I*eto LXXV., ŠU XXZ Poštnina plačana * eotovini. Ljubljana, torek 18. maja 1M)XXI Cena 50 cenL URSUMirrvo LN UFKAVA: UU6UAMA, PIHXUNUEVA ULICA 4 —. 9BLAFON: Si-22. dl-23 31-14, 31-25 1» 31-OaCl^TUGNU ZASTUPSTVO v o^iam u tU-oijcvtne Itattje tu fo—1 Mm Ha^imt pri postao ć^kovnetr mrodmi UTVlOrVF PfTBBUCITA rTALlANA &. A-, MILANO Ljubicu« 15-3M dan opoldne — Mneto a naročnina IX— Br* CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblieita S pfW«nl«ua Italiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A- MILANO. Porti dell'Algeria attaccati, c 'J 1 ■ '1! oni risultati, da formazioni dell'Asse II Ouarticre Generale đeMe Forze Armate comunioa in data di 17 maggio il seguente bollettin > nr. 10G7: Porti dell'Algeria sono stati attaccati. eon buonj risultati. da formazioni italiane e germaniche, Stanotte Roma * sta ta sorvolata da ae-rei nem.'ci che hanno poi sganciato bombe sul'a zona dl Ostia; qualche danno ed al-cuni ferjti. Alžirska pristanišča z dobrim uspehom napadena po letalstvu Osi Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 17. maja naslednje 10S7. vojno po redilo: Italijanski in nemški letalski oddelki *o z dohrra nspehom napadali alžirske luke. Snočl so sovražna letala priletela nad Rim in kasneje odvrgla bombe v okolišu Ostije. BHo je nekaj škode in nekoliko ranjenih. Vel. Kralj in Cesar na otvoritvi četrte narodne umetnostne razstave JASNA IN ODLOČNA ZUNANJA POLITIKA ITALIJE IN OSI Psročllo Senatu o delu in proračunu zunanjega ministrstva — Zgodovinska misija Italije v sredozemskem področju Rim. 16. maja. s. Davi je bila ob navzočnosti Nj. Vel. Kralja in Cesarja otvor jena 4. umetniška nsrolna razstava. Vladarja so ob prihodu v palačo sprejeli predsedn k minister grof San Martino Valperga, akademik Italije Oppo, generalni tajnik s čljni upravnega sveta, zastopniki vlade in hie-rarhi. Tajnik stranke minister Scorza. minister Italijansko Afriko Teruzzi. minister za narodno vzgojo Biggini, minister za ljudsko kulturo Polverelli, zastopniki senata in zbornice, fašljev in korpo-racij, guvem r ;n prefekt. Prisotni so bili tudi veleposlanik spanije in veleposlanik Nemčije, zastopnik Japonske in vsi poslaniki držav trojnega pakta. Med povabljenci s^ bili senatorji, nacionalni svetniki, akademiki Italije in mnogi od'.ičniki iz po-liUčnih, kulturnih in umetniških krogov. Grof S~n Martino je prečita! poročilo, v katerem je dejal, I a obnavlja Italija kult umetnosti, medtem ko se njeni vojaki hrabro bore na kopnem, na morju in v zrsku. 16 mesecev je preteklo od otvoritve prve razsta-ve Kvadrienala v Rimu. Zahva il se je vladarju za njegovo vzvišeno prisotnost. Nato je govoril minister za narodno vzgojo, ki je poudaril, da nas degodki te velike in junaške ure domovine ne odvra- čajo od umetnosti, in je zatrlil da se mora narodni umetniški zaklad prav tako braniti kaJkor družina, dom in zemlja. Naj bo ta vojna taka huda. italijanski narod je ponosen, ker ni zastavil samo svoje sedanjosti in bodočno^ni. temveč tudi svojo preteklost. Država ima nalogo vzgajati nsrod v zavesti njegove funkcije v omiki. Italijanski narod je z umetnostjo kakor z mislijo izrekel v vseh časih odločilne besede za svetovno omiko. Izrazil je veselje, ker so se umetniške sile naroda zbrale v borbi za obrambo omike, ki jo izraža italijanska umetnost v čudovitih, večnih oblikah- Vladar si je ogledal nato ob spremstvu senatorja San Martina in akademika Oppa ter visokih hlerarhov in zastopnikov oblasti 47 dvoran velike razstave. Pohvalil je navzoče razstavijalce in ob slovesu izrazil svoje zadovoljstvo predstojnikom ustanove spričo čulovtto upele 4. raztave navzlic resnim in hudim vojnim časom, kar dokazuje velikodušnost naših umetnikov in vnemo njihovega dela, ki časti Italijo. Ob prihodu kakor tudi ob odhodu iz razstavne palače je množica, ki se je zbrala pred palačo, izkazala vlalarju svojo vdanost. Uspašfti boji pri Vel. Lukah UJSnJcovlti nepričakovani sunki v sovjetske postojanke — Uničuj 3če c bs trci] e vanje sovražnega zaledja Iz Hitlerjevega glavnega stana. 17. maja. Vrhovno poveljnišlvo nemške vojske je objavilo danes nasledn;'e poročilo: S področja okrog Velikh Luk poročajo o uspešnem lastnem bojnem delovanju. V raznih drugih odsekih vzhodne fronte so nemške napadalne čete nepričakovano vdrle v sovražne postojanke, razdejale številne bojne postojanke ter privedle ujetnike fn plen Posamezni sovjetski napadi so bili zavrnjeni deloma v sodelovanju z letalstvom. Pri načrtnem obstreljevanju sovražnega dovoaa v južnem in srednjem odseku vzhodne fronte so nemška bojna letala tudi včeraj z uničujočim učinkom obstreljevali železniške postaje In veliko število vojaških vlakov vseh vrst. gibke angleške letalske sile so preteklo noč prodrle nad nemško ozemlje In vrgle na nekatere kraje majhno število rušilnih bomb. Poškodovani sta bili dve dolinski zapori, silne množine vode, ki se je razlila zaradi* teh poškodb, pa »o povzročile težke izgube med civilnim prebivalstvom. Osem na-pada ječ i h letal je bilo sestreljenih, 9 nadaljnjih sovražnih letal pa uničen*h nad zasedenim zapadnim ozemljem, izmed njih eno po zaslugi oddelkov kopne vojske. Nemška brza bojna letala so v noči na 17 maja več ur nepretrgoma napadala vojaško važne posamezne cilje na področju Londona z bombami težkega kalibra. Dva lastni letali se nista vrnili s tega napada. Višji narednik K u rt Jorg je v eni noči sestrelil 4 sovjetske bombnike. Uspešne nemške akcije na vseh odsekih BerHn, 17. maja s. Iz vojaškega vira se doznava, da se ofenzivna operaciia. katero so pred nekaj dnevi nemške čete pričele južnozapadno od Krimske v vzhodnem odseku kubanskega mostišča, z uspehom nadaljuje. Sovjeti so imeli krvave izgube. Nemške čete so /zaiele težko in lako orožje, tanke in skladišča streliva. Obkoljene sovražne skupine se uničujejo. O*" rracije nemškega letalstva proti oporiščem in zbiraiščem sovjetskih čet so povzročile sovražniku hude izgube. Sovražnik je Izgubil štiri pehotne divizije in tri oklonne brigade. V noči na 15 maja so bili spopadi na Črnem morju ob obaTi kubo^ke«?a mostišča med sovjetskimi in nem51:imi ed:nica-mi Dvoboj se ie ugodno končni za Nemce, katerim je unselo z udarom zajeti več čolnov za oskrbovanje sovražnika. 15. t m je nemško letalstvo silovito bombardiralo z'asti zapadni orisov kavkaske fronte Leta'* so zadela oblekte v Te-menuku k*kor tudi va?no sred:šče Biel-gnrod Na tleh so unffcHi Številna sovfet-ska letala, kr so se n^frjravjfala za odlet. Dnj^o esVadro n^^Vh roSTfPV so nana-dle stalna M^lišč-> v soviet-k^ 7a'ediu jn unična sk^mn ?fs letal N^aH^a so bila tudi mesto Ra+s^sfc in dro*** Sfetežni-Ska sred"?f^ med n-vnrem fn H^om ter ob železniški r>rryi Rostov—Svobod? Bombe srednjega kalibra so povzročile znatno škodo in hude požare. Nemško letalstvo je izvedlo tudi uspešne ofenzivne akcije na j kolodvor Volkov, južno od Petrograda, katerega so nemški letalci bombardirali v zaporednih valovih. Tudi tu je nastala huda škoda. Moskva zahteva od Amerike nove pomaci BnenOs Aires, 17. maja. s. Listi pišejo o Rcoseveltovem sporočilu, da se bo za eno leto zopet o^ncvLl sporazum s Sovjetsko i Rim, 17. maja. s. Senatu Kraljevine je bilo predloženo poročilo senatorja Salate o proračunu zunanjega ministrstva. Poročevalec opozarja predvsem na ne samo simbolični pomen prevzema zunanjega ministrstva po Duceju osebno. Po omenitvi značilnosti obeh prejšnjih peiiod. ko je na I 10 let fašističnega režima Duce vodil zunanje ministrstvo, zatrjuje poročevalec, zavračajoč mnenje, da gre za spremembo italijanske mednarodne politike, da zopet-ni pojav Duceja v tem trenutku na vodilnem mestu zunanje politike pomeni več ko običajno ministrsko spremembo in znači v vojni takih obsežnosti in dogovorov, kakršnih ne pozna svetovna zgodov na, da je diplomatska akcija zopet med najbolj ostrimi orožji v vojni, vsakodnevne diplomat lčne akcije in reakcija, dokler traja vojna, toda obenem tudi akcije in reakcije usmerjene na bodočnost. Za svojega sodelavca v vodstvu zunanjega ministrstva, pravi dalje poročilo, je Duce poklical drug.č kot državnega poJ-tajnika v palači Chigi Giuseppa Bastiani-nija, najzvetstejšega tašista od pohoda na Rim, preizkušenega v mnogovrstnih položajih Stranke in v diplomaciji, moža nagle politične intuicije, relkega ravnovesja ter priznane in obširne izkušenosti, neutrudnega delavca in stvarnega uresničevalca. Po obravnavanju finančnega sestava proračuna in izrednih nakazil zaradi potreb, ki jih postavlja vojno stanje upiavi zunanjega ministrstva, govori poročilo o ureditvi in udejstvovanju ministrstva, ki je v sklalu z nujnostmi vojne po času in obsežnosti zmanjšalo diplomatsko udej-stvovanje v ožjem smislu in razvnelo obširnejšo politično akcijo v svrho pripravljanja sodelovanja in jačanja vojaške akcije. Pop 2 In o ediitstvc v akcijah sil Osi Po orisu dela za zaščito državljanov in italijanskih interesov v tujini in zlasti v vojujočih se državah in sovražnih državah, ter po orisu resnično izjemnega dea v kulturnem udejstvovanju navzlic vsem težko-čam trenutka, omenja poročilo delež osebja ministrstva pri vojni mobilizaciji z nad 300 funkcionarji in uradniki pod orožjem od 700 nameščencev raznih edinic, mit ve, ranjene in odlikovane za vojaško hrabrost, ne pozabljajoč funkcionarje, ki so opravljajoč svoje diplomatske ali konzularne posle na vojnem področju in operacijskem ozemlju, zg edno delili nevšečnosti in nevarnost s četami, zlasti na Balkanu in v Afriki. Prikazujoč nato politično in diplomatsko akcijo v zadnjem letu. omenja poročevalec edinstvo v akciji Osi na političnem in vojaškem področju v najširšem okviru trojnega in protikominternskega pakta z istovetnostjo metod in akcije, katere simbol zvezo, ki bo dobivala podporo na osnovi za- j m jamstvo je vedno tesnejše prijateljstvo kona o pcuojilu in najemu. V zvezi s tem j med Ducejer peročajo, da je Moskva odločno zahtevata • ija tudi em in Fiihrerjem, katero poživ-odnose s tretjim velikim zavez- bistveno povečanje dobav, zlasti tankov in j nikom. Japonsko. Z višjimi pogledi na živil. Finančni minister Morgenthau pa ^e zahteval nov dodatni davek v znesku 10 milijard dolarjev. Scvjeti nočejo dajati pojasnil o vajnih ujetnikih Rim, 17. maja. s. Vatikanski poročevalski urad javlja, da debiva dnevno mnogo vprašanj o vo akih, pogrešanih na ruskem bojišču. Na željo sv. očeta s je vatikanski poročevalski urad prizadejal že od leta 1941 s prošnjam' za podatke o teh vojakih in je skuhal