Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»v »to—>1 j* wli.
■EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako trti« in uliti o poludne. Gena za vse leto je O gld., za poku leta 3 gid., za četrt leta ± gld. SO kr. — Posamezne Številk p se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trrt« po fl» kr., v Borlol in v A|i«vi£lnl poO kr. — Narnf.nmr, reklamacije in inserate prejema Opravalitv* »vla Zliti)«.
Vsi dopisi se pošiljajo UradaiStva »vla Terrente« Nuovu tipografija ;vnak mora biti frankiran. Rokopisi brer posebne vrednosti se ne vračajo. - Inif<iti (razne vr»tt> naznanila in poslanice) se zara&inijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plaSuje za vsako besedo 2 kr.
Nove davkovske postave.
Uže leta 1876 je tadašnje ustavoverno minister-stvo predložilo drž. zboru postavo o personalnem dohodninskem davku. A tadašnji finančni minister baron Depretis je hotel stvar drmače vpeljati; on je nameraval, <ia bi se s to davščino vsakoletni primanjkljaj pokrival in je torej razdelil dohodke v toliko enot, vsakoletni primanjkljaj pa bi se potem takem razdelil na vse enote emiko; ta sistema imenovala se je kontingentiranje. S danje ministerstvo je tudi za dobro spoznalo, da se uv^de* oni osobni dohodninski davek in je tudi pre lložilo dotično postavo državnemu zboru; toda z neko važno spremembo. Ministerstvo je namreč stvar tako presoailo, da bi bilo nevarno precej n i to davščino toliko breme zavaliti, kakor je letni p imanjkljaj, da je torej boljše počasi začeti in uvedli takozvano procentualno ali odstotno sistemo; — ker tako ljudje rajše sami po pravici napovedo svoje dohodke, mej tem ko bi jih v slučaju previsocega kontingenta po vsej moči tajili. Ministerstvo si misli: bolje je, da ljudje precej znajo, koliko jim bo plačati in da je to plačilo vsaj v začetku kolikor mogoče majhno. S tem se ljudje privadijo novej davščini, katera je sama ob sebi prav pravična in namerava po avnati nekatere neznosnosti, ki obstojč posebno v t m, da največi bogatini primeroma skoro nič ne plačujejo, ubogi pa stočejo pod davkovskim bremenom. Ministerstvo si misli, da Bode to zadeva državnega zbora, da po potrebi zviša Odstotke na čisti dohodek posameznikov. Za zdaj torej nova postava ne terja visokih odstotkov in občno me-nenje je, da je to prav, ke>- ta način pobiranja davka 86 mora še le prav vdoniučiii, potem pa se da tako razvijati, da bode mogoč po njemu odstraniti ali pa vsaj zmanjšati mnogo družin davščin, ki ne slonč na tako moralnem in pavičnem načelu, kakor ta nova davščina.
Po novej davkovskej postavi razdeli se dohodek davkoplačevalcev v 74 ražre tov. Prvi razred se začne z dohodkom do 700 gld., in plača 4*2 davknib enot, vsaka enota je za prvo leto odločena na 50 soldov, torej plačajo tisti, ki imajo dohodka 700 gld. osob-nega dohodninskega davki u Id. 2*10 in potem rastejo razredi polagoma tako. da pride na 74. razred s čistim dohodkom od gld. 140,000 do gld. 150.000 4800 davknib enot in da mora dotični plačati gld. 2150 davka. A davek ni samo tako razdeljen, da zadeva vse enote v tistej procentualnoj razmeri, ampak razdeljen je progresivno in sher so enote takopostavljene, da kolikor veči dohodki, toliko veči procent mora do-tičnik pl ičevat«, ker enot" rastejo z višim dohodkom
Podlistek.
0 Slovencih na Koroškem.
(Dalje.)
Da taka obleka, ki nam Še popolnem ljudsko, staro naSo pre ločeva. l<-pe mladenke in zale ženke povsem lepotiči in njih h po rast Še povišuje, bode vsak pritrjeval in to posebno, če si jih ogleda ob času: »visocega raja«, o hinkoštib.
Zanimivo je, kar pr i popisu te ženske noše pri-če tko m našega stoletja Sartori dostavlja. On pravi: »Kratka obleka se ne sme nespodobna in brezoltusna Imenovati, ker je starodavna navada in jo na slab način nobeden pravi Zilan ne obsojeva. Noša je v narodu vkoreninjena, lepa«.
Rožani pa pristavljajo, kedar se na večer nebo lepo žari: »Žilanke se umivajo«.
Ko ie naš presvitli cesar z svojim obiskom Koroško pričetkom svoje vla ie počastil, predstavite so se tudi njemu zilske deput cije v svečanej narodnej noši in ga pozdravile z navdušenim: »živio« I In tudi leta 1881 se mu je poklonila deputacija Zilanov In Zilank v Trbižu. Presvilli cesarjih je pohvalil in podaril vsakej Zllanki v »spomin« cekin. —
Ova noša se je tudi razstavila po prizadetji sedaj v uboštvu živečega vospoda M. Majarja, rojenega Zilana in Slovencem vrloznanega pisatelja, na zad-njej etnografiČnej razložni v Moskvi, kder je občno občudovanje vzbudila.
V tej dolini je toraj nekak ostanek starodobne, narodne noše.
Velikokrat se sliši in bere, da se koroški Slovenci ne tavedajo svoje narodnosti. Temu se mora nekako oporekati. Ljudstvo ni povsem nezavedno; zaveda se 6e precej slovenske narodnosti in se je z nekako
v takej progresiji, da na priliko oni ki plača za 42 enote gld. 210, plača le */i•"/• od svojega dohodka, oni, ki ima gld. 800 dohodka, pa plača uže blizo V,,'/,, oni ki imaio dohodka 1000 gld. uže blizo '/,% in oni, ki je v najvišjem, to ie 74. razredu plača uže blizo 1 V.Vo o* svojega dohodka (»Id. 150.000), mej tem ko vsak viši dohodek nad 150.000 gld. plača za vsakih 10.000 gld. več.800 = 150 gld. ali 1 '/,•/,. Iz teh le površnih Številk in računov se vidi, da je nov dohodninski davek progresivno Izračunjen, kar je čisto prav. Kedor ima le toliko dohodkov, da ž njimi komaj redi svojo družino, ta more le malo plačati, a kodor ima dohodka uže do 1000 gld. na mesec, temu ne bode škodovalo, ako plača tudi 10*/« od tega dohodka. — Prav zato mislimo, da progresija Se ni zadosti pravična, kajti 1000 gld. na leto denes potrebuje vsak tnali obrtnik, in tudi s to svoto prav teško preživlja svojo drulino; a mož, ki ima 10.000 gld. dohodka, more uže oddati od take svote velik •/»i da bi bila njegova družina izpostavljena najmanjšemu pomanjkanju. Zatorej mislimo, <ia bi bilo dobro, da bi */« davščini pri doho ikih, ki presezajo 3000 gld. moral bolj hitro rasti in da bi moral znašati pri dohodkih do 10.000 vsaj I1/,*/, in potem porasti po vsakih 10.000 gld. zavsaj1/«'/«; mej tem ko bi se moral pustiti dohodek do vsaj gld. 1000 neohdačen. V tem obziru nahajamo, da nova postava še preveč varuje bogatina in se premalo ozira na denašnje razmere nižih stanov, kateri potrebujejo posebne protekcije države; ker le tako, da država gleda na takozvane produktivne stanove, je mogoče, da zajezi socijalne krize, katere prete v obče vsej Evropi.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
V seji poslanske zbornice 19. t. m. je zahtevala vlada 248.160 gld. kredita za pomnoženje finančne straže.
Peez je interpeliral ministerskega načelnika, zakaj se točka berolinske pogodbe glede zveze avstrijskih železnic s turškimi še ni izvršila, ko so vse druge točke uže izvršene.
S tur m je zopet «sturmal.» vprašal je načelnika odseka za jezikovni zakon, zakaj se odsek ne posvetuje, in ali misli k malu svoja dela dokončati. Pri tem se ni mogel vzdržati, da ne bi oinenil bil dovolitve Čeike ljudski lole na Dunaji. Načelnik Grocholski je govornika zavrnol. Potem seje prestopilo na dnevni red.
močjo oklepa, kar izgledno vidimo pri boŽjej službi, pri popevanji narodnih in umetnih slovenskih pesni, pri raznih staro-narodnih šejah in navadah, katere so se v lepej svojej izvirnosti pri drugih Slovencih uže pogubile, ali pa vsaj popačile. Koroško-slovensko ljudstvo se — posebno če se mej seboj pogovarja, mej seboj vftde, povsein poslužuje premile mu slovenščine in to celo v najbližje j okolici ne le glavnega mesta Celovca, ki je skoraj povsem nemškega značaja, temuč tudi v bližnje j okolici drugih, v mnogo stoletjih jednako nemškin mest in večjih krajev. Da tega deželan pri prihodu meščana ne stori, izvira iz gole kortoazije. ker v6, ali vsaj meni, da n. p. Celov-čan ali Beljačan ne govori ali govoriti ne u meje »slo-venl«. Dru<»ič pa je najti uzrok tega vedenja v grdih psovkah, koje mora čestokiat čuti, n. p. »windischer Trottel«, »windi8cher Dickkopf«.
