AMERICAN HOME
SLOVENIAN MOKNiNU DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, NOVEMBER 13, 1944
LETO XLVII — VOL. XLVII
Vabilo na važen sestanek pogorelcev
hišni posestniki, ki so pogoreli v požaru 20. oktobra, " • na važen sestanek v sredo ob osmih zvečer v SND na *f Ave. Vabljeni so tudi vsi drugi, ki jim je pri srcu obno-lf v sl°Venske naselbine.
re! .^estanek bo prišla mestna načrtvena komisija, ki bo predložne načrte za pozidavo naselbine. Na tem sestanku bo lah-' « Povedal svoje mnenje, kako in kaj naj bi se nanovo zidajo relo naselbino in pod kakšnimi pogoji.
je zelo važen, zato se udeležite vsi.
V	—---
ycve tornbe, ki tehtajc K W 13 ton, lete 1 milj na uro.
4 X A , Ijj. — Armadna cenzura
4 ,V0lila P°r°čati, da lete
'etege bombe ali rakete
i1 in j^ezniške armade v Bel.
| i. rj,ra»ciji, kot tudi na An-
fI ^v r?kete ,ki so najnovej-
$ ;, sko orožje, imenovano t bombp." * v	,
ji ifw free po zraku z
ij,1^ brzino 3,500 milj na
' St,htaJ0 do 13 in pol tone.
j \ rte ali bombe lete tako
s \ nihče ne sliši, ko
i ^ VeČ teh bomb je padlo %aSektor> kjer se nahaJa
^ada. Cenzor ne do-' I \r javnosti, kdaj so I ! n>,e?c' spuščati to najno-
■	°2je	*
j!j So včeraj trdili ,da ne-Ihj Ciljajo te bombe na jf t^ v Belgiji in na Lon-i o^ ^arski poročevalci opi-Vi bombo tako: dolga je V.Ce^ljev ter pet široka, i®	delu bombe se na-
/ Ji. q Celo tono razstreljivih ki poganja raketo \ 0 ,tebta do devet ton. / fU|Ceto spuste Nemci z 4 Vptforme skoro navpi-Sil Maketa doseže višini H0lj'Predno se spusti v veil' k r3u proti kraju, ka-* W.a sPuščena. Najvišja jut ^ a kolobarja je do 55 •j	oddaljena. Ra-
^ tey ^ skozi ozračje 5,000 $ \ ■)	kar znese
G -500 milj na uro. fl V'trdijo, da ta raketa ne fi ke škode, kot jo je ^ bomba, ki so jo spu-t( Hen Nemci preko 7 \ preliva, pa je trdila $ ^ait I°pasanda, da je ena
'Vek Ubila Pri eksploziji
il^^rtna kosa
tlfstJ? Zjutraj ob petih je Louis in Caro-
Wk »t- 3305 E-79- st dva
Ti''1 d *"a ^erka Louise. Po-popoldne ob dveh
■	A latovega pogrebnega
'mill LETE #1 NA U. S. I lADO
OHIO BO VZELA ŽGANJE MORDA IZ RACIONIRANJA
Columbus, O. — Državni direktor za žganje, Don Fisher, je izjavil, da bo morda v januarju vzeto žganje iz racioniranja v državi Odio.
Urad za vojno produkcijo je dovolil distilerijam, da smejo v januarju izdelovati alkoloh za žganje, tn do prihodnjega tedna se bo videlo, če bodo distile-rije napravile dovolj alkohola za Ohio, da bo racioniranje nepotrebno," je izjavil Fisher.
PARIŽANI SO CHURCHILLA VESELO POZDRAVLJALI
Pariz, 11. nov. — Angleški premier Churchill je dospel v Pariz. Položil je venec na grob neznanega vojaka ter inspiciral parado francoskega vojaštva, v kateri je bilo tudi nekaj ameriških in angleških edinic.
Dasi se do zadnjega trenutka ni vedelo, da pride Churchill v francosko prestolnico, se je vest o njegovem prihodu naglo raznesla in kmalu so bile ulice polne naroda, ki je navdušeno pozdravljal premierja.
Njegov prihod z zunanjim ministrom Edenom, je ima v prvi vrsti namen napraviti načrt, da se oboroži francosko armado za skupen napad na Nemčijo.
-o--
Amerikanci so začeli oblegati trdnjavo Metz
Vsi ponesrečeni pri požaru naj se javijo
Slovenska relifna komisija prosi vse one hišne posestnike ali najemnike, ki so bili prizadeti vsled požara v petek 20. oktobra in ki se doslej še niso javili, da se prijavijo v uradu na 6213 St. CJair Ave. in sicer najkasneje do petka zvečer. Uradne ure so vsak dan od 9 do opoldne ter od 1 do 5. popoldne. V petek so uradne ure od 9 do 12 opolne in od 1 do 8 zvečer.
Torej še enkrat: prijavijo naj se vsi oni ponesrečeni pri požaru, ki se doslej še niso prijavili. Vsakemu bo v korist, da to stori.
Nemčija bo morda vzdržala do jeseni leta 1945
Washington. — Vedno več je takih, ki trdijo, da se Nemčija ne bo podala pred spomladjo 1945. Nekateri celo trdijo, da bo trajala vojna v Evropi celo do pozne jeseni 1945.
So pa bolj optimistični vojaški strategi, ki še vedno mislijo, da so zavezniške armade od za-pada in vzhoda zdaj vstanu streti Nemčijo do božiča. Največ to zavisi od tega, kako hitro bodo mogli zavezniki dovažati vojne potrebščine v bližino armad.
Treba je pomniti, da se Nemčija bori s frontami skoro pred hišo, dočim morajo zavezniki dovažati vse potrebščine večinoma preko morja.
Unija godbenikov je dosegla zmago in pa milijone dolarjev
New York. — James Petrillo, predsednik unije godbenikov, ki spada k AFL, je naznanil, da je bil dosežen sporazum med unijo in družbami, ki izdelujejo gra mofonske plošče. S tem je končan boj, ki je trajal 27 mesecev, v katerem času niso smele družbe izdelovati plošč, niti jih igrati na radiu.
Družbe, ki so podpisale novo pogodbo so: RCA j Victor, Columbia in pa National Broadcasting Co. Družbe morajo plačevati godbenikom za godbo, vrhu tega pa gotov odstotek od vseh prodanih plošč. Ta odstotek bo prinesel v blagajno unije nad $4,000,000 na leto.
Boj za to pogodbo je bil hud. Vojni delavski odbor je unijji ukazal, da mora dovoliti družbam izdelovati plošče, toda predsednik unije, Petrillo, je rekel ne. Nato je sam predsednik Roosevelt isto ukazal uniji. Petrillo je zopet rekel ne. In ker vlada ni hotela svojega ukaza izsiliti, so morale družbe ali pla-lati, ali pa zapreti vrata. -o-
Zaloga mesa bo leta 1945 nekoliko manjša
Washington. — Poljedelski oddelek ugotavlja, da bo v letu 1945 produkcija mesa za 2,000,-000 funtov manj kot letos, kar je nekako 8 odstotkov. Istočasno pa trdi poljedelski urad, da bo količina mesa v letu 1946. še manjša. Urad sodi produk-J cijo mesa za letos 24,500,000,-000 funtov.
Zlasti bo manj svinjine, pravijo. Drugo leto bodo zaklali 25 odstotkov manj prašičev kot letos. Ravno tako bo manj jag-njetine, za nekako 20%. -o-
Prepoved za gradnjo tovaren v naselbini
Mestna odbornika Kovačič in Pucel bosta vlomila danes v zbornici predlog, da mesto prepove vsako nadaljno gradnjo tovaren med 55. in 65. cesto, severno od St. Clair Ave. To je kraj zadnje katastrofe. Mesto je že izdalo dovoljenje za popravo poslopja tovarnam' American Metal Treating Co.,' 1035 E. 62. St. ter Nock Fire Brick Co., 1243 E. 55. St. Dovoljenje se bo skušalo odpokli-j cati.
Zaradi zavarovalnine
Haffnerjev urad na 6106 St. Clair Ave. bo jutri večer odprt do osmih, da se ustreže vsem onim, ki ne morejo priti čez dan.
Francija bo smela glas pri upravi in okupaciji Nemčije po vojni
Washington; — Nemčijo bodo razdelili zavezniki mesto na tri, na štiri dele in četrti del bo okupirala .Francija. To dokazuje dejstvo, da sb Zed. države, Anglija in-Rusija; povabile Francijo naj postane član posvetovalne komisije. Dozdaj so se razdeljevali Nemčijo samo "veliki trije."
To dokazuje, da veliki trije ne bodo vladali nad Evropo ampak bodo zdaj veliki štirje, ko so priključili tudi Francijo, katere vlado so zavezniki priznali 23. oktobra. Ker je treba k tem štirim prišteti še Kitajsko, bo ustvarjalo svetovni mir pet velesil.
Evropska posvetovalna komisija je nedavno p<>Vabila vse prijateljske narode naj pošljejo svoje nasvete za povojni svet. Nasvete so poslale vse razen Francije, ki je rekla, da ne bo svetovala nič, dokler ne bo tudi ona odločevala te nasvete udej-stviti. To je potem povzročilo, da so Francijo veliki trije posadili k mizi.
Zavezniške čete v paradi po Rimu
Rim. — Na obletnico premirja v soboto so priredile v Rimu parado ameriške,' angleške in francoske čete. Parada je bila na trgu Venezia pred Mussoli-nijevo palačo.
iz bojneIronte
(Pondeljek 13. nov.)