tudi posredovati, da bi smeii pcšljati v Rusiji ujeti vojaki svojcem kratka pismena poiočila, kakor je to v navadi pr< ujetnikih v drugih državah. Stolica je pomnožila svoje prošnje in dala na razpolago vsa svoja sredstva za to človekoljubno delo. Doslej pa vsi ti poskusi niso dosegli zaželenega uspeha. vatiksnski poročevalsKi urad pa izpolnjujoč naročilo sv. očeta brez prestanka nadaljnje s prošnjami in ne opusti ničesar, s čimer bi se dalo uteš ti trpljenje vojnih ujetnikov v. Rusiji. Tako je bilo prejšnje tec*ne preko tega urada odposlanih 150 000 velikonočnih voščil ujetnikom in intemirancem. J skupne idealne in praktične interese evropskega edinstva. so v skladu tudi odnosi z ostalimi pridruženimi ali nevtralnimi silami. Iberska skupnost Po obravnavanju posebnih italijanskih interesov na področju Podonavja in Balkana, ki sta bolj neposredno ogrožena od sovjetskih ambicij, podpiranih od Londona in Washingtona, označuje poroči- čija podaljšala z Italijo obstoječi režim nevtralnosti, med tem ko je vedno bo'.j očitna skupna skrb zaradi obnove stremljenj boljševiške Rusije do ožin, da bi se Turčija lahko odtujila bodoči ureditvi Sredozemlja v prid Sredozerncev. Ustvarjajoče italijansko delo na Balkanu Posebno obširno obravnava poročilo akcijo Italije v najbolj kočljivem odseku balkanskega pelotoka od zadnjih grebenov Julijskih Alp do rta M^topana v dvojnem smotru, da se za g tovi ta dolgi odsek evropske obmorske meje pred kakršno koli zunanjo grožnjo sovražnikov, varujoč prebivalstvo pred okužbo s tujimi ideologijami, in da »e omogoči narodom miren razvoj njih udejstvovanja v kulturi ln pravici. Po obrazložitvi težkoč te naloge in doslej s trudom d:scženih uspehov, skoraj vedno s pristankom in sodelovanjem samega prebivalstva obravnava poročevalec posebej Albanijo, Hrvatsko, Crno goro in Grčijo, zaključujoč, da sta bili pretekli dve leti od konca balkanske vojne bogati na izkušnjah in dragocenem pouku v tem kočljivem sodelovalnem področju z ljudstvi raznih narodnosti, ki so temeljni problem za organizacijo Nove Evrope. Globoki človečanski čut, ki izvira iz najglobje naše latnske zavesti, nam je približal tudi včerajšnje sovražnika pn delu za pomirjenje in normalizacijo, katerega je mogla propaganda in anarli čna akcija komunizma, zakrita s plaščem slo-vanstva, samo zakasniti ali omejiti. Te ustvaritve Italije v skladu z načeli, ki 30 b la že izpričana, je dokaz naše odkritem srčnosti ter se bodo morale upoštevati v bedeči politiki za neodvisnost in sodelovanje evropskih narodov. Odnosi do VIchyja Govoreč o spremembah po ang'.oameri-škem izkrcanju v Severni Afriki, o stvarnem, dasi nepravnem položaju Francije napram osnim silam, opuščajoč vse čustvovanje, ki ga imena Tunis. Nizza, Korsika ter junaštvo naših vojakov vžigajo v našem srcu. pripominja poročevalec, da je zaupljivo sodelovanje, ki je nastalo med našimi vojaškimi in političnimi oblastmi ter tuniškim ljudstvom in njegovimi voditelji pred bližnjo nevarnostjo zasedbe po sovražnih sikih dokazalo, da Tu-nižani po več ko pol stoletju ne smatx*a^i za »zadnjo besedoc pegedbo v Bardu ter si želijo drugačno rešitev tunškega vprašanja, s katero bi bili varnost in življenjski interesi Italijanov zajamčeni v skladu z izročili pravicami in interesi krajevnega prebivalstva. Poročevalec pravi po kratkem prkazu zadnjega sestanka med Fiihrerjem in La-valom ob navzočnosti Bastianinija: Ne da bi hoteli kršiti diplomatske tajnosti in v naprej prkr.zati razvoj dogodkov, mislimo, da lahko tudi tu ponovimo kar smo glede stikov italijanske vlade z Vichvjem v dobi premirja napisali v poroč lu pred letom dn\ Državni podtajnik Bastianinl je potrdil 17 aprila v rbornici, da ni nastala nobena škoda zi naše uprav čene zahteve, ltatere so bile glavni pogoj za našo intervencijo v vojni in katere je Nemčija večino spontano in ponovno prznala. Te zagotovitve in to priznanje, zaključuje poročevalec ohranjajo svojo polno vrtdnost tudi po sestanku z Lavalom. Afrika spada k Evropi Obširno poglavje je v poročilu posvečeno lo do nedavnih ugotovitvah Kavdila polo- t odgovornosti in razvoju ter politiki Zedi- zaj Španije, ki sicer ni intervenirala v vojni, pa je iz popolne nevtralnosti prešla v nevojujočnost. ki je vse prej kot ravnodušna do sedanje sredozemske faze vojne. Tudi izpričano ibersko edinstvo ima največje simpatije naše države tako v sredozemskem in afriškem oziru, kakor glede Južne Amerike, ki predstavlja po svojem izvornem in še veljavnem položaju stvarnost latinskega sveta nasproti invaziji Amerike. Gan'j:vo sklicevanje na evropske vezi, ki jih je izrekel veleposlanik Argentine v Španiji, kažejo ponos velike republike, ki se sama navzlic novim grožnjam upira razširja j očemu se ameriškemu gospodstvu. Enako, omenja poročevalec? je na skrajnem vzhodu Sredozemlja Tur- letalski napad na Sunderland Berlin, 17. maja. s. Glede nenadnih napadov močne skupine nemških letal na važno industrijsko središče Sunlerland poroča neki vojni dopisnik naslednje podrobnosti: V Jasni noči se je naša eskadra približala obali. Kmslu po prvih razsvetljujočih raketah so se naši bombniki približali ciljem z vso brzino v nizkem poletu, ne meneč se za silovito protiletalsko reakcijo, ki je delovala z vseh strani. Pod nami so se že kazali črni obrisi pomolov pred pristaniščem. Eksplozije prvih bomb so potrdile, da smo bili na pravi poti. Proti et3l-sko topništvo in reflektorji, ki so obupno raziskovali nebo, so dali pilotom povod Z3 posamezne operacije. Po nekaj minutah je bil masivni blok in lustrijskih poslopij v ognju. Na tisoče zažigalnih bomb je opravilo svojo nalogo. Potem so prišle na vrsto rušilne bombe velikega kalibra, kater« so nemžki piloti v veliki množini odvrgli na cilje. Eksplozije so si sledile z nezzslisrno silovitostjo. Visoki stebri dima so se dvignili prot nebu. Sovražno protiletalsko topništvo je umolknilo. Samo nekaj salv smo se slišali, ki pa niso motile naših pilotov. Ko so se naše eskadre vračale na oporišča, je pod nami valovalo morje ognja. Požare smo opazovali še dolgo med potjo na oporišča. Cel onočno letalsko bombardiranje Londana Berlin, 17. maja. s. Preteklo noč je sovražnik s svojimi polet; nadlegoval sevtrno, srednjo in zapadno Nemčijo. Prebivalstvo je imelo izgube Iz pooblaščenega vira se nadalje do- njenih držav in Anglije nasproti Evropi. Poročilo obravnava v nastanku in v razvoju tudi spopad z Veliko Britanijo glede na bodočnost: svetovni severnoameriški imperializem, ki se je pojavil v Sredozemlju, je kompLiciral vse prob'eme. Proti obema imperializmoma, ki sta si v nasprotju, kakor tudi proti boljševiški nevarnosti, ki se z Vzhoda dviga nad Evropo, uveljavljajo sile Osi svoje evropske ideale. Glede Afrike, ki je v zemljepisnem in gospodarskem* pogledu privesek Evrope, prikazuje poročilo zgodovino evro-afriškega vprašanja od Rma do predhodnikov nove Italije ,n fašizma, ki je iz tega naredil eno izmed glavn:h utrjenih postojank sveje politične akcije. Omenja članke iz oktobra 1940 po sestanku med Ducejem in Fiihrerjem na Brennerju. Misel o zv^zi evropskih narodov, ki bi brez ljubecumnja delala v Afriki, n* nova ter se je o njej razpravljalo cslo v 2enevi. Zdaj se je ta misel uveljavila. Proti angloameriš^m grožnjam postavlja Os zopet euroa friški ;.a-črt ter ga daje svobodnim narodom Evrope. Edinstva evropskih narodov Obsežno poglavje posveča poročilo tudi poslanic* ob zadnjem sestanku med Duce-jem in Fiihrerjem na Evropce. V novi zavesti evropskega ednstva, se zopet cbnev-Ijajo poizkusi, ki so se v moderni dobi vedno razbijali ob sovražni sil1, ki je evropske sile postavljala diugo proti drugi, podpirala njih rlvr.llteto ter nad njimi postavila pol'tiko ravnovesja in nasproti stoječih si skup n. Po prikazovanju odgovornosti An-gl'je, ki te je vedno bala v zecTnjeni Evropi svojega, močnega nasprotnika, se poročilo zaključuje, da je konflikt med Evropa in Anglijo osnova vsen kriz In vseh vojen Zahvala in zaobljuba Albanije Duceju Rim, 17. maja. s. Duce je sprejel naslednjo brzojavko, katero 'nu jc po>la! novi predsednik ministrskega sveta Albanije Ekrem Libohova: >Vlada, kateri imam čast predsedovati, prečenja, ponosna, na zaupanje Vel. Kralja in Cesarja svoje delovanje, pošiljajoč Vam, Duce fašizma, tvorec velike Albanije, svojo udano in zahvalno misel. Sleherni naš napor bo zbral vse proizvajalne sile države v edinem od Vas. Duce. postavljenem prepričanju: Zmaga ob strsni fašistične Italije pod slavnim Savojski-n žezlom. Zedinjeni v isti veri, bomo naredili iz obeh narodov edinstven blok granita in z voljo, ki bo z vsemi sredstvi premagala vse ovire in dosegla cilje, ki ste jih Vi določili.* Duce je takole odgovoril: »Zelo vesel som bil brzojavke, katero ste mi poslali, ko pričt-nja vlada pod Vašim predsedstvom svoje delo. Živo se Vam zahvaljujem Vam in Vaši m sodelavcem ter zaupam v Va&o akcijo, ki naj uresniči blagostanje albanskega naroda v uniji s fašistično Italijo. — Miissolinl.