Prtfjiliin plačana v gotovini Leto LXIII., št. 15? V Ljubljani, ponedeljek 14* julija 1930 Cena Din L— SLOTEN fafcaia vsak dan popoldne, izvzemši nedelje » praznike. — faseratj do 30 petit d D:n 2.—, do 100 vrst Dm 2.50. od 100 do 300 vrst a Dm 3.—. večji »serati petit vrsta Dio 4 — Popnst PO dotovorn. Inseratn! davek posebej. - »Slovenski Narod« volja mesečno v Jugoslaviji Din 12, ia inozemstvo Din 25.—, Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Liubliana. Knaflova ul. 5 Telefon *t. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR. Grajski trz 8--- CELJE. Kocenova ulica 2. - TeL 190. NOVOMESTO. Ljubljanska cesta. tel. §t. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.--- Račun pri post. ček zavoda v Ljubljaa: S: 10.351 EGIPT PRED REVOLUCIJO? Republikanski pokret egiptskih nacionalistov — Spor za Sudan — Odgoditev egiptskega parlamenta London, 14. julija. »Daily Mafl« izraža domnevo, da stoji Egipt pred revolucijo. O možnosti revolucije v Egipta se baje že povsem odkrito izražajo egjptski nacijonalisti v Kairu, kakor tuđi on!, ki žive v Londonu. Republika naj bi bila proglašena pod vodstvom Nahas paše. Govori se tudi o moznosil, da bo odstavljen dosedanji kralj Fuad ter proglašen za naslednika nje-Sov desetletni sin Farouk. Nacijonalisti razvijajo živahno agitacijo proti kralju Fuadu, ki mu očitajo, da je preveč popustljiv proti angleški nadvladi. Razburjenje v egiptskih nacionalističnih krogih je zelo veliko in zato ni Izključeno, da pride do kakih večjih izgredov. Zaradi nepopustljivosti Anglije v sudanskem vprašanju dobiva egiptsko nacionalistično gibanje z vsakim dnem več pristašev. Dvomljivo je seveda, ali bi bilo mogoče proglasiti Egipt za republiko in je bržkone vest »Daily Maila« o možnosti takega dogodka samo alarm za večji pritisk Anglije na kralja Fuada in na egiptsko vlado, da bi popustila v podajanjih za sporazum, po katerem naj bi ostal Angliji ohranjen popoln vpliv nad Sudanom. Kairo, 14. julija. Egiptski parlament so odgodili za tri tedne. Egiptski nacijonalisti nadaljujejo po vsej deželi živahno propagando proti angleško-egiptski pogodbi in naglašajo, da ta pogodba ne priznava suverenosti Egipta, kakor jo je obljubila svoječasno angleška vlada. Anglija ima z zasedbo Sudana pod svojo oblastjo vodne naprave, ki namakajo egiptsko ozemlje in s katerimi popolnoma obvladuje Egipt Egiptski nacijonalisti energično zahtevajo, naj Anglija vrne Egiptu tudi Sudan, brez katerega je gospodarski razvoj Egipta nemogoč. Spričo vedno bolj naraščajoče agitacije egiptskih vafdistov je bila egiptska vlada prisiljena k izrednim ukrepom in je zato odgodila parlament. Nekateri zmerni politični krogi zahtevajo kljub vsemu, naj sklene egiptska vlada z Anglijo primeren sporazum, ki naj bi varoval interese obeh dežel, gospodarsko tesno spojenih po dolgoletnih političnih in gospodarskih zvezah. V to svrho se bodo najbrž čimprej obnovila pogajanja med Anglijo in Egiptom. Egiptski poslanik v Londonu Hafez Aiiti paša je izjavil, da je sporazum med Anglijo in Egiptom OH**™ pO čimprej do popolnega sporazuma med obema državama. Akcija za balkansko unijo Grški tisk o konferenci balkanskih držav v Atenah Beograd, 14. julija. M. Letos 5. oktobra se sestane v Atenah konferenca balkanskih držav. Grški tisk pripisuje tej konferenci poseben pomen in poudarja, da se intenzivno dela za ustvaritev balkanske unije. Grški listi pišejo, da postajejo odnošaji med Grčijo in Jugoslavijo z vsakim dnem prisrč-nejši. Nadalje omenjajo poset grških novinarjev, politikov in industrijcev v Jugoslaviji, kjer se je ob tej priliki manifestiralo iskreno prijateljstvo do Grčije. Grški tisk tudi poudarja, da so odnošaji med Grčijo in Rumunijo prav tako prijateljski in da se odnošaji med Grčijo in Bolgarijo postopnjema zbolj-šujejD. Sicer se bodo zastopniki Bolgarije udeležili te konference, toda bol- | garski tisk poudarja, da se balkanska unija ne more osnovati brez revizije mirovne pogodbe. Stališče Turčije je zelo povoljno ter spremlja turška vlada s simpatijami misel konference v Atenah. Iz vsega tega sklepa grški tisk, da bo bližnja konferenca za osnovanje balkanske unije v Atenah rodila lepe uspehe in da bo pomenilo delo za pripravo te konference dejansko razči-ščenje položaja na Balkanu. Grški list »Mesagger de Athenes« navaja tudi članek uglednega Bolgara Petkova, ki zastopa v svojem članku tezo, da bo ustvaritev bloka balkanskih narodov na tej konferenci v Atenah postalo dejstvo. Anglija in Briando? spomenica Posredovanje Anglije m London, 14. julija. Stališče angleške- I ga zunanjega ministrstva do Briandove spomenice se je zadnje tedne pod vpli- ' vom francosko-italijanskega spora znat- j no izpremenilo. Angleška diplomacija je v začetku nameravala le potrditi sprejem Brian-dovih predlogov za ustanovitev evropskih zedinjenih držav in naglasiti, da bi j bilo najbolje, ako bi se razpravljalo o | tem vprašanju na septemberskem zasedanju Društva narodov v Ženevi. Proti temu stališču angleškega zunanjega ministrstva je odločno protestiral angleški zakladni urad, ki je povdaril, da je Briandova zamisel izvrstna in da bi Anglija v evropski gospodarski skupnosti le pridobila in znatno ublažila svojo gospodarsko krizo. Angleški gospodarski krogi naglašajo obenem, da bi bilo tako stališče Evrope do Amerike v vprašanju vojnih dolgov zelo olajšano. Zato je angleški poslanik v Parizu sadnje tedne že večkrat na zelo spreten ed Francijo in Italijo način poizkušati obnoviti angleško-fran-coska pogajanja. Predvsem je vplival na francoskega zunanjega minstra Bri-anda, naj sprejme italijanski predlog, da se ustavi pomorsko oboroževanje, dokler ne pride med Italijo in Francijo do definitivnega sporazuma. Briand je izjavil, da sprejme ta predlog edinole pod pogojem, da bosta Anglija in Italija sprejela njegov predlog o ustanovitvi zedinjenih evropskih držav. Obenem je Briand opozoril angleškega poslanika, da bi bila italijansko-fran-coska kolonijalna pogajanja brezpredmetna, če bi Italija odklonila njegov predlog. Zaradi tega je Italija izrazila proti Briandovemu predlogu le neke pomisleke in sicer tako, da ni že v naprej onemogočila bližnja francosko-italijan-ska pogajanja za premirje v graditvi vojnih ladij, pri katerih bo igrala Anglija v prihodnjih dneh veliko vlogo. Pangalos obsojen Atene, 14. julija. Izredna komisija senata je obsodila bivšega ministrskega predsednika Pangalosa na dve leti ječe zaradi raznih manipulacij pri armadnih dobavah. Bivši vojni minister Nider je bil oproščen. Komunistični izgredi v Grčiji Atene, 14. julija. Grški zunanji minister je posetil poljskega poslanika ter mu izrazil svoje obžalovanje zaradi incidentov, ki so jih neda-^b povzročili komunisti. Poljski pošteni je izrazil zahvalo grški vladi za takojšnje ukrepe in za hitro intervencijo policije. Komunisti, ki so bili aretirani v zvezi s temi dogodki, so bili obsojeni vsak na štiri mesece ječe. Avstrijsko trimirljardno investicijsko posojilo Dunaj, 14. julija. Danes opoldne bo v Londonu podpisana pogodba o najetju velikega avstrijskega investicijskega posojila. Posojilo bo znašalo 60 milijonov dolarjev (3.3 milijarde dinarjev) nominalne vrednosti in bo razdeljeno na Zedinjene države, Anglije, Francijo, Italijo in še nekatere manjše države. Obrestovalo se bo po 7 odstotkov in amortiziralo z 27 letih. Emisijski tečaj bo objavljen še le po podpisu pogodbe, računajo pa, da bo znašal najmanj 92 in največ 96 odstotkov. Subskripcija se bo začela v sredo. Težkoče ruske žetve Pomanjkljivosti kolektivnega gospodarstva — Pokvarjeni poljedelski stroji — Pomanjkanje skladišč Moskva, 14. julija. Po zmagi na | izkazalo pri žetvi, da je bila večina po-XIV. kongresu ruske kornirnističrie ijedelskih strojev, ki so jih lani izroči1 i stranke bo sedaj glavna nofoga Stalina f sovjeti seljaHcim kolektivam, pokvarje- ni bolševiških vlatstodržcev organizacija preskrbe prebivalstva s prehrano. ■Vprašanje izvedbe žetve ni samo gospodarskega, temveč tudi političnega pomena, ker hoče z njo dokazati Stalin, da se ni zmanjšala produkcija žita s prisilno kolektrvizacijo in da se je še samo povečala . Po vesteh iz pakrajjnr niso žetvene razmere naj,bo«Ii>še. Tako je že tudi moskovska »Pravda« ugotovila, da so bile vesti o sijajni žetvi preuranjene in da so Posamezni podeželski sovjeti že mnogo zamudili pri zbinafriju zalog po-Se*e pšenice. V voroovškern okra ju se je n»i in da jih ni bilo mogoče pravočasno popraviti, kjer mantalo nadomestnih delov. V Sibiriji so se ze'o zakasnili s setvijo in se je pojavilo tudi veliko pomanjkanje prostora za vskladi-ščenje nakusnjenega žita. V zvezi s tem se je pojavil tudi med seljaki močan pokret, m izstop iz kolektivnih gospodarstev, ker se je izkazalo, da kolektivno upravJjena gospodarstva ne nudijo posameznikom tistih ugodnosti kakor zasebna gor^podarstva, kjer so žito davno poželi in odvišek rudi že prodali. Vstaja v Turčiji Angora, 14. julija. Uporno gibanje v okraju Zilan, ki so ga povzročile oborožene tolpe, došle iz Perzije in ki je imelo reakcionarno-političen značaj, je sedaj popolnoma udušeno. Uporniki so predvsem napadli glavna mesta okrajev Muradije, Bejezitagh, Atnos in Erzie. Akcija se je izjalovila deloma že zaradi odpora kmetov, ki so vdani republikanskemu režimu. Uporniki so si izbrali te kraje, ker so menili, da v njih ni čet in orožništva, in ker so vedeli, da so voditelji posameznih plemen v Perziji. Gibanje je končno ostalo omejeno na občino Zilan. Vojaška kazenska ekspedicija je popolnoma dosegla svoj namen. I Število upornikov je znašalo približno 1500 oseb, ki so večinoma prišle iz Per-! zije. Perzijsko pleme Halilamli je izgu-. bilo 80 mož. Več voditeljev vstaških ! - tolp je padlo. Le malo upornikom se je j posrečilo pobegniti v Perzijo. j Zaključitev ruskega komunističnega kongresa Moskva, 14. julija. Kongres komunistič-. ne stranke je bil včeraj zaključen. Izvoljen ' je Dil osrednji odbor 71 članov z 67 name-j .'»