Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne".
A
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat ; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr„ če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V«6. uri popoludne.
^tev. 103.
V Ljubljani, v petek 8. maja 1891.
Imetnik XIX.
Državni zbor.
Z Dunaj a, 7. maja.
Dunajske vojašnice.
Dunajčani se ne morejo pritoževati, da se ne ustreza njihovim željam. Dve reči sta jim bile pa še posebno na srcu in obd se rešujeta v njihovem smislu. Lani so se odpravili nasipi, ki so mesto ločili od predkrajev, združil se je veliki Dunaj in ravno včeraj bil je pomenljivi dan, ko je prvi ve-likodunajski župan slovesno prisegal cesarjevemu namestniku. Druga iskrena želja je bila ta, da naj se cesarske vojašnice prestavijo iz mesta v vnanje kraje. Vojno ministerstvo dolgo ni hotelo nič vedeti o taki preselitvi; poudarjalo se je, da tako velikansko mesto, kakor je Dunaj, ne more ostati brez vojaške straže, da bi najbogatejši deli v slučaju kake vstaje ostali brez pomoči, in da bi imeli vojaki predaleč v mesto, ko bi stale vojašnice zunaj mesta. Ali naposled se je vojno ministerstvo vdalo in ravno včeraj izročil je finančni minister državnemu zboru dva predloga, s katerima se dovoljuje prodaja dunajskih vojašnic z dotičnim svetom, ki meri vsega skupaj 58 oral, in določuje porabo za dotično skupilo.
Znano je, da ljubljansko mesto želi premeščenje vojaške bolnišnice iz mesta, zlasti odkar se ima preseliti deželna bolnišnica onkraj sv. Krištofa. Ali tej gotovo opravičeni želji se upira vojno ministerstvo, ki zahteva visoko odškodnino. To pa naj nikar ne plaši Ljubljančanov, ampak naj jih spodbuja k vztrajnosti in zopetnemu trkanju; morda se konečno vendar-le tudi njim posreči, kar se je posrečilo Dunajčanom.
Interpelacij
je bilo že dosti stavljenih v zbornici. Včeraj odgovarjal je justični minister na eno takih vprašanj, da se bedo odvetniški tarifi določili tudi za Tirolsko in Predarelsko, kadar dobi potrebna pojasnila o
posebnih razmerah na južnem Tirolskem. Deželno-brambovski minister pa je odgovarjal na interpelacijo "VVildauerjevo zastran nekaterih svojih odredb za Tirolsko, češ, da te odredbe niso v nasprotji i deželnimi zakoni tirolskimi, da je za ljudstvo veliko polajšanje, ako se neslužbujoči vojaki oglašajo pri županih, in da županom samim reč ne prizadeva posebnih težav.
Vnovič je danes dr. Gessmann vprašal mini-sterskega predsednika, če mu je znano, da se je državnim uradnikom prepovedala udeležba pri skupnem uradniškem dnevu, ki se ima danes vršiti na Dunaju? Poslanec Masarjk pa ga je vprašal, če mu je znano, da so bili nekateri avstrijski izseljenci slovanskega rodu kakor sužnji prodani v Virginijo v Severni Ameriki in da se tam ž njimi ravna kakor z robovi, in ali hoče varovati avstrijske pod-ložmke tudi v inozemstvu?
Razven vladnih predlogov gled^ prodaje vojašnic, ki sta bila izročena budgetuemu odseku, predlagal je Muth, da naj se pospešuje sadenje ameriških trt in državna podpora v prospeh vino-reje od 36.000 gld. pomnoži na 500 000 gld. Poslanec Troll pa je izročil predlog, da naj se določi carina na reči, ki se izdelujejo iz smole.
Dnevni red
bil je precej obšireu, pa komaj na polovico rešen. Najprej je dr. Ferjančič poročal o sodnijski preiskavi zoper antisemitskega poslanca Schneiderja in predlagal v imenu imunitetnega odseka, da naj se privoli v to preiskavo. Ta predlog je obveljal s 131 glasovi proti 22; proti njemu so glasovali autise-mitje, nekateri Mladočehi in nekaj konservativcev.
Druga točka je bila prememba volilnega reda za kmečke občine. Dr. Ebenhoch je poudarjal, da on želi neposreduje volitve v kmečkih občinah, da mora pa vsaka občina biti volilni kraj. Poslanec Kaiser graja levičarje, da niso vpeljali neposred-
njih volitev že takrat, ko so imeli večino v državnem zboru; dr. Fanderlik omenja krivičnega volilnega reda na Moravskem in priporoča vladi, da naj ona v roke vzame premembo volilnega reda in ga sostavi pravično. Za pretresanje dotičnih predlogov je bilo sklenjeuo voliti odsek članov.
Dr. Ka.threin je potem utemeljeval predlog glede premembe opravilnega reda, ki naj se izroči posebnemu odseku 24 udov. Lienbacher je poudarjal potrebo te premembe in priporočal, da naj se pri volitvah v odseke volijo tudi poslanci, ki niso v nobenem klubu. Dalje je tožil, da vsled slabega opravilnega reda mnogi predlogi obleže in da zlasti brezštevilne peticije ostanejo nerešene. Poslanec Hofmann je zlasti za premembo določil gledš interpelacij, na katere bi bil minister prisiljen odgovarjati. P ernerstorfe r je zopet priporočal, da naj se ne dela razloček med poslanci, in da naj se prostost govora ne omejuje. Dr. Lueger nasprotuje poostrenju opravilnega reda gled£ prestopkov in svari, da naj se nikar ne sprejme določba, po kateri bi se smel poslanec za nekoliko časa izključiti iz sej, in se je v potrdilo skliceval na dunajski mestni zbor, kjer se je neka stranka protivila predrznim nepostavnostim, kar je provzročevalo mnoge škandale. Zaradi tega izraza bil je dr. Lueger od predsednika pozvan k redu.
Poslanec Kaftan utemeljeval je za tem predlog, da naj se napravi kanal med Donavo, Veltavo in Labo, Burgstaller pa je govoril za znižanje hišnega davka v Trstu. Prvi predlog je bil izročen budgetnemu, drugi pa davkarskemu odseku.
Ob treh popoldne predsednik sklene sejo in prihodnjo sejo napove za jutri; na dnevnem redu te seje stoji samo
adresa.
Kako se bo ta reč zasukala, danes še nihče ne v^; toliko pa je gotovo, da nobena adresa ne dobi
LISTEK.
Solzice.