« tinente. Programi iz Casab'ance so se po razveljavljenju atlantske listine spopolnili v diktaturo zavezniških sil, ki so vse štiri bistveno izvenevropske in katerim naj bi veliki in majhni evropski narodi žrtvovali svoje pravice in življenjske interese in svojo suverenost ter neodvisnost. Po sestanku med Mussolinijem in Hiterjem se temu zoperstavlja zopetna potrditev programa neodvisnosti in edinosti Evrope ter sodelovanje evropskih narodov. Prednost, ki se daje v tem programu Italiji, je v skladu z zgodovinskimi izročili, ki imajo od prvih pojavov italijanskega Risorgi-menta do politike nove Kraljevine, od Ca-vourja do Crispija in San Giuliana dvojni namen: Italiji zopet dati poožaj, ki ji pripada na Sredozemlju, in ponuditi majhnim narodom vodstvo Rima. Evropa plačuje danes s krvjo in ruševinami krivdo, da ni poslušala v 20 letih Mussolinija, ki je neprestano svaril: Ta naša stara Evropa se mora odločiti za kontinentalno politiko med kontinenta'ci ali pa ji bo krmilo ušlo iz roke. Evropa Osi bo storila, upirajoč se napadom na njeno trdnjavo, skrajne napore, da o-tane krmilo Evrope v rokah Evropcev. To je pomen zadnjega sestanka J obeh voditeljev in njune poslanice Evrop-I cem. Ce jo bo Evropa sprejela in odgo-i vorila s hrabrostjo, sovražniki ne bodo zmagali. Ze od drugega govora v Triesteu (februarja 1921) je Mussolini ostro označil ■ dilemo med amerikanizmom m j komunizmom Ko se bo osvobodila te ' di'eme, bo lahko stara Evropa spet življenje in luč za ljudstva, Počastitev padlih Proti koncu svojega poročila se senator Salata glede vojnih operacij sklicuje na. poročila vojaških ministrstev ter izraža priznamo občudovanje vsem p:dlim, po- ■ stavlj>3joč jih ob stran padlih iz Nemčije, j Japonske, in vseh drugih zavezniških držav, žrtvam sovražnih letalskih nrpadov i ter prebivalstvu preizkušanem s tem novim barbarstvom. V tej vojni, ki je vojna i narodov, je v najsrečnejšem pomenu be-I sele vsako delo sveto, ki skuša okrepiti ! odporne kreposti, izhajajoče iz zavesti o ! neodvrnljivosti borbe, iz zavesti pravično-J sti stvari in plodnosti žrtev. Ker je za ob-i likovanje in utrjevanje te zavesti potrebno I tudi diplomatsko udejstvovanje vlade, je obravnavanje proračuna zunanjega ministrstva v tej uri po svoji vrednosti in pomenu svečano dejanje volje in vere. ki mora, premagujoč hude preizkušnje trenutka, dosegati najvišje prepričanje v zmago. V odobrenju zakonskega osnutka, tako se zaključuje poročilo, se izraža popolna soli-iamost senata z delom, ki ga zunanje ministrstvo pod premočrtnim vodstvom Duceja opravlja za slavo Vkdarji in Savojske dinastije ter za srečo naše Domovine. Proračun zunanjega ministrstva s poročilom senatorja Salate bo na dnevnem redu zakonodajnih komisij senata v sredo dne 19. t. m. V območju Osi živi v 366 milijonov ljudi Rim, 17. maja. s. Po zadnjih uradnih statist kah združuje Os v Evropi 366 milijonov prebivalcev. Od tega predstavlja 186 mirjonov delovne sile, zaposlene z vojno izdelavo. znava, da so nemška brza bojna letala vso noč letela nad Londonom m povzročile velike po* J z danaSnjo vojno .red. žare v zadetih področjih. Dve nemški letali Ker Anglija ni mogla sama obvladati pogrešajo. | zedinjeoe Evrope, je —fagjajmp, cele kon- Univerza v Odesi v borbi proti komunizmu Odesa, 17. maja. s Na tukajšnji univerzi je začel poslovati zavod za propagando ter za proučevanje prot komunizma Zavod jc naslovil poziv intelektualcem vse Evrope, naj aode* iujejo pri obrambi omike proti bolj deviškemu barbarstvu. *~_----.- »SLO V F N" S K ! N A R O D« ta W ncsaja 1943-XXX. Stev. 112 kok Iz pomladi v poletje Tuđi letos m bo prčasnega prehoda med pomladjo in poletjem in vročina se že začenja Ljubljana, 18. maja Kđor pozna pomladi v drugih pokrajinaii z milejšim podnebjem, rad toži. da v Ljubljani ni nikdar prave pomladi. Pomlad bi morali biti prijetno topla, brez jutranjega h'a'u in brez popoldanske vročine. Toploti bi naj naraščala počasi, tako da bi zima neopazno predla v pomlad, p->tem pa po-mlad v poletje. — Takšnih pomladi v Ljubljani res ne poznamo, a zdi se nam tudi ljubljanska pomlad lepa. Morda je res kaj krajša kakor v drugih pokrajinah, a je kljub vsemu prijetna. Prave pomladi je v Ljubljani Bredi m~ja že konec. Lahko bi rekli, da ljubljanska pomlad traja le lobre tri tedne, od Jurjevega godu do srede maja. V drugi polovici nuja, ko je lepo vreme, že nastopa poletna vročina. Tako se nam zdi tudi zdaj. da smo že prešli v poletje, čeprav so jutra še precej hladna. Letošnja pomlad se ni ravnala po koleri rju tudi ob začetku. Pomladno nenavad-■ i top!o vreme se je začelo že februarja. Ze tedaj smo se Čudili pivi m cltrončkom i:i začeli so se kazati cvetovi prvega pori da :nega cvetja. Začetek febr. je bil toplejši k: kor p. vl dnevi marca, a tudi apri ski dnevi se nam niso z.eli tako topli. Tako je znašala najnižja temperatura 1. februarja 6.7" in najvišja 9°. Februarja ni bila maksimalna temperatura nobenkrat izpod 0°. Tako toplega februarja ni bilo že do'ga desetletja. Sorazmerno topel in lep je bil tudi marec; vi tnarjem in sadjarjem se je zdel nekaj časa celo pretopel in so se bali, da bo drevje zčelo prezgodaj cveteti, tako da bo stana posmodila cvetje. Slana je napravila nek:j škode na marelicah, vcn:lar ne toliko kakor so mislili. Z'.aj so marelice marsikje nenavadno polne, ćrešenj pa ne bo mnogo, kakor kaže v mestu. Tudi z i prilskim vremenom bi morali biti zadovoljni, a prejšnja meseca smo se tako raz-vadili, da se nam je zdel april prehladen. Kljub temu je maksimalna temperatura aprila nekajkrat že presegla 25°, kar je nekaj izrednega. Dneve, ko maksimalna temperatura preseže 25°, lahko že prištevamo med poletne. Ob koncu aprila se je m lo ohladilo, še bolj ncpiijetno se je zde-lo vreme nekaterim v začetku maja, ko smo debili tako potreben dež. Vrtnirjl, pa tuli kmetje bi bili zdaj zel> zadovoljni, če bi zopet deževalo — a bi se ne smeio preveč ohladiti — čeprav je bilo toiko dežja v prvi tretjini meseca. Drevje je letos cvetelo pri nas nenavadno zgodaj in večina ga j i odevetela V najlepšem vremenu. Cvetelo je tudi mnogo jablan, ki so bogato rodila tudi predlanskim in po tem sodimo, da bo letos zopet dobra sa ma letina. Sicer je bila letošnja pomlad v splošnem nenavadna. Zdelo se je, da se je narav* začela obuj: ti v čudovitem neredu. Vse vrste sadnega drevja so cvetele hkrati, le marelice so odcvetele nekoliko prej. Cvetele so breskve, jablane in hr-aške — vse hkrati. Hkrati je pa tudi začelo zeleneti mnego gozdno drevje, hrast skoraj nič pozneje kskor bukev, čeprav navalno ozeleni pozneje. Zelo dolgo pa ni ozelenel jesen, ki Licer ozeleni vselej med zadnjimi, vendar se zdi, da se letos pretakajo sekevi po njem zelo počasi. Zadnji dnevi se nam zde vsaj ob popoldnevih že povsem poletni. Narava Je »sicer še v cvetju in vse je preplavljeno z živimi zelenimi barvami, toda sonce je že junijsko. Čeprav maksimalna temperatura popoldne že presega 26" se nam pa solnce zdi prijetno. Meščani so se letos začeli zelo zgdaj solnčiti. Kopališča *?c se začela sicer odpirati že zdaj, toda ljudje niso pogrešali solnčišč, ki tudi redno zalivanje ne zaleže dovolj. Su;a bi zdaj najbolj Škodovala Fižolu-a seveda tud: zelenjavi. Zemlja je v nekaterih vrtovih že hudo razpokana in presušena. Razen vročena sonca popoldne izsušuje zemljo še suh veter V splošnem je zdaj vi t me ztio podobno lanskemu v pomladnih mesecih, čeprav jc maj debli že precej dežja. Hsva umetnostna razstava v JaJcopicevem pavllpnrj Svoja novejša dela sa postavili na cgled Z. S. Kre- gar, Z. Mušič, N. Cmerzo, K. Putrlh In M. Os dej Ljubljana. 18. maja. V nedeljo dopoldne je bila brez običajnih slovesnosti otvorjena v Jakopičevem paviljonu razstava novejših, še nerazstav-1 .jenih del mladih mojstrov s'ikarjev Staneta Kregarja, Zorana Mušiča, Nikolaja Omcrze in Maksima Sedela ter kiparjev Zd enka Kalina in K**rla Putriha. Čeprav ni b:!o uradne otvoritve, so jo s svojo navzočnostjo počastili mnogi odlič nik; in predstavniki kulturnih in drugih ustanov našega mesta, mnogoštevilni sta-novski tovariši in ostalo občinstvo. M ad: likovniki, ki so med našo kulturno javnostjo že dobro znanj in priznani so skupaj postavili na ogled pestro zbirko 70 slik in kipov. Slikar Stane Kregar je razstavi] Šestnajst olj: »Dečka z ribami* (Štev. 4), »Mijo* (5), -Perice« (6), »Nageljne« (7). »Perunike« (8). »Dekle' s knjigo« (9). »Z-t.šje s česnom« (10), »Damo v sivem« (11). »Rumene marjetice« (12). »Španski bezeg« (13), »Sedečo ženo* (14), t V f'.e':e:-: • (J •"<>. Portret sestre- (16>, »Cvetlico« (17). skico ^Perice« (18) in »Tulipane« (19V. Zoran Mu^č sedem olj: »Hibe« (20V ka« (21), »Zatišje« (22), »Starinske-ga svetnika« (23), »Zatišje« (24). »Kmečko razpe'o« in »Notranjščino cerkve« ter devet gvašev: Nikolaj Omerzn šestnajst olj: »Lastno podobo« (34). ^Kompozicijo« C35). »MOtO« (36). »Ljubljanico« (37) ^KosMnje« (38). »Sempeteriko nabrežje« (39) »Zimo« I in II (40 in 41). »Nageljne« (42), »Tulipane? (43). -Cvetlice (41). »Barvane cvetlice-; (45), sRibe« (46). »Moderno galerijo« (47), »Spelco« (48) in »Huje« (49); Maksim Sedej pa deset o1]: »Skupino v interierju« (59), »Dečka« (60), »Portret« (61), »Interie-ur« 632), »Zatišje« (63), »Kopalke« (64), »Dečka« (65). »Povratck s polja« I in II (66 in 67) in »Motiv iz Rožne ulice« (68). Kipar Zdenko K?lin jc razstavil tri svoja dela: glavo pokojnega mojstra Ivana Vavprtiča iz mavca (št. 1), ženski akt iz marmorja in portret ge. V. iz brona: kipar Karel Putrih pa devet svojih del: DitOtf, »Poprsje g*. 2. R.in »Portret s M.« iz brona; »Ženski torro*. »Ženski akt«, »Poprsje g. TJ« in »Poprsje g. dr. R. L.-r iz mavca: »Portret ce. Z. B.; iz marmorja in * Portret g. K.« iz ž-rane g"line. Razstavljena dela zavzemajo vea rav polcSljivi pi ostor glavnega in stranski!", dveh raz-stavnib prostorov, k'er so postavljene na ogled Knlinove in Putrikov* umetnine V srednji d\rorani so slike Nikolaja Omerze in Maksima Sede ja. v le vem prostoru še olja in gvpsl korana Mušica, a v desnem slike Staneta Kre ga rja. Nova umetnostna pt^Mv*? v Jakopičevem paviljonu, ki je b1'!a otvorjena teden rbi po zaključku velike -pcrrvn^ke razstave del pokojnesra moi^tra Ivana Vav_ potičn je len prikaz umetnostnega razvoja štir;h srk^rjev7 m đveli k'oariev sa stopa-'očib svetetven raf1'-" nodajanja in zasluži vso pozornost. Odprta bo do 6 junija t. 1. ««fi V nedelfo propagandna lahkoatletska prlaraditev Naša delovna lahkoatletska zveza pripravlja, kakor smo že poročali, zan'mivo moško propagandno tekmovanje ki bo v nedeljo 23. t. m. Naslednio nedeljo ji bo Sledila podobna ženska prireditev. Nujna potreb?, popolniti vrste naših lnh-kcatieskih društev je izpodbudila zvezo, da se je lotila organizacije teh dveh prireditev. Prireditelji upajo, da njihov uspeh ne bo nič manjš1, kakor je bil uspeh prireditev, ki so bile doslej v našemu mestu. Pcsebno vabimo šolsko mlad'no, ki se je udeležila Mladinskih iger, da prisostvuje in sedeluje na nedeljsj-i prired'tvi. ki bo lepo nadaljevanje niihove srortne aktivnosti. Nedeljsko tekmovanje cbsega razmeroma lahke in ne posebno utrudljive discipline. Na sporedu so trije teki: 100 m, 300 m in 1000 m. ki so primerni za napotitev atletov k njihovi specializaciji na hitrcstn'h in sredn-;edolgih progah. Razen tega se bo tekmovalo tudi v dveh skekih: v v'š:no in dakino in v dveh metih: krogli in kopju. To so najlažje discipline tekmovalnih prireditev, za katere je tudi vežbanje manj težavno, v se to naj napoti na.