*u t m osrednjega odbora so irt:i- fcfoVrfoV; Kalinin, Vorošilov. Rudatak, Kirov, Rikov, Toraski, Buharin in i*. • - • . iJ.ii.ai.M. Kuiiii.-ijo je bilo izvoljenih 187 članov. Kongres je sprejel soglasno sklepe, s katerimi se odobravajo poročila o delu centralne komisijo za izvedbo petlet nega načrta, nadalje o kolektivnem gospodarstvu, o delu strokovnih organizacij itd. Zaključni jrovor je imel Kalinin. Tenis Japonska : Italija Genova, 14. julija. AA. Tri dni trajajoče teniške tekme med igralcema Italije ii igralcema Japonske so bile vcoraj zaključene z zmago italijanskih igralcev. Japonsko sta zastopala igralca Harada in Ohta. Italijanska igralca De Štefani in De Mor-purgo sta zmagala s končno klasifikacijo 3:2. Pojasnjena zračna drama Letalo ki je nad severno Italijo spuščalo protifašistične letake, se je v Švici razbilo - Pilot je nevarno ranjen, njegov spremljevalec je brez sledu izginil M>lan, 13. julija. Nad Milanom je krožilo neznano letalo, iz katerega so nadali na ■neslo letaki protifašistične vsebine. V zrak se je dvignilo veo vojaških letal, ki so hoteli prisiliti neznani aeroplan k pristanku, ven« ar pa se je temu posrečilo, «*a je uM in iv:.mil. Kmalu nato je prišlo po oMo. 1a se je pri St. Gotthardu ponesrečilo neko Mulo, ki je prihajalo iz južne men Ojlasti »n javni rl so uverjene, da je ponc^re&iM) letalo cetdicno z onim, ki je na<1 Milar.oin metalo protifašistične letake. Bern. 14. julija. Zagonetno letalo, ki \°, b'.!c metalo protifašistične letake nad Milanom, vzbuja v zvezi s ponesrečenim letalom, ki je strmoglavilo na tla bližini St. (iottharda. predmet živahnih komentarjev. Dosedanja preiskava je ugotovila, da je bilo letalo last pariške družbe >AviOii«. V letalu sta bila pilot Giovanni Bacaucst in kot sopotnik neki Brand. Včeraj ob pol 10. dopoldne sta prispela letalca na letališče v Ženevi, kjer sta se po kratkem pristanku zopet dvignila, češ da poletita proti Bellizoni. Ker pa sta na poletu, ki bi trajal normalno kvečjemu pol ure, izostala nad dve uri, sumijo, da sta poletela nad Milan. Zatrjuje se, da je letalo okrog 11. res za hip pristalo v Bellizoni, kjer je čakal neki avtomobil. Od potnikov tega avtomobila sta prejela več paketov, nakar sta se takoj zopet dvignila in izginila v južni smeri. Domneva se, da sta tu dobila protifašistične letake, ki sta jih Doznele metala nad Milanom. Pri povratku je letalo najbrž izgubilo orientacijo ter zadek, v višini St. Gottharda v skalovje in se raz- bilo. Oba potnika sta mrtva. Med ruševinami so našli še par protifašističnih letakov, iz česar sklepajo, da g»e za zagonetno letalo nad Milanom. Italijanski tisk se obširno bavi s tem dogodkom in ga opisuje kot francosko protifašistično propagando, kar pa francoski lisli energično zavračajo. Po njihovem mnenju gre za tragično nesrečo francoskega letala, ki je bilo na poisknsnem poletu. Curiti, 14. julija. Porotna vest, da sta se oba pilota v ponesrečenem letalu ubila, se je izkazala za netočno. Pilot Bassanesi je nevarno ranjen, da so ga morali prepeljati v bolnico v bližnjem Andermattu, njegov spremljevalec pa izginil brez sledu in ga še niso našli. Ko je prišel Bassanesi k zavesti, je najprej vprašal, kje je. Z vidnim olajšanjem je slišal, da se nahaja v Švici. Nato Je priznal, da je bil res on s svojim letalom nad Milanom in da je nad mestom, kakor tudi nad drugimi večjimi kraji Lombardije in Pijemontom metal na tla protifašistične letake. Ko je videl, da ga zasledujejo italijanska vojaška letala, je odletel proti Švici. Ob meji so se italijanska letala vrnila, on pa je svojim spremljevalcem nadaljeval polet v smeri proti Parizu. V megli je zadel ob pečine. Kaj je bilo dalje in kakšna je usoda njegovega letala, ne ve, ker je pri nesreči izgubil zavest. Pariz, 14. julija. AA. Havas ugotavlja, da letalo, ki ga je vodil italijanski begri-nec Bassanesi in ki je metalo protifašistične manifeste nad mestom Milanom, ni odplulo z letališča v Le Bourgetu. Pričetek tekmovanja za svetovno prvenstvo v nogometu Svečana otvoritev novega stadiona — Rezultata prvih dveh tefcem Od evropskih moštev je zmagalo Francosko, belgijsko pa je bilo poraženo — Naša reprezentanca igra danes Montevideo, 14. julija. Včeraj se je ob ogromni udeležbi prebivalstva pričelo tekmovanje za nogometno prvenstvo sveta. Kakor znano, se udeležuje tega tekmovanja 14 držav, 4 evropske (Jugoslavija, Rumunija, Francija in Belgija) ter 10 ameriških, od katerih so najmočnejše Uruguay, Argentinija in Brazilija. Moštva so razeljena v štiri skupine. Jugoslavija je v skupini z Brazilijo in Bolivijo. Otvoritev novega narodnega stadiona v parku Alleati v Montevideu se je vršila včeraj na izredno svečan način. Stadion je bil ves v zastavah vseh držav, ki sodelujejo na tekmovanju. Ponosno plapola tudi naša državna zastava. Svečane otvoritve so se poleg predsednika Uruguaya udeležili zastopniki vseh ministrstev in javnih oblasti, ves diplomatski zbor itd. V sredini stadiona so bile postavljene vse sodelujoče nogometne reprezentance. Naša reprezentanca je bila zlasti navdušeno pozdravljena od članov jugoslovenske kolonije, ki je v Montevideu zelo številna, a tudi od druge publike. Stadion ima prostora za 100.000 gledalcev ter je bil popolnoma zaseden. Po oficielni otvoritvi in pozdravu sodelujočih športnikov sta se vršili prvi dve tekmi. Moštvo Zedinjenih držav je poraziio belgijsko reprezentanco s 3 : 0, Francija pa je nadvladala Mehiko s 4 : 1. Jugoslovenska reprezentanca igra svojo prvo tekmo danes, v ponedeljek, ob 6. popoldne (po našem času okrog polnoči.) Stoletnica prve železnice London, 14. julija. Septembra bodo proslavili stoletnico otvoritve železnice Liverpool-Manchester, k je bila prva na svetu. Za proslavo se vrše velike priprave. L. 18^9 je dosegel vlak komaj 18 milj hitrosti na uro. Pri teh proslavah bodo sodelovale angleške železnice, ki bodo priredile razstavo razvoja transportnih sredstev. Kakor poročajo, bo sodelovalo na tej razstavi približno 5000 najrazličnejših tipov železniških strojev in železniških voz. Rešitev pogrešanega letalca Ra.-'tgoon, 14. julija. V gorovju Yoma so našli nekateri domačini že dalje časa pogrešanega letalca Mathewsa, ki je s svojim tovarišem skušal prekositi Hinklerjev rekord. Ponesrečenega letalca so popolnoma izčrpanega odvedli v Promo. Njegovega tovariša Še niso našli. _ Francoski narodni praznik Recepcija na francoskem konzulatu Ljubljana, 14. julija. V proslavo 14. julija, največjega francoskega narodnega praznika, je priredil francoski konzulat danes v svojih uradnih prostorih v Beethovnovi ulici svečano recepcijo, katere so se udeležili prijatelji francoskega naroda ter predstavniki raznih oblasti in uradov. Med drugimi so bili navzoči divi-zijonar general Tripković, ban inž. Dušan Sernec. podban dr. Otmar Pirkma-jer, župan dr. Dinko Puc, rektor univerze dr. Metod Dolenc, poštni direk- I tor dr. Gregorč, policijski upravnik dr. Ouštin in vsi tukajšnji konzuli. G. konzul je priredil gostom na čas* svečano zakusko. V zadnjem hipa preprečena hoda nesreča Avtobus, ki oskrbuje promet na progi Motnik- Ljubljana, je pripeljal sinoči okrog 7. s kakimi 10 potniki v Domžale. Ko se je bližal železniškemu prelazu na državni cesti, so bile zatvornice že spuščene in s kolodvora je že vozil proti cesti večerni kamniški vlak. Šofer je hotel avto ustaviti, a ta je drvel z nezmanjšano brzino dalje. Odpovedale so namreč" obojne zavore. Avtobus je bil le še par metrov oddaljen od železniške proge, po kateri je že prisopihala lokomotiva. Bil je trenutek mrzlične napetosti in groze, ker se je zdela katastrofa neizogibna, šofer pa je bil tako priseben, da je v zadnjem hipu tik ob zatvornici avtobus v ostrem loku okrenil na levo in ga pognal na polje, kje»* je obstal. S svojo hitro odločnostjo In prevdarnostjo je tako preprečil veliko nesrečo. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.66., Berhn 13.44 do 13.47 (13.466), Bruselj 7.8796, Budimpešta 9.8822, Crih 1094.4 ^1097.4 (1095.9), Dunaj 796.22—798.22 (796.72), London 273.91—274.71 ^4.31), Newyork 56.275, Pariz ?21.92, Praga 167.35, Trst 295.35. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Beograd 9.125. Pariz 30.346, London 25.025, Ne\vyork 514.56. Bruselj 71.85. Milan 26.94, Madrid 60, Berlin 122.78. Dunaj 72.70. Sofija 3.73. Praga 15.27, Varšava 57.25, Budimpešta 90,175, Bukarešta 3.065 Dom Franje Tavčarjeve v Kraljevici Statut ttftanove, namenjene okrevanja in okrepčHa potrebnim ljubljanskim otrokom in materam Na »voji sadnji seji je ljubljanski občinski svet odobril statut kuratorija Doma Franje Tavčarjeve v Kraljevici in imenoval tudi svojo zastopnike vanj. o čemer smo poročali. V naslednjem navajamo vsebino statuta, ki pravi: Z doneski Kola jugoslovensk;h 9«?ster v Ljubljani in mestne občine ljubljanske oz. Mestne hranilnice ljubljanske, se je nakupilo posestvo v Kraljevici. Za vzdrževanje okrevališča, ki naj bo na tem posestvu, se je osnoval >Kuratorij doma Franje Tavčarjeve v Kraljevicic, na čegar ime se ima prepisati lastnino tega zemljišča. Kuratorij je pravna oseba v smislu obstoječih lakonitih predpisov ter more prav-noveljavno prevzemati obveznosti napram vsakomur, pridobivati si pravice in istotako dolžnosti, ki jih mora v okviru obstoječih zakonov in privatno-pravnib obvez izpolnjevali. Kuratorij obstoji iz 9 Članov. Štiri člane-nominirate zastopnice Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani, ostali pa so župan, 3 člani obč. sveta ljubljanskega in zastopnik Mestne hranilnice ljubljanske. Kiraiori.ju načeljuje župan. Glasuje se z večino glasov. V slučaju enakosti glasov odločuje župan. Poslovna doba traja 3 leta. V sled smrti aH drugih razlogov isetoprvših članov izpraznjena mesta se morajo takoj zasesti. Kuratorij si predpiše poseben poslovni red. Ta ustanova je po blagem