Da zavednost in vzbuja ni vsaj povsem zaostala, priča nam ustanovitev na narodnej podlogi sestavljene posojilnice in založnice v št. Jakobu v Rožnej dolini. Marsikaku druga dolina v obširnih slovenskih pokrajinah bi se lehko dičila z jelnakim zavodom. Osnoval se je ovi zavod leta 1873 in leta 1881 je imel denarnega prometa 414.716 nold. Od leta 1878. do
i 1881. je ona narodna posojilnica imela prometa blizo jeden milijon goldinarjev.
Vse pa je v rokah prostih, narodnih kmetov, ki pri vsakej priliki kaž6 narodno zavest. Jednak zavod se je bil svoje dni ustanovil v zilskej Bistrici.
Da dalje na Koroškem navŽIic vsem neprilikam in najbolj neugodnej legi vseh Slovencev — slovenska narodnost ni povsein, kot nikdar sistematično prebujena, zaspala — dokaz so nam veliki tabori, katere je osnovala slovenska Koroška, dokaz ob enem krasna Janežičnva slavnost. Koroška ima čudne razmere in do leta 18S2 se za to tudi drugi ostali Slovenci niso posebno brigali — njej je narodnostni boj
Vladni predlogi glede državnega pripomočka k troškom za uredbo reke Mure in ESave se izročite budgetnemu odseku.
Potem predlaga Oroeholski, naj se zakonski načrti o pridobitni n s kem, rentnem in davku od dohodkov izroče davkovskemu odseku.
Plener govori zoper davke, ker «o škodljivi delu in zaslužku; finančni minister mu odgovori, da ni mi-lilz davki koga z vlado spraviti. Mej davki in spravo ni zveza lahka. Predloge niso sest ivlj ne na temelju delovanja manjšine, ampak na po ilo^i aktov finančnega mini8terstva in državnega zbo-a. Da novi davek od pridobnine ne obteži, ampak zlajša bremena, temu je dokaz to, da bo za nekoliko milijonov manjši, nego je bil do zdaj. Da so nekateri zarad predlog vznemirjeni, to izvira od tegi, ker so krivo podučeni. Najbolj vznemirjeni bodo, to se ve da, tisti, ki do zdaj niso davkov plačevali, odslej jih pa bodo. Ce mora tisti, ki z svojim denarjem hišo zida, plačevati davke, zakaj bi za vse žive dni bil davka oproščen tisti, ki obligacije kupuje? Zakaj bi tisti ne plačevali davkov, ki imajo 20.1)00 do 50.0D0 gld. v hranilnicah? Delalci in uradniki ne bodo trpeli, še celo nekateri bogataši ne bodo davkov plačevali, ker jih ne bo mogoče zadeti. Nepravičnosti se lahko pripetć, a te je mogoče poravnati.
Ko sta govorila še Afenger in Plener, izročile so se predloge finančnemu odseku. Schonererjev predlog glede opravil mladih delalcev in žensk in počitka v nedeljah se izroči obrtnemu odseku. Fuchs utemeljuje svoj predlog, naj vlada predloži postavni načrt glede praznovanja nedelj ter se tudi ta predlog izroči obrtnemu odseku.
V	budgetnem odseku je 22. t. m. rekel finančni minister Dnnajevski, da se pogaja z ogrsko vlado za* stran predrugačenja davka na žganje. Sprejela se je tudi resolucija, s katero se vladi naroča, naj se dogovori z ogersko vlado, da se cena soli zdatno zniža, in živinska sol zopet uvede.
Z novimi dav kov s kimi predlogami večina državnega zbora ni zadovoljn i, ker bi ljud-tvu preveč obremenile. To je vladi znano in zato je finančni minister Dh• najem s ki v državnem zboru rekel, da je v.ad.i pripravljena, te predloge predru«ačlti. V ta namen se posvetujejo zaupni možje državnozhorske desnice z vladnimi zastopniki.
Dalmatinski državni poslanci so sklenoli, zopet vdeleževati se državnega zbora sej.
V	ogerskej poslanske j zbornici so 22. t. m. hudo govorili zoper jude. Včeraj se je nadaljvalo judovsko prašanje v katerem grč za to, da se judom pravice prikratijo.
mučen, težaven — a vendar ni zaspala. Na novo jo zbuja vrli časopis »Mir«. Tam so toraj in ostanejo Slovenci, in naj boljši jez, ki jih brani, to je: ženstvo. Ženske koroško-slovenske so konservativne, udane narodnosti, ljubijo in Čislajo svoj jezik in so prave varuhinje narodnega žitja.
Po dobrej slovenskej materi se pri mladini vseje in vcepi narodni duh, ki s časom razcvete in mogočne kali požene. Naj lepši in najsvetejši materin poklic je, zbujati v rahlih, nježnih srcih ljubezen do vseh čednosti, posebno pa tudi ljubezen in spoštovanje do materinega jezika in do naroda. Slovenske matere so uže velikokrat, ko so ogromni viharji grozno bnčali, z svojo stalnostjo in navdušenostjo otele narod preteče pogube; one so in ostanejo prve in prave buditeljico naše narodnosti. To vidimo na Slovensko-Koroškem.
Po deželi se je mila nam materinščina ohranila in nježna namica jo kot biser hrani ter cepi malemu belolaščku ali mičnej deklici z mlekom vred ter po-peva in oznanuje naše stanje in čutila. Dokler imatno na Slovensko-KoroŠkem slovenske matere, ohrani se tamkajšni narod.
Sploh pa čutimo na Koroškem močno pomanjkanje narodnega razumniŠtva; svetovnega posebno na kmetih skoraj čisto nič nemamo. Slovenski kmetje radi ubožčine, slabih letin, druihinskih razmer, vedno manj pošiljajo svojih sinov na srednje šole. Na mesto tretjine — v razmeri s prebivalstvom — Štejejo slovenski dijaki le še u bou o šestino. Iz vseočiiišč pa navadno idejo slovenski sinovi koroških Slovencev v druge avstrijske pokrajine ter s« tam nasele. Tedaj nekako pomanjkanje domačega, v prid našega naroda delajočega razumništva.
(Dalja prihodnjič.)
Vnanje dežele.
Ruski minister 2unanjik tadev Giers j« pričel danes iz Italije na Dunaj ter je na jutri k cesarskej mizi povabljen.
Za kronanje ruskega carja se delajo v Moskvi velike priprave. Z t ljudske veselice se staviti za razstavo gledišča, postavlja se mnogo majev in slavolokov, katerih odičenje bo kazalo zgodovinske črte iz časaRu-rika, zmagalca Taitarov, pridobitev Sibiiije, prestolni nastop obitelji Romanov in reforme Petra Velicega. Sredi slavolokov postavijo visok stolp, ki bo imel na vrtečem cilindru veliko malarijo, kazočo glavne do-godbe iz dobe Aleksandra II. V razstavnih poslopjih bodo ljudske veselice itd. Dan še ni določen, kdaj bo kronanje, ali pripoveduje se, da bo gotovo meseca maja.
V	Rimu se je 21. t. m. odprla mejnarodna umetniška razstava vpričo kralja, njegove obitelji, ministrov in poslancev zunanjih držav.
V	Rimu je 22. in 23. t. m. stal pred sodbo oni Valeriani, ki je avstrijskega poslanca pri papeževem dvoru s kamenom napadel. On trdi, da je to storil v svojej obupnosti, ker ga je trlo uboŠtvo, da ni vedel, čegav j« voz. Obsojen je bil v triletno ječo.
VJrancoskem državnem zboru je bil 20. t. m. sklenen zukon, po knterem ima francoske republike načelnik oblast, iz dežele izgnati, vsacega uda prejšnjih vladarskih rodbin, katerega pričnjoonost je nevarna državi. Ako bi se izgnanec vrnol, naj se kaznuje z ječo od enega do pet let. Bonnpartistieni poslanci pa so sklenoli resolucijo, v kate rej izrekajo, da je princ Napoleon zakonito postopal' oni protestujejo zoper njegov zapor in izrekajo, da je sklicanje na ljudstvo edino sredstvo, da se bodočnost Francoske zagotovi.
Tudi legitimisti in orleanisti so se začeli gibati in tako je francoska republika danes podobna zibajočej se ladiji v viharnem morji, i kdo ve, če je valovi ne vržejo na skalo, da se raztrusne, predno kdo misli. Francoska ima svojega hudega duba, ki jej nikoli ne daje miril.
Princa Napoleona ne bo sodil francoski senat, ker je izdal manifest zoper republiko. — Cesarica Eu-geniia je prišla v Pariz, gotovo ne brez posebnih namenov. Ona neki odobrava manifest.
Dopisi.
Kra«a 18. januvarja.
