Ptitnina plačana v gotovini. ŠTEV. 174. V LJUBLJANI, Četrtek, 4. avgusta 1927. Posamezna Storilka Din f.~ LETO IV. nar* Tnk dan opoldne, Omenit nedelje ln praznike. Meoočna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20”—, inozemstvo Din 80"—, Neodvlssn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Cl!RAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG STE V. 3. TELEFON 8TEV. 2852. Rokopisi se n« vračajo. — Oglasi po tarifo Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem Ček. uradu žtev. 18.683. Negativna votivna borba. Kadar je skupščina pred potekom svoje zakonodajne dobe razpuščena, tedaj se 0 redno zgodi zato, da se narod izreče 0 gotovem perečem in velikem vprašaju. Zato se volitve naziva jo tudi apel na narod in zato pomeni njih rezultat važen Mejnik v notranji politiki države. v Ko je bila prejšnja skupščina razpuščena, je obetalo spremno pismo g. Vu-kičeviča, s katerim je zahteval razpust skupščine, da bodo septemberske volitve tak plodonosen apel na narod. Zlasti pa £e je lahko na to upalo, ker so bili vsi komentarji k spremnemu pismu polni poudarkov o potrebi nove gospodarske politike v državi, V zvezi s tem se je naivnost govorilo o novi četrti stranki, kapi 6 s*irk bo, da spravi v parlament m oljse ljudi, da ubije partizanstvo n a lzl°či iz volilne tekme najhujše paitizane, da bo nova skupščina v resnici kos svoji težki nalogi. Te liepe nade pa se žal niso uresničile, kakor dokazuje voliven boj. Ker se na volitvah dele mandati, je postal boj za mandati važnejši od vseh načel. Načelna vprašanja so bila potisnjena v ozadje in v ospredje so prišla osebna vprašanja. Zato čitamo dan na dan o treh, celo štirih listah, ki jih vlagajo samo v enem okrožju pristaši ene stranke. Zato tudi ves volivni boj ni postavil volivcem niti enega načelnega vprašanja, na katero bi morali odgovoriti. Edino vprašanje, ki Stoji pred volivcem, je, če voli z vladnim ali pa z opozicionalnim kandidatom. V čem pa je razlika med načeli, ki jih zastopa eden ali drugi, volivec žal ne izve. Lov za mandati je pač docela postavil načelna vprašanja v ozadje. Slaba posledica tega pa je, da ne bo pomenila volivna borba onega napredka volivcev, ki bi ga morala dati. Prava vo-ivna borba bi morala pomeniti razčišče-]e pojmov in s tem povečati politično naobrazbo volivca, pri nas pa pomeni volivna borba le povečanje strasti. Ko pa to konstatiramo, pa je treba onstatirati, da negativnega volilvnega Joja niso krive le vladne stranke, temveč še v večji meri opozicionalne. Kajti zakon parlamentarizma je, da morajo ravno opozicionalne stranke v prvi vrsti skrbeti za načelnost borbe. Takega boja pa naše opozicionalne stranke ne poznajo. Ni pa zadosti, če stranke povedo volivcu načela, po katerih mislijo uredili državo, temveč morajo povedati tudi konkretno, kako si mislijo izpeljavo teh načel. Nazorno je treba volivcu povedati, kakšne spremembe nastanejo v njegovi veri, v njegovem življenju, če zmaga to ali drugo načelo, kajti samo potem se more volivec v resnici opredeliti. Samo v tem slučaju pa postane apel na narod v resnici apel. Naše stranke, ki ne znajo propagirati niti svojih načel, seveda še manj morejo ta načela konkretizirati. In zato je tudi volivna borba v državi tako žalostna. Ni pa treba, da bi bila enako žalostna tudi v Sloveniji in tudi z volivno borbo mora Slovenija dokazati, da je v resnici najbolj napredna pokrajina v državi. In v marsičem se bo ta dokaz tudi posrečil. 1 ako je sigurno, da bo v Sloveniji volivna svoboda popolna in že to nekaj pomeni. Upati pa tudi smemo, da bodo volitve v Sloveniji pomenile tudi še na-daljno razčiščenje pojmov in da bo slovenski narod jasno in odločno izjavil, da zahteva za Slovenijo čim večjo samoupravo. Kakor hitro pa zahteva slovenski narod samoupravo, potem mora tudi povedati, kakšno zahteva in kako si jo misli urediti. Ali hoče samoupravo zato, da se Demokrati zadovoljni Beograd, 4. avgusta. Včeraj dopoldne in popoldne do 2. je sprejemal Velja Vu-kičevič v svojem kabinetu ministre in poslanske kandidate. Dalje časa se je mudil pri njem minister za promet general Milosavljevič zaiiadi resornih poslov in za njim dr. Grga Angjelovič, ki se je poslovil od Vel je Vukičeviča, ker se vrača na agitacijo. Velja Vukičevič je po prihodu iz pred-sedništva vlade novinarjem na vprašanja, ali potuje na Bled, odgovoril: »Danes gotovo ne, za jutri pa ne vem.« Kaj je z ukazi? Ali so ti že prišli z Bleda? »Niso, a poslani so bili že novi.« Kakor je znano, je bil med Vel jo Vu-kičevičem in dr. Vojo Marinkovičem dosežen sporazum o izpremembi manjšega števila srezkih poglavarjev in upravnih uradnikov. Ti ukazi, ki so bili sinoči izgotovljeni, so bili poslani na Bled kralju v podpis. Razen tega bo nesel Velja Vukičevič ob priliki svojega odhoda na Bled s seboj še nekaj drugih ukazov. Demokrati so s takim postopanjem Vel je Vukičeviča precej zadovoljni in izjavljajo, da Velja Vukičevič s takim stališčem najbolj dokazuje svojo pripravljenost, da gre na roko vsem upravičenim zahtevam demokratov. NORMALEN RAZVOJ SITUACIJE. Beograd, 4. avgusta. Predsednik vlade Velja Vukičevič je prišel ob 7. zvečer v predsedništvo vlade. Novinarjem je izjavil, da ni nikakih novih momentov v situaciji in da jih tudi ni pričakovati. Vse gre po svoji redni poti. Kakor se doznava, bo danes ali jutri seja ministrskega sveta, na kateri se bo nadaljevalo delo o rešitvi rednih vprašanj. NOVI UKAZI 0 SPREMEMBAH V POLITIČNI SLUŽBI ŽE POSLAN NA BLED. Beograd, 4. avgusta. Sinoči so bili poslani s posebnim kurirjem na Bled na-daljni ukazi o izprembah v političnem upravnem uradništvu. Včeraj je bil pri predsedniku vlade poleg drugih osebnosti tudi general Tomič, komandant celokupne žandarmerije in Žika Lazič, šef oddelka za javno varnost. Antič, načelnik personalnega oddelka v ministrstvu notranjih del je imel v predsedništvu vlade daljšo konferenco z Vel jo Vukičevičem in dr. Vojo Marinkovičem. Razpravljali so o vprašanjih, ki se tičejo nadaljne izvedbe radikalno - demokratskega sporazuma, VICEGUVERNER NARODNE BANKE PROTIČ PODAL OSTAVKO. Beograd, 4. avgusta. Kakor se doznava, je podal viceguverner Narodne banke dr. Dragutin Protič ostavko na svoje mesto. Do ostavke je prišlo zaradi tega, ker zavlačujejo pristojni krogi že štiri mesece potrditev guvernerja. Vest o ostavki dr. Protiča je napravila globok vtis na 'bančne in borzne kroge.___________ VOLILNA NASILJA NAD ZEMLJO-RADNIKI. agreb, 4. avgusta. »Jutarnji list« poroča, da je dospelo k voditelju zemljoradni-kov Joči Jovanoviču večje število njegovih pristašev in prijateljev, ki so mu sporočili, da se izvaja nad pristaši zemljo-radniške stranke velik teror in to po vsej državi, posebno pa v vrbačkem bo mogel nemoteno med seboj prepirati in nadaljevati neplodonosen boj med klerikalci in liberalci, ali pa hoče samoupravo zato, da bo mogel razviti v složnem delu vse svoje sile. Ali bo še nadalje dvojnost nacionalne organizacije razjedala slovenske sile, ali pa bo v narodnem svetu združeni slovenski narod jasno pokazal svojo enotno voljo. To je alternativa, na katero mora odgovoriti slovenski volivec, in da more odgovoriti, morajo stranke eno od teh alternativ sprejeti v svoj program. Potem bo volivna borba za Slovence aktivna in pozitivna. okrožju. Radi tega je Joca Jovanovič naslovil na predsednika vlade, g. Veljo Vukičeviča obširno pismo, v katerem popisuje poedine slučaje volilnega terorja, ki se izvaja od strani vladnih organov. Joca Jovanič je nadalje naslovil pismo tudi na gener. Tomiča, komandanta jugoslovanskega orožništva, v katerem mu popisuje teror, ki ga vrše žandarji nad zemljoradniki in njegovimi pristaši. V pismu trdi, da stoje žandarji za radikali v tej volilni borbi in na podlagi po-edinih slučajev, dokazuje upravičenost svojih trditev. G. PRIBICEVIČ BI HOTEL DAJATI DAVIDOVIČU LEKCIJE. Beograd, 4. avgusta. Svetozar Pribiče-vič je glede na predvčerajšnji govor Ljube Davidoviča v Visokem izrekel svoje obžalovanje, da ni šel Davidovič v svojem stališču naprej. V vprašanju volitev je Davidovič očividno retiriral in po njegovem zadnjem nastopu se zdi, da mu ni glavno vprašanje svoboda volitev za vse, temveč samo za radikale in demokrate. Težo celokupne odgovornosti mora sedaj nositi Davidovič, ki je javno sprožil Vprašanje svobodnih volitev, obtožujoč režim, da jemlje narodu svobodo. Sedaj, ko se je Davidovič -pomiril s tem režimom, bodo volitve pravo nasilje. Pred zgodovino bo nosil odgovornost za to Davidovič. NOVE ARETACIJE RADICEVSKIH AGITATORJEV V JUŽNI SRBIJI. Skoplje, 4. avgusta. Iz Prilepa javljajo, da so bili na volilni agitaciji aretira;)i zopet štirje člani hrvatske seljaške stranke. Govori se, da se bodj aretacije ra-dičevcev bržkone še nadaljevale. VELIKO ZBOROVANJE MUSLIMANOV V UŽICI. Sarajevo, 4. avgusta. Predsednik demokratske zajednice Ljuba Davidovič je odpotoval včeraj v Beograd. Na veliko zborovanje muslimanov, ki bo jutri 5. t. m. v Višegradu, bo prišlo več demokratskih poslancev in ves odbor demokratske stranke iz Užice. Zborovanja se bo udeležil tudi dr. Hrasnica, ki bo imel ta dan zborovanje tudi v Kiseljaku. 4.286.000 DIN ZA POPRAVO CEST V SLOVENIJI. Beograd, 4. avgusta. Ministrstvo za zgradbe je določilo kredit 4 milijone 286.000 dinarjev za popravo cest v Sloveniji. DR- MARKOVIČ V ROGAŠKI SLATINI. Rogaška Slatina, 4. avgusta. Sem je prispel minister financ dr. Bogdan Markovič, da obišče svojo rodbino, ki je tu na letovišču. Coolidge no kandidira vol. New York, 4. avg. Predsednik Coolidge je izjavil ob priliki četrte obletnice svoje izvolitve za predsednika, da 1. 1928 ne bo več nastopil kot predsedniški kandidat. Njegovo izjavo zelo komentirajo v ameriški javnosti. Splošno so politični krogi mnenja, da je Coolidge s svojim gospodarskim programom, ki je najbolj občutno zadel ameriške farmarje, oslabil svojo pozicijo tako zelo, da bi bila njegova kandidatura brezupna. Ameriški farmarji nameravajo pri prihodnjih volitvah za predsednika kandidirati senatorja Lowdena, ki je svoje-časno proučeval v Evropi zadružništvo in javnopravne organizacije poljedelskih kreditov. Veleindustrijski krogi pa mislijo nominirati kandidaturo Hooverja, sedanjega trgovinskega ministra. ITALIJA SNUJE GRŠKO BOLGARSKI BLOK PROTI JUGOSLAVIJI. London, 4. avgusta. V 'bbro informiranih krogih se trdi, aa s.'» imeli poslednji razgovori med Mussolinijem in grškim poslanikom Mihal.tc jpulos-om zelo velik političen pomen. Italija misli sk'emli / Grčijo daleko-sežnejši sporazum, v katerega namerava pritegniti tudi Bolgarijo. Zveza imenovanih treh držav pa hi bila naperjena predvsem proti Jugoslaviji. Govori se, da sta se razgovarjala o tem sporazumu tudi minister Churchill in grški poslanik v Londonu. SOVJETI BODO MESTO RUSKIH SPREJELI NEMŠKE OFICIRJE V SLUŽBO. Pari*, 4. avg. »Intransigeant« poroča iz Moskve, da je vrhovna instanca sovjetske rdeče armade sklenila, da namesto velikega števila na smrt obsojenih carističnih oficirjev vzame v službo rdeče armade okoli 200 inozemskih častnikov, ki bodo služili predvsem v topni-čarskih, letalskih in tehničnih četah. Kakor poroča »Intrasigeant«, bodo no- vi oficirji skoro vsi nemške narodnosti m to iz Nemčije in Avstrije. DEL SOVJETSKE OPOZICIJE SE JE Z VLADO POMIRIL. Moskva, 4. avgusta. Opozicionalna grupa, ki jo vodijo Sokolnikov in tovariši, je prenehala s svojim opozicionalnim delovanjem proti komunistični stranki sovjetske Unije. Dosedanji opozicionalci s^ izjavili, da bodo preklicali svoje p >d-pise na tistih dokumentih proti stranki, potom katerih se je začel spor med ruskimi komunisti. POT BALDWINA V AMERIKO. Newyork, 4. avgusta. V Middle Bridgu se sestanejo prihodnje dni angleški ministrski predsednik Baldwin in ameriška ministra Davves in Kellog. KONFERENCA IZVOZNICARJEV. Beograd, 4. avgusta. 