ZAPADNA FRONTA — Nemci se že umičejo iz trdnjave Metz, da uidejo pasti, katero jim nastavlja general Patton od dveh strani. Berlin poroča, da je Eisenhower pripravljen za splošno ofenzivo na Nemčijo.
pacifik — Ameriške čete do- nemške armade v Alpe
bivajo močan oprijem nad Ja
Hitler pozivlje narod na boj do zadnjega moža, toda on se ne pokaže
London, 12. nov. — Adolf Hitler je izdal na nemški narod pro^ klamacijo, v kateri ga pozivlje, naj se bori do zadnjega moža ter obljublja končno zmago nad SO' vražnikom, ki hoče popolnoma uničiti Nemčijo.
Toda Hitler sam proklamaci je ni govoril narodu, ampak jo je govoril glavni krvnik Heinrich Himmler, načelnik Gestape. Hit. ler sam, pravi proklamaci j a, je preveč zaposlen, da bi mogel zapustiti svoj glavni stan.
Nemci niso videli niti slišali Hitlerja že od 20. julija, ko so generali poskušali atentat na njegovo življenja.. Zato se širijo po Nemčiji in izven Nemčije govorice, da je Hitler ali mrtev, ali bolan, ali pa da je zblaznel,
V tjj proklaimaciji pozivlje Hitler Nemce ,d:\ z vdajo ne bodo ušli poceni svoji usodi ter je izjavil, da dokler bo on živ, Nemčije ne bo doletela usoda evropskih dežel, katere je poplavil boljševizem.
-o-
Električne potrebščine bodo v masni produkciji devet mesecev po vojni
Atlanta. — Izdelovanje električnih potrebščin kot so peči, ledenice in pralniki bo v masni produkciji kakih osem ali devet mesecev po vojni. Tako je izjavil podpredsednik Westinghouse Co.
Tri do štiri mesece bo potreba, da bodo tovarne dobile potreben material in si uredile vse stroje za, izdelavo; en mesec bo potreba ,da se napravi posamezne dele, nakar bo produkcija teh potrebščin stopnjevala z vsakim mesecem. Svoj vrhunec bo dosegla pa kakih 8 do 9 mesecev po vojni.
-o-
Pustili so Nemcem samo 10 milj širok hodnik, po katerem lahko zbežijo iz trdnjave na vzhodni strani. Metz je najsilnejša utrjena točka v Evropi.
Avstrijci uhajajo iz
ponci na otoku Leyte, centralni Filipini.
V ZRAKU — Ameriška zračna armada iz Anglije in Italije je v dveh letih razbila Nemcem 15,210 letal ter vrgla 638,880 ton bomb na nemške tarče.
RUSIJA — Rusi so zasedli vse železnice, ki vodijo v Budimpešto od vzhoda. Poročila trdi. jo, da hite nemške rezerve proti Budimpešti ,da ga ubranijo.
Ne odlaiajfe!
Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.00. Naslov:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
London. — Na tisoče avstrijskih vojakov je že dezeriralo iz nemške armade ter zbežalo v Alpe, kjer se zbirajo gerilske čete. Nemci so organizirali v Avstriji 32 bataljonov Gestape, ki ima namen poloviti avstrijske ubežnike in gerilce.
Natančno število avstrijskih ubežnikov sicer ni znano, toda avstrijski nadvojvoda Robert trdi, da znaša njih število vse od 10,000 do 20,000.
-o-
Novi naslovi Družine, ki so prej stanovale v okraju razstrelbe, so zdaj na sledečih naslovih: Družina špeh iz 61. ceste je zdaj na 5615 Lu-tder Ave. .družina Streiner, iz 61. ceste je zdaj na 1432 E. 33. St., in družina Urbančič iz 62. ceste je zdaj na 8006 Sowinsky Ave., zgorej.
-o-
Kupujte vojne bonde!
Za naše ponesrečene rojake zbiramo milodare
Pariz. —Ameriška pehota in bojni tanki so postavili okrog trdnjave Metz jeklen zid tako, da imajo Nemci v tej mogočni francoski trdnjavi samo 10 milj odprt hodnik na vzhodni strani. Tretja ameriška armada se je. pognala preko rek in cest, železniških prog in raznih zaprek, da je postavila zadrgalico okrog trdnjave.
General Patton, ki je v soboto obhajal svoj 50. rojstni dan, je poslal v bojno linijo najmanj osem divizij v zadnjih štirih dneh. Patton je pognal svojo bojno silo mimo Metza na obeh straneh, nakar sta se začeli za-dej za trdnjavo obe armade zbliža vati ter se zgrinjati okrog trdnjave .
Armada, ki prodira na južni strani Metza, se je vrgla preko reke Nied ter ogroža popolnoma obkoliti trdnjavo. Kljub slabemu vremenu je napadlo nemško linijo 700 bojnih letal. Na enem kraju so letalci spazili 25 nemških tankov, ki so vozili proti proti ameriški liniji. Štrli so jih 10_do 15.
vPoročla trdijo, da se nemška polka 110. in 111. od enajste pancerske divizije že umičeta proti severu.
Drugje na fronti ni skoro nobenih sprememb. Samo prva ameriška armada Je še vedno v hudih bojih z Nemci v gozdu Hurtgen, južno vzhodno od Aa-chena.
Nemci poročajo, da je pognal Patton dozdaj v boj dve tretjini svojih tankov na desnem krilu in da je "nekaj napredoval."
-o--
Himmler ima zdaj vso oblast v rokah
London. — Vsa znamenja kažejo, da ima v Nemčiji zdaj vso diktatorsko oblast v rokah Heinrich Himmler. Tako sodijo angleški vojaški eksperti. To velja ne glede na to, kakšno vlogo zdaj igra Hitler, ali kakšno so mu določili njegovi naci-ji-
--o--
Vse najboljše
Danes obhajata 50 letnico srečnega zakonskega življenja Joseph in Gertrude Kunčič iz 15610 Waterloo Rd. številnim čestitkam prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi in jima želimo še mnogo let zdravja in sreče.
Prinesite ali pošljite na AMERIŠKO DOMOVINO 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
V našem uradu so bili izročeni ali doposlani sledeči darovi za pogorelce;
Mrs. Theresa Petkovšek, iz 17810 Crestland Rd., je darovala $25.
Mr. in Mrs. Frank Ivančič, 15416 Saranac Rd. sta darovala $25.
Mr. in Mrs. Anton Fidel, Box 63, Unionville, Ohio, sta poslala $20, a $5 sta darovala za Lauachetovo kampanjo. - Mr, In Mrs.-. Frank Urbiha, 6521 Schaefer Ave, sta darovala $15.
Rev. Albin Gnidovec, Rock Springs, Wyo., je poslal $11 in sicer so darovali: po $5 Mrs. John Sloan in Mrs. Martin Sa-lik, Mrs. Anton Taucher je pa darovala $1.
Prijatelj naselbine je daroval $10.
Po $5 so darovali: John in Frances Kaučič, 1204 E. 167. St., Anton Markovic, 15709 Saranac Rd.
Frank Stemberger sporoča, da je nabral med rojaki 173.00, kar je izročil v župnišču sv. Lovrenca. Imena bodo pozneje priobčena.
Najlepša hvala vsem dobrim srcem v imenu naših ponesrečenih rojakov.
Iz bolnišnice
Mrs. Ana Zupančič iz 5159 Stanley Ave. Maple Heights, O. se je vrnila iz bolnišnice ,kjer je prestala težko operacijo. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu.
Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama
Pfc. Stanley Buchar, sin Mr. ill Frances Buchar iz 5615 Carry Ave. ,ki se nahaja zdaj v Franciji, ima nov naslov. Prijatelji, ki bi mu želeli pisati, dobe naslov pri starših, če pokličejo EN 5498.
aa *a «»
Stanley Streiner, A/S, sin Mr. in Mrs. Streiner, prej živeči na 61. cesti, zdaj na 1432 E. 33. St., je prišel za 9 dni na dopust iz Great Lakes, 111. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu.
m m
Mr. in Mrs. Anton Kastelic iz 15921 Holmes Ave. sporočata, da sta dobila pismo od sina
poročnika Rudolfa, ki se nahaja zdaj na Korziki. Na 8, maja 1943 je graduiral za bombardi-rja in dobil diplomo v Deming, New Mexico. Potem je bil poslan za učitelja v Greenville, S. C. pri bombnikih B-25, kjer'« je bil do avgusta letos. Zdaj piše, da je dovršil že 25 poletov in bil povišan v prvega poročnika.
S/'Sgt. Louis je bil pa poslan čez morje v avgustu 1942. Bil je na Ifskem, v Angliji in Franciji, sedaj je pa v Belgiji. Oba brata sta v službi Strica Sama že od 20. marca 1941.
Cpl. Joseph, tretji brat, se pa zdaj nahaja v Galveston, Tex.
Kupujmo	v
ilKAMKF	AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN
f	IN LANGUAGE ONLY	A 1\

> Tedenski koledar za racioniranje
H Z52rVE — Plave znamke A-8 do Z-8 in A-5 do W-5 iz
IPO Veljavne zdaJ-
K j/ sir, sirovo maslo itd. — Rdeče znamke A-8 do Z-8 A^j^5 iz knjige 4 so veljavne zdaj.
