbornica miljske občine Vabljeno ase prebivalstvo ODGOVOR «PRIMORSKEMU» Pri «Primorskem» imajo navado, da od časa do časa prekinejo zatišje, m vam delajo z naslado tu.di če jim domislice niso preveč duhovite. V četrtek so objavili neko zgodbico v slikah, ki so jo povzeli iz nekega zahod-nonemškega humorističnega časopisa. Zgodbica vam pove da sta tako Adenauer kot Bulgantn končno dva gospoda, ki sta napravila svojo kariero, imata iste o-k use in sta v bistvu dva maršala s kupom kolajn In dekoracij na prsih. Primerjati Adenauerja z Bulga-ntnom se nam ne zdi preveč genialno. Vendar pa Ima vsak pravico zabavati se, kot hoče in kot teli. Radi bi pa le vedeli, kaj bt rekli uredniki Primorskega, če bi ml objavili kartkatumo zgodbico ki bi primerjala maršala Tita, recimo, z maršalom Goertn-gom in bt objavili razne slike od spreda] in od strani, v unl/ormt ali brez nje, z zbirko dekoracij na prsih, s psom ali pa $ papagajem? Mi tega ne bi storili, ker je zelo malo primerno in tudl malo zabavno. Toda uredniki Primorskega so bolj... objektivni! V ČASU RAZOROŽITVENE KONFERENCE V LONDONU Odločen nastop levega krllejeburletov proti politiki sile Beograd vali na Italijo krivdo zaradi zavlačevanja mednarodne konference LR Kitajska Imenovala svojega poslanika v Beogradu Predstavnik državnega tajni-. Glede sklicanja mednarodne nega opolnomočenega velepo- štva za zunanje zadeve Jugo- konference o tržaški prosti luki slavije Branko Brankovič je je izjavil zastopnik jugoslo- na nedavni tiskovni konferenci potrdil vesti, po katerih so bila 16. februarja v Rimu u-spešno zaključena jugoslovan-sko-italijanska pogajanja za pravilnik mešane (komisije, katera naj nadzoruje izvajanje določb Posebnega statuta o narodnih manjšinah na Tržaškem. Ta pravilnik je bil istega dne tudi sprejet in podpisan od obeh zastopstev. Ni pa mogel dati nobenih zagotovil kdaj bo ustanovljena mešana komisija, niti ni pojasnil, kaj še ovira takojšnje imenovanje zastopnikov obeh držav vanjo. Po njegovem je zaenkrat bistveno, da je sprejet pravilnik, s katerim je zagotovljena možnost poslovanja komisije. Poraz ameriških hlapcev na Japonskem 'TOKIO — V nedeljo so se na Japonskem vršile volitve v novi parlament. Vse stranke, ki so zagovarjale politiko prijateljstva s Sovjetsko zvezo in Kitajsko, so se pri tem okrepile, poražen je bil bivši prvi minister Jošida s svojo stranko, ki je preveč zagovarjal politiko hlapčevanja ameriškim imperialistom. Prva je izšla stranka prvega ministra Hatojame, ki je pred kratkim nadomestil v vladi Jošido. Komunistična partija je pridobila 300.000 novih glasov V novem jaj?onskem parlamentu je sedaj tri četrtine po- slancev, ki so naklonjeni vzpo-stavitvi normalih odnosov asSR in Kitajsko, to je politiki miru in prijateljstva. Velik uspeh CGIL MILJAN — Pri volitvah za novo notranjo komisijo tramvajske ustanove v Milanu, je enotna sindikalna organizacija OGIL dosegla veliko zmago in od 75,96 odst, prišla na 78,82 odst. Tudi v drugih mestih je CGIL zadnji teden napredovala, dočim so izšle pražene ostale razbijaške sindikati ga pomočnika zunanjega min V vanskega državnega tajništva, da mu niso znani razlogi, zakaj doslej še niso bile sklicane prizadete države. Vsekakor pa da Jugoslavija potrpežljivo čaka na konferenco, katere sklicanje je dolžnost Italije. S tem je sicer na blag način, vendar nedvoumno prikazal krivdo italijanske vlade, da do danes še ni prišlo do te važne konference. Pogajanja med Jugoslavijo na eni, ter nekaterimi ljud-skodemokratičnimi državami so še v teku. Tako po vesteh iz Beograda ugodno napredujejo pogajanja za normalizacijo odnosov z Albanijo; doslej so že zadovoljivo rešena nekatera vprašanja konzularnega značaja Pred časom so nastopile nekatere težave pri j?ogajanjih za trgovinsko pogodbo z Nemško demokratično republiko, ki pa so bila s prihodom skupine nemških strokovnjakov odpravljene. Po izjavah vzhodnonemške delegacije je predlagani sporazum ne samo mogoče doseči, marveč ga še celo razširiti. Pravtako ugodno potekajo pogajanja med jugoslovansko in bolgarsko trgovinsko delegacijo, ki so se pred dnevi pričela v Beogradu. Pričakujejo, da bo trgovinski in plačilni sporazum v kratkem dosežen ter da bo obsegal obojestransko izmenjavo blaga vrednosti 4 milijonov dolarjev Po vesteh iz Pekinga je predsednik LR Kitajske Mao Ce Tung imenoval dosedanje- slanika LR Kitajske v Jugoslaviji. KP in "Delo i novih minili Današnja številka Je Izšla z enodnevno zamudo. Vse naše cenjene bralce prosimo, da nam to zamudo oproste. Zaradi preselitve v nove prostore nam ni bilo namreč mogoče pravočasno iziti. Obenem sporočamo, da so se Komunistična partija Trza škega ozemlja, Zveza komunistične mladine ter uredništva in uprave časopisov «Delo», «11 Lavoratore» in «L’Unità» preselile v nove sedeže v ulici Capitolina št. 3, telef. 44-046 in 44-047. Prejšnji petek je začel v Londonu zasedati pododbor OZN za razorožitev, v katerem so zastopane Sovjetska zveza, združene države, Velika Britanija, Francija in Kanada. Na prvi seji je delegat ZSùR Gro-miko predložil sovjetski načrt, Ki preuvideva; a) j?opoino uničenje vseh zalog atomskega orožja, b) vse države naj se obvežejo, da ne bodo povečate svoje oborožene sile pretto stanja, ki je bilo doseženo 1. januarja letos, c) podpis dogovora o postavitvi izven zakona vsega orožja za množično uničenje ter splošna o-mejitev oborožitve, č) ustvaritev sistema nadzorovanja in kontrole o izvajanju gornjih določb. Temu nasproti predvideva anglo-ameriški načrt prepoved jedrnega orožja šele na zadnjem mestu in še to ne kot neobhoden pogoj za dosego o-staiih zahtev. Obstaja pa še tretji ameriški načrt, katerega vsebina pa še ni znana. Kako kratkovidna je politika angleške vlade v pogledu atomskega orožja, je razvidno iz predavanja Nobelovega nagrajenca za fiziko dr. Powella. Po njegovih izvajanjih bi mogla biti Anglija popolnoma razdejana v j?ol ure z razstre litvijo 20 vodikovih bomb. Kljub temu pa je Churchill že pred dnevi sporočil odločitev svoje vjade, da bo zadela graditi vodikove bombe. V torek pa je še poostril svoje stališče z izjavo, da zahodne države grade svojo strategijo predvsem na rabi termonukle-arnega orožja ter da so že izbrale cilje v Sovjetski zvezi, na katere bi vrgli vodikove bombe. jo laburistične večine ter po- sko zvezo ter nuj preneha s staviti svojo, v kateri najostreje obosjajo vladno odločitev o gradnji vodikovih bomb ter zahtevajo, naj da Velika Britanija pobudo na sedanji razorožitveni konferenci v Londonu, naj se postavi termo-nukiearno orožje izven zakona. Pri glasovanju v spodnji zbornici za resolucijo laburistične skupine se je vzdržalo 80 poslancev levega krila j tievanom na čelu. V svojem govoru je Bevan odločno nastopil proti rabi atomskega orožja, obenem pa je zahteval od vlade, naj napravi vse, da pride do pomiritve s Sovjet- politiko izvršenih dejstev, kot to dela z vprašanjem ponovne nemške oborožitve. Velik požar v bostonski luki BOSTON — V bostonskem pristanišču je v četrtek izbruhnil silen požar, ki je sko-ro poj?olnoma uničil del starega pristanišča. Pri gašenju je sodelovalo 300 gasilcev. Žrtev na srečo ni bilo, pač pa znaša materialna škoda, po prvih ugotovitvah, preko 100 tisoč dolarjev. Pri vprašanju deželne avtonomije je razlika med nami tn Primorskim ta-le: mi ne samo, da smo bili proti umazanemu barantanju, ki so ga napravili za hrbtom našega prebivalstva, marveč smo tudi čisto resno vzeli začasnost razkosanja. Zato, kadar mi govorimo o avtonomiji, se ne sklicujemo na Italijansko ustavo, marveč na Spomenico o sporazumu. Mi govorimo o teritorialni avtonomiji in se sklicujemo na Svobodno trtaško ozemlje. Vemo, da so Italijanski na donatisti v velikih težavah, ker ne vedo, kako bi se izmotali Ul objasnili svojim pristašem, beguncem in vsem drtavljanom da je bilo barantanje dokončno te od prvega trenutka in da so se v tej .jčki stiinjali Angteti in Ame-rikanct, rimska in beograjska, vlada, čeprav so se vst sporazumeli, da bodo resnico zamolčali in povedali le kup lati, da bi prevarali naše prebivalstvo, Ml nimamo nobenega namena pomagati jim, da bi izšli Iz greznice, v katero so zabredli. Nasprotno, storili bomo vse mogoče, da bi prebivalstvo izvedelo, kako Je bilo osleparjeno. Uredniki Primorskega so drugega mišljenja. Italijanski nacionalisti Jim morajo biti res hvaležni. SIDNEJ —; V južnem delu Novi Gailesa v Avstraliji so reka Hunter in ostale silovito narasle in jioplavile veliko število mest in vasi. Po prvih poročilih je bilo preko 50 mrtvih; okrog 100.000 oseb je o-stalo brez strehe. NEZASLIŠAN CINIZEM SLOVENSKIH MAKARTISTOV “Demokracija" in atomska bomba Neki «ing. ---ne» je v zadnji, mel natisnjena razglabljanja, ga pekla vroče želijo kat posled II.. I . — — ÀlnnnL yx I nri' rw > m srt in . rt'l'ss Is 11 ret s' rs II I trs M . I I 1 . «Demokraciji» napisal članek o pripominja: ul'eh vrstic nisem «atomski zaščiti», v katerem pre- napisal zato, da bi podprl pro-pričuje «.mestne očete», naj ne- vizije komunističnim zaslužka, mudoma preskrbijo nekaj sred-1 rje m (kdo je večji zaslužkar od štev, ki bi morala služiti vzpostavitvi protiatomske zaščitne mreže v 1 rslu. Pisec članka sploh ne misli, da bi se mogla atomska vojna preprečiti. On izhaja iz predpostavke, da je utomska vojna nujna in da se nanjo treba pripraviti. Zato govori o kletnih ploščah po hišah, o «vzgoji šolskih otrok», o nagli izpraznitvi mesta itd. Kar se da hladnokrvno govori, da bi Trst brez priprav imel J08.000 mrtvih m 65.000 ranjenih in s pripravami pa 5.000 mrtvih in 17.500 ranjenih. Vse do pičice prera- Proti tej blazni politiki bri-1 čunano, matematično predvidi] lanske vlade je odločno na- no, strokovnjaško ugotovljeno ! stopila skupina 25 laburisti-1 In na koncu, da ne bi kdo čnih poslancev. Ti so odkloni- od njegovih dičnih filcalom-li tudi kapitulantsko resoluci- skih prijateljev napačno nizu- Desetine ubitih v spopadu izraelskih in egiptskih čet KAIRO — V ponedeljek zvečer so se na egiptsko-izraelski meji, v bližini mesta Gaze, ponovno spopadle vojaške čete obeh držav. Bitka je trajala preko tri ure in je eden najresnejših incidentov, ki so se doslej pripetiti na meji med Egiptom in Izraelom od leta 1949, ko je bilo med obema državama podpisano premirje. Egiptska vlada je uradno objavila, da je bilo pri zadnjem spopadu ubitih 42 njenih vojakov, dočim so izraelski časopisi javiti, da so padli številnih vojaki, ni bilo pa ob- li« organizacij#. stra Vu Hilu Cuana za izredti javljeno njihovo točno število. Egitska vlada je nemudoma vložila pritožbo pri Varnostnem svetu Združenih narodov, kar je storila tudi izraelska. Varnostni svet bo moral sedaj preiskati vso zadevo in ugotoviti krivca, ker se obe vladi medsebojno obtožujeta. Na vsak način, se je bitka o-digrala na egipstkem 'vemlju, kar izraelska vlp''_ opravičuje s tem, da so njeni vojaki zasledovali v notranjost egip-ske vojake, ki da so prodrli na njeno ozemlje. Položaj je precej resen, ker sta začeti o-be vladi pošiljati ojačanja na mejo. Volitve v ZSSR MOSKVA — V nedeljo so se vršile v 11 sovjetskih republikah volitve vrhovnih sovjetov. V vseh republikah je bila udeležba zelo visoka; volilo je 99 odst. volilnih upravičencev. Najvišja udeležba pa je bila v republiki Georgiji, kjer je volilo 99,7 odst. volivcev. Ljudstvo je pokazalo svoje zaupanje do kandidatov, ki jih je samo imenovalo na predvolilnih zborovanjih. Vsi visoki predstavniki partije in vlade so bili ponovno izvoljeni. njegaf op. ur.), ki prav v teh dneh ZUPET V OIRaJU v naše hiše in stanovanja ter lovijo podpise proti uporabi atomskega orožja, niti ne mislim V DIV-t Ji PLES tako imenovanih mirovnih odborov, ki kričijo proti atomskim poskusom»... itd. itd. u tem stilu. Torej smo razumeli: «ing.