namenu inict-jatorke Franje Tavčarjeve namenjena za okrevališče okrepČila potrebnih ljubljanskih otrok in mater. Kuratorij ima dolžnost voditi uprav? okrevališča. Njegova stvar je najemati fn odpuščati potrebno osobje, nabavljati tn vzdrževati iz tekočih sredstev potrebni inventar, reševati prošnje za sprejem v okrevališče, z eno besedo vršiti vse, kar spada bodisi v redno, bodisi v izredno gospodarstvo. Koncem vsakega poslovnega leta predloži poročilo in obračun Mestni občini ljubljanski in Kolu jugoslovenskih sester v Ljubljani. V slučaju, da Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani preneha poslovati ali pa izjav!, da nima več interesa pri akciji okrevališča, pripade vse premoženje kuratorija v izključno last mestne občine ljubljanske. Navedeni statut, ki so ga tako zastopnice kola jugoslovenskih sester v Ljubljani, kakor tudi zakoniti zastopniki Mestne obć'ne ljubljanske podpisali, tvori ustanovno listino Elektrifikacijska debata v občinskem svetu Na petkovi seji občinskega sveta Ijalo o elektrifikaciji Zupan je za tem sporočil, da od elektrifikacij skega odseka ni prejel poročila, ter je sklenil, naj odpade ta točka z dnevnega reda. Elektrifikacijski odsek je namreč pripravil nov predlog banski upravi slede na sporazum med mestno občino ljubljansko in bansko upravo o tem vprašanju. Občinski svetnik Dietrich ie hotel zagovarjati zvezo med hidroelcktrično in kalorično centralo, ki predstavlja najboljšo racionalizacijo proizvodnje elektrike, župan ga je pa prekinil, češ da spada to v odsek. Občinski svetnik dr. R a v n i h a r, član elektrifikacijskega odseka, je izjavil, da je odsek sklenil nadaljevati pogajanja z bansko upravo. Pogajanja so se prekinila od strani mestne občine ljubljanske 24. aprila. Tedaj se je reklo, da se bodo nadaljevala, kar se pa do danes še ni zgodilo. Zadnja občinska seja, v kateri se je razpeljalo o tem predmetu, je pomenila nelojalno postopanje napram banski upravi. Ko je odsek prejel načrt pogodbe, ki je bil tako kompliciran, da ga ni bilo lahko razumeti, so bile potrebne mnoge seje in pojasnila strokovnjakov, predvsem se ie odsek zedinil, na kateri podlagi naj se vrše pogajanja. Odsek je napravil tudi svoj osnutek, ki je imel iste načelne osnove kakor osnutek banske uprave. Za nadalj-na pogajanja je odsek pooblastil svoja člana dr. Fetticha in inž. Dietricha. Banska uprava hoče vse električne energije v dravski banovini zediniti v eni roki. Ce pride do tega, odpade Ljubljani konkurenca, ker bi sicer bansko električno podjetje seglo direktno v mesto In bi diktiralo cene. Iz teh vidikov so bili vsi člani odseka za pogajanja na osnovi, da mora biti pogodba taka, da se ohranijo mestu dohodki. Dne 24. aprila pa je odsek izjavil, da se ne pogaja več, tudi ne na podlag! svojega osnutka. 2upan, ki je bil na tej seji odseka prisoten, je obljubil, da bo stopil do bana in skušal najti novo pot. Župan tega ni storil. V zadnji seji občinskega sveta so se pogajanja potom naročene interpelacije vrgla v razpravo. S tem se je igrala grda komedija. Interpelacija je bila naročena, odgovor je bil pripravljen, tudi načelnik Orehek je imel referat pripravljen. Javnost je dobila drugačen vtis, kakor je bilo v resnici. Vtis Je bil slab, ker je bila komedija preprozorna. £e!e 26. junija je bil odsek zopet sklican. Na predvčerajšnji seji pa ie šele dobil referat delegatov dr. Fetticha in Dietricha, ki pa je bil že prej objavljen v »Slovenskem Narodu^. Načelnik bi moral že prej sklicati sejo odseka, ki naj bi mu bil predložil to poročilo. Konstatirati moram, !e zaključil, da je bilo to nelojalno postopanje proti banu in občinskemu svetu. Zupan d t. Puc je odigovorid: Naj izrečem samo par opazk k izvajanjem občanskega svetnika dir. Ravnjhairja, k«i pravi, da ni bilo prav, ker so se ra^ervori prekinili od stran mestne uprave in ker župan nri stopil k banu. Mi smo srniatiral; kot samo ob sebi umevno, da je osnutek, bamske uprave šele ponudba, o kateri se ima razpravljati. V prvem osnutku se »e pomujal tok po 2 Oin, v drugem pa že po 1.08. To je bilo že nekaj. Smatra-!1! pa smo, da še ni b!a izrečena za-dmja beseda. Ko je biil predložen ta dirugd osnutek, še ni bilo od-seko-vega protipredioga. Zato smo preko velikonočnih prazjnakov proučili zadevo trije ter izračuna1.!!, koliko bi veijala mestno občino pogodba ob različnih fazah ra-z.vci.ia. Prišli smo vsi trije dto prtbiazLydove Novinv« značilen članek, ki se glasi: >Koliko smo se nasmejali vsako leto zlasti v nemškem tisku ponavljani vesti, da je nekje na Jadranu na počitnicah mudečo se učiteljico — čudno, da je bila vedno češka učiteljica — požrl med kopanjem som, ki se je nenadoma pojavil. Lani in tudi predlanskim se pa ta som in ta češka učiteljica v nemških listih nista več pojavila. Nemci iz »rajna« in iz Avstrije so se naučili hoditi ca jugoelovensko rivijero in zato ni bilo več v n j .novem interesu, da bi jugo slovenski rivijeri škodovali. Nemci so imeli in oči vidno imajo razloge, da hodijo zadnja leta raje na jugoslovensko, kakor na italijansko obalo Jadrana. Katastrofa, katero je prizadejal italijanski parnik jugoslovenskemu parniku »Ka-ragjorgje« v Pasmanskem prelivu, je povzročila, da je letos poletna pravljica o somu v jugoslovenskih vodah odveč. Ali pa ji je vsaj dala čudovito simboličen pomen. Toda kakor se nihče ni prestrašil stare pravljice o somu in češki učiteljici, temveč so se naši ljudje radi hodili kopat v jugoslovensko morje, tako se tudi po preis«cavi in ugotovitvi krivde italijanskega parnika na katastrofi v Pasmanskem prelivu nihče ne bo ustrašil, temveč bodo vsi hodili tudi v bodoče na jugoslovensko rivijero. Oni, ki so baš letos bili tam, pojdejo tja znova baš zaradi letošnjih izkušenj, kajti če je bila vožnja z jugoslovenskimi parniki po valovih Jadranskega morja dovolj varna, bo gotovo zdaj še tembolj varna. Kapitani in častniki italijanskih parnikov bodo v bodoče gotovo previdnejši, da ne bodo več tako lahko podlegali optičnim prevaram in bodo bolj pazili na mednarodne določbe o vožnji po morju. In tako prinese pravljica o somu korist bas onim, katerim naj bi škodovala. Luckmanna še niso našli : Jesenice, 14 julija. Sinoči se ie rešilna eksedicija SPD pod vodstvom Jože Copa vrnila na Jesenice. Ekspedicija je od četrtka dopoldne raziskovala Triglavsko pogorje, pregledala vsako eksponirano točko, preiskala prepade, grape in grebena ter se zadržala zlasti tam, kjer se je domnevno moral pogrešani vi-sokošolec Wolf Luckmann ponesrečil. Vse iskanje in prizadevanje je pa bilo zaman. O Luckmannu ni duha ne sluha. Rešilna ekspedicija je hotela še nekaj dni ostati v gorah, kar je pa preprečilo skrajno neugodno vreme. V Triglavskem pogorju so v petek, soboto in včeraj divjali silni viharji in snežni meteži, ponekod je zapadlo nad meter svežega snega. Zato so se morali člani rešilne ekspedicije, ki so bili že itak zelo izmučeni, vrniti. Na Jesenice sta se vrnila tudi oba Luckmanno-va brata. Snoči so se po Ljubljani razširile vest!, da so Luckmanna že našli in da je med prenosom v dolino umrl. Te govorice so pa brez vsake podlage. Nož z ogromno knjigo Ljubljana, 14. julija. Zadnja leta se vedno bolj množe primeri, da jo mahne ta aH oni po svetu z namenom prehoditi ali prevoziti vse države in seznaniti se vsaj površno z vsemi narodi. Potovanje križem sveta ali globetro-terstvo je postalo nekaterim že pravi poklic in zato ljudje že kar nekam postrani gledajo take čudake, tembolj, ker jih je od leta do leta več. Redka izjema med svetovnimi popotniki je pa naš ožji rojak Joža Mikulec, doma iz Krušljevega sel a v Zagorju. Mnogi Ljubljančani so že ali pa še bodo videJi v mestu moža srednje postave, dobrodušnega, simpatičnega obraza s kratko bradico in brki, nesočega na ramah ogromno knjigo. To je naš Zagorec Joža Mikulec, o katerem lahko mirno rečemo, da bo dosegel svojevrstni rekord in da bo med svetovnimi popotniki najbrž najslavnejši, potuje po svetu že od 1901 in že Iz tega lahko sklepamo, koliko sveta je prehodil. Davi se je zglasil v našem uredništvu ln nam pokazal svojo 25 kg težko knjigo, v kateri je zbral na 1017 straneh nebroj podpisov slavnih mož vsega sveta. Knjiga obsega 2000 strani in doslej je polnih kot rečeno 1017. Prvi Je podpisan bivši ameriški prezident Coolidge. Med drugimi je podpisan naš kralj Aleksander, belgijski in italijanski kralj, francoski prezident in vsi člani • francoske vlade, prezident Masarvk, naš poslanik v Washingtonu dr. Leon Id Pitamic, razni japonski poslaniki itd. Ko bo knjiga zaključena, bo predstavljala nedvomno veliko redkost in seveda tudi veliko vrednost, ker bo najbrž edina te vrste na svetu. Slične knjige s podpisi odličnih mož so imeli in imajo tudi drugi svetovni popotniki, toda v tako velikem obsegu in tako popolne, feakor jo ima g. M*u!