Povest od V. B. Trebizskega. Prevel Fr. Štingl.	|
Vi tihe, priproste cvetlice, v^ solzice preljube I Ko vas vidim na naših suhih, rujavkastih bregih, ! v razpoklinah in na vrhovih našega skalovja, prav I same, iz cele flore tako opuščene, zmirom rad opiram ' svoje oči na to ginljivo zares kakor z lahko meglico prepreženo vašo rudečo bojo in po glavi mi rojd leta pretekla in zbeže mi jedno za drugim, kakor valčki na površju voda; ali jedno leto se ustavi na hip nad mojo glavo in s tem letom tudi vsakokrat povest o solzicah.
Ne vdm, ali ste že kedaj tako povest slišali, ker enake povesti rodd se le v samotah, kamor pride malokdo, kjer vetrovi včasih zažvižgajo in kjer duše ljudi stvarjajo si v svojih mislih nov svet, v tem svetu druge prebivalce in o teh prebivalcih čudne povesti.--
Več kot četrt ure daleč za vasj6, v katerej sem pred leti preživel kos svojega življenja, razprostira se na desnem bregu jedne izmed naših rek strmo skalovje, kojega najvišji vrhovi so od daleč podobni zarujavelim čeladam srednjeveških vitezov. In krog tega skalovja razprostirajo se manj strmi bregovi.
Meseca malega srpana je to skalovje golo, trava na njem je od solnčnih žarkov sežgana in nikjer se ne vidi nobena cvetlica; samo solzic je vse polno. Njihova rudeča boja se vidi že zdaleč, in ta rude-čica solzic človeka res nekako gine, kakor bi gledal v modre, globoke oči, ki so od močnega jokanja rudeče postale.
Jednega popoldne grem k skalovju iu navzgor na breg. Pa naenkrat pokaže se pred menoj dekli-čica. Zdela se mi je kakor metuljček, ki se zdaj usede na cvetlico, zdaj jo obletuje in zopet na kakšnem cvetu počiva. Imela je sivo, pisano jopico, rudeče z belimi nitmi pretkano krilo in zares v tej bliskovitej urnosti — cel metuljček. Kostanjevi lasci, ki so prosto na rame in vrat padali, tudi kakor krilca metuljčkova.
Devojčica je trgala solzice in ko jih je imela že pol naročja, usedla se je na kamen in vila je venček. Kako lepo je znala cvetke uvrstiti, jedno solzico poleg druge in vsakikrat štiri in štiri vmes vplesti I
»Za koga pa, ljuba dušica, spletaš ta venček?" Dekletce povzdigne glavico, solzice ji iz rok padejo in venček zdrsne nekoliko korakov uižje na skalovje. In meni se je zdelo, da so se devojčici na njenih belih, nežnih, da, skoraj prozornih licih razcvetele tudi takšue cvetlice. In zares, bolj so se solzice po-
dale temu čudnemu obrazku, kot rože, kot te najlepše rože stolistuice.
»Na križ pred naša vrata!" spregovore njene na pol razpete ustnice iu glas je bil sličen glasu srebrnega zvončka.
»Kdo te pa je sem po te-le solzice poslal?"
„ Mamica. — Mi pletemo venčke iz solzic na ta križ že davno, že zelo davno!" odgovori devojčica malo bolj hrabro.
Ju veš zakaj, ljuba dušica?"
»Mamica reka, da ostane potem pri naši hiši sreča in božji blagoslov."
Dekletce po teh besedah izdihne, pogleda me z vso globočino svojih modrih oči, vzdigne se zopet, kakor metuljček in tako rekoč odleti po nepopoln venček, kateri jej je bil poprej iz rok padel. Konča ga in odbiti domov.
Ostal sem na skalovju mej solzicami sam. Premišljal sem o dekličici z ginljivim, tako čudno lepim obrazkom, ravno kakor solzice prikupljivim; — zakaj vendar venčajo pred njihovimi vrati že tako davno, in zakaj ravno le 8 solzicami kiiž? —
Nekoliko dnij pozneje obiščem v&s, v katerej se beli precej na bregu poslopje na pol zagrnjeno s senčnatimi jablani in hruškami; pred poslopjem stoji križ 8 zvoncem in na križu visi venček iz solzic. Pri križu, na zeleni trate počiva starček.
večine. Poljski klub je mislil, da se Bilinskega načrtu pridruži večina poslancev, ali osornost, s katero so odklonili poljski zastopniki v adresnem odseku važna dostavka konservativnega kluba, napravila je med njimi velik prepad, ki se ne da lahko poravnati. Pač so nekateri poljski poslanci priporočali, da naj se stara vez med njimi ponovi in da naj Poljaki pri posvetovanju v zbornici sprejmo nasveta konservativcev, ali večina je ostala nesprav-ljiva in neupogljiva. Nasprotno pa tudi konservativci nečejo ničesa odjenjati in glasujejo za Bilinskega načrt le tedaj, ako se sprejmeta oba dostavka, ne pa en sam, naj bo že glede versko - nravne vzgoje ali glede narodne ravnopravnosti. Posamezne skupine konservativnega kluba so se namreč med seboj zavezale, da skupno stoje za oba predloga in da ju ne pustč ločiti. Pri takih okoliščinah torej ni mogoče, da Bilinskega načrt dobi večino, ker se zanj potezajo samo Poljaki in Coroninijevci, ki so sklenili odkloniti oba od konservativcev nasvetovana dostavka, dasi je narodna ravnopravnost važna točka njihovega programa in je zarad tega grof Coronini v odseku res tudi glasoval za dostavek Šukljejev.
Ali tudi levičarski načrt ne dobi večine, ker se mu protivijo vse stranke, izvzemši nemške naro-dovce, katerih je pa z združeno levico samo 128. Še slabeje je pa z načrtom mladočeške stranke, katero so včeraj kot samostalni predlog izročili predsedniku, da pride z drugima vred v razgovor. Za to adreso glasujejo samo Mladočehi.
Edino mogoča adresa bi torej bila adresa Bilinskega z dostavkoma konservativcev, ker bi za tako adreso po odklonjenem svojem načrtu zarad narodne ravnopravnosti glasovali tudi mladočeški poslanci. Vsled odločnega upora Poljakov je taka adresa nemogoča, zato je opravičena sodba, da ne dobimo nobene adrese. Kaj pa potem? To je vprašanje, s katerim se bavijo merodajni politiki in ki ga imajo do jutri rešiti. Na vsak način bodo poslanci že pred začetkom adresne razprave vede'i, pri čem so, in tem razmeram primerno vravnali svoje govore. Glede govornikov je določeno, da v adresni debati govori 5 levičarjev, 4 Poljaki in Eusini, 4 konservativci, 2 Mladočeha, 1 Coroninijevec, 1 nemški na-rodovec in 1 antisemit. Izmed slovensko - hrvatske zveze se v splošni razpravi po skupnem dogovoru oglasi Spinčič, izmed nemških konservativcev Eben-hoch, od velikih posestnikov knez Karol Schwar-zenberg, izmed Moravcev pa dr. Meznik.