--• ne» (mislimo, da tega človeka poznamo izza časov stare Jugoslavije, ko je bil goreč pristaš «Urjune», monarho/asistične organizacije in kasneje voditelj Ljoličeve fašistične mladine J nima nobenega numena prestrašiti ljudi s lem, da opisuje grozovite učinke atomskega orožja, marveč Jih hoče le prepričati, da je treba te učinke sprejeti takšne, kakršni so. Pisec in z njim list, ki je njegov izbruh objavil, sploh ne misli zaščititi človeštva in Tržačanov z zahtevo po prepovedi atomskega oro-žja v vseh državah sveta, marveč misli le povedati ljudem, da si morajo pripraviti... kletne plošče in da bodo na ta način le v... malenkostnem številu u-mirali pod atomskim ognjem. Kaj je pač za «ing. — nc» 5000 mrtvih in 17.500 ranjenih v me-stu, ki šteje 280.000 prebival-cev/ Kaj je za njega dejstvo, da bodo ranjenci ostali le obsojenci na smrt, ki bodo umirali še leta po atomski eksploziji/ Kaj je za njega dejstvo, da bi vodikove bombe v primeru vojne zastrupil eozračje, vodo, ra-sitine, ljudi, onemogočile življenje na zamlji in napravile iz našega ploneta mrtvo puščavo, kot je danes luna? Njega pač vse to ne briga, on si niti ne predstavlja, da bi v tem ognju zgorel tudi on s svojo družino in da bi bili pogub-Ijeni g njim tudi vsi tisti, ki si te. njo obrambo proti komunizmu, katerega se bojijo bolj kot konca sveta/ Človek ki imenuje napore za prepoved atomskega orožja «divji ples», človek, ki se boji ljudi, kateri hodijo nabirat podpise za to prepoved, človek, ki ne najde niti besedice graje in odpora proti nevarnosti atomskega pokola, je zelo težko bolan. Njegova bolezen se imenuje pomanjkanje vsakega člove. Canskega čuta, pomanjkanje sle-hernega bratskega čustva, pomanjkanje dostojanstva. Tak človek pravzaprav ni več niti človek in je zabredel v močvirje ljudi, ki se držijo gesla: «Après mol le deluge» — so menoj vesoljni potopi A takih' ljudi je na vso srečo zelo malo na svetu. Takih norcev je pravzaprav čedalje manj. In kljub temu da nočejo v «di-■ji ples», kljub temu da se bodo z vsemi svojimi silami borili proti nabiralcem podpisov za prepoved atomskega orožja, kljub temu da izhajajo is predpostavke neizbežnosti atomske vojne, jih bodo prav tisti ljudje, proti katerim se najbolj zaganjajo, rešili. Kljub njihovemu sovraštvu proti človeštvu bodo rešeni od človeštva skupno s svojimi družinami, s svojimi otroci, vnuki in pravnuki. Kajti želeti si atomske vojne pomeni želeti si uničenja samega sebe in svoje družine. In «ing.---nc» zgleda, da ne ljubi ljudi niti samega sebe. Skušali pa bomo napraviti tako, da bo ponovno dobil vero v svoj lastni jaz. In tudi podpisi, ki jih toliko sovraži, bodo k temu pripomogli, Ce bo čez 10 let še živel, naj te zahvali «divjemu plesu», naj se zahvali razsodnim ljudem. Pa naj kar nadaljuje z objavljanjem svojih «človečanskih» člankov» v «Demokraciji», ki to najboljše spričevalo zanj in ga li*t, ki jih natiskuje. OB 2. OBLETNICI SMRTI TOV. STALINA, VELIKEGA UČITELJA DELOVNIH MNOŽIC Proletariat mora podpirati nomo zatiranih narodou mu sovužniku revolucionar- žavnih posestvih in strojno- Danet poteka druga obletnica smrti velikega učitelja In voditelja. tov. Josipa VlsarionoviCa Stalina, kt je vse svoje vzgledno ttvljenje posvetil razvoju svoje socialistične domovine in borat vsega delavskega razreda sveta za ustvaritev pravičnejšega In sreCnejiega ttvljenja. Ub te) priliki objavljamo 4. tezo iz njegove zelo pomembne Študije o nacionalnem vpraSanJu. Prej je bilo nacionalno vprašanje obravnavano na reformističen način, kot vprašanje zase, neodvisno, brez zveze s splošnim vprašanjem kapitalistične oblasti, strmoglavljenja imperializma, proletarske revolucije. Priznavalo se je tiho, da je zmaga proletariata v Evropi mogoča brez neposrednega zavezništva z osvobodilnim gibanjem v kolonijah, da bi se moglo nacionalno in kolonialno vprašanje rešiti čisto tiho, «avtomatično», izven velike poti proletarske revolucije, brez revolucionarke borbe proti imperializmu. Danes je treba to protirevolucionarno gledanje smatrati za razkrinkano. Leninizem je dokazal, in imperialistična vojna ter ruska revolucija sta potrdili, da se nacionalno vprašanje lahko reši samo v povezavi s proletarsko revolucijo in na njenem terenu, da gre pot zmage revolucije na Zahodu preko revolucionarnega zavezništva s protiimperiali-stičnim osvobodilnim gibanjem kolonij in odvisnih dežel. Nacionalno vprašanje je del splošnega vprašanja proletarske revolucije, del vprašanja diktature proletariata. Vprašanje se postavlja takole: ali so že izčrpane ali ne obstoječe revolucionarne možnosti v revolucionarnem osvobodilnem gibanju zatiranih dežel, in če še niso izčrpane, ali obstaja upanje, razlog, izkoristiti te možnosti za proletarsko revolucijo, napraviti iz odvisnih in kolonialnih dežel ne več rezervo imperialistične buržoazije, marveč rezervo revolucionarnega proletariata, njegovega zaveznika? Leninizem odgovarja na to vprašanje pritrdilno, to je v smislu priznavanja obstoja revolucionarnih sposobnosti v narojjno-osvobodilnem gibanju zatiranih dežel in v smislu, da smatra za mogoče izkoristiti te sposobnosti v interesu strmoglavljenja skupnega sov ražnika, imperializma. Mehanizem razvoja imperializma, imperialistična vojna in revolucija v Rusiji potrjujejo v celoti zaključke leninizma v tej zvezi. Od tod izhaja nujna potreba prodpiranja, odločnega in aktivnega podpiranja narodnoosvobodilnega gibanja zatiranih in odvisnih narodov s strani proletariata. To, naravno, ne pomeni, da mora proletariat podpirati kakršno koli narodno gibanje, vedno in povsod, v posameznih konkretnih primerih. Podpirati je treba narodna gibanja, ki gredo za tem, da oslabijo, da zrušijo imperializmem in ne da ga utrdijo in ohranijo. Imamo primere, ko narodna gibanja posameznih zatiranih dežel na-sprotujejo interesom razvoja proletarskega gibanja. Razume se, da se v teh primerih ne more govoriti o podpori. Vprašanje pravic narodov ni osamljeno vprašanje, samo zase, marveč je del splošnega vprašanja proletarske revolucije, je del podrejen vsemu in zahteva, da se ga upošteva z vidika vsega skupaj. Med leti 1840 in 1850 je bil Marks naklonjen nacionalnemu gibanju Poljakov in Madžarov in proti nacionalnemu gibanju Cehov in Južnih Slovanov. Za kaj? Zato, ker so bili Cehi in Južni Slovani tedaj «reakcionarni narodi», «prednje straže Rusov» v Evropi, prednje straže absolutizma, dočim so bili Poljaki in Madžari «revolucionarni narodi» v borbi proti absolutizmu. Zato, ker bi podpiranje nacionalnega gibanja Cehov in Južnih Slovanov nega gibanja v Evropi. «Posamezne zahteve demokracije - pravi Lenin - vključno s samoodločbo, niso nekaj absolutnega, marveč delček skupnosti svetovnega demokratičnega gibanja (in danes: skupnosti socialističnega gibanja). Mogoče je, da pride delček v določenih posameznih primerih v nasprotje z vsem Skupnim, tedaj ga je treba odkloniti». Tako se postavlja vprašanje posameznih nacionalnih gibanj in morebitnega reakcionarnega značaja teh gibanj, če se, naravno, ta gibanja ne upoštevajo s formalnega vidika, z vidika abstraktnih pravic, marveč konkretno, z vidika interesov revolucionarnega gibanja. ODLIKOVANJA OBDELOVALCEV LEDIN 1.500 mladeničev in deklet, članov Komsomola, je bilo pred kratkim nagrajenih s posebno kolajno za prispevek, ki so ga dali pri razvoju in obdelovanju pustih ledin. Moskovski Komsomol je bil s 100.000 mladinci med prvimi, ki so odšli na Vzhod, da pretvorijo puste ledine v rodovitne nji-pomenilo tedaj posredno pod-1 ve. Danes dela 14.000 moskov-poro carizmu, najnevarnejše-1 skih mladincev na novih dr- V Kremlju so bile ob novem letu velike ljudske veselice s široko udeležbo Moskovčanov, mladine in pionirjev. Na sliki: nastop romunskega študentovskega baleta, ki je gostoval za novo leto v Sovjetski zvezi. traktorskih postajah v stepah Altaja, Sibirije in Kazahstana. Med novimi odlikovanci je tudi Jurij Kasatkin, ki je pred odhodom na Vzhod delal kot strugar v neki tovarni preciznih instrumentov v Moskvi. RAZVOJ METALURGIJE V LR BOLGARIJI Metalurgija se je začela razvijati na Bolgarskem šele s prihodom ljudske oblasti in sedaj vedno bolj napreduje. Proti koncu leta 1953 je začela obratovati jeklarna «Lenin», ki je prva tovrstna tovarna v Bolgariji. Opremljena je z modernimi sovjetskimi stroji in skoro vse operacije so mehanizirane ali avtomatizirane. Potem ko je začela delovati ta jeklarna, je zelo narasla proizvodnja jekla in valjanega železa. Njena produkcijska sposobnost se bo pa še bolj povečala, ko bodo delovale nove Martinove peči, ki so jih začeli pred kratkim postavljati. RAZVOJ KITAJSKE ZUNANJE TRGOVINE Preteklega leta se je zelo povečala kitajska zunanja trgovina s Sovjetsko zvezo in ljudskimi demokracijami, pa tudi z raznimi drugimi deželami, predvsem z Indijo, Bir-manijo, Indonezijo, Cejlonom in Pakistanom. Kitajska državna podjetja so v zadnjem letu sklenila tudi številne trgovinske pogodbe z industrije) in poslovnimi ljudmi Angije, Holandske, Argentine in drugimi. Predvsem se je z zadnjem letu povečal izvoz svilenih tkanin, zelenega čaja, sadja v škatlah, kašmirskih šalov, premoga, volnenega in platnenega blaga, soli, železnih rudnin, pletilnih in šivalnih strojev, strojev za predelavo čaja in drugih industrijskih proizvodov. Iz spominov naših žem na 8. marec v drugi vojn Ob priliki letošnje proslave 8. marca, mednarodnega praznika žena, smo se približali nekaterim vidnejšim borkam in aktivistkam iz časa narodnoosvobodilne borbe ter jih zaprosili, da nam dajo ob tej priliki nekaj prispevkov iz svojih spominov na proslave praznika žena, na veliko delo in prispevek, ki so ga dale žene v drugi svetovni vojni, v hudi borbi za osvoboditev izpod nacifašizma, za svobodo in lepše življenje. «Povej nam kaj iz svojih bogatih spominov na NOB o proslavi 8. marca», smo zaprosili Kristino Malalan iz Trebč. Prijazno kot vedno je zasijal Kristini obraz, nasmehnila se je in se z mislijo preselila tja v dobo ilegalnega dela, spomin ji je šel preko Krasa do Brkinov in se ustavil v vasi Zajuše. «Da, ravno tukaj v Zajušah — je rekla Kristina — smo žene kljub sovražnikovemu obroču četnikov, Nemcev in domobrancev leta 1944 organizirale 8. marec, pa še kako lepo! Imele smo tudi kulturno prireditev, recitacije, igrico «Ciciban», o pomenu praznika je govoril borec tov. Jordan. Zvečer pa smo pripravile kresove z napisi «Živeli partizani», «Živela OF» in druge. Pri pripravah so nam pomagali tudi borci Istrskega odreda in VDV, ki so bili v bližini in se tud: udeležili praznika. Isti večer smo šle v bližnjo vas Bregarje, kjer je bila tudi proslava 8. marca s kresovi. Proslavam je ljudstvo prisostvovalo, kar ga je bilo — staro in mlado, veselili smo se skupaj s partizanskimi borci v prepričanju, da bo kmalu konec vojne in da bo nastalo svetlejše življenje» -- je zaključila Kristina. Pri Slavi Cebulec-Katri pa smo izvedeli, da je syoj prvi 8. marec praznovala leta 1944 na velikem zborovanju žena na Štjaku. «Tam sem šele iz raznih poročil in referatov izvedela pomen 8 . marca in spoznala važnost tega dneva. Zato sem hotela — nam je rekla Katra — da bi prihodnji 8. marec proslavile tudi me žene na terenu, kjer sem delovala. Bližal se je 8. marec le- U Ml RAJ OČI NACIZEM JE ŽE PRIPRAVLJAL NAČRTE ZA TRETJO SVETOVNO VOJNO Eisenhower se je navdušil za »načrt" generala Guderiana Odmev knjige nacističnega generala - »Obrambni načrt" je bil sestavljen že leta 1943 Nacisti se niso bali ptgojev predaje - Februarja 1945 postavljeni temelji za obnovo Wehrmachta Pred koncem 1949. leta se je pojavila v Bonnu knjiga, ki jo je spisal nacistični general Heinz Guderian, zadnji poveljnik o-klopnih sil Reicha. V knjigi s značilnim naslovom «So gelit es nicht» (Tako ne gre), je Gude-rian očital Adenauerju, da hoče razlikovati med demokratičnimi in nacističnimi Nemci. Predvsem pa je očital Američanom, da ho. čejo zgraditi v Evropi šibko stavbo: «Evropo se lahko postavi in brani samo, če se opira na SS, na ljudi, ki so v SS dali dokaze poguma in odločnosti v borbi proti boljševizmu, če se rehabilitirajo ljudje ki so se borili v SS, z rehabilitiranjem zastav in simbolov, pod katere-mi se je najboljša mladina Evrope borila do poslednjih sil proti komunizmu». Nekaj dni po izidu knjige, je bil Guderian sprejet pri Eisen-liowerju in časopisi v Bonnu, od aAllgemeine Zeitung» do VESTI IZ JUGOSLAVIJE «.Die IV elt», od «Rheinische Zeitung» do «Tagesspicgel» so poročali, da je Guderian predlo, žil ameriškemu generalu «svoj načrt za obrambo Evrope». Pozneje se je