«c, najbrž i* nihče ni LmeL Žalimo vrlemu Zatoren. da bi sečno dovršil svojo dolgo ia naporno pot ta da bi potem v miru užival sadove svojega truda. Francoski narodni praznik Ljubljana, 14. julija. Danes je v Franciji najsvečanejsi dan, praznik Svobode, Enakosti in Bratstva, spominski dan najznamenitejših dogodkov v zgodovini francoskega naroda. To je dan, posvečen spominu francoskih herojev, ki so padli za svobodo svojega in vseh kulturnih narodov, dan. ki je svet vsakemu Francozu in vsakemu Jugoslovanu. Danes ob 10. dopoldne se je tudi Ljubljana oddolžila temu spominu. Pred Napoleonovim spomenikom so se zbrali zastopniki francoskega in našega naroda ter naše armade, Ua skupno manifestirajo v znamenju bratstva in zvestobe. Francoski konzul g. Neuville je položil pod spomenik velik venec svežih rož, za njim pa zastopnik mestne občine šopek s trakovi v barvah mestne občine in francoskega naroda. Palmovo vejico s trobojnico je položila tudi Glasbena Matica. Našo vojsko je zastopal div. general g. Sava Tripković z načelnikom štaba polkovnikom Todorjem Miličevičem, mestno občino dr. VI. Fabjančič, Francoski institut dr. Pretnar in Glasbeno Matico dr. H a v -n i h a r. Pri spominski slavnosti je bil tudi g. K 1 o p č i č, Slovenec, znan industrijalec iz Pariza, ki je sedaj tu na počitnicah. Od Napoleonovega spomenika so se gospodje z avtomobili odpeljali pred Vodnikov spomenik, kjer je konzularni tajnik g. D e t e 1 a položil tudi venec svežih rož. Z enominutnim molkom je bila mala a lepa spominska slavnost zaključena, nakar so se zastopniki odpeljali k recepciji na francoski konzulat. Pri obeh spomenikih se je med siav-nostjo nabralo precej ljudi, ki so občudovali lepe vence in duhteče rože. Naj bo ta veliki francoski praznik tudi nam dan svobode. Enakosti in Bratstva. Lepa šolska slavnost v obmejni Svečini Svečina, 13. julija. Svečino so hoteli Nemci pod Avstrijo popolnoma zavojevati in izriniti iz nje slovenski element. Sedaj se Svecma začenja prerajati v nacijonalnem duhu. Narodna lola bO V tem pogledu storila svcoe. ŠOlskO vodstvo in ostalo učiteljstvo v Svečini je kljub temu. da je ze konec šolske- ga leta. priredilo lepo šolsko svečanost in sicer v šoli celodnevno razstavo pismenih, risarskih ter deških in dekliških ^ izdelkov v štirih skupinah, ki so obsegale udejstvovaaje vse dece od prvega do sad-njega šolskega leta. Domače ljudstvo si je rastavo ogledalo v velikem številu, popoldne pd je bila v grajščinskem poslopju šolska veselica z deklamacijami, petjem ter dvema isrricama, vmes pa so svirali demači tamburaši. Tudi v Svečini se pn-č.-r.jH prepotrebno prosvetno delo. čujemo, d* bomo imel. koncem avgusta v Svečini večje narodno slavje. Živela narodno obmejna Svecina. Zaprli so jo, ker je „ prerokovala" Kočevje, 13. julija. Naenkrat se je začulo srodi mesta veliko vpitje pred žandarmerijsko postajo. Na «£• di ceste je stal voz poln cijranov in riffank. ki so glasno vpili in protestirali proti temu, da jih orožniki motijo v njihovem -»mirnem in poštenemu življenju. V obrambo naših H'idorovičev povem, da so bili to hrvaški cicani. . . . Seveda možje postave niso bili _ istega mnenja kakor cigani in imajo o poštenosti in mirnosti nazore, ki se od ciganskih razlikujejo ko dan in noč. Zeo'dba je bila ta, da je mlada ciganka, trna in zala nekega posestnika prav polteno ocicanila s tem, da mu je išlogala<. Lepe storije mu je pravila. Prav natanko ie znala povedati koliko časa bo se živel, da bo dobil še pet otrok, da bo srečen in zadovoljen prav do svoje smrti. Žena, da mu je zvesta, on sam pa da že ve, kakšen je. Stvar še sama po sebi ne bi bila tako tra-cična, da ne bi ciganka ob navdušenem pro-rokovanju ne -sunila* svojemu klijentu težke stotake. Čim se je mož začutil močno olajšanega, je seveda stvar prijavil, tako da se je ciganom zgodila potem prav neljuba motnja v njihovem >poštenem in mirnem življenju-. Mlado ciganko so seveda dali med štiri stene, da si bo tam nabrala še več proro-škeca duha. — ftporn — jugoslovenski maratonski prvak. Včeraj se je v Zagrebu vršil maratonski tek na progi Haškovo igrišče v Maksimiru—Kraljevica—Sesveta-Dugoselo in nazaj, točno 42 km in 200 metrov. Za maratonski tek se je prijavilo precej tekačev, tako Ljubljančana šporn in Majhenič, člana ljubljanske Ilirije ter Zemljak, Bel as, Novak, Kralj in Koren iz Zagreba. Na startu pa so bili samo štirje. Na 42 km dolgi progi je ^rmagfii favorit šporn, in sicer v rekordnem času, drugi pa je bil Koren. To je velik uspeh agilnega Sporna, ki je že opetovano dosegel lepe uspehe na polju lahke atletike in dokazal, da je nedvomno naš najboljši tekač na dolge proge. — Plavalne tekme v Karlovcu se niso vršile. Kakor smo poročali, bi morala plavalna ekipa SK Ilirije v nedeljo gostovati v Karlovcu proti karlovačkemu športnemu udruženju. V soboto ob 18. pa je Ilirija prejela brzojav, da so plavalne tekme zaradi slabega vremena in dežja odpovedane. Dve uri kasneje je prispela druga brzojavka, s katero so Karlovčani javili, da se je vreme »boljšalo in da naj Ilirija na vsak način pride v Karlovac. Ob 10. zvečer pa je prispela tretja brzojavka, s katero je bilo tekmovanje zopet odpovedano, v nedeljo opoldne pa je prispela Četrta brzojavka naj Ilirija vseeno pride. Kakor izvemo, se bo Ilirija pritožila pri PlivačKem savezu zaradi tega več ko čudnega ravnanja. ca MUK >: Ponedeljek, 14. julija 1£30, katoličani: Bonaventura; pravoslavni: 1. jnlija, Kuzmi i Damjan. Današnje prireditve. KJao Matica : Obešenjakova Tončka. Kbo Ideal: Detektivska acencija. (Pat Hi Patachon). Deinrne lekarne. Danes: Bohinc Rimska cesta, Leustek. Resi jeva cesta. SOKOL Bratje! Sestre! Kakor smo priredili lani izlet na Vransko, tako priredimo tudi letos 10. avgusta s privoljenjem ljubljanske sokolske župe in v soglasju ter s sodelovanjem celjske sokolske župe propagandni izlet v lepi In slikoviti Oornjigrad, združen z javnim telovadnim nastopom. Na ta naš izlet, ki ima dvojni namen — utrditi sokolsko misel v krajih, ki so oddaljenejši od sokolskih središč in nuditi članstvu priliko uživati krasoto narave ter spoznavati naše lepe kraje — vse svoie članstvo vljudno vabimo. Enako vljudno vabimo tudi članstvo ostalih ljubljanskih in okoliških sokolskih društev ter gornjeerajskemu Sokolu sosedna društva v območju celjske sokolsko župe. Na ta naš sokolski praznik, ki naj bo obenem mogočna sokolska manitestaciia večnolepe sokolske misli, pa vabimo enako iskreno tudi prebivalstvo Gornjega grada in okolice ter vso Sokolstvu naklonjeno javnost. Iz Ljubljane odhajala bo avtokoloni na dan izleta točno ob pol 7. zjutraj izpred Narodnega doma. — Na gorskem prelaza — vrh Črnivca — enourni odmor in zajutrek, katerega pa mora vsakdo prinesti seboj. — Člani v slavnostnem kroju, članice v telovadnem kroju. — Prijaviti se je v društveni pisarni v Narodnem doma med uradnimi urami od 6. do pol 8. zvečer in sicer najkasneje do 31. t. m. Zdravo! Odbor Ljubljanskega Sokola. Kmetski praznik na zgodovinskem Krškem polju bo v nedeljo, dne 20. t. m. Program praznika: 1. Od 10. do 12. ure zbiranje nar. noa, konjenikov in okrašenih voz pred cerkvijo v Krškem. t, Ob pol 1. uri sprevod s konjeniki v narodnih nošah in okrašenimi vozovi x godbo na čelu na Kr4ko polje. 3. Veliko kmetsko zborovanje, na katerem govore minister dr. Iv. Shwegel, kmet A. Grebene, dr. Novak in dr. Rozina. 4. Ob 3. uri prlčetek konjake dirke. 5. Ob 4. uri oziroma po končazii konjaki dirki prične kolesarska dirka. Spored dirke: I. dirka za tri in štiriletne konje. Daljava 1S00 m. Vozovi na štirih kolesih 40 m popusta. Konji, ki so dobili darila, 30 m doki ade. II. dirka za konje od 5 let in starejše. Daljava 2700 m. Vozovi na štirih kolesih 40 m popusta. Konji, ki »o dobila darila, za vsako darilo 30 m doklade. III. dirka enovprežna za mrzlokrvne konje. DaJjava 1800 m. Vosovi na štirih kolesih. IV. dirka enovprežna za amerikanske dirkače. Daljava 2700 m. Doklađe in popust določi razsodišče po rekordu in pri dirkanju. V. dirka, dvovprežna dirka. Daljava 2700 metrov. Doklade in popust kakor pod točko 2.: Drrka za konje od pet let in starejše. VI. dirka, jahalna dirka. Daljava 2700 m brez zaprek in brez izenačenja teže. Uprava dirke: Vodstvo: Franc Zupančič, prads. konj. društva Rakovnik. Josip Turk, podpreds. konj. društva Ljubljana. Končniki: Fran Stupica, trg. v Ljubljani; Franc žnidaršič, poe. v Leskovcu; Vinko Bon, veletrg. v Krškem; inž. Fr. Zupančič iz Ljubljane. Starter: Anton Giiha, posestnik, Krško. Progovniki: Franc Vodopivec, župan, Krško; Maks Vale, pos. in trg., S t Jernej; Josip Brule. poe. in trg:.. Št. Jernej; Ferdo Rupret, trg., Krško. časovniki: Jože Stritar, pos., Sv. Križ; Alojzij Kurent, dekan, Leskovec; Janko Malenšek, ravnatelj Kmetske posojilnice. Ljubljana; Janko Vizjak, živinozdravnik, Brežice; Vari, živinozdravnik. Krško. Po končani dirki se vrši velika kmetska veselica s plesom, petjem in prosto zabavo. Vstopnina na razstavo konj, veselični prostor is obe dirki: stojišče Din 5__, sedež Din 10.—. Na dirkališče bo vozil avtobus po Din 5__ za osebo. Kolesarska dirka. Kolesarska dirka se vrti na dan kmetskoga praznika, dne 20. t, m. ob 1*. url po končani konjski dirki na dirkališču v Za-dovinku. Spored dirke: 1. točka za prvovretne kolesarje, daljava 2700 m. 2. točka za srednje kolesarje, daljava 1800 m. 3. točka za ostale kolesarje, daljava soo m. 4. točka: Polževa dirka. Posebna določila: 1. Dirka se vrši za srez Krško in Brežice. 2. Prija.ve je poslati najkasneje do 19. t. m. do 12. ure g. Pavel Obiđu, urar ju v Krškem Prijarvnina 10 Din. Smola. — Strašno smolo imam. — Kaj se je pa zgodilo? — Vlomil sem v trgovino, kjer prodajajo vse. Naenkrat je pa ugasnila luč in nesrečno naključje je hotelo, da sem bil baš v oddelku za klavirje. Spominjajte se slepih! Dnevne vesti -~ Razpisana zdrav« i sic a služba. V zdravilišču na Golniku jc razpisano mesto pomožnega zdravnika. Namestitev je pogodbena z obojestranskim odpevednim rokom enega meseca. Poleg popolne proste oskrbe v zavodu se priznava še mesečni honorar 1500 Din. Prošnje je treba vložiti đo 10. avgusta pri kr. banski upravi dravske banovine, oddelku za socialno politiko In narodno zdravje. — Hrvatski železniški uradniki na Bledo. Udruženje uradnikov zagrebške železniške direkcije priredi v nedeljo 20. t. m. s posebnim vlakom izlet na Bled. Iz Zagreba se odpeljajo v soboto 19. t. m. ob 22. in prispo v nedeljo okrog 7. zjutraj na Bled, od koder se vrnejo zvečer. 