7. avgusta bo v Beogradu konferenca izvozničarjev sadja, da se dogovore o svojem postopanju o priliki letošnje izvozne kampanje. MINISTER MILOSAVLJEVIČ ODPOTOVAL V SVOJ VOLIVNI OKRAJ. Beograd, 4. avgusta. Z včerajšnjim brzim vlakom se je povrnil z Bleda, kjer je bil pri kralju v avdienci, minister za promet general Milosavljevič. Čez kake dva tri dni odpotuje v svoje volilno okrožje v Bitolj, kjer se bo predstavil svojim volilcem. Nato pa pojde na inšpekcijsko potovanje v Dalmacijo. Ob tej priliki bo obiskal Split, Šibenik, Metkovič in otoke srednje Dalmacije. Volivni sporazum med davidovičevci in radikali » mariborski oblasti. Kakor nam poročajo iz Maribora, je bil sklenjen med davidovičevci in radikali za septemberske volitve voliven sporazum. Davidovičevci in radikali vlože skupno kandidatno Hsto, katere nosilec bo odvetnik dr. Rudolf Ravnik. Davidovičevci pa dobe dva okraja, in sicer Maribor levi breg in Ljutomer. Kandidat v Mariboru bo davidovičevec g. Pečovnik, ki uživa zlasti med uradništvom največji ugled in je smatrati njegovo kandidaturo tudi kot uradniško kandidaturo. Mariborski sporazum med radikali in da-\ idovičevici je za konsolidacijo naših slovenskih političnih razmer največje važnosti, ker dokazuje, da se je konsolidacija ined naprednjaki že pričela. Vse prave slovenske naprednjake brez razlike na strankarsko pripadnost veže ena skupna misel, to je iskrena udanost do prave in nepotvorjene napredne misli. Ti naprednjaki ne trpe nasilja in terorja, ti naprednjaki pa tudi ne puste, da bi se napredna misel kompromitirala z metodami, kakor šo jih uporabljali voditelji SDS. Zato niso vsi pravi naprednjaki samo v pozitivnem oziru enih misli, temveč tudi v negativnem, ker vsi odklanjajo le predobro znane metode SDS. Te metode so ravno ti naprednjaki najbolje spoznali, ker so bili vsi nekoč v mladinski stranki. Iz protesta proti tem metodam so izstopili iz stranke in se pridružili radikalom, oziroma demokratom, kakor so pač smatrali, da je za slovenski narod koristnejše. Ker tudi to treba poudariti, da so ostali tako radikali ko davidovičevci v celoti na slovenskem programu. Dogodilo se je sicer, da so nekateri radikali v tem oziru kolebali in sicer zlasti tedaj, ko je bil boj med Ljubo Jovanovičem in Nikolo Pašičem. Toda gros radikalov je bil na strani Ljube Jovanoviča, ki se je ravno tako izrekel za politiko sporazuma ko Ljuba Davidovič. Sporazum med mariborskimi radikali in davidovičevci pomeni zato zmago ideje bratskega sporazuma in v tem je njegov poseben pomen. Sporazum med radikali in davidovičevci pa je tudi najbolj naraven. Načelne razlike med radikali in davidovičevci itak ni bilo, zlasti sedaj, ko tvorita radikalna in demokratska stranka vladno koalicije. Ni pa bilo nobenih osebnih nesoglasij, ker niso ne eni ko drugi imeli nobenih težav z lovci za mandati. V Mariboru sklenjeni sporazum je zato iskren in odkritosrčen sporazum, ki ima trajen pomen in ki ne velja le za volitve. Kakor je gotovo, da bodo zato ta sporaz- um vsi iskreni naprednjaki z veseljem pozdravili, tako pa je gotovo, da ga bo SDS ■pozdravila z besom in divjimi napadi. Kajti nikogar ne zadene ta sporazum v tej meri, ko SDS, saj je proti njej naravnost naperjen. In drugače tudi biti ne more. Komaj dve leti je od tega, ko je bila SDS na vladi in ko je smatrala za svojo posebno napredno nalogo, da je s posebno vnemo preganjala radikale in davidovičevce. Bolj ko to preganjanje pa je združilo davidovičevce in radikale neznosno zlorabljanje in potvarjanje napredne misli s strani SDS. Tako silno je bilo to potvarjanje, da je malo manjkalo in napredna misel bi bila med Slovenci za večno kompromitirana. Ta nevarnost je sedaj odstranjena, ker doseženi sporazum med radikali in demokrati pomeni, da so se slovenski naprednjaki združili, da se bore za zmago neomadeževane in čiste napredne misli. Napredna fronta je sedaj dejansko ustvarjena in nobenega dvoma ni, da bo la fronta vedno krepkeje cvetela. Ni pa namen te fronte, da oživi stare brezplodne boje med klerikalci in liberalci, temveč njen namen je absolutno konstruktiven. Vse ob svojem času! Kadar trpi narod cd težke gospodarske krize, tedaj je tudi gospodarsko delo najvažnejše in dogovor radika-Ajv in davidovičevcev ima ravno ta cilj, da združi naprednjake za skupno gospodarsko delo in da pribori naprednjakom dobro zastopstvo v slovenskem gospodarskem svetu, čegar ustanovitev je nujna. Počasi, toda sigurno se vrši konsolidacija političnih prilik v Sloveniji. Na eni strani se bližajo vsi oni, ki jih zavajajo prazna gesla in stare fraze, na drugi strani oni, ki nočejo, da bi Slovenija še enkrat doživela razne gospodarske polome. Na eni strani oni, ki izrabljajo napredno misel, na drugi strani, oni, ki so za nepotvorjeno enapredno misel. Ločitev duhov se je pričela in to pomeni, da se je pričel tudi napredek. G. Žerjav pa naj sedaj še malo popravi svoje prorokovanje, ker mu je sporazum med radikali in davidovičevci znatno reduciral sanje o 40.000 esdeesarskih glasovih. Kar pa je najhujše, je ta sporazum razbil one nade, da bi mogla slovenska SDS s pomočjo davidovičevcev priti v vlado. Vrata v vlado so sedaj SDS la redno zaprta in tu ni nobenega leka. Počasi in sigurno bodo to spoznali tudi navadni pristaši SDS, ker generali so to že spoznali Oklic gospoda KuSarja Najnovejši edeesarski kandidat pošilja svojim znancem in pristašem SKiS neki oklic, v katerem jih kliče v boj »proti Puclju in njegovi gospodarski kliki« ter proti njegovi .»diktaturi in absolutizmu«. Toda gospod Kušar ni samo negativen, temveč je tudi pozitiven in zato kliče tudi v boj za Staro pravdo in napoveduje, da bo v ta namen izdajal tudi svoj list, »Kmetski glasnike. Ni naša stvar, da bi branili g. 'Puclja pred očitkom absolutizma, diktature in sličnim, kar mu očita g. Kušar, pač pa ne moremo molčati proti tej zlorabi klica: V boj za Staro pravdo! — Kajti to je klic onih ponosnih naših kmetov, ki so se res borili za kmečke praviee in ki so svojo udanost za zmago kmečke misli plačali s krvjo, najstrahovej-šimi mukami in z življenjem. In sedaj naj ta od zgodovine slovenskega naroda posvečen klic postane prazno volilno geslo v sedanji nenačelni volilni borbi. Kmetje, imejte vendar spoštovanje do svoje tradicije, imejte vendar spoštovanje do spomina Matije Gubca! Kaj ima vendar opraviti esdeesarski lov za mandate s Staro pravdo! Ce že niste močni dovolj, da se za to Staro pravdo res borite, da ste borci, ki se tudi po neuspehu Se nadalje ibore, potem vsaj ne vlačite tega lepega gesla po nižavah sedanje vovilne borbe. Saj je ie več ko preveč bila izrabljena Stara pravda kot volilno geslo. Ali vam vse lo izrabljanje res še ne zadostuje? Stara pravda je propadla vsled nesloge kmetskega naroda in njegove nediscipliniranosti, sedaj pa se z imenom Stare pravde hoče Če povečati nesloga med kmetskim ljudstvom! Razmere v Sloveniji so tako majhne, da bi mogli tvoriti vsi Slovenci skupaj komaj eno dobro stranko. Že celo pa nima slovenski kmet te moči, da bi se smel cepiti na tri kmetske stranke. Skrajni čas je, da kmetje že prično misliti na to, da se počasi vsi uje-dinijo in da se oproste vseh razdvajajočih gesel in se strnejo v eni organizaciji. Sedaj pa naj se pod geslom Stare pravde na novo razcepijo! In zato bi pripomnili še nekaj! Naivnost prve vrste je, če kdo misli, da zadostuje, če na potrpežljiv papir desetkrat zapiše »Stara pravda« v prepričanju, da bo sedaj vse drlo za njim. Tako enostavna pa stvar vendarle ni. Treba najprej dokazati, da se kdo zna boriti za Staro pravdo, da razume njeno idejno vsebino in šele potem ga bodo ljudje tudi poslušali. _ To si naj zapomni g. Kušar in prihranil si bo neizogibno razočaranje. In storil bo le sebi dobro, če si to razočaranje prihrani, kakor bi tudi zelo dobro storil, če ibi si prihranil v svojem oklicu obljubo, kaj bo vse storil, ko bo izvoljen. Kajti na izvolitev bo moral čakati še dolgo in ne v zadnji vrsti zato, ker se bori za Staro pravdo — na esdeesar-eki listi! Politične vesti. = SDS prične izdajati nor list »Kmetski glasnike pod firmo »samostojnih« kmetov Kušarja in Ureka. List bo izdajal dr. Žerjav samo za časa volilne borbe do 11. septembra, da bi vjel še kakega kalina od SKS. Tudi g. Drofeniku so izdajali 1. 1925 esdeesarji za tedanje volitve mali listič »Severna Straža«, ki pa vendarle ni prinesel mandata njemu, ampak dr. Pivku, kakor je tudi pri teh volitvah ves »Napredni blok« samo zato tu, da reši Žerjavov mandat. Po 11. septembru bo spoznal to tudi gospod Jakob Kušar. = Marko Triikorič nadaljuje svojo akcijo proti vladi in zlasti poudarja na vseh voliv-nih shodih, da je bila skupščina neparlamentarno razpuščena. — Vladni krogi pa ne pripisujejo akciji Trlfkoviča posebnega pomena in pravijo, da izvira vsa njegova akcija Ie iz jeze, ker je nasedel Vukičeviču in sam svetoval kralju, da poveri mandat za sestavo vlade Vukičeviču. Ni še tudi jasno, kakšno stališče bo zavzel glavni odbor radikalne stranke proti vladi. Vse kaie, da bo glavni odbor ostal še naprej nevtralen in da se bodo pričeli boji v stranki šele po volitvah. Tudi to dokazuje, da ni akcija Trifkoviča preveč resna, ker drugače bi pač glavni odbor radikalne stranke kot prvi pričel boj proti vladi. — Krepko lekcijo na naslov Hrratskega bloka je napisal list »Hrvatska brana«. Med drugim pravi list, kako je kmetska napredna stranka najprej podpirala centraliste. Ko jih je potem Radič ozmerjal kot »politične maga-race«, so prestopili k njemu, ker je imel St. Radič mandata. Tedaj so kovali politične talente Radiča v nebesa. Radiču na ljubo so se prelevili iz republikancev v monarhiste. Ko pa je Radič postal monarhist, so ti federalisti Radiča zapustili, ker so mislili, da bo Radiča zapustil narod. Ko so pa pri oblastnih volitvah federalisti propadli in je narod ostal Radiču zvest, so se ferialci zopet zbali za mandate in se zvezali s frankovci, katere so preje ljuto napadali. Zakaj? Da rešijo kmetski narod od Radiča, da zrušijo centralizem in dosežejo — kaj? monarhistično federacijo ali konfederacijo, ali pa morda republikansko in miroljubno človečandsko republiko? — To krepko obsodbo so federalisti temeljito zaslužili. — »Vreme« proti Korošcu. jNinčičevo »Vreme« piše: Med radikali je povzročila veliko nezadovoljstvo pisava »Slovenca«, ki poudarja kot glavno volivno geslo Koroščeve stranke zahtevo čim večje samouprave za Slovenijo in njeno enakopravnost v državi. Večja samouprava, to je avtonomija, zahteva po enakopravnosti Slovenije v državi kot pokrajine, pa spominja na zahtevo po federativni ureditvi države. V radikalnih krogih se pojavlja zahteva, da se g. Korošec, ki želi naklonjenost vlade pri volitvah, izjasni, in sicer še v volivni dobi, če je za ali proti avtonomistični ureditvi države. Kajti niti vladni radikali in ne radikali izven vlade nočejo paktov z avtonomisti. — K tej izjavi »Vremena« bi samo pripomnili, da je ljubljanski dopisnik »Vremena« v zelo dobrih stikih z našimi esdeesarji. == Bartianu odgovarja princu Karlu. Vsled izjave princa Karla, da preklicuje svojo resignacijo na prestol, je rumunska vlada objavila sledeče sporočilo: »Izjava princa Kar- la ni naredila v rumunski javnosti nobenega vtisa. Rumunsko prestolonasledstvo je definitivno rešeno in nikomur ne pade na um, da bi poslal princu Karlu kak poziv. Izjave> ki so jili podali predstavitelji vseh rumun-skih strank te dni v parlamentu, ne dovoljujejo noben sum o njihovem stališču v tej stvari. Kar danes javnost zanima, je samo vprašanje, ki se tiče definitivne konsolidacije države. Vsa druga vprašanja so potisnjena v ozadje. = ltratianu hoče ustvariti koalicijo z Ava-rescom. Bratianu hoče pridobiti generala Avaresca in njegovo stranko za sebe na ta način, da bi v nekaterih volilnih okrožjih razpisal ponovne volitve. V teh krajih bi postavili kandidate samo pristaši generala Avaresca, dočim kandidati vladne stranke sploh ne bi nastopili. Bratianu misli na ta način razširiti Avarescovo stranko za 30 do 40 poslancev. Tendenca ministrskega predsednika je jasna in leži v tem, da stre moč narodne kmetske stranke in sestavi i generalom Ara-rescom močno koalicijsko rlado. Znano je namreč, da je edino narodna kmetska stranka odločna zagovornica, da pride na rumunski prestol princ Karel. Tega pa ne želi Bratianu in njegova okolica. ^Brezupnost Rothermerove akcije. Čeprav Madjari še vedno mnogo govore o Rotherme-rovi akciji, se vendar vidi, da so tudi Madjari sami obupali, da bi imela ta akcija kak uspeh. Tako se trudi poloficielni »Budapesti Hirlap« obvarovati Madjare pred velikim razočaranjem in zato opominja madjarsko javnost, da obvezujejo mirovne pogodbe Ma-djarska zaenkrat podvzeti nobenega koraka, djarska zaenkrat podvzeti nbenega koraka, ki bi ga njeni nasprotniki mogli smatrati za provokacijo. Od sedaj naprej bo živela propaganda le v madjarskih srcih. — Legitimi-stičen »Magyarsžgc pa pravi celo čisto odkrito, da je po članku v »Times-u« izginilo vsako upanje na revizijo trianonskega dogovora. Akcijo lorda Rothermera je smatrati za ponesrečeno. — Tudi madjarski dopisni urad se trudi, da bi pisal o Rothermerovi akciji pomirljivo, ker v sedanjem trenutku ne more madjarska vlada storiti nobenega koraka v korist Rothermerovi akciji. — Ta priznanja madjarskega tiska so najzgovornejši dokaz, da je smatrati Rothermerovo akcijo za ponesrečeno. — Češki tisk o Rothermerovi akciji. »Češke Slovo« piše: Iz francoskih in angleških časopisnih glasov je razvidno, da je propagandistična vrednost Rothermerove akcije enaka ničli. Nadaljno upanje Madjarske, da bo s to akcijo vplivala na Zvezo narodov, da bi bil spor zaradi rumunske agrarne reforme rešen v prilog njenih