—	Znamke 30, 31, 32 in 33 iz knjige 4 so veljavne r^Vr T je za prezerviranje in veljavna do 28. febr. 1945. ' * — Znamke 1, 2 in 3 iz knjige 3 so veljavne do pre-
—	Kuponi A-13, vsak za 4 galone, so veljavni jihj/^bra; B-4 in C-4 ter B-5 in C-5, vsak za 5 galon, do-
, ! ^ — Avtnih koles za potniške avte ni treba dati pre-^ti bi radi nova; kolesa komercijalnih vozil je pa a vsakih 5,000 milj ali na vsakih 6 mese-
Prej-
OLJE Kuponi periode 4 in 5 zadnje sezone fiove sezone so veljavni zdaj, vsak za 10 galon.
PES JE NAJBOLJŠI INŠTRUMENT
New York. — Posadka neke ladje, ki je dospela v to pristanišče, trdi, da ladja ne potrebujejo nobenega inštrumenta, ki zaznamuje prihod sovražnih letal. Posadka ima namreč na ladji psa, ki z lajanjem opozarja na prihod sovražnih letal mnogo prej, kot more človeško uho slišati brnenje motorjev. Pes se je udeležil že 27 voženj v konvoju in je bil odlikovan z medaljo za bojno akcijo.
-o-
Nov grob
Včeraj popoldne je umrla Alice Kumel, roj. Krjez, stanujoča na 18719 Abby Ave. Pogreb oskrbuje August F .Svetek. Čas pogreba in druge podrobnosti sledijo jutri.
Trinajsta obletnica
V torek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Ignac Luznarja v spomin 13. obletnice njegove smrti.
k*
"AMERIŠKA DOMOVINA"
XMIR1CAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEndersoa M28 Cleveland S. Ohio-Published dally aicept Sundays and Holidays___
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $650. Za Cleveland, po poitl. celo leto »7.60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta «350. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $400 Za Ameriko ln Kanado. 6etrt leta »2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta »2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: celo leto »6.50. pol leta »350.
Četrt leta »2.00
_fowwnwma ItovUto » cente____
SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada, »«50 per year. Cleveland, by mall. »750 w»r yaar 0. 5. and Canada. »»50 for 8 monttur. Cleveland, by mall. »450 for 8 months U. S. and Canada »2.00 for S months. Cleveland by mall $3M for t months Cleveland and Euelld by Carrier »850 per year: »150 for 8 months.
»3.00 for S months.
_Single copies I cents________
Entered as second-class matter January Bth, 1808, at ths Po»c Offlee at
Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1878.________
No. 264 Mon., Nov. 13, 1944
Razorožitev
Med ameriškim narodom sta ( danes dve skupini, ki imata različna mnenja glede razorožitve naše bojne silte po vojni. Ena skupina je za to (mislimo, da so pri tej vsi očetje in matere, ki imajo svoje sinove v armadi, da se armado razpusti takoj po vojni, to se pravi takoj, ko bo to mogoče in da se pošlje fante domov kar najhitreje mogoče. Ne bomo se varali, če zapišemo, da so tega mnenja tudi vsi naši borci, ki nosijo danes uniformo Strica Sama.
Druga skupina pa sestoji iz tistih, ki imajo načrte, da se ameriško bojno silo za nedoločen čas razpošlje po vsem svetu, kjer naj bi pazila, da ostane svet miren in priden. Ta skupina, bi rekli, ne bo našla prijaznega odmeva po deželi, vsaj toliko časa ne, dokler svojih načrtov podrobno ne razloži. Razložiti jih pa zopet noče, ker ve, da narod ne bo za idejo.
Je pa še en drug načrt pripravljen-in ta govori za počasno razorožitev oziroma počasno pošiljanje vojakov domov. Moralno je ta ideja popolnoma napačna. Vojaki so bili poslani v boj, da premagajo sovražnika. Zato imajo vso pravico pričakovati, da bodo poslani domov takoj, ko bo sovražnik strt, ko bodo torej s svojim delom opravili. Hoteli bodo domov k svojim družinam, na svoje domove, po katerih tako hrepene. Zato bo gotovo napačno in vojakom se bo godila velika krivica, ako se jih bo držalo v armadi po končanem delu, za katerega so bili klicani pod orožje.
Počasna demobilizacija se ne bo obnesla. Dokazan fakt je, da bodo vojaki radi prenesli največje težave, zrli neustrašeno smrti v obraz in šli nad sovražnika s prezirom smrti, ker vedo, da je to njih dolžnost, da jim je tako ukazano. Toda poskusite svobodnega vojaka držati v uniformi dlje kot je potr*ebno, pa če mu daste največje udobnosti in najlepše življenje, pa se bo uprl.
Tisti, ki delajo razne načrte na račun ameriških borcev po vojni, ne poznajo mnenja vojakov. Pri ustvarjanju teh načrtov so pozabili, da imajo opravka s človekom, ki ima svojo lastno pamet, svoje srce in dušo, pa svoje pravice v življenju. Nekateri mislijo, da je vojak avtomat, ki se ga lahko postavi sem ali pa tje, pa mora držati jezik za zobmi. Je že to res, dokler je vojna. Radar je pa vojak opravil svoj posel, potem pa zasluži, da se ž njim zopet postopa kot s človekom, ki hoče biti prost, sam svoj gospodar in živeti isto udobno življenje kot drugi. Saj so dali za domovino svoja najlepša leta, zato je domovina dolžna, da jih po nepotrebnem ne iz korišča. Naj služijo domovini samo tako dolgo, kot je neobhodno potrebno in nič dlje. .
Komunizem je in ostane sovražnik Amerike
Demokracija je danes zelo ledka udobnost ali komodite-ta na svetu. Mi bojujemo danes strahovit boj, da jo ohranimo vsaj v onih deželah, kjer je. To nas je pa zapletlo v protislovja, če pogledamo naše zaveznike in naše sovražnike. Mi smo zgrabili za orožje proti silam nacizma in fašizma, ki sta jDili na pohodu, da uničita demokracijo ali demokracije. Za closego tega smo se pa združili z največjo komunistično silo na svetu, ki je tudi izgnala demokracijo preko svojih meja.
Toda dočim smo hvaležno sprejeli rusko pomoč, da stre-mo našega skupnega sovražnika, pa istočasno ne moremo sprejeti ruske ideofogije v svoje ameriško življenje. Mislimo, da je to točka, katero moramo zahtevati kot narod in kot posamezniki, predno se vsedemo z Rusijo kot svojo zaveznico k mirovni mizi. Nikoli ne bo prezgodaj in nobenkr^t preveč, ako bo Stalin od nas informiran, da mi absolutno odklanjamo vsak poskus napraviti ali ustvariti kako brezbožno človeško družbo po svetu, zlasti ne v Ameriki.
Rdeči propagandisti v Ameriki ne drže križem rok. J. Edgar Hoover, načelnik ameriške tajne policije, nas zagotavlja, da so ameriški komunisti razvili poseben propagandni stroj ter zelo učinkovit sistem. Zato mi ne smemo spati dočim so rdeči vedno budni. Vedno gledajo, kje bi vcepili v'naša srca svoje komunistične ideje. Zdaj so začeli zlasti posvečati posebno pažnjo mladini. Organizirali so posebne mladinske centre, kjer dobivajo otroci servirano obenem z ncdofžnimi igrami rdeče doktrine.
Mr. Hoover, načelnik ameriške tajne policije gotovo ne govori tje v en dan in ne trdi nekaj brez dokazov za svoje trditve. Svari nas, naj bomo na pažnji pred rdečo nevarnostjo. Na nas je ležeče, da to svarilo upoštevamo in da stremo strupeni kači glavo, predno ovije našo svobodno deželo s svojim gibčnim in opolzklim telesom.
Kako naj to razumemo?
Iz Moskve smo opetovano slišali, da hoče imeti Stalin po vojni'ob sebi močno Poljsko. Pa hoče to Poljsko zdaj na vsak način izstradati. Znano je namreč, da sovjetska vlada ni pustila Relifnemu odboru Združenih narodov (UNRRA). da bi šel v tiste poljske kraje, ki so že osvobojeni in tam delil živež in drugo. Ali ima morda Rusija v načrtu, da bo sama nasitila od lakote umirajoče Poljake? Bolj malo, ko pa sama potrebuje vso pomoč od zunaj. Mi ne vidimo, da je
SEJA GLAVNEGA ODBORA JPO-SS 19. OKTOBRA 1944
19. oktobra 1944 VINCENT CAINKAR, predsednik JPO-SS, otvori sejo ob pol deseti uri dopoldne v konferenčni sobi Slovenske narodne podporne jediiote v Chicagu.
JOSIP ZALAR, tajnik JPO-SS, poroča, da je poslal povabila za današnjo sejo sledečim odbornikom: Vin cen tu Cainkarju, zastopniku Slovenske narodne podporne jednote Janku N. Rogelj u, zastopniku Ameriške bratske zveze, Jose-phini Erjavec, zastopnici Slovenske ženske zveze, Leotu Jur-jovcu, zastopniku Zapadne slovenske zveze, Josephini Zakraj-šek, zastopnici Progresivnih Slovenk, Franku J. Wedicu, zastopniku Družbe sv. Družine, Johnu Gorniku, zastopniku Slovenske dobrodelne zveze, Johnu Ermencu, zastopniku Slovenske podporne zveze Sloga in Franku Česniku, zastopniku Slovenske moške zveze. Odzvali so se sledeči: Vincent Cainkar, Joseph Zalar, Leo Jurjovec, Josephine Erjavec, Frank J. Wedic in John Ermenc.