19. in 20. t. m. bodo na Bledu velike mednarodne veslaške tekme, katere si hočejo ogledati hrvatski železniški uradniki. Za izlet vlada veliko zanimanje tudi med zagrebškim občinstvom in mnogi bodo porabili to priliko, da si ogledajo Bled in druge kraje Slovenije. — Ferijalne kolonije v Martinščici in Polzeli. V ferijalni koloniji v Martinščici preživlja letos počitnice nad 500 članov. Koncem tekočega meseca krene v Martin-ščfco druga ženska kolonija, v kateri bodo tudi otroci. Za to kolonijo se je prijavilo že 300 udeležencev. Začetkom avgusta pa krene mešana kolonija ferijalcev v Polzelo. — Naši esperantisti v Sofiji. Predsednik beograjskega esperantskega društva dr. §tefanovič je odpotoval v soboto zvečer z nekaterimi člani v Sofijo na kongres bolgarskih esperantistov. — Iz »Službenih Novin«. »Službene Novine« št. 155. z dne 11. t m. objavljajo zakon o konvenciji med kraljevino SHS m kraljevino Madžarsko o izročanju krivcev in pravni pomoči v kazenskih zadevah, sklenjeni v Beogradu 22. februarja \92S. — Sneg in mraz sredi poletja. Po dva dni trajajočem deževju je začelo v petek in v soboto v planinah močno snežiti In sneg je pobelil vse vrhove. Kamniške plani in Karavanke so dobile snežno odejo, v Julijskih Alpah je pa zapadlo seveda še več snega. Ta vremenski fenomen je vplival tudi na nižave in zadnje dni smo dobili za ta čas izredno hladno vreme. V soboto in tudi včeraj ponoči je bilo tako hladno, da so hodili mnogi v površnikih. Temperatura je padla za dobrih 15 stopinj. Seveda bi bilo pa še prezgodaj misliti, da je poletja že konec in da vročine letos ne bomo več imeli. Nasprotno, v dopoldanskih uran se je zjasnilo in posijalo je zopet solnce, kateremu se pozna, da smo sredi julija. Upajmo, da bo deževnega vremena zaenkrat konec, saj je zemlja itak dobro namočena. dajal za mestnega tržnega nadzornika in zaplenil meso. Akrobatu Aleksiču, katerega je »zdravil«, je izmaknil 300 Din. Izvršil je še več drugih sleparij, ko je pa zavonal nevarnost, je iz Splita pobegnil. Zdi se, da • e mož identičen z že dolgo i tkanim pustolovcem Kostićem. — Zaradi nesrečnih špekulacij v smrt V Novem Sadu se je v petek popoldne ustrelil veleposestnik in veletrgovec z žitom, 26Ietni Filip Matzger. Z nesrečnimi špekulacijami je v zadnjih mesecih izgubil vse premoženje in to ga je tako potrlo, da je videl v smrti edino rešitev. Zapustil je več pisem, med temi eno naslovljeno na ženo, v katerem jo prosi, naj mu dejanje oprosti, češ da mu drugega ni pre-ostajalo. — Mati in hči osumljeni požiga in oproščeni. Poročali smo že, da se je pretekli teden vršila v Novem Sadu razprava proti Mamužićevi in njeni hčerki Anastaziji, ki sta osumljeni požiga lastne trgovine. Mamužićeva je bila namreč lastnica lepe moderne knjigarne, ki je pred dvema letoma pogorela. K sreči je bila vdova zavarovana za milijon Din. Z izplačano zavarovalnino je začela novo trgovino, ki Je pa čez pol leta zopet pogorela. Ker je bila tudi ta zavarovana za milijon Din, je nastal opravičen sum, da gre za požig. Zavarovalnica je prijavila zadevo državnemu pravdništvu, ki je odredilo aretacijo matere in hčerke. Razprava proti obema je trajala več dni in v petek bila zaključena. Sodišče je obtoženki zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Državni pravdnik se je pritožil. — Smrt pod lokomotivo. Na novosad-skem kolodvoru se je pripetila v petek zvečer težka nesreča, katere žrtev je postal dninar Rade Dražić iz Čuruga. Ko Je privozil budimpeštanski brzovlak okoli 19.56 na koldovor, ie hotel Dražić v zadnjem hipu čez progo. Toda bilo je že prepozno, lokomotiva ga je zgrabila in pahnila tako močno v stran, da je mrtev obležal. Strojevodja je sicer nesrečneža v zadnjem hipu opazil, toda vlaka ni mogel več ustaviti. — Samomorilec zadel 100.000 Din. O čudni igri usode poročajo iz Žitkovca v Hercegovini. Te dni se je obesil 241etni brezposelni šofer Najden Milojević. Vzrok samomora ni znan, zdi se pa, da je bila beda kriva. Nekaj ur po njegovi smrti pa Je prejela žena brzojavno obvestilo, da je srečka njenega moža zadela 100.000 Din. NAJNIŽJE CENE in največjo zalogo razne kuhinjske posode emajlirane in aluminijaste priporoča tvrdka z železnino Velika lovska razstava v Ljubljani Kaj vse bomo videli na lovski razstavi od 31. avgusta do 15- septembra na ljubljanskem velesejmu — Oddaja del pri napravi vodnjaka. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani, sprejema do 26. t. m. ponudbe glede oddaje del pri napravi vod-• njaka na postaji Videm - Krško. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TGI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku. — Avtopodjetje O. Žužek, sporoča p. t. občinstvu, da spreminja z dne lo. julijem L 1. svoj vozni red tako, da vozi ob delavnikih iz Cerkelj ob 6.30 v Kranj iz Kranja ob 7.15 v Ljubljano, iz LJubljane ob Ii2.10 v Kranj iz Kranja ob !4 v Ljubljano in iz Ljubljane v Cerklje ob 15.15 uri. Ob nedeljah m praznikih ostane dosedanji vozni red! — živalske kužne bolezni v dravski banovini. 10. t. m. je bilo v dravski banovini 41 primerov svinjske kuge, 2S svinjske rdečice, 6 pasje stekline in 5 vraničnega prisada. — Rekorden obisk tujcev v Splito. Pretekli mesec je posetilo Split 18.686 gostov med temi 1L604 Jugoslovenov m 7084 tujcev. Obisk je bil v primeri z lanskim rekorden. Lani v juniju je posetiTo SpKt 14303 gostov — Vreme. Vremenska napoved pravt, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme, da pa zboljšanje ni izključeno. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno m deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skopi j u 30, v Beogradu 29, v Splitu 27, v Sarajevu 26, v Zagrebu 20, v Mariboru 19.8, v Ljubljani 17 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.9 mm, temperatura je znašala 10.4. — Težka nesreča v Trojanah. Na klancu ▼ Trojanah se je v soboto popoldne pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal lesni trgovec Rudolf Hribar. Vozil se je z motorjem proti Ljubljani, na ostrem aovinku pa ae je zaletel vanj neki avtomobilist Pri karambolu je bil Hribar težko poškodovan in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili notranje poškodbe. — Še o lažizdravniku Branko Koštica. Porčali smo že, da je liubijarfska policija na podlagi tiralice splitske policije v petek zjutraj v nekem ljubljanskem hotelu aretirala »zdravnika dr. Branka Koštica, ki je v Splitu izvršil več drznih tatvin. Splitska »Novo Doba« poroča, da gre za skrajno premetenega pustolovca. Mož se je te dni pojavil v Splitu in prijavil na tamošnji policiji, da je bil v vlaku okraden in da mu je izginilo 3000 Din in več drugih stvari. Legitimiral se je kot dr. Branko Kostič, sin uradnika beograjske občine in prosil podpore, dokler ne prispe denar iz Beograda, kamor je že brzojavi!. V Splitu je začel zdravniško karijero. Seznanil se je z uglednimi meščani in zna? vse zveze spretno Izkoristiti. V kopališču »Bačvice« si je pustil rezervirati najboliSo kabino, češ, da ie ugleden tujec. Kopat se je hodil samo dva dni in baš v teh dneh so bile blizu njegove kabine izvršene tn drzne tatvine. Seznanil se je tudi z neko petićno žensko, kateri je izvabil nekaj denarja m briljantni prstan, stanoval pa ie pri nekem finančnem podpregledmku, kateremu seveda ni plačal nfti beliča. Govoril je, da ima vložne knjižice, glaseče se na 15.000 Din in da bo vsak hip dvignil denar. °arkrat je odšel tudi na mestni trg, se :z- STANKO FLORJANClC Ljubljana Sv. Petra cesta 35. Iz Ljubljane —lj Odličen gost v Ljubljani. Z današnjim dopoldanskim gorenjskim vlakom Je prispel z Bleda v Ljubljano novi tajnik Sv. Sinoda pravoslavne cerkve vseučiliški profesor dr. Tihomir Radovanovič. Na kolodvoru so ga pozdravili predstavniki ljubljanske pravoslavne občine. Zvečer bodo imeli z njim prijateljski sestanek. Želimo odličnemu gostu, da bi se počutil tudi v Ljubljani kot svoj med svojimi! lj Američani pridejo šele t sredo v Ljubljano. Za danes je bil najavljen prihod tretje skupine ameriških rojakov v domovino. Iz-seljeniški komisarijat pa je prejel iz Cher-bourga brzojavno obvestilo, da je 2Aquita-niac nekoliko zakasnila in da prispo Američani sele v sredo 16. t. m. v Ljubljano. —lj Pokvarjena električna napeljava na Rimski cesti. Predzadnjo nedeljo zvečer ni bilo po hišah. k» imajo moderno električno napeljavo, prave luči, ker so po sobah gorele in brlele petrolejke in lojeve sveče. Napaka v napeljavi se je za silo popravila in so v ponedeljek že zažarele električne žarnice. Hiba je bila v kablu. Zdaj polagajo ob Gorupovih hišah v razdalji 150 m čisto nov kabel v betonskih ceveh meter globoko pod hodnikom- Delo bo trajalo še par dni, da bo tudi hodnik urejen. Ij Obnova hiš. Novo, zalo zunanjost je dobila zadnje dni Dolinškova pritlična hiša (štev. 28) na Karlovški cesti. Trenutno se renovira enonadstropna Gabrijelči-čeva hiša (štev. 39) v Florjanski ulici. Letos se je že lepo število hiš popravilo In prebeiilo, pa je še vedno nekaj velikih, celo tri nadstropni h poslopij in to na prometnih cestah in ulicah, ki kažejo zamazana in okrušena pročelja. —lj Poroka. V farni cerkvi na Viču sta se poročila g. Vinko R o b e ž n i k, bančni uradnik in gdč. Angela K o d e 1 o v a, oba iz znanih narodnih rodbin. Bilo srečno!! —lj Pevsko društvo »Bežigrad« ima pevsko vajo v torek 15. t m. ob 8. uri zvečer v društveni sobi »Vila Ravbar«, Staničeva ulica. Novi pevci vabljeni. — lj Z aoiem v stegno. V bolnico so morali prepeljati mlekarja Franca Krizmana iz Ljubljane, katerega je snoči nekdo v Moži-novi gostilni na Vidovdanski cesti z nožem sunil v desno stegno. Poškodba k sreči ni nevarna. —lj Drva — premog najceneje pri tvrdki »Kurivo«, Dunajska cesta 33. teL štev. 3434. —lj Christofov očni zavod vniasjii za šolsko leto 1930-31 ves julij vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti štev. 7. Šolnina nizka. Vpisnina 20 Din. 39-1 Pri Številnih nadlogah ženskega spola §5vzroči naravna »Frani Joaeiova« gren-ca najboljše olajšanje. Spričevala klinik za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Joee-fove« vode, zlasti pri otroenicah z najboljšim uspehom. »Franz Jeeefovs« grančica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Poročali smo nedavno o sloviti mednarodni lovski razstavi in razstavi krzna v Leipzigu v Nemčiji. Razstava je vzbudila splošno pozornost po vsem svetu. Tudi naša država, zlasti pa Slovenija, je