Mesec januvar, kateremu tukaj pravijo »sredo«-in tud Jisrdozimec« mesec. Še precej trdi svoje ime, kajti neko dneve je bil »srdito« leden. No, to so jedva čakali naši kraški in brkinski ledaiji, da je vendar
Erišel »stisk«. Vode je čezobilo, in da se dobro • vsiri« ode nekiij dobička, premda tržaški ledeničarji prav po ceni kupujejo led, kakor pravijo, samo po 25 kr. metiični stot (kvintal). V poletji pa, to se v6, prodajajo ga najmanje po 1 gld. kvintal, pa gotovo tudi še več, zlasti ako ga pošljejo čez morje. Najbolje kaže, da bi imeli ljudje svoje ledenice v katerih bi shranjevali led, ter ga, kakor tržaški trgovci ledarji delajo, ob Času poletnih pasjih dnevov v Trst vozili. Ako bi Tržaćani, kakor so nameravali, tam pri Škocijanu naredili velik kal pred jamo, v katero Reka pada, lebko bi po zimi tudi še v to obrtnijo svojo pozornost obračali. Pa kakor v mnogih še veliko vaŽniših stvareb, ni ga pravega podjetnega duha, tako i v tem obziru lahko mirno se čakamo boljšega vremena. Nekaj jako čudnega mi je sporočati: ko sem hotel v tržaškej mestuej knjižnici (biblioteki) čitati zanimivo knjigo: »Die oster. o*tasiatiache Expedition«(Vstočno pomorsko ekspedicijo v trgovskih zadevah) katero je popisal slavni dr. Scbeizer (1. 1872), in v katerej je mnogo nasvetov glede trgovskega prometa in svetovnega ob-čenja Trsta z Vstokom, nisem je dobil knjige ne v mestnej, ne v c. k. akademijskej, ne v knjižnici trgovinske zbornice. Neki privatni trgovec mi jo je posodil. Nek drug prijatelj, ki je potoval v Kino predlanskem, pravil mi je celo, da je ono knjigo čltal v — Hongkon^u na KineŠkem, a v Trstu je ni našel. Iz te^a ptimera je vendar vsakemu razumniku jasno, dovolj menda, kako se tržaški »consules« zanimajo za pospeševanje trgovinskega svetovnega občevanja. Siij ne utezajo, ker jim v želodcu tiče »Slovani«, in tuutajo vedno, kako bi jih še dalje tlačili.
Izpod 1'remdlce, dne januvarja.
Dne 10. t. m. se je vršila v pričo našega mno-gozaslužnega g. okrajnega glavarja volitev cestnega odbora za senožeški okraj. Volitev je jako ugodna, ker novi izvoljenci so zopet jako varčni gospodarji, katerim se sme tako bistveni, a za njih zelo težavni
Eosel zaupati. Minolo triletno dobo je si. cestni od-or tega okraja pol vrlim predsednikom g. Fr&n Sušom iz Senožeč mnogo koristnih stavbenih del omislil; ceste so bile vselej v prav dobrem stanu; samo r.ev-sečno poletno, jesensko in zimsko deževje je zabranilo našemu pridnemu ratarju kolik tolik pridelek v Trst izvoziti. Nadejiti se smemo, da gg. novi odborniki zopet marljivemu g. Suši načelništvo tega odbora prepuste.
Prikobacal je omenjeni dan v Senožeče črez mrzli Gabrk tudi iz Vremskega Britofa nek »Per-žempjo«. uže znani Dr. Rotb.scliild, v rudečej in belej kiklji. Tu >e je mnogim volilnem priklanjal in za »sui, sibi, se« agitirah
Premeril je senožeški trg pred volitvijo gotovo desetkrat, cigaro k viš^u vihteč. Omotavši se v svojo mnogobai vno kikljo, pade g. Rotschild tako neznano, da viht«čo cigaro pregrize in na mestu omenli.
Se le od volitve prišli volilci ga predramijo in mu naznanijo, da ni ta dan enkrat, ampak dvakrat padel.
Zapomni ai! France, peržempjev Benjamin, Da barvane kiklje nosi le pustov ain.
—y.
EDINOST.
Iz Senožeč* 17. januvarja.
Dolgo sem čakal, da se kdo, ki mu bolje pero teče, nego meni. oglasi v opravičenje naše županije i Čitalnice, kateri se v prvej Številki vašega čislanega lista ljuto napadate; a ker se nobeden ne gane, Vas prosim, čestiti gospod urednik, sprejmite to le:
Ne bom se mudil pri onem razvešanju našega umazanega perila, to je onih, vašega lista nevrednih dogodeb v dveh krčmah ; samo to mi pripustite, da vam zagotovim, da Izvirajo iz osebnosti in da pogrešajo popolne resnice,
A pustimo to, in k županiji: komaj smo pozabili »slavčka«, ki nam je prav, pa ne slavsko, v sla-bej, po Vilharju napačno ponarejenej pesni, našega župana psoval.
Zdaj pa svetu isti, ali pa po njegovem vpljivu kateri drugi pisatelj na vse grlo razodeva: »Seno-žeška županija je nemčurskal« — To se z drugimi besedami pravi: »Le en slavček je v Senožečan in tega niste za župana izvolili«?! — O žali Bože! kaj nam bo slavček županoval — kateri poje, pa računi — premalo, ali računi preveč.
Župan pa, katerega smo mi zbrali, skrbi za blagostanje občine. Blagostanje pa je podlaga vsakega gibanja ter narodnega razvijanja. Senožeče so sicer še malo tega pokazale, a temu so drugi uzroki (a o tem drugič —), a narodne so in narodne ostanejo, tedaj tudi njih glava -—: župan. — Pa kaj bi moža zagovarjal, ki ga dela slave. —
Zdaj pa k nazovi — domačinom i nekdanjej na-rodnej čitalnici. Kaj neki čitatelj poreče, ki bere, da so v Senožečah »nazovi — domačini« in nemčurji čitalnico zgladili. Ću j te, do kaj tacega še bela Ljubljana ni dospela — nemčurjev do tega pripraviti, da čitalnice grade — skoraj bi jel šaljivo pisati, ali pa bi se zavil v kako perijodo, kakor pisatelj omenjenega članka, da po dobrej uri k sklepu dospem. A stvar je ozbiljna. Žal mi je, da v pojasnilo moram to le izjaviti: Čitalnica šenožeška je bila prisiljena, neki sicer dobro narodni, a neiztrpljivo zabavljivi element izključiti. Zdaj pa ni treba več razlagati, zakaj smo »nazovi domačini«, zakaj je bila le »nek-dajna Čitalnica narodna«.
Pisatelj onega članka se je v lastnem čl anku sam obsodil, kajti, »Če volk volka kolje, ljuda bo zima« — če pa Senožečan — Senožečana obrekuje, značaja nema.
Z Goriškega 22. januvarja.
Na podlistek (Spomnimo se naših moŽ», katerega je vrla «Ei'inost» meseci decembra lanskega leta priobčila in v katerem se nam živim barvam slika velika beda slovensko-koroške staroste in jezikoslovca M. Afajarjt, povsem je molčala večina naših listov, a oglasila sta se dva izdatna in uplivna lista, ki sta se, opozorjena po imenovanem podlistku, po pismenej poti In v veljavnih celovških krogih prepričala o istinitosti turobnega stanja našega »Slovana«. Prve dni januvarja sta krepko povzdlgnola svoj glas «Slovenski gospodar* na atirskem in «Zgodnja Danica» na Kranjskem ter vabila čestilce M. Ma-jarjeve v prostovoljne doneske. Klic ni ostal brez uspeha in uže se prlčno posamezniki brigati za ubo-zega starčka, kojega še enkrat primorskim Slovencem priporočamo. V prvo za žive — potem za mrtve!
Da imamo moči dovelj in ozbiljno gmotnega kapitala, vse bi ob enem lehko učinoli — a tako naj bo prvo ono, kar je naj potreb niše. Tako je tudi silno potrebno, da si osnujemo domaČe šolske vrte, da si priborimo domače šole, da si osnujemo lastne posojilnice in založnice i. t. d., kajti gmotni blagostan in narodna šola sta temelj narodne neodvisnosti in Breče.
Da delamo, da se gibljemo, to je resnica; a vse delovanje ni nikakor tako velikansko, tako izdatno, da bi moral sosed priti do bojazni. Večkrat je veliko besedovanja — a malo dela, veliko obečanj — a malo tvarine. Ne zibljimo se v fantastičnej nadi, daje uže dovelj dobra voija, lep nasvet, zdatna beseda — dejanj#, dejanje naj svedoči našo rodoljubnost. Da nam je jednega in druzega potreba, to ve vsak, ki se le količkaj zanima za naš napredek — a povsol je treba pričeti in to precej z dejanjem. Će je n. pr. govor o posojilnici, naj pred vsemi podpišejo domorodci ono svoto, kojo v ta namen izroče. iilož6 i t. d. potem naj se vpraša: kako, kaj, kedaj?