Ker ni navzoč prejšnji zapisnikar, Janko N. Rogelj, je sklenjeno, da Josephine Erjavec vodi zapisnik.
Predsednik pojasnjuje namen današnje seje. Predvsem želi, da se nekaj sklene glede zapisnika prjšnje seje, radi katerega je nastalo nekaj nesporazuma. Dalje je potrebno, da JPO-SS podvzame potrebne korake, da se čim prej pomaga našim trpečim Slovencem v stari domovini. Omenja, da kmalu dospe jugoslovanska ladja v New York, katero bo potreba napolniti z raznimi potrebščinami. Poudarja, da vlada mnenje med narodom, da je JPO-SS vse premalo aktiven za današnje čase, kar pa' seveda ni resnica in je t^.k vtis treba popraviti. Nadaje je ti'6ba rešiti ponovni poziv za združenje s pomožnitn odborom v New Yor-ku. Več o tem bo razvidno iz pisem, ki se bodo" čitala pozneje. Nato br. Jurjove?, blagajnik JPO-SS, prečita pismo, katerega je prejel od direktorja publicitete, Janko Roglja, ki omenja, da je bil zapisnik minule seje popravljen ali drugačen kot pa je on (Janko Rogelj) spisal.
Tajnik Zalar poda k temu sledeče poročilo: Pri minuli seji, ki se je vršila 19. sept. t. 1., je vodil zapisnik direktor publicitete, Janko Rogelj. V navadi je bilo, ko je bil zapisnik pripravljen, j.e bil navadno poslan predsedniku in tako tudi meni kot tajniku v pregled in odobritev. Dne 27. sept. sem prejel od br. Roglja prepis zapisnika. Pri čitanju^sem opazil, da par točk ni bilo dovolj razumljivih, zato sem vsebino teh dveh točk bolj obširno označil, in to tako, da je zapisnik kazal jasno sliko sklepov. S temi popravki sem potem prepis zapisnika br. Roglju vrnil in ga na popravke pismeno opozoril. Na enak način se je postopalo z zapisniki vseh prejšnjih sej.
Čez nekaj dni prejmem prepis zapisnika od predsednika Cainkar j a. Brat Cainkar mi je sporočil, da ne more razumeti, za,kaj je Rogelj zapisnik tako površno spisal. Omenja, da je naša zadnja seja bila polna važnosti in je nudila dovolj materiala za lep zapisnik. Iz tega i-azloga je smatral potrebno v zapisniku napraviti nekaj popravkov in pravi, da če imam jaz kaj popravkov, naj jih napravim in mu potem zapisnik vrnem.
Jaz sem nato predsedniku Cainkarju sporočil, da sem- v prepisu zapisnika ,ki sem ga
prejel od br. Roglja, tudi jaz napravil nekaj popravkov in to tako, da je ostal smisel nespremenjen, samo nekoliko bolj razločno sem hotel sklepe pojasniti. Zapisnik sem nato vrnil predsedniku Cainkarju z enakimi popravki kot so bili napravljeni v prepisu, ki sem ga vrnil Roglju.
Ko je br. Cainkar zapisnik prejel, me je telefonično obvestil, da popravki, ki sem jih navedel, so O.K. Od brata Roglja pa nisem dobil nobenega ugovora, da se s popravki ne strinja ali kaj sličnega, zato sem smatral, da je vse v redu.
Predsednik Cainkar pojasnjuje zadevo zapisnika v istem smislu. Omenja, da se mu je zdel zapisnik zelo pomanjkljiv in si je štel za svojo dolžnost, zapisnik izpolniti. Poroča, da se mu je zdelo važno dodati, da je bila zadnja seja sklicana iz več važnih razlogov, predvsem pa zato, ker že dolgo časa nismo zborovali, in pa, ker se razmere na bojnih poljanah slednje čase tako naglo spreminjajo, da se lahko vsak čas zgodi, da bo pomoč nesrečnim našim rojakom v stari domovini res mogoče dostaviti, ter da je potrebno, da smo na to pripravi ljeni. Dalje pravi, da je smatral potrebno, da je bil čim prej v listih priobčen, ker so se že tako širile govorice, kako smo počasni in je zato kar brez odlašanja oddal zapisnik staviti v tiskarni SNPJ in ga razposlal vsem časopisom v priobči-tev.
Frank Wedic omenja, da je bil navzoč in mu je dobro znano, kaj se je pri dotični seji vršilo. On smatra, da je zapisnik pravilen ter je zadovoljen s pojasnilom predsednika in tajnika.
Nato je bilo sklenjeno, da je zapisnik minule seje pravilen kot je bil priobčen in se kot tak odobri.
Tajnik Zalar omenja, ker se je zapisnik minule seje sem in tja pošiljalo, je prišlo do tega, da je bil en "del njegovega poročila, ki ga je seji predložil, izpuščen. Zato želi,, da se to poročilo v celoti priobči. Soglasno 'odobreno. Glasi se: Bratje in sestre:
Odkar je bila ustanovljena politična organizacija (SANS), ni bilo pri $aši pomožni akciji onega navdušenja in živahnosti kot bi bilo pričakovati.
Z ustanovitvijo SANSa in organiziranjem Združenega odbora južnih Slovanov je bila naša pomožna akcija (JPO-SS) nekako v ozadje postavljena. Sicer so prihajali prispevki od meseca do meseca, ni pa bilo one prave in žive aktivnosti kot bi morala biti. In ker ni bilo že mesece in mesece prave in resne aktivnosti, zato tudi nimam veliko poročati.
Delo v zvezi z mojo službo sem izvrševal točno in po svoji najboljši zmožnosti. Denar, ki je bil meni poslan, sem takoj odposlal bratu blagajniku. Brat blagajhik mi je pa točno vsak mesec poslal izkaz vseh mesečnih prejemkov.
Ker je poslovanje naše akcije pod nadzorstvom in kontrolo federalne vlade, se zahteva, da se redno, kot predpisano, pošiljajo The President's War Relief Control Boardu, Washington, D. C., poročila o prejemkih in morebitnih izdatkih. Taka poročila so bila vedno pravočasno poslana na pristojno mesto.
O finančnem stanju ne bom poročal ,ker bo to storil brat blagajnik. Želim pa omeniti i nekaj, in to je:
JPO-SS* je bil organiziran 19. aprila 1941. Z našo akcijo to-
to način, po katerem se ustvarja močno Poljsko. Pač bo pa res, da hoče Rusija imeti poleg..sebe deželo napol mrtvih lju di. Tako vsaj kaže obnašanje Moskve napram Poljakom.
rej poslujemo že približno tri leta in pol. Za ves ta čas pa znašajo poslovni stroški $79.50. Torej v treh letih in pol smo imeli samo $79.50 stroškov. Pa tudi ti stroški bi ne bili v toliki meri kot so, ako bi ne bilo zaradi premije blagajnikovega •poroštva in če bi ne bilo treba vladi v Washington, D. C., pošiljati poročila, ki morajo biti pripravljena po računskih ve-ščakih. Z drugo besedo: stroški, ki smo jih do sedaj imeli, so bili po večini v zvezi s poročili računskih veščakov (Certified Public Accountants) in pa za premijo od blagajnikovega poroštva.
To omenjam zato, da bo javnost znala, da vsi, ki imamo posle v zvezi z našo akcijo, ne prejemamo nikakršnih plač ali odškodnin, ter da ne trošimo denarja, pač pa gledamo na to, da denar, ki ga prejmemo, pride v pomoč onim, za katere je bil darovan.
Na zahtevo je bila 21. julija t. 1. poslana The President's War Relief Control Boardu, Washington, D. C., resolucija naslednje vsebine:
RESOLUTION
BE IT RESOLVED by this Board of Directors of the Jugoslav Relief Committee of America (Slovene Section) that the Reliance Federal Savings and Loan Association, 1904 West Cermak Road, Chicago, Illinois, be designated as the Depository of all funds by the Treasurer of this organization; that such funds shall be disbursed by Vincent Cainkar as President and Leo Jurjovec as Treasurer and countersign ed by Joseph Zalar as Secre tary;
BE IT FURTHER RESOLVED that in the event this organization becomes inactive and its funds dormant, or' if it should voluntarily dissolve, any and all monies in the possession of the above designated bank shall be impressed as a charitable trust for the purpose for which originally collected and shall be held for that use and purpose;
BE IT FURTHER RESOLVED that in the event need has diminished or the purpose be impossible of fulfillment, all the funds shall be held by the designated bank as impressed with the trust for the use of such funds for some similar purpose as nearly as possible comparable to the original objective and shall be disbursed upon the direction of the.President's War Relief Control Board Or under order of the appropriate court upon application.
JUGOSLAV RELIEF COMMITTEE OF AMERICA: VINCENT CAINKAR,
President LEO JURJOVEC,
Treasurer JOSEPH ZAL£R, Secretary	* -
Poročati tudi želim, da sem dne 28. m. m. vložil prošnjo pri zakladniškem oddelku (Treasury Department), Washington, D. C., ter sem zaprosil, da bi se dovolilo osebam, ki prispevajo v blagajno JPO-SS, take prispevke oziroma darila pri pla-čanju dohodninskega davka od-računati. Na prošnjo do sedaj še nisem dobil odgovora.; ko ga pa prejmem in če bo naša prošnja uslišana, se bo o tem v listih poročalo.