veleposestnikov, se je enako izjalovila. Akcija bo imela čisto nasproten učinek in postavila madjarske zahteve v pravo luč. Omembe vredne pa so prednosti, ki jih je dala Rothermerova akcija Češkoslovaški. Predvsem se je Hlinka brezpogojno izjavil za fieSkoslovaSko republiko in na nemSko manjSino ni napravila Rothermerova akcija nobenega učinka. Končno pa se je sedaj svet začel zanimati tudi za postopanje madjarske vlade z manjšinami. Opozoriti pa je treba še angleške kroge na veliko zmoto, kakor da bi bila Madjarska trdnjava proti boljševizmu. Isti ljudje, ki so imeli vodstvo Madjarske v svojih rokah za časa Kunove strahovlade, so tudi v Horthyjevi državi na najvišjih mestih. Amsterdamska internacionala strokovnih zvez proti komunizmu. Na kongresu amsterdamske internacionale v Parizu je prišlo včeraj do incidenta. Predsednik kongresa Purcell je bil namreč po mnenju delegatov v svojem pozdravnem govoru preveč prijateljski do boljševikov. Med drugim je dejal, da se mora amsterdamska strokovna internacionala v tem smislu spopolniti, da prejme s sprejemom sovjetskih strokovnih organizacij svežo kri. Na popoldanski seji je nato izjavil francoski delegat Jonhaux v imenu vsega predsedstva, da je izrazil Purcell samo svoje osebno mnenje, da pa predsedstvo njegovo stališče zavrača. Nekateri angleški delegati so nato skušali braniti stališče svojega predsednika in se je vsled tega razvila zelo hrupna debata. Incident je bil nato poravnan z izjavo Purcella, da je povedal le svoje osebno mnonje. = Velike socialistično - komunistične demonstracije r Lyonu. Iz Lyona poročajo, da so priredili komunisti in socialisti velike demonstracije za osvoboditev Sacca in Vanzetti-ja, ki sta obsojena na smrt v Zedinjenih državah in katerih smrtna obsodba bi se morala v prihodnjih dneh izvršiti. Komunisti in socialisti so po zborovanju demonstrirali proti fašizmu in razredni justici in je morala posredovati policija, ki je pa naletela na hud odpor pri demonstrantih. V težkem spopadu je bilo osem policistov in en policijski častnik ranjen. Število ranjenih med demonstranti se še ni dalo ugotoviti. Policija je takoj uvedla obširno preiskavo in aretirala sedem oseb. — Napredek r poljsko-ruskih pogajanjih. Poljski poslanik Patek je zopet odpotoval v Varšavo da se posvetuje s poljsko vlado o znanih treh zahtevah Litošnova vsled umora Vojkova. Glavna težkoča je v tretji zahtevi, da naj namreč Poljska izžene vse protisovjetske elemente iz Poljske. Vse pa kaže, da je že najdena podlaga za kompromisno rešitev, ker gre Stomoniakov, vodja srednjeevropskega odelka v zunanjem ministrstvu, obenem s potovanjem Pateka, na dopust. Po nekaterih znakih bi se tudi moglo sklepaMt bodo v kratkem obnovljena " ... pogajanja o arbitražnem dogovoru, vsled Vojkovega umora prekinjena. — Monarhisti pripravljajo na Portugalskem državni udar. »Newyork Herald« javlja iz Lizbone, da je prišlo na Portugalskem zopet do večjih nemirov. Revolucionarno gibanje se javlja zlasti v Oportu in posebno med vojaštvom. Vse gibanje je naperjeno proti današnji vladi in za vzpostavitev monarhije. — Merodajni krogi trde, da namerava oficirski zbor v kratkem izvesti državni udar. — Položaj portugalske vlade je zelo slab ne le v notranjosti, temveč tudi na zunaj. Neuspeh današnje vlade se kaže tudi v tem, da se viadi ni posrečilo dobiti v inozemstvu kredita v iznosu 15 milijonov funtov šterlingov. Beležke. PROTESTIRAMO! Če se kje pojavi nekaj dobrega, kar ni zrastlo na zelniku SDS, proglasi »Jutro« za — klerikalno! Če kdo napiše dobro misel, je po »Jutru« — klerikalec. Zato je uradniško gibanje — klerikalno in za nič, zato ga ne more drugi voditi kakor — klerikalec! 1'ako misliti je — napredno! Zadeva »Slavenske banke« — je naprednost. Zadeva z dr. Ravniharjem od Jugoslovan' ske Matice do ljubljanskega mandata je «-naprednost! Protestiramo, da bi nas napredne uradnike, člane Jugoslovenske Matice in bivše dr. Havniharjeve volivce imel za tako omejene, da bi morali iskati dobrih misli pri »Jutru«. Protestiramo proti taki zlorabi napredne misli! Bavbav. AVTONOMIJO SO IZDALI... Posebnost strankarskega časopisja je tudi ta, da so pri njem besede silno poceni. Zlasti pa v volivni dobi. Tako čitamo sedaj dan na dan, kako so klerikalci izdali avtonomijo-Pri tem pa je zlasti značilno to, da se nad tem izdajstvom zgražajo ravno oni, ki se nikdar niso mogli dovolj krepko norčevati iz avtonomije. Avtonomijo so izdali... V resnici strašno! Vseeno pa bi skromno vprašali, kako se je to zgodilo. Po naši sodbi je namreč mogoče izdati samo nekaj, kar obstoji. Žalibog pa še nismo nikjer zasledili, da bi slovenska avtonomija tudi obstojala. Torej, dragi centralisti, dajte jo nam najprej, da*jo bodo potem klerikalci vsaj izdali. Potem bomo pa tudi mi planili po teh zavrženih izdajalcih. NI TAKO MAJHNA TA ZASLUGA! Popoldansko ljubljansko esdeesarsko glasilo je ogorčeno, ker je »Slovenec« dejal, da je SLS dovolj naredila za Slovenijo že s tenit ker je zrušila esdeesarski režim. Priznati moramo, da to nikakor ni tak® mala zasluga, ker v Sloveniji je precej denarnih zavodov, ki so sedaj varni pred polo; mom, ker je esdeesarskega režima konec. AU pa je esdeesarski tisk morda ravno vsled tega ogorčen? Kratke vesti Coolidge je izjavil, da ne bo več kandidiral za predsednika Združenih držav Seve ,Ame rikc Znana italijanska anarhista Sa*co in Van-aetti sta bila prepeljana v celico za na smrt obsojene. Guverner Fooler odklanja vsako izjavo o svojem sklepu glede usode obeh anarhistov. Ministra Briand in Herriot sta odobrila natečaj za himno miru, ki naj bi se odpela, oziroma odsvirala pri vseh oficielnih ceremonijah. Japonski delegat Ishtt je sporočil angleški delegaciji, da so se izjalovila vsa njegova prizadevanja, da doseže kompromis med angleškim in ameriškim pomorskim programom. Vsled starke «o nekatera industrijska podjetja v Budimpešti izprla več tisoč delavcey- Angleški parlament je odgodil svoje seje do 8. novembra. Po izjari nekaterih Češkoslovaških socialističnih roditeljev bodo češki socialisti v krat kem vstopili v vlado, ker se da nekaj doseči za volivce le v vladi, ne pa v opoziciji. Borodina, sovjetskega kitajskega emisarja, je aretiral »krščanski« general Feng. Boro-din bo Fengu talec za njegove kitajske pri* jatelje, ki so jih aretirali sovjeti. Književnost. Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski zvon« v Ljubljani. Tekom prihodnjih dni izideta sedma in osma številka za julij in avgust. Glasbeni del prinaša J. Pavšičev moški zbor »N a K r-k i«, B. S i r o 1 i n mešan zbor »Vi umirate«, A. Dolinarjev mešan zbor »Mavrica« in V. Mirkov mešan zbor »Zvezde ugašajo«. Vsebina Književne priloge: Pesmi Cv. Golarja, J. Albrechta, Gl. Koritnika in VI. Kapusa. Konec dr. Mantua-nijeve razprave »O jugoslovenski glasbi«. Dr. B- Širola: Spominski govor Vilku Novaku:. Naši skladatelji. Pevska društva. Gl».®" beni listi. Nove skladbe in izdaje. Oper"®, koncertna kronika. Razne vesti. ** uredništva in uprave. - Letna na »Zbore« le 40 Din. - Pevski , pe vei in pevke in prijatelji glasbe* n nanje. strani Pregled. P<** tem naslovom izhaja v Beoeradu nova slovstvena revija. Urednika sta univ. prolesorja Miloš Trivunac in Mio-drag Ibrovac. V 2. ravnokar izišli številki bo nas Slovence najbolj zanimal članek dr. Pavla V. Brežnika »Engleski prevodi sa slove-načkog«, ki se prvič izčrpno bavi s prevodi iz slovenske književnosti na angleški jezik in splošno s propagando poznavanja Slovencev med Angleži in Američani. Revija stoji vsestransko na višku in je za vsakega, khse bavi bodisi z domačim, bodisi s tujim slovstvom, neobhodno potrebna, ker raziskuje zvezo med obema. Izdaja jo Društvo za žive jezike i književnosti. Administracija: Beograd, Jakšičeva ulica 6. Cena posamezne številke je 20 Din. širite »Narodni Dnevnik«. Pariško pismo. MONTPARNASSE. Onstran luksemburškega parka ima latin-ki kvart zanimivo soseščino in sicer okraj umetnikov, posebno slikarjev: Mont par-nasse. Središče tega okraja tvori križišče bulj-varja Montparnasse z buljvarjem Raspaii. Tu so slovite slikarske kavarne Rotonda, D6me, Select in več kabaretov. Sedež umetniškega kluba >Horde du Mont parnase« je Rotonda. Vse stene velike kavarne so preobložene s slikami; v kavarni je torej stalna slikarska razstava, toda le malokatera slika je vredna pozornosti. Bolj zanimiva kakor razstavljene slike, je vsekakor k»varaiSka publika. Mednarodni umetniški svet se tu sestaja, montparnaški bohemski tipi so tu sploh doma, sicer pa je tudi močan procent neumetniške publike, po-? ?.° študentov. D očim prevladuje v Ro-‘Ondi francoski tip in južnjaški, so onstran ceste y kavarni D3me močneje zastopani j ™ijci. Vsekakor pestra mednarodna mešanica. Naravno, da je ta pisana družba pra-io dozdevnih umetnikov, pustolovcev in nolištaplerjev privabila v veliki meri pa-i *ce- demimondke. Dan v ing v prvem nadstropju Rotonde ima vsak večer svojo senzacijo. Mnogo pestrosti je v obrazih, oblekah, Manirah gostov montparnaških kavarn. Pri sosednji mizi, sedi (Nemec, ki je orijental-sko podolgovatost svojega obraza izkoristil ^ la namen, da si je nataknil eksotično pokrivalo indijskega maharadže in vse od takrat no{e več biti Evropejec. (Pri drugi nizi sedita dva Madžara, ki se jima je močno priljubila baročna frizura, kajti njuni dolgi lasje padejo po ramenih in hrbtu. Naš sosed je vesel Provansalec in s tako vnemo pripoveduje dvema gospodičnama o svojih čudovitih dogodivščinah (na Madagaskarju, da mu je že trikrat pipa ugasnila. Medtem so prihrumele v kavarno nekatere udeleženke plesa, ki ga je priredila noooj mont-pamaška horda. Majestitično stopajo po tnt’ dasiravno so čisto gole, odnosno him’; Čisto gole. Njih slikarski 'lju- j. ^ lJin vsaj zato prav prišli, da so f.pi-L113 . ali po telesu srebrnih lusk ali pa . pejsažev. Postavna gospa vprašuje svo-Je°a soseda, kako da je takšna nemoralnost dovoljena. Sosed pa ji jezno odgovarja: V audanu so žene vse leto gole, zakaj ne bi bile montparnaške prostitutke vsaj dvakrat na leto. 'Grem preko kavarne. 'Neka alikarica je razpoložila po mizi več fotografij svojih slik. Z zanimanjem se ozrem na nje. Ona to opazi in me pozove k mizi, češ da bi me rada opozorila na svojo razstavo in mi povedala nekaj o razumevanju njene umetnosti. Prisedem. Prišla je iz Rige, živela je dolgo v Nemčiji, sedaj ima z možem skromno vilo na Rivieri. Bila je včasih pevka, tudi z literaturo se je ukvarjala. Pred eniim letom pa je prišlo nad njo kot razodetje: Slikala boš. Morala je prijeti za čopič in od takrat slika. Nima nobene tehnike in ne spada v nobeno šolo. Nikoli se ni učila risanja. In vendar slika. Dela včasih noč in dan. Nevidna roka ji narekuje vsako potezo, vsako barvo. Vda se popolnoma svoji fantaziji, ki ji je edini zakon. V kratki dobi enega leta je naslikala silno mnogo. Sedaj razstavlja v neki galeriji ulice BoStie. En del kritike jo odločno odklanja, druga del pa hvali in priznava. Na njeno povabilo sem si kmalu po tem kavarniškem sestanku ogledal slike na njeni razstavi in v njenem stanovanju. Reči moram: skrajno fantastične stvari, ki imajo na gledalca večkrat celo nekak mističen upliv. V teh obrazih in pokrajinah je včasih takšna groza* včasih tako divja borba kontrastov, pesem pijanca, zanos blaznika, da strmiš. Slikacica, o kateri vam govorim, je Hanah Kosnick Kloss. Momentono razstavlja v Švici in v Dresdenu, če ji bo dana prilika bo razstavila tudi v Jugoslaviji. Joj, oprostite mi, da sem se za tako dolgo umaknil z Montparnassa. — Onstran Rotonde je dancing *La Cigogne«. Tu je vse noči zelo animiran ples in če vam pošepetam na uho »generalni štab montparnaških demimondke. Nekoliko nižje je nordijski kabaret >Les Vikings«, onstran buljvarja Mont-parnesse pa madžarski kabaret >Quart’ fem-mes« in >Joekey<. Pa kam bi z naštevanjem teh lokalov! Na koncu buljvarja Montparnasse blizu observatorija je znamenita kavarna »Close-rie des Lilas«. V majhni, skriti stranski sobici, ki je eksotično okrašena, se večkrat sestajajo montparnaški hohenii, ki si sedaj ob stoletnici Murgerja prizadevajo oživeti njegovo -.»Boheme«, ki je z romantizmom vred zamrla. Zanimivo prizadevanje v tej dobi boga Mamona. Pravo življenje Montparnassa se skriva za vrati mnogih slikarskih ateljejev. Umetniki, ki so prišli od vseh strani sveta v Pariz, to Meko vseh slikarjev, izpovedujejo tu platnu svoje tajne. Pa ne samo delu, tudi intimni zabavi so posvečeni ti ateljeji. Dovolite mi, da vas povedem s sabo v tak ateljč. — Pisatelj Birot praznuje jutri svoj godovni dan. Njegov prijatelj slikar N., ki ima svoj atelje tik njegovega stanovanja, mu pripravlja prijetno presenečenje. Svoj atelje je udobno uredil in sklical k sebi številne prijatelje in znance pisatelja Birota, da