Bojimo se, da je veliko kokodakanja in malo jajci Nemec pa, ki nas po naših izjavah sodi, sodi krivo in piše (glej »Neue freie Presse« 16. jan.) »Slovenci so sedaj bolj utrjeni, nego v prejšnjin časih in se dan za dnevom krepe ozirom ua upliv in delovanje« (? I)
CudnO pa se nam zdi, da zahtevajo, naj se ustanovi kaka nemSha Sola v Gorici, mej tem, ko je prav za pranje Šolstvo, n. p. gimnazija, realka, deška in deklišH^U* v Gorici na nemŠkej podlogi. Mej tem, ko im^^Piemci — katerih je, kakor kaže imenovani časopi^H/.o 2000(?l) — posebno protestantsko šolo na nem^fej podlogi in splon vse tako vravnano, kakor je^Jjlo pred »TaffVjem«. — Občo pozornost je vzbudiflKerodajni in ozbiljni članek »Neue Rose aus Triest«, Biega je včeraj priobčila »Tribiine«. Tedaj zopet v jtoki avstrijskega beguna dobiček avstrijske razložbe rTrstul Trst se dan za dnevom, mesec za mesecem, in to posebno zadnje leta odlikuje. Kdo je temu uzrok? Teška — a vendar lehka uganjka. Ko bi le tudi uganjke poučevale! Bog pomozi v to I
Francozov imamo vse polno tukaj, najodličnejša gospoda iz Francije pridno obiskujejo tukaj bivajo-čega grofa Ghamhorda; mej temi je bil nekda tunaj imenitni legitimist Gbarette, potem mladi vojvoda Parmski in še drugi meni nepoznani francoski velikaši. Ker se na Francoskem nekaj kuha, zato je mogoče, da je Gorica zdaj glavni stan važnih zgodovinskih dogodkov. Sliši se, da je na Francoskem pripravljenih na tisoče vojakov, kateri hočejo z orožjem v roki grofa Cbamborda posaditi na francoski prestol.
Bomo videli ! Grof Chambord je tukaj priljubljena osoba, ker daje mnogo zaslužka, pa tudi mnogo miloščine.
Vaša »tetka« je zopet enkrat opravljala službo skrivnega policaja; ovajeval* je, da smo v čitalnici delali ovacije nekemu srbskemu ministru, kar pa vse ni nič res. »Tetka« bi najbrže rada po receptu nekaterih ustavovernih mogotcev tudi Slovence Škalpirala s pečatom Iredente, pa kedo bi jej verjel? Naj bi »tetka« rajše svojo vest izprašala, ako ni ona in njeni patroni uže od nekdaj v skrivnej zvezi z Iredento; gotovo je vsaj to, da je tej zadnjej dajala potuho.
Iz Rlffenberga 14. januvarja.
Občni zbor našega čitalniškega društva je bil določen v 1. dan januvarja 1833; ker pa se je bilo premalo udov sboda udeležilo, odložil ga je bil odbor na sv, treh Kraljev dan, h kojemu je prišlo nad */• rednih in drugih Čestitih gospodov, kojih je nekoliko pristopilo k novemu društvu.
Predsednik je odprl občni zbor s pozdravom navzočih Č. g. udov in razložil v kratkem govoru, kaj je namen društva in unemal ukaželjno mladino, omenil društveno delovanje minolega leta, ter opozarjal pričujoče mladeniče, ki so dovršili kmetijske šole, naj bi v bodoče predavali o kmetijstvu v poduk in v izgled svojim domačim soseščanom. Govor je bil od navzočih radostno in toplo sprejet. Potem se jo pristopilo k volitvi novega društvenega odbora in bil je izvoljen z malo spremembo prejšnjih gg. odbornikov. Konstituiral se je tudi potem odbor, kojemu stoji zopet na čelu dosedanji predsednik.
Veliko nado goji društvo, da predsednikove goike in temeljite besede niso padle na skalo, ampak na rodovitna tla, in da naši v kmetijstvu izšolani rlfen-berški mladeniči nas bodo s predavanjem v kmetijstvu ne le razveseljevali, marveč nam svoje v šolah nabrane vednosti delili, in tako sad poduka v našo korist in napredek kmetijstva obračali.
Prvi na ta poziv se je oglasil g. H. Hebat, vrl mladenič, od kojega se smemo res nadejati, da bode svojo nalogo z veseljem dovrSeval. PreJaval bode v kmetijskih vedah in sicer o »trtnej gojitvi«, dne 11. februvarja v čitaniškej dvorani, to je v prostorih g. Iv. Lična, po dokončanej popoludanskej boŽjej službi t. j. točno ob 3. uri popoluine. Nadejamo se, da bodo rečenega gttspoda gotovo tudi drugi rifenberSki v kmetijstvu izšolani mladeniči posnemali in si v bodoče o takih prilikah svoje predmete volili in kmetijsko ljudstvo podučevali. Imamo nado, da se ščasoma tudi v Rifenbergu, kder bi bilo središče vinskih pridelkov naše doline, kako vinarsko ali kmetijsko društvo napravi in da naše mrzlokrvne prvake tako početje vsaj toliko ogreje, da se bo Rifenberg mogel ponašati s kmetijsko podružnico, kar ielno pričakujemo.
S Podgrajskega« dne 15. januvarja.
Z veseljem smo čitali v zadnej »Edinosti« veselo vest, da je blagodušni rodoljub iz Podgrada, koji neče imenovan biti, pa ga itak uže vsakedo v vsem okraju predobro pozna, zopet naklonil 150 gld., da se pošilja tudi to leto »Edinost« občinam našega okraja. Pretopla hvala takej narodoljubnej duši. Gotovo lepo in slovenskim mogotcem priporočljivo sredstvo je to, da ubogi kmetovalec brezplačno lenko dobi duševne hrane, koja je vsakemu človeku pottebna, ako hoče živeti s časom ter napredovati v duhu in potrebi naše dobe. Srodstvo je res dobro, ali prušanje, kako se vpo-rablja, to je pa drugačno.
Ako leže listi, namenjeni občinarjem, ki radi či-tajo, več dni, več tednov in mogoče tudi mesecev v občinskej pisarni, gotovo velikodušni dar blagega rodoljuba ne more imeti zaželenega vspeha. S tem se žali vrli darovatelj ter škoduje se občinarjem in vsej na-rodnej stvari, kajti zastarela reč ni nobena dobra ter gotovo tudi ne gre do srca. Ako je ked6 uŽe zvedel kojo novico ter jo je uže skoro pozabil, a še le potem dobi list v roko, gotovo zgubi veselje do čitanja, češ, saj uže itak vse vem, kar je pisanega. Radi tega priporočam predstojnikom občin, naj pridno razpošiljajo liste, naj jihne zadržujejo po pisarnicah, da se opraše, ali celo nanje pozabijo, marveč naj jih pridno razpošiljajo takoj, da bo lo občinarji iz njih zajemali potrebne dušne hrane. Tako bodo hvaležni vrednemu darovatelju in vam. Ker so pa občine pri nas velike, zato bi bilo želeti, da bi so listi naravnost pošiljali v oddaljene vasi, da bi čitatelji liste redno dobivali.
Skalnikov.
Z Notranjskega, 13. januvarja.
Ubogi Slovenec, kako se tvoj jezik zaničuje ter za vrata postavlja, in le zveličevulna nemščina šopiri in zvonec nosi osobito po uradnijah. Tako nekatere sodnije pošiljajo le »vorladunge, erkentnisse, verstan-digunge, iirtelne« itd. slovenskemu kmetu, kateri pak švabščine ne umeje in mnogokrat roma od Poncija do Pilata, da mu kedo raztolmači germanščino. Naj tukaj povem jeden slučaj, kateri kaže, kako nekatere sodnije uradujejo.
V nekej tožbi v kazenskih zadevah je bil razpisan dan. Da so stranke nemška vabila dobile, to se itak umeje. En dan preje pak pridejo na županstvo ol sodnije trije listki, vsi nemško pisani, katerih župan ni razumel. Ker je pa župan narodnjak in mu ne teče germanska kripo žilan, ter >i sodmji postavljen za berlča, pošlje te listke dotičnej sodniji nazaj.
Drugi dan, določen za obravnavo, pride tožite^, toženca in nju zastopnik v sodnijo. A tukaj se jim kaže, da ne bo denes obravnave in da se je to tudi strankam sporočilo. Stranke pravijo, da niso nobenega preklica prejele. Ob jednem pridejo s pošto tisti listki od županstva nazaj, katere je pisar strankam kazal. Bile so nemške verstandigung, katere je župan nazaj poslal. Sedaj je bita. uganka rešena. Kdo je pak kriv tej zmešnjavi? Župan je storil, kar se mu je prav in pametno videlo, saj sodnija dobro ve, da župan ni niti pangerman, niti sodnijski hlapec, reete beriČ, da bi zadnji dan ljudi lovil, ter te verstandigunge oddajal.
K D I N O S T.