Končno pa priporočam tole:
Vse okoliščine kažejo, da se bliža čas osvoboditve našega naroda v stari domovini. Zato priporočam, da zastavimo vse sile in moči, da spravimo skupaj kolikor mogoče veliko vsoto denarja. Več denarja ko bomo imeli na razpolago, toliko bolj bomo trpečemu narodu za-mogli pomagati. Torej storimo vse, kar je v naših močeh, da spravimo skupaj kolikor največjo vsoto mogoče.
nmHiiituiiutt
če
verjamete al' pa ne
aniiiiuiiuiiuuu
OCVIREK —
V upravo nekega lista je prišla vdova, da bi dala v list zahvalo po svojem pokojnem možu. Izročila je imena in druge podatke ter prepustila upravniku, naj zahvalo sestavi. Da bo, je rekel. Ko je pa vdova prečitala priobčeno zahvalo, je odšla ro čno na sodnijo ter tožila upravni ka za razžaljenje časti. Upravnik je namreč, nič hudega sluteč, zapisal na koncu: "Počivaj v miru, dokler ne pridem jaz za teboj!"
Ko sem tako telovadil od ^ rajtarja do radia in z°Pet" 5 ne da bi zvedel kaj noveP»( začel robantiti ter želeti v« hujše na tem in na one"1^ tistemu, ki je radio P°f , Večkrat sem že držal cev ' rokah in ga nameril v ra ' me je vselej Johana Pra^ ustavila, tolažeč me, da ^ ni kriv, če rigajo osli P° j Pa kako so ti bili kunštni-sih se jih je spravila cel*^, skupaj in so začeli račun' ko bi bilo, če bi ne bilo ^ kaj bi se zgodilo, če bi ^ gače, ali pa obratno. JaZ ^ čakam tistega dneva, £ lahko videli v aparatu ^ ki vanj govori. Če bo tako izpopolnjena, da. se,01 stega lahko tudi Potlp8]iebe štirimi očmi, potem bo» srečen ,vsaj v takih slll(;aeiej so volitve. Takrat bom vS slušal izid volitev s kopa J Kar se tiče izida P% ških volitev sem bil K \ trdnem, čeprav so bj ji pripovedovali tako, j slušalce zmešali in da ^ žali s pokoncu ušesi P ^ ^ sem jaz kmalu izracu11'^.^ dve in dve štiri in da se v Beli hiši že igra s sv •« sprotnikom kot mačkai ^
Kav se tiče Rooseveltove ^
sgm jo pripravil za Pr ^ sredo zjutraj, je vse v
nOZ"
Zato sem obrnil vso k ^ v guvernerske voMve ^jj Ohio. Pa če so me dev , že poročila o
predseduj, tvah, mi je postajalo .|i črno pred očmi, ko s® ^ poročila iz naše države^fl je minilo več ur, Pr® ^ i spomnili, da.jespl°h ^ va Ohio v Ameriki, P8^ nili par precinktov bj| I la. Razume se, da )e ■ ksiht iz krompirja ne* pred našim Franceto" • ^ $
"Johana," sem nesrečni zakonski P°'°o ri sem se smilil v (l1 ^ je videla, kako trpi**1 boJ} po sobi kot bi me lo"1 pi# "nikdar in pod nobe"1 ^ me ne pokliči k boš slišala poročila 1 ^ j/ kofeta mi skuhaj, da ^f dremal, že vidim, da f najmanj trikrat bomo zvedeli kaj Pr
o volitvah."	jm
■ v, ka^ jj šel sem nazaj n q v5#;j
pa se nisem še doo| je že Johana zapela: ^ s-Ohio bo,zdajle!" cez par stolov inpr^cpr^ aparat ,da bi ja kaJ,,lSoVV Zopet je bilo par g,otnik*\ Francetovega nasp ^ ^ "Saj vem, zadu^^j/ tega .našega ubogeg3^ sem vpil, ko jim pr"*. ni šlo iz ust, da bi v ^ vsaj par borih S oblode!	j.lCK-
"Na polnoč pojdi," mi svetuje s ca.	_ pf^i
Johana, če mo1"^,^ tukajle pri radiu čo ^ n^ ne bom šel spat, d«' začeli govoriti boU 1 vf . sed. Kaj misliš- tlil je France že davi>° pak mu nalašč ne P K<# ge. Ali si skuhala^/ "Križ božji, saj-^ili' pal že dve galo«1-de vi ješ?"	, ^
"To se ne Ijem, ti kuha.) meni prepusti, P» ^ij ( ne boš napoti ^^oli* sti in bom ta radio turnal."
Kaj ne mores neK° j,. . da bodo glasove > "Kaj pa ti ves vprašam? Jaz
jutri Rooseveltovo
vo sliko kot zma£ j*l, / kot bi kaj
Ameriška Domovl„ a videla belega dne- ^ „ "<3e mi ne b» £ K> / bi ti prav P^>«J jeznorit in si. .0. in
oddrdra v ^^ Jaz sem pa ?e roval volitve.
S tem zaključujem moje priporočilo in želim, da vse, kar bomo sklepali in pri današnjem zasedanju določili, naj bo v korist in pomoč našemu narodu onstran morja.
Josip Zalar, tajnik JPO-SS.
Tajnik Zalar dalje poroča, da je dne 6. okt. od brata Louisa Ambrozicha, tajnika podružnice št. 3, Chisholm, Minn., prejel $400.00, katero vsoto je
(Dalje na 3 strani)
Ljubiteljem slovenske pesmi
Maple Hts., O. — Vsem ljubiteljem slovenskega petja in spoštovanemu občinstvu naznanjam, da priredi naše pevsko društvo "Planina" svoj jesenski koncert in sicer 26. novembra ob pol osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave. v Maple Heights.
Naš zbor "Planina" pod vodstvom pevovodje Frank Walter-ja, se pripravlja z res finim programom. Res so težkoče pri zbo. ru, ker nekateri pevci delajo po deset in tudi več uv na dan, a kljub temu se žrtvujejo in zahajajo k pevskim vajam, da nas bodo zopet enkrat razveselili s prekrasno slovensko pesmijo.
Zato pa že sedaj apeliram na cenjeno občinstvo, da si omenjeno nedeljo rezervirate za ta koncert, da bomo tako vsaj malo dali priznanja pevcem za ves njih trud, kajti res žalostno bi bilo, če bi v nedeljo peli samo stenam v dvorani, časa je še dovolj in prav lahko si vsak tako uredi, da bo ta večer gotovo v dvorani našega Slovenskega narodnega doma najprej pri koncertu in potem bo pa tudi dovolj zabave. Za plesaželjne bo skrbel Šolen orkester.
In 3. decembra pa se vsi udeležimo koncerta Glasbene matice v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Dajmo s svojo udeležbo pevcem zadoščenja za ves njih trud, da bodo imeli še naprej veselje za delo na polju slovenske pesmi.
S pevskim pozdravom,
Ludwig Vrček, član zbora "Planina."
Prizadetim trgovcem
Vsem trgovcem, kateri smo prizadeti in ki trpimo na trgovini zaradi ensplozije, ki je nastala 20. oktobra, naznanjam, da ker se popravila na St. Clair ju in okolici počasi nadaljujejo, sem se zavzel in dobil gotovo število podpisov od prizadetih trgovcev. Na podlagi tega sem dobil zagotovilo od mesta, da se bo delo tekom pet dni oddalo privatnemu kontraktorju in da bo delo na St. Clair Ave. in 62. cesta končano tekom prihodnjih 70 dni, niso pa nam mogli dati pojasnila, kdaj bo vse delo končano.
Zahvaliti se moi-am tudi Louis Slapniku, ki mi je pomagal pri pobiranju podpisov krog naših trgovcev. Ako bodo kakšne spremembe ali izboljšave vam bom sporočal in s pomočjo gotovih oseb bom naredil v tem oziru kar največ bo mogoče.
John Susnik.
Junaštvo in zvestoba
ZAPISNIK
Z mokrim robcem j*]e oči smo planili skoz ?t«Čino k durim ter jih tudi dosegli. Zalo-lS1110 jih za seboj ter se :,°^ehnili. Potem smo Slavnim stopnicam. Ko ^ PHi duri stopnišča, je j|.fl1 gost dim naproti ^ amo gornje stolbe že
i tod ne gre!" sem (j. zatvorivši duri. > druge stopnice?" ij druge stopnice, ozke % e' ki J'ih J'e služni-ij^0. Dekla nas je pelja-^ ' A zdaj se je pokazalo nesreči bruna, mize, ij^erimi so bile zagra-|e duri, v naglici zme-Pred vhod do zavo-
^amUda! Med tem je U ravneman od vi-^ Povito rastel. Kdo Pa zdaj ne ude-^°strešje, zdrobi stro-
iti ISe p°k°Plje Pod žr~ i kadeče sipine! Po-
| ^ sPlezati čez šaro in ^ 11 k stopnicam; za-Mj lraJ<? so se na zunaj I ,Sm° si v božjem ime-;kasa» da smo ropotijo otrebili.
prišli do stop-L ki se je bil med »i toUmiril, je velel Stof-|t,,Varišem, naj naglo !ti0 m »a vrt, ki so bile Uvožene; zakaj čez Sva ° m°g°če uiti. '9jj|.., Se midva zapodila i ^ stopnicah navzgor ,SeČ dim tipaje sva ,>0 sobo, kjer je bil L hčerama. LValdoulerski je bil v 0,^Osti od razburje-a zblaznel. Zaman v°ji hčeri, naj sebe tita ega v božjem imenu \ . Prašni usodi. Iza-, Je bil
poleg očeta (»j,,, kolena ter bila v ^ parta je bila brez-Ite	spraviti oče-
bi ga otela smr-
"lll v
p 5, , ' Ce tudi drsaj e ga |>$o udje, od skrnine P°Polnoma odpove-Sa ni mogla. Kaj l °stalo, kot obupno
d -'I ' Slasom gredoč sva |< !Lasla sobo, in vzklik I* U ^ pozdravil. Naj-vst^skusila, bolnika v °dnesti. A mislil j % st° 11 e Poj de po ozkih ■.t % °Pnicah; in ne da I Izmišljal, sem ga t y stola in kakor otro-[i ^n-:lr°čje. Vpil je od
V	!(f'ji»fem se brigal za to. £ ^ sem zaklical. "Noji,: I s, ne smemo zgu-i ^ f1 s svojim breme-',!( \ j 1 vratom.