ga zvečer, ko se on navadno vrača domov, zbrani presenetimo in potem skupno praznujemo njegov god. Lepa družba nas je; nad 30 dam in gospodov, večinoma iz francoskih literarnih krogov, no, in tudi nekaj inozemcev nas je vmes. — G. Birot se je vrnil domov. Nekdo ga prosi, naj stopi malo v ateljč. Hrupno pozdravljanje. Posedemo po divanih in blazinah, ki so razmetane po podu. Prijetno (kramljanje. Medtem (so tam v kotu priredili marijonetno gledališče. Predvajajo šaljivo igro, polno duhovitih domislic, ki jo je napisala neka navzoča gospa nalašč za proslavo Birotovega godu. Dame so razdelile navzočim slaščic in pijače. Nato nam neka gospodična zapoje par starih francoskih pesmi in slikar, naš gostitelj, jo spremlja na vijolino. In spet kramljanje in smeh. G. Birot iz same skromnosti odbija naše prošnje, da bi nam eital par svojih pesmi. Zato pa navzoči indijski pesnik De-iiawe deklamira s pojočim glasom nekaj velikih fragmentov iz »Ramayane«. — Od nekod so prinesli gramofon. Zmečemo v kot vse blazine, da bo več prostora za charles-ton in black bottom. In tako vse do jutra. — Pa recite, da ni prijetno v montparnaških ateljejih. Če se pogreznemo zvečer v metro (podzemna železnica) na monparnaškem kolodvoru, je naprirodnejše, da izstopimo čez pol ure na trgu »Pigallec. Prestavljeni smo v središče nočnega Montmartra. Regulacija Savinje Imamo torej regulacijo Savinje! ^ še: enkrat se regulira samo Sušni- ca. Torej cela Sušnica do njenega iztoka v Savinjo! Kaj še! Za enkrat se regulira samo 75 m dolga proga naše Su&nioe, kolikor teče vzdolž celjske javne bolnice. Kako pa je neki prišlo do te parcijelne regulacije? Na to Ti odgovarjam, prijatelj, sledeče: Celjski okrajni zastop razširja Benjamin-Ipavčevo ulico vzdolž bolnice in je pri ti priliki tudi sklenil razširiti poleg tega dela ceste se nahajajočo strugo Sušnice, faktično je to strugo poglobil, razširil in proti bolnica skarpiral. Neizpremenjena pa ostane struga Sušnice od njenega zasuka proti jugu poleg posestva Batiča v smeri k državni cesti. Od tega ovinka do državne ceste se struga ne razširi in ostane tudi neizpremenjen tunel (propust), ki je napravljen za Sušnico skozi masiv dr- Ljuba D. Jurkovič: TAKTIKA NAJMODERNEJŠIH MARKSISTOV. (III. del replike na odgovor marksistov.) Naravno je torej, da mi odklanjamo vaše ideje in akcije in da stremimo za tem, da v tej družhi, kljub vsem njenim napakam, ne-dostatkom in slabim stranem, odstranimo vsa zla, da jih skrčimo na najmanjšo mero, da izgladimo vse razredne razlike itd. in to vse 'brez krvi in pretresov, ki se upirajo človeški duši in zavesti. V to svrho stavlja-mo v službo ves državni organizem, rezultate znanosti in vsega človeškega delovanja. Ako nam nudite vi nekaj boljšega, bomo to sprejeli in čeprav sedaj ne verujemo v vašo ideologijo in čeprav še toliko odbijamo vsako vašo akcijo. V položaj kaosa, negotovosti, tiranije najnižje vrste, bolnih zahtev nižjih instinktov drhali in njihovih patoloških epigonov pa se ne bo nihče podal. To ustvarja razumljivo in pametno reakcijo. Posebno pozorni in nezaupni do revolucionarnih komunističnih eksperimentov moramo biti mi mali narodi (kajti vsi mi Srbi, Hrvati in Slovenci in če hočete tudi Bolgari tvorimo skupaj en sam mali narod!) ki in ničnih pritokov. žavne ceste, kratkomalo odprtina tega tunela se ne poveča. Ko je bila ta iparcijelna regulacija Sušnice po okrajnem zastopu že skoro dovršena, se je vršila dne 29. m. m. vodopravna komisija na licu mesta, kar je seveda popolnoma v duhu § 65. štajerske vodne postave. Pri ti komisiji se je zbralo toliko administrativnih, autonomnih in tehničnih činov-nikov in drugih faktorjev, da jih še nikdar nisem videl toliko zbranih oib taki priliki. »Wer zahlt die V61ker, nennt die Namen, die gastlich hier zusammen kamen...!« Zbrali so se namreč potem gospodje, kolikor se jim ni mudilo dalje, pod gostoljubno streho javne bolnice, 'kjer se je pisal protokol. Tu sta protestirala povabljena Interesenta soseda Batič in dr. Semec proti ti parcijelni regulaciji ter sta zahtevala, da se ista opusti, če se hkrati ne proširi tudi na- smo odvisni od kulturnega stanja in produktivnosti drugih narodov in ki smo popolnoma prisiljeni, ker drugače ni mogočeK da se hranimo pred imperialističnim kapitalizmom z vso državno organizacijo in narodnimi institucijami, nizom raznih zakonov, mednarodnih pogodb, sporazumov in mnogih drugih odredb ter če je treba, tudi z oboroženo silo! Ali pa je sedanje stanje v Rusije zavidanja vredno? Tovarniškemu delavstvu ni niti za dlako boljše, kakor pa mu je bilo, razume se, če se ne smatra za dobro in bolje to, da je sedaj omogočeno iposameznikom in zapeljanim asam, da zadovolje in dado duška svojim nizkim sadističnim zahtevam. O individualni svobodi ni niti glasu, niti sledu. Enako je tako z vsemi svobodami moderne demokracije, s svobodo tiska, Zborovanja in govora, za katere so se preje živo zavzemali tudi komunisti sami. Mi sedaj računamo, zakaj se ostali komunisti izven Rusije zavzemajo za te svoboščine: Zato, da hi se jim omogočila akcija za socialno revolucijo, ki bi vse te svobodščine zadavila! Tako je in nič drugače. Dejstva govore. Fakt je, da se je v Sovjetih uvedel neznosen režim, destruktiven režim, ki samo ruši vse vrednote človeškega duha in dela, • daljna struga Sušnice ob Glaziji in ne poveča tunel Sušnice ob državni cesti skozi masiv iste. Opozarjala sta, kako razsaja povodenj ravno ob tem tunelu skozi državno cesto in kako bi bila nevarnost poplave še dosti večja, če se izvede projektirana delna regulacija Sušnice. ! Zastopnik »oblasti« je bil že prej toplo pozdravil projekt, pa se je predčasno od- stranil radi drugih nujnih poslov. Zastopnik bolnice je tudi pozdravil projekt proseč, da se naj tudi poveča tunel Sušniče ob državni cesti. i Isto željo je izrazil tudi novo izvoljeni ob- , činski svetnik Janič. ! ' Tehnični referent prve inštance, podprt po poprejšnji izjavi referenta druge inštan-. ve, je izjavil, da ni pokritja za tako razšir-' jenje približno 200 m dolge struge Sušnice * poleg Batiča, sicer pa, da delna regulacija Sušnice ne bo povečala nevarnost povodni. | Ni mi znano, če je bil pozvan k ti komisi- 1 ji zastopnik gradbenega oddelka srezkega poglavarstva v Celju, dejstvo je, da zastop-| nika ni bilo, ki bi branil javni interes obstoječ v tem, da se državna cesta ob mostu Sušnice ne izpostavi še večji nevarnosti poplave. i Tehnični referent je kategorično izjavil, da projekt ne bo povečal nevarnosti povod-' ni. Te svoje trditve pa niti ni skušal tehnično podpreti. Ko ga je vodja komisije dovedel do železniškega mostu na Lavi, kjer proteka Sušnica skozi telo Velenjske železnice in ko je zahteval, da tukaj ugotovi širino propusta, da ima podago za svoje tehn. mnenje glede posledic novega projekta, se ta tehnični referent ni hotel baviti s takim tehničnim problemom, češ, da je tak račun zelo kompliciran. Vsled tega seveda tudi svojega mnenja o neopasnosti projekta niti ni skušal znanstveno tehnično utemeljiti. Trditev tehničnega referenta je bila torej ta, da projektirana regulacija ne bo povečala nevarnosti poplave po Sušnici ob mostu državne ceste. Pri vsem rešpektu, ki ga imam pred tehničnim referentom, pa mu v tem oziru kratkomalo ne verjamem, kakor mu ne bi verjel, če bi trdil, da bo voda po tej komisiji tekla navzgor, namesto navzdol. Seveda bo vsled take regulacije izven opasnosti javna bolnica, in je čisto umevno, da je zastopnik te bolnice toplo pozdravil projekt in dal na razpolago komisiji streho, tinto in papir. iGotovo ne bodo več plavali njegovi bolniki in je značilno, kar je izjavil ab koncu komisije zastopnik mestne občine celjske, tudi tehnik, da bo namreč ona voda, ki je do sedaj poplavila bolnico, po izvršenem projektu poplavila cesto ob tunelu Sušnice. Seveda te izjave previdno ni dal na zapisnik, pač pa sta se s tem mnenjem sramežljivo tudi strinjala upravitelj javne bolnice in g. Janič, proseč, da se tunel ob državni cesti razširi. Ko sem videl zbrano gospodo komisije, sem na tihem vzdihnil in želel, da bi bila vsa ta gospoda — navzoča ob zadnji povodnji v jeseni leta 1926, ko je bila državna cesta ob tunelu Sušnice pod vodo, ko se je deca utapljala v cestnih jarkih ob tem mestu, da so otroke odrasli ljudje le z lastno življensko ^nevarnostjo reševali Ifc deroče vode; pa seveda ob povodnji ni takih lepih komisij in takrat so interesentje pod vodo sami sebi prepuščeni in državni interes plava v deroči vodi po državni cesti. Nasproti si stojita dva javna interesa, interes javne bolnice in interes neoviranega po povodni nemotenega prometa na državni cesti, _koje zadnji interes pa pri ti komisiji ni bil zaščiten. Vsled tega je pomanklji-vo celo postopanje, ki se mora obnoviti ob navzočnosti zastopnika gradbenega oddelka v korist državne ceste. Ta referent je baje že večkrat opozarjal na nevarnost poplave ob tunelju Sušnice na državni cesti. Pri ti novi komisiji bo pač moral tehnični referent podati na podlagi svojih izmeritev utemeljeno mnenje o tem, kolikor bi utegnil novi projekt vplivati na nevarnost povodnji ob mostu na državni cesti*ker za su-ko konstatacijo, da take nevarnosti ni, ali da taka obstoji, ni treba nobenega učenega tehnika. »Difficile est satiram non sribere«, če ne bi bila stvar tako silno resna. PROGRAM POKRAJINSKE RAZSTAVE »LJUBLJANA V JESENI« od 17. DO 26. SEPTEMBRA 1927 NA PROSTORU LJUBLJANSKEGA VELESEJMA. Letošnja pokrajinska razstava od 17. do 26. septembra »Ljubljana v jeseni« bo ob- novih vrednot pa ne moremo niti videti, niti slutiti. Zato sta Trocki in Zinovjev po pravici nazvala ta (Staljinov) režim azijski, čeprav odpade na njuni glavi velik del odgovornosti za ta in tak režim. Tu je glavni razlog, zakaj se vsi narodi branijo, da bi se v njihovih deželah uvedel režim, sličen onemu v Rusiji. Tu je izvor vseh zakonov za zaščito države. Tu je razlog, da vodimo najodločnejfio borbo proti komunizmu, pa naj prihaja ta k nam v katerikoli formi in s katerimkoli parolami. 'Kdo ni z bridkostjo v srcu čital majskega apela ruskih književnikov na naslov vseli književnikov sveta? Recimo, da je avtentičnost tega apela tudi dvomljiva, toda eno je sigurno: da je resnica vse, kar se govori o njem! Kaj se ne bi proti takemu stanju bunil tudi najmirnejši duh? Kaj naj tudi mi to doživimo? Človeštvo ne potrebuje krvi, pokoljev in strahot, ono je več kot čisto teh strahot, ono potrebuje mir in pozitivnega dela za svobodo človeškega duha. Ono ne trpi tiranije nobene vrste, niti kapitalizma, niti proletariata. iN.ihče noče, da bi se eno suženjstvo zamenjalo z drugim, slabšim in težjim. Radi tega najodločneje odbijamo vsako akcijo teh najmodernejših marksistov tudi v naši nacionalni državi. (Konec.) segala zlasti naše kmetijstvo v trgovskem pravou. Razstavljeno sadje, zelenjava, med, . maslo, sir, vino itd. bo namreč obiskovalcem na prodaj v manjših in večjih količinah. — »Ljubljana v jeseni« pa bo obsegala tudi druge važne grane našega gospodarstva, kulture, higijene itd. Zato bo predvidena razstava gotovo vzbudila veliko zanimanje vseh slojev gospodarstva. Prednjači Kmetijska razstava, ki bo .obsegala: Sadni oddelek, namenjen razstavi namiznega sadja, zlasti jabolk. Sadje mora biti skrbno obrano, sortirano in pravilno vloženo v zaboje. Vsa razstava ima podajati zgled, Katere vrste jabolk so najbolj pripravne za namizno sadje in za kupčijo in kako je pripravljati in vlagati sadje v zaboje. Jabolka bodo razstavljena v ameriških zabojih, ki drže okroglo 20 kg in ki se dobe pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Dopustna je razstava tudi v drugih zabojih in sodih, ki odgovarjajo običajni teži 25 in 50 kg sadja. Zelenjadni oddelek. V tem oddelku se ima razstaviti različna vrtna zelenjad. To bo prva razstava te vrste v Ljubljani. Zelenjadni oddelek naj pokaže, katere vrste in sorte ze-lenjadi se pri nas z uspehom pridelujejo in so zato priporočljive. Razstavljena zelenjad bodi za zgled, kaj se da pri tej važni gospodarski »iroki dobrega doseči in ca kateri sorte se nam je v bodoče odločiti. Mlekarski oddelek obsega naše domače izdelke sira in surovega masla in ima namen, pokazati naš dosedanji napredek na polju sirarstva in mlekarstva. Obenem jma dati potrebno pobudo za nadaljnji razvoj te važne gospodarske stroke. V tem oddelku bodo razstavile najbolj znane sirarne in mlekarne naše dežele in sicer s tem namenom, da se spozna veliko vrednost domačega pridelka in da se dela propaganda za izvoz sira in mleka. Čebelarski oddelek. Ta oddelek ima obsegati predvsem razstavo letošnjega medu in voska v prodajne svrhe, ravnotako pa tudi različno čebelarsko orodje in panje. Letošnja letina na medu ni najbolje, kar se tiče koli čine pridelka, vendar se bo