Torej stranke so prišle, obravnavalo se pak ni, češ, <1a je sodnik bolan, stranke in odvetnik so Sij domov in po nekaj Ča9a je bil zopet razpisan dan. Sedaj so se vendar dobili slovenski pozivi, katere je donesel dotični sodnjiski beriČ, a niso več prišli na Županštvo. So inik je bil sedaj zdrav, a obravnaval je civilni sodnik; sodnije so radi strank, a ne stranke radi sodnij na svetu. Tako] se tedaj godi na kmetih. Crka je mrtva in le duh je, ki oživlja. Kaj pomaga postava na papirju, če se dejansko ne izvršuje.
Slovenec, ti pak odločno sam tirjaj svoje pravice, če ti pošljejo Svabske pozive itd. ne sprejmi jih, daj jih beriču nazaj, in v sodniji se možato potegni za svoj jezik, slovenski zapisnik tirjaj itd. Ne boj se, slovenski oratar, če bo kak uradnik vsled tega kakor od kače pičen se tegotil in nate kričal, kajti če je on c. k. uradnik, tudi ti si c. kr. državljan.
las Planine, 15. januvarja.
(V postojnske; Čitalnici). — Uljudno vabilo leži pred menoj ter me mika na veselico dne 7. januvarja Vzamem svoje dolge noge «pod pazduho*, vprelem svoj navadni voz, ter po »podplatih* drsam proti Postojni.	v
Burja žvižga, brije osorno, ljuto-mrzlo, a ne more mi do živega, le v hrbet mi pritiska in v ušesa me ščiplje, da me jezi ta prav domači: »uh me piŠ«. Prigedši v Postojno, postojim, ustavim se in pogre-
Jem v uljudnei narodni gostilni »pri Trstu«. Naravnega čipanja je bilo tedaj konec, a nadlegovala me je Še •ledenica*, koja se je proti mojej volji na «grabljah» pod nosom ustanovila in me še le zapustila, ko je uie stal «črni» pred menoj na mizi, da sem si svojo primrzlo dušo mogel odtajati. Bil sem tedaj po hudej naravnej bitvl na suhem in gorkem.
Napotim se potem proti čitalnici,a bilo je Še prezgodaj, zato stopim spodaj v krčmo. Še je vse prazno. Sedim i gledam okoli sebe. Na mizi je ležala «je-dllna-tarifa« — iz koje sem takoj posnel, da je krčmar ta večer jed in pijačo malo bolj «popopral», nego navadno; menda zategadelj, ker je Slovence »visoko« cenil. Slišal sem na svoja zmrzla ušesa, da se on za jednake veselice preveč ne briga — tedaj si moramo še v milost prištevati, da za denar kaj dobomo. Ali ni v velikem trgu nobenega narodnega krčmarja, koji bi se »svojih« razveselil ter jim rado volj no stre-gel? Čudno se mi dozdeva, da pri priliki, ki krčmarju dobiček kaže, še bolj za mošnjo grabi. To ni pritožba radi moje osobe, za jedno osebo se krčmar uže tako ne briga, a potniku je dovoljeno in prosto, da čuje druge glasove, da si to zapomni in če treba ne-povoljnost — posenno ako je ohčua, drugim naznani. Pri takej priliki novec več ali manj, ob tem ni toliko, a značajnosti je povsodi tiebal
Ko nekaj Časa sedim, vstopi nekaj prlprostejih domačinov. Poslušal sem pazljivo njihove pogovore, kar je uže posebno v tujem kraju moja slaba ali dobra navada. Človek se od preprostega človeka več uči, nego iz najboljše knjige. Priprosto ljudstvo, kadar pije vino iz litrov, ima mnogokrat več v glavi (a ne mislite ščurkov) nego isti učenjaki, koji cenijo možgane, naj si bode uie na kile ali na stare funte. Ta večer sem pa slišal slušijno nekaj prav posebnega, kar je objave vredno. Pravil je nekdo svojemu sosedu, da ima on hlapca Matevža, koji ga je oni dan vprašal: na koji dan pride letos novo leto? On mu t šali reče, da na 4. nan januvarja in to radi tega, ker je prestopno leto. Na to prične hlapec nčunitl in pravi, da je uža sam računil. da ima bito Novo leto 11 dni po Svetem dnevu, — a stvar se mu ni prav ujemala in tega je zopet to letošnje «pristopno leto» krivo. Posebno motilo ga je, ker mu sv. 3. Kralji niso
{»rav hodili; kajti to ve, da morajo 6 dni po Novem etu biti, a pravega dne nikakor ni mogel izračuniti. In tako se je sukal pogovor dalje. — Radoveden sem, na koji dan ljubi Matevž pustni vtorek v tem prestopnem leto preračuni? Menda bode ta po njegovoj nratiki jedenkrat v postu na kako «kvatrno sre-do»?l Priporočati bode treba tega prestopnega pra-tikarja Kleinmayer-jevej tiskarni v Ljubljani, koja tiska zdaj pratike »nove vere« za naše kmete.
Cas biti, ljudje se pričenjajo zbirati k veselici. Pogledata v sobo tudi moja prijatelja Maks in Alojzij, to se ve da v rokavicah i Črnej obleki, kakor iz Škatljlce vzeta. Vzdigneta me in v lepo okrašene prostore čitalnice zvabita. Tamkej me sprejmeta prijatelja Jože in And rej č^ za 50 novčičev, za kar sem dobil vstopnico, — toda ogrela se ni pri mojej zmrzlej osotd, vzeli so ml jo zopet.
Pri vstopu v dvorano zapazim mej lepim številom prišlih odličnjakov našega vrlega državnega poslanca g. Obrezo, g. dr. Razpeta, hrabrega narodnjaka •stare garde«, g. ok. glavarja Globočnika i. t. d. zastopani so bili vsi stanovi — in kar je posebno pomenljivo in veselo, v najlepšej slogi in domačej ži-vahnostl.	_(Konec prih.)
Domače in razne vesti«
Pobaronjenje. Tržaške trgovinske zbornice načelnik, g. Jteinelt, ki je bil nedavno odlikovan z redom železne krone druge vrste, povišan je v ba-ronovski stan.
Občni zbor igralnega društva bode 31. t. m. ob 10. uri v delal.podpornem druStvn. Vabljeni so vsi udje, .la gotovo pridejo, in prinesejo se seboj kni-žice, ker gre za važne sklepe.
Tržaške novosti. Burja je ponehala in imamo o»l ne lelj« sem najlepše dneve. Prebili smo uže dve pustni nedel|i, pa obe ste bili prav »pusti ■Cittadino« pravi, du ste bili tako tihi, kakor da bi v Trstu prebivali trapisti. Tudi znamenje Časal La mi&eria fa fare giudizio. V soboto so imeli sodarji, brivci in delalsko društvo •fratellanza Artigiana« Še precej dobro obiskane plese.
Veteransko tržaško društvo pa je imelo v nedeljo svoj občni zbor, katerega se je vdeleŽilo blizo 600
udov. Važno je poročilo predsednika, ki energično zavrača Iredento in naznanja, da podporni oddelek se mora razdružiti, ker se ni oglasilo zadosti udov. Občni zbor je tudi nekoliko spremenil pravila, tako 6icer, da bodo odslej mestni veterani plačevali po 2 gld. na leto, veterani oddelkov na deželi pa le po 1 gld. — V odbor so bili izvoljeni ti le gospodje: za predsednika Biicke, za podpredsednika Weissman in Herman, za odbornike: dr. Dorn, Križanac Anton, Laube, Wagner, Vidic, Panzera, Pelicon, Joh. Sporn, Zennari, Mauroner, pl. JuriŠkoviČ, Aeja, Renčel.
Tržaška trgovska zbornica je imela v ponedelek zvečer sejo, v katerej je bil izvoljen za predsednika zopet gosp. vitez Reinelt, za podpredsednika pa pl. Vuceticb.	v v
Umrl je drug bogat trgovec, Štefan Ivankovjch, rodoma Srb ter zapustil precej denarja za nedotakljivi zalog tržaških ubogih v Trstnj umre več Slovanov, ki zapuščajo večje svote za razne mestne naprave; a prav bi bilo, da bi se Slovani v Trstu v svojih oporokah spominjali tudi slovanskih zavodov v Trstu, posebno pa delalskega podpornega društva, v katerem se nahajajo Slovenci, Hrvati In Srbi.
Karola viteza Stalitza, trgovca v Trstu, imenoval je cesar cesarskim svetovalcem.
Mnogo tudi Slovencem znana gostilničarka takozvana »Nina Bonavia« (Ana Pipan), ki je imela zaradi dobre kuhinje in dobrega terana slovečo krčmo »Bonavia« za magistratovo palačo, umrla je v soboto ob 11 uri, po noči je prišla iz gostilnice, da pojde spat v stanovanje; komaj je pristopila popolnoma zdrava prag svoje sobe, zadel jo je mrtud in ostala je še le 46 letna žena mrtva na mestu. Neka 6G letna vdova Hirsct) iz bunaja je v pondelek šla ol.iskavat prijateljico v hiši št. 7. v ulici Squero nuovo, na stopnicah jo je zadel mrtud In je precej mrtva bila.