*o mladino k sodelovaniu. Pripominjamo, da k startu niso pripaščeni t'sti. ki so se plasirali na prvin pet mest v letešnjih tekmovanjih to je vprvenstvenem teku čez drn in »trn in v teku na 1000 m. Prav tako so izključeni atleti, ki so bili že prej vpisan' v zvezo. Tako bodo *novi« popolnoma 'zenftč^nl med seboj. Za t'ste, k: niso vpisani v zvezo, zadostuje, da 9l nabavijo cb vpisu začasno izkaznico, ki stane 1 liro. in v»e bo v redu. Tekmovanje bo v nedeljo popoldne na igrišču Hermesa ob 15.30. PrijPve spreiema zveza d-> pe*ka 21. * m. do 18 v svojih prostor h na B!ei\vei-sovi cesti Ia. Po tem roku vp'si ne bode več mogeči. Nede'jVri šoort v Zagrebu V nedeljo dopoldne so v Zagrebu nastopile rumunske tabletenistke, ld so igrale kot predstavmice Rumunije proti enqk; Senskj reprezentanci Hrvatske. Prireditvi so mod Stev:In:m obč:nstvom pri.costvovaii tudi nredstavniki rumunskih in hr\-atskih oblasti Pred tekmovanjem fo ocVgrali neka; ekshibicijskih iger noibol.iši zasrebški ta-bletenisti. V hrvatski ženski reprezentanci so sodelovale Plečnikova. Kononenkova. Zapčičeva in kot rezerva Kneževi čeva Najboljša je bila prvakinja Plečnikova, med tem ko se je med Rumunkami najb >i; Izkazala gospa Rurac. Zmagale so Rumunjke 5:3. Nede\i?ko kolo nogometnega prvenstva v Zasrebu ni prineslo posebnih presenečenj. Zrna cal i so favoriti, med tem ko se ie tekma za četrto mesto v tabeli med t>i-ČTninom in Zelezničariem končala neodločeno 1:1 (1:0). Coneordia ie premagala ZET 9:0 (5:0\ Hošk Ferrario 3:0 (2 0> ta Gradianski Redarstveni 10:1 (7:0>. V tabeli se stanie ni spremenilo. Vodi Gmd^an-sk! z 20 točkami pred Concordio s 17 in HnSkom s 16 točkami. Hrvatski boksarji, člani zagrebške Croa-tie so nastopili v nedelio v Sof'ii. Rezu'tat niihoveea gortovania še ni znan Zagrebški plavalci so že začeli s sistemi:čn;m trenincom pod vodstvom znanerra Da^-k« Prvana. Brata Stakula. MiloslavUS nefili-n?s in dmrtni klub ii.ra svoje igrišče v samem mestu. Zato je p/ikladno za vse športne prireditve. Igrišče je z okvirnim zemljiščem veliko 14 juter. Ta zemlja 1e bila doslej last nekega zasebnika. Varaždinska m??.t-na občina se fk sedaj z njim sporazumela da ga odstopi njej proti drugemu zemljišču izven mesta. Tako bo sedaj občina izvedla svoj načrt in zgradila ia tem zemljišču sodobno igrišče, kopališče b plavalnim bazenom in manjše sprehajaltiče. Prepričljiv uspeh XIV. simfoničnega koncerta Sinoči so bile odlična izvajane skladbe čajksvskega, Bahmantottva in Mancinellija Ljubljana, 18 maja. Dirigent D. M. S i j a n e c nam jc spet izbral nekaj simfcničn-h biserov in nam z njihovimi lepotami ljubeznivo postrcgtl. Za to smo mu iskreno hvaležni. Lahko mirno trdimo, da jc bil snečaji simfonični večer med najlepšimi, med najbolj uspe-nimi. L. M a n c i n e 11 i je mojster glasbenega slikanja. Njegova znamenita sir'ta *Bcne?ki pri* zori« nudi poslu;alcu cbilo slikovitih morKov. Na snočnjem simfoničnem sporedu je bilo izvajanje odlomka omenjene suite »Beg zaljubljencev iz Chicggie«. Rahel kelorizem. posve-žen s plast čno programsko glasbo, preveva učinkovito izzvenevajočo skladbo, ki je doživela po zaslugi dirigenta D. M. Sijanca ter vsepa orkestra, predvsem skupine gedal. povsem ustrezno, umetnostne zrelo interpretacijo. In potem Sergij V. K a h m a n i n o v, ta nedosežni tkalec sinje prozornih, v žametno zasanjanobm?cno (.bčinstvo. k: ie v mno/:ci z^Tnilo v veliko ur:o:i>ki> dvoran >, je t nenavadnim zdravim sms' m za pi dojemanje simfoničnih lepot z globoko /br.i nostjo spremljalo skrbno na^tudrano izvir.r , in ni skoparilo z izrazi hvaležnosti m pr /na- ■ i Medtem ko smo pri peti simfon'ii Ca k ga opažali prehajanje i/ baladne tU H k zmerom svetlejšim irocnun barvam 'n k A nemu zmaeoslavju svetlobe ter dobf< *e. n:.s |c mojstrsko instrument.rana lestl Kmlotiljja vsemi svojimi tematvnimi razplet', ntmi.'n menjavami, cbl;kovnimi ptisebnc^trni prevzel« po svoji drugačni temeljn- /.:*>■> \'. Otožno^ mračnemu nastroju Adagia ki jc malo ublaži I v Alleqru non troppo. i*e pr dlUŽUJC A. ej con grazia s prfiroKom v tof^o ■pevuotl ki se v tretjem stavku (Atlcgro mom viva.:) sprr>čuje v plastično, s-.lno tmfnicijO zvo. 1 izraznosti. In to žarko zmagoslavje se v |k nem stavku (Adatfio lamentoad) utaplja v trp* ki tožbi, v nemi bolečini, ki pa se ne ogl a grozeče in svarcJ-c ampak odpuščajoče ia vi-beče. Izvajalci so z lepo izvedbo dokazati 99 l umetnostno reproduktivno lv'< m zlitost v podajanju, svojo neusahljivo ljubez n do glasbe in prisrčno vdanost dirigentu v vdušeno ploskanje prijetno presenećenih pth s!u:a!ccv ni velialo Mmo dirigentu m toHatki; marveč tutli vsern lodtlujočira skup nam s a foničnega orkestra. D. M. § i j a n c c pa je s s-vojim orktsfrrn spet slavil lepo glasbeno zmajjo. MancineHijev >'Beg zaljubljencev iz Ch'<:-g'jic« je vodO z uglajeno prožnostjo, Rahmaninovljcvo ikladba s pron'cavo poglobljenostjo ter s potcbi i upoštevanjem solistk ncua deleža, Cftjjkovskegl najpomembnejšo umetnino pa na pamet i- s pravo mladostno elcmcntainostjo, s katero potegne za seboj \se sodelujoče. Obč nstvo ie izražalo iskreno priznanje njegovim i ter mu ie navdušeno vzklikalo. Smrt Stanka Drašlerja Po dolgem bolehanju je v Ljubljani umrl uradnik bolnice za duševne bolezni g. Stanko DraSler. Po rodu Dolenjec je do-vržil gimnazijo v Ljubljani in trgovsko visoko šolo, t. zv. eksportno akademijo na Dunaju. Kct rezervni kapetan se je udeležil prve svetovne vojne, po vojni je bil nekaj časa v zasebni službi, potem pa je stopil v državno službo in se specializiral za upravne posle zdravstvenih zavodov. Bil je med drugim ekonom duševne bolnice v Kovinu in duševne bolnice na Studencu ter zdravilišča za pljučne bolezni v Tc-polšici. Smrt ga jc ugrabila svojcem v njegovi najlepši mOgkl dobi, v starost] 43 let. Zn-pušča vdovo go. Regino iz znane Lapove družine v Kn.mn:ku in sna srednješolca Stanka, poleg n^ih in sorodnikov pa velik krog dobrih prijateljev in znemcev. Bodi mu ohranjen najlepši spom*n! Žalujoč m iil.ieno sožalje! skih primadon v naši Op^-i P Ia x' pari Mimi v Puccln'jcvi »i.a Boh Favero je znana po evropskih m amerliklh gledališčih, kjer je vedno sprejeta z največ-jim priznanjem. Njena visoka pevska kultura In prepričevalna moč odrslt »ga larazs v igri se družita v njeni pristni ženskosti, s katero predstavlja posebno d 00 trag fine like kct sta Mimi in Ruttcrfiv. Zasedba partij v j-La Boheme« ;e sledeh •: Rudolf — Lipušček Marcel — Primožič, Bchaunard — Delničar. Collin — Botetto, Mus t ta — Heybalova, Beno^t — Zupan. Alcli Inr --AnŽlovar, Parpignol — K Dirigent: D. žobre. režija in scena: C. Debe-vec, zborovodja: R. BimonltL, KOLEDAR Danes: Torek, IS. maja: Erik, Aleksandra. U A D) A S N J E PREDSTAVE Kino Matic«»: Nočni metulj. Kino filo*ra: »M. A. S.« Kino Unicn: Učiteljica. Krzstava mladih sloven^k'h slikarjev In kiparjev v Jakopičevem paviljonu. Pazstava Edo Deržaj v Obersnelovi ga-•eriji. D E 2 U R N E LEKARNE Danes: Dr Piccoli, B'ei\veisova cesta 6: Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Mote, Zaloška cesta 47. GLEDALIŠČE DRAM A Torek 18. maja, ob 1S.30: Je*cn. Red Torek. G. Gherardf: »Jesen«. Komed'ja v treh ejanjih Oseber R:ccardo — VI. Skrbinšek, Gregorio — P. Kovic Teresa — Nablocka. Giuditta — Sancinova, Stefano — Nakrst. Carlo — Broz!gar Mario — Raztresen.Giul-a — Gabri-elčičeva. Attilio — Verdonik Mj- :a — Simčičeva. Režiser: prof. O. Šest. cenograf: inž E. Franz. OPERA Torek. 18 maja. ob 13- La Boheme. Izven. Gostovanje Mafalde Favero. Cene od 60 lir navzdol. Gostovanje MafaiOe Favero. Danes h"* 19stopila ena izmed najslovitejSih Italijan- Radio Ljsskijaaa TOREK, 18 MAJA 19!3-XXI Pcroćila v slmtnsćini. 12 45: Italijanska BSrod-na glasba. 13.00: Napoved časa; poroCila v italijanščini. 13.10- Poročilo Vrbovaegi p* -ništva Oborožen h sil v slovcmčin; 13.12: Koncert radijskega orkestra vod: d rigent 1) M Sijanec. Simfonična glasbe 14 00: Vero. i v italijanščini. 14.10: Simfonična glasb* 14-13: Orkester, vodi dir gent Kizza. 1500: Pot - I v slovenje.ni 17.00: Napoved časa; porov 1:; v italijanščini. 17.10: Pet minut gospeda X-17.15: Plošče »La Voce de! Pldroni r- Co» lumbia«. 19.00: »Go\onmo 'talijansko«. po# učuje pref. dr. Stanko Leben. ! v slovenščini. 19.45: Politični komentar v venščini. 20.00: Napoved časa; poročila v ta-lijanščini 20.20: Pripombe k do^o^lkom 20.40: Mozart: »Vse so enake.« V odmoru- Predavanje v slovenščini. Po končam open: Poročila v italijanščini SREDA, 19. MAJA 194?-XXI. 7.30: Pesmi in napevi. — 8.00: Nnpovod časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Lahka glasba. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijr.n^čini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13 12: Orkester v dirigent Petralia. — 14.00: Poročila v ;tn-lijanSčini. — 14.10: Koncert mnle^a orkestra vodi diri^orif stane Lesjak. 15.00: Poročila v slovenščini — 17 00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.15: Koncert dua Gnlob-.vi-m:č — 17.35: Violinski koncert Jana Š'ajsa — pri klavirju Janko Ravmk. — 19.00: »Govorimo Hali-fansko« — poučuje prof. dr Stanko Lebon. — 19.30: Poročila v slovenščini — II 15: Politični komentar v slovenščini — 20.00: Napoved črr^a — Poročila v ita!ijan§č:ni. — 20.20: Simfonični koncert vodi dir:r snt Mule. — 21.30: Predavanje v slovenščini. — 21.40; Orkester »Armoniai vodi diri- rent Securini. — 22.15: Orkester vodi dirigent Nicelli. — 22.45; Poročila v italijanščini. '5 • \ Silno potrti sporočamo prijateljem in znancem, da je po dolgi bolezni dotrpel in nas za vedno zapustil naš predragi STANKO D mit Pogreb bo v sredo, 19. t. m. ob ^16. iz kapelice sv. Andreja na 2alah na pokopališče pri Sv. KrLT:u. Nepozabnega rajnkega priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, 17. aprila 1943 REGINA. roj LAP, soproga; STANKO, sin — in sorodniki Izbor iz del italijanskih sodobnih pisateljev v priredbi Francesca Biandofilla in v slovenskem prevodu Vinka Gaberskega Ljubljana, 18. maja, V prevodu Vfafta Gaberskega in tisku Ljudske tiskarne je '-zšla te dni 152 stroni obsegajoča zbirka vzorcev iz del sodobnih italijanskih p'sate'jcv. Namen zbirke je, prikazati slovenskemu čitatelju glavne predstavnike ccdobnega italijanskega leposlovja, opozor ti ga na njihova de'a in kakovosti. Knji2Jca naj mu približa italijanske luhovne oblikovalce sedanjih dni. ki so bili doslej pri nas š ršemu krogu manj znani. BicndolilLo je priredil zelo zgoščen Izbor, saj je v drobni knjižici zastopanih kar 30 pisateljev. Ti predstavljajo generacije, ki so se uveljavile zadnji dve desetletj' prej- 1 šnjega sto!et:.->. in v sedanjem stoletju do dana&njih dni. Ta zgoščenost je prekarna. ker se je — kakor karakterizira prireditelj sam — »italijanska proza v tem razdobju obrnila cd močno etčnega in predmetnega predstavljanja in se usmerila k Ind'v'df.ialističnemu in decentraliziranemu pr'kazovanju.