dl/AHOt. VENSKE MA NE PODPORNE JEDNOTE LETO—1 Ucr.ptUn |tt.OQ STEV.-NUMBEK 48 IMMkU«k, 27. februarja (Feb. 27), 1MB. Tajnik društva sa ebrambe pravic Indijancev, nasprotuje, da tee ta vedae sik odda privatni« interesom v najem. Washington. D. C. — Senat je prietal, da ae vodna sila na rezervaciji rodu Fladhead Indijancev odda v najem onemu, ki sanjo največ ponudi, ko Je sprejel konferenčno poročilo depart-menta sa notranje zadeve. Senator R. M. La Follette Je nastopil proti sprejemu poro* čila. Naglašal je, da mogoče komisija odda v najem vodno silo Montana Power kompaniji. na podlagi pogodbe, ki ne bo pravična sa Indijance. Serfctor Wheeler, ki Je zagovarjal sprejem poročila, je menil, da je konkurenčna druftba Montana gpe|B kompanije ponudila $1.1? sa konjeko silo, da ae razvije 100,000 konjskih sil. Montana Power kompanija Je ponudila samo dolar sa konjsko silo. Wheeler je izjavil, da bi s ve-seljem glasoval, da vlada sgradi in obratuje hidro-električno centrale, toda izgleda ni. da hi vlada podvsela kaj takega, Indijanci pa potrebujejo pomoči. John Collier. fejnik Društva sa jpravfe* 1 Ind ijaneev, Je ugovarjal načrtu, čsš, da je sila vredna #200,000 več. kot bo Montana Power kompanija končno plačala sanjo. ; Mcago, III. — John Krilkh, stanujoč na 9680 Komercijalnl aveniji, bivši ravnatelj Hrvat-aksga doma, izjavlja, da groail-na plama. ki mu Jih pošiljajo čr-norokarjj is nekaj Oaaa. povzročajo veliko skrbi njegovi sopro» gi in njegovim otrokom. Zadaje čase ni dobil grosllnih pisem. Krllich je pokasal grozilna pisma poročevalcu dnevnika "The Dally Calumet" In eno teh pisem se čita: j Dragi prijatelj John Krllich! Te je drago pismo, ki smo TI ga podeli» Pa'ne napravi s nJim. kot si a prvim. Imamo snega ali več, ki pazile ne vsak Tvoj ko-rak. Ml mlallmo resno. NUcar ne misli, da jé to 'bluf. Ml smo do-bro raapostavljenl ob Tvojem bungalowu In Tvojem drugem posestvu, ki je vredne več kot 976,000. od katerih ml nekaj sahtsvamo. Sate Je toliko kot smotka. drugače bodeta píatela Ti in Tvoja drullna s smrtjo. Mi vemo, da Imaš tri otroke, Zaradi varnosti svojih otrok potikaj stika s nami, da tako obvarujemo svojega prijatelja teške obsodbe. Vldhno Te pri vsakem koraku In te lahko dobimo v svoje pest v*akča%|tajt4Tt «Wiš vrh Hrvatskega doma. Ml lahko pride-mo v Tvojo sobo In Uničimo tvoja šlvljenje In ftivljenja Tvoje druMne. Ako ne mordí najti al-,bl bi nese) dense kfes* boj, vsçnl deaar s seboj» Oetrolt. Mkh. — Charlea A. Llndbergh, ki je nenaznaijjen dospel sem zadnje dni, jeitvrftll na tukajšnjem letališču več letalskih poekusov c letalom, katerega goni nov motor,,k! ne potrebuje gasolina. IznajditelJ motorja je Lester J. Hendershot Novi motor, ki obeta veliko revolucijo v gonilni sili aereple-nov in avtomobilov, je še tajnost. Znano je le toliko, d%*jfa šene elektromagnetična sila, a-pUeirana po principu vrtenja zemlj* okoli svoje osi. Motor naredi 1800 obratov v minuti in lahk^ teče s polno silo 2000 ur. predao Je toliko izčrpen, da ga je treba ponovno naelektrlti. Llndbergh ss je neki šele navdušeno izrazil o tem motorja. Aibaay. N. Y. - Delavski komisar James A. Hamilton. je sporočil gnternerju Al Smlthu, da js breg dela izredno veliko število organltlranih In neorganiziranih delavcev. Tako slabi« ga poloiaja šs nI bik) od leta 1981 in pelošaj se lahko obrne še na sla*e. kot Je bil v orne-njenem legi. i. f PredsedNfc Nswyorške delav-ske federedije, izjavlja, da je bresposelnaet stalna prikassn med orgasiMraniml delavci In da trorijaltflno iajamo le Ido. bučarski delavci, orginllisfl' v organizacij!