Ivan Mcarauianga pl. Altomonte, jako bogat trgovec in velik podpornik ubogim, umrl je v petek zjutraj v 88. letu svojega žlvenja po kratkej bolezni. Zapustil je 300.000 gld. v avstrijskej renti za ustanovo in bo tržaški občinski svet določeval, kako se ima rabiti. Vsega premoženja je zapustil nad 6 milijonov gld. S tem možem je zgubila tudi kraška metropola Sežana velicega podpornika. Napravil je tam velikansk In prekrasen vrt, ki je pod imenom »Mirasassi« na široko znan i kateremu se tujci čudijo. Sežanskej šolskej mladini je bil poseben prijatelj ter jo je večkrat bogato obdaroval. Sežanska občina ga je imenovala vsled tega častnega občana in prav tako je poslala k pogrebu deputacijo odljčnih mož, kateri so na rakev rajncega položili prekrasen venec (delo g. Jožefa Požarja iz Rojana, ki v resnici lepo in po ceni dela) z napisom na belem traku: »Občina Sežana — Častnemu občanu in dobrotniku«. Sprevod je bi velikansk, vdeležilo se ga je vse, kar je odličnega v Trstu in tudi mnogo okoličanov; sprevod je vodil sam grški škof, ki je nalašč prišel z Dunaja v Trst.
Tržaška čitalnica je imela v soboto zvečer v prekrasnej dvorani »Monte verde«, kder ima zdaj to društvo svoje jprostore, tombolo s plesom. Uže več let se ne spominjamo tako lepe zabave v čitalnici, kakor je bila zadnja; prekrasna, velika in luksuri-jozno razsvitljena dvorana, izvrstna godba, uzorni red. lepo društvo, posebno pa močno zastopani krasni spol, vse to je uplivalo na židano voljo navzočih, kateri so plesali do 4. ure zjutraj. Prihodnji veliki plet 31. t. m. bode gotovo Še sijajneji, ker uže zdaj se sliši, da dojde mnogo odličnih gostov iz Trsta, Kopra, Sežane in sploh iz bližnjih krajev naše dežele. Na-prošeni priobčujemo plesni red: Pred odmorom: 1. Valse. 1. Polka. 1 Četvorka. 1. Mazurka. 1. Lan-ciers. 1. Škotska. 2. Četvorka. 2. Polka. Po odmoru : 1. Kotilijon. 3. Polka (biraju Gospoje). 2. Mazurka. 3. Četvorka. 2. Valse. 4. Polka. 2. Škotska. 1. Brza Polka. Za kotilijon pripravlja plesni učitelj Kostner lepe figure in igre. Za gospode bodo pripravljeni krasni šopki, kateri se bodo prodajali v postranskej sobi, mej tem ko dame po starem običaji same prinesejo s6 seboj kotilijonske rede. Marsikak junak plesalec uže z laj sanja, koliko odlik bo 31. t. m. zvečer nosil na svojej suknji 1 Gostje in udje naj znajo, daje predpisana za veliki ples: črna, salonska obleka, bela kravata, in sicer za plesalce in neplesalce.
Posnemanja vredno. Nek obrtnik, ki ima 42 delalcev, izročil je te dni pri izplačevanju tednine vsacemu delalcu poleg plačila knjižico pošlne hranilnice, glasečo na 1 gld. Veseli in hvaležni delalci so gospodarju zagotovili, da vsak teden kolikor mogoče dolože.
Natečaji. Razpisane so službe fodnijskib pri-stavov v Sežani, na Voloski in v Bujah. — Prosilci pa morajo v svojih prošnjah dokazati, da so italijanskega pa tudi slovenskega, oziroma hrvatskega jezika zmožni v govoru in pisavi. — Razpisana je služba davkarskega eksekutarja na Primorskem; znati mora oba deželna jezika; bivši vojaki imajo prednost, prošnje do 8. februvai ja pri tukajšnjej finančnej direkciji. — Od dajato se glavni zalogi tabaka v Kobaridu in v Cerknem, in podzaloga tobaka v Tolminu, Pismene ponudbe je tieba poslati najdalje do 17. fe-bruvarja v goriško finančno uradnijo.
Policijsko. Na razstavi so tatje vlomili v »Dre-herjev, Puntigamov in čchreinerjev paviljon; ker pa niso mogli druzega ukrasti, odbili so vse, kar so našli železnega, bakrenega ali meuenega v paviljonih ter odnesli tacega blaga za 200 do 300 gld. — Nečega mizarja je zasačila policija, ko je hotel z dletom vlo miti vrata prodajalnice Kozleria v Via Farneto št.
— Policija mu je delo zlajšala. — V novej luki so tatje pokrali nekoliko Železnih utežev, zopet drugod so pokrali obleke in jedil; a kar je najlepše, v stanovanje necega naših sodelalcev so prišli tatje okolo poludne in iz spalnice odnesli nekoliko plaht in pregrinjal ; ker se jim je mudilo, pustili so zlato uro se zlato verigo, ki je visela zraven postelje. — Morda
so mu hoteli pokazati, da se ne boje njegovih policijskih poročil.
Delalsko podporno društvo izdalo je te dni svoj račun za leto 1882. Iz tega računa je razvidno, da je društvo tudi lansko leto izvrstno napredovalo. Stanje premoženje koncem leta bilo je sledeče: 1) Moški oddelek: A) Gotovine v ljubljanski hranilnici gld. 3840 kr. 39, b) Vrednostne listine: pri ■ Banca Commerciale« 1 obligacija državne rente po kurzu 1. januvarja 1883 gld. 775. c) Pohištvo po cenitvi 31. decembra 1882 in odbitku 10*/, gld. 1496 kr. 84, d) Terjatve pri udih koncem leta 1882 gld. 711 kr. 90. Pokaže se premoženja koncem leta 1882 gld. 0^30 kr. 13. 2) Ženski oddelek : a) Gotovine v ljubljanski hranilnici gld. 140 kr. 38, b) gotovine v denarnici gld. 260 kr. 88, c) vrednost knjig in drugih priprav gld. 29 kr. 40, terjatve pri drnžabnicah gld. 118 kr. 96. Pokaže se premoženja koncem leta 1882 trld. 549 kr. 62. Torej je skupnega premoženja gld. 7379.75, gotovo lepa svota za kratki obstoj društva. V prihodnji številki prinesemo obširneje poročilo.
Poštne hranilnice. Potrebno se nam zdi opomniti, da nobeden ne sme imeti več knjižic poštne hranilnice, le ena je dopuščena. Vendar pa je dopuščeno vsacemu. ki zna brati in pisati, vlagati denar 7.a druge osobe, n. pr. otroke, delalce, posle i. t. d. V tem primerljaji se tudi le njemu vloženi denar izplačuje in sicer do tistega časa, ko podpiše knjižico tisti, za katerega se je denar vložil, potem pa stopi ta v pravico.
Vedno lepše se Čujejo. Nek dunajski časnik je odkril čuune reči, katere delajo Trstu veliko sramoto, če so resnične. On govori o tržaškej razstavi in trdi, da je Oblieght, ki je prevzel loterijo in pri katerej zasluži najmanj 300.00U gld., avstrijski državljan, pa je iz Avstrije pobegnol, da se je od-tegnol vojaštvu, i da zdaj več v Avstrijo ne sme. Ne imenuje se on «Oblieghtn, ampak ■OblaU; prekrstil se je zato, da se je zasledovanju lažje odtegnol. — Radovedni smo, kaj temu poreče izvrševalni odbor razstave, i kako se opraviči na drugo očitanje, da je nakupil za dobitke take reči, ki nernajo nobene vrednosti ter so zdravju celo škodljive, kakor so: parmezanskl sir, salame, konfiture Ud. — Mi se čudimo zelo temu, da izvrševalni odbor, v katerem so trgovci, bankirji in milijonarji, ni mogel loterije vzeti v svoje roke, ker bi lahko bil mestu naklonil ves tisti dobiček, kateri pograbi Oblieght, ali Ohlat, ali kakor koli se imenuje.
Uolikoje stalo obešenje Oberdanka * Rabelj Willenbacner je položil tak le račun: Pred-hodnji troski: voz za rablja k deželnej sodniji i nazaj 2 gld.; nekoliko dni pozneje zopet voz k zaslišanju 2 gld., voz na Železnico 1 gld., tri vozne liste tretjega razreda z Dunaja v Trst 51 gld. 55 kr., voz od železnice v Trstu v kosamo, kder je bil Ober-dank obešen, 1 gld. 50 kr. Obešanje: Rablju za izvršitev 25 gld., obema pomagačema vsacemu 5 gld., postavljenje vešal 1 gld. 50 kr. za vešala 2 gld. 50 kr., za obrabo vešalnega orodja 5 gld., za odstranjenje vešal 1 gld. 50 kr., popotnina rablju in pomagačema 30 gld., voz na železnico v Trstu 1 gld. 50 kr., voz od železnice na Dunaji 1 gld., skupaj 187 gld. 60 kr.