« Ker pa hoče knjižica pr3d-vsem zbuditi v čitatelju zanimanje za na-daljne delo zastopanih pripovednikov in ne zahteva. d: bi si čitatelj ustvaril že zaključeno sliko na osnovi v njej zbnmin odlomkov, n-vel in izbora, nevarnost prevelike zgoščenosti v kateri pravi vtis ne bi mogel priti do izraza ni pedana. Konce piejšnjega stoletja zastopa v Izboru 7 pisateljev. Ded'č Dantejevega. Alfie-rijevega in Foscolovega duha Gioaue Car-d u c c i je predstavljen z odlimkom iz spisa, v k^ter^m opravičuje svoj prehod od republ kanstva k monarhizmu. Modre sloveč. Egodo vinar in pripovednik Alfredo O r t a n 1. večni nemirni duh. je zastopan s člankom, v katerem proslavlja junaške Bure, prvi evropalii narod v Afriki. Daleč preko meja svoje domovine znani Gabrie'e D'A nnunzio o katerem si še do danes niso mogli njegovi občudovalci in kr'tiki ustvariti prave, trdne scebe in ki je zapustil ogromno leposlovno zapuščino, nas opozarja nase s kratkim cestavkom iz >Zmagoslavia smrti*. Močni pripovednik Giovanni V e r g a. ki je v svojem življenju prijadral iz romantike v naturalizem, je znan po mnogih svojih novelah. V zbirki je objavljen odlomek Iz t Vseh novel« z naslovom -Volkuljac. Iz posmrtnega dela Imperije Federica de Roberta globokega psihologa a pes^misttčnirn naziranjem o svetal, je izbran značilen odlomek z naslovom Vse ničevo . Pri nas že znana pri-povedn'ea Grazia D e 1 e d d a, ki je vse svoje življenje ostala tudi v pisani besedi verna svoji otoški domovini Sardiniji in ki je zapustila zelo vel*ko romanov, je zastopana z odlomkom iz romana »Armalena Bil-sini« z naslovom >V novem bivališču«. Ze na prehedu stoji TJ g o O j e 11 i, ki ;'e vse svoje življenje razmišljal o problemih svojega umetniškega, kn'jževniškega in socialnega okolja in izrekel sodbe, ki so značilno prikazovale njegev izbrani okus in vodile čitatelja k sprejemlj vemu rešilnemu izhodu, je predstavljen z odlomkom iz V. zvezka svojih »Cose viste«. Zadn;'i v skupini, ki predstavlja prešnje stoletje, je znani dramaturg, pripovednik, novelist in pesnik Luig< P i r a n d e 11 o. V pričujoči zbirki je objavljena njegeva novela 3>Veterc. Sledi potem še dolga vrsta novejših in najnovejših oblikovalcev italijanskega duha in besede. Antonio Fogazzaro je zastopan z odlomkom iz svejega »Svetnika«, Alfredo Panzini z odlomkom iz »Diogenove svet lke«. Giovani Papini z odlomkom iz avtobiografske knjige »Un uomo finito«, Ardengo Soffici s prozo >Pisto;a«. Federico Tozzi z odlcmkom iz spisa »Bestfec, Marino M o r c 11 i z odlomkom iz romana >-Znak križaj A:do P a-lazzeschi z cdlomkom iz romana ^Sestri Materassi, Mass'mo Bontempell i z odlcmkom iz »Čudežev. Emil o C e c c n i. odlični opazovalec svoje brezpomembne okolice, z odlomke m iz »RIrči hrib-, Antonio B a 1 d i n i, stvaren in vesel pripovedn k z odlomkom iz ?Michelaccia Rlccarđo Bacchelli z odlomkom -Lov na slone;. Mark) Puccini s povestjo iz knj.ge »La vera cclrevolet, Bruno Cicognani z drugim poglavjem iz drugega dela knjige 3>L'eta favolosa«, Corrado A 1 v a r o z odlomkom :z knjige s>La notte insonne«. Nino Salvarese z odlomkom »Konec dneva Veter med hišami". Giovani Comisso s »Potovanjem na otok Mcr-lakov«. Enrico P e a z odlomkom iz romana »Solaio« in Alessandro P a v o 11 n i z odlomkom iz knjige »Angela je izginila Knjižica bo nedvomno dosegla tudi na našem književnem trgu in med našimi za l«po čt'vo vnetimi čitatelji svoj namen. Prevajatelj se je potrudii in se njegov prevod Čita gladko in z užitkom, ki ga nudi izvirnik. L3ANSKI KINEMATOGRAFI KINO UNION Telefon «-21 Pretresljiva drama mlađe nezakonske mater© Učiteljica V glavnih vlogah: Maria Denis, Nino Besozzi, Enrico Glori in drugi Predstave ob delavnikih: ob 15.30. 17.30 in 19.30 uri: ob nedeljah In praznikih: ob 10.30. 15.30. 17.30 in 1930 uri KINO MATICA Kot veša v plamenu se ženska pogubi v ljubezni. .. Odličen film češke produkcije 5 H ANO VTTOVO v glavni vlogi. »Nočni metulj" Krasna ciganska glasba, petje in globoka vsebina! Prestave dnevno ob 15, 17 in 19.15. KINO SLOGA Tiha in vsakdanja epopeja morskih Lovcev v najmanjših edinicah vojne mornarice rVf« A« S« V glavnin vlogah: Andrea Checchi. Vera Bergmann, Luigl Pavese. Film izdelan s pomočjo Ministrstva kr. mornarice. Dodatek; BELA OPOJNOST Vsled velike dolžine filma predstave ob 11.30. 16.45 in 19. uri. V nedeljo pa še ob 10.30 uri. DNEVNE VE — Poljedelski minister poroča predstavnikom grcspodarsko-poljedelskih združenj. Poljedelski minister je zbral k raportu predstavnike gospodarskih poljedelskih organizacij, ki «> se sestali v Rimu. Med nji-so bj.i tudi zastopniki poljedelskih konfederacij. Federacije poljedelskih zadrug in generalni ravnatelji ministrstva. Minister Poreschi je dal potrebna navodila glede še boli učinkovite organizacije in pravilnega obratovanja živilskih zbirališč. Očrtal je na'0.20, pred katere so postavljene v današnjih časih poljedelske organizacije. — Novinarska vest. jz Rima poročajo: Minister zi ljudsko ku'.turo sporoča, da je bil namestu dr. Ecija Camunevlija ime-n -Tir! za ravnatelja dnevnika *Corriere Padano* dr. Jo?ip Galassi, ki je bil preje ravnatelj dnevnika »Giornale d'Oriente«. — Grcsseiski škof v papeževi avdijenci. Iz Rima poročajo: Skof iz Grosseta, mons. Pavel Galeazzi, je prispel te dni v Rim, da podrobno poroča papežu o bombardiranju, ki ni prizaneslo ruti Grossetskim cerkvam, Avdijenca je trajala nad 45 minut. Škof Galeazzi je opisal papežu škodo, ki je bila povzročena zaradi letalskega napada na grossetsko stolnico ter semenišče, kjer so bili nastanjeni oddelki Rdečega križa. Papež je izrazil škofu svoje najgloblje obžalovanje ter je naročil škofu, naj ponese grossetskim vernikom njegov poseben apostolski blagoslov, z'asti najbolj prizadetim, ki bodo deležni posebne pomoči. — Zasedanje mednarodne tobačne komisije v RJ'mu. Te dni se sestanejo v Rimu člani mednarodne komisije tobačnih proizvajalcev, ki je bila ustanovljena v zvez! s poslovanjem mednarodne raziskovalne družbe za tobak v Bremenu. Na dnevnem redu bo razprava o vseh perečih tehničnh in gospodarskih vprašanjih evropskega tobačnega gospode.:*?tva. Rimskih posvetovanj se bodo udeležili zastopniki Nemčije. Italije. Be'giie. Bolgarije. Rumunije. Ogrske in Špnnije. — Napredek italijansko - nemških trgovinskih izmenjav. V sm:slu poročila go-spodarsko finančnega dopolrulnega vestni-ka agencije »Agit« se razvijajo jtalijan-sko-rjemške trgovinske izmenjave na zelo zadovoljiv način. To sodelovanje se ne iz-vaja samo na gospodarskem področju ampak tudi na drugih toriščih. Uvoz ter izvoz sAa znatno naraslo v prvih enajstih mesecih 1942 v primeri z odgovarjajočim časovnim or*^sledkom leta 1941. To naraščanje se tiče predvsem uvoza. Nemška udeležba pri italj-anski zunanji trgovin! je vedno pretežna in vodilna. V prvih 11 mesecih leta 1942. je naraste! uvoz iz Nemčije na 60° p vsega italijanskega uvoza iz inozemstva, izvoz na na 470/o vsega italijanskega Izvoza. To razmerje je poučno napram podatkom iz odffovariaiočega časovnega razdobja leta 1941. Odstotni delež uvoza se ie znižal v prvih 8 mesecih leta 1942. v primeri z i?t;m časovnim razdobiem leta 1941 predvsem pri gotovih surovinah in v manjši meri nri popolno izgdtovfje-nih izdelkih Povečal pa se ie za napol-izde'ke in razen tega za nekatera živila. Izvoz je naraste! v omenjenem časovnem raždobtu za đolocette sirovine ter za pbK izdeTce, zmanišal pa se .ie za živila. Pn uvozu Izkazuje premog vrednost približno četiiire vsega uvoza. Sledilo izdelki že-t^-^^-i-« c4t.0^ne Industrije. — Italijansko rumunski razgovori. Te dni so v R;mu nrr-rč^. razgovori med generalnem tain-'kom romunskega ministra za r.ac. kulturo prof Cretuiem. Strankinim tajnikom Srorzo ter italijanskrm mi-nistrom za ljudsko vzcofb _B;ff«r'm5em. Prof. Cretu si ie ob svoiem rimskem ob-tsiku o^edal rlimlic fn!*-ke zavode in druge mladinSre vzg^;re zavode. Prof. Cretuia spremljajo na tem niegovem potovanju njegovi najožji sodelavci. — Spomenik D'Annunzui v Peseari. Kakor znano, bo postavljen na državne stroške v Peseari spomenik na čast Gabrielu D'Annunziu. Kakor poroča Agencija »Agitc, bodo določene podrobnosti glede spomenika, nanašajoče se na značilnosti ter kraj, kjer naj spomenik stoji, na sestanku posebne komisije, v kateri bodo predstavniki FNF, Italijanske Kraljeve akademije. Nacionalnega združenja bojevnikov,. Fašistične konfederacije profesio-nistov in umetnikov ter pescarskega županstva. — Novi italijanski patenti. V letu 1942. je bilo predloženih na pristojnem mestu 14.429 prošenj za podelitev patenta. 11.133 prošenj se je nanašalo na industrijske iznajdbe.. 1746 na industrijske vzorce, 2150 pa na druge iznajdbe. V celoti je bilo podeljenih 12.821 patentnih dovoljenj, in sicer za 9950 industrijskih iznajdb. 1508 modelnih in 1363 drugih iznajdb. Te številke kažejo lep napredek napram letu 1940-41, ko je bilo dovoljenj za nove patente 6000 do 7000 letno. V leth 1937 do 1939 je bilo izdanih 10 do 11.000 patentnih dovoljenj. — Iz »Službenega lista«. »Služben] list za Ljubljansko pokrajino« kos 39. z dne 15. maja 1943.