dalo dobiti precej medu, ki bo naprodaj. Vinski oddelek, ki bo obsegal le sortna vina v buteljkah. Točila se bodo obiskovalcem za poskuinjo v malih kozarcih, pa tudi v interesu večjih odjemalcev, ki želijo priti do pristnih domačih buteljskih vin. Kmetijsko-strojni oddelek ima obsegati vse vrste kmetijskega orodja in strojev, ki jih rabimo pri poljedelstvu in trovništvu, pri živinoreji in mlekarstvu, pri sadjarstvu in vrtnarstvu, pri vinogradništvu in kletarstvu itd. Razstave se bodo udeležile domače in tuje tvrdke. Ta razstava bo nudila našim gospodarjem ugodno priliko za ogled in nakup izboljšanega orodja in strojev. Vrtnarsko rasstavo prirede splošno priznani ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji. Že lansko leto je ta razstava vzbujala največje zanimanje. Vzradostilo se bo vsako oko ob pogledu na krasni vrt z divnim domačim in eksotičnim rastlinstvom, ki bo prirejen v velikem paviljonu J v izmeri nad 1000 m*. Ta razstava, ki bo lanskoletno po vsebini in aranžmaju še prekosila, bo gotovo vzpodbudila ljubezen do cvetja in zanimanje za tru-dapolno delo našeh umnih vrtnarjev. Razstavo plemenskih konj v zvezi z veliko jahalno in dirkalno dirko priredi Kolo jahačev in vozačev v zvezi s Konjerejskim društvom v Ljubljani. Ta razstava se bo vršil« že četrtič na željo konjerejcev kakor tudi ljubljanskega občinstva. V paviljonu »K< bo letos nameščena kulturna razstava Zgedavinski nuvoj slovenskega gledišča. Prva razstava te vrste bo gotovo zanimala meščane in deželane. Razstavni materijal se že pripravlja. Prireditev bo dokazala, da ima tudi skromno slovensko gledališče svoje tradicije in da je njega umetniški nivo na višini. V delno dekoracijo te razstave pa bo razstavljenih tudi nekaj umetnin slovenske upodabljajoče umetnosti. — Uprava Ljubljanskega velesejma se bo potrudila zbrati najboljša dela, ki bodo po ugodnih cenah stavljena občinstvu v nakup. Higijensko razstavo priredi državni higi-jenski zavod s svojimi strokovnjaki. Razstava, ki je važna za vse sloje našega prebivalstva, bo prirejena in dopolnjega z novimi razstavnimi objekti in higijesskimi preparati. Radio rasstavo amaterjev priredi Radioklub v Ljubljani. Radio amaterji se pridno pripravljajo in bodo razstavili aparate, katere so sestavili sami. Posebna ocenjevalna komisija bo preizkusila in pregledala radio-aparate in priznala najboljšim delom več denarnih in blagovnih nagrad. V kolikor bo ostalo razpoložljivega prostora v paviljonskih zgradbah, se bo namestilo razstavljalce, ki razstavijo industrijske in obrtne izdelke onih blagovnih skupin, za ko-jo prične sezija v jeseni. Uprava velesejma bo zamogla sprejeti le malo število razstav-Ijalcev, ker je razstavni prostor omejen. Ni se pa pozabilo tudi na veselje obiskovalcev z raznimi gugalnicami, vrtiljaki, hipodromom, toboganom itd. lanskega leta. Vele-sejmska uprava bo letos ta veselični park še izpopolnila z raznimi novimi atrakcijami v veselje in zabavo obiskovalcem. Deviza: »Po delu zabava« po tudi v »Ljubljani v jeseni« veljala. Uprava Ljubljanskega velesejma upa, da bo s temi prireditvami ustregla vsem slojem našega prebivalstva, v procvit našega narodnega gospodarstva, v povzdigo kulture in higijene in pa tudi v zabavo občinstva. CITAJTE NAŠ NOVI ROMAN LJUBAV JEANNE-E NEY. Stran 4. »NARODNI DNEVNIK<, 4. avgusta 1927. Štev 174. Ir ' iMT i Dnevne -vesti POKVARJENA GOSPODA. Kakor povest o jari kači, tako se vleče po vseh številkah »Kmetskega lista« beseda o pokvarjeni gospodi. Nas izredno veseli, da so naši radičevci pokvarjene gospode tako temeljito siti. Toda še lepše bi bilo od njih, Če bi že enkrat konkretno povedali, kdo tvori v Sloveniji to pokvarjeno gospodo. Šele potem bo namreč tudi obračun s to pokvarjeno gospodo mogoč. Zato gospodje od »Kmetskega lista«, z imeni na dan, če vam je v resnici boj proti pokvarjeni gospodi pri srcu, ker drugače je vaše grmenje proti pokvarjeni gospodi le prazna volivna fraza. Pripomnili pa bi tudi to, da sicer slovenska inteligenca res ni bogvekako aktivna in da tudi drugače ni brez napak, da pa vendar tega nikdar ni zaslužila, da bi se jo pavšalno označevalo b pokvarjeno gospodo. Le malokateri narod je imel toliko samo narodu služeče inteligence, da bi se to večno mrcvarjenje s pokvarjeno gospodo že enkrat lahko nehalo! — Finančni minister na Bledu in v Mariboru. Predvčerajšnjim se je mudil finančni minister dr. Bogdan Markovič na Bledu. Z Bleda je odpotoval preko Ljubljane v Maribor, — Izplačilo uradniških razlik. Kot poroča beograjsko »Vreme« bo predložil finančni minister dr. Markovič ministrskemu svetu predlog, s katerih zahteva odobrenje 30 milijonov Din za izplačilo uradniških razlik. —• Naša trgovska mornarica se razvija. Iz Splita poročajo: Jugoslovenska plovidba d. d. v Splitu je nabavila zopet nov tovorni parnik z 12.000 brutto tonami. To bo največja tovorna ladja, ki bo plula pod našo zastavo. Istočasno je sklenila Jadranska plovidba na 3u-šaku, da naroči novo ladjo najmodernejšega tipa za potniški promet na progi Sušak — Split — Gruž — Solun — Patras in nazaj. Vozila bo z brzino 12 morskih milj na uro ter bo imela 30 kabin I. in II. razreda ter veliko spalno sobo III. razreda. Ladja bo velikega pomena specielno za razvoj našega tujskega prometa. Z zadovoljstvom je treba ugotoviti, da je uvidelo prometno ministrstvo 'da je njegova specielna dolžnost, da daje inicijativo za razvoj našega parobrodarstva in osvajanje novih tržišč. — Statut zveze mest. Uprava mest je predložila notranjemu ministru v odobrenje statut Zveze mest. — Mere za pospeševanje tujskega prometa. Minister trgovine in industrije je izdal na-redbo v svrho pobijanja navijanje cen ter vzdrževanja reda in čistosti v hotelih in gostilnah, posebno v Primorju. Nar^dba naroča zvezam za tujski promet v Sarajevu, Dubrovniku, Splitu, Sušaku, Ljubljani in Zagrebu ter Šavezu gostilničarskih udruženj v Beogradu, da naj pozovejo lok. gostiln, organizacije, da naj določijo v vsakem kraju po eno osebo, ki bo kontrolirala hotele in gostilne glede snažnosti in cen. Ceniki morajo biti potrjeni od krajevne politične oblasti ter imajo biti razstavljeni po vseh gostiln, in tujskih sobah gostom na vpogled. Za pritožbe se postavi v vsako gostilno zaklenjena skrinjica, katere ključ bo imel pooblaščenec gostilničarskega udruženja. Skrinjice bodo v vseh lokalih enake, obliko bo predpisala zveza za pospeševanje tujskega prometa. Naredbo je izdal minister trgovine in industrije v interesu pospeševanja tujskega prometa. — Sumarski kongres, ki bi se bil imel vršiti dne 15. t. m. v Skoplju, se vrši istega dne v Beogradu. Tako je sklenil glavni odbor šu-marskega udruženja na zahtevo večine članov. — Kontrolne trine komisije. Ministrski svet je odobril za kontrolo trgov po glavnih mestih države kredit 350.000 Din. Trgovinsko ministrstvo je pričelo setavljati kontrolne tržne komisije za Beograd, Zagreb, Ljubljano in gotova druga mesta. — Kongres privatnih nameščencev se vrši dne 80. oktobra v Zagrebu. Na kongres so vabljeni med drugimi tudi zastopniki ministrstva za trgovino in industrijo in ministrstva za socialno politiko. —. Dopusti v državni službi. Kot poročajo, je odredilo ministrstvo, da sme dajati poštno ravnateljstvo tudi dnevničarjem dopuste in sicer po 15 dni, v slučaju bolezni pa po 30 dni na leto. — Ukazi v prosvetnem ministrstvu. V prosvetnem ministrstvu je pripravljen večji ukaz o razmestitvi in premestitvi profesorjev. — Veterinarske lekarne. Minister vojske in mornarice je odredil, da se nabavi za vojsko 200 novih majhnih veterinarskih lekarn. Kredit za lekarne je že odobren. — Stanovanja za železničarje v Osijeku. Beograjski listi poročajo, da je odobril prometni minister kredit 3,800.000 Din za zgradbo 18 hiS z 52 stanovanji za železničarje v Osijeku, it Osijeka pa poročajo v zvezi s to vestjo, da tamkajšnjemu županstvu o tem ni ničesar znanega. 8rb*ko - pravoslavni svetnik. Stefa-w*i, , ,?a’.8*na kneza Lazarja in carice Milice je častilo ljudstvo že preje kot svetnika. Leta 1911 je sklenil arhijerejscki sabor njegovo kanonizacijo. V pondeljek, 1. t. m., , na dan 500 * letnice njegove smrti, pa se je izvršila v Beogradu slovesna proglasitev in prva služba božja na čast novemu svetniku. Obrede je opravil patriarh Dimitrij ob številni asistenci duhovščine. Po službi božji je bila procesija po mestu. Stefan Visoki je imel kot despot svoj sedež v Reaavi, kjer se nahaja njegov grob, ki je pa prazen in se ne ve, ali so bili smrtni ostanki Stefana Visokega odneieni ali pa je bil pokopan drugje. — Albanski dijaki v Beogradu. Predvčerajšnjim je prispela iz Prage v Beograd skupin« albanskih dijakov, ki so dokončali na stroške češkoslovaškega »Rdečega križa« enoleten tečaj višje obrtne šole v Pragi. Na povratku v domevino so si ogledali Beograd, kjer ostanejo dva dni. Na kolodvoru jih je pričakoval in pozdravil tajnik podmladka >Rdečega križa« s tajnikom češkoslovaškega poslaništva. Mladi Albanci so gostje podmladka »Rdečega križa«,. — Živahno stavbeno gibanje na Sušaku. Na Sušaku in v okolici je stavbeno gibanje tako živahno, da je dvema opekarnama v Boki Kotorski pošla vsa opeka ter so izjavili, da do konca t. 1. ne morejo prevzeti nobenih dobav več. — Evharistični kongres v Koprivnici. Odbor za prireditev evharističnega kongresa, ki se vrši dne 4., 5., 6. in 7. t. m. v Koprivnici, je naprosil prometno ministrstvo, da bi se dovolila udeležencem običajna polovična vožnja. Prometno ministrstvo je prošnjo ^odklonilo z motivacijo, da za polovično vožnjo ni zakonite podlage. Ker se je dovoljevala v sličnih slučajih doslej vedno znižana vožnja, se je obrnil odbor za prireditev kongresa ponovno na kompetentne faktorje. — Iz sodne službe. Vpokojeni so: Josip Vovk, višji pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Škofji Loki, Martin Bohte, pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Ložu in Mihael Prelog pisarniški oficial pri okrožnem sodišču v Celju. — Iz državne službe. Režiser narodnega gledališča v Ljubljani Milan Pugelj je preveden v 1. skupino II. kategorije. — V carinski službi so premeščeni inšpektor Dragotin Rajič iz Maribora v Split, blagajnik Fran Eržen iz Novega Sada k centralni carinski blagajni v Ljubljani, revizor Franjo Peč iz Maribora k glavni carinarnici v Zagrebu, Dragotin Stradovski pa iz Rakega v Zagreb. — Izpite za rezervne letalske častnike-iz-vidnike so položili v Novem Sadu sledeči Slovenci: Rudolf Intihar iz Rakovce pri Kranju, Ivan Globokar iz Zagorja, Ante Petriček iz : Žalca, Feliks Robinšak iz Laškega in Milan j Zore iz Kamnika. Čestitamo! I — Kralj Boris v Nemčiji. Bolgarski kralj Boris je dospel predvčerajšnjim popoldne v Karlsruhe. — Panevropski kongres preložen. Predsednik Panevropske unije R. N. Coudenliove-Galerghi je panevropejski kongres, ki se je imel vršiti meseca oktobra t. 1. preložil. Prihodnji termin kongresa se določi na konferenci panevropskega centralnega sveta, katera se vrši dne 9. oktobra t. 1. Kongres je bil preložen, ker se je izkazalo, da so potrebne daljše predpriprave. — Smrt rentgenologa. Tri mesece po odkritju X-žarkov je pričel dr. Taylor v Peter-borough-u (Anglija) s svojimi eksperimenti, šele te dni, po tridesetih letih, pa je umrl na raku, ki so mu ga povzročili X-žarkii. Najprej je izgubil dr. Taylor tri prste na levi roki, nato Se enega na desni, toda bolezen se je širila bolj in bolj. Lansko leto je re&ig-niral na svoje mesto v peterboroughški bolnici, kjer je deloval dolgih 45 let. Potom javne zbirke so nabrali takrat zanj 750 funtov šlerlingov. Dr. Taylor je dosegel starost 66 let. — Smrt slavnega raziskovalca Afrike. Te j dni je umrl v Londonu v 83. letu svoje sta-| rosti slavni ingleški raziskovalec Afrike sir 1 Harry Johnston. — Čudno! »Frankfurter Generalanzeiger« piše # eni zadnjih številk: »Leta 1924 se je poročilo 527.000 moških in pravtoliko žensk « Čudno, da pravtoliko žensk! j — Pacifizem — bogokletstvo. »Werninge-roder Zeitung« .piše: »V svetem pismu živi : junaški duh, ne pa mevžarstvo. Končno odloča o usodi narodna vedno meč. Vojna je torej naravna stvar in izvira iz božje volje. Zato pa proč z bogokletnim pacifizmom!