Ciosp. France Borffbl, sodnik v Sežani je umrl sinoči ob 8. uri.
Iz t*orlce nam pišejo: Dasi seje z gotovostjo govorilo o izvolitvi dr. Gabrijevčiča vodjem centr, sem. v Gorici, vendar ni se obistinilo. Vodja cent. sem. je torej prof. Stef. Kocijančič. Ta gospod je po svojej vis. učenosti povsod poznat in močno cenjen.
CSrof Cbambord ie nanagloma odpotoval iz Gorice, trdi se, da na Italijansko. — To je vsakako pomenljivo.
Rifeoberško čitalnlško društvo priredi v nedeljo dne 28. t. t. plesno zabavo v navadnih pro-storiščih g. Ličen-ove gostilne, ter uljudno vabi vse čest. ude in druge čest. prijatelje k obilnej vdeležbi. Začetek točno ob 6. uri zvečer.
Nesreče. Povodnji še vedno delajo veliko škode.
V	Oseku je zadnje dni Drava poplavila trdnjavo, v Karlovicah pa se je voda razlila po mestu. V Brdi-tevv, Kijev shem okraju, zgodila se je po noči od soboto na nedeljo grozna nesreča; pogorel je circus Cobtali i žnjimi okoli 300 ljudi zgorelo. Bil je v mestu tisti dan somenj i zato je bilo veliko tujcev v circusu, mej 800 gledalcev se je nahajalo okoli 400 judov. Po poprečnem računjenju je zgorelo 00 otrok, 120 žensk in 90 mož. — Spuščali so umeteljne ognje, pri tem pa se je unel zastor ter je bilo naglo vse v ognji. Izmej muzikantov se nobeden ni otel i tudi konji so vsi zgoreli; gasniki so bili sicer naglo na mestu, ali niso mo^li gasiti, ker je voda zmrznola.
V	mestu St-Louis v Ameriki, je 15. t. m. zjutraj zopet pogorela velika gostilrica, in tudi ta je bila zažgana. Ljudje so v velikem strahu in zmešnjavi iz gostilnice drli ter v drenju 4 osobe zmečkali. Preiskava je dokazala, da je v Milwankee gostilnico zažgal nje najemnik, ker je imel mnogo dolgov. Ljudstvo je bilo tako razkačeno, da bi ga raztrgalo bilo, da nI policija branila. — Prav v tem mestu je 20. t. m. počila plinova cev, enega človeka ubila, štiri pa teško ranila. — Pri mestu San Francisco v Ameriki se je na železnici zgodila velika nesreča. Vlak je prišel iz tira in se prekucnol v propad, več vozov se je razdrobilo, unelo in zgorelo i ž njimi vred 15 popotnikov, 14 pa je hudo ranjenih. Zadnjo saboto je v vs-hudnjem morji v meglenem vremenu trčila nemška ladija «Cimbrija» z angleško »Sultan«. Prva, na katerej je bilo nad 400 popotnikov in 110 mornarjev, poškodovala se je tako, da se je takoj potopila; rešilo se je le 56 ljudi, vsi drugi so utonili. — Včeraj pa se je v Vaklandu v Ameriki unelo 4000 centov strelnega praha in bilo je strašansko razrušenje in mnogo mrtvih.
EDINOST.
Avstrijsko ogerskih ladij dolga vožnja se je t letu 18*2 ponesrečilo 23, in sicer se jih je 12 zarilo, 2 ste se zapustile na planem morji, 3 so zgorele (2 na planem morji) 2 ste se pot »pile pri trčenju v dru^o ladijo in 2, ker ste dobile veliko luknjo.
Brez denarja Lju Ije pravijo navadno, da se brez denarja ne more nič delati; pa to ni res, brez denarja se la iko delajo — dolgovi.
Pri izpitu. Profesor: Katero dolžnost irna odvetnik, ko prevzame pravdo? Kandidat: Zahtevati mora. da se mu da primerno — p-e I plačilo.
Gospodarske in trgovinske stvari,
Kmetijska pisma.
(Dalje.)
Gospod C. vitez pl. Neupauer stanuje v državi pJova«, in kar poroča, poroča iz lastne skušnje. On piše tako le: Zanimanje evropskih kmetovalcev o razmerah »novega sveta« je od leta do leta večje. In to je popolnoma opravičeno, kajti uže dan danes je vpliv amerikanskih razmer na naše evropske veli-kansk, pa poveča se v prihodnjih letih notovo tako, da bode merodajen na evropskem kmetijskem trgo-višču. Ker je velikost in rodovidost dežele — Amerike — t<dika, da pridelek ali produkcija obilo presega povžitek ali konsumcijo; ni haS drugači mogoče, nego da se prične živahno izvaŽ«vanje, ali eksport pridelkov. Ako se opazujejo neizmerne amerikanske planjave, katere še vedno deialnih rok v Ameriki Čakajo, izginejo baš popolnoma pomisliki tistih narodnih gospodarjev, kateri tarnajo, da se bližamo zaradi preobljudenja sveta lakoti in pogubi sveti — Vsled vpliva amerikanskih razmer na evropske, padle so uže do danes v gotovih krajih cčne evropskih zemljišč prav močno, na Angleškem na primer, postala so vsled tega kmetijska zemljišča skoraj za 3U*/# cenejša.
Jako, jako svetovati bi bilo našim avstrijskim narodnim gospodarjem, da bi sjedinjene severne amerikanske države enkrat z odprtimi očmi prepotovali, kajti potem bi se lahko prepričali, da v Avstriji kmetijsko obrtništvo, s kaj teškimi davki vćdno bolj in bolj peša, tako sicer, da uže sleherni kapitalist svoj denar veliko rajši v kakej banki založi, kder mu gotovih 5—6 odstotkov nese, in to br.*z vsega truda, nego <la hi se z nehvaležnim kmetijstvom ukvarjal; mej tem. ko se kmetijstvo v Ameriki pod zaŠČitjem nj^aa podpirajočega postavodajstva od dne do dn6 bolj razcveta. Posebno za malega posestnika, za kmeta, kateri se pri nas dan in noč muči, in kateri konečno pri vsem tem le to doseže, da se mu vse, kar ima, zarubi ter proda, ali pa največemu »molohu« malega zemljiškega posestnika, »Judu« izroči; za malega posestnika je Amerika prava obečana dežela, in ni se nikakor Čuditi, ako se izseljevanje kmetov iz Evrope v Ameriko od leta do leta množi. Ako hoče v Ameriki nesreča, da farmer *) zjedinjeuih držav svojih dolgov ne more poplačati, ne sme mu upnik vsega vzeti, ter ga tako na beraško palico pripraviti, ampak mu mora po tako zvanej izjemnej postavi pri zadolževanjih toliko posestva v vlasti pustiti, da se z, njim še lahko živi. Ta izjemna postava veli, da se mora vsakemu farmerju, kateri je v vasi ali pa v mestu nastanjen, pri prodaji posestva 80 akrov ali en lot zemljišča, z vsemi na tem stoječimi poslopji pustiti. Razen tega se mu morajo pustiti tudi še knjige, muzikalični instrumenti obleka, postelj, peči in druga hišna oprava v vrednosti 500 dolarjev. Prav tako se mu mora gotovo število krav, ovac, prešičev in par uprežne živine, z vso za eno leto potrebno krmo prepustiti. S kratka, postava je toliko liberalna, da je v veČini slučajev poplačevanje dolgov od osob-nega poštenja dolžnikovega odvisno. Ta izjemna postava pa je tudi za udove in miloletne otroke umrlega posestnika veljavna. Različnost in posebna značajnost posameznih severno-amerikanskih držav ne dopušča, da bi se o amerikanskih kmetijskih razmerah sploh govorilo, in zato hočem omejiti za zdaj razgovor le na državo »Jova« v katerej se prav zdaj nahajam.
Jova leži skora sredi severne Amerike, proti vzhodu jo meji rćka Missisipi, proti zapadu pa reka Missouri, Obedve reki sti za brodirenje primerni.
Površje Jove znaša 55,045 angleških štirjaških milj, prebivalstvo pa — po štetvi leta 1880 — 1624096 duš. Jova je po mojem menenji za kmetijstvo jako ugodna držav«, kajti ona leži mej severno'kulturnim pasom, v katerem se le poletno žito lahko s koristjo prideljuje, in pa mej južnim, kateri je na prideljeva-nje turšice navezan. V Jovi se prideljuje po tem takem oboje lahko z enako koristjo. Živinoreji se na-klanja tukaj posebna pozornost, in je tudi uže nekoliko umnejša, nego drugod. Short-hornska in »here-rord^hirsha« kri se nahaja uže pogosto v čedah, V poletnem času se pase živina v prairijah — to so, rekli bi, divje ali naravne senožeti — kder jo na konjih jahajoči pastirji varujejo. Ta še prosta paša je farinerjem, to se ve da, jako na korist. V zimskem času se spravi živina v barake, iz desk zbite, kder se s turšico in senom krmi. Uže triletni voli se od dru«e živine odločijo ter posebe s tnrSino za prodaj pitajo. Svet, katerega je do 710 za kmetijsko obdelovanje primernega, jako je rodovit, aluvialičen, apnenih fosfatov bogat, z 2 do 6 čevljev — po legi — visoko humusovo plastjo pokrit; in on ima tudi z ozirom na obdelovanje kaj dobre fizične lastnosti. Ker ni čisto nič kamenja v zemlji, in ker je ona kaj fina, prhka, po de^ju ne škrlupata, in ob času suše ne spranjasta, da se kaj lahko obdelavati.