-XXI. objavlja naredbo Visokega Komisarja: obveznost predložitve zdravmškega recepta za prodajo nekaterih zdravilnih specialitet. — Iz zadružnega registra. Nabavljalna in prodajna obrtniška zadruga na Vrhniki r. z, z o. j. je s sklepom okrožnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani z dne 22. aprila 1943 prestala in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Grom Ignacij, mizarski mojster, 2eleznik Anton, harmonikar in 2itko Franc, koiarski mojster vsi na Vrhniki. Likvidacijska firma: Nabavljalna in prodajna obrtniška zadruga na Vrhniki, r. z. z o. j v likvidaciji. — Milansko središče za proučevanje židovskega vprašanja. Te dni je poteklo leto, kar je bilo ustanovljeno v Milanu središče za proučevanje židovskega vprašanja. Središče je organiziralo poseben tečaj s predavanji, ki so bila na milanskem vseučilišča V okviru tega tečaja so bile razprave o raznih moralnih in političnih vprašanjih. Delavnost milanskega središča je bila podDrta po sličnih središčih v Flo-renci, Triestu. Anconi ter Genovi, Id so bila ustanovljena na pobudo ministrstva za ljudsko kulturo. Njihovo delovanje naj bi prineslo revizijo na področju kulture glede njenih osnov in glede njen:h manifestacij od knjige in dnevnika do kina in radia. -— TJmr! je znan novinar ter gledališki kritik. Na rimski polikliniki je umrl Mario Ferrigni. Pokojnik je bil po rodu iz Flo-rence. kjer je bil rojen 23. septembra 1378. Dolgo vrsto let je sodeloval pri listu »Do-menica Fiorentina«. ki ga je ustanovil pokojnikov oče. Živahno je deloval kot novinar, književnik in drrmski kritik dnevnika »Nuovo Giornale« v Florenci. Pozneje se je preselil v Milan, kjer je prevzel gledališko kritiko pri dnevniku Sera. Nato je posta! ravnatelj lista »La Lettura« ki ga je vodil do leta 1935. Mario Ferrigui je bil ravnatelj kulturnega zavoda v Pragi, pozneie v Haagu. Po izbruhu vojnih sovražnost! se je preselil v Rim. kjer je posebno živahno sodeloval pri zavodu za kulturne odnošaie z inozemstvom. Zapustil ie več odrskih del, ki bodo verjetno uprizorjena na ramih itaPirnskih odrih. — Staroslavna katedrala Lime je pogorela, iz Buenos Airesa poročajo: Staro-slavna katedrala v Limi. ki je bila zgrajena no Frančišku Pizarru v drugi polovici XVI. stoletja, je pogorela zaradi požara, t-sterega vzrok še ni pojasnien. — Ob IV. rimsk! umetnostni Ouadrien-na1!. Iz Rima poročajo: Dne 15. maja so se zbrali na dan pred otvoritvijo IV. umetnostne Quadrienna!e v R"mu v razstavni palači v ulici Nazionale številni predstav- niki političnega, kulturnega ter umetnostnega življenja. Navzočni so bili ministra Biggini in Polverelli. ki so ju sprejeli senator grof Di San Martino Valperga, akademik CiDrijan Glicio Oppo ter člani prireditvenega odbora. V razstavnih prostorih so se sestali ob tej priliki predsednik Kr. italijanske akademije eksc. Federzoni, rimski guverner princ Borghese, predsed-k faš. konfederacije profesionistov ter umetnikov nac. svetnik Di Marzio, glavni ravnatelj italijanskega tiska nac. svetnik Mezzasoma, glavni umetnostni ravnatelj Marino Lazzari ter številni senatorji, nac. svetniki akademiki in umetnostni kritiki. — Gradnja novih vodovodov. V smislu T^.-oračunskih postavk ministrstva javnih del za finančno leto 1943-44 bodo izvedena nekatera najbolj važna dela glede vodne preskrbe. V prvi vrsti bo urejen zadružni vodovod osrednje Furlanije, nadalje vodovod dela Bassa Modenese, nadalje v Caloru in Lesu v pokrajini Catan-zaro, kjer so dela že lepo napredovala. Med ostalimi vodovodnimi deli je omeniti predvsem zadružni vodovod v Fiori, Bas&i, Sardiniji, v Doganelki in Capofi-umu (za nekatere občine pokrajine Fro-sinone). — Nesreče. V ljubljanski bolnišnici se zdravijo naslednji ponesrečenci: Štiriletni sin mizarja iz Ljubljane, Jože Južina, si je pri padcu zlomil desno nogo. — Ivan Velkavrh. 58-1 etni podpreglednik finančne kontrole z Vrhnike, si je pri padcu s kolesa zlomil desno nogo. — Matilda Česen, 17-letna hči zidarja iz Ljubljane, se je pri padcu ranila na desni nogi. — Alojz Pevc, 3-letni sin tesarja iz St. Vida pri Stični, si je na slamoreznici obrezai levico. — A'ojz Primožič, 31-letni gozdni čuvaj iz Krke. se je vsekal v koleno. — Jožefo Žur-govo, 43-letno ženo posestnika z Blok, je ugriznli nek pesi v desno nogo. — Francu Vidicu, 6-letnemu sinu usnjarja iz Zaloga, je padel hlod na levo nogo in mu jo zlomil. — 7.vonka Gabrijel, 18-letna hči delavca z Brezovice, se je pri padcu ranila na levici. IZ LJUBLJANE —lj Odvetniški izpit sta opravila g. dr. Leo Svetek, tajnik društva delodajalcev v Ljubljani in g. Zore Rudolf, odvetniški pripravnik iz Ljubljane. Čestitamo! —lj Burja osvežuje ozračje. Včeraj je bil najlepši majniški dan in lepšega vremena si ne moremo želeti. Nebo je bilo ves dan čisto in temno sinje. Popoldne je pihala malo močneje burja, da ni bilo tako vroče kakor prejšnje dni. Najvišja temperatura je dosegla včeraj 21.66. Zračni tlak je včeraj začel malo popuščati, a se je ponoči zopet ustalil in je še vedno zelo visok. Ponoči se je precei ohladilo, tako da je davi znašala minimalna temperatura 6.4° ter je bila približno za stopinjo nižja kakor včeraj zjutraj. Čeprav davi nebo ni bilo več povsem čisto, vendar smemo še pričakovati, da bo vreme ostalo lepo. —lj Lepo po^ut pločnik. Hodnnk za pešce na levi strani Tomanove ulice, ki sega od Ulice 3. maja do Puherjeve ulice, je bil v novejšem času lepo urejen. Najprej so ga v ravni črti obrobili 9 kamnitimi robniki tako^ da je sedaj povezan a širokim hodnikom pred Narodno galerijo, pred kratkim pa so ga Se lepo posuli z drobno lomljenim kamenjem Sicer kratka, a važna Tomanova ulica je sedaj za silo urejena, na obeh straneh ima obrobljene hodnike za pešce, cestišče pa je bilo posuto in utrjeno. Ulica je zazidana, le na oglu Verdijeve ulice je se nezazidan prostor, kjer bo v dc gle dnem času nedvomno zrasla sodobna večnadatrop-nica. Tcmanova ulica bo mnogo pridebila, ko bo razširjena in dokončno urejena sedaj za vozovni promet še neuporabna Puher-jeva ulica. —lj Cestna dela. Na Rimski cesti, na odseku od Napoleonovega trga do Gradišča so delavci izvršili nekaj podcesthih p c pravil. Poškodovane so bile neke .erc cevi. Zaradi tega so morali lep del cestišča ođkopati, nakar so okvare popravili, odnosno pokvarjene cevi obnovili. Po po» pravilu, ki je hitro napredovalo, so včeraj zvečer že začeli uravnavati razrito cesti* šče. Vozovni promet se je vršil tudi med delom. — Čim je prenehalo deže\-ati. so delavci temeljito posuli razrito cesU^ča zmeraj živahne Tržaške ceste. Se prej so odstranili nekaj centimetrov debelo blato, ki je čez in čez pokrivalo ce*tišče. Gramoz, s katerim posipajo še nerlakcvane ceste, je zmeraj pripravljen. Tržaška ce. sta je sedaj spet gladka in brez kotanj, da je vožnja po nji prijetnejša. Ob cestišču pa je že pripravljena zadostna količina gramoza za nadaljna popravila. —lj Obvezno cepljenje proti kozam. Kakor smo že poročali v časopisih, bo v tekočem tednu pregled vseh cepljeneev preteklega tedna, in sicer na istem mestu In ob istem času. kot so bili cepljeni. Starše ponovno opozarjamo, da je tudi p-egled prav tako važen kakor cepljenje samo. O uspešnem cepljenju dobijo starši pismeno potruilo, ki ga morajo skrbno čuvati, da ga pri vpisu otroka v prvi razred lahko predl<»že šolski oblasti. Ker nekateri starši v preteklem te Jr.u niso prines.i svojih otrok k cepljenju in to deloma iz utemeljen h razlogov deloma pa iz pozabljivosti, opozarjamo, da bo za te zamudnike izjemoma o priliki pregleda tudi naknadno cepljenje. —lj Rdeči križ potuca, V pisarni Italijanskega Rdečega križa, avtonomni sekciji Ljubljana, Via Ariella Rca 2 II. se naj javijo med uradnimi urami: Golob Olffa, Hočevar Marija in svojci BijeliČ Jelene ter Zundra Franca; daje Sokl č Ivana. Cok Ivanka, Peterle Ana, Peršin Marija, Arko Andrej in Molk ter osebe, ki so poslale pakete naslednjim: Zupančič Po'.de. Zalar Matija. Staruša Ivan. Ccp Fianjo Ferda. —lj Mladi keramičar Sreeko Kotar, učenec Kraljeve umetnostne šoto, ki je lensko leto prvič nastcpil s Kraljem in njegeva skupino, je postavil na og'ed v izl ž i Obersnelove galerije ns Cesti Ariellc Rea osem figuralnih konrpezicij: s Plasti:ček«, ^Martin Krpan-, S'ovo:, ^Blrgoslov . »Krst«, »Ragljača/, Ofrehtt in »Gorenjca«. Kotarjeva ken mika odtehta P° sv j: umetniški Izdelavi podobna tuje bsTežke. Njegova dela bodo občinstvu na cglcJ le še kratek Čas. —lj Pisatelj in slikar F.do Deržaj je s svojo sedsnjo umetnostno razstavo v zgornjih prostorih Obersnelove g:i!e» ije na Cesti Arielle Rea dokazal, da je iutiniran akvarelist. Njegovi akvareli, izbrani gorski motivi, so vzbudili splošno pozornost in živo zanimanje med ljubitelji domače upodabljajoče umetnosti. Ogle i razstave, ki je odprta, vsak dan neprekinjeno oi S. do 18.30 in bo zaključena 30. t. m., toplo priporočamo. lj— Javne produkcije jrojcnurv šnl° Glll bene Matice so najlepše in nejboJ zrcalo vestnega in intenzivnega dela v tej naši najstarejši glasbeni šjli. V tekočem šolskem letu bo skupno 11 javnih produkcij, na katerih se takorekoč polaga »*ačun notranjega dela. 9 prolukcij se je že izvršilo, 10. produkcija bo jutri v sredo, dne 19. t. m. ob 18. uri v mali fi'harmanični dvorani, in to bo zadnja bistnnnentalna produkcija v tekočem šolskem letu. Sredi meseca junija bo še ena produkcija. Na tej pa bo nastopil šolski zbor Glasbene Matice in dva gojenca solospevskega oddelka. Za jutršnjo produkcijo se debi podrobni spored v knjigami Glasbene Matice. Opozarjamo na točni začetek ob IS. —lj »Svetnik« je najboljše delo Italijan-skegi pisatelja Antonia Fogazzaia. ki ga radi imenujejo -/italijanski Tolstoji: Bavi se z vprašanji vere in cerkve, ki jih pokaže V podobi tajinstveneg-a reformatorja Gio-vannija Salve. Salva je globoko krščanski duh, ki pa prihaja navzkriž s Cerkvijo. Dejanje vsebuje silno sugestivno moč in veže pozomegra čitatelja do zadnjega. Roman je preveden v vse svetovne jezike in ga štejejo med reprezentativna dela novejše italijanske književnosti. V slovenskem prevodu je izšel »Svetnik« v založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. Spodnja štajerska — Delovno zborovanje. Te dni je bilo v Mariboru delovno zborovanje vseh sodelavcev ljudsko prosvetnega urada fitajerske domovinske zveze ter vseh vodij glasbenih, pevskih in diletantskih zajednic, nadalje organizatorjev ljudskih plesov, lutkovnih gledališč ter športnih organizacij. Ustanovljene ljudske knjižnice so dragoceno sredstvo pri poglabljanju jezikovnega znanja. — Smrt učiteljice iz Kadvanja. Ob veliki udeležbi prebivalstva je bila pokopana v Radvanju pri Mariboru gospa Roža Ledin eg, strok ovna učiteljica v pok. ter zaupnica krajevne skupine Boh. Bistrica. Pokojnica je bi!a po rodu iz Maribora ter je po obisku ljudske šole in mariborskega učiteljišča nastopila svoje prvo službeno mesto na radvanjski šoli. Ob koncu prejšnje svetovne vojne se je umaknila v Avstrijo in je poučevala v Lipnici na tamošnji meščanski šoli. Leta 1942. je bila zaradi bolezni vpokojena. Po dogodkih v aprilu 1941 se je javila za sodelovanje ln je bila poklicana v Boh. Bistrico. V noči na 7. maj je umrla. Njene telesne ostanke so prepeljali v Radvanje pri Mariboru, kjer je bila pokopana. — Taboren je mladinskih voditeljic. Zadnje tedne so bila pri Radečah tri tabore-nja, ki se jih je udeležilo 80 voditeljic nemške mladine iz trboveljskega področja. Ob velikonočnih počitnicah je bilo zbranih v taborišču nad 40 mladinskih voditeljic, ki so pomagale tudi pri poljskem delu. Ob zaključku so se zbrale mladinske voditeljice, ki so prejele navodila za nadaljnje delovanje. K slovesnemu zaključku taborenja mladinskih voditeljic je prispel tudi okrožni vodja. Iz Hrvatske — Odlikovani železničarji. Nedavno so bila izročena v Sarajevu odlikovanja enaj-storici hrvatskih železničarjev. Poglavnik jih je odlikoval za njihovo sijajno obnašanje in za zasluge, ki so jih napravili domovini. — Materinski dan v Zagrrebn. V nedeljo 16. t m. je bil v Zagrebu materinski dan. S primernimi darovi, posebno pa s cvetjem, so zagrebšSi otroci izkazali svojo do!