^edil z Izabello, ki
.moral skoro nesti
6 Pograbila jerba
; H^fi je bila prejšnj
j \itiJl»em nasvetu spra
in svoj nakit, te'
"ji rav ko sem ošlata 'J S! JViSi' , f j0 stopnico, sen
?? Se.Seboj' P°kanJ'G i]
i1 iž t sinila je mahom: j ^ Cesar sem spoznal X °stor za nami vdrli
J ^W36 zavPil Reding. ;j Mff.;na Se udirajo bru-
V	S>!Jo s strehe'"
r K ,f. ' . .. (t X v bolj podvizati z
1% 'Cer je bila nevar-
,	2 "jim po str-
V Kon
eno smo ven-J i« J Pritličje. IS	je tu joka
^ •%■) Izabella.
sem mislil, da /	je zavpil Re-
^Je-zapodil po stop-Nekaj minut je Sn°bi. A vrnil se je,
noseč Marto na rokah. Jeli bila živa ali mrtva, nismo mogli vedeti. Kri ji je curljala iz rane na glavi, kjer so jo zadele padajoče podrtine. Ta hip je bila brez zavesti in bleda ko mrlič.
K sreči so bili mej tem naši ljudje odprli duri na vrtno teraso, in v nekaj trenotkih smo bili zunaj gorečega grada. S terase je vodil most na škripcih čez široke prekope. Naglo smo ga spustili in hiteli čezenj na vrt, ki je bil krvavordeče razsvetljen od velikega ognja.
Pri enem izmed vodnjakov smo se ustavili. Položil sem bolnika na klop,,in Reding je izročil Marto njeni sestri in tarnajoči dekli. Začeli sta ji s hladno vodo izpirati rano, in kmalu smo potolaženi opazili, da se vzbuja iz medlevice. Reding je bil tako ginjen, da me je objel in nazval najboljšega prijatelja, ki mu hrabre službe te noči nikoli ne pozabi.
A kaj sem bil zanj storil? Da, ko bi se mi bili gospodični in njun oče tako zahvaljevali! Zahvalili so se kajpada tudi oni; zlasti lepa Izabella. A čudno, da je topla zahvala sicer hladnega Redinga napravila name največji vtisek.
V Etampes-u so že dalje časa bili plat zvona, in mnogo meščanov je po tem iin dežju hitelo proti gradu. Tudi župan je prihitel, svobodomiseln mož, ki ga je kljub temu čez nedolgo časa pobunjena svojat ubila, ko je vršil svoje uradne dolžnosti. Poročali smo mu o dogodkih ter mu izročili jetnike, ki so bili skoro vsi ranjeni. Nele župan, ampak tudi vsi meščani in kmeti, stoječi okoli »uničenega- gradu, so bili radi zločina skrajno ogorčeni; zakaj gospod Val-douleurski in njegovi hčeri so bili po vsej okolici znani radi svoje dobrodelnosti. Župan jih je zaenkrat vzel kot goste v svojo hišo. Tudi nas je povabil k sebi ;in mi smo vabilo radi sprejeli, ker smo izmučenemu moštvu morali dati dva dni počitka. Potem pa smo odšli v Char-tres, ki leži za dobra dva dni hoda zapadno od Etampes-a. Svojih šest ranjencev smo pustili v dobri oskrbi na mestu.
Pri slovesu sem lahko opazil, da je Reding gospodično Marto, ki je naglo okrevala, s celim srcem ljubil, in da mu je tudi ona ljubezen vračala. Priznal mi je to in rekel, da bi očeta ko j prosil njene roke, ako ne bi nesreča, ki ga je zadela, ta čas ovirala snubitve. Častital sem mu; zakaj srčno dekle se je po moj i misli izredno prilegalo mojemu resnemu prijatelju, Tudi gospodična Izabella je bila jako ginjena, ko mi je dala roko v slovo, ter me je z ljubeznivimi očmi tako toplo pogledala, da sem se res ustrašil. A razlagal sem si vendar vse kol hvaležnost, ki mi je močno se^ gla v srce. Marquis me je ime ; noval svojega ljubega Švicar J skega medveda, v čigar nežnen j objemu bi bil od bolečin skori j umrl, ko sem ga kot dojenčki | nesel po stopnicah. Vsilil mi j' j svojo zlato žepno uro v spomii I ter me ob ločitvi prosil, naj mi j ne dam roke, ker ga ob samen spominu na prvo rokovanje š zabolijo prsti na nogi. Tak smo se ločili dobre volje ko prijatelji.
(Dalje prihodnjič)
(Nadaljevanje z 2 strani) darovalo članstvo omenjene podružnice. Denar je bil takoj odposlan blagajniku Jurjovcu. Br. Jurjovec potrjuje prejem denarja in izjavlja, da je tajniku podružnice poslal uradno pobotnico. Poročilo se vzame na znanje in članstvu podružnice štev. 3 se izreče zahvala za poslano vsoto.
Blagajnik Leo Jurjovec poroča, cla so bili apeli in prošnje za pomoč našim trpečim rojakom onstran morja razposlani na razne uprave slovenskih časopisov za priobčitev. Njegovo poročilo se nadalje glasi:
Moj nasvet iti priporočilo
Te dni je javnost čula o zapisniku, ki je prinesel neke nasvete, kako naj bi se razpolagalo s skladom, ki smo ga zbrali ameriški Slovenci v pomoč stari domovini, oziroma v pomoč našemu prizadetemu slovenskemu narodu, ki mu je usoda zadnjih štirih let odmerila visoko količino trpljenja. Na seji v Pittsburghu so razmotri-vali glede pomoči Jugoslaviji od strani ameriških Jugoslovanov in nasvet je prišel, naj bi se tudi JPO-SS priklopil skupnemu jugoslovanskemu odboru, kar seveda pomeni, da se tudi naš slovenski sklad odda v njih blagajno.
Ne dvomim, da je ta nasvet prišel z dobrim namenom. Vendar pa po mojem mnenju za enkrat ni na mestu, ker Slovenci smo vodili akcijo za naš re-lifni sklad preveč na določeni podlagi, to se pravi, da se bo ves nabrani denar oddal izključno našemu slovenskemu narodu doma. Ako zdaj spremenimo to podlago, bo vodstvo JPO-SS prevzelo preveliko riziko in se izpostavilo nevarni kritiki. Na podlagi sklepov delegatov naših bratskih organizacij je bil JPO-SS ustanovljen izključno za pomoč slovenskemu ljudstvu doma in na |ej podla-
da bo 12,600,000 hiš v prvih 10 letih po vojni ravno dovolj, da krije potrebe ameriških rodbin in v primernem obsegu nadomesti začasne zgradbe z dobrimi hišami.
Zahvala za darove knjig trgovski mornarici
Washington. — War Ship ping Administration se zahvaljuje trgovskim zbornicam različnih mest in krajev, ter vsem državljanom v splošnem, | ki so darovali knjige in revije! za trgovske mornarje, da jim j preskrbe nekaj razvedrila v samotnih urah na morju. WSA pravi, da bo do 31. decembra razdelila približno 600,000 knjig med mornarje trgovskega brodovja.
gi mora ostati, dokler nam gl. odbori naših bratskih organizacij ne dajo polne moči, to stališče spremeniti.
Glede pomoči, kdaj naj' se pošlje, se pa lahko določi, da gre nekaj takoj z ladjo, o kateri se govori, da je že na poti, da bo odpeljala blago v Jugoslavijo. Kolikšno vsoto in kaj se zanjo kupi, o tem naj odloči vodstvo JPO-SS po svoji previdnosti in tudi pod njegovo kontrolo naj se isto razdeli, da bo to gotovo prišlo v roke slovenskemu narodu, kateremu je namenjeno.
V tem smislu je upravni odbor že osvojil sklep ter zaključil, kar se tiče pošiljanja oble-kte in blaga v stari kraj ,da se naprosi ZOJSA, da naj bi nam dovolil poslužiti se njihovega permita za pošiljanje in razpečevanje takega blaga našim ljudem v stari domovini.
Tista vest je razburila nekatere duhove in opazuje se napetost med nami. Jaz bi apeliral na-vse, naj ostanejo hladni, ker vzrujenost v takih slučajih zna naši akciji le samo škodovati. Ljudstvo bi začelo gledati nezaupno in do tega ne sme priti. Držimo se začrtanih smernic in določil in vse bo v redu. Mirno, preudarno in pametno naprej, to je moj nasvet in priporočilo v tej zadevi!
fNa ves slovenski narod v Ameriki pa apeliram, naj požrtvovalno prispeva v sklad JPO-SS. Čas, ko bo treba pomagati, prihaja, nabranega je pa še malo. Na noge vsi! Zbiraj mo, da bo naša pomoč čim večja, ker le potem bo kaj zaleglo. Pomagajmo trpečim doma, ki jih je zadela usoda tako strašnega trpljenja.