Ruskoturški spor.
Mnogi koraki ruske diplomacije poslednjih deset let se marsikomu zde jako čudni. Poglejmo le bolgarsko politiko. Kusija je s svojo krvjo osvobodila Bolgare in osnovala samostojno Bolgarijo. Mnogo ruskih vojakov palo je pri Plevni in po drugih bojiščih. Mislil bi vsakdo, da bode Rusija gotovo tudi vso skrb obračala na to, da se osvobojena Bolgarija lepo razvija in postane krepka samostojna državica, ki bode s časom združila ves bolgarski narod. V resnici je pa bilo vse vendar precej drugače. Ruski
generali, ki so bili v Bolgariji kot ministri, neso postopali, kakor bi bila Bolgarija samostojna ali k večjemu od Turčije odvisna država, temveč gospodarili so, kakor bi bili v kaki ruski guberniji. Dobivali so navode naravnost iz Peterburga in se za kneza neso dosti brigali, dokler se jih knez Aleksander ni odkrižal.
Ko so pozneje Bolgari proglasili zjedinjenje t obeh Bolgarij, je bila Rusija prva, ki je ugovarjala. Iu do danes ni povedala nobenega pravega uzroka. ( Sklicevanje na berolinski dogovor je bila očividno le ( prazna pretveza. Posebno s slovanskega stališča ni < bilo najmanjšega uzroka, ogrevati se za berolinski j dogovor. Poslednja leta ruska diplomacija ni opu-stila nobene prilike, kadar je mogla Bolgarom de- , lati ovire. Preobširno bi bilo, ko bi hoteli naštevati vse, kar je Rusija storila proti Bolgariji. Zastonj bi se z narodnega in slovanskega stališča tudi največji rusofil prizadeval rusko politiko pojasniti. Tudi interesi pravoslavne cerkve nam ne dado potrebnega pojasnila. Gotovo ni slovanstvu in pravoslavni veri bilo v korist, da je o svojem času poslala v Bolgarijo za komisarja Nemca, protestanta Kaulbarsa.
Kdor pa pozorneje opazuje rusko politiko, bode vendar spoznal, da se Rusija drži stroge doslednosti v bolgarski politiki, kakor t vsej orijentalni politiki. Da nesmo mogli prav razumeti ruske politike, je krivo to, da smo jo preveč idejalno presojali. Zapeljalo je nas tudi to, da smo stvari presojevali preveč z narodnostnega stališča.
Pri nas Rusijo ljudje navadno napačno sodijo. Mislijo, da jo prešinja skozi in skozi slovanska narodna ideja. Temu pa ni tako. Rusko društvo v tem pomenu, kakor v zapadni Evropi, narodne ideje niti ne pozna. Večina ruskih omikancev ima o zapadnem slovanstvu jako čudne pojme, večina izobraženih Rusov niti posamičnih slovanskih narodov ne pozna po imenu. Število onih, ki se zanimajo za slovanstvo, je jako omejeno. Posebno pa ruska diplomacija brez malih izjem nema za slovanstvo nobenih pojmov, kar tudi ni čudno, ker je posebno v diplomatični službi jako veliko Nemcev.
Rusija si je postavila za svojo nalogo, da si prilasti Carigrad in da popolnoma v svojo last dobi Bospor iu Dardanele in tako Črno morje naredi za „rusko lužo", kakor se radi izrekajo ruski listi. To je bil glavni smoter krimski vojni, pa tudi zadnji ruskoturški vojni. Osvobojenje Bolgarov in Srbov je za Rusijo bilo le podrejenega pomena. V krimski vojni se je bila Rusija le oddaljila od tega svojega smotra, ker je bila tepena in se je njenim vojnim ladijam zabranil prehod skozi morske ožine in se je celo jako omejilo število ruskih vojnih ladiji na Črnem morji in jej prepovedalo, da ne sme napraviti nobenih vojnomornarskih arzenalov ob Črnem morji. Kar se tiče vojnih ladij na Črnem morju, je Rusija 1870. leta kar z noto 31. oktobra uničila vse določbe pariškega dogovora, ali pogodba zastran morskih ožjin je še vedno v veljavi.
Gotovo je, da, predno mine sedanje stoletje, Rusija začne z nova boj za Carigrad in Dardanele.
Od tod vidi se daleč na modre gore, za kojimi je že tujina in od kod tuji vetrovi vejo v naše kraje, ki škodujejo našemu češkemu zraku. Molijo sicer na mejah kvišku gore kakor trdni^zidovi in vsaka gora je kakor varuh, kakor straža, katera s strašnim glasom kliče: „Do tukaj, in dalje nikdar!" Ali kaj pomaga ta glas, ko vetrovi gora ne sežejo do oblakov in nemški vetrovi pa k nam pišejo izpod samih oblakov! Na desno se vidijo na obzorju daljne Krkonoške gorč kakor temna proga na višnjevem nebu!
Pozdravim starčka in se usedem k njemu na
trato.
„Tu ste dobri ljudje! — kako lepo podi se na križu ta venček iz solzic! — — Dandanašnji vidi se to že malokje!"
„Dobri in tudi slabi ljudje, ljubi gospod", odgovori mi starček. „Sam za to skrbim, da v hiši, dokler še solzice cvetejo, križa ne pozabijo. Toda ne bodo ga pozabili. In če ste rekli, da so tu dobri ljudje, velja to tej hiši posebno. A tisti venček ima svojo zgodovino. Bila je pruska vojska, pa malo hujša, kakor zadnja. O tej pravimo, da je trajala sedem dni, o onej, da je trajala celih sedem let. In veste, kaj to pomeni, če traja vojska sedem let? Vi ne veste, pa jaz včm. Ranjki oče so mi dostikrat pripovedovali, kaj so vse preživeli. Takrat so bili kmetje mnčeniki ....
V tej vasi bilo je najhujše. Prusov je tod Šlo sila veliko. Šli so proti Pragi in jedva so jedni odšli, prišli so že drugi, katerim so za petami sledili zopet novi vojaki.
Kjer je kaj bilo, vse so vzeli, in kjer že ni ničesar bilo, tam so kmete trpinčili, zvezali in na prsi jim puške nasajali, da o denarju povedo. Moj Bog! to bi bili morali na Češkem tolarji kar z neba padati, da bi bili napolnili pruske tornistre.
In kaj še le, ko so se vračali od Prage! V tej-le vasi so se mudili rudeči huzarji. In ti so bili, kakor pravijo, najbolj hudobni od vseh. Niso pustili pri miru niti cerkva! Kjer so zagledali križe na poljih, podrli so jih, in kjer so videli cerkvice, razsekali so v njih slike se svojimi sabljami. Ljudje so pripovedovali, da so bili v vseh vojskah, katere je njihov kralj bojeval, in da so zmirom, ko je bilo najhujše, pomagali in zmagali.