« — Škoda, ki jo povzročajo pasji dnevi v velemestu. Vročina, ki nas muči sedaj, v ta-kozvanih »pasjih dnevih«, ima za trgovce v milijonskem mestu posledice, o katerih lajik, ki ne pozna statistike, nima niti daleko pravega pojma. So podjetja, ki jim donaša vročina velik dobiček, kot so n. pr. sladoledarji, fabrikanti raznih sadnih sokov, pokalic, pivovarnarji itd., so pa tudi podjetja, katerim povzroča vročina velikansko škodo, ker se njihovo blago pokvari, to so n. pr. prodajalci mesa, klobas, surovega masla itd. iNajsi imajo ti trgovci v svojih lokalih tudi najmodernejše hladilne aparate, 'blago se pokvari dostikrat še med transportom itd. V privatnem gospodinjstvu se iznebe ljudje pokvarjenih viktualij navadno na ta način, da jih po mečejo na smetišče oziroma v stranišče ali pa v lijak. Pri večjih kvantitetah je to nemogoče. Zato morajo oddajati v večjih mestih trgovci in slični ljudje pokvarjene stvari zato določenemu organu, ki ima v to svrho dandanes tovarno, v kateri zaposluje večje število uslužbencev. Tako je tudi na Dunaju. Po uradni statistiki je uničil dunajski konjederec (Wasenmeister) tekom zadnjega meseca kolosalno kvantiteto 70.000 kg pokvarjenega mesa. — .Silno neurje nad Višegradom. Nad Više-gradom in okolico je divjalo te dni silno neurje. Valovi hudournikov so zajeli nekega štiriletnega dečka in neko dveletno deklico sredi polja in ju odnesli. Oba otroka sta utonila. — Velik požar na Sušaku. Te dni je izbruhnil v Pavlovičevi žagi na Sušaku požar, ki je udničil okoli 1000 hlodov v vrednosti do 50.000 Din. Da ni pihal veter, ki je zanašal ogenj proti praznemu prostoru, bi gasilci požara ne bili tako zlahka lokalizirali. — Nesreča na industrijski železnici. — Iz Osijeka poročajo: Na stroju tovornega vlaka tovarne tanina pri Jakšiču je nastal te dni med vožnjo defekt, vsled katerega je izgubil strojevodja oblast nad lokomotivo. Lokomotiva je drvela dalje s hitrostjo 100 km. Ko je osdbje uvidelo, da ni druge rešitve, je poskakalo s stroja in vagonov. Pri tem je balo j več uslužbencev težko poškodovanih; najtežje j poškodbe je odnesel strojevodja Baum-gartner. — Osliček vrgel vlak s tira. Te dni se je pripetila v bližini Knina zanimiva železniška nezgoda. V trenutku, ko je prihajal brzo-vlak, je dirkal po progi mlad osliček. Lokomotiva je sunila oslička parkrat od sebe, vendar se pa živinče s proge ni hotelo umakniti. Nenadoma je skočila lokomotiva s tira in vlak se je ustavil. Pri tem se je pokvaril tir, druge nesreče ni bilo. — Fatalna podobnost. Te dni so aretirali v Slunju Prpičevega tovariša Milo Sertiča. Tega mnenja so bili namreč oni in tako so poročali pozneje tudi listi. Sedaj se je izkazalo, da gre za neprijetno zamenjavo: Orožniki so aretirali povsem nedolžnega človeka, pekovskega pomočnika Luko Rabljenoviča iz Zagreba, ki je prišel na povabilo svojega prijatelja Gjure Vojvodiča v Slunj na semenj. Vsi protesti niso nič pomagali niti ni pomagalo dejstvo, da se je Rabljenovič legitimiral ter je jamčil za njegovo identiteto njegov bivši mojster, pek in gostilničar v Slunju Vojvodič. Orožnik mu je nastavil puško na prsi, mu preiskal žepe in revež mu je moral slediti na orožniško postajo, od pam pa drugi dan v zapor, kjer je moral čepeti tri dni, dokler niso prepričali orožnikov brzojavni odgovori zagrebške policije, orožniškega poveljstva, občine, kamor je možakar pristojen, vojne okružne komande itd., da je jetnik Luka Babljenovič, ne pa razbojnik Milo Sertič, in je prišla končno ponj njegova žena. Vse te prijetnosti je doživel Luka Rabljenovič vsled svoje fatalne podobnosti z iskanim razbojnikom. — Vlom v zagrebško škofijsko semenišče. Pred par dnevi je bil izvršen, kot znano, v škofijsko semenišče v Zagrebu drzen vlom. Odnešenih je bilo 60.000 Din. Kot storilca je izsledila policija dva mladoletna fanta, elektrotehniškega vajenca Štefana Stohana in trgovskega pomočnika Nikolo Rastiča. Poizvedbe so dognale, da sta fanta kljub svoji mladosti nevarna vlomilca, ki ju zasleduje oblast tudi radi voma v poštni urad v Ravnici, kjer sta razbila poštno blagajno in odnesla 1800 Din gotovine. — Kmetica ogoljufala gostilničarja. Kata Paljuk, zvita kmetska ženska, je hotela priti na lahek način do denarja.Vstopila je v Ru-pertovo goslilno v Cvetkoviču, se predstavila za Franco Pintar iz Voljavlja etr ponudila gostilničarju v nakup vino. Da je šlo hitreje in lažje, je prinesla seboj liter dobre kapljice kot vzorec. Ko je gostilničar vino pokusil, je bil takoj zadovoljen. Sklenil je z žensko v.ečjo kupčijo ter ji dal 1000 Din are, nakar je Kata zadovoljna odšla. Toda njen triumf ni trajal dolgo. Ko se je pripeljal Rupert naslednjega dne v Voljavlje, da bi naložil vino, je na svojo žalost izvedel, da tam ne poznajo nobene France Pintur. Bilo mu je takoj jasno, da je nasedel zviti goljufici, in prijavil je stvar orožnikom, ki so storilko v osebi Kate Paljuk prav hitrp eruirali. Kata se bo zagovarjala pred sodiščem. — Pri večerji ustreljen. Ko je sedel kmet Josip Stipac v Voloderi (občina 'Popovača) te dni s svojo ženo in služinčadjo pri večerji ter je baš naročal, kaj naj se drugd dan dela, je počil nenadoma skozi okno strel, ki ga je pogodil naravnost v srce. Stipac se je zgrudil pri priči mrtev na tla. Morilec je izginil brez sledu. Orožniki so aretirali drugi dan seljaka Gjura Horvatiča, ki se je ponovno izrazil, da ne inore mirno umreti, dokler ne izve, da je Stipac poginil. Stipac je namreč pred leti zaklal njegovega sina, radi česar je 4 mesece sedel. Kazen se je zdela, kot je razumljivo, njegovemu očetu mnogo premila. Ker je to vedno naglašal, je padel sum takoj nanj, vendar pa ni za njegovo krivdo razven tega prav nobenega dokaza, vsled česar ga je moralo sodišče izpustiti zop^t na svobodo. Orožnika poizvedujejo dalje. — Panika vsled močnejših erupcij Vezuva. Bruhanje Vezuva je postalo zadnje dni močnejše. Kilometer široka reka lave prodira neprestano dalje. Iz kratra lete žareče skale, ki ogrožajo observatorij. Vsled tega je zavladala med prebivalstvom pod Vezuvom panika. Kljub vsemu pa zatrjujejo strokovnjaki, da ni nobene nevarnosti. — Velike eksplozije pri japonskih mornariških manevrih. Iz Japonske javljajo, da je nastal pri zadnjih vajah japonske armade velik požar v municijskem skladišču, ki je pozročil katastrofalno eksplozijo. Ubitih je pet oficirjev in 32 mož. Okoli 50 je težko ranjenih. — Kuga v severni Afriki. Iz Bukarešte poročajo: Luki Braila in Galatz sta za potnike in blago iz Sueza, Tripolisa in Alžirja zaprte. Odredba se utemeljuje s tem, da so se pojavili v omenjenih krajih slučaja kuge. — Avtomobilski pasažirji, ki so ponesrečili v spanju. Iz Budimpešte poročajo: Te dni so našli na cesti v okolici mesta prevrnjen avtomobil, pod katerim so ležale tri one-sveščene osebe. Ponesrečence so prepeljali v bolnico, kjer je eden od njih umrl, ne da bi se bil zavedel. Preiskava je ugotovila, da je počila pri avtomobilu pnevmatika, nakar se je voz prevrnil. Nesreča je doletela pasažirje medtem, ko so spali. — Goreč avtobus. Na Grofa Štefana Tisza cesti v Budimpešti je jel te dni neki avtobus, poln pasažirjev, goreti. Od pasažirjev ni bil nihče poškodovan, ker so poskakali vsi pravočasno z voza. Promet na zelo prometni cesti je bil prekinjen celo uro. — Velika letalska nesreča. Te dni se je v bližini Boussana pri Aurignacu (Francija) neko potniško letalo užgalo ter padlo goreče na zemljo. Trupla pilota in štirih pasažirjev so potegnili izpod ruševin popolnoma zog-ljenela. Njihove identitete doslej se ms *«*»! čajo: Te dni se je prevrnil med vožnjo na cesti med Stranišičem m Toršo ponoči avtobus z 18 potniki. 17 potnikov je težko poškodovanih. Poškodbe treh so smrtnone-varne. — Otroka raztrgala granata. Iz Berlina poročajo: Na posestvu (Juednan pri Konigs-bergu so našli otroci granato. Med tem, ko so se otroci z granato igrali, je eksplodirala ter raztrgala enega od njih na kose. Granata je preostala iz rothensteinskega mu- nicijskega skladišča, ki je zletelo pred enajstimi leti v zrak ter zahtevalo nad 100 človeških žrtev. — Pilotova pričujočnost duha. Iz Linden-berga ob Bodenskem jezeru poročajo: Zgolj pričujočnosti duha piloti Truckengroda se je zahvaliti, da ni prišlo tu do slične nesreče kot se je pripetila te dni pri Kassel-u. Hidro-plan, ki ga je vodil Truckengrodt, je padel v jezero. Pilot je odprl z bliskovito naglico okna kabin ter rešil tako svoje štiri pasažirje, da se niso zadušili. Komaj so skočili pilot in pasažirji iz hidroplana, se je letalo potopilo. Vseh pet oseb se je rešilo na neko motorno ladjo. — Zastrupljenje s sardinami. Soproga poštnega uradnika Dietricha na Dunaju, njena 21-letna hči in njen 10-letni sin so pojedli te dni škatljo sardin. Par ur nato so oboleli. Zdravnik je ugotovil znake zastrup-ljenja ter odredil, da naj prepeljejo vse tri bolnike v bolnico. Mati in hči sta tekom noči umrli, sin se pa bori s smrtjo. Preiskava je ugotovila, da je bila škatja že pred par dnevi odprta. Trupla umrlih bodo abducira-na, sardine pa bo sodno-medicinski institut kemično preiskal. — 10 kopalcev ponesrečilo v enem dnevu. Dne 1. t. m. ni utonilo v Berlinu nič manj kot 10 kopalcev. — Ženska pozvana na nabor. 20-letna Dalmatinka Enca Malešič je optirala svoječasno za Italijo ter se izselila v Polo. Nedavno je dobila nenadoma poziv k naboru. Misleč, da gre za pomoto, je list raztrgala in vrgla proč. Te dni pa sta se pojavila v njenem stanovanju dva karabinjerja, ki sta imela nalog, da jo aretirata in odvedeta v zapor, ker ni zadostila svoji vojaški dolžnosti. Karabinjerja sta se nemalo začudila, ko sta zagledala pred seboj žensko, toda povelje je povelje: napovedala sta ji aretacijo in jo odgnala v zapor. Ko je ugotovil zdravnik, da je res ženska, je bila stvar kmalu pojasnjena: vojaška oblast je sklepala iz imena »Enea«, da je moški ter jo pozvala pomotoma na nabor. — Lopovščina ameriškega uradnika. Rimsko izjemno sodišče za zaščito države je obsodilo te dni nekega emigranta, ki se je povrnil iz Amerike na 12 let in pol ječe. Emigrant se je bil podal, ker mu kot antifašistu ni bilo mogoče ostati v Italiji ter mu fašistične oblasti niso hotele dati vizuma za potovanje, brez potnega lista v Zedinjene države. V Bostonu je izseljeniškemu misarju svoj beg iz Italije pismeno moti' viral ter razmere v Italiji natančno opisal *n prosil, da se mu bivanje v Ameriki naknadno dovoli. Priseljeniški komisar je izro#J dopis brez vednosti emigranta italijanske^111 konzulu. Ko se je emigrant nič hudega siu-teč vrnil v Italijo, je bil takoj aretiran i*1 ® ' sojen na 12 let in pol ječe, češ, da ie . doval v inozemstvu ugled italijanske države. — Kralj potvarjalcev novčani«- Lissa-bone poročajo: Pri Locoruni je bil te dni aretiran portugalski potvarjalec novčanic David Nun e s. Nunes je skušal spraviti nedavno v promet za okrog 900.000 funtov sterlingov novčanic po 500 in 1000 sendov. Par ljudi mu je nekoliko takih novčanic odkupilo, dasi so vedeli, da gre za falzifakate. Plačali so mu jih precej drago, nakar so ostali kot ogoljufani goljufi praznih rok. — Nemodern zakonski mož. D očim si ne želi dandanes navadno nihče otrok, je bil neki že več let poročeni mož v Pragi silno nesrečen, ker ni hotela priti štorklja v hišo. Da napravi konec neprestanim očitkom svojega moža, je ugrabila njegova boljša polovica otroka neke služkinje ter simulirala v stanovanju neke babice porod. Stvar pa je prišla na dan, vsled česar je ovadil razjarjeni mož ženo sodišču ter vložil obenem tožbo na ločitev zakona. Žena je bila obsojena na 1 mesec ječe. Otroka je tako vzljubila, da ga je obdržala tudi potem, ko jo je mož ovadil sodišču. — Nezaslišan slučaj gasilske komoditete v Berlinu. Te dni je padel v Berlinu neki 5 letni otrok v vodo. Njegovi tovariši, prav-tako pet- in šestletni otroci, ki so se bili ž njim igrali, so obvestili o tem dve starejši deklici, ki sta hiteli takoj na rešilno postajo, kjer sta nesrečo prijavili. Službujoči ognje-gasci so ju vprašali, če sta ibili pri nesreči sami navzoči. Ko sta deklici povedali, da sta izvedeli stvar od otrok, so ognjegasci odvrnili: »Na čenčanje otrok se ne moremo ozirati.« Isti odgovor so dobili nekateri drugi ljudje, ki so zahtevali, da naj gre moštvo rešilne postaje utopljenega otroka iskat. Šele dva dni pozneje so potegnili otroka iz vode, toda ne ognjegasci, temveč ribiči. — Afera iz budimpeštanske »boljše« družbe. Budimpeštanski listi poročajo o romantični ženitvi 21-letnega Štefana Szerme-a, sina in edinega dediča znanega madjarskega športnika, ki se je poročil s hčerko advokata in finančnika dr. Karla Halmosa, znano in mnogooboževano budimpeštansko krasotico. Štefan Szerme poseduje ogromno premoženje 600 milijard madjarskih kron. Tudi <*£ Halmos je velik bogataš, premoženje »i J pridobil v prvi vrsti kot posredovalec n državnofinančnih zadevah med »adj ko in francosko vlado. Ker pa je »»«1 Vr8tlMl postrežl)a' — Fran in AVTOMOBILSKA DIRKA NA LJUBELJ. Avtomobilska in motooiklistična dirka na Ljubelj dne 14. avgusta t. 1. obeta biti ena najinteresantnejših v naši državi. Posebno inozemci so pokazali veliko zanimanje za njo ter se med raznimi drugimi prijavljenimi nahajata tudi dva avtomobila Mercedes-kompresorja z 24 in 26 konjskimi silami, grofa Berckheima iz Weinheima v Nemčiji, dalje iBugatti-supersport princa Leiningen-a iz Amorbacha, Nemčija. Peleg teh pa se je med domačimi dirkači prijavil tudi g. Willy Strehler na Ansaldu in g. Karol Cerri na A. D.