(Dalje prihodnjič)
-o—-
Domača fronta
12,600,000 hiš, neglede na farmarska poslopja, za prvih 10 letih po vojni '
Washington. — NHA (National Housing Agency) ceni,
•;.8reslou :
tm
MILES
100
:*Krokow
POLAND
twow
mmmmkmrn
czicH'6sC$YAj|(iA:
MALI OGLASI
Les naprodaj
Naprodaj so okna in vrata. Vprašajte ob sobotah popoldne in ob nedeljah na 3328 St. Clair Ave., spodaj. (266)
Farma naprodaj
125 akrov, 8 sob hiša, dobro poslopje, 2 mesti v bližini, nekaj živine in orodja vključno v ceni. Cena je $4,500, samo $2,000 takoj. Bomo skrbeli za farmo do spomladi. Za informacije pokličite: CE 0855 po 5:30 zvečer.	(265)
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
stalnoTdeloI
NIČ ZNIŽANJA
ARC VELDERJI
(Izkušeni moški ali učenci)
STAVBINSKI INŠPEKTOR P0MAGAČI IN TRUCKERJI
TURRET LATHE in RADIAL DRILL OPERATORJI TRUCK ASSEMBLERJI 0DP0ŠILJATEUI DELOV TEŽAKI
V najem stanovanje
V najem se odda stanovanje 6 sob. Vprašajte zgorej na 1237 E. 61. St.	(365)
Intervjuji samo od 8 do 11 dopoldne razen po dogovoru
THE EUCLID ROAD MACHINERY CO,
1361 CHARD0N ROAD
Zgradite ali kupite hišo
Zakaj bi plačevala najemnino? Pridite k nam, da vam pomagamo zgraditi ali kupiti hišo. Mi imamo na stotine načrtov, iz katerih lahko izberete.
Mavec & Co.
Gradbeniki in prodajalci
zemljiš 17110 Lake Shore Blvd.
IVanhoe 4900
(Fri. Mon.—x)
Sobo išče
Pošten delavec išče opremljeno sobo s hrano ali brez, v bližini London Rd., kjer ima delo. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista.
(Nov. 10, 13, 15.)
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Za čiščenje uradov
Sprejme se ženske za čiščenje uradov od
10 zvečer do 6 zjutraj Dobra plača od ure Zglasite se
Marquette Metal Products
1145 Galewood Drive
(267)
MALI OGLASI
HUNGARY:-
M \N
'Zogreb '• •• ^YUGOSLAVIA
::.Šzeged': .....
y •''. ^jL Arad
\ •Timisoara
ROMANIA
, Sibiu
Brosov
Pefrovgrod«
Turnu-Sevcrin
Craiovo
Gornji zemljevid nam kuže s puščicami zaznamovano fronto redeče armade ob pohodu na, Balkan.
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Vas muči naduha?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
Generalni kontraktor
Mizarska dela Ometavanje Zidarska dela Dekor iran je Cementna dela Zanesljivo delo Pokličite
Louis J. Rauch
GLenville 5811
(264)
Gornja slika je bila, posneta na belgijsk — Radio slika, kije bila poslana iz ška vojaka, ki pozor o ogledujeta napis ob cesti, katerega so postavile napredujoče čete in ki pravi: "Sedaj stopate na nemško ozemlje, v sovražno deželo, zato bodite pazljivi." Cesto skozi gost so zgradili ameriški inženirski oddelki.
Soba se odda
Odda se čedna soba poštenemu moškemu; garaža na razpolago. 942 Herrick Rd. blizu St. Clair Ave.	(265)
Hiša naprodaj
Za dve družini, 6 sob in kopalnica vsaka, z garažo. V jako dobrem stanju zunaj in znotraj. Nahaja se na 802 E. 99. St. Pokličite CHerry 3232. Hiša je odprta za ogled. Vprašajte zgorej istotam.	(x)
PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje,, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenja $5
Air-Conditioning Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
1193 Addison Rtj. ENdicott 0487
(x-Nov. 16)
Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu
POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE
OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE
Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime.
LEMPCO PRODUCTS i
DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS
(264)
Dekleta in žene
Ve lahko pomagate liaklestiti-Hitlerja in Ilirohitija, če pomagate izdelovati zelo važen vojni material za armado in mornarico. Plača je od 75c do $1.00 na uro. Več mest .je zdaj odprtih. Predznanje ni potrebno na mnogih drugih delih. Dela odprta na vseh treh šihtih. Vzemite Central Ave. buss ali Scovill Ave. ulično železnico.
Eaton Mfg. Co.
E. 65th St. & Central
(264)
Stanovanje v najem
Odda se 4 sobe, prazne alij opremljene za odrasle ljudi.' Vprašajte na 14520 Thames Ave.	(264)
Soba se odda
Odda se opremljena soba ; oseba si lahko tudi kuha. Zglasite sena 6920 Bayliss Ave. (264)
Stanovanje v najem
Odda se stanovanje 3 sobpe za' zakonski par z enim otrokom. Zmerna najemnina. Zglasite se na 1101 E. 63. St. ali pokličite KEnmore 3442.	(265) i
Hotel Statler
ima več odprtih mest za
POMIVALCE POSODE,
moške in ženske
SKLADIŠČNIKA KUHARJE, MOŠKE ELEKTRIKARJE MEHANIKE ,
Zglasite se
Hotel Statler 1
E. 12th St. in Euclid
(266)
Za oskrbnika
Išče se zakonski par za oskrbnika apartmenta. Pripravno za mož"a, ki ima stalno delo. Najemnina s pohištvom vred prosta in plača po dogovoru. Naslov se izve v uradu tega lista.
(264)
Hiša naprodaj
Za 2 družini, 4 in 4 sobe, dvojna garaža; zdaj je prazna. Na-' haja se na 13518 Kelso Ave. Poll kličite POtomac 6573. (265)
imovinski roman iz časov francoske revolucije.
Stika nam predstavlja belgijske državljane v ^J nem mestu Eupen, ki hite odstranjevati nemškego^l svastiko s policijskega poslopja. To mesto so * .^jj Nemci leta 1940 in je bilo sedaj osvobojeno po
NAZNANILO IN ZAHVALA
Gornja slika nam nudi žalostni prizor, kakrsrn ^ ^ števila sirom Evrope. Slika je bila posneta na u^ClgeSt plju, Italija. Leva slika nam. predstavlja bratca j je' ki sta na potu v cerkev. Bratec pomaga sestri^' ^ bombnem napadu zgubila, nogo; levo pa je	"
,danega otroka na obcestnem robu, kjer umazali raztrgan joče za svojim izgubljenim čeveljčkom-,,/
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem vest, da je umrl naš ljubljeni soprog, oče in brat
tužno
Anton Vrhovec
V BLAG SPOMIN
druge obletnice smrti nepozabnega sina in brata
Joseph Frank Grame
ki je žrtvoval svoje mlado življenje za domovino nekje na daljnem Pacifiku dne 13. novembra 1942.
Mesec november je zopet v deželi, zgodnje jeseni razsiplje nam kras, mi pa ne moremo biti veseli, ker je najtužnejši mesec za nas.
Mrzel Pacifik te leti dve krije, v grobu neznanem pokojno zdaj spiš, hladen zdal veter nad grobom ti brije, v duhu pa večno me dnami živiš.
Žalujoči:
STARŠI, BRATJE in SESTRA.
Geneva. O. 13. nov. 1944.
Zatisnil je svoje blage oči, previden s sv. zakramenti za umirajoče po dolgi in mučni bolezni, dne 5. oktobra. Pogreb se je vršil dne oktobra iz August F. Svetkovih prostorov v cerkev sv. Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Pokojnik (Kovačijev Tonček) je bil rojen dne 1. novembra 1882 leta, v vasi Zaklanec, fara Horjul pri Vrhniki.
ŽENSKE SUKNJE Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling s volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko kakor kje drugje na WILL-Call pri
BENNO B. LEUSTIG-U ENdicott 3426	1034
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti dragega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni napram pokojniku nam je bil v času bridkosti v veliko uteho.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog vam plačaj!
Najlepša hvala vsem prijateljem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ga spre j -mili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za vzorno urejen pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Našo globoko zahvalo naj sprej-
mejo čst. g. g. duhovni za opravljene pogrebne obrede, posebno pa še čst. g. Čelesnik za številne obiske v bolezni in za tolažbo sv. vere umirajočemu. Hvala tudi Mr. Martinu Rakar za krasne, v srce segajoče žalostinke pokojniku v slovo.
Želimo izreči posebno zahvalo vsem, ki so nam pomagali v dneh bolezni in smrti. Družini Smith, našim sosedom za vso poslugo v bolezni, Mrs. Mimie Mrmash za vso veliko požrtvovalnost in pomoč v bolezni. Dalje, sestri Mrs. Jennie Go-spodarič in Mrs. Jennie Sustaršič, ki so čule pri njemu in mu tako skrbno stregle in lajšale bolečine.
Hvala pogrebcem od Moške Zveze št. 3, ki so nosili krsto. Moška Zveza naj sprejme priznanje za ve-neč in točno izplačitev smrtnine, kakor tudi za lepo tolažilno pismo, ki je bilo priloženo. Hvala vsem dragim prijateljem za obiske v bolezni.