In v tej hiši so imeli hčer vže za poroko. Ranjki oče so rekali, da jej ni bilo para v celem rakovniškem kraju. Vse je bilo že za poroko pripravljeno ; bilo je namreč že po drugem oklicu. Ženin je bil iz bližnjega kraja.
In kakor je že navada, da ti mladi ljudje ne morejo čakati poroke, vzdignil se je in jo mahnil k svoji nevesti. Doma svarili so ga: „ne h6di!" Mati so ga prosili, ali svetuj taki nepremišljeni krvi! Ni hotel ubogati. —	(Konec glždi.)
V tej vojni bode pa Bolgarija igrala važno vlogo in od tod prihaja, da si Rusi hočejo Bolgarijo narediti za svojo provincijo, zlasti njeno vojsko popolnoma dobiti v svoje roke. V Bolgariji naj bi ruske čete imele oslombo, ko bodo korakale proti Carigradu. Kdor stvari s tega stališča opazuje, bode mu postala ruska politika mnogo jasnejša.
Pa zašli smo predaleč od stvari, o kateri smo se namenili pisati. Spregovoriti smo hoteli par besed o malem ruskem diplomatičnem sporu, ki je v tesni zvezi z omenjeno rusko politiko. Skoro bi rekli, da vsak korak, ki ga stori Rusija na vzhodu, meri na to, kako d«i sebi odpre Dardanele iu jih drugim popolnoma eapre. Posebno je Rusiji trn v pSti določba pariške pogodbe, da ruske vojne ladije ne smejo skozi Dardanele. Rada bi na vsak način to določbo pripravila ob veljavo. Te dni je odposlala dve ruski ladiji, jedno za drugo skozi Dardanele pod trgovsko zastavo, ki sta peljali vojaške delavce za železnico iz Odese v Vladivostok. Turška oblastva so pa obe la-diji-prijeli in jima pustili dalje pluti le na odločno za-htevanje veleposlanika Nelidova. Rusija je hotela s tem napraviti „precedens", da smejo ruske vojne ladije pod trgovsko zastavo skozi Dardanele. Sedaj Rusija odločno zahteva odškodnino, ker sta se njeni ladiji zadržali. Turčija pa odločno brani svoje stališče, da je vsaka ladija, ki pelje vojake ali vojaške priprave, vojaška ladija in da jo po pariški pogodbi ima pravico zadržati.
Ta stvai je velike važnosti in se zatorej zanjo zanima tudi evropska diplomacija. Rusija bode gotovo porabila vse diplomatične pripomočke, da bi se ji pripoznala pravica. Če njena obvelja, kar ni nemogoče, dobil bode pariški dogovor novo luknjo ali skoro rekli bi, s tem bodo prišli poslednji ostanki tega dogovora ob veljavo. Rusiji potem ne bode težko pod trgovsko zastavo spraviti več ladij pred Carigrad, kjer bodo razvile vojno zastavo. Turčija bode seveda v lastnem interesu branila pravico, da sme preiskovati tudi trgovske ladije, če ima povod sumiti, da se pod trgovsko zastavo skriva vojna ladija. Ker pa ima Rusija več pripomočkov, da pritiska na Turčijo, je vendar le mogoče, da močnejša Rusija zmaga, posebno če Turkov ne bode z vso silo podpirala evropska diplomacija. Ker mej evropskimi državami ni jedinosti in se Francija iz drugih političnih ozirov ne bode upirala Rusiji, Nemčija pa se je že večkrat izjavila, da jej ni dosti ležeče na tem, kdo vlada ob Bosporu, Turčija najbrž ne bode od velevlastij dobila posebne podpore in bode rada ali nerada prijenjala. S tem bode se Rusija približala končnemu smotru svoje vnanje politike, Turčija pa svojemu propadu, kateremu se itak dolgo več ne bode mogla izogibati.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. maja. IVotrani« dežel«.
Adreana debata začne se danes in se bode končala v sredo. Razni klubi imeli so v sredo posvetovanja in določili govornike za to debato. Ali je večina za adreso že dobljena, ni še gotovo. „Hlasu" se sicer poroča z Dunaja, da je vlada si že večino zagotovila, ali dunajski listi pa o tem dvomijo. Tudi se utegne položaj v zbornici večkrat premeniti, ko se bodo stavili razni popravki in dostavki.
Kaj bode, če adresa propade? V kaki drugi državi bi gotovo vlada dala ostavko, ko bi adresa propala, ali pri nas ne bode tako. Vlada vedno naglaša, da stoji nad strankami in se očitno neče izreči za noben adresni načrt. Če bode propala adresa, bodo hitro vladni listi iznašli, da je to le poraz konservativnih strank, ne pa poraz vlade, ki adrese ne zmatra za svojo. Grof Taaffe bode lepo vladal dalje, dokler mu bode parlament dovolil budget, naj mu poslanci skazujejo zaupanje ali pa ne. Levičarji še nemajo upanja, da zasedejo mini-sterske stole, če podrejo adreso desničarjev.
T nanje dr žare.
TJmor ministra Belčeva. Rizova, katerega so v Krajevi zaprli, bodo izročili Bolgariji, ker je bolgarska vlada bajš z akti dokazala, da je soudeležen pri umoru ministra Belčeva. Ker je Rizov pomagal ubežati morilcem, bodo morda od njega kaj natančnejšega izvedeli, kje so sedaj morilci, in tudi za intelektuelne provzročitelje utegnejo zvedeti, kar bi bilo posebno želeti, da bi vlada potem vedela vravnati svojo politiko.
Ruaija. Ruska vlada pripravlja stroge naredbe proti razširjanju stundizma in podobnih sekt v Rusiji. V bodoče stundisti ne bodo več mogli postati državni uradniki. Kateri pravoslaven bode pristopil stundizmu, bode prognan za več let v Sibirijo. Če je rojen inozemec, pa si je pridobil rusko držav-
jaustvo, bodo mu po prestani kazni odvzeli rusko državljanstvo in ga iztirali. Hudo se bodo ceuzuro-vali oni ruski pisatelji, kateri s svojimi deli pospešujejo stundizem, posebno hočejo strogo gledati na grofa Leva Tolstega. Če bodo te stroge naredbe imele zaželeni uspeh, je pač dvomljivo. Sploh se z zakoni ne more noben siliti, da ostane pri kaki veri. Ruska oblastva so se imeli pač že priliko prepričati pri staroobredcih, da se s strogostjo v tacih stvareh dosti ne opravi. Kakor sedaj mnogi staroobredei na videz priznavajo pravoslavje, v resnici se pa drže svoiega prepričanja ravno tako bode s stundisti. Uzrok, da se take sekte množd, tiči v tem, da pravoslavje ne zadošča vsled svoje praznote verskim potrebam narodovim. V katoliških državah je poslednji čas skoro povsod verska svoboda, ali vendar se nobena takih sekt ne more razviti, ker nauki katoliške cerkve zadoščajo verskim potrebam narodovim. Če bi se pravoslavna cerkev zjedinila s katoliško, bi pa tudi hitro zadobila tako moč, da ne bi bilo treba državne pomoči proti raznim razkolniškim sektam.