-Šport. G. Strehler je kakor znano dobil pri Plješevici zlato cigaretno dozo :Nj. Veličanstva kraljice Marije. G. Cerri Karl pa Je pred kratkim zmagal v ocenjevalni vožnji Majerskega in KoroSkega Avtomobilskega kluba na progi Gradec-Beljak, kjer je dobil najboljšo oceno in dosegel tudi najkrajši čas Tudi linazemski 'motociklisti ibodo na tej dirki častno zastopani. Štajerski Motor-Sport-Club v Gradcu je poslal na to dirko svoja najboljša vozača gospoda Strohmayer-ja in Johann \Vallner-ja na B. S. A.-motociklih. Češka Fahrrad- und Maschinen - Fabriks A. G. »Premier« pa pošlje svojega znanega vozača Bohumila Matcha na Premier-super-sportu 731 ccm. Prijavili pa so se tudi že večina vsi domači dirkači, tako, da bo zastopane skoraj vse znane motociklistične znamke, n. pr. Harley-Davidson, B. S. A., Indian-Altoona, »D«, Premier, A. J. S., B. Mi. , W., |Abilo za gospode osem, za dame sedem. ASK Primorje in SK Ilirija sta se vdele-žila vseh tekem. L. S. K. je tekmoval radi malenkostnega števila plavačev le na 5 progah. Plavanje dam: SK Ilirija SK Ilirija L. S. K. Pri štafetnem plavanju gospodov je zmogel SK Ilirija, pri štafetnem plavanju dam ASiK Primorje. L. S. K. je igral Water-polo igro s postavo le 6 igralcev proti 7 igralcev SK Ilirije II z rezultatom 2 : 0. Med tekmo je 1 igralec L. S. K obolel, nakar je njegovo moštvo od daljnjega tekmovanja odstopilo, sicer bi igrali s postavo 5 proti 7. Iz teh pregledov je jasno razvidno, da je A9K Primorje zmagal v prvi vrsti radi uspešnega tekmovanja svojih članic in da ima L. S. K. sicer po kvaliteti prav dobre plavače. Oeresuitd, morski preliv med Švedsko in Dansko, je preplavala 31. julija 1927 17-let-na plavalka Edith Jensen in sicer od švedske strani. Za plavanje te 25 km dolge proge je rabila 12 ur 50 minut. Velike teniške tekme v Ameriki. Koncem avgusta se prično v Ameriki veliki mednarodni turnirji za državno prvenstvo in finalne tekme za Davisov pokal, ki se jih udeleži kot zastopnik Evrope francosko moštvo Lacoste, Cochet, Brugnon in Borotra. Posamezne tekme se vrše v sledečem sporedu: 06. avgusta v Čikagi predzadnja runda za Davisov pokal med Francijo in Japonsko ali Kanado. — 29. avgusta v Bostonu mednarodna tekma za ameriško prvenstvo v dou-blu. — 8. septembra v Forest Hills finale za Davisov pokal med Zedinjenimi državami in zmagovalcem iz predzadnje runde. — 12. septembra v Forest Hills mednarodna tekma za ameriško prvenstvo v siinglu. Lahkoatletska tekma Nemčija — Švica 90/4 : 45K. Meddeželna tekma Nemčije proti Švici je končala z visoko zmago Nemcev, ker so Švicarji topot zmagali samo v skoku ob palici. Najboljši uspeh sta izkazali obe štafeti. Na 4 X 100 m je Nemčija izenačila brez Korniga svetovno rekordni čas ameriškega teama. Pri 4 X 400 m so ostali Nemci samo za 3 sekunde za svetovnim rekordom. V naslednjem prinašamo najboljše uspehe: 100 m: Houben (N.) 10.6 sek. — 200 m: Schttller (N.) 21.4 sek. — 400 m: Biiohner (N.) 50.2 sek. — 800 m: Engelhardt (N.) 2:02.1 min. — 1500 m: Bocher (N.) 4:08.6 min. — 5000 m: Kohn (N.) 15:13.4 minute. — 110 m lese: Trossbaoh (N.) 15.2 sekunde — krogla: Brechenmacher (N.) 1440 m — disk: Hoffmeister (N.) 43.32 m — kopje: Molles (N.) 59.47 m — skok v vis-Koopke (N.) 1.86 m — skok v dalj: Dober-mann (N.) 7.415 m — skok ob palici: Ger-spah (Šv.) 3.60 — 4 X 100 m: Nemčija (Bttchner, Houben, Schttller) 41 sek., izenačen svetovni rekord; švicarska štafeta daleč zadaj — 4 X 400 m: Nemčija (Schmidt, Engelhardt, Neumann, Btichner) 3:19.3 min. . Audija P»ra*i Francijo v lahkoatletski tekmi. Meddržavna tekma v Stamford Rridge je prinesla lahko zmago Angležev. Najlepši boj je nudil tek na 800 m, ki ga je izvojeval za se Lowe v 1:54.2 za širino prsi pred Sera Martinom. V naslednjem uspehi: 100 m: London (A.) 10.7 sek. — 200 m: Butler (A.) 22.9 sek. — 400 m: Rinkel (A.) 50.2 sek. — 800 m: Lowe (A.) 1:54.2 min. — 150 m: Moore (A.) 3:59 min. — 5000 m: Beddari (F.) 15.17 min. — 110 m lese: Gaibv (A.) 14.9 sek. — krogla: tDuhour (F.) 13.16 m — kladivo: Nokes (A.) 48.75 m — disk: Nokes (A.) 38.42 m — skok v vis: Lewden (F.) 1.85 m — skok v dalj: Alzicu (F.) 7.08 n. — štafeta 800 + 200 + 200 + 400 m: Anglija (Stallard, Mayor, Green- Hill) 3:30.4 min. Maratonsko plavanje na Ontarijskem jezeru in sicer na kanadijski strani, se vrši dne 21. avgusta na progi 21 angleških milj, t. j. 33.8 km. Seznam tekmovalcev vsebuje ra-zun zmagovalca zadnjega maratonskega plavanja na Georg-lake v USA, Keatinga, tudi nemškega kanalskega plavača Vierkotterja, Catalinskega zmagovalca Younga in druge znamenite plavače. Pred vsem imenujemo Argentinca Candiotija, ki je nedavno v svoji domovini preplaval 200 km v eni turi, seveda v reki navzdol. Razen drugih dobrih amerikanskih in kanalskih plavačev se se vpisali v startersko listo tudi Egipčan Hel-my, Francoz Michel, Havajec Navahi, Norvežan Farstad, (Italijan Tiraboschi in Šveda Nils Johannsson in Fritjof Anderson. Iz mednarodnega ringa. Paul Berlenbach, eks-svetovni prvak polutežke teiže, se je boril proti zamorcu- Bob La\vson v Madison Square Palače in ga potolkel k. o. v 7. rundi. Berlenbach, ki tehta 77 kg, je v krasnem stilu izvojeval match proti 4 kg težjemu zamorcu, čeravno je bil vsled silnega kratkega udarca že v 1. rundi izčrpan. V prihodnjem boksmatohu ho nastopil skoraj gotovo proti svetovnemu prvaku Mike Mac Tigue. V pešhoji Pariz—Strassbourg je zmagal Švicar Linder, ki je 304 km dolgo progo prehodil v 72 urah 41 min. 333 km na uro. Poročali smo že o majorju Segravcu, ki je postavil nov svetovni rekord s tem, da je dosegel 330 km na uro. Ko se je vrnil na Angleško, so ga sprejeli z velikanskim navdušenjem ter ga slavili kot »najhitrejšega moža na kopnem in v vodi«. Svoje vtise je sledeče opisal. Pri mojih poskusnih vožnjah sem s strahom ugotovil, da sploh ničesar ne bom videl. Zračni pritisk je bil tako silen, da nišem slišal niti lastnega motorja, samo tuljenje vetra. Sklonil sem se nekoliko z voza, postal pa sem omotičen vsled zračnega pritiska. Veter mi je pokrivalo skoraj strgal zglave in na drobno strgal usnjate trake na moji čeladi. Ko sem začutil, da drči voz v stran, sem mu skušal dati pravo smer in sem nalahno zavrtel vo-lant, toda brez uspeha. Sedaj sem obrnil vo-lant do polovice, toda zopet brezuspešno. Voz je drčal z blazno hitrostjo. Volant sem še naprej vrtel, toda voz je obdržal prvotno smer. Na koncu proge sem uvidel, da s pomočjo zavor ne bom mogel ustaviti voza. Prej so mi bili rekli, da teče voz še potem, ko se ga zavre, 3 km naprej. Na koncu 4 km sem hotel voz obrniti, toda voz je drčal še z brzino 160 km na uro. Kakih 400 m pred seboj sem zagledal morski prod in stal sem pred alternativo: morje ali sipino? Odločil sem se za morje. Ko se je voz dotaknil vode — 90 cm globoke — sem imel občutek, kakor da bi auto ležal na blazinah. Pritisk vode je bil tako silen, da je oibrnil avto k bregu. Ko sem voz vstavil in poskušal zavore, jih nisem več našel ter sem ugotovil, da so se vsled silne vročine stopile oziroma odbrusile. Predstavljamo si lahko, koliko mora trpeti pneumatika. Segravoov avto je imel montirane Demlopove pnevmatike, ki so po njegovem mnenju edine zmožne, da vzdrže tako bajno hitrost. Gospodarstvo. BORZE, 3. avgusta. Ljubljana. Berlin 13.515 - 13.545 (13.53), Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9875 — 8.0175 (8.0025), London 275.8 — 276.6 (276.2), Newyork 56.7 — 56.9 (56.8), Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 308.125 — 310.125 (309.125)). Beograd. Pariz 222.3 — 224.3, Newyork 56.7 — 56.9, Italija 308.25 — 310.25, Dunaj 7.9931 — 8.0231, Budimpešta 9.895 — 9.925, Bruselj 7.915 — 7.945. Bukarešta 34.25 — 34.75, Atene 76.25 — 76.75, Sofija 40.75 — 41.25. Curih. (Ob sklepu.) Beograd 9.1375 blago, Italija 28.22 den., Pariz 20.32 den., London 25.20125 den., Ne\vyork 519 bi., Berlin 123.45 den., Praga 15.39 bi., Bukarešta 3.18 den., Budimpešta 90.50 bi. Ljubljanska blagovna borza (3. avgusta). Les: Zaključen je bil en vagon desk -(večina smrek), 18 mm, I., II., III., monte, od 20 cm šir. naprej, 4 m dolž., fco vag nakl. post. po 470. — Deželni pridelki: Zaključena sta bila dva vagona turšfiice. X Dobava premoga za centralno kurjavo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je ponovno razpisana v štev. 81 »Uradnega lista« z dne 30. julija t. 1., na kar opozarjamo vse interesente. ŽBNITOVANJSKO POTOVANJE KRALJA BORISA. Vedno bolj se potrjuje vest, da je kralj Boris odpotoval v tujino zaradi ženitve. Vse bolgarske vlade so že opetovano silile kralja Borisa, da se oženi, da bo tako država obvarovana pred ev. bojem za prestolonasled-stvo in s tem bolj stabilizirana. Če ne bi imel kralj Boris potomcev, potem bi postal kralj njegov brat Ciril, ki je pa med Bolgari zelo nepriljubljen. Dokler niso bile razmere na Bolgarskem konsolidirane, ni bilo misliti na ženitev, ker bi bilo le malo princezinj pripravljenih sprejeti tako malo varno krono. Sedaj se je kralj Boris končno odločil, da ustreže svoji vladi in je sklenil, da se po-ioči. Prvotno se je mislilo, da bi postala bolgarska kraljica italijanska princezinja Gio-vanna. Ker pa ta najbrže ne bi prestopila v pravoslavno vero in ker bi se vsled poroke z italijansko princezinjo poostrili odnošaji z Jugoslavijo, je ta namera padla. Iz političnih vzrokov, osobito vsled nasprotja med Rumunijo in Bolgarsko, je bila tudi zavržena misel poroke kralja Borisa s princezo Ueano. Nato se je govorilo, da bi se kralj Boris poročil s hčerko velikega kneza Cirila Vladi-miroviča, s princezo Kiro Cirilovno. Toda tudi ta kombinacija ni verjetna in v zadnjem času velja kot najresnejši projekt zaroka s švedsko princezo Marto, hčerko princa Karla in nečakinjo kralja Gustava Adolfa. Princeza je zelo naobražena, demokratično vzgojena in bi življenje na bolgarskem dvoru sigurno poplemenitila. Njen oče pa je izkazal bolgarskemu narodu, kot častni predsednik Rdečega križa, velike usluge, ko se je zavzel za bolgarske begunce. Kralj Boris je star 33 let, princeza Marta pa 26. NAPAČEN START V SVET. Vrl pariški rokodelec, ki ima že sedem otrok, je prišel na narodni praznik ponoči baš v trenutku domov, ko se je njegova boljša polovica trudila, da bi obogatila svet z novim proletarcem. Babice ni ibilo mogoče tako hitro poklicati, toda, kdor postane že sedmič oče, se že kolikor toliko izpozna ter ne izguhi kar tako lahko glave. Mož je brivec ter kot tak na kri navajen. Nudil je svoji ženi ‘ potrebno pomoč in vse je šlo po sreči. Rodil se je krepak deček. Čestitamo! Toda naslednje jutro se je pripetilo, da so hotele oblasti očetu otroka odrekati. Da se dokaže eksistenca otroka, modri oblasti otrok sam še davno ne zadostuje. Oblast rabi spričevalo. Babica ali pa zdravnik mora potrditi, da je prišel otrok res na svet in da je res deček ali deklica. Očetu torej ni preostalo drugega, kot da je prosil nekega zdravnika za spričevalo, da otrok res eksistira. Pa kaj, če bi ‘bol zdravnik vesten kot bi moral biti? Potem bi dejal, da ne ve, če je fantek res pravi fantek! Zdravnik pač pri porodu ni bil navzoč. V tem slučaju se deček ne vpiše v akte in kar ni v aktih, ni na svetu. Dočim mora hoditi vseh 6 njegovih bratov v šolo, ostane lahko on tako neumen kakor hoče, on dela lahko kar hoče, oficielno ostane vedno neviden Človek, pa najsi se še toliko kaže. To pa velja samo toliko časa, dokler ne pride trenutek, ko se zanimata zanj naborna komisija in davkarija. Tedaj pa bodo že poskrbeli zato, da pride v akte. HUMOR TUJ1NR — Ali si bila ti tista, ki sem jo včeraj v salonu poljubil? »V kateri uri je to bilo?« Dijak, ki je padel, je brzojavil bratu: »Padel, pripravi očeta.« — Nato mu brat brzojavno odgovori: »Papa pripravljen. Sedaj se pripravi til« »Nikdar me ne smete poljubiti v prisotnosti mojih sorodnikov.« — Pa jaz vas vendar sploh še nisem nikdar poljubil. »Toda, da za vsak slučaj veste.« Neki varietetni umetnik je pozval gledalce, da mu povedo kako dolgo besedo. »Nepremočljiv!« pravi eden. — Gumit zakliče drugi. »To vendar ni dolga beseda!« — Pa se da raztegniti! Stara gospa beraču: »'Zakaj ne delate, če ste lačni?« Berač: Sem že dostikrat poskusil, gospa, toda vselej sem bil še bolj lačen, če sem delal.« Jan Weiu: 16 Baraka smrti Kreček — ta se ni bal kozakov — ti so hujši, ko smrt! — Gruber pa'— — ah, temu sem izmed vseh največ obljubil, da se vrnem. — Ni učakal, dečko ljubi, nežni. »Da, da...« je migala bradica Kuzme Lukiča. »Čakali bodo nanje doma, — pa jih ne bodo dočakali... Oči si bodo izplakale njihove matuške...« »Pa veš ti, Kuzma, da tukaj leži zaklad? — Tukaj-le, v temle grobišču leži — srebro in zlato ...