zvedelo, da je bil o-menjeni «načrt» sestavljen sr strani «Nemškega vojaškega od-bora», ki mu je predsedoval general Manteufjel. alke» je željno čilal nasvete Guderiana, ki jih je smatral zanimive in pravilne in je nato odposlal ves spis predsedniku Trumanu. Sled. nji se je še bolj navdušil za nasvete ter jih poslal glavnemu stanu NATO. Dve leti pozneje je prišel «Guderianov načrt» o javnost, toda ne s pravim imenom, da ne bi vznemirili Francozov. «Načrt» je bil uradno imenovan, kot aPlévenov načrt». Pozneje je bil aPlévenov načrt» se bolje poznan pod imenom «Evropska obrambna skupnost» ki je pa neslavno propad- nas, če smo v tej vojni začasno fa». Sestanka so se udeležili: poraženi, ko pa nam je uspelo Heinz Guderian, Adolf lleusin-povzročiti našim najbolj nepo- ger, generali Zeitzler, J odi, Kei-srednim sovražnikom (Rusiji in tel, polkovnik Kilmansegg, ma- Franciji) taka uničenja, kar se tiče ljudi in materiala, da nam je zagotovoljena v Evropi znatno večja gospodarska in demo-grafična nadmoč, kot smo jo imeli leta 1939. Osvojitev sveta s strani Nemčije se mora izva- da jati v etapah in bistveno je, , je v vsaki teh etap Nemčija najmočnejša dežela z gospodarskega in industrijskega vidika. S plenom, ki smo ga dobili v tej vojni, (za katerega nas bodo težko prisilili, da bi ga vrnili), z uničenjem, ki smo ga povzročili v gospodarstvu naših nasprotnikov in z industrijskim potencialom, ki nam ga bo uspelo rešiti, se bomo kmalu znašli v boljših pogojih kot 1939 za osvojitev sveta v teku bodočih petindvajset let». Memorandum, ki ga navaja jor von Oertzen, IValter Schei-lenberg, tajnik nacistične stranke Martin Bormann, sedanji voditelj skrajnega novonacistične-ga krila IValter Neumann, načelnik SS Ernest Kaltenbrunner in kakih deset drugih tehnikov. (Nadaljevanje sledi ) ZDI ioiDluielii Japonska Do konca marca t. 1. bodo ZDA opremile z lahkim in težkim orožjem dve diviziji japonske pehote. Japonska mornarica pa bo prejela iz ZDA 50 malih vojnih ladij. Dobava orožja, municije in vojnega brodovja se vrši na podlagi «pakta o vzajemni c-brambni pomoči», ki je bil podpisan 8. marca 1954 z Jo-šidovo vlado. NEHAJMO 2E ENKRAT Kmalu bo 10 let, odkar je NOV očistila slovenske kraje okupatorjev in odstranila vse, kar je spominjalo na podjarmljenje in na narodno suženjstvo. Danes pa izgleda, da menijo nekateri, da slovenščina ni primerna za znanstvena izražanja. Le prisluhnite vsakodnevnim poročilom in predavanjem po ljubljanskem raoiu in spoznali boste, da bi utegnilo biti to res. Z nepotrebnimi tujkami so prepletena celo predavanja .za našega preprostega kmeta in tudi predavanja za pionirje. Filip Podgornik piše: «ko sem slišal v kmetijskem predavanju po radiu stavek: «Z agrotehničnimi sredstvi, z regre i na artikle in s stimulacijo se bo produk- cija kvantitativno in kvalitativno dvignila», sem se nehote spomnil na ono uradno «slovenščino» na ljubljanskem kolodvoru v časih bivše Avstrije: «Ahtajte se, cug bo forši-bou»! Nekdaj so trdili, da se s slovenščino nikamor ne pride, da Slovenec mora znati še kakšen tuj jezik. Oni, ki uporablja danes nepotrebne tujke, pa neve .le dokazuje, da se s slovenščino niti doma ne more izhajati. Žalostno! («Slovenski poročevalec» 6.2.55) PROSVETNA DEJAVNOST NA GORIŠKEM Uspehi v ljudsko-prosvetni dejavnosti na Goriškem so v resnici skromni. Predvsem manjka strokovnih moči, težave so tuji v organizacijskih Problemi borcev za svobodo še vedno čakajo na rešitev Na nedavnem zborovanju partizanov, borcev v tujini, ki se je vršilo v Firencah v dneh 29. in 30. januarja, se je med drugim mnogo razpravljalo o perečem vprašanju vlog za priznanje partizanskega borca, za katere se smatra, da so bile predložene «po zapadlem roku». S tem vprašanjem je tesno j?ovezan problem j?okojninskih vlog svojcev padlih in invalidov, «borcev v tujini», ki niso v določenem roku predložili prošnje za «priznanje» in zato ne prejemajo nobene jyokojnine. Debata je dokazala, da je Tržaško ozemlje najbolj zainteresirano pri rešitvi tega problema, ker je bilo iz našega ozemlja «po zapadlem roku» predloženih za prizngnje okrog 1.20U prošenj, ki še vedno čakajo na resne« pri merodajnem ministrstvu; k tem je treba prišteti nadaljnjih 480 prošenj invalidov in svojcev padlih, ki jim izplačilo pokojnine zavisi od priznanja borcev v tujini. To so vloge, ki so bile predložene samo potom Partizanske zveze, brez onih, ki so jih posamezni upravičenci predložili sami neposredno, in ne upoštevajoč one, ki bi sicer imeli pravico, pa niso predložili no- bene prošnje, ker so smatrali, ženje bivših političnih prega- da je vse zaman. Ti upravičenci so to zanemarili ali zaradi po zakonu zapadlega roka ali ker niso poznali zakonskih odredb, ali pa ker so smatrali, da zaradi posebnega položaja našega ožemi j a, ne bodo ničesar dosegli. Zakonski osnutek za ponovno otvoritev zapadlosti za priznanje kvalifikaciji, ki je bil predložen leta 1953, predvideva to potrebo predvsem za Tržaško ozemije z ozirom na veliko število vlog in zadevnih primerov in na dosedanje posebne pogoje našega ozemlja. Zborovanje je sklenilo začeti odločno kampanjo, ki se bo vedno bolj stopnjevala in ki naj iKidpre delo partizanskih parlamentarcev ter privede do rešitve tega perečega vprašanja. S tem vprašanjem je j?ove-zana tudi zadeva prehoda izplačevanja pokojnin od Jugoslavije na Italijo in onih, žal, številnih primerov, ki so jim bile prošnje zavrnjene tako s strani Italije kot Jugoslavije. (O tem vprašanju bomo v prihodnjih tednih obširneje pisali). Zveza partizanov in Zdru- njancev, bosta v namenu, da podpreta akcijo, ki se že razvija v raznih krajih Italije in da nudita svojo pomoč parlamentarni akciji, v prihodnjih tednih sklicali številne sestanke partizanov in bivših političnih preganjancev v mestnih okrajih in vaseh. Iz teh sestankov naj bi izšle protestne resolucije naslovljene na ministrstva in parlament ter delegacije, ki naj bi pri tukajšnjih oblasteh protestirale in dale občutiti onim, ki imajo to dolžnost, nujno potrebo, da se čimprej uredi stanje številnih upravičencev, invalidov, sirot, očetov in mater padlih,, ki deset let po končani vojni še vedno životarijo svoje beano življenje, dočim se trošijo milijarde za oborožitev in se s presenetljivo naglico dodeljujejo pokojnine prve stopnje vplivnim osebam in celo članom vlade, ki imajo brez dvoma dovolj sredstev za preživljanje. Na teh sestankih se bo razpravljalo tudi o drugih zahtevah in bo podrobno objasnjen zakon z korist iiolitičnim preganjancem antifašistom, ki je bil pred kratkim potrjen v italijanskem parlamentu. oblikah, kjer ni prave načrtnosti. Nova Gorica in Solkan, ai je upravno-gospodarsko-po-litično in bi moralo biti tudi Aunurno središče uoriške, nima gleuaiišKe uvorane in je iu vsaka resna prosvetna nejavnost nemogoča. Prav zara-ui tega je izpadla kombinacija, da se primorsko gledališče p.e^eii iz Postojne v Novo Uo-. icu; ne le ua ni primerne gledališke hiše v Novi Gorici, ajer danes živi in dela preko devet tisoč prebivalcev, prav-laico je prosvetno deio otežko-ceno v soseunji občini Šempeter, ki ima 8 tisoč prebivalcev in v Ajdovščini, ki je muustrijisko mesto. Na splošno pa je povsod, posebno pa je to v Novi Gorici, da ni prostorov za knjižnico, za čitalnico, za Glasbeno šolo, za uruštvene prostore «svobod» in prosvetnega društva «Srebrnič». («Primorske novice» 4.2.55) ta 1945, po vaseh Trebče, Prosek, Kontovel, Veliki in Mali Repen in na Opčinah smo organizirale sestanke, kjer smo ženam govorile o pomenu mednarodnega praznika žena. Spominjam se živo akcije, ki sem jo ob tej priliki napravila na Opčinah. Kljub močnim nemškim postojankam in strahu žena, sem sama iz navadnega papirja izrezala majhne koščke, na katerih sèm napisala «Živel 8. marec — Smrt nacifašizmu — Zmaga se bliža» in ko je zvečer bila policijska ura, sem prišla S terena in po vseh cestah na Opčinah raztresla te letake. Uspeh so se nam pridružili osv® jeni ljudje aktivisti. Sre< imo se osvoboditelji z na! izmučenim ljudstvom, ki nikoli ni upognilo sovražni Na ruševinah, preko pogoi in trupel, smo se srečali S renči, ki so nas v nepop, radosti sprejeli v osvobi nem Kolašinu; borke in i ter ostali prebivalci so na objemi ' in poljubi sprejeli se je to naše veselje sprem« lo v eno samo pesem, pl1 rajanje, v narodna kola in bavo... To je bil moj najlepši marec — brez vsakršnih 1 prav za proslavo — ami Po vsem svetu proslavljajo letos žene 8. marec v znaku spesene borbe proti vojni in za uničenje vsega atomsK orožja. Zato bodo ponesle dunajski apel v vsako družino, predložile vsaki ženi, da s svojim' podpisom podpre m« čno akcijo za ohranitev človeštva pred strahotnim uti1 njem. te akcije pa je bil le viden. Drugi dan, ko so po vseh Opčinah ležali 'letaki, so jih ljudje pobirali in z veiikim začudenjem povpraševali, kdo ,ih je raztresel? Mnogi so razumeti, kaj pomenijo in so se jih veseliti drugi pa so ti-. tega dne izvedeli kaj je 8. marec. Poleg tega so se žene‘v~cme njenih vaseh ob priliki 8. marca obdoizile tudi s tem, da so z velino akcijo po vaseh nabrale mnogo hrane in obleke za partizansko vojsko, torej po svojin močeh, obkrožene od sovražnika, smo kljub temu dostojno proslavile meunaruuni dan zena, čeprav so mnoge šele takrat izvede.e za pomen d. marca.» Vrla partizanska, borka I. črnogorske brigade lvka Sul-cič iz Križa nam je na naše vprašanje o spominu na proslavo 8. marca v borbi rekia: «U prosiavah 8. marca bi ne znala kaj povedati, le o borbah vam bom lahko kaj rekla» — je odgovorila lvka in smo ji v očeh brali vso zagrenjenost, kot da bi se borba še nadaljevala, kot da partizanka lvka ni še s sovražnikom končala... «Najbolj mi je ostal v spominu 8. marec leta 1943 — je nadaljevala lvka, sedaj že nekako s ponosom v očeh, ki so ob njenih spominih na Črno goro vedno bolj žveie — ko smo vodili.ostre borbe za osvoboditev Kolašina. Za mesto Kolašin smo imeli pet o-tenziv, petkrat smo ga zavzeli in prav tolikokrat smo ga morali zapustiti pred nadmoč-Alm sovražnikom. Toda po petem napadu smo ga osvobodili! Ob splošnem veselju nas borcev I. črnogorske brigade - bil je veličastnejši kot vi stali — bil je lepši, ker s puško v roki prinesli sV do ljudstvu v Kolašinu» ' zaključila naša lvka. «Od raznega dela, ki siti1 opravljali kot člani Okra _ ga mladinskega komiteja ziču, je bila naša naloga Ui, da prenašamo pl siiti drug material, ki šu g» iere, sestre in žene poši* svojim dragipt -partizan01 urine» — nam je rekla *' nijavec. «Nekega one srti1 zaiozeue z materialom naj iz irziča proti vasi Dol. bi nas moral , počakati 1 riš Milan, ki je od nas 5 • jemal material in ga v v* veselje izročal partiza* Toda v določeni gostilni v lu Milana ni bilo — našla ie nekaj gapistov, ki s° obvestili, da so v bližini I ci. Od tu smo nadaljeval* pròti Temnici in izročil® terial na prvi karavli. N* vratku smo vsepovsod sre* ie partizane, prepevaie sd biie veseie. Ko smo se D1 Opatjem selu je pesem kako je dolga pot...» na ustih kar naenkrat utib pred nami so bili Nemci, vili so nasi in začela 5* izpraševanja. Ob tej pl1 kot nikoli do takrat, seti1 vabila vse svoje jezil*1 zmožnosti — čudijo, tod* sama ne vem, od kod viekia toiiko nemških iaj sem šeie takrat prišl* odkritja, da nemščino 8 rim «perfektno»! Nemci S® izpustili, toda na naši naprej smo izvedele, d«1 Nemci pred nami srečali1 viša Milana, ga odpeljal* nekje v bližini Devina 11 lili.» TRGOVINSKA POGAJANJA S CSH Po pogajanjih, ki so se začela ub koncu januarja, je bil v tie.ugradu podpisan trgovinski in plačilni sporazum med Jugoslavijo in CSR, ki predvideva zamenjavo blaga v višini 27 milijonov dolarjev do konca leta 19o5. Po sporazumu bo Jugoslavija izvažala tobak, meso, vino, mesne in ribje konzerve, sveže in suho sadje, predivo, kemikalije, uvažala pa bo valjane kovine, električni material, radijske dele; že-.ezniški material, stroje in rezervne dele. Pred vrnitvijo v domovino boao člani češkoslovaške delegacije obiskali Reko, kjer boao proučili možnosti izkoriščanja tega pristanišča za tranzit ovojega blaga; obiskali bodo iudi nekatere večje jugoslovanske industrijske centre. («Slovenski poročevalec» 20.2.55) DONAVA-TISA-DONAVA Letos bodo začeli graditi prvi del kanala Donava-Tisa-Donava med Bezdanom in Srbskim Miletičem v dolžini 30 km. Hkrati bodo začeli veliko črpalno postajo za 60 kubikov in še druge objekte za črpanje vode iz Donave. («VJesnlk» 14. 