Delavski strajki v Belgiji se hitro širijo, i Nad 70.000 delavcev po ruduikih in tovarnah je že ustavilo delo. Delavci zahtevajo povišanje plače, osemurni delavnik iu občno volilno pravico. Proti ! poslednji zahtevi imajo konservativci pa tudi zmer- I nejši liberalci velike pomisleke. V drugih državah občna volilna pravica ni imela posebnega pomena, ker delavci nimajo dosti upanja, da bi v zbornico , spravili dosti poslancev. V Belgiji je pa drugače, kajti število delavcev v tej deželi presega daleč ' število drugih prebivalcev, in so tudi dobro orga- | nizovani. Ne bilo bi čudno, ko bi dobili večino v zbornici. Ker so mej delavci v Belgiji jako razširjene revolucijonarne ideje, kar dokazujejo mnoga nasilstva pri strajkih, bi v zbornici hitro prišli s predlogi, s katerimi bi se popolno razrušil sedanji društveni red. Tako početje bi pa bilo nevarno za državo, ker bi socijalnodemokratični zastopniki pač dobro znali rušiti, zato bi pa najbrž ne bili sposobni, da bi kaj dobrega novega sezidali.
Cesar in Bismarek. Cesarju Viljemu oči-vidno že presedajo intrige Bismarckove. V svojem govoru v Djlsseldorfu je že odločno povedal, da ne bode dolgo trpel, da bi Bismarek zdražbe delal. Rekel je, da je le on gospod v de želi in ne bode nobenega druzega trpel, Te besede je Bismarek gotovo dobro razumel, zato pa Bismar-ckova glasila že zagotavljajo, da on ne želi vstopiti v državno službo, ker je že služil 40 let, samo svoje mnenje o javnih zadevah bi rad še povedal, kadar se mu treba zdi. Seveda če cesar tako odločno govori proti njemu, je knez Bismarek tudi moral spoznati, da ni več mogoče, da bi on še kdaj vodil osodo Nemčije.
Umor Italijanov v Novem Orleansu. Poročilo velikega sodišča o umoru policijskega načelnika v Novem Orleansu in o umoru Italijanov posebno naglaša, da je umor policijskega predsednika hudodelstvo, če so porotniki bili podmičeni, ne vč se, ali to je gotovo, da se je zagovornik prizadeval, vplivati na porotnike. Preiskave zaradi umorjenih Italijanov pa ne kaže začenjati, ker se ne d& določiti, kdo je odgovoren, ko je vse mesto bilo solidarno. Italijanski vladi pač ne bode posebno ugajalo to poročilo.
Chile. Zjedinjene države, Brazilija in Francija jele so posredovati mej chilsko vlado in uporniki, da se v deželi napravi red, ker je v interesu repu-bličanskih načel. Posredovanje najbrž ne bode brez uspeha, ker uporniki so spoznali, da nemajo upanja, da bi zmagali, ko se jim razven mornarice neče pridružiti noben oddelek vojske,
Izvirni dopisi.
S Štajerskega, 2. maja. (Glas iz naroda.) V 32. štev. »Edinosti" nahaja se dopis iz Gradca, kateri poroča o zborovanji tamošnjega vseučiliščnega društva »Triglav" dne 18. aprila. Naši »mladi" vseučiliščniki so na tem zborovanju sklenili izreči društvu »Slovenija" na Dunaju svoje »najglobje obžalovanje" nad tem, ker je imenovano društvo iz-bacnilo iz svoje knjižnice „Brus". Razlogi tega sklepa zdd se mi toliko važni, da bi rad povedal nekoliko, kako se strinja ž njimi priprosti narod, med katerim mislim, bodo tudi kedaj oni gospodje svoj kruh iskali.
Prvič trdd, »da je slog »Brusa" sedanjim gnji-lim odnošajem popolno primeren, ker nasprotniki njih se ne poslužujejo boljšega in lahko na nečuven način rabijo leče za svoje namene."
V koliko in kako se morejo rabiti leče za strankarske namene, nato naj odgovorijo drugi; jaz le toliko rečem, če so kje gg. duhovniki jih v to rabili, dokažite in — tožite!
Pač Vas morda boli, ker ste — kakor kaže ta Vaš ukrep, — v že tolikrat obsojeni liberalizem hot^ ali nehote žalibog do skrajnosti zašli, ako gospodje duhovniki ta liberalizem po naročilu svojih višjih in po svoji vesti obsojajo in pred njim svarijo. To je oni »nečuven" način, s katerim sto Vi
z leče prizadeti. Da jim ložje tu ali tam vržete kak kamen nasproti, v to Vara služi imenovani »Brus", J kateri pa se je s tem dejanjem že dovolj pomazal, : in reči morem, med priprostim ljudstvom, kolikor je , razširjen, največjo nevoljo vzbudil. Ne terjamo od njega, da bi mora! stati, »nad strankami", pač pa moramo in smemo terjati, da se pri nas spoštuje čast. duhovščina z ozirom na njene zasluge za pro- ; bujenje našega naroda, v katerih zaslugah jih naši »mladi" z »Brusom" vred ne bodo nikoli dosegli. Nehvaležnost je gotovo najgrša lastnost človeka, | tukaj pa si »Brus" ravno ž njo pltite največ lavorik iz kopriv.
Da bi se ž njim ravsali čč. gg. duhovniki, kakor nekako pravi poročilo: »ker duhovniki resnice , niso preklicali," to je vendar toliko, kakor pravi pregovor: Bolj mešaš mleKO, grše bode, namreč omazano od »Brusovib," v resn ei neakademiških dovtipov, katerih bi se časih še naši pastirji sramovali.