(Dalje prihodnjič.)
Tržno porodil«.
Kava, sladkor, sadje, olje, vse blago prodaja se
po nespremenjenih cenah. — Petrolje stane denes gld. 10 do gld. 10'/4. — Domači pridelki v slabem ohrajtu, cene slabe, mlaliove. Les tudi v slabem obrajtu; le seno gre po visokih cenah do gld. 240.
Borsno poročilo.
Borsa je bila te dni tnlahova, kurzi so za malenkost padli vsled neugodnih poročil iz Pariza.
Dunaj« k a borsa
dnt 23. januvarja
iSnotni drž. dolg v bankovcih . . 77	gld. 20	kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 77	» 65	•
Zlata renta..........95	» 85	»
5'/« avst. renta........92	• 15	•
Delnice narodne banke..... 827	• —	•
Kreditne delnice........ 277	» 80	•
London 10 lir sterlin......102	» 05	»
Napoleon...........9	»53 */,»
C. Kr. cekini.........5	» 65	»
100 državnih mark.......58 » 80 »
1 1
Iasj ava>
Iz pouzdara izvora čujem, da me gg. članovi »Delavskega podp. družtva« kandidiraju u svoj odbor. U koliko sam im god zahvalan na povjerenju, izjaviti mi je ovime sasma odlučno, da ja nikako nemogu takove časti primiti, kako aam to već jednom drugom prilikom izjavio.
G. Vučlcović.
TRST IN OKOLICA.
Zgodovinska slika.
Spisal Matija Sila (M. Skalovič.)
Ta iz podlistka »Edinosti« ponatisnena knjiga je prav zd ij dovršena in se dobiva pri upravniltvu za 45, s poštnino vred za 50 eol-dOV. Obsega blizu 10 pol. — Vredna je, da si jo omisli vsak rodoljub v Trstu in okolici, pa tudi drugod po Slovenskem. — Koristna in zanimljiva bo posebno učečej 88 mladini, katerej dela čast, če pozna zgodovino mile očetnjave.
The Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo
Ip* ecLen goldinar
dobi se
Originalni
Siager - jsv šivalni stroj,
in to brez povišanja cene.
Poroštvo se dajo za pol let, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
šivanke za Singerjeve šivalne stroje ko mad 3 kr. in tucat 30 kr.	(13-6)
Izvrstno špecerijsko blago
vsake vrste na drobno in na debelo se dobiva v za-^^^	lopi trgovcev
Kolar in Ferfolia
Piaftza della Legna šl. 1. pod »zelenim
hribom« (Monte verde). Naročila od zunaj se točno in po najniži ceni izvrSujejo.	4—3
Obče znane in izvrstne na tržaškej razstavi s srebrno svetinjo odlikovane
voščene sveče
iz Čistega nepokvarjenega čebel nega voska
priporočata	9—8
P. in R. Seemann v Ljubljani.
Kovačnica v najem
se da takoj po jako ugodnih pogojih. — Tukaj je izurjenega a dobrega ključarja, koji bi s polteno ceno občinstvu zadovoljno a zanesljivo postregel — nujno treba; in bi imel isti obilo posla.
Tudi bi mu zadovoljno z osebnimi priporočili vsestransko koristil.
Na dotične vprašanja uljudno odgovarja.
Miroslav liorćn (3—i)	v Planini poleg Rakek-a.
Prva istrska voščarna
v Rovinju odlikovana na razstavah v Gradcu v letu 1880 in v Trstu v letu 1882.
Priporočamo vel. čest. gospodom župnikom, č. cerkvenim društvom in drugim pobožnim zavodom, kakor tudi gosp. trgovcem naše izdelke iz voska od bučel, katerega ponujamo po sledečih cenah :
I.	vrsta. Velikonočne velike sveče (naša posebnost) naslikane na olje, okrašene se zlatom, srebrom in s podobami sv. pokroviteljev . Kllogr. gld. 3.— Sveče, duplirje, velike sveče itd. . » » 2.—
II.	vrsta........ » » 1.65
III.	vrsta........ » » 1.40
Slabša vrsta, sicer blago lepo na videz » » 1.20
NB. Te cene se razumejo v Rovinju, blago zaco-lano; povojilo (embalaža) računi se po ceni kar stane. V zameno se jemlje naravni vosek in voščeni odpadki po dobrih cenah.
12—10	Flgli dl Anton i o Artusl.
O. le. priviligirano druitvo
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na Zivenje v vsih kombinacijah. Glavnloa In raaerva društva dne 31. deosmbra 1881:
Glavnica društva........gld. 3,300.000.—
reservni fond od dobičkov......
« « za pokritje premikanja
vrednosti efektov....... «
Premijna reserva vsih oddelkov ... «
Rcscrva za škode........«
V portfelji: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih..........
625.927.02
161.500.-6,638.505.-284 591.-
13,206.696.47
t . | RO premij |
•J Tako 9e imenuje v Ameriki kmetovalec.
Skupni znesek vsth škod plačanih od
I. Ib38 do 1881.......gld. 103,255.007.57
Urad ravnateljstva Via Val dir ivo, št. 2 (v lastnej hiši). 24—13
| Ustanovljena 1S4T [ ,
t
i
Diplom za zasluge mejnarodne zdravstvene razstave v Londonu 1881 za zdravstvene tvarine in
aparate^a^ospeje^nje ^zdravja
Nje veličanstvo, angleška kraljica Viktorija. — Njegova kr. visokost vojvoda Edinburški Spenoer, razstavi načelnik. — Joh Erie Erichsen, odseka načelnik. — Mark H. Judge, tajnik.
Ozdravljanje kaiara, kašlja, brlpavosil, prsnih in želodčnih bolestni,
pomanjkanja krvi
pri slabotnem životu in probavljanju, kakor krepilo pri vseh okrevajočih po vsakej bolezni
vedno z gotovim uspehom rabljen. Ivana IloCfo sladni izleček zdravstvenega piva, Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček, ivana Hofta sladna čokolada. Ivana IlofTa prsni sladni izlednl bonboni. Vsakdanja pohvalna pisma priznavajo njih zdravilno moč.
Javna pohvalna pisma !
I
\
Prosim V iša blagoroije, pošljite mi zopet 28 stekle lic vašega Uvstnega Ivana Hoffovega sladnega ziečka-zdravstvenega piva in 5 mošenj Iv. Hoffa prsnih Hladnih bonbonov v plavam papirju proti povzetju. — Ob enem Vam poročam, rta sem u2e 5 let trpel vsled plučnega katara in pozneie akoraj eno leto valed bljuvanja krvi na zgagi in zgačkanju v sapniku; kar pa rabim pivo iz aladnega izlečka, čutim zdatno boljianje In upam- da ae pri daljiej rabi popolnoma ozdravim Sloer če bom lo tako zdrav, kakor se čutim zda], u2e sem popolnoma tadovol|ln 2 Vašim Ivana Hoffa pivom iz aladnega izlečka. Z največjim spoštovanjem Vam vedno udani.
Edvard Kollman, merski nadzornik. V Mariboru, 27. novembra 1882
V Gorici, 2 aprila 1882.
Vaše blagorodje!
Vaš Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček me je jako okrepil in moram Vam hralo tzreči za to izvrstno in dobrodelno zdravilo. Prosim pošljite mi še 6 ) steklenic koncentriranega sladnega izlečka.	- '
Konst vitez Dabrowsky, c. k stotnik.
Hoffova sladna čokolada je zadostila nit; damo S«- i te tej potrebi kakor rejilo in zdravilo pri pomanjkanja krvi (Chlorose) in slabe m mešavju krvi, kakor tudi premnogim it tega izviraj očim bote:nim
Dr. med in phil. Feliks Paal Ritterfeld pr. zdravnik v Fraekfurtu na M.
].......... ___
Glavne zaloge: v Tratu: Fran Prlnz. via Acquedotto, Jakob Soravallo lekarntčar vin Cavann; v Gorlol: 6 Crl-»tofoletti c. k. dvorni lekarničar; Pul): Monay Delioaters VLJublJani: P Lassnlk H. L.Wenzel V. Mariboru: PHolasek.
Svarilo pred ponarejanjem. Naj se zahtevajo le pristni Hoffovi sladni preparati. (Varstvena marka, _doprsna podoba iznajdenika.__12—5
prlwtnt bonboni ta »ladnega Izlečka le> v plavili a;avofliH.|
Lastnik, druStvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.