bila močno zastopana in je dobila laskava priznanja in odlikovanja. Slična razstava, seveda v manjšem obsegu in skoro izključno domačega značaja, se bo vršila od 15. avgusta do 31. septembra na ljubljanskem velesejmu. Gre za šumarsko in lovsko razstavo, ki jo prirede naši lovci in naši gozdarji. Namen lovske razstave je nazorno prikazati velik pomen lovstva v narodnem gospodarstvu, vse vrste naše koristne in škodljive divjadi, gojitev koristne divjačine, varstvo lova, kinologijo, industrijske panoge, ki so v zvezi z lovom itd. Za razstavo se je prijavilo že mnogo interesentov in razstavljalcev iz vseh krajev države tako, da bo res impozantna. Organizirana in prirejena bo po načrtih znanega lovskega strokovnjaka in minroda Vladimira K a pusa. Obsegala bo: I. Že pračlovek je izdeloval orožje. Razvoj orožja od kamenite dobe do modernega orožja. Obdelan kamen, lok s tetivo iz črevesa, puška na lok (Arm-brust), sulice iz bronaste in železne dobe. V sredi skupine velika slika iznajditelja smodnika. Na drugi strani puške na kre-silo in sicer s kratkim kopitom, poleg njih izpopolnjene, prve puške na kapice, pu-. ške z iglo, nadalje stopnjevaje do modernih pušk. V isti skupini bo razstavljen tudi smodnik v malih količinah. Prikazane bodo po možnosti najrazličnejše vrste smodnikov od početka do današnje dobe. II. Vrste lovskega orožja. a) Posamezne puške, posebno pa skupine pušk ter kompletne zbirke. Tudi lovski noži in slično orožje bo prikazano v tej skupini b) Razni predmeti, sestavljeni iz starega orožja. IH. Izdelovanje orožja. — »Cev strelja, kopito zadene.« a) PuŠkarstvo od neobdelanga komada do izdelane puške, kakor vrtanje cevi, skupaj zvarene cevi, surove, neobdelane, izdelava baskilov, petelinov in breniranje pušk. b) Kopitarstvo. Merjenje in izdelovanje kopit od neobdelanega lesa do končnega izdelka. Razna kopita, kakor angleško kopito, navadno kopito, starejša in novejša kopita. c) Zbirka raznih stročnic starejših in novejših in sicer v vseh velikostih. Stročnice bodo izložene v posameznih komadih, kakor tudi v omotih s firmami večjih tovarn. d) Izdelovanje šiber od surovine do finega produkta. Vse vrste šiber tovarniškega izvora, kakor tudi nasekan svinec, k! ga kaj radi uporabljajo divji lovci. V to zbirko spadajo tudi razni predmeti, s katerimi so lovci in puškar j i med vojno sami izdelovali šibre. IV. Strelstvo in balistika. a) Puška - risanica, predbasalka. Poleg klešče za vlivanje krogel, povoščena krpica za vlaganje, debela okrogla svinčenka, shramba za krogle in merica za smodnik. Puška - risanica -(Biichsflinte) kal. 9.3, poleg naboju Puška - manliharica z naboji. Moderna risanica z visoko rasanco (Hochrasanzgewehr) z naboji. b) Nad vsako puško s krivuljo prikazana pot izstrelka. c) Pri vsaki puški prikazana probojnost in sicer kroglje, ustreljene navpik v smrekov hlod V. Streljanje s šibrami. Prikazivanje šok — udarec in izkrvav-ljenje. Tarče zajcev, jerebic, divjih rac, streljanje z drobnimi in debelimi šibrami. Iz tarč se razbere, kako krijejo drobne aH debele šibre. Lovec mora v prvi vrsti skrbeti za svojo divjad. VI. Bolezen divjačina. a) Nosni obad. Preparati napadenih delov, ličinke tn mrčes. b) Garje gamsov. Prikazane s slikami, event. s preparati. Velika slika povzročitelja bolezni »milha«. Nadalje večja karta iz Alp, kjer ie prikazano razšir-jevanje strašne bolezni, ki je tekom par let uničila ogromno količino gamsov. Ovca kot prenešalec strašne bolezni. c) Metiljavost Preparat metiljavfosti pri srnah in zajcih. Slike napadene divjadi in slično. e) Pripomočki za uničevan je bolezni f) Rogovje srnjaka, ki je bil bolan na parklja vici. WL Nepravilno in lahko miselno strettante. a) Poškodba po strelih, prikazana s preparati in slikami. Preparirana gamsova noga, nepravimi zarastki, pohabljeni udje in slično. b) Razdalja, kako daleč se sme streljati s šibrami raznih številk jeseni m pozimi, da se divjad ne trpinči. Slika srnjaka, kjer se vidijo vsi organi. Točno očrtano, kam naj se s krogi j o strelja, kako naj se meri, da bo divjad smrtno zadeta. d) Slikani znaki zadete divjadi v razne dele. e) Barva krvi, izvirajoče iz raznih organov. VHI. Poškodbe divjadi, povzročene po roparicah. Ruševec in divji petelin z izpuljenim repom in slično. IX. i Raznovrstna krmišča in zavetišča. a) Krmišča jelenov, srnjadi in gamsov, slanice. b) Krmišča in zavetišča za jerebice in fazane. c) Lov z uharico. d) Tabele, kjer je prikazana goščoba in pa nahajališča divjadi. X. Razne pasti. a) Pasti, v katerih divjad ne trpi (Oual-loserfang), na posebna sprožila so pritrjeni razni predmeti, ki žival samo pokrijejo, ne da bi bila pri tem kaj poškodovana, ali pa jo takoj brez vseh nadaljnih muk uničijo. b) Razne stopavke, okoli njih razkopana zemlja in s tem prikazano, kako da se je žival mučila, vjeta v tako past. c) Pasti, ki jih lovci sami izdelujejo, povečini iz lesa. Po možnosti v pasteh vjete živali. Najlepše spomine si vzbuja lovec, kadar pregleduje zbirke svojih lovskih trofej. XI. Rast rogovja. a) Mlado, nedorastlo srnjakovo rogovje. Mlado, dorastlo rogovje, obeljeno, oguljeno rogovje, slabo barvano rogovje, rogovje raznih barv, poleg kos drevesa, na katerem si je ta ali oni srnjak barval rogovje m dobil od njega karakteristično barvo, nadalje dobro barvan rog, poleg rogovje z obeljenimi, obdrgnjenimi konicami, omajano rogovje z značilno razpoko med čelnim nastavkom in rožo, srnjakovo čelo, še samo z enim samim rogom in konečno odpaden rog, ležeč v listju in že nekoliko naglodan od veveric in miši. b) Zbirka gumbarjev. c) Zbirka špičakov, med njimi nekaj mladih vilarjev in šesterakov. d) Zbirka pravilnih šesterakov, med njimi vilarji in špičaki v stopnji šesterakov. e) Skupina starih degenerirancev. f) Vse oblike rogovja. g) Nevarno rogovje (morilci). XII. Pohabljeno rogovje. a) Mehanični izvor. Posledice poškodb na mladem rogovju, prelom stebla, poškodovana črepinja, S stebla zaradi poškodovanega čelnega nastavka in slično. b) Poškodbe fiziološkega iz\ora. Gobasto rogovje. c) Rogovje srn. XIII-Gamsovi roglji. a) Vse starosti od kozlička do pozne starosti, ko se ne da starost več točno ugotoviti in sicer roglji kot taki kakor tudi v prerezu. b) Mehanične poškodbe rogljev, kamor spadajo tudi roslji brez kljuk. e) Nepravilnosti fiziološkega izvora. d) Roglji raznih oblik. XIV. Razni drugi spomini in trofeje, kakor napaćene ptice in živali ter sploh vse, kar si iovci obdrže kot spomin na lepe lovsko čase. XV. Razni klici in ča«i klicanja. XVI. Gozd in polje — domovina lovca. Od mestne občine si preskrbimo kakih 15—20 smrečic, debelih od 5—25 cm, dalje nekaj drugega drevja v isti debelini. To drevje bomo pritrdili na stropu spodnji del debla pa vtaknili v posodo z vodo. Tla pokrijemo z mahom in listjem. Skozi gozd bo vodila kaka 2 metra široka ilovnata pot. V ilovici bodo odtisnjene razne sledi, ki bodo pričale kaj vse ae je godilo zvečer, ponoči in v ranem jutru. Tako bomo videli sledi zajca, sledi lisice, odtiske tacie domačih in divjih mačk, skok srnjaka in slično. Na poti bodo ležali tudi odpadki razne divjadi, ki bodo pričali s kom se ena ali druga divjad hrani. Pod košato smreko bo razkopana postelja srnjaka. V praproti bo prikrit legal dolgouhee. V zatišja bo družina divjih kokoši, nadalje gozdni rep in še drugi gozdni prebivalci. V kotu, v skalovju bodo dupline, stanovanja jazbeeev in lisic Ob ilovnati poti bo gozdno znamenje, kjer se radi zbirajo lovci. XVII. Prav tako kakor gozd bo prikazano tudi močvirje s svojo floro in favno. Po možnosti bomo prikazali in razstavili več vodnih ptic, od nekaterih tudi gnezda. V močvirju bo rila rudi dnifina divjih praSieev. XVIH. Na velikem sneiižču iz papirja bomo imeh* priliko videti rnševce, snežne jerebe, planinskega zajea in pa črnega gamsa. Ob strani pa planinskega orla. XIX. Sekelarsivo. a) Razne vrste ujed, ki so jih in jih dolom: se danes uporabljajo sokola rji. kakor skobec, kragulj, poatovka, sokol-selec in beli sokol. b\ Silhuete poleta raznih ujed. XX. Lovec mora gledati, da je njegova žaba va tudi koristna za sočloveka. Lovstvo v narodnem gospodarstvu. a) Zemljevid o razdelitvi občinskih tori^C b) Statistika zakupnin. c) Statistika odstrela.' XXL Vsak lovec pa mora biti rudi prijatelj lepote in umetnosti- Stara lovska umetnost prikazana v slikah in kiparstvu, kakor tudi v keramiki na steklu in porcelanu. Prav ta-ko slike novejšega izvora, orožje z raznimi okraski, sploh vse, kjer je umetnost v zvezi z lovstvom. Zbrali bomo tudi več konč-nir, panjev, kjer je večkrat prikazano zanimivo življenje naših lovcev. XXII. Velika lovska soba, moderno opremljena in okrašena t lovskimi umetninami, slikate i in trofejami. XXIII. Sobica lovske poezije z raznimi lovskimi ritati, trofejami in nagaeeno divjadjo. XXIV. Soba našega km^r-kec* lovca. XXV. šaljivi oddelek, kjer je prikazan lovski humor kakor vse kar spominja naše lovca na užitke lepe lovske urice. V tem odelka bodo razstavljeni razni lovski klobuki, lovske torbe, lovske pipe (fajle), mošnjički za šibre, lovski rogovi, rožički za smodnik, škatlice za strelne kapice in slično. XXVI. Ocena lovskih trofej. Lovce naprošamo, da zberejo in poiljejo na razstavo vse jelenje rogovje, rogovje srnjakov in gamsove roglje ustreljene po zadnji lovski razstavi, ki se je vršila leta 1924 v Ljubljani in jih smatrajo primerne za oceno. V poštev bo prihajalo v prvi vrsti samo normalno rogovje. Abnormitete pa m-bk) posebno lepe in sicer rogovje starejših srnjakov. u najcenejše! Zagonetna smrt mlade Američanke Te dni je izvršila v Budimpešti samomor 23-letna Američanka Doroty Arensova, ki se je pred šestimi tedni v Newyorku- poročila z budimpeštanskim inženjerjem Julijem Konkoly-Thegejem. Budimpeštanski listi obširno poročajo o zagonetni smrti mlade Američanke. Prvotno so hoteli njeno truplo obducirati, pozneje so pa oblasti izjavile, da ni za to povoda