Vsekako je bolje, njegovo obrekovanje požirati ( in prezirati, kajti resno mislimo, ravno ta »slog" mu bo najprej nakopal sušico. Verujemo uamreč, da toliko pokvarjeno naše ljudstvo vsaj ua kmetih še ni, da bi mu bil tak »slog" všeč, pač pa je po- ( kazalo pri zadnjih volitvah, da ve spoštovati in ceniti svoje dušne pastirje, ker ni hotelo voliti drugih kan- ! didatov, nego katere so oni priporočali. To je gotovo najbolj odločen odgovor »Brusu" in njegovim novejšim pokroviteljem!	i
Najbolj smešno pa je očitati »Slovenijanom", I da je že v nje prišel duh Mahničev. S tem odrekajo „Triglavani" svojim tovarišem razsodnost. Čast. duhovščina je vero širila, narodnost budila in pra- J vico branila že davno prej, nego so bili ti in oni.
Konečno očitajo »Sloveniji", da je s svojim 1 ( ukrepom glede »Brusa" dala novo orožje v roke ( I nasprotnikom, in morda bo se tudi temu dopisu tisto orožje podtikalo. Reči moram, da ravno ukrep j »Triglava* je tak, kakoršnega naš narod nikdar ne bo odobraval. Kakor vselej, branil bode najboljše svoje voditelje — duhovne — proti napadom, naj pridejo od Koderkoli.
Kadar boste zapustili enkrat šolske klopi in prišli v dotiko z naš m ljudstvom, videli bodete in se prepričali o njegovi naklonjenosti čast. duhovščini, ker po parkratnih skušnjah nemških iu slovenskih liberalcev spoznalo je ono, kdo mu je pravi prijatelj.	i
Od sv. Trojice v Halozah, 5. maja. (Sedem- , desetletnica O Škendra.) Ko bi bil dnd t 2. maja zvečer po »Zdravo-Marij'" prišel tujec v Gorenje Haloze, mislil bi morebiti, da spet divji Turek gre nad Haložane, ker po vseh vrhih so goreli žarni kresi in strelbe grom se je razlegal od hriba do hribi, na uajvišjem vrhu Brezove Gore pa je umetalni ogenj švigal visoko v temno noč. Pri j sv. Trojici bi se pač tujec hitro prepričal, da to niso znamenja strahu pred sovražnikom, ampak izjave veselja, kajti okoli cerkve in župnišča so vihrale , zastave, pred okrašeuim župniščem je svirala godba in krepak moški zbor je prepeval milodoneče pesmi. Povod tem veselicam pa je naznanjal velik napis na župnišču z besedami:
..Pastirja sedemdesetletnega mi danes slavimo, Še mnogo let od Boga jim prosimo".
Dolgoletni župnik trojiški č. g. O. Škender j Sovič ord. Fr. M. so namreč praznovali dn^ 3. maja svoj 70. god in dnč 4. maja so dokončali 70. leto j svojega življenja. To je bil uzrok, da so trojiški ( farani sklenili svojemu ljubljenemu dušnemu pa- ( stirju na čast letos Florjanovo nedeljo posebno slo- | vesno praznovati, ter ne le v cerkvi dolžno čast sv. Florijanu, ampak po celi fari tudi svojemu , 20letnemu župniku čast in hvalo za njihovo skrb ( in ljubav skazati. Omenjena znamenja ljubezni so bila tedaj slovesna serenada č. g. župniku Škendru , za njihov god. Ravno tako veličastna in lepa pa je ( bila tudi v nedeljo, dnd 3. maja, cerkvena sloves- ( nost. Krasno vreme je mnogo pripomoglo, da so od blizu in daleč prihitele neštevilne trume vernikov k , pozni službi božji ter veliko farno cerkev napolnile ( do zadnjega prostora. Tudi lepo število duhovnikov j in posvetnih veljakov je prišlo osebno čestitat go- j spodu Skendru. Pridigoval je nečak slavljencev, ljutomerski dekan prečast. g. Ivan Skuhala, ki je razlagal, kako moramo po vzgledu sv. Florijana svojo vero očitno spoznavati, po njej živeti in če je treba tudi za-njo trpeti, ter dostavil nekaj besed o godo-vanju in sedemdesetletnici g. župnika Skcndra, ki so se vedno po tem vigledu ravnali in kot dober dušui
pastir jim izročeno čredo v tem smislu poučevali in po poti čednosti vodili k časni in večui sreči. Znamenja ljubezni, katera dobivajo g. Škender od svojih hvaležnih faranav, so dovolj jasne priče, da so g. Škender svoje farane vedno ljubili in svoje dolžnosti kot dušni pastir natanko spolnovali. Dnevov človeškega življenja je po besedah sv. pisma 70 let, pri močnejših 80 let, — naš slavljenec pa so krepki na duhu in telesu dokončali 70 let, zato pri tej priliki prosimo, da jim Bog d4 dočakati 80 let.
Veliko sv. mašo so služili g. Škender s krepkim glasom, člaui pevskega društva v Ptuju pa so oskrbeli krasno petje, kakoršnega še menda pri sv. Trojici ni bilo slišati.
Kmalu po božji službi so gg. učitelji s šolsko mladino izjavili svoje čestitke, ravno tako župani vseh občin trojiške fare, izroČivši jim krasno diplomo, s katero so g. O. Škender Sovič imenovani častni ud občin Dolena, Gruškovje, Lehnik, Nova Cerkev, Sedlašek in Sv. Trojica.
Razumi se, da so se slavljenec na vse čestitke ljubeznivo zahvalili in da so se pri obedu vrstile navdušene uapitnice in krasne pesmi, dokler se gostje niso razšli.
Šolski mladini je drugi dan g. nadučitelj v ljubeznivih besedah razložil to slavnost in g. župnik so v spomin tega dneva vse otroke lepo pogostili s kruhom in pijačo. Tako se je ta lepa slavnost častno izvršila brez najmanjšega nereda ter dopričala resnico besed, s katerimi se je končala napitnica gosp. Škendru, iu s katerimi hočem tudi to poročilo končati:
„Vivat adhuo diu prosper, Alexander earus noster, Qui amore et honore Nostro est dignissimus^.
Dnevne novice.
(Umrl) je včeraj popoldne nenadoma, kakor s« nam je brzojavno sporočlo iz Zagorja, v Cemše-niku č. g. Mihael Lazar. Rodil se je v Čemšeniku dne 26. sept. 1835, v duhovnika je bil posvečen 1. 1861, bil je nekaj let učitelj veronauka in slovenščine na tukajšnji pripravnici, pozneje veroučitelj na kranjski nižji gimnaziji ter bil vsled bolehnosti pred nekimi leti umirovljen. Pogreb je jutri ob 10. uri dopoldne. N. v m. p.!
(Dijaške akademije) čisti dohodek znaša 249 gl. 41 kr., stroškov je bilo 68 gl. 9 kr. K tako sijajnemu gmotnemn uspehu pripomogli so premnogi prijatelji in dobrotniki mladine, ki so na razne načine tekmovali med sabo v blagi dobrodelnosti. Zavest, da so osrečili s tem marsikaterega revnega učenca, naj bode njih požrtvovalnosti najlepše zadoščenje.