« »Kaj se meniš! — Ti se šališ Josif France- vičt« »Ne šalim se, Kuzma Lukič. Ležič« »Pa kaj če leži? — Leži, — pa naj leži! — A ti veš kaj, Josif Francevič? — Ostani tu pri nas, — v gospodarstvu, boš gospodaril! Otrok nimamo, Marfa Petrovna te je pa vzljubila, ko svojega...« »Zlati moj, Kuzma Lukič! — Veruj mi, da bi silno, silno rad!!« Njegove oči so se srečale z očmi sestre Agate. — Jira se je i usmevom zamislil, — pa je nagloma vprašal mužika: »Kaj ti misliš, Kuzma — ugani, koliko je teh dimnikov v taboru?« Josif, šteti znam le do »sorok... (— 40. Op. prev.), teh tukaj bo pa, gospodi, gotovo dva soroka!« »Na kaj te pa spominja, Kuzma Lukič, tak dimnik nad zasutimi razvalinami?« In med tem, ko je Kuzmovo brado ku-štral veter, ki je pihal proti dimniku It. 17., — je pa Jira objel mlado sestrico. Padel je dolg, mrzel poljub, pa bolj tiho, kakor pa pade sneg... »Na kaj naj bi me tak dimnik spominjanje počasi razpredal mužik te umne besede, — »na kaj naj te spominja tak dimnik nad grobom? — Kako naj bo to mogoče? — -v Spodaj pod snegom mrtvi, — nad njimi pa dimnik...« »Ti, Kuzma Lukič, nimaš niti kaplje fantazije I — —« »Kaj jaz vem, kaj je to »fantazija«! — Po-čakaj! — Če' bi, — če bi pa šel iz tega dimnika dim, ibi se spomnil na Marfo Petrovno, kako nalaga v peč, — kako postavlja samo-var k obedu božjemu.« — Kuzma se je obr nil. »Kaj praviš, Josif, dobro bi bilo, če bi spet sedli! Tebe zebe sestrica ...« »Res je, Kuzma,« je rekla sestra Agata in se nenadoma stresla. — »Tukaj je delo dokončano ... Mnogo pa je drugih v Orenbur-gu, pri svetem Ivanu, ki se jim lahko še marsikaj popravi in vrne...« Sani so potegnile, vsi zvončki so zazvenča-li, tako čisto, tako sveto in divno, kakor zvene v cerkvi ministranti pri povzdigovanju zlate monštrance_______ Trojka se je odpeljala.-------- Jira se je še poslednjič obrnil proti številki 17 in zakrožil s čepico nad glavo: »Z Bogom, tovariši!« HUm*.) j To in ono. PROHIBICIJA IN PROSTITUCIJA. Ameriški listi pišejo: Odkar imamo v Zedinjenih državah prohibicijo, je opažati, da se je prostitucija zelo razširila. To je ugotovil »Odbor štirinajstih«, ki je bal ustanov-, ljen pred 20 leti v svrho pobijanja komer-cializirane prostitucije v Newyorku. To ugotovitev je objavljena v pravkar izdanem letnem poročilu »Odbora štirinajstih« za 1. 1926. Poročilo pisavi: >Splošno znano je, da je Volsteadov piohibicijski zakon kriv, da je število takezvanih »nočnih klubov« v 'Ne\v-yorku tako zelo naraslo. Prostitucija je nove razmere hitro izkoristila. Ugnezdila se je v »nočnih klubih« ter se tako razpasla ko še nikdar .popreje.« Po podatkih »Odbora štirinajstih« presega število prostitutk leta 1926 število izza leta 1926 za Sl odstotkov, število slučajev spolne pokvarjenosti mladine pa za 51 odstotkov. RESTORAN BERNADOTTE. Princ Oskar Bernadotte, najstarejši brat švedskega kralja je preuredil nedavno svoj« vilo Fr.iedhem v sanatorij. >Pri tej priliki je povedal sledečo enekdoto jz zgodovine vile: Princ je omenil, da se bodo servirala v sanatoriju v bodoče brezplačno tudi jedila. To pa ne bo prvič. Pred par leti sta prišla lepega poletnega dne v vilo dva Angleža s svojimi soprogami. Vsedla sta se na verando, pri čemer je eden od njiju vskliknil: Here iz the restaurant!« Princ je vprašal družbo, kaj želi, nakar so zahtevali Angleži čaja in peciva. Princ jim je dal zahtevano prinesti. Ko so čaj popili, so si ogledali sobe. Pri tem je vzbudila pozornost enega od njih lepa oljnata slika. Vprašal je, koga predstavlja. Princ mu je odgovoril, da predstavlja kralja. »Kralja?« je repliciral Anglež, »pa kako ste prišli potem do slike?« »Podaril mi jo je kralj«, je odvrnil princ. Ko ga je Anglež začudeno gledal, je pripomnil: Kralj je namreč moj brat.« Angleži so spočetka mislili, da se ‘princ šali, ;Ko pa so videli, da jim ni treba za čaj in pecivo ničesar plačati, jim je postalo jasno, da niso v restavraciji, temveč v privatni hiši, in sicer v prinčevi. Bili so zelo iznena-deni, pa tudi zadovoljni; zakaj tako zanimivega dogodka na svojem potovanju po vsem svetu še niso bili doživeli. BARVASTI POLJUB. Več fashionaiblih restoranov v Budimpešti se je vrnilo k medvojni navadi ter uvedlo papirnate serviete mesto platnenih. Gostje, ki so se bili navadili zopet na komfort, so seveda sprva protestirali in natakarji teo morali sporočati svojim šefom dan za dnevom pritožbe. Utemeljevali so pa vsi restav-raterji to novost z isiim dejstvom: Rdečilo pobarvanih ustnic je povzročalo na platnenih serviet ih lise, ki jih ni bilo mogoče izprati. Da bi pa dali vsaki dami novo servieto ni mogoče ker se serviete ene morejo vračunati v cene jedi. Tako je prišlo med restavraterjem in gosti do majhne vojne in vzrok je isti, ki ga beleži zgodovina pri tolikih velikih in majhnih vojnah. Gre za Helenino lepoto. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis is vinskega kisa. Zahtevajta ponudbo. :~i Talofon Stav. 2389. TahniCno In hlgi|enl{no najmocl err.eje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, SunajeRa casta It. la, II. aaetstr. Kupimo vsako množino dobro igane opeke. Ponudbe franko vagon »LJUBLJANA* in franko »Opekarna* na poštni predal 68 Ljubljana. - - Širite - -.Narodni Dnevnik"! lija Erenburg: Ljubav Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel Š. L.) 1. K las tor in Poluks. Že drugi teden ni v celi hiši delovala električna' napeljava. Smrdeča dušica, plavajoča v skledici lanenega olja, na kakorš-nem je gospa 'Neichenson pražila vlivance »milanaise«, je komaj obrisovala v kotu neobrita in upadla lica Halibjeva in veliko ponev, pokrito s prisušeno peno. Halibjev je melanholično po njej pobrskal in vzdihnil: — Mojih sil je .konec! Kursk... Ko pridejo nazadnje naši, od mene najbrž ne ,bo ostalo drugega, ko brada, pa še ta že pod zemljo. Obli iNeiohenson se je ko žoga zairkljal z zaboja od zaplenjenega šivalnega stroja, na katerem se je bil nekako posedel, odprl je vrata, jih zaprl, spet odprl in spet zaprl in končno, ko se je malo umiril, zadrob.il, Uprav - del lito plus ena iz kom - celice soc-skrbstva1. Kako in čemu naj se po-govarjam o nekem Kursku, ko sem pa že štirikrat bil »tam«, to se pravi, — ne v Kursku, ampak v »notranjk — notri ! Takoj ti pokažem »Izvestja«. Kje je tukaj tvoj Kursk, 1 Nesmisel iz sovjetskih uradnih kratic. (Uprav-del — upravitelj, delovodja. Kom-celica — komunistična celica, odn. osnovna organizacija komunistične stranke v obratih, uradih itd. Soc - skrbstvo — oddelek soci-jalnega skrbstva pri sovjetu.) Op. prev.) — te vprašam? Nobenega Kurska! Sicer pa ti kar poslušaj — »na podlagi odloka V. Č. K.1, to je prav tam, kjer sem bil jaz, — »Št. 1, Ivan Iljič Obuhov — oficir — belogardist, št. 6, iMojzes Lazarovič Spitz, — za zlobno spekulacijo, št. 19, Adolf Oskarovič Blueni, — zaradi zveze z monarhisti.« Pa veš ti, (koliko je številk? Ravno 84! To je nekaj čisto drugega, ko tvoj Kursk! — 'No, brat! Mene ne boš uplašil! Niso na pravega naleteli. Ti mi rajše preberi, kakšne novice so s fronte? — Fronta! Kaj naj ima pri vsem tem opraviti fronta? Koga naj fronta zanima? Ali si morda, ne daj Bog, poklican, kali? Novic hočeš? Evo ti jih, novic: — po kuponu 47 pol funta rastlinskega olja, lo je eno. Tri četrtine funta peciva, to je drugo. Funt riža, tretje. Splošno, seveda, ni preveselo. — Nehaj ponavljati boljševiške marnje. Jaz sem, bratec moj, — Halibjev! Svojega prepričanja ne zamenjam za Tunt riža. A pro-pos, se dobi-li pri tebi kakšen prigrizek? Odkar so me izpustili, — nisem še nitesar zavžil, da bi se kmalu res prosil spet nazaj v Butirke5. »Prigrizek^ pa še v Moskvi, v letu devetnajstem! Kljub temu pa se je Neichenson vzdignil. Veliko čuvstvo je prijateljstvo! Ze davno, enkrat v prejšnjih časih je ostroježični Stjepan Fjodorovič Istomin, ko 1 'Vrhovni organ črezvičajke — (revolucionarna policija z izrednimi polnomočji.) (Op. prev.) 2 Moskovska ječa. (Op. prev.) se je po nekem opravku pripeljal v Čerka-sko prečno ulico, kjer je bil sedež nepozabno umrle družbe »Halibjev in Neichenson«, in ko je videl, kako je Neichenson, trkljajoč se, ko žoga, prigovarjal neki nadušljivi 'babnici, naj kupi akcijo groznenskih najdišč »Evers«, ki jih ni poznal nihče, niti tovarniški inšpektor v Groznem1 ne, in kako je Nei-kensona spremljal z globokim, oddaljenim ba»oni Halibjev, nervozno prebirajoč svoje prste, — »najugodnejši in najblagorodnejši posel; kot plemič vam lahko dam besedo: 28% letno« — ko je vse to videl, je Stjepan Fjodorovič okrstil parček z imoni »Kastor in Poluks«. Ostroježičnost še dolgo ni praznoježičnost, — in ko je Stjepan Fjodorovič zvedel, da je ena iz nadušljivih babnic v zvezi z obsolut-no fantastičnostjo groznenskih najdišč in še marsičesa drugega, odšla k večnemu počitku, — je to diplomatično zamolčal. To se je godilo v Oliotnidjem klubu2, kjer je Ha-libjev, oEevidno ob spominu na pokojnico, srkal martelevskega s tremi ■zvezdicami, Nei-uhenson, ki pa sploh ni pil, pa ginjeno nanj pogledoval. Neichenson je bil sploh nežne narave: v pfedsobi istega kluba ni vratar, (vratarji radi bolehajo na razstresenosti), ne, sam Neihenson je pazil, da bi roke Halibjeva — brez kakih mučnih krčev zdrsele v struge rokavov. Roke ujede, urne, nervozne, 1 Industrijsko mesto Kavkaza s petrolejskimi vrelci. (Op. prev.). 2 Moskovski klub. .(Op. prev.) kakor je 'bilo že rečeno, roke Halibjeva s® bile kaj malo podobne desetim zapitanim pijavkam Neichensona, ki so se čez mero rade prisesevale k pisanim zastavnim li' stom. Tako je bilo v vsem, no pa ta nepodobnost je samo poviševala patos dandane* redkega čuvstva. Bankirska pisarna je imela namesto temeljne glavnice — zvitost Neichensona in odločnost Halibjeva. Res je, da si je Neichenson znal izmišljati, ko nihče, vendar se je pa sam bal svojega izmišljevanja, da se je potil od strahu. Haliibjev ga \e bodril, če drugače ne, s koncema svojih br-čič, u ugledom, s plemiškim rodom, s Vri' jateljstvom do policijskega direktorja, ^ *f° besedo, z različnimi atributi korenitega w skviča, Neichenson? — saj Neichan6011 imel niti prave domovinske pravice. 011 sam bi ne smel niti ziniti. Oba skupaj sta Pa P°’ loži la temelj znameniti bankirski pisarni. Za njeno stekleno pregrajo so našli skoraj genijalni možgani Neichensona, skriti poJ namazanimi kodrčki, 6ebi odgovarjajoči posel. Cernu so zavistneži govorili o kapitalu? Kapital sploh ni bil potreben! Kaj babnice, če se je pa še sam tolsti lisjak s Poljanke enkrat ujel, ko se je namesto za običajni »okras cerkve«, potrudil za dolžni procvit pisarne v Čerkaski prečni1, in je leto nato umrl zaradi srčne bolezni, zadihajoč se brez misla pred smrtjo pod zele.no-sinjimi sra-gani . 1 Moskovska ulica. (Op. prev.) (Dalje prih.) ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI naznanja, da je začela dne 18. julija 1927 poslovati njena PODRUŽNICA V KOČEVJU ki bo izvrševala vse vrste bančnih poslov najkulantneje Na veliko 1 Nizke cen«! GALANTERIJA D. M. C. prcjico, dišeča mila, ilice, vlile« (pribor) alpaka, alumlnium, ** prikrojevanj« In obrezovanj« tri, iepni noil, glavniki, razni ankancl, dreta, svila v vseh barvah samo pri JOSIP PETELINC-U, Ljubljana Slini Prešernovega spomenik«, ob vodi. Nstrežba tolna ! Nizke tene! Na veliko I 7 IS A A R N A MERKUR LJUBLJANA SIMON ORBOORČ1ČEVA Ul V pripori 4 se priporoča za naročila v tiskarsko stroko spadajočih del. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo kleparskih del na vseh objektih mestne pehotne vojašnice na trgu Taboru. Ofertni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu: Šolski drevored 2/II. Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do 8. avgusta 1927 do 11. ure dopoldne. Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. avgusta 1927. Št. 21052/27. ref. IX. Razpis. Mestni magistrat ljubljansk* razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih in krovskih del za zgradbo vil raznih tip za topničarsko vojašnico. Ofertni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/11. , , Ponudbe je vložiti Pri imenovanem uradu do 8. avg. do 11. ure dopoldne. Mestni magistrat ljubljanski, dne 3. avgusla 1927. MALI OGLASI. Za vsako besedo se plaia 50 par. Za debelo tiskan* pa Din 1.—. »Ullstein’« Weltgeschichte« (elegantno vezano) M Din 1000 naprodaj. Ma-bIov v upravi. Prodajalka dobra mož v mešanem blagu, teli premeni U mr ■to. Cenj. d o piie na upravo tega lista pod iifro »Z a n ealji vs<. Proda se cen® pohištvo, Steditolk ma' la peSka. N«1®* P°v» uprava l»ta. kupimo sledeie knjige — tudi rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. Premog - debla WoMova NIT. - Tslsl. M OglaSujte v Narodnem Dnevnik«. Izdajatelj: Aleksander 2eleiuik*r. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej 8ever. Vri v Ljubljani.