«United Hatters. Edino pole«aj tsh delavcev Je beljl kot Jirbll. John SuUlvan, pred sed n i ki e wyorške delavske fefereeije^fe v spisanem poročilu. ki ga je predloftil Hamllto-nu, isreke| da organizacija krojaških dinsrosv "Amalgamated Clething Workers, Iri šteje 41 tleoč člahev, jmroča. da Ji brez dela 18,000 članov, In da Je bilo leto 1917 izredno slabo. V Rochestru, kjer Ima organizacija krojaških delavcev številno članatvo, je petdeast odatotkov krojaških delavcev brss dela. Veliko je brce deta tudi stav-binskih delavcev v Manih mestih. V Ruffalu Jih ae dela 40 odstotkov, < v Rochestru 60, v strijska I svojega I) ca, daal Coloradu industrija kuje šele marce. .} dolar nai he bo Izrekla meseca mar-I rudarjev v itfane, Izrek Nje je priča- D rudarji en sdi In koml-i ss Isvajajo med gatere ko so rudarji gredo delat, a dnev preje. /Rudarji sds šujejo, salad nje. all grade stavilo tskej, komisija .fcjty nlški zakoni, i priznale, *ed feUerjcve*4a i ti mezdo m m ko bi se Jas Walaenburgi so denes % ti kakršnem M ' stavkali, Prid pa bodo *avb( pwit^v^H ' ^ 'Mp vpra-Jfta al Vprašate ali ne, saje Industrijska t da bo strogo ie* là vede jo rud-kompanije M Midi Ročke-(¡rt volji poviša-$* ña dan. A-BJo, bi irtev v mío. Rudarji • Mm, 86. februarja. - Silovit napad v avstrijski «bomiçi pa I-taUJanako polttlko na Jušnsm Tirolskem Je našel odmev gneva v Rimu. Danes poročajo rimski listi, da Je Mussolini sklenil ed-poklicati Italijanskega poslanika s Dunaja. ; • v v f>*j > '•> Mussolini je gile hod ne a v- is vsflso Ml rudnilU »jé bodo da . bodo dne >n pojdi na vogal« Pet In de-vetdesete i»ste In Wmsm ave-nuje blliu* SslesnUiiika proge. Tam boš videl človeka e stnot-ko. Stopi bliso tega «lovska In mu večl: "Lahko noč." On ne bo odgovoril, ampak Isrečl mu ia-vojček. Vsota Je $10,000. Tvoj—Postojanka štev. 40. Črna roka v imenu velikega maršala/' polotaJs v drugI* >okodelatvlh ni trti bol*' in teks- tilni delavci, tiskarji, restavracijski in hotelski, šelesnlškl In krojaški delavci trpe vsled po* OoverS Smith je poslal kopije poročila šupanom, pri tem Jim Je pa priporočil, naj erično i Javnimi deli. Revnoiako je Smith odredU, da naj se hiti « dršavnlml javnimi deli. , Hamiltoa nI napravit ocene o številu bresposlenih delsvcev v driavi, ampak Je navedel le številke, ki m je prejel od dobro-delnih orapniseelj. Izredno velika je t4 brezposelnost med samoNblnK delavci .v «nMetn New YorUI, Urbanska liga po-roča, da Sb Je v mesecu januarju priglasilo ea vsakih ste Izpraznjenih mest 1076 prosilcev, medtem ko se Jih je lan! sa vsakih att* Izpraznjenih meet priglasilo 188. sprejeto sa saščito rudarjev. Rudarji se morejo predvsem organhdraMt( dko hočejo, da se bodo spošlftals postave, Iti se Mle «prejete v njihovem interesu. DenverOkš dnevniki, dasirsvno pod vplhdpm < premogovniških podjetnikom, komentirajo cinično državno policijo, ker ne more nevesti nflepege vzroka, da je bila opravičena streljati na rudarje v Colombinu in Walsen-burgu. Dva policaja sta prldr- obtoiho, . da. Otftfod napačnimi lastniks bUjardnlce. {stisnila sta' iS njegs trideset dolarjev. . Predsednik RetftetSNorjevs kompanije Colorado Fnel and I-ron kompanije je seveda hvalil kompanljsko unijo, češ, da se delavci neuče v taki uniji razgo-v ar