(Pomladni izlet v Kamnik.) V nedeljo, dne 10. t. m , odpelje se]iz Ljubljane točno ob '/»2. uri popoldne zabavni vlak v Kamnik, kateri priredb nekateri meščani ljubljanski. Vlak spremljala bode vojaška godba domačega c. in kr. pešpolka štev. 17. Vozni listki dobivali se bodo po navadnih cenah od 10—12 ure dopoldne v nedeljo pri blagajnici državnega kolodvora. Vojaška godba svirala bode v Kamniku, sodelovali bodo udje kamniškega pevskega društva »Lire" in oddelek ljubljanskega pevskega društva »Slavec". Pričakovati je obilne udeležbe, ker se bode za ugodnost udeležencev potrebno ukrenilo.
(Iz Domžal) se nam piše: Domžalska godba obžaluje, da je dnč 3. maja v Ljubljani dvakrat svirala memo stolnice, v kateri je bila ravno očitna služba božja, ter izjavi, da tega ni storila iz slabega namena, temveč le vsled tega, ker jej ni bilo znano, da je ravno takrat bilo duhovno opravilo v stolnici, povedal jej pa tega nihče ni.* — Vodstvo domžalske godbe,
(Družbi sv. Cirila in Metoda) je iz Novega Mesta doposlal g. podr. tajnik O. Skal d 8 fo-rintov, t. j. svoto nabrano v tamošnji Brunerievi gostilni. — Če hvaležno javljamo, da je s to omenjeno svoto dopolnjenih 123 forintov, koje smo prejeli zadnja 4 leta iz domorodnega kroga, shajajo-čega se v imenovanem hotelu, označili smo svojost častitih darovalcev: v urah obilnosti spominjajočih se svojega v neobilnosti živečega rodu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Nezgoda.) Včeraj popoldne ob s/42. uro se je podrla do 40 metrov dolga in 6 metrov široka, pred kratkim izgotovljena opekarnica za topničarsko vojašnico v trnovskem predmestji, kjer se je sušilo več tisoč opeke. Opekarnica je lastnina stavbenega
mojstra g. F. Supančiča. Sreča, da se ni to zgodilo delavni dan, ko imajo delavci tam opravilo.
(Osemdesetletnico) je praznoval dne 5. t. m. veleč. g. J. Habe, zlatomašnik in kons. svetovalec, v Ovsišči pri Podnartu. Želimo še mnogo let!
(V načelstvu posojilnice na Vranskem,) regi-strovane zadruge z neomejeno zavezo, so sledeči gg. Simon J. Oset, posestnik in trgovec — na čelnik; Anton Balon, župnik; Anton Svetina, c. kr. notar; Franc Govedič, posestnik iu trgovec; Karol Schwentner, posestnik in trgovec; Jakob Brinovec, posestnik in krčmar; Anton Kumer, posestnik in župan; Anton Ottenschliiger, posestnik in sedlar; Jakob Mešič, posestnik in krčmar — odborniki. — V nadzorstvu so sledeči gg; I. Štepic c. kr davkar; Matija Sevnik, c. kr. kancelist in Anton Klobučar, umir. načelnik želez, postaje. Imenovana posojilnica prične poslovati v sredo dne 13. t. m. Redne uradne dneve ima vsako sredo; ako je ta
podpredsednika, izvolil je odbor v zadnji seji gosp. j A. Trudna za prvega in gosp. Al. Gor iu p a za druzega podpredsednika.
Telegrami.
Dunaj, 7. maja. Shod, katerega se je udeležilo do 2000 tiskarjev, jo sklenil splošen tLkarski strajk in zahteva, da se delo skrči na 9 ur, odpravi štirinajstdnevna odpoved in omeji delo čez uro.
Dunaj, 8. maja. V zbornici poslancev je Smolka stavil nujni predlog, naj se adresa opusti in odpošlje k cesarju deputacija, ki naj se zahvali za prestolni govor. Predlog je bil podpiran od cele zbornice in takoj brez debate sprejet z živahnim odobravanjem. Podpredsednik Chlumecky naglaša so-
_	glasni sklep, ki priča o moči države, hva-
dan~ praznik^" uraduje se" prihodnji""dan. "Hranilne ! leznosti in zvestobi do vladarja, ter konča s _________:____ ... . , •	, i _ v . •.! 1 ..hoch"-khcem na cesai-ia kar zbornica nn-
vloge sprejema vsak dan in sicer od vsakega, četudi ni ud zadruge, in jih obrestuje po 5%. Posojila daje samo zadružnikom proti S1^0^. Prepričani smo, da je ta novo ustanovljeni, za vranski okraj vele-važni zavod v dobrih rokah, in mu želimo prav uspešno delovanje.
(Isterske razmere.) Kakor poroča »Naša Sloga", obiskal ie isterski deželni glavar dr. Campitelli kršni Lindar, kjer si je ogledal župnišče, cerkev in šolo. Razgovarjajoč se s tamošnjim g. župnikom o šoli reče mu mej drugim, „da nam ni treba v Istri poznati slovanskega jezika." G. župnik mu ni dolžan ostal odgovora. Svet po tem lahko sodi, da v Istri ni mogoče govoriti o miru in slogi med prebivalstvom, ko deželni glavar sam javno trdi, da ni treba v Istri poznati slovanskega jezika, katerega govori ogromna večina prebivalstva. — V Buzetu ima 190 hrvatskih otrok jednega, 70 laških pa tri učitelje. Krasna ravnopravnosti
(Muzejsko društvo za Kranjsko) je te dni razposlalo svoja izvestja, in sicer dva snopiča 4. letnika v nemškem, in jeden snopič prvega letnika v slovenskem jeziku. Slovenski snopič obsega tri spise č. g. Antona Koblarja, in sicer: a) »Drobtinice iz furlanskih arhivov;" t) »O človeški kugi na Kranjskem ;" c) »Loško gospostvo frizinških škofov." V prvem nemškem snopiču so zgodovinski spisi: »Kunstgeschichtiiches aus Unterkrain" (Konrad Črnologar,) »Das Urbarium der Herrschaft Gottschee vom Jahre 1574" (P. AVolsegger) in od g. prof. Rutarja štirje krajši spisi: Dio Krainer vor Agram im Jahre 1529, Archivalisches aus Wippach, Die deutsche Besiedelung der ostlichen Alpenliinder, Be-richtigungen und Nachtršige". Drugi snopič obseza prirodoznanske razprave: „Mytologia Carnolica" (prof. Voss), »Das Klima von Krain" ("prof. Seidl).