žno ljubezen in hvaležnost svojim materam. — TečaJi Hrvatske zveze državnih uradnikov. Hrvat?3:a zveza državnih uradnikov bo priredila za svoje članstvo posebne brezplačne tečaje za šivanje in krojenje. Namerava otvoriti tudi tečaj za kuhanje. Nadejajo se, da bo s to pobudo Hrvatske Zveze državnih uradnikov v znatni meri olajšano življenje in izboljšan družabni položaj državnih uradnikov. — Sestanek hrvatskega nč*tc!jstva. V nede'jo 9. maja so se v Zagrebu sestali hrvatski učitelji. ManJfestacjsko zborovanje je bilo v ljudski šoli na Kaptolu. Istega dne je bil v velik; dvorani hrvatske Delavske zbornice koncert Zbora hrvatskih učiteljev. Zborovanje je bilo namenjeno pogovoru o delu učiteljev na področju širjenja narodne prosvete. — Ustroj Hrvatske državne banka. Te dni je bila objavljena v »Narodnih novi-nah«r zakonska odredba o Hrvatski državni banki. Ustanovljena 10. maja 1941. je Hrvatska državna banka novčanična ustanova Nezavisne Države Hrvatske. V poslih svojega delokroga je samostojna in neodvisna od vsake državne ob'.^ui. Njena teme jna glavnica gnafta 30J milijonov kun in je razdeljena na 60.000 imcnsk'h delne. LmitniVi deklic so lahko samo državljani Nezavisne Države Hrvatske; Delnice se prenašajo samo s pristankom banke. Predsednika in podpre .a imenuje ln razrešuje Po^iaviuk. Člane upravnega odbora imenu, e pr< k v sp zumu z ministrom narodnega c,o>:x, 6 mesečni 3.25° 8 enoletni 4',c, triletni 5" In 10 letni 6.5" d. Natečaj za px2-pc-gzrjlni turistični pSakat Prijave se bodo imklJiieHfl "~>r>. t. am, Umetnike pokrajine opozarjamo, da se bodo v četrtek 20 t. m. zaključile prijave za sodelovanje na razstav] propagandno turističnega plakata, ki jo bo priicdilo Pokrajinsko poverjeniMvo za tujski promet. S to razstavo ie dana umetnikom prilika, da pokažejo s svojimi deli posebnosti in značaj slovenske zemlje. Dela morajo učinkovito pokazati i umeti LSkega. kakor tudi dokaznega stai:.-e;i n: v n / v ;enja ali pogleda na pejsažo Ljubljanske pokrajina tako. da je lahko takoj mor,'cw"e oblikovati motiv propagandno turističnega pomena. Naravne lepoto nase zemlje, narodne noše, etnografske posebnosti pokrajine in njena tradicija nudijo umetnikom dovolj učinkovitih motivov. Kompozicije v barvoh. dimenzije 0.(12 Širine in 1 m višine, morajo biti pripravi jena za takojšnjo reprodukcijo za tisk in barve. Razstava bo 12. junija, če bo dospelo vsaj 10 del, ki bodo Izbrana za tekmovanje za nagrade Lir 5.000. Interesenti naj se obrnejo zo Informacije na Pokrajinsko poverjenikivo za tuj ki promet, Gledališka 11. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9 ui velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v Kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne im ke 'i.^0 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje i olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 lire za kg; slanina so-ljena 19 lir za kg; ma-t 17 lir za kg. 3. K*s, 4^ vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 8S0 g 15.90 lire za d zo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka dna, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblancl (zaman je) približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 Ur za stot; trda razžagana dna 40 ilr za stot; enotno mil«, ki vsebuje 23_27rć kisline, 4.10 lire za kg. Simfonični koncert 260 m pod zemlja Nedavno je bil v španskem rudniku Mosquitera prirejen koncert simfoničnega orkestra. Koncert je bil izvajan v globm! 260 m pod zemljo, razen tega so ga p-e-nasali tudi po radiu. Koncertni spored s-* lahko slLšali rudarji po raznih rovih, kjer so bili zbrani. Seveda je vzbudil sv";.'-vrstni koncert živahno zanimanje ta b med glasbeniki, ki so prihiteli v velikem številu v rudniške rove. Glasbene rtro-kovnjake je zanimalo predvsem vprašanje, kakšna je odmevnost glnsbenih zvokov v taksni zemeljski globini. Zatrjujejo, da je bila akustika precei dov,ra. Obenem pa bo ugotovili, da i* bilo nekako tajinstveno poslušati številne mojstrske skladb^ pokojnih slavnih skladateljev, saj so btlfl skladbe izvajane v precej večji globin!, nego so njihovi grobovi. II miglior lassativo ftijboijše odvajalno sreostvo Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«. I* nmja 1S43-XXI. «tev IfB1 O pomladili pasi čebel Ljubljanska okolica cima ds-valj pamladanske ftrre — Preveliko panjev — Pustošenje in zato potrebna zaščita rastlinstva Ljubljana, 17. maja. Ko bi čebela razumevala prirodo po človeško in imela poleg tega še kaj zemljepisnih pojmov, b. progasila ljubljanr-ko okol:co za pravo pustinjo, če že ne puščavo v pogledu čebel ne pa5e. Podobno ono v zgodnji pomladi. V tem pogledu moramo dat čebeli popolnoma prav. Le popni se, dragi prijatelj, na enega od treh naših ljubljanskih vršacev: Golovec. Grad al; Rožnik! Videl bos. da je severni del med Rožnkom in Golovcem skrbno obdelan, tvorec pisane preproge njiv. dočim leži na južnem delu med navedenima hr bčkoma z močvirsko travo porastlo barje. Kot oaze se pojavi pri posameznih hišah sadno drevje, da o travniških cvetkah niti ne govorim, ker le-tem je odločen prav majcen prostorček po obmeikih njiv ter sem-tertja na kakem travničku, ki je navadno — zvest svojemu nazivu — posejan res le s samo travo, a travniške cvetke bi trebali iskati na njem že kar mikro-sfcooično. N'sem sicer nikak strokovnjak v živinoreji, da bi trdil, da živini bolj prlja ali koristi zgolj trava, nasprotno sem celo prepričan, da vcebinejo razne travnike cvetke najrazličnejše sokove, ki v živinski prehrani n'kakor ne uplivajo Škodljivo; kot primer za to navajam okus-nost mleka n. pr. iz ljubljanske okolice ali pa iz co^eni^kih hribov. Vpliv bujne jše travniške paše se tu ne da utajiti. Prehrana čebel V naprednem kmetijstvu, ki daje prednost res le takim ^travnatim« travnikom pa opazim poleg teaa še nekak drug boj: v prehrani živne in čebe1 potom kulturnih rastlin. Rastline, ki jih pustimo da dozore, t. i. od cvet o. narede seme itd., izkoristijo čebele med cvetenjem bolj ali manj, postanejo pa navadno ob dozoritvi trše in lesaste. da so za živinsko krmo večinoma nerabne. Poudarjam večinoma, ne vse! Če pa nasprotno pokosimo rastlino še zeleno, tedai navadno še ni cvetela in je za čebelno prehrano povsem brez koristi. Čebelarske in gospodarske koristi se ravno v tei točki razhajajo. Primerov takih kulturnih rast'in imamo zelo veliko. Ker pa cveto v kasni pomladi fkoncem maja. v juniju, ko imajo čebele bero tudi drugje, lažje nosreše pašo na teh kulturah. Nikake izbire na paši pa nimajo spomladi, ko se priroda šele začne prebujati iz z"mrkega spanja in pošiljati v svet prve znanilke vesne. Glavno spomladno delo čebel S prebujanjem prirode se začne tud življenje v panju Čebele, ki so preko zime trudom nabrani med. takoj občutijo prvi zdele mirno v zimcki gruči in už va'e s pomladni dah. Matica že začne zalegati prva jajčeca, — sprva le po par na dan, toda čim toplejše postaja, tem pridnejše zalega in kaj kmalu zaleže na stotine in stotine celic. Ta jajčeca pa žal niso kakor kurja jajca, da bi jih shranili in dal: izvabiti ob ueodni priliki. Ne! V njih gre ž* vi jeni e svojo pot. ker že po treh dneh se iz jajčeca izleže majhen bel črviček imenovan žerka — nomen est omen — pač po svojem načinu živlie-nja. ker do svojega znbuban.ia le žre in žre ter mora tako-rekoč p'avati v hrani. Zmanjka 1 hrane, žerka odmre in čebele izmečejo tako odmrlo zalego iz panja. Da pa hrane ne zmanjka, skrbe čebele same po vseh svojih močeh, v koikor jih ne zadržuje višja sila: mraz. deževje, veter itd. Zaloga medu, ki so jo imele od jeseni v panju, kopni iz dneva v dan vedno bolj. saj porabijo često v enem pomladanskem mesecu (n. pr. aprilu) toliko, kolikor so same zase porabile skozi vso zimo od oktobra do februarja. Zato pa morajo pridno izleta-vati in donašat v panj ne samo med. ampak tudi cvetni prah. po botanikih pelod imenovan. Cebe'arji mu tudi pravijo ^nfo-nož:na« zato ker nosijo ta prah čebele na zunanj' strani zadnjih nožic. natlačen v nekake kepice ali koške Čebele so s temi koški živo pisane obnožine, kakor da bi oblekle široke turške hlače Nabiranje obnožine je spomladi glavno delo čebel Medtem ko daje med v panju z"a=rt: moč in toploto, tvori cvetni pr?h na dušiku bogato čebelno hrano, iz katere se nroizvaja za gradbo čebelnega trupa potrebna beljakovina. Obnožina je tako-rekoč meso v čebelni prehrani, ter je. pomešana z medom, edina hrana čebelne zalege. Neverjetno je. koliko množine cvetnega prahu rabijo čebele pomladi da dvignejo družino do po'ne moči. Dognano je. da je potrebno za vzgoi ene same čebele 0.15 g cvetnega prahu, kar odgovarja nekako 15 »hlačcam« ki jih prine^o čebele na zadnjih nožlcah v panj 4000 ličink (tol'ko jih je kaj kmalu v panju) použije dnevno 10.000 takih »hlačic«, kar tehta — en cel kilogram! Ali pa je toliko cvetnega prahu v neposrednji bližini čebelnjaka? Poudarjam v »neposrednj «, ker je čebelam spomladi često nemogoče leteti daleč na našo radi neugodnega vremena, vetra, hladu itd. — Odgovor je v večini slučajev negativen. Le malo čebelnjakov ima tak zavidanja vreden položaj; velika večina čebelnjakov, posebno pa v ljubijanski okol-ci, le životari. Čebele na-bero le zmerne količine cvetnega prahu in po donosu tega (kakor tudi medu) v panj. se ravna tudi matica v zaleganju; nujna posledica tega pa je, da čebele kasneje ob glavni paši niso na višku svojega razvoja ter zato tud. te ne morejo izkoristi v taki meri. k^ikor bi b lo želeti in kakor bi jo sicer izkoristle. da so močnejše. To pa ima zopet za posled co slabo medeno letino in po pravici tožijo čebelarji o slabih čebelarskih letinah, za kar najdejo navadno vse mogoče vzroke, pre-zto ali pa premalo upoštevajo navadno enega izmed glavn h in to je obilna in izdatna pomladanska paša. ki je temelj in prvi pogoj za uspešno čebelarjenje v dotičnem letu. V ljubljanski okolici malo pomladnega cvetja Ce g'ede na vse to promotrimo pomladnega floro ljubljanske okolice, vidimo, da premore le-ta prav malo pomladanskega cvetja. Posebno na slabem so čebelnjaki kje sred. ljubljanskega polja aii barja, kjer so zelo izpostavljeni pomladanskim vetrovom in kjer je le nekaj malega pomladanskih cvetk, kakor zvončkov, žefra-na. na barju pa še tulipanov. Nekoliko