in dovohle so pogreb, ker se je Arensova zastrupila s sublimatom. Rocfbina nesrečne žene, ki ima v Ameriki velika industrijska podjetja, je brzojavka v Budimpešto, da pride na po greb in prosila je, naj do njenega prihoda počakajo s pogrebom. Rodbina Konkolv-Thege ie pa že prej odredila vse potrebno za pogreb, ki se je tudi vršil, p redno so prispeti sorodniki iz Amerike. Doroty, ki je bila zelo lepa in bogata, se je seznanila s 25-letnim madžarskim inženjerjem, ki se ie potikal z državno štipendijo po Ameriki. Ko je Doratyna rodbina zvedela, da je mož iz odlične madžarske rodbine — njegov oče je ravnatelj statističnega urada, njegov stric državni tajnik v vojnem ministrstvu, drugi stric pa general — je dala dovoljenje za poroko. Poroka se je vršila pred šestimi tedni v Nevvvorku, seveda z velikim pompom in sijajem. M rad i Madžar je postal generalni ravnatelj enega največjih podjetij svoje-ga tasta in odpotoval je na žemtovandsko potovanje v Evropo, kjer sta se hotela mlada zakonca nazadnje ustaviti v Budimpešti. Predzadnjo soboto so pa našli mlado ženo na vrtu hotela. Ležala je in se zvijala v silnih bolečinah. ZaivTZila ie bila 12 tablet sublimata iz svoje ročne lekarne., pripeljane iz Amerike. Ponoči je v si lotih rmikah umrla. Vzrok samomora ni znan. Moževa rodbina je skušala prvotno pojasniti mučno zadevo kot nesrečno zamenjavo Iekarstva, kar je Pa preiskava temeljito ovrgla. Maj brž je bil pravi vzrok p repi* med zakoncema, katerega si je vzela žena preveč k srcu._ Četrtek, 17. julija. 12.30: Plošče; 13: Časovna napoved, borza, plošče; 13.30: Iz današnjiu dnevnikov; 18.30: Koncert radio-orkestra; 1930: Dr. Lojze C&mpa: Nov kazenski zakon; 20: Plošče; 20.15: Prenos iz Beograda; 21.05: Prenos iz Zagreba; 22.55: Slovenske narodne pesmi s spremi je van jem orkestra, pojeta gg. Tone in Roman Petrovčič; 23: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 18. julija. 1230: Plošče; 13: Časovna napoved, borza, plošče; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 18.30: Koncert radio-orkestra: 19.30: Gospodinjska ura. gdč. Cilka Krekova; 20: Bachov večer, izvajata gd. Jadviga (klavir) In BknJttja (violina) Posenei; 21: Večer Prelovčevih samospevov, poje gdč. Špel ca Ramsakova (prt klavirju g. Z. Prelovec): 21.30: Koncert radio-orkestra; 22: Napoved programa za naslednji dan. AvgttStus Muir: 40 Roman — Včeraj ste poravnali velik račun avtoprometni družbi Branksomes Limited, gospodična Farrova. Julija ga je nekaj časa presenečeno gledala, potem se je pa spomnite, da ne sme pokazati, da jo je spravil njegov prihod v zadrego. — Izvolite sesti. Mislila sem, da sfce Prišli zaradi današnje tatvine na cesti. Dihala je hitro in malo je manikalo, da se ni izdala. — Počakajte, — je dejala tiho, — Branksomes — da, poravnala sem dokaj velik račun. — Sto sedem funtov, je dejal inspektor Eastwood samozavestno. — Rad bi vas nekaj vprašal, gospodična Farrova. Ali veste, da je bil bankovec za sto funtov, katerega ste dali tvrdki Brarrksomes, ponarejen? Siv čoln Istega dne pozno zvečer so valovi v zalivu Temze blizu Ricturnonda rahlo pljuskali ob zasebno pristanišče, katerega beli znaki so se komaj videli v svitu zvezd. Od brega reke se je razprostiral v oblik j dobrih trideset korakov široke črne Proge, na koncu katere je stala krasna vila, znana pod imenom Bentfidelds. Široko francosko okno je bilo na stežaj odprto in videla se je pogrnjena miza, za katero sta sedela moški in ženska. Moški je iztegoval roko in prižigal ženski cigareto. — Izvolite še čašico likerja. Toni? — je vprašala ženska. — Pojdiva na vrt, tu je danes zatohlo. Poleg tega bi rada z vami resno spregovorila. — Vaša mora vedno obveljati, julija ; — je zacepetal on. — Motel sem . pokramljati z vami tu in veselil sem se že da mi zaigrate Chopina. To je edini skladatelj, ki razume ljubezen, a vi, Julija,- ste edina ženska, ki zna izraziti njegove... — Ce hočete biti nocoj sentimentalni, Toni, — je dejala in vstala, — bo najbolje, da se vrnete v mesto in zate-čete k Lulu. Jaz sem tu po trgovskih opravkih. Ogrnila je svileno ruto in odšla na vrt. Grof di Sorgano je od'ožil cigaro in hitel za Julijo. — Opravki? Da. — vem. Povejte mi nekaj, Julija. Ali še vedno sovražite to deklino? — Mislite Molly Langtonovo? Pritrdil je. — Ce jo sovražim? Toni, danes me zabavate. Sorgano je globoko vzdihnil. — Vedno sem mislil, da čas sam pogasi pravo mržnjo. Bogme, v vašem primeru se mi pa zdi, da neprestano tli m da___ — Molčite! — Njen glas je bil oso-ren. — Ne norčujte se iz mene. Vi še svoj živ dan niste imefi ničesar, na kar bi biH z vsem svojim srcem navezani, pa bi vam kruta roka iztrgala to najdražje. — Res je, uganili ste, Julija. — Torej ne toste rrikoK razumeli, kaj me veže z Mollv Langtonovo. Pred devetnajstimi leti, Toni — takrat sem bila stara komaj 18 let ... - — Kaj jih ii^ate sedemintrideset? Bogme, nihče biijiif vam ne prisodil, Julija. Ne, saj ne morem verjeti. — Včasi se mi zdi, da sem stara že petdeset let, — je dejala utrujeno. — Pred devetnajstimi leti sem bila zaročena s Hugh Lamgtonom. Ljubila sem ga, Toni. Mollvna mati mj ga je odpeljala izpred nosa. — Kaj ste še vedno zaljubljeni v te mladostne sanje? — Zaljubljena? Ne, zdaj nisem več zmožna ljubezni. 0, vem, da mishte, da ste vame zalijubijeni, Toni. In zvesti ste,, da nikoli tega. To je va?a edina vrlina — ta in še strasten pohlep po denarju. Rada bi vedela — rada bi vedela, če me ljubite zato, ker vam dobro nese. Ste imeli kdaj v življenju boljšo ponudibo od mene, Toni? — Bil sem zaljubljen v vas. še predno sva se lotila trgovine s petrolejem, — je dejal grof užaljeno. — Vem, da sem bil zaljubljen. Julija. — No in? — je zašepetala. — Rad bi se poročil z vami — je dejal. — Nikoli vam ne bo žal, če postanete moja žena. Julija — — Poročiti se z vami! — Zasmejala se je. — Upam, da še niste ob vso pamet, Toni. — Vrag naj vzame še pamet! — je vzkliknil. — Vem, kaj 'hočem, in zdi se mi, da nisem manj dosleden v prizadevanju doseči ta cilj, kakor so drugi moški. Vas hočem, Julija. Vi ste najbolj dražestna ženska, kar sem jih kdaj poznal. Te trapaste dvajsetletne dekline se mi gabijo. Vi ste svetska ženska in tudi po zunanjosti se morajo mnoge skriti pred vami. Ce pomislim ... — Ta predlog ima svoje ovire, — je dejala. — Prvič — v njenem glasu je slišal smeh — bi ne mogla pričati drug proti drugemu, če bi se rx>ročila. — Cinizem kar puhti iz vas. Julija, vendar vas pa obožujem. Ustavila sta se na tlakovani cesti na bregu reke. Na vodj se je gugal siv čoln. Plesna godba se je razlegala iz vile med drevjem na drugem bregu. — Poročim se z vami, Toni, — je dejala Julija nepričakovano. — ko bo izpolnjena osveta, katero željno pričakujem. Me razumete? Po glasu se ji je poznalo, kako rada bi se čim prej osvetila. — Neizprosni ste, — je zamrmral in globoko vzdihnil. — Zakaj ste taki? Kaj ne morete pustit} MoIly Langtono-ve pri miru? Saj ie še otrok... — Cujte, Toni. Dobiček bo ogromen. Pozabite na mojo osveto — to se tiče samo mene. Mislite samo na dobiček. Original fđtuso (Spiralen- und Flachvrfckltmg) demonstriran na javnem friziranju v Zagrebu rajna £ LJUBLJANA, Valvazorjev trg (vis-a-vis Napoleonovega spomenika Pljučne bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloza — Suslca — Kašelj — Suhi kašelj — Zasluzen je — Noćno potenje — Bronhialni katar — Katar v grlu — Sirani kašelj — Izmeček krvi — Vzdtga-vanje krvi — Tesnoba — Astmatično hro penje — Zbadanje itd., — so ozdravljivi! Tisoč* ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji navi umetnosti hranjeni* M je že mnoge resila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Telesna težina se poveča ter po-labno poapnenje končno zaustavi bolečine. Remi možje zdravniške znanosti potrjujejo prednosti moje metode ter jo radi priporočajo. Om prej začnete z mojim načinom prehranjenja, tem bolje bo za vas. DffllftlnflnU TSftui dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo ko- rUBUlMOBM USlfllJ ristnega znanja- Kogar torej mučijo bolečine, kdor se noč« naglo osvoboditi svojih bolečin na temeljit in varen način, naj piše ie danes. — Opetovano opozarjam, da prejmete brezplačno, brez vsake zaveze s svoje strani moja pojasnila in bo Vas zdravnik gotovo pritrdil temu novemu načina Vaše prehrane ki jo oanačajejo kot izborno prvi profesorji. V Vasem 1 ustnem mtsr—n Je torej, da takoj pile te, in Vas bo nato vsak čas postreglo mojs ondotno zastopstvo. Črpajte pouk m močno voljo za zdravje Iz knjige izkušenega zdravnika. Vsebuje okrepitev in življensko uteho ter Jemlje ozlr na vse bolne, ki se zani-ijo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. Moj naslov Je: GEORC FULGNER, BERLIN - NEUKOEUM Rmgbahnstrase 24. Abt. 615 (Deutschland) Brata Hunter po rekordu Kako sta se počutila po 23-dnevnem letanju — Samo za polet dobita nad 9 milijonov Din O neverjetnem uspehu bivših rudarjev bratov Hunter, ki sta letala nepretrgoma nad 23 dni in zaslužila toliko, da sta zdaj večkratna milijonarja, smo že opetovano poročali. Ni čuda, da se ves svet zanima za pogumna in srečna Američana in sicer ne samo iz športnega vidika, temveč tudi iz fiziološkega in medicinskega. Ameriški listi so polni poročil zlasti o popolni fizični izčrpanosti, ki sta jo kazala brata Hunter, ko sta se spustila na tla in ustavila propeler, ki je brnel nepretrgoma nad 23 dni. Bil je trenutek nepopisne depresije in izčrpanosti. Brata so morali dvigniti iz letala in v naslednjem hipu sta trdno zaspala. Samo nekaj besed sta spregovorila, pa še teh ni bilo mogoče razumeti. Edino, kar so ljudje zvedeli, je bilo to, da sta bila izpremenila zadnje dni v navadna stroja, ki sta se pokorila samo podzavednim in slučajnim ukazom volje, nad katero pa letalca tudi nista imela nobene oblasti. Prvih 10 ali 15 dni je šlo vse gladko, pozneje je bil pa vsak dan hujši. V začetku sta z lahkoto štela ure in dneve, potem