(Volilski shod) bode v nedeljo dne 10. maja popoldne ob 4. uri v gostilni g. Vavpotiča v Ljutomeru; poročal bode o svojem delovanju deželni poslanec g. dr. Dečko.
(Darilo.) Štajerska c. kr. kmetijska družba je priznala g. Fr. Vabiču, učitelju na Runči, in gosp. Jos. Cizeljnu, učitelju v Lembahu, darilo 20 gld. v priznanje, da pospešujeta sadjerejo in gospodarstvo sploh na kmetih.
(Politično društvo »Edinost" v Trstn.) Ker se je gospod Ivan Nabergoj odpovedal časti prvega
„hoch"-klicem na cesarja, kar zbornica navdušeno trikrat ponovi.
Dunaj, 8. maja. Vsi lastniki tiskarn so odbili zahteve tiskarjev, zato so ti danes skoraj povsod ustavili delo. Opoldne so se sošli delodajalci k posvetovanju o potrebnih korakih.
Trst, 7. maja. Upravni svet Lloydove družbe je izvolil barona Marka Morburga za predsednika.
Berolin, 8. maja. V državnem zboru je bil sprejet nasvet državnega kanclerja, naj se državni zbor preloži do 10. novembra.
Bruselj, 7. maja. Do 120.000 delavcev v premogokopih je ustavilo delo; sklicanih je 12.000 reservistov.
Valparaiso, 8. maja. Včeraj je nekdo vrgel bombo na cesto in tako napal najod-ličnejše člane chilenske vlade. Nihče ni ranjen.
Piccoli-ieva tinktura za želodec g
3S3T
atir
je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne "SJS organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "Jgas aKS* steklenici 10 kr.	(300—831
Tujci.
4. maja.
Pri Maliču : Bartuseh, izdelovalec klavirjev; Sehwarz, Steuer, Bernardiner, Sotelsek, Feldmann, trgovci, z Dunaja. — Erili Sterzinger, e. in kr. stotnik, iz Gorice. — Schuntar Ana, vodjeva soproga; Svoboda Leopoldina, inženerjeva soproga, iz Idrije. — Janša z Bos. Broda. — Globočnik z rodbino iz Kranja. — Jungwirth, potovalec, iz Požuna.
Pri Slonu: Baron Stierzer, državni poslanec; Kunz, Ziwny, Burke, trgovci; Rzivvnatz s soprogo, in Blau, z Dunaja. — Meier, tovarnar, iz Gradca. — Petrozelli s soprogo, iz Trsta. — Košar, župnik, iz Dobrove — Malli iz Zagorja. — Prelovec iz Idrije. — Božič, trgovec, iz Novega Mesta. — Deboeuf, zasebnik, iz Bolzana. — Riehter, trgovec, iz Vrati-slave. — Gutter, trgovec, iz Lyona. — Errath, trgovec, iz Mokronoga. — Friedman, trg.ivec, iz Budimpešte. — Pavel in Natalija Sirole iz Pehlina pri Reki. — Buzzi, oskrbnik, s Fužin. — Rothman, potovaleo, iz Pečuha. — Sandri, tajnik, Prašnikar, stavbeni podjetnik, iz Kamnika. — Mottony iz Bistre. — Masarath, trgoveo, in Piskatschek, e. in kr. polkovnik, iz Trsta.
ULJmrli so:
4. maja. Albertina Kandare, privatnega uradnika hči, 14 let, Dolge ulice 3, jetika.
5. maja. Franc Gorup, paznikov sin, 10 let, Poljanska cesta 66, broncliitis chron. — Ivan Koržin, kajžarjev sin, 9 let, Karolinška zemlja 15, jetika.
V bolnišnici: 4. maja. Frane Cunder, krojač, 26 let, plučna tuberkuloza.
Vremensko sporočilo.
a rt a	Ca*	Stanje		Veier	Vreme	• i ■fl s a nI £3
opazovanja		zrakoroera T mm	toplomera po Celziju			
6	7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvee.	734-4 734-5 733-8	14-6 20-2 15-8	sl. zapad n »i	oblačno n »1	ooo
7	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	733-2 730-3 730-6	15-4 21-4 14 2	brezv. sl. zapad »	oblačno n jasno	7-50 dež
'srednja temperatura obeh dni 16 9°, in 17'!)°, oziroma za 4'8° in 4'G° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 8. maja.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16* davka) 92	gld	10 kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 92	„	- „
5% avstr. zlata renta, davka prosta	111	„	— ,.
Papirna renta, davka prosta......102	„	10 ,.
Akcije avstr.-ogerske banke...... 999	„	— „
Kreditne akcije......... 398	„	60 „
London.............118	„	|0 ,
Srebro .............—	„	- „
Francoski napoleond. . .	... 9	„	341/,
Cesarski cekini...........5	„	53 „
Nemške marke ......... 57	„	72»/a*
Tužnim srcem javljava vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest. da je Bog vsega-mogočui našega ljubljenega sinčka
danes zjutraj v nežni starosti 5 dni k sebi poklical.
V Ljubljani, dnd 7. maja 1891. (i) Dr. Vinko in Franja Gregoric.
O. kr. privileg".
umetelni zavod za cerkvcno opravo
v Freistadtu (Gorenje-Avstrijsko)
prodaje priznano umetelne:
altarje, leče, spovednice, stole, grobne spomenike, križeva pota, slikano steklo, paramente, ban-dera, božje grobove, orgije in harmonije. (io-6)
Prejemljejo se imenovani predmetje tudi v popravo.
Vzorci in drugo brezplačno. SV* Plačevanje jako ugodno.
„THE GRESHAM"
zavarovalno
i 1 i r 1 1

za življenje v
Podružnica za Avstrijo: | Podružnica za Ogersko:
ij, Mastmi! 1, f Posta. Franz-Joseftlatz
v hiši društva. | št. 5	in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 30. junija 1890 ..........frankov 111,610.613
Letni dohodki premij in obresti dne 30. junija 1890 ..........„ 20,084.349
Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v
dobi društvenega obstanka (1848).....■ . . .	„ 234,804.082
V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za	„ 55,985.275 novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb....................„ 1.666,812.555
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
Sargova glicerinova zobna crema.
Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
Kalodont.
Od zdravstvenega urada potrjeno. Prav prillčno na popotovanji. Dišeče okrepčevalno.
Neškodljivo celo za najnežnejše zobe.
(12-5)
glavni zastop v Ljubljani
V Nemčiji, Franciji itd. se rabi že z največjim vspehom, nadaljo na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini.
Dobiva se v lekarnah in parfumerijah itd. Komad 35 kr.
(30)
Gvidu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, št. 3 b.
z z x z. i i i i i ii xx i i i i i i x z z. x ;