boljši poožaj glede vetra in nekoliko izdatnejši donos :majo čebelnjaki ob gozdovih in gričih kakor ob šentviškem hribu ob Rožniku in Golovcu. Ti dobe boljše vire na nektarju in pelodu na pomladanskem res ju. pasjem zobu n borovnici, ki tvori v naših krajih vsled svoje raz- širjenosti takorekoc prvo glavno pomladansko pašo. Ko čebele izkoristijo v aprilu še cvetoče sadno drevje, začne v maju travniška paša, kakor tudi bera na d. v jem kostanju in kasneje Se na drugih drevesih j; a kor lipi, itd. Tedaj bi pa morale biti čebele že na višku svoje moči, kar pa navadno niso ravno vsled slabih pomladanskih pašnih razmer. Kako torej temu od-pomooi? Čebelar navadno pita spomladi svoje ljubljenke, da jim umetno nadomesti prepičle darove narave. En način, k. pa precej podraži čebelarjenje, ker sladkor tudi ni zastonj, čeprav se zanj ne plača državne trošarine. Bolj za stalno bd se pa to doseglo z izboljšanjem čebelne paše. Mnogo se je že o tem pisalo in govorilo. Čebelarske organizacije so priporočale v svojdh strokovnih glasilih izboljšanje paše s saditvijo raznih medonosnic. posamezni čebelarji so izvrševali to praktično, toda naredilo se je še vse premalo. Z erim zasajenim drevesom ali pa s par kvadratnimi metri posejane zemlje se paša še ne izboljša ter večjega donosa v panj ni opaziti. Zakaj slab donos? Krivda na slabem Jonosu je preve iKo kupi-čenje panjev na gotovem prostoru. Še celo na kraju, kamor se vozijo čebele na p:šo, n pr. na ajdo, hojo itd., ter so medeni viri skoraj neusahljivi, je število panjev omejeno, kraji z malenkostno pašo bi potemtakem morali tudi imeti sorazmerno manj panjev. Le preštejte enkrat panje v svoja okolici, pa boste prišli do poraznih številk Ta velečebelar ima 30—40 panjev, oni amater 2, 3, 5, 6 panjev in tako eden k drugemu kmalu nanese število 80—100 panjev in še čez, nskupičeno po par sto metrov vsaksebi. Ce je paša obilna, n. pr. kakor kad2r medi hoja, je bere dovolj za vse čebele, toda ob slabih časih, posebno pa spomladi pa v takih razmerah družine le še samo životarija Konec jutri. Indijska delegacija v Rimu: Vrhovni svečenik indijske verske sekte parsov Bnrghlb* na Mussolin i je vem trjrn (t 1829), tretja grofica Melanija Zichv-Ferraris (t 1854). O knezu Mettemichu in njegovem značaju je nam poveda' še_ gavo marsikaj velezanimivega dr. Ivan Tavčar v svojem romanu »Izza kongresa«, in sicer večinoma na podstavi drŽav« nikove pismene ostaline, izdane v osmih knjigah na Dunaju v letih 1SSO—1SS4. želodca re samo lahko žive, temveč se tudi dobro počutijo TeleSonski premet v Krakovu Glavna ovira v telefonskem prometu bivše Poljske, ki jo bo mogoče odstraniti le polagoma, je preobremenitev vseh telefonskih prog. Pred vojno tega ni bilo. V Krakovu se je poraba telefona v primeri s predvojnim časom podvojila. Prei so bili teefonski pogovori v splošnem enakomerno porazdeljeni na ves dan, in b lo jih je kot rečeno polovica manj. Zdaj pa pride večina telefonskih pogovorov na pozne popoldanske ure, ko so vse telefonske proge silno preobremenjene, tako da morajo ljudje čak3ti po cele ure. da pridejo na vrsto. Klobuk s poklopcem Leta 1815 .ie izdelal prof. Schmdtt v Frel* burgu svojevrsten klobuk | poklopcem za zračenje. To je bil nekakšen mehaničen klobub, prikladen za vse letne ča?e. Ob strani je imel veri/ico. l katero je lahko človek poljubno odpiral ali zapiral oklo* pec. da je imel ob lepem vremenu zrak dostop do glave. Klobuk je imel obliko cilindra. Ob hladnem in deževnem vremenu je moral biti seveda oklopec zaprt. Ta patentni klobuk se pa ni obnesel in ljudj* se niso mogli navdušiti zanj, zato tudi nt nikoli prišel v modo. PONESREČEN POKLON — Gospodična, noč in dan sanjam o — Ah, zato ste tako zaspani! Človeški žeiodec je zelo izpostavljen raznim boleznim, ki pogosto zahtevajo operacijo. Plrirojena izzožltev prehoda med želodcem in črevesjem mora biti odstranjena že dojenčku s takozvano pvloropla-stiko, s prerezom živca Odstranitev tuj:h teles iz žeodca. pa zahteva takozvano gastrotomijo. umetno hranjenje z izločitvijo požiralnika ter prehoda med njim in želodcem. Hrana prihaja v tem primeru v želodec skozi gumijasto cevko, ki je napeljana skozi luknjico v steni želodca. Ce se zaradi bolezni zamaši prehod med želodcem in tenkim črevesom. je potrebna takozvana gastroenterostomija, namreč nova pot za prebavljeno hrano, da lahko pride iz žeodca v tenko črevo. To je potrebno zlasti, če pri želodčnih čirih ni mogoča popolna odstranitev dotičnih delov želodca. Posebno temeljita in težka operacija, kj pride v poštev samo zaradi nevarnosti pri bolnikih z želodčnim rakom, ker jih ni mogoče rešiti drugače je pa odstranitev vsega želodca. V tem pogledu je dosegla moderna kirurgi- j ja zadnja leta presenetljive uspehe. O i njih je poročal nedavno na sestanku Dunajskega zdravniškega društva dr. K. Fin- i sterer. Požiralnik spoji v tem primeru kirurg neposredno s tenkim črevesom. Ta operacija je pa smrtno nevarna in zahteva seveda zelo izkušenega kirurga. Prej so bile take operacije želodca odnosno njega popolna odstranitev združene z veliko umrljivostjo, ker so se šivi v požiralniku radi zopet pretrgali Šele zadnja leta so se zgedi na uspeh toliko izboljšali, da lahko zdravniki rešijo velik del bolnikov, ki bi bili sicer zapisani smrti. Na nekaterih bolnikih, ki jih je dr. Finsterer predstavil Dunajskemu zdravniškemu društvu, je lahko pokazal, da se počuti človek prav dobro tudi brez želodca. Teoretično bi po taki operaciji sicer morala nastati slabokrvnost, ker odstranijo človeku ves prebavna organ. V praksi se pa to ne zgodi Zlasti zanimivo je, da noben človek, ki so mu odstranili želodec, ne toži. da bi mu jed ne teknila, temveč nasprotno, da so vsi zelo lačni To nasprotuje dosedanjemu naziranju, da povzroča občutek lakote prazen želodec. Pri večini bolnikov se je telo prav dobro privadlo težkim novim pogojem prebave, in bolniki so se po operaciji celo zredili. št. 73 170 letnica Metter-nlchsvega refstva Dne 15. maja 1773 se je "odil avstrijskemu državniku Francu Juriju Karlu knezu Mettemichu v Koblencu v sedanji nemški renski pokrajini sin Kle-mens Lctar Vencel. ki je zavzemal sveje dn1 visoka mesta in važne položaje, opravljal najodličneiše državne pasle ter dolgo vrsto let vedril in oblačil v evropski poTitiki. Bil je cesarski poslanik v Draždanih Berlinu in Parizu. Po bitki pri Vagramu na bivšem Nižjem Avstrijskem, kjer je premagal Napoleon I. v začetku meseca julija leta 1?~9 Avstrijce, je postal knez Mettemlch vnanjl mim-ster, čigar vse dpjanie n nehan-e ie bilo zelo vplivno, zlasti pa kaj odicčevnlno na mnogoštevilnih kongresih evropskih držav ki so se sešli po Napoleonovem padcu zaravi ureditve različnih zamotaaosti. Od 1821 dc 1826. je bil Metternich glasoviti hišni, dvorni in državni kancler, potem pa je vod:] kot predsednik ministrskih konferenc za urejanje nrtranjih po- slov celokupno nekdanjo avstrijsko državo. S svojim vse prej ko znosnim in kolikor toliko svobodnim vladnim postopanjem se je zameril ljudstvu, ki ga je hudo zasovražilo. Ko je zasedel leta 1835. prestol cesar Ferdinand I. je dobil Metter-Eden v tako imenovani državni konferenci ] prigledni organ in v osebi njegovega člana grofa Franca Antona Kolovrata, na- j klonjenega več prepotrebnim preosnovam. posebno odločnega nasprotnika. Sčasoma i pa je začela Metternichcva svetla zvezda zahajati. Leta 1848., ob pričetku marčne vstaje na Dunaju so ga nastale okoliše:-ne prisilile, da je odstopil in zbežal na Angleško: pozneje je odšel v Bruselj od koder se je vrnil na Dunaj (1851). kjer je tudi dne 11. julija preminul. Metter-nich je bil trikrat oženjen ter je imel enajst otrok od katerih ga je preživele samo Sest. Njegove žene so bile: prva grofica Eleonora Kaunitz (t 1825), vnukinja kneza Vencia Antona Kaunitza. pod cesarico Marijo Terezijo nadvse a pod cesarjem Jožefom II. bore malo wc- ; 1 javnega državnega kanclerja; druga An- i tonija pl. Levkam, pogrofinjena Beilsteis i Besede pomenijo: Vodoravno: 1. mesto na Hrvatskem, 10. vrsta umetniške sike, 15- mesec. 16. sebičnost, samoljubnost, 18. pesem, 19 uoo-ga, usm ljenja vredna, 20. glas, zvok, 21. Smetanova opera. 23. pogojni veznik. 24. orjak, mečan človek (dvojina), 25. tuje moško ime, 26. kratica za akademski naslov, 27. začetek maja, 28. nadležen svetovalec. 29. medmet. 30. rimska številka 7, 31. ja.m-čevalec, talec, 32. slaba zabela, 34. zavarovana izključna pravic«*. 36. površ'nska mera, 38. postaja ob progi Ljubljana— Tri-este, 40. tu;cem namenjena h ša. 41. tekočinska mera. 43. moral:čnat duševna stran narave, 44. sredj orla, 45. japonska do.žin-ska mera, 46. obrtnik. 48. grška bognja maščevalnosti, 51. kadar, 53. posmrtne ino-litvef zaduTnica pri pravoslavnih, 54. vrtnina. Navpično: 1. prometna nesreča. 2. stavbno gradivo, 3. vrstil ni števn k 4. žensko ime. 5. italijanski spolnik, 6. nerodnega vedenja, 7, moško ime, 8. kaj (češko) 0. Verdijeva opera, 10 rastlina, ki ima lep cvet, cvet* zgodaj spomladi, 11. meško .me 12. kratica za akademsko izobraženega vzgojitelja. 13. kvartaški izraz, 14 tek zbujajoča pijaca. 17. predlog 20. madžarsko moško ime, 22 del Vojvodine, 24. mlečn: izdelek, 26. kratica za srbsko valuto 23 deli voza. 29. medmet 30. razsežna, ogrom- na, 31. samostanski duhovn k, oče, 32. baje slovni anglešk; kralj; oseba v Shakeape* arovi drami, 33. nebistveni del slike, 34. obdelana zemlja (množina) 35. veznk, 37. značilnost pečmi, 39. goreča grmada vča* sih opozorilo na nevam< st, 40. vzpetim*, grč, 42. abesinsk naslov za plemenske poglavarje, 47. zemljepisni pojem, 49. predlog, 50. površinska mera, 52. pritok Urala, REAITEV KRI2ANKE ST. 72 Vodoravno: 1. varovati, 8. s'ikart« ca, 16. iperit, 17. etnor, 19. kurir, 20 Ra, 21. ed, 22. kapetan, 24. iano, 25. original, 27. genetiv, 28. vagon. 29. lik, 31. ca, 32. ara* 34. I (van) T« :\čar), 35. pijani. 36. anoda, 38. kanal, 39. je, 41. iui, 43. Uaoniki, 46. ožar-jen, 50 no. 51. celo, 52. eks. 54. Ganimei, 56» ave, 57. stopala, 60. otka. 61. Andi, 63. Vodice, 65. Edgar, 68. Bl-.nca, 69. romani 70. Oise. Navpično: 1. Virovitica. 2. apprat, 3. re, 4. Oregon, 5. Vidin, 6. at, 7. Ita!ija» 8. sneg, 9. loierija, 10. Iran, 11. ak, 12. Rudi, 13. Anam, 14. cin. 15. aroma, 18. ep, 22. Kalinlkov, 23. Niča, 26. Ig, 30. kal* 33. redne. 35. paket, 37. kolena, 38. ki 40. erg, 42. jod, 44. F>val, 45. no, 47. žalim, 48. j"o. 49. nikdo. 58. spor, 55. magi, 57. sle, 58. Ado, 59. Aca. 62. D(rustvo) N