1. 55.) PROFESOR CVETKO POVABLJEN NA ANGLEŠKO Profesor ljubljanske akademije za glasbo dr. Dragotin Cvetko je na povabilo univerz v Londonu in Glasgovu odpotoval v Anglijo, kjer bo imel več predavanj iz južnoslovanske glasbene zgodovine, Komemoracija 10. obletnice mučeniške smrti Curiela v gledališču «Rossetti», na kateri je spregovoril tudi tribun tržaške univerze Ninilo Lo Martire. la. Zato so jo ameriški imperialisti takoj nadomestili z «Zahodnoevropsko zvezo». «Guderiunov načrt» pa ima rojstni datum, ki sega nekaj let nazaj pred srečanjem Hitlerjevega generala z Eisenhowe-rjem. Načrt sega najmanj v leto 1943. Marca 1943 so ameriške čete zasegle v Tuniziji dobršen del prtljage maršala Rommela. Med številnimi važnimi listinami, je bil najden šifriran spis, ki je vseboval «memorandum» generala Otto von Stuelpnagla vsem poveljnikom velikih enot IEéhrmudila. Stuelpnagel je bil do 1942 vojaški poveljnik Pariza in je bil pozneje premeščen na vodstvo «odseka za rezerve» pri glavnemu stanu Hitlerja. V memorandumu je bila preučitev vo. jaškega stanja in perspektiv, ki jih je nudil Nemčiji. V prvem delu je bilo obravnavano zadržanje Nemčije v primeru zmage, dočim je drugi del, in sicer najvažnejši, obravnaval «Kaj bi morali ukreniti Nemci v prime, ru poraza». Stuelpnaglov memorandum je novembra 1943 objavil alžirski list «Gombat», glasilo De Conitene vlade. Navidezno je vse skupaj zgledalo, kot zbirka be-dastoč in proizvod blodenj pre-napetežev. Danes, deset let po koncu vojne, se ta listina predstavi povtem drugače. Evo kratek ievleiek : «Ni vaino za «Combat» tako nadaljuje: «Iz zgoraj navedenih razlogov se ne sinemo preveč bati pogojev predaje, ki nam jih bodo vsilili, ker bodo slednji kmalu izgubili vsako vrednost kot se je dogodilo glede vsiljenih klavzul versajske pogodbe iz leta 1919. Že danes mnogo naših sovražnikov priznava, da je načelo, na podlagi katerega «mora Nemčija plačati, brez smisla». Vsebino Stulpnaglovega memoranduma potrjuje vrsta dogodkov, ki so se odigrali v mesecih tik pred zrušenjem Nemčije. «Pravda» z dne 25. februarja 1945 je pisala o nekem sestanku, ki ga je imela v Berlinu posebna komisija, pooblaščena od Hitlerja, da postavi temelje za obnovo IV ehrmachta v najkrajšem času po porazu. «Pravda» je pisala, da je bil general IValter Scheltenberg, poveljnik političnega odseka Gestapa, imenovan za odgovornega za izvršitev tega načrta. Leta 1948 je neki nemški major, ki je pribežal iz Zapadne Nemčije v D.R. Nemčijo, podal senzacionalne izjave o sestanku februarja 1945. Navedeni je prečilal vse zapisnike, ki jih hrani major von Oertzen, današnja siva eminenca bonnske oborožitve. Na se-stanku februarja je predsedoval Himmler, v svojstvu poveljnika «rezervnih sila Reicha in določenega poveljnika «WehruioU Američani plenijo v Braziliji Iz uradnih statistik, ki jih je objavil brazilski napredni list «Voz Operaia», izhaja, da vlagajo ameriški monopoli svoje kapitale v Braziliji z edinim namenom, da si ustvarijo ogromne dobičke. Ze same uradne statistike postavljajo na laž ameriško propagando, ki trdi, da predstavljajo ameriške investicije pomoč za dežele Latinske Ame-riice. Od leta 1939 do 1952 so ZDA vložile v Braziliji 97 milijonov dolarjev. Dobički, ki so jih odnesle- tuje tvrdke iz dežele, pa so znašali 807 milijonov dolarjev in sicer iz raznih o-bresti in dividend delnic. Tako so prejeli Američani za vsak dolar vložen v Braziliji 9 dolarjev dobička. V letu 1953 je Brazilija plačala 3.100 milijonov cruzerov več, kot je prejela denarja iz inozemstva. V razdobju od 1939 do 1952 je imela Brazilija 794 milijonov deficita in to zaradi izplačila dividend ameriškim monopolom. Brazilija dobiva inozemsko valuto predvsem na izvozih. Iz tega izhaja — pravi napredni list — da Brazilija izvaža predvsem zato, de plačuje ameriške profite. ZA VSAKOGAR NEKA) CELO NOC SE JE VEZBAL ZNAMENITI pisatelj Ludwig Borne je bil poznan Kot izredno duhovit človek. io svojo lastnost je ohranil prav do zadnje ure. Ko je ležal na smrtni postelji, ga je zdravnik poslednjič o-Oiskal ;n pregledal. «Vse zgleda» — mu J.e dejal po temeljitem pregledu — «da imate velike nežkoce pni kašljanju.» «Temu se v resnici zelo čudim Saj sem se vendar vso noč vež-bal v kašljanju» — mu odgovori s slabotnim glasom Borne * * * PREVIDNOST ZA VSAKO CENO LONDONČAN potuje z vlakom. V kupeju sedi poleg njega starejši Škot, ki na vsaki postaji, kjer ustavi vlak, izstopi in se vrne v kupe žarečega obra-za tik pred odhodom vlaka. Končno se radovedni Londončan ne more več premagovati in vpraša svojega sopotnika, izstopa na vsaki postaji. «Vidite» — mu pojasni S1* «Bil sem v Londonu na P* dd pn specialistu za srčne! z ni. Povedal mi je, da un»1* bo srce in aa me lahko vsi* nutek zadene kap. Zato s P-m na vsaki postaji vozni1 samo do naslednje». * * * KOMPONIST GRIE6 IN SOSED SLAVNI norveški kortif Edvard Grieg se je v svoj1 dosti učil sv ir ati harfo. N ek! gov sosed, kii ni mogel < Sati neprestanega brenkati/ nekega dne ustavi na cer nagovori: «Vi svirate kot sam kr»11 vid, le da ne tako lepo.» „ «Alt zares? V! pa govork Salomon, le da ne tako t tno» — se odreže Grieg ** sti soseda brez besede. n č ri n k Zl Zi Sl rt d 8 o: k čl k h Tl •d te st slš «K st: trn Sli di Sii dii dii do br ni sk 6r Uš Te do br $e, TO Jo At Tt gii «Gospodična! Kdaj se boste že odločili, da si postav11* lefon v stanovanja?» Hi t» bi di ki tu «j «k, h; 955 5. MIKCI 1956 DELO STBAJT > POMEMBNOST DELA IN BORB VELIKEGA ČEŠKEGA MISLECA 1 )SV0 Srei na! ki ažn! ogoi li s popi vobi n na ijeli :em< . P11 . in ;pši lih arti apostol suelouneoa miru aku msKl cino, : m« uni It vi ker ii s v1 u» i srn' Okr» :ja □ga lishii ga pošli land1 la si»1 n ai? )ol. ati * las v V( nizal ni V lasie i so ini 1 :vaie ,čiie I. IN» sreč e al» ie 6‘‘ >em na uti» nei, la U P1' sen1 jezi»1 tud» kod h . priŠI* 10 ìci s« iaši a, c čali eijali na Letos poteča 286 let od smrti velikega češkega misleca in utemeljitelja novega vzgoje-slovja Jana Amosa Komenskega. S svojim pedagoškim delom, prežetim z revolucionarnim demokratizmom, ro-doljubjem in renesančnim humanizmom, je Komensky v znatni meri doprinesel k obogatitvi kulture in znanosti svo-kega naroda in vsega sveta. Njegovo življenje (1592-1870) Pada v dobo, ko je prihajalo do zgodovinskega preobrata, ki Sa označuje propadanje stare fevdalne ureditve in nastajanje kapitalizma. Friedrich Engels je o tej dobi napisal, da je «morala roditi velikane po sili misli, gorečnosti in značaja, vseitranosti in znanja». Jan Amos Komensky je bil prvi, ki je proti srednjeveški sholastični izobrazbi postavil realno izobrazbo, pristopno I vsem brez razlike, in ki je proti preživeli srednjeveški or, .. ganizaciji šole postavil enotno Organizacijo šol, ki naj otroke vzgajajo v materinskem jeziku. S lem se je uvrstil v vrste onih velikih mislecev, ki so pripomogli, da se zlomi srednjeveška diktatura cerkve in ki so Postavili temelje novi kapita bstični družbi. Komeijsky je mnogo prehitel svojo dobo, ker se večina njegovih idej lahko ustvari šele v brezrazredni družbi. Zaradi tega je njegova pedagoška zapuščina visoko cenjena ne samo v ljudsko demokratični Češkoslovaški, marveč tudi v Sovjetski zvezi. V današnji dobi je treba bolj nego kdaj koli v preteklosti prika-zati tudi splošne politične nazore J. A. Komenskega in posebno še njegove težnje po miru. Ker je živel in intenzivno delal sredi vseh pomembnih gibanj svojega časa, ni mogel ostati ravnodušen do vprašanj ki so tedaj najbolj zanimala človeštvo. Veliki češki mislec je nekajkrat poskušal doprinesti k izboljšanju sodelovanja in spo- je pripisoval veliko važnost. V svojem delu v sedmih zvezkih «Splošni nasvet za izboljšanje ljudskih zadev» nudi obširna navodila za pravično in miroljubno ureditev sveta in nedvomno je prav s tem svojim delom reagiral na tragične posledice tridesetletne vojne (1618-1648). Ta vojna, ki je Za dolgo dobo opustošila velik del Evrope, zapustila milijone grobov ter povzročila v prizadetih deželah strahovito obubožanje, lakoto in bolezni, je tudi Komenskemu naklonila žalostno usodo izgnanca. Moral je zapustiti svojo domovino ter preživeti večji del svojega življenja v tujini. Da bi za trajno zagotovil mir v svetu, zahteva Komensky v svojem znamenitem spisu, naj se ustanove tri svetovne skupščine, ki naj bi bile podrejene vseobčni svetovni skupščini — takozvanemu svetovnemu koncilu. Skupina prosvetljenosti naj bi se kot prva svetovna skupščina brigala za razvoj znanstvene dejavnosti, svetovni konzistorij bi skrbel za versko strpnost, a mir naj bi bil zagotovljen s takozvano politično skupščino odposlancev. Čeprav se ne moremo strinjati z utopijo nekaterih nazorov Komenskega, vendar so dokaz velikih miroljubnih teženj in iskrene želje, da doprinese k zaščiti človeštva pred vojnim pustošenjem. Pravtako je zanimiv poziv, ki ga je J. A. Komensky leta 1.667 poslal mirovnim odposlancem Anglije in Nizozemske, ko so se v mestu Breda pogajali glede ustavitve angleško-ho-landske vojne. V tem pozivu pod naslovom «Angel miru» veliki učenjak bistroumno odkriva vzroke vojne. Prepričan je, da vojne povzročajo koristoljubni trgovski razlogi in da prinaša človeštvu samo bolest in bedo: «Gorje, če se razidete brez sporazuma in če boste dali vsem, za mir občutljivim dušam in celim razumevanja med narodi gle-1 narodom, da vsemu področju de ohranitve miru. Za tem so I sveta (ker ste zapletli vse v težila predvsem njegova pan-1 svojo vojno) povod za jadiko-’ofisticna stremljenja, ki jim | vanje in bridek jok, ko so vse KULTURNE ZANIMIVOSTI Narodno gledališče v Sofiji proslavilo 50-letnico obstoja Sl J A lika, SLifl na P i srčne ,umai» 3 ato ,»! rožni lIUEtfi ! kor»f svoJL ,. N0» igei « mika™, a ce» i arali o v or»! :a«o leg S. . ■ 1 Narodno gledališče «Krsto Sarafov» v Sofiji, ozaljšano ob priliki 50-letnice svojega obstoja. ist»v>(< V decembru minulega leta je slavilo Narodno gledališče «Krsto Safarov» 50-letnico u-stanovitve. Ta obletnica je pomembna ne le za bolgarske Sledališke igralce, temveč tudi za vse bolgarsko ljudstvo. Gledališki kolektiv Narodne. ga gledališča v Sofiji je priredji za to priliko vrsto prireditev. Vsak dan so se podale do tovarn in zavodov razne figade igralcev, ki so seznami delavce z uspehi bolgar-ke gledališke umetnosti ter j^fdvajali odlomke iz gledanih iger, ki so bile na spo-®du Narodnega gledališča v v . * od septembra 1944. Teh Sp‘šad so se udeležili največji r danji igralci, kot n. pr. na-°dni umetniki M. Popova, Z. .