ju je pa začela obhajati utrujenost. Cim sta dosegla rekord, sta postala izredno izčrpana in zaspana, tako da so bile ure preko rekorda zelo težke. Tudi vreme je delalo bratoma Hunter preglavice. Cez dan je bilo vroče, ponoči pa hladno. Proti koncu 23-dnev-nega kroženja po zraku so jima polagoma odpovedali vsi čuti. Najprej je odpovedal sluh, potem pa še vid. Če sta se spustila niže, sta videla zeleno me- glo, če sta pa letala nad ogromno množico, ki ju je občudovala in pozdravljala, sta slišala samo šum glasov in videla temne sence. Zadnje dni pa sploh nista več videla, ne slišala. Vse sta delala po nekakšnem tajnem naročilu višje sile, iz privzgojene navade, brez lastne volje. Pojem časa sta bila izgubila popolnoma. Razločevala sta sicer dan in noč, nista pa imela pojma o datumu. Sicer pa to v zraku itak ni važno. Zadnje dni sta letala samo še po inerciji. Volje ali hotenja nista več imela. In letala bi bila tako dolgo, dokler bi bilo letalo vzrdža-lo v zraku. Ko sta se spustila, nista imela niti toliko moči, da bi se držala na nogah, kaj šele da bi se umila. Svojo potrebo sta opravila v spanju in tudi zdravniki so ju preiskali v spanju. Spala sta nepretrgoma več dni in šele zdaj je utrujenost deloma minila. V ušesih jima pa še vendo brni, kakor da še letata. Tudi njune kretnje so še vedno nesigurne. Denarno nagrado dobita, čim si toliko opomoreta, da bosta mogla hoditi in.govoriti. Za polet sam dobita nad 9 milijonov Din. To pa še ni vse. Neki tovarnar jima je obljubil za vsako minuto dolar, drugi pa 20 dolarjev za vsako uro. Lahko si mislimo, koliko znese že to. A drugih darovalcev je še mnogo. Seveda gre vsem za lastno reklamo, brata Hunter sta pa tudi lahko zadovoljna, ker sta v 23 dneh zaslužila toliko, da bosta za vse življenje preskrbljena in da tudi njunim potomcem ne bo treba trpeti pomanjkanja. Da ne boste živi pokopani Slavni angleški zdravnik sir Bernard Spilsburv je imel te dni predavanje o zanimivem vprašanju, ali se dogaja še zdaj. da človeka živega pokopljejo. Dejal je, da mu je znan iz dolge zdravniške prakse samo en tak primer in sicer šest dni živečih dvojčkov, ki so ju položili po dozdevni smrti v skupno krsto, pa so pozneje ugotovili, da je eden v grobu še 24 ur živel. Četudi so taki primeri zelo redki, se mnogi ljudje boje, da bi ne morali živi v grob. Srce samo po mnenju angleškega zdravnika še ne zadostuje za ugotovitev smrti, kajti srce lahko preneha utripati in tudi dihanje lahko nekaj časa izostane, ne đa'bf človek umrl. Ce pa srce delj časa pe utriplje, lahko sklepamo, da je organizem otrpnil. Vendar je pa edina zanesljiva metoda, po kateri ugotovimo smrt, ta, da prerežemo glavno žilo, kajti šele kadar je človek že mrtev, se kri razkroji. Toda take operacije so dovoljene samo na izrecno že- ljo dotičnega, izraženo pred smrtjo aH v oporoki. Mnogi ljudje, živeči v silnem strahu, da bodo živi pokopani, se zatekajo k čudovitim ukrepom, da bi se po smrti ugotovilo, če so res umrli. Vsi ukrepi so pa odveč. Zadostuje, da človek v oporoki določi, naj mu po smrti zdravnik odpre glavo žilo, pa lahko živi in umira brez strahu, da pojde živ v zemljo. Kako si podaljšamo življenje 93-letni zdravnik dr. George W. Gale, najstarejši zdravnik v severoameri-ški državi Massachussetts, daje ljudem nekaj nasvetov iz svoje skoro 70-letne zdravniške prakse. Najprej pravi, da je najhujša bolezen na svetu starost. Dr. Gale se je udeležil kot Častni gost svečanosti, katero je priredilo društvo novoangleških zdravnikov na čast najstarejšim zdravniškim rodbinam v novoangleških državah. Svečanosti se je udeležilo 130 zdravnikov-veteranov in večinoma so še tako čili in zdravi, da so se lahko pripeljali v Boston. Dr. Ga- le je najstarejši, pa je prispel v Boston sam. Novinarjem jc izjavil: »Starost je nedvomno najhujša bolezen na svetu. Nikar ne verjemite, da starost človeka ne more usmrtiti. Poznam iz svoje prakse mnogo primerov, ko je postala človeku usodna samo ata-rost.€ Za trdno zdravje in dolgo življenje ima dr. Gale sedem zapovedi, ki se glase: 1. Preganjaj skrbi. 2. Bodi v vsem zmeren. 3. Ne pij alkoholnih pijač. 4. Spi 7—8 ur dnevno. 5. Zadremljaj malo čez dan, če je le mogoče. 6. Telovadi redno vsak dan vsaj nekaj minut. Dobra je tudi hoja. 7. Čitaj sv. pismo. Dr. Gale pravi, da lahko dočaka vsak človek najmanj °o let, če izpol-nuje te zapovedi in če nima nobene kronične bolezni. Kar se tiče ženitve in možitve, prav* dr. Gale, da je najprimernejši čas za ženitev 21. leto, za možitev pa 18. leto. V tem se pa druge avtoritete ne strinjajo z njim, posebno glede deklet ne, ker priporačajo možitev šele po 20. letu. Glede dijete pravi dr. Gale, da bi morala brti prehrana na znanstveni podlagi. Mnogi zdravniki se smejejo modernim pridobitvam znanosti in vedi o kalorijah, vitaminih itd., toda v tem ni nič smešnega. V tem pogledu je dr. Gale docela moderen, čeprav je začel svojo prakso pred 70 leti, ko so rabili za uspavanje bolnikov pri operacijah še kloroform. Drag rendez'vous Filmska igralka Klara Bowova, katere krasne oči obožujejo tisoči ljubiteljev filmske umetnosti, je tudi sama navdušena za lepe oči. Ogrela se je za oči mladega trgovca iz Gallasa, ki se je mudil nedavno v Hollywoodu. Njegove oči so jo tako očarale, da mu je obljubila rendez-vous. In obljubo je tudi izpolnila. Nenadoma se je pa pojavila trgovčeva žena, ki je tožila filmsko igralko, češ, da ji mora plačati 150.000 dolarjev, ker ji je ukradla moževo ljubezen. Filmska igralka pravi, da ji za ljubezen sploh ni šlo. Imela je sicer sestanek s trgovcem, toda popila sta samo vsak svojo skodelico čaja in si pri tem gledala v oči, grešila pa nista. Zadeva bi bila prišla pred sodišče, da ni pristala igralka na kompromis in plača trgovčevi žen i prostovoljno 30.000 dolarjev. Chaplinov prirner ji je bil svarilo. Kakor znano, je veljal nedolžen prestopek proti zakonski zvestobi Ghaplina celo ogromno premoženje. LAHKA POMOČ Na platnu v nabito potnem kinu se pojavi napis: »Prosimo dame, naj odlože klobuke.« Nobena dama klobuka ne odloži. Drugi dan se je glasil napis: »Vse dame morajo odložiti klobuke.« Zopet se nobena ne zmeni za napis. Tretji dan se je pa glasil napis: »Starejšim damam je dovoljeno imeti klobuke na glavi.c In taikoj so jih vse odložile. >*Ma1i c>41asi< Vsaka beseda 9Q p«. Ploda so lahko uuu * snamka* Za OđgOVOr Znamko I ~ Ha vprašanja mnamhm ar Za stavbe vsakovrsten suh tesan in ta gan les, ladijska tla ceno od daja Pran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/7 Pečarski pomočnik dober pečar pri peči z direktnim nalaganjem drv in z dokazom usposobljenosti naj pošlje ponudbo na: peearno Kovačić, Kotor, Boka Kotorska. 2038 REVM ATIZEM Ishias, zabrekle tile. bolečine v koalah, zobobol, glavobol itd. zdravi najzanesliveje An-tirheumin , ki si je ▼ kratkem času stekel neb roj priznanja Cena orig. steklenici 35, poskusni pa 18 Din Ferralbumin Je izredno sredstvo proti malokrvnosti, obči oslabelosti, pomanjkanju teka itd. Cena orig. steklenici 35 Din. Obe zdravili se dobivata po lekarnah ali pri proizvajalen: Mr. A. Mrkuiič, lekarnar, Konjic. Hercegovina, ki pošlje franko po povzetju 3 oris. steklenice zs 105. a 1 za 40 Din Poskusne 3 steklenice Antir-heumina ža 65. s 1 za 25 Din. 1921 L Mikuš iJU&OANA *testn rrc 15 pnporoča svojo zalogo dežnikov in solnćniko\ ter sprehajalni • palic Popravila se izvršujejo — točno tn solidno — Klavirist In saksofonist prvovrsten, za Ia bar in variete, nujno potreben. Takojšnje oferte poslati na ruski restavrant •» Strel j na« Borov-park, Beogrrad, Kralja Aleksandra 246. 2040 Železnato vino lekarnarja dr. G. Plccoll-ia v Ljubljani kreira oslabele, malo-krvne, odrasle in otroke. 58-T Posečajte botel-rsstavraciio »Mariborski dvor« Oset PrenočiSča. garaže, kopalnice, avto 50H" Miiilli PO DO im i.i uli a i inf.imtTTn ■ o Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz Taianih Karlov-skih opekarn »ILOVAOc. dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih penah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo srn Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica St. T. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega dragega očeta itd., gospoda Posestvo prodam deset minut od farne cerkve v St. Uju, vas Silova, skupno ali na parcele. Poizve se pri sosedu Klemenjaku ali lastniku Martinu Oplotniku, Marija Reka, p. Sv. Pavel v Savinjski dolini. 2041 Preklic Preklicujem žaljive očitke, ki sem jih v gostilni Erbežnik na Zaloški cesti govoril 25. junija o g. Matiji Urbane, pleskarju v Mostah, kot neosnovane in se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Bezlaj Janez. Krasen vinograd ležeč v Rušah ob cesti, blizu vasi in postaje, arondirano 17 oralov, s poslopjem, lepim sa-donosnikom in gozdom, prvovrstna lega, z lepim razgledom na dolino, najprimernejše za le-toviščarje, oziroma vpokojence, z rodno obloženim vinskim in mdntm pridelkom vred ugodno naprodaj. — Pojasnila dajo g-M. Golob, posojilnica, Ruse. 3039 za poklonjeno cvetje ter za nadvse čaSčeče spremstvo na njegovi zadnji poti, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 15. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi oo. frančiškanov. V Ljubljani, dne 13. julija 1030. žalujoče rodbine: dr. Offnar, baron Lazza-rini, Owenm Bogataj. Sitar. KRALJEVICA Prekrasno morsko kopališče in letovišče, % ure od Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvcnica. Izleti v igličaste gozdove.. Kopanje in različni športi na sunem in na vodi. Številni hoteli, pen-sioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so »Praha«, »Union«, »Riviera«, »Carovo«. Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne. Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kraljevica, in pisarne »Potnika«. 52/1 Urefcak Josip Zjp.-nOc — Za »Narodno tiskarno«: Pi Jezer iek. - Za sprave to d«i ista: Oaoa Cansaot - vn» L***«*- 7KZ