6210 ST. CLAIR AVE.
Začenši v torek in sredo, 14. in 15.
novem"- |r <
dajali najkrasnejšo in najdražjo
NAMIZNO POSODO ,
ki so jo še kdaj dajali v kakem gledišče v	t [
Dobi
se z navadno vstopnino in 8 centov i> ^ ffl | le Ves set te posode si morate ogledati, da jo	.
/■■črniti	jVi v.
V BLAG SPOMIN
PPRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Fred Zaman
Dragi soprog, oče in brat! Končana je Tvoja življenjska pot. Odšel si k dobremu Bogu, da sprejmeš iz njegovih rok plačilo za vse, kar si dobrega storil v življenju. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v molitvi, dokler se ne snidemo enkrat tam, kjer ni solz in ne trpljenja — nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
JENNIE, soproga; ANTHONY, JOSEPH, ADOLPH, sinovi: JENNIE, poročena LIZALEK, hči; JENNIE GOSPODARICH, sestra
V stari domovini so trije bratje Michael, France in Štefan, ter tu štiri
vnuki in mnogo sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 13. novembra, 1944.
ki nas je za vedno zapustil 13. novembra 1943.
Že eno leto dni v črnem crobu spiš; niemo te še pozabili, še vedno brišemo solze. Spavaj mirno in sladko v grobu tihem pod zemljo, duša pa naj srečo vživa v raju večnemu.
Žalujoči ostali: SOPROGA, SINOVA in HČERI. Cleveland, O. 13. nov. 1943.
Rodney Adams Heating Ser»i^ |
Dajte PREGLEDATI VAŠ GRELNI SISTEM SEDAJ- /"f^u »J ^ tiramo ln popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrste. FURNEZI ln PIHALNIKI Inštalirani. Vi lahko obvarjete v«'c^.^J hranite na kurjavi, če Inštalirate THERMOSTAT. M1 sf^rVW v AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Ml imamO* ^ J \ TANKE z 20 letao garancijo. Mi tudi Instaliramo term&^l&v0 V tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Del° 1	A
pertov.	^ j* C
21601 Weatport Ave.	K^ J
Elizabeti se je najbolj čudner videlo, da ni opazila v ti kras-1 ni, vendar pa zapuščeni dolini nobenega človeškega bitja; ako-ravno je vse na to kazalo, da se mora neki človek v nji nahajati.
Kje neki se nahaja on? Ali je našel medtem strmim, samo kozi dopusti j ivim, ko j e šel na lov, da si preskrbi potrebne hrane? Da se je pogostokrat podajal na lov in da je precej vsakovrstne div j ačine nastr el j a, to je bilo opaziti, ker videlo se je neko luknjo, katera se je nahajala nad ognjiščem, polno prekajenega mesa. Tudi je ta puščavnik najbrž sam doma kruh pekel, ker videli so se tudi
ostanki kruha.
Stare koze so tudi bile privajene človeku, to se je videlo takoj, ker se niso Elizabete prav nič bale in so se ji pustile molzti, pri mladih pa je bilo ravno nasprotno, te so bile strašno boječe in so takoj zbežale, ko se jim je hotela Elizabeta približati, in to je bil znak, da še niso bile privajene na človeka, ter da se dotični človek že nekoliko časa več tukaj ne nahaja.
Nekega bližnjega večera, ko je Elizabeta konja in koze spustila v hlev, se je podala poprej kot ponavadi v kočo, da se vleže k počitku.
Zunaj je bilo tiho in luna je razlivala svojo bledo svetlobo po osameli gorski dolini.
Ponosni vrhovi Sierre pa so j se svetili sivkasto, kot pravo či-, sto srebro.
Elizabeta je tako trdno za-j spala, da ni nič čutila, kaj se odzunaj godi. Ona se je že tukaj dodobra privadila in se i počutila popolnoma varno, ker( vedela je dobro, da v to skrito, dolino vodi samo ena pot in še ta skozi neki naravni predor po, vodi.
In vendar pa se je nahajala! še neka druga pot, akoravno jo. ni Elizabeta poznala, in če bi; jo tudi, bi jo ne mogla vpotre-j biti, ker bila je jako nevarna j in rabljena lahko samo od take-| ga človeka, kateri je bil dobro j izurjen od skale do skale plezati.
Na, neki visoki skali se je nekaj premikalo. Vendar pa se ni dalo takoj spoznati, je li bil človek, ali kaka žival. Po krat- j kem odmoru pa gre nižje in izgine v temi med gostim dre-( vjem in grmovjem ,katero se je nahajalo pod vznožjem skalovja in zakrivalo zeleno dolino.
Sedaj, pa se je dalo natančno čuti presketanje in pokanje suhih vej. Nekdo si je delal s silo pot prek goščave. Neki zamolkli vzdih se je začul, kot se| zamore samo trpečemu človeku , izviti če kaj prav težkega nosi na plečah.
Končno pa se je prerinil sko-. zi gosto grmovje in drevje. —
Prikazala se je neka postava' na svetlo. Prav gotovo je ime-j la kako težo na hrbtu, ker šla je jako upognjeno. Globoka ti-( šina je vladala vse naokrog, samo skovikanje sove in drugih ponočnih ptičev pivkanje, je za trenutek motilo nočni mir, ka-. teri je na široko in dolgo raz-J prostiral svoja mogočna krila.
Sedaj pa objame bleda lunina svetloba vpognjeno postavo, katere vzdihovanje je od časa do časa pretrgalo nočno tihoto.
Siva postava ni bila velika, ampak širokopleča in koščlji-va, in bila je popolnoma ovita v nekak plašč. Njegova vpog-njena siva glava je bila ravno iste barve kot plašč in njegovi sivo-srebrni, dolgi lasje so mu viseli vse razmršeni raz glave; njegova srebrnosiva brada pa je obkrožala celo obličje, tako, da se ga ni moglo na noben način izpoznati.
Globoka, svečana tihota ga sprejme v dolini, kjer se počuti popolnoma doma. Ali je bilo to ono človeško bitje, katero je I takrat Elizabeto iz strašnega prepada rešilo, in katero je Elizabeta v onih strašnih sanjah videla?
Ta sivi mož je poznal popolnoma natančno v ti skriti dolini vsako, drevo in grmiček. On se je prav počasi zaokrenil ter I
stopal proti onemu prostoru, kjer se je nahajala koča.
Ko se je približal odprtemu hlevu, je stopil v njega, kjer. so se nahajale ponoči koze, se: trenutno ves začuden vstavi. —
On je zagledal v bližini koz ležati konja.
Ta nei>adejajoči prizor je starega sivega moža korenito presenetil. Jako čudno, da se tukaj nahaja konj. Kje in kako je zamogel tukaj sem priti? Ali je zabredel kaki tujec po nevedi tukaj sem v to tako skrito dolino, za katero ne ve nobeno človeško bitje, razen starega puščavnika?
Nemirnost in nezadovoljnost se ga polasti. Niti tukaj v ti zapuščenosti Creeck-prepadov, me ne puste v miru. Človek, človek ti si zločinski in pred tvojim predrznim zločinstvom in nasilstvom sem tu sem zabre-' del; sedaj me pa tudi že tukaj zasleduješ!"
Sivi mož ni mogel nikakor zapopasti, kako je mogel človek in še posebno s konjem sem priti! Po kratkem premišl je-1 vaniu se odloči, da se mora nre-
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
pričati, kdo da se v njegovi koči nahaja.
Takoj vrže starec s hrbta te-' žo in jo potem vleče v en kot hleva, kjer se je nahajala veli-1 ka jama pod slamo, potem pa' odhiti tihih korakov iz hleva na' prosto. Stopal je tako previdno, da ni napravil niti najmanjšega šuma.
Sedaj se je prav previdno približal k drugemu uhodu svoje koče. Bledi lunin svit je prodiral skozi odprtino v mali kočini prostor, vendar pa je lunina svetloba obsevala samo en del koče, medtem ko je bil v ozadju prostor popolnoma teman.
Stari, sivi mož stopi sedaj | prav previdno v kočo.
Pri vstopu pa je takoj zagledal na ležišču spečega človeka. O, to je toraj tisti, ki je zabredel tukaj sem v to puščavo in se polastil moje koče!
Starec se.je približeval pr^v previdno k ležišču—.
Trenutno pa mu je bilo, kot da mora nazaj — -— — ! Takoj je izprevidel, da je žensko bitje, ki prav mirno spi
na ležišču EHizabeta Wlison, ; ona Elizabeta Wilson, katera je že v ti zapuščeni dolini bivala takrat ko se ji je prigodila ona ! žalostna nesreča, in se je sedaj ■zopet povrnila z upanjem, da 'si najde miren kotiček, kjer bi zamogla svojo težko osodo prenašati.
V tihi koči se je odigravala srce pretresujoča drama.
Stari upognjeni mož stegne svoje koščene roke in jih drži nad sladko spečo Elizabeto.
On jo je blagoslavljal. Takoj pa sklene roki in moli.
Elizabeta se ni ganila, ona je spala mirno dalje in ni videla, kdo se v njeni bližini nahaja v iti, mirni noči pri luninem svitu, in kdo da za njo, zapuščeno revo moli.
Po dokončani ceremoniji se starec obrne in zapusti brez kakega šuma kočo, katero j.e iz srca rad prepustil novi posetni-ci.
On je sedaj vedel, kdo da je iskal v ti tihi samotni dolini pribežališča.
(Dalje prihodnjič) -o--
NORWOOD THEATl
Poglejte - ženske - poglej^