^danova, N. Bujukljeva, P-£lanasov, fi. Kisimov, V. gih^dafilov in mnogo dru- s,^ dneh 11. in 14. decembra t ® bili v gledališčih «Krsto Sa-jt°v» in «vasili Kirkov» ju-^«jni predstavi in na sporedi So bila dela bolgarskih lu stkov in sodobnih drama-i ,°v' kot n. pr. scene iz iger s k0 d jarmom», (Vazov), «Car-Rn, tbilost» (Ziderov) Itd. Slav. * J* otvortl minister kul ture R. Avramov in glavni referat o zgodovini bolgarskega gledališča je podal akademik N. Lilijev. ceste opustošene, ko je prenehal prehod po poteh, ko se uničujejo pogodbe, ko se ne spoštujejo mesta in ljudska stanovanja, ko človek ne velja prav nič več, ko ječi in izgublja moč dežela, pretvorjena v pustinjo-.» Mirovne težnje J. A. Komenskega ostajajo tudi po nekaj stoletjih dragocen in poučen dokaz, kakšnega velikega pomena je bila ideja miru v preteklosti in kako so se zanjo junaško borili največji misleci človeške zgodovine. Češkoslovaško delovno ljudstvo s ponosom gleda na dediščino Komenskega, katera mu je danes vse bližja po svojem vzvišenem mirovnem poslanstvu, ter ocenjuje Jana A-mosa Komenskega kot enega največjih čeških apostolov miru. Jan Amos Komensky Atomske eksplozije imajo strašne posledice na živa bitja Radioaktivna izžarevanja povzročajo človeku levkemijo, plju-čne edeme, želodčne in črevesne krvavitve, kožne opekline, jalovost in druge bolezni - Strahoviti učinki na nerojene otroke Komandant ameriške vojaške obveščevalne službe Da-wis je izjavil, da je med atomsko in navadno bombo edina razlika v ceni in rentabilnosti. Predsednik atomske komisije trdi, da je uporaba vodikovega orožja bolj «vprašanje kvantitete kot pa morale». Dulles ne prikriva svoje pripravljenosti, da se atomsko o-rožje uporabi, v izjavi «da to orožje prinaša lažjo smrt»! Ni dvoma, da take izjave lahko dajejo edino le ljudje, ki se v krutosti z nikomur na svetu ne morejo kosati! Ce pa upoštevamo strahotne učinke, ki jih prinaša eksplozija ene same vodikove bombe, bo ta trditev še premila. In čudili se bomo, s kakšno lahkoto pridejo iz ust odgovornih ljudi take besede! Znano je, da vodikova bomba, ki je od atomske tisočkrat močnejša, vse uniči in zastru- PRORAČUN TRŽAŠKE OBČINE ZA LETO 1955 Revni sloji morajo nositi glavni del občinskih bremen Primanjkljaj bo znašal 4.575 milijonov lir, ki jih bo morala kriti italijanska vlada - Posojila naj se uporabljajo le za najnujnejše potrebe, zlasti za gradnjo ljudskih stanovanj Proračun tržnike občine za leto drugi strani pa se občinska upra- 1955 Izkazuje S milijard 247 milijonov izdatkov, dočim je predvidenih komaj 3 milijarde 652 milijonov rednih občinskih dohodkov. Na ta način znaša letos primanjkljaj rekordno vsoto 4 milijarde 575 milijonov lir, kateri bo deloma krit z izrednim prispevkom. 2 milijard lir, ki Jih Je rimska vlada odločila v oktobru v okviru pomoči tržaškemu gospodarstvu. Se vedno pa ostaja 2 milijardi 575 milijonov primanjkljaja, za kar bo morala občina prositi vlado Se nadaljnjega prispevka. Primanjkljaj je torej letos mnogo višji, kot je bil za proračunsko leto 1954. Iz leta v leto bolj jasno Izhaja, da je pomanjkanje občinske avtonomije, posebno pri iskanju novtli vir«v dohodkov, vedno večja ovira uravnovešanju njenega proračuna in smotrnega u-pravijanja u korist širokim slojem občanov. Toda kljub velikemu primanjkljaju in s tem odvisnosti od državne podpore občinski odbor ne bi smel še sam okrnjevati že itak ozkih meja, ki jih predpisuje zakon. Tako bi morala u-prava pogumneje poseči po nadaljnjih virih, posebno še po po-sojilln, da bi mogla zadostiti naraščajočim potrebam prebivalstva. Kot najnujnejša je potreba po ljudski stanovanjih, za kar je imela občinska uprdva doslej vse premalo razumevanja. Zato bi morala porabiti lani odobreno posojilo od I.N.P.S, v glavnem za graanjo nujno potreonth stanovanj; kajti edino le najnujnejše potrebe občine, kot so stanovanja in druge neodločne investicije ianko opravičujejo visoke obresti (7,5 odst.), ki jih bodo morati plačevati občani. Po receptu prejšnjih let, odkar ima monopol na občini skupina štirih strank z DC na čelu, tudi leios sestoji glavni vir rednih občinskih dohodkov iz posrednih lavkov, tako da pada največje vreme proračuna na ramena revnega ljudstva. Trošarina zadene v največji meri (70 odst.) osnovne življenjske potrebščine, na va izogiba, da bi zadela predvsem luksuzne predmete. Se vet. Za nekatere luksuzne predmete Je bila trošarina v zadnjih letih celo znižana. Primerjajoč med seboj posamezne vrste davkov, vtdtmo, a a preastavijajo posreani davni 76 odst, neposredni davki, kt bi prizadeti imovltejše sloje, pa predstavljajo le 24 odstotkov vsega občinskega dohodka od davkov. Po predvidevanju občinske u-prave bo letos vrgel družinski davek 111 milijonov lir več kot lani. Prav glede tega davka so ko- munistični svetovalci Vedno zahtevati, naj zadene le take, ki ga-zmorejo brez težav. Toda občinska večina ni hotela nikdar pristati na te predloge, po katerih naj bi bili oproščeni vsi, kateri nimajo vsaj 360.000 lir letnih dohodkov, marveč je obdavčila vse, katerih dohodek znaša na leto vsaj 225.000 iir (manj kot 20 mesečno). Spričo tega je komaj 40 odst. delavcev In nameščencev oproscencev tega davka, aocim bi Jih bilo po komunističnem predlogu izvezetih najmanj 60 odst. Na drugi strani pa ni hotela obremeniti visokih dohodkov PISANI SVET iNTERLINGVA - NOVI JEZIK Večina izmed 2|.2tX) uueie-žencev drugega svetovnega kongresa za kardiologijo je izrazila svoje zadovoljstvo z novim mednarodnim jezikom «interiingvo», ki so ga praktično preizkusili na kongresu, jezik temeiji na besedišču romanskih jezikov, irancuščin-ne, španščine, portugalščine in italijanščine. V novem jeziku so poleg angleščine natisnili izvdečke iz predavanj na kongresu. Od udeležencev sicer niso zahtevali, da bi morali govoriti «in-terlingvo» na kongresu, a predavanja so sproti prevajali in oddajali v «interiingvi» po e-nakem sistemu, kakor ga uporabljajo na skupščinah Združenih narodov» Kongresa se udeležujejo znanstveniki — sami specialisti za srčne bolezni — iz 50 držav, tudi iz Sovjetske zveze. * * * NOVE VRSTE FILMSKI TRAK V Ameriki so dali patentirati nove vrste Rimski trak, k! ima velike prednosti v prime 11 z običajnimi filmskimi trakovi v tem, da sploh ne zagori ter da je zelo odporen proti visoki temperaturi. Filme, ki bodo posnemali na novi trak, bodo lahko predvajali skoro štiri tisočkrat, dočim se filmi, posneti na običajni trak, lahko predvajajo kakih tisočkrat. Novi filmski trak bo znatno lažji od sedanjega. * * * ATOMSKA URA Ameriški fizik Charles Townes je sestavil prvo satom ko uro». Izumitelj trdi, da bo taka ura presegala po točnosti vsako najboljšo a-stronomsko uro. Sele vsakih 300 1. so bo zmotila za eno samo sekundo, dočim se to dogaja pri najboljši astronomski uri vsaka 3 leta. * * * nadomestek ZA PENICILIN Dva madžarska zdravnika sta pit d kratkim našla nov antibiotik, ki je zelo podoben penicilinu. Dali so mu ime «primicin». Dobiva se iz mikroorganizmov v bubah nekega žužka. «Primicin» se bo baje dobro obnesel pri uničevanju virusov, kot n. pr. stafilo-kokov, ki povzročajo gobe na koži. niti z ono davčno mero, ki jo dovoljuje zakon, iz tega Jasno izhaja, da večinske stranke, DC, PSVG, PRI tn PCI, izvajajo politiko, ki ščiti bogate, a stisku revne sloje. Občinska uprava tudi noče uvesti raznih ukrepov, kot so jih že mnoge demokratične občine, kot na pr., naj bi Sit stroški za nove ceste in vse naprave javnih uslug (luč, plin, kanalizacija) na stroške hišnih lastnikov na prizadeti cesti. S tem bi bilo mogoče mnogo več graditi in občinski denar bi mogel iti v druge nujne namene občanov. Toda tržaška občinska uprava tega noče, ker je vedno podpirala lastnike mestnih nepremičnin. To se vidi tudi iz dejstva, da Je bil povečan davek na zemljišča le v zelo neznatni meri, pač pa je bil istočasno silovito povečan davek na potrošnjo, posebno še na potrošnjo najnujnejših življenjskih potrebščin. pi s svojimi izžarevanji. Ni pa mnogo znano, da vodikova bomba, ob razpoku dvigne v zrak oblak v višino do 36 km. Sposobna je dvigniti približno milijardo ton materiala, ki pada potem nekaj ur v krogu 200 km. Lažji del materiala, kot prah, odnesejo vetrovi daleč okrog zemeljske, oble. Ves ta material postane ob eksploziji radioaktiven ter oddaja izžarevanja, ki trajajo od nekaj sekund do nekaj stoletij. Iz te ugotovitve izhaja jasna huda nevarnost, ki preti vsemu človeštvu, v katerem koli trenutku, ko si človek najmanj pričakuje. Pred nedavnim smo imeli primer japonskih ribičev, ki jih je zadel atomski pepel po poizkusni eksploziji na Bikinskih o-tokih in ki so nam živ opomin, da je atomska nevarnost nadvse resna. Vodikova bomba je zahtevala prvo žrtev, japonskega ribiča Kuboyama, 160 kilometrov daleč od eksplozije. Po anatomskem pregledu je bila ugotovljena smrt zaradi razpadanja vsega organizma zaradi radioaktivnih izžarevanj. Ugotovljeno je, da je 92 odstotkov žrtev prvih eksplozij Leta 1945 je tega Japončka zadelo izžarevanje atomske eksplozije v bližini Nagasakija. Od tedaj se je pojavila progresivna deiormacija kosti. Ta japonski mladenič je preživel prvo atomsko eksplozijo, od katere je bil oddaljen 1500 metrov — izžarevanje ga je zadelo v hrbet, ki se je čez nekaj dni pokril z eno samo grozotno brazgotino. v Hirošimi poginilo pod ruševinami ali ožganih po siloviti temperaturi, ki jo povzroča eksplozija in podobno. 6 odstotkov teh žrtev so pa prizadem radioaktivna izžarevanja, zračni pritisk pa je vzrok smrti le dveh odstotkov vseh žrtev. učenjaki so ugotovili, da a-tomska izžarevanja povzročajo mnogo bolezni. Raziskovanja in študij so še v teku. U-gotovijeno je pa ze, da so one žrtve, ki so umrle 2 tedna jx> eksploziji, podlegle inlersti-ciami pljučnici, pljučnemu e-uemu, želodčnim čirom, krvavitvi zeludčno-črevesnih sluznic ter raznim drugim boleznim, povzročenih po učinkih eksplozije. Ce je bolnik prenesel šest tednov, je krvavitev začela ponehavati, Te posledice lahko povzroči tudi ato-mizirana snov, s katero pride človek v stik. Tako so želodčni čiri lahko tudi posledica nrane, ki je postala radioaktivna. Atomiziranega človeka prizadenejo raznovrstne infekcije ki jih ni mogoče ozdraviti z navadnimi antibiotičnimi zdravili, s katerimi znanstvena veda razpolaga. Atomsko izžarevanje povzroča strahotne posledice tudi v krvi. Raeča krvna telesca začnejo razpadati — nastane levkemija, ki je večinoma smrtna, a traja lahko 10 let, kot kaže primer japonskega dijaka Ka-waga. Močna izžarevanja tudi uničijo spolne celice; če so manj m j. i Rentgenska slika dveh novorojenih mišk: prva je bila v 10. dnevu nosečnosti umetno obsevana z istimi žarki, kot nastanejo ob atomski eksploziji; zato je bistveno zaostala v razvoju za svojo vrstnico, ki ni bila obsevana. silna, pa j?ovzročijo razne spremembe v dednih značilnostih. To trditev nam potrjujejo same posledice eksplozije atomske bombe v Nagasakiju pred desetimi leti. Med 11 novorojenčki, ki so se rodili 3-4 mesece po eksploziji, sta bila le dva normalna, dočim je bilo 7 abnormalnih in 2 slaboumna. Japonski znanstveniki so ugotovili, da se je med 1945-1954 izmed 30.150 otrok rodilo 4.282 abnormalnih, 1.046 otrok s pohabljenim kostnim ali živčnim sistemom, 429 s pohabljenimi čuti sluha in vonja, 254 s pokvarjenimi ustnicami ali jezikom, 47 z nerazvitimi možgani, 69 nemih, 8 ibrez oči in očesnih votlin, 25 brez možgan. Nekateri poizkusi na živalih nam potrjujejo, da se take .pohabljenosti v bodočih rodovih še povečajo. Spremembe, ki jih povzročajo izžareva- nja, bi torej lahko privedle do tega, da človeški rod polagoma izgine z zemeljske oble. Zanimivo je, da je človeški organizem vedno v stiku z določeno količino radioaktivne sile, ki jo vsebuje zrak, izotopi našega telesa, kozmični žarki itd. Le da lahko vzdrži samo normalno količino radioaktivnosti, katere je navajen v naravnih jpogojih, v katerih se je razvil. Kar je odveč, mu škoduje. V tej zvezi je neki ameriški učenjak, A. H. Sturtevart ugotovil, da je v ZDA eksplozija vodikove bombe na Bikinih povzročila povečanje radioaktivnosti za 0,0035 enot. Ker ena enota («r») lahko škodljivo vpliva na 10.000 sjjolnih celic, trdi učenjak, da se zaradi tega letno rodi v ZjDA 70 pohabljenih otrok. Ta dejstva nam morajo biti v opomin, da storimo vse mogoče, da preprečimo atomsko vojno. V svarilo je tudi usoda 16-letnega jajjonskega dijaka Masao Kawaga, ki je letos podlegel na posledicah eksplozije v Nagasakiju. Deset let je trajalo njegovo umiranje: učil se je in umiral! In nihče mu ni mogel j^omag&ti, ker znanost še ni iznašla zdravila proti «atomski bolezni»! Zato je plebiscit proti uporabi atomskega orožja velika zgodovinska naloga vsega človeštva. Radioaktivno izžarevanje je na eni strani popolnoma pobelilo kos granita, oddaljenega 400 m od eksplozije. ZA MASE KMETE Koledar za marec /Ya polju Ker letošnja zima ni bila kmetu naklonjena glede možnosti pravilnega in pravočasnega oranja ali sličnega obračanja zemlje radi prevelike vlage in dežja, moramo irolagati veliko paz-njo pravilnemu obdelovanju. Glavni pogoj za uspešno setev je rahla, primerno pognojena in vlažna zemlja ter pravočasno posejano seme. zemlje našega področja so večinoma težke ilovnate zemlje, katere lahko obdelujemo le v primerni vlagi. Oranje ali pa kopanje težke zemlje naj se ne vrši, ko je zemlja premokra, moramo počakati, da se nekoliko po suši, ter le tedaj začnemo s kopanjem ali pa oranjem. Le zemlja, ki vsebuje malo m primerno količino vlage, bo postala rahia ko jo bomo obračali, in primerna za vsako ìastlino. Najprej sejemo semena, Ki za kaiitev rabijo veliko koli čino vlage in se zadovoljujejo z nizko toploto, to so grah, leča, bob, detelje. Zgoaaj ! lahko sejemo tudi rastline, katere rabijo za svojo rast daljšo dobo in ki so manj občutljive za pozno slano, kot na pr. jara rž, jari ječ- titoi tfaJU SC ni I/ pbaU SpAOnCnii -------------— (Ogrska romanca) --—------- RAZSTAVA JUGOSLOVANSKE GRAFIKE V BELGIJI Prejšnji mesec je bila v Bru-xellesu otvorjena razstava jugoslovanske grafike in je bila nato prenešena v razna druga belgijska mesta. Razstava je izbor jugoslovanskih grafičnih del, ki so bila lani razstavljena na beneški Biennali. Iz jugoslovanskega časopisja posnemamo, da je razstava doživela lep uspeh, ker dosti dobro predstavlja današnje stanje grafičnega ustvarjanja. S strožjim izborom in skrbnejšo omejitvijo bi pa bil vtis prodornejši, podoba jugoslovanske grafike pa jasnejša in bolj zaokrožena. V C SR je bila izdana zbirka pripovedk Jožefa Holačka pod naslovom «Črnogorski Junaki» o vstajah Jugoslovanov proti Turkom. Inspiracijo je avtor dobil za časa svojega bivanja v Črni gori. Uvod je spisal Julij Dolenski. Samberek je vasica na Ogrskem. Leži tako skrita med gorami in gozdi, da hi je nihče ne opazil, da nima dvoje naravnih znamenitosti: višnjevega studenca, ki izpod gore vre na dan, in pa prav južnega podnebja svoje dolinice. Voda dotičnego vrelca je v resnici višnjeva in ima to lastnost, da vanjo vrženo železo, prevleče z bakreno skorjo. Tekla je namreč v naročju gora preko bakrovitriolnih skladov in sc istega navzela ; sedaj pa, ako prihaja z železom v dotiko, pusti del bakra in sprejme železo vase. Podnebje somberške dolinice je zopet na drug način znamenito. Zdi se namreč, kakor da vpliva kvareče na duhove in povzroča blaznost. Toliko teh nesrečnikov kot tukaj, ni najti morda nikjer. Tujec je pač presenečen ob pogledu višnjevega potoka, na čigar obali se nabirajo modri kristali, presenečen ob pogledu na ona prosto okrog tavajoča bitja, ki ga motrijo s tožnimi pogledi in odgovarjajo z nepojmljivimi kretnjami. Domačini komaj da pazijo nanje, istotako sc nihče ne ustavi na ozkem, lesenem mostiču, da bi se ozrl v vodo, ki odbija njegovo podobo v modri luči ; ne zmeni se za nenavadno prikazen stare ženice, ki nepremično strmi pred se in le, ako jo je kdo nagovoril, polglasno, kot v odgovor zašepeče : «Moj ljubi se ni v prah spremenil!» A ji je tudi čisto vseeno, naj jo je kdo pozdravil ali jo jo vprašal, kam vodi cesta, ona ima vedno le en odgovor na jeziku : «Moj ljubi se ni v prah spremenil 1 » Vaščani so se pač malo brigali, ali se je njen ljubi spremenil v prah ali ne. Toda neki tujec jc postal vendar radoveden, čemu daje ženica vsemu svetu ono tolaži j ivo zatrdilo s seboj na pot. In tedaj je zaznal nastopno povest. Ženica je pravzaprav le stara deklica, ki je nekoč, pred dolgo leti, zamudila svatbo. Poslej je živela sama od leta do leta, dokler ni nekega dne našla, da so ji lasje osiveli. — In kakor so se ji črni lasje polagoma ubelili, obledele so in se ji zamotale misli v glavi, tako je šlo z njo vedno navzdol, dokler se ji ni ubedil poslednji las in ni ostala v njeni duši le ena misel : Moj ljubi se ni v prah spremenil. Nekdaj pred mnogo leti je bila zala deklica in sta se dva snubca obenem trudila zanjo. Enega izmed njiju je ljubila. Njeno srce je volilo pohlevnejšega, krotkejšega : oni drugi je bil sirov, oduren človek. Deklica je trepetala za izvoljenca, ga svarila pred tekmecem, proseč ga, naj bi se ga čuval. Že je bil poročni dan pred durmi in na predvečer je prinesel ženin nevesti svatbeno darilo ; pisano ruto, koralno veri-živo, par -rdečeobšitih čeveljcev in štiri srebrne tolarje ; vse shranjeno v pisani omarici. A nevesta ni smela po ondotnem običaju na predvečer poroke še znali kaj hrani omarica. Le ključek, ki ga je vtaknil zopet k sebi, ji jc pokazal ženin. Nato se je poslovil, da bi se vrnil v sosednjo vas k svoji materi in se vračal naslednjega dna zopet s svati. Toda svatov ni bilo ; le mati je prišla vprašat, kje ji je ostal sin. Ni se vrnil isto noč domov ; na koncu vasi ga je videlo še par ljudi, potem pa je izginil brez sledu. Zaman so ga iskali. Nikjer niso našli najmanjše sledi, nič, kar bi pričalo o nesreči ali hudodelstvu. Ko so se utrudili z iskanjem, so šli spet vsak po svojem delu in kmalu pozabili na izginolega ženina. Le nevesta ga ni mogla pozabiti. Tavala je po njivah in gozdovih, iskala po travi in zapadlem listju sledi svojega ljubega. Tu spodaj, je menila, leži kje v zemlji ter razpada v prah in ne sluti, da njegova ljuba korači preko njega. Poteklo je leto, ko jo sreča nekoč oni drugi snubec in ne more sc premagati, da ji ne bi porekel : «Nikar ne stikaj tako skrbno ; tvoj ljubi »e ni v prah spremenil I » Te nagovor je spravil deklico ob poslednjo iskrico pimeli. Spočetka je šepetala te besede sama zase, ponavljala jih je pred svetom in naposled ni govorila nič drugega več. Vzela je omarico s svatbenimi darili ter se podala z njo do poslednje koče v vasi, kjer so njenega ženina zadnjič videli. Umu je sedla kraj ceste ter jela presti srajco ljubemu, da bi jo našel pri delu, Ko se bo povrnil. In vrnil se bo gotovo, saj se ni v prah spremenil ! Tako jc predla in čakala od leta do leta. Večkrat je stradala, obleka ji je bila raztrgana, ali omarice, v kateri se je moral nahajati denar in denarna vrednost, ni pustila od preti. Njen ljubi, je menila, nosi pri sebi ključek, bo prišel ter odklenil, saj se ni v prah spremenil ! Pretekla so leta, en rod je izumrl, a blazna starka je živela dalje. Tedaj se jc i mostiček, ki je vodil čez potok, jel rušiti. Novi most naj bi dobil v sredi krepko oporo in ker je bila voda tod globoka, so zajezili potok za majhen čas zgoraj v gorah. A ko je voda jela upadati, se je pokazala pod starim mostom višnjeva, z vitriolmmi kristali prevlečena stvar. «Glejte no,» so rekli delavci, «nima li ta hlod povsem človeško podobo?» In niso se motili. Bilo je človeško truplo, ki je kdove koliko let ležalo pod vodo ; krog vratu mu je bila ovita vrv, na kateri je bil pritrjen težak kamen. Bil je torej tu ubit neki človek in nato v vodo potopljen. Nedotaknjeno je ležalo truplo leta in leta, ker v teh vodah ni ne rib ne črvov. Obrazne poteze so bile še docela ohranjene. Toda noben človek se ni vedel več spominjati, čigave bi bile te poteze v življenju. Le neka upognjena postava je plakata od radosti in strahu, ko so štirje možje dvignili čudno truplo na nosila, da bi ga odnesli. Bila je to blazna starka s ceste. Ona je poteze spoznala. « Moj ljubi je — moj ljubi se ni v prah spremenil !» Nihče ni verjel siroti, a ona je stikala po žepih mrtveca in kmalu našla ključek k njeni omarici. Ključ je bil spremenjen v baker, a bil je kot umerjen in odprl omarico. V nji so našli pisano ruto, korale, čeveljce in štiri Srebrnjake. Ženica je imela prav, ko je trdila : «Moj ljubi se ni v prah spremenil !» Nekdanji tekmec bi bil vedel povedati, kdaj je umrl in kako. Toda mrtveci ne odgovarjajo več. Zagrebli so truplo v zemljo, da sedasti naravi. men, jara frenica, oves, zgodnji krompir, korenje itd. V hlevu V mesecu marcu je navadno živina, ki jo rabimo za delo, izkoriščana v veliki meri pri težkih j?omladan-skih delih. Zato je jpotrebno, da jo dobro krmimo. Ker ravno v tem času živina tudi menjava dlako, moramo paziti, da se ne bi prehladila, ker je zaradi menjave dlake bolj občutljiva za mraz. Gosj?odinja mora v tem mesecu skrbno paziti na pravilno podkladanje jajc in na valitev piščet. Kokoši, ki so se rodile zgodaj, lahko začnejo nesti že jeseni. Da izkoristimo to lastnost, je potrebno, da čimprej podložimo jajca, da pridemo do zgodnjih piščetj ta pažnja nam bo dajala sadove že jeseni, ko nam bodo mlade kokoši našle jajca. Skrbna gospodinja, ki zelo dobro pozna lastne piške, naj izbere za podkladanje le jajca kokoši, ki najbolje nesejo ali ki so tudi po drugih lastnostih najboljše v kurniku. Le dobre kokoši nam bodo da-ie dobre jjotomce. fi a travniku V tem mesecu lahko trosimo po travnikih dobro izdelani kompost, kateremu lahko dodamo nekoliko k a, iijeve soli in sujierfosfata. Travniku lahko dodamo šest do sedem stotov supei-losfata in dva stota kalijeve soli na vsak hektar. Ce nam ni bilo mogoče pognojiti travnika z naravnim gnojilom (gnojem ali pa kompostom), mu lahko dodamo dva stota amonijevega sulfata na vsak hektar površine Gnojenje travnikov nam bo brez dvoma bogato izplačalo stroške in trud, ki so v zvezi z gnojenjem. Na bolj vlažnih travnikih se že začne prikazovati pod-^skovo listje, ki obdaja razvijajoče se semenske glavice ali stroke. Ker je podlesek skrajno neželena rastlina na travnikih, je jjotrebno, da jo uničimo ter spravimo iz naših travnikov. Podlesek zatiramo s košenjem in z zruvanjem čebulic. ha vrtu V tem mesecu vrtnar nadaljuje z zgodnimi pomladanskimi opravili. Sejemo še špinačo, solato, grah, korenje, redkvico, peteršil, zeleno in radič. Iz toplih gredic presajamo vzgojene sadike solate, kolerabe, itd. V tople gredice pa sejemo paradižnike in jajčnike (melan-cane). V tople gredice lahko sadimo tudi kumare in bu-čice. Odprto pismo iz Gabrovca Iz Gabrovca smo prejeli s proin j o za objavo prepis pisma, ki je bilo poslano občinski upravi zgoniike občine: Spoštovani g. župan in ožji odbori Podpisani vaščani iz Gabrovca so smatrali za potrebno, da se zberejo in preučijo, v koliko se sedanja uprava občine zanima za potrebe vaščanov. Ugotovili so, da uprava zelo zanemarja vsako stvar v naši vasi, čeprav smo jo v preteklosti opozorili na razne načine (bodisi potom svetoval- cev, kakor tudi vaščani sama in potom časopisja). Zakaj noče vsaj nekoliko urediti dvorišča okrog nove hiše? Rajši se pusti, da se kotali kamenje in da raste trnje. Saj so vendar tudi v tej vasi davkoplačevalci. Kje pa je javna razsvetljava, ki je bila tolikokrat obljubljena? Imamo pač toliko žarnic, kot jih ima Bajta. Nočemo biti več, kot so druge vasi, ampak tudi ne manj. Enako prispevamo kot drugi, zato tudi enako zahtevamo. Kaj pa je s poljskimi potmi? Lahko rečemo, da razen tiste, ki pelje do železnice (do bloka), druge niso bile urejene, dočim se drugam potrosi mnogo (morda tudi milijone). Pot, ki vodi iz vasi do nove ceste (cestarjeve hiše), je v takem stanju, da je gorje; čeprav je vsak dan obiskana, se nihče ne spomni nanjo. In tako je z vsemi drugimi poljskimi potmi, ki so v istem in tudi še slabšem stanju (Griže, Celivna itd.) Ne govorimo o telefonu, ker so dela že v teku. Upamo, da boste dobro preučili naše zahteve in ugodili, kar vam predlagamo. To niso nikake izmišljotine, marveč zahteve, ki so bile že večkrat postavljene. S spoštovanjem (Sledijo podpisi 37 vaščanov, poglavarjev družin) Tako se oe postopa! Delavec Blason Mario iz Nabrežine št. 60 nam je poslal pismo, ki ga zaradi pomanjkanja prostora, žal ne moremo objaviti v celoti. Ko se je v petek 18. t. m. popoldne vračal z dela proti domu in prečkal avtocesto, je opazil na cesti stoječi avto in kraj njega dve ženski. Iz grmovja pa se je pojavil neki moški. Ko se je Blason odda- V ČETRTEK JE BILA V NABREŽINI IZREDNA OBČINSKA SEJA Občinski svet zavrnil ultimatum nadrejene oblasti Nameravana gradnja begunskega naselja v Sesljanu ima namen raznarodovanja - Tudi gospodarski razlogi govorijo proti gradnji - Poskus vsiljevanja je groba kršitev Posebnega statuta - 0 zadevi bo obveščena tudi vlada v Rimu V četrtek se je sestal nabfre-žinski občinski svet na izredni seji, da razpravlja in zavzame stališče glede ultimatuma, ki ga je poslala tržaška prefektura županu za izdanje dovoljenja o gradnji begunskega naselja v Sesljanu. O tej zadevi se je na občinski seji že razpravljalo in tudi sklenilo, da se ne izda dovoljenja, ker so v teku dela za regulacijski načrt in bi bila taka gradnja lahko z njim v navskrižju. Na četrkovi seji, je o celotnem razvoju zadeve od 1953 do zadnjih dni obširno poročal župan g. Terčon, ki je obvestil občinski svet, da je tržaška prefektura poslala 1. marca županu ukaz, da mora izdati do 5. marca organizaciji julijskih in dalmatinskih beguncev zadevno dovoljenje za gradnjo naselja v Sesljanu, Re-kurz, ki ga je vložila občina decembra 1953 proti sklepu predsedstva cone, na takratno ZVU, je nova civilna oblast odbila z utemeljitvijo, da je bil vložen prepozno. Na podlagi tega se je zopet oglasila gornja organizacija in ponovila svojo zahtevo za izdanje dovoljenja, čemur pa se je po-vsem utemeljeno zojperstavii občinski svet. Tako je prišlo do ultimatuma, ki ga je poslala prefektura. Po županovem poročilu, se je razvila diskusija, v katero je .poseglo več svetovalcev. Tov. Slavec je pripomnil, da gre v danem primeru za prisilno naseljevanje, dočim se mora naše ljudstvo izseljevati v tujino. Občina gospodarsko vedno bolj hira, industrija in turizem propadata. Zato bi tu- ljil in se nato radoveden obr-1 di iz teh razlogov novo nase- nil nazaj, je zapazil, da ga moški vztrajno opazuje. Cim pa je Blason prišel v bližino gozda in se ustavil, ata se nenadoma pojavila dva agenta «Celere». Eden se mu je v diru približal z naperjeno brzostrelko in ukazal, naj se u-stavi, čeprav je Blason že prej obstal na mestu. Vprašal ga je, kaj išče na tem kraju. Blason mu je — začuden nad takim nastopanjem — povedal, da se vrača z dela ter da ni nikak bandit, da bi se z njim tako postopalo. Oglasil se je nato še drugi agent in ga surovo pozval, naj pazi kako govori. Na zahtevo agentov se je moral Blason še legitimirati in nato sta si zabeležila podatke in ga pozvala, naj od-dide. Naslednji dan se je Blason obrnil na karabinjersko postajo v Nabrežini, kjer je o-brazložil dogodek in zahteval, naj se uvede preiskava in izsledi človek, ki je zamenjal poštenega delavca za bandita. Niso pa hoteli vzeti na znanje dogodka, marveč so ga naslovili na prometno policijo, čeprav bi bila njihova dolžnost, da stvar razčistijo. Smrtna kosa Prejšnji teden nas je za vedno zapustil Hrvatič Jože (Mejatov) iz Ricmanj, ki je dosegel visoko starost ter bil do zadnjega član prosvetnega društva «Slavec»-. V mlajših letih je bil večleten pevec društvenega pevskega zbora in igralec dramske skupine. Bil je prepričan demokrat in pravič-než ter užival pri vseh, ki so ga poznali splošno priljubljenost. Ohranili ga bomo v lepem, hvaležnem spominu in naj mu bo lahka domača zemlja, ki ji je ostal zvest do groba. Prosvetno društvo «Slavec» in SHLP izražata vdovi Ani, hčeram in ostalemu sorodstvu iskreno sožalje. Pridružuje se tudi «Delo». 1 je prineslo občini se večje finančno breme, pomanjkanje in pasivnost. Razen tega pa je tako postopanje prefekture grobo okrnjevanje vsake avtonomije občine. Po diskusiji se je sestala posebna komisija, ki je predložila naslednjo enotno resolucijo, katera je bila soglasno odobrena: Resolucija Občinski svet občine Devln-Nabrežina, zbran na svoji Izredni seji dne 3. marca 1955. je soglasno ugotovil: da je kljub nasprotnemu mnenju občinskega sveta In nasprotovanju vsega slovenskega pre- tura za umestno ukazati županu naše občine, naj do 5. marca t. I. izda organizaciji julijskih in dalmatinskih beguncev gradbeno dovoljenje za zidanje novega naselja v Sesljanu za sto begunskih družin, ne glede, ali Je to v skladu z regulacljsko-gradbe-nlm načrtom, kl se pripravlja, In da Je ukaz, s katerim se hoče izvajati moralno nasilje in pritisk na županovo osebo, vzbudil odpor vsega našega prebivalstva ne proti beguncem, temveč proti gradnji naselja in proti sistematičnemu raznarodovanju naših krajev, kar tudi ogroža javni red in dosedanje mirno sožitje med tukaj živečima narodoma. Proti temu dviga občinski svet ogorčen protest, a obenem ugotavlja naslednje: 1. Tudi ne glede na to, ali Je ta ukaz v skladu z bodočim regulacijskim načrtom. Je občinski svet mnenja, da bi bilo zidanje imenovanega naselja v kričečem nasprotju z duhom In besedilom Posebnega statuta, priloženega londonskemu memorandumu od S. oktobra 1954, in katerega dosledno izvajanje sta svečano zajamčila ministrski predsednik dr. Marto Scelba in generalni vladni komisar g. dr. Giovanni Palama-ra. 2. To zidanje bi istočasno predstavljalo težko breme za močno pasivno občino. Sto begunskih družin brez kakršnega koli premoženja bi pomenilo priselitev okoli 400 novih občanob, za katere bi moralo domače prebivalstvo skrbeti v primerih bolezni, onemoglosti, brezposelnosti Itd. 3. Sesljan Je izrazito tujskopro-metno središče, edino u tem delu naše obale. Tujski promet je eden izmed temeljev njegovega gospodarstva. Zato Je bodoči regulacijski načrt predvideval, da bi se ravno v tistem delu Sesljana, kjer se hoče vsiliti zidanje begunskega naselja, morali graditi hoteli, vile In parki. Namesto tega hočejo tja postaviti hiralnico in ljudske hiše, kar bi odvajalo tujce in škodovalo gospodarskim interesom prebivalstva naše občine. Zaradi navednih pravnih, socialnih in gospodarskih razlogov občinski svet: 1. obvezuje župana, naj ne izda organizaciji julijskih in dalmatinskih beguncev gradbenega dovoljenja 2. poziva generalnega vladnega komisarja za Tršaško ozemlje dr, Paiamaro, naj nemudoma prekliče ukaz podpre/ekta z dne 1. perjen proti slovenski etnični skupini; 3. sklene, da župan o tem obvesti predsednika italijanske vlade, kl Je odgovoren za izvajanje določb Posebnega statuta. Policija prepovedala prodajo mimoze Tržaška kvestura je te dni brez vsakega tehtnega razloga odbila dovoljenje za prodajo mimoze po tržaških ulicah, ki ga je v roku zaprosil Odbor za proslavo 8. marca. Kvestura se pri tem sicer sklicuje na člen 156 zakona o javni varnosti ki prepoveduje vsako zbirko, katera nima patriotičnih ali dobrodelnih namenov. Dejstvo pa je, da je prodaja mimoze organizirana prav v dobrodelne namene, ker gre vsako leto njen izkupiček v sklad za zimsko pomoč. Zato je sklicevanje kvestur»,e na gornji člen tembolj nerazumljivo in brez vsake podlage. Tako je kvestura letos prepovedala, poleg neštetih drugih, tudi to, že tradicionalno akcijo, ki bi se izvedla v docela človekoljubne namene. Tega ni storila v devetih letih niti ZVU. Za bivše politične preganjance zveza bivših političnih preganjancev sporoča prizadetim, da je bil sprejet nov zakon o ukrepih v korist antifašističnim političnim preganjancem in njihovim družinam. Zato vabi prizadere, naj se čimprej zglasijo na sedežu Zveze v Do- Zopet skušajo spreminjati etnični značaj tega področja Občina prodala zemljišče na Kontovelu za gradnjo begunskega naselja - Utemeljen protest tov. Bernetičeve - Nesramno podtikanje misinov - V diskusiji proračun Acegata za tekoče leto Na občinski seji, ki je bila v četrtek prejšnjega tedna, je odbornik Carrà predložil obračun Acegata za 1953 in proračun za 1955. Proračun gornjega občinskega podjetja predvideva 707 milijonov 380 tisoč lir primanjkljaja, ki ga je odbornik hotel pripisati v prvi vrsti večjim izdatkom za plače osebja. Dohodki so predvideni za znesek 5 milijard 8 milijonov 430 tisoč, izdatki pa 5 milijard 715 milijonov 810 tisoč lir. Na naslednji seji, ki je bila prejšnji četrtek, so posamezni svetovalci stavili razna vprašanja. V začetku seje je tov. Weissova v kratkem nagovoru počastila spomin Eugenia Curiela, ki so ga fašisti ubili pred 10 leti v Milanu. Počastitvi se je pridružil ves občinski svet, ki je stoje poslušal govor naše svetovalke. Tov. Rogassi je zopet sprožil važno vprašanje gradnje dostojnega zavetišča za onemogle starčke, ker sedanji prostori ne morejo sprejeti vseh. Pri tem je nakazal potrebo zvišanja zavetišč v ul. Pondares in Gozzi in nakazilo sto mi- od 10. do 13. vsak delavnik. | lijard. Ta znesek naj bi se uporabil za gradnjo zavetišča za dela mezmožne osebe. Pri vprašanju prodaje 16.500 kv m občinskega zemljišča za begunsko naselje na Kontovelu se je vnela zelo ostra debata. Tov. Bernetičeva je namreč docela upravičeno protestirala s pripombo, da bi bilo pravilneje postaviti beguncem domove v kraju, kjer se govori njihov materni jezik. Načrt gradnje begunskega naselja v vasi, ki je popolnoma slovenska, predstavlja namero raznarodovanja in poskus spreminjati etnični značaj kraja kot takega. Iz gornjih razlogov se bodo komunisti vzdržali glasovanja. Svoj protest sta izrazila tudi svetovalca dr. Agneletto in Dekleva. Celo Gruber-Bencova se ni v celoti strinjala z izvedbo načrta. Slednja je namreč izjavila, da se nikakor ne strinja s preseljevanjem prebivalstev. Proti upravičenim protestom slovenskih svetovalcev se je nato zagnal misin Battigelli, ki je izjavil, da bi se vse dobro izteklo, če ne bi zastopniki slovenske manjšine «hujskali». Na tendenciozno in nesramno podtikanje je energično odgovorila naša svetoval- Komemoracija spomina Curiela v znaku antifašistične enotnosti Svečana proslava v gledališču “Rossetti" ob široki udeležbi antifašistov raznih političnih struj - Govora tov. Berlinguerja in partizanskega poveljnika Bonfantinija - Pristanek raznih političnih in kulturnih osebnosti otvalstva, imela tržaška prejek-marca t. !., kl Je krivičen tn no- V nedeljo je bila v gledališču «Ros-etti» svečana komemoracija 10. obletnice smrti Eugenia Curiela, mladega intelektualca in komunističnega voditelja mladine, ki je posvetil vse svoje življenje pravični stvari delovnega ljudstva in padel kot žrtev fašističnega zločinstva. Bila je to dvoma ena izmed največjih in najpomembnejših povojnih manifestacij enotnosti antifašističnih sil, ki je prišla do še večjega izraza kot kdaj koli prej. Proslavo so organizirali tribunal tržaške univerze, ZKM, mladina PSd, PISVG in «Unità Popolare». V veliki gledališki dvorani, ki je bila še pred pričetkom jpopolnoma zasedena, so iz tisoče grl odmevale borbene partizanske pesmi, katerim je sledilo burno ploskanje v pozdrav političnim, kulturnim in drugim osebnostim, ki so zasedle svoj prostor na Leskovčeva «Uva bregova» v Ricmanjih. Dramska skupina PD «Slavec» v Ricmanjih bo drugo nedeljo, 13. t. m. ob 19. uri v počastitev ženskega praznika 8. marca uprizorila Leskovčevo dramo v treh dejanjih «Dva bregova». Mladina in žene se skrbno pripravljajo, da bo uspeh prireditve čim lepši. Predstava «V nižavi» na Opčinah. Opozarjamo že danes Opence in okoličane na zanimivo kulturno prireditev v Prosvetnem domu na Opčinah, ki bo drugo nedeljo 13. t. m. z u-prizoritviijo ljubezenske igre v treh dejanjih iz španskega fevdalnega življenja «V nižavi». Ta igra je v izvedbi kriške dramske skupine dosegla že prejšnjo nedeljo v Avditoriju v Trstu nadvse lep uspeh ter smo prepričani, da bo tudi no obilo odrsko umetnost ljubečega občinstva. Začetek predstave ob 16.30, nato bo sle- dil ples. Oskrbite si vstopnice že v predprodaj il Nova mladinska igra «Nikita, ruski junak». Predvidoma 20. t. m. bo kriški mladinski oder uprizoril vencev. Domači otroci so nato recitirali nekaj Prešernovih pesmi in harmonikaricl Silvana Škerlj in Franka Misle] sta zaigrali nekaj narodnih pesmi. Zgornja Kolonja — PD «Pečan je priredilo v počastitev pesnika novo pravljično igro v petih Prešerna prijeten kulturni večer, slikah «Nikita», ruski junak», za katero se pripravlja izredno lepa odrska oprema, kulise in ruski kostumi. S to igro bo izpolnjena vrzel v letošnjem pomanjkanju večje m'a-dinske uprizoritve, s katero namerava kriška mladina gostovati po vseh naših večjih odrih. PREŠERNOVE PROSLAVE: Barkovlje — Prejšnjo soboto je PD «Matjašič» priredilo kulturni večer s predavanjem o Prešernu. Govoril Je tov. Franc Gom-na Opčinah pritegnila v dvora-bač. Jet Je orisal pomen Prešerna ter v njegovem imenu pozival k okrepitvi prosvetnega delovanja in borbe za narodne pravice Slo- ITALI JANŠKO NOGOMETNO PRVENSTVO V 21. kolu prvenstva, ki se je odigralo preteklo nedeljo so bili rezultati naslednji: Bologna - Roma 1-3, Fiorentina -Sampdoria 1-0, Genoa - Udinese 1-1, Lazio - Atalanta 1-0, Milan - Catania 2-0, Novarar Spal 2-0, Pro Patria - Inter 0-1, Torino - Napoli 1-0, Triestina - Juventus 4-2. Lestvica Je naslednja: Milan 31 točk, Bologna 28, Roma 27, Fiorentina 26, Udinese 24, Inter 23, Juventus 23, Torino 23, Samjpdoria 20, Napoli 20, Genoa 20, Triestina 19, Catania, Atalanta, Lazio j?o 18 točk, Novara 10, Spai 15, Pro Patria 9. Jutri bodo naslednje tekme: Novara - Bologna, Juventus-Fiorenlina, Catania - Genoa, Sampdoria - Inter, Roma -Lazio, Mi.an - Napoli, Atalanta • Pro Patria, Spal - Torino, Udinese - Triestina. TRŽAŠKI SPORT Tržaško nogometno prvenstvo Prvenstvo se bliža zaključku, V nedeljo se je Igrale nadoknadna tekma Trebče -Pristaniščniki, ki se je končala z rezutatom 2-2. Jutri pa se bosta igrali še dve nadoknadni tekmi in sicer: Trebče - Ambrosiana, v Trebčah ob 14.30 in Pristaniščniki - Primorje PK, v Bo-1 juncu ob 14.30. Prihodnjo nedeljo bo zadnji dan tekem. Po nedeljskem rezultatu nadoknadne tekme med Trebčami in Pristaniščniki imamo naslednjo lestvico: Pristaniščniki 20 točk, Primorje PK 19, Rozandra 19, Kolonja 10, Trebče, Costalunga, Sv. Barbara po 9 točk, Ambrosiana 2 točki. DROBNE ŠPORTNE VESTI BEOGRAD — Tamkajšnja nogometna enajsterica Partizana bo gostovala letošnje poletje v Sovjetski zvezi, kjer bo igrala dve prijateljski tekmi v Moskvi in Leningradu. Na topa bosta 28. junija in 2. julija. LJUBLJANA — V nedeljo so v Šiški svečano otvorili novo smučarsko skakalnico. Na otvoritvenih tekmah je zmagal domačin Polda s 68 in 55 m, ki si je priboril 214 točk. Na drugo mesto se je plasiral Rogelj z 311.8 točkami, Avstrije Plank si je priboril 3. mesto z 209.4 točkami. PARIZ — Evropski boksarski prvak srednje kategorije Humez si je še enkrat ohranil prvenstveni naslov z zmago v srečanju z Langloisom, ki ga je premagal v 5. rundi s tehničnim k. o. KREIFELD — Lestvica svetovnega prvenstva v hokeju je bila v sredo naslednja: Kanada 12 točk, Sovjetska zveza 12, OSR 7, ZDA 7, Švedska 6, Poljska 4, Švica 2, Nemčija 2, Finska 0. Druga skupina: Italija 4, Avstrija 4, Jugoslavija 2, Holandska 2, Belgija 2. JAHORINA (BOSNA) — V sredo se je pričelo mednarodno študentsko smučarsko tekmovanje. V teku na 15 km Je zmagal Jugoslovan Pavičič s časom 57,52”. V smuku je pripadla zmaga Nemcu Erbenu s časom 2’09", v skokih za klasično kombinacijo je zmagal Nemec Wenzl, v samostojnih skokih j?» Finec Airakslnea. ki Je pritegnil v Prosvetni dom veliko število domačinov. Predavanje o Prešernu je podal tov. Anton Gerlanc, ki je podčrtal važnost prosvetnega delovanja tudi za obrambo narodnih prati tc Slovencev na našem Ozemlju. Domaci otroci so lepo podali razne Prešernove in druge pesmi: Nadja Rojac je recitirala «Prešernu», «Vrbi», «Slovo od mladosti»; Anamarija RoncelJ «Hčere svet», Urtzonič Bruno «Zdravljico», Neva Ferluga in Nadja Rojac sta skupno recitirali «Nuna in kanarček», mala Marija Gracija Kolarič je recitirala «Vrabček in lastovka», Neva in Nadja Grozinič Zupančičevo «Mehurčki», Nadja sama pa še «Polžka», Neva Ferluga «Ples kralja Matjaža». Sledil Je prizor s petjem «Darežljivi deklici», ki so ga podali barkovljanski otroci ter teli z njim veliko odobravanja. Izredno Je navdušil prizor Prešernove «Od železne ceste» v narodnih nošah, ki sta ga morala nastopajoča na željo ponoviti. Barkovljanski in domači o-troci so skupno zapeli «Na pla-nincah», spremljal jih je na harmoniki Karlo RoncelJ. Domača godoa Je med odmori in na koncu zaigrala razne skladbe ter s tem ustvarila prav prijetno razpoloženje. Domačim otrokom, mladini tn barkovljansklm otrokom, kakor tudi godcem in harmonikarju, posebna zahvala za uspelo sodelovanje pri kulturnem večeru. Pri Magdaleni pa so preteklo soboto gostovali mladi igralci iz Sv. Barbare. Napovedan nastop pevcev iz Lonjerja pa Je moral iz tehničnih razlogov odpasti. Kljub temu da Je bil program skrčen, Je bila za to priliko ne■ navadno dobra udeležba. O pesniku Prešernu Je govoril učitelj iz Sv. Barbare g. Ferluga. Sledile so recitacije nekaterih Prešernovih poezij; za zaključek pa so uprizorili enodejanko «Gumb», kt Je nudila navzočim obilo veselja. Igrica Je bila kar dobro podana, za kar čestitamo mladi dramski skupini in njenemu voditelju. Veseli bomo, ako bomo skupinico, kakor tudi novi oktet Iz Sv. Barbare srečali Se na kakšnem drugem odru. predsedstvu, kot posl. Bopfan-tini, bivši poveljnik partizanskih brigad «Matteotti», Enrico Berlinguer, gen. sekretar ZK MI, odlikovanci z zlate kolajno Giovanni Pesce, Carla Capponi, Giani Stuparich, predstavniki občin Trsta, Parme, Reggio Emilie, tržaški podžupan Visintin, odv. Miani, predsednik Združenja «Adriano Facchinetti», prof. Schiffrer, prof. Lonza, tajnik PSVG, dr. B. Pincherle, tajnik «Unità Popolare», Benini, sekretar trž. fed. PSI, inž. Gandusio, odbornik Dulci, miljski župan Pacco, dolinski župan Lovriha ter razne mladinske delegacije iz Italijanske republike ter še druge osebnosti. O življenju in plodnem delovanju Curiela sta nato govorila Berlinguer in 'Bonfantini. Sekretar italijanske komunistične mladine je še posebno podčrtal vlogo današnje mladine, ki ji pripada naloga, da nadaljuje z delom nepozabnega voditelja, za neodvisnost in svobodo svoje domovine, v duhu idealov osvobodilne borbe. Z združitvijo v enotno in močno antifašistično fronto, ne glede na politično prepričanje, bomo najdostojneje proslavili spomin Curiela in vseh padlih — je zaključil Berlinguer, Poslanec Corrado Bonfantini je v svojem govoru med drugim , podčrtal, da so se Curie! in vsi partizapi borili za socialistične ideale v širokem pomenu. Povezujoč cilje o-svobodilne borbe z današnjim položajem, je razkrinkal monopole, ki danes, kot nekoč podpirajo razbitine fašizma in imajo v svojih rokah vse ključne položaje gospodarstva v deželi. V zaključku je vzpodbudil mladino naj vzame v svoje roke zastavo drugega italijanskega preporoda, da se zopet ustvari partizanska in antifašistična enotnost za rešitev Italije pred fašistično nevarnostjo. so bili poslani za to proslavo, je še posebnega jpomena ganljivo pismo Cervija, očeta sedmih sinov, ki so mu jih fašisti pobili. V dvorani je zavladala grobna tišina, ko je njegova mlada vnukinja čitala s tresočim glasom plemenite in bodrilne besede, vzpodbujajoče na enotnost antifašističnih sil, da se prepreči podvig fašizma in s tem nova žalovanja in gorje. Zaključen ciklus kmetijskih tečajev V ponedeljek zvečer se je zaključil 12 dnevni kmetijski tečaj, ki ga je obiskovalo 47 kmetov iz Gropade in Padrič. S tem tečajem se je istočasno zaključil ciklus slovenskih tečajev, na katerih je predaval dr. Ivan Baša na najbolj preprost način, tako da so naši kmetje bolje razumeli. V letošnji sezoni se je vršilo pet slovenskih tečajev. Prvi v Malem Repnu o poljedelstvu in agronomiji na splošno, o mož' nosti obdelovanja kraške zemlje, o njenih snoveh, a onih, ki j ih potrebuje, da bo čimveč dala, o rastlinah in kulturah, ki se jih najbolj splača gojiti itd. Obiskovalo ga je 38 tečajnikov. Drugi tečaj se je vršil v mali vasici Gročani. Kmetje so tu pokazali veliko zanimanje tudi s tem, da se jih je udeležilo 47, kar je za Gročano res vredno pohvale. Snov, ki so jo obravnavali je bila «poljedelstvo in živinoreja». Sledil je tečaj v Prečniku o trtoreji, za kar so kmetje pokazali zanimanje. Zelo disciplinirano je prisostvovalo točno ob določeni uri 28 tečajnikov. Tudi v Briščkih je bilo zanimanje za poljedeljsko-živinorejski tečaj. Tudi tukaj so naši pridni kmetje, 28 po številu, pazljivo poslušali predavanja dr. Baše. Na vsakem tečaju so bili enkrat ali dvakrat predvajani mi, s primernim nagovorom. Razveseljivo je dejstvo, da so bili tečaji obiskani s strani kmetov raznih političnih prepričanj, kar naj vzamejo v poštev sindikalne organizacije. Naš kmet si želi izobrazbe, da bo lažje kljuboval naravnim nezgodam ter spoznal dobrote svoje zemlje, jo bolj ljubil ter pravilno izkoriščal. Ni dvoma, da so zgoraj omenjeni tečaji pozitivni iin splošno koristni. Želeti bi bilo, da bi se v prihodnji sezoni razširilo med našimi kmeti še večje zanimanje, posebno pa še s strani naših mladih fantov, in da bi se tečaji vršili po možnosti v vseh vaseh, kjer živi določeno število ljudi, ki se bavijo v celoti ali deloma z zemljo, trtorejo, živinorejo itd. Ni dvoma, da so taki tečaji koristni za vsakega, ker obogatijo osebno kulturo poedinca. Markovič ka tov. Bernetičeva, ki je o-gorčeno zavrnila nesramno kleveto misina ter pribila, da sloni vse njeno politično življenje na stremljenju* za dejansko prijateljstvo in bratstvo med narodi. Kar se tiče «hujskanja» pa so se tudi Avstrijci posluževali te klevete proti Battistiju. Opozorila je tudi na dejstvo, da sta se vladi podpisnici Londonskega sporazuma obvezali, da ne bosta spreminjali etničnega značaja področja. Sklep za prodajo je bil nato sprejet z glasovi večine, misinov in monarhista. V tem tednu je imel občinski svet tri seje in sicer v torek, četrtek in petek. Torkova seja je bila posvečena v celoti obravnavanju raznih občinskih problemov in odobritvi sklepov obč. odbora. Na tej seji je tov. Gombač iznesel predlog žena z Barriere za gradnjo občinske pralnice na zemljišču med ul. Pondares in Capitolina. Kljub važnemu vprašanju, kot so proračuni Acegata in občine, pa je bilo na četrtkovi seji odstotno večje število svetovalcev večine, ki so s tem še enkrat pokazali svojo popolno brezbrižnost in čut neodgovornosti do tako važnih problemov. To je. tudi ostro kritiziral tov. Rogassi In celo župan Bartoli se je moral pridružiti umestni kritiki. Začela se je nato diskusija o proračunu Acegata, v katero so posegli svetovalci Gregoretti (DC), Gruber-Bencova (PSVG) in tov. Teiner (PSI). Zaradi nesklepčnosti je bilo glasovanje prenešeno na prihodnjo sejo. Zlata poroka Včeraj sta slavila zlato poroko naš zvesti tovariš Ivan Kante in njegova žena Matilda iz Samalorce. Kljub častitljivi starosti in velikim skrbem za dobro gospodarstvo je naš tovariš eden naj prizadevnejših širi-tel jev našega tiska, posebno «Dela» in «Ljudskega koledarja». Ob redkem in pomembnem jubileju izrekajo zakoncema Kante naj prisrčnejše čestitke njegovi sinovi, hčere, neveste, vnuki ter vsi ostali sorodniki. Čestitkam in voščilom se pridružuje sekcija KP Zgonik, StlLP in uredniški kolektiv «Dela», ki se jima obenem zahvaljuje za prispevek 1.000 lir, katerega sta ob tej priliki darovala za tiskovni sklad našega lista. Za teden Sobota, 5. - Janez od Kr. Nedelja, 7. - Perpetua Ponedeljek, 7. - Tomaž Tanek, 8. - Janez odi Bo (ščiip) Sreda, 9. - Frančiška Rimale Četrtek, 10 - Makarlj Petek, 11. - Heraklij ZGODOVINSKI DNEVI 5. 1953 Je umrl Josip Vlsarloi vič STALIN, veliki učitelj voditelj delovnega ljudstvi 8. 1910. mednarodni praznik na proglašen v Kopenhagd 10. 1946 je tržaška policij» Skednju ubila 2 In ranil» ljudi. i * RADIO ODDAJI TRST 11. SOBOTA: 14.45 Rimsky-K1 sakov: Španski capriccio Pogovor z ženo - maio za res. Zi. Maio za 5 NeOEbJA: 9. Kmetijska Uaja - H). Prenos maše iz tržai Stotnice - 12. Uuidaja za naju» se: icaKO je goaec ucll viri gosti - u. uiasua po željah iviaio za Saio - maio za les -, Poje mešani zbor iz Barkov# i8.»o lg.. a mandolinistični seld Sv. Just - 20.30 Giordano: «t area unemer» - opera v 4 d PONEDELJEK: 13. Pev duet oo sp. emijavi harmonik 14. LatiKe meiouije igra pia» Franco Russo - 18. Glazun Koncert v a-molu za violino orkester - 19. Mamica pnpo duje - 21.15 Književnost in uit n ost - 21.52 Jugoslovanske pel poje Araujelka Nezič - 22.30 C muove skladbe. TOREK: 13. Glasba po želja 14. Poje Toti dal Monte -Eiszl: Koncert št, 1 v Es dui io. sola in vzgoja - 20.05 1 Pino Mauser rta pojočo žag1 20.30 H »dijaki oder: Josip J cič: Deseti bralt. SREDA:, 13.30 Duo Harris-f mani igra lalike melodije -tioochertni: Koncert za čelo orkester - 19. Zdravniški ved 21.15 Književnost m umetno 21.30 Koncert tenorista Re» Kodermaca. ČETRTEK: 14. Američan v rižu (Uersnvvin) - 18. Saint-S»< Koncert za violino in orkesh 19. Pravljica za najmlajše: H1 čeva hčerka - 20.05 Poje -venski oktet - 20.30 Dramatik na zgodba: Cervantes: «Dva zicneza» - 22. Glasbeno pr# vanje. PETEK: 13. Glasba po želj» 18. Mendelssohn: Koncert za * vir m orkester - 19. HadiJsK» niverza - 20.30 Tržaški kult» razgledi - 21.15 Književnost umetnost - 21.30 Strauss: «Sl me» opera v 1 dejanju. Gledališče Slovenske neredno gledališč« u Irieske ozemlje V soba. o, a. t. m. ob 20.3* dvorani v BORŠTU — Koger Fe, umana: «3 + ENA V nedeljo, b. t. m. ob 16, v dvorani Prosvetnega dom» OPCiNAH — Ben Jonnson: «VOLPONE» Ben Jonnson: «volpone» V četrtek, 10. t. m. ob 20,t Kino dvorani v SKEDNJU ^ p.emiera - Charles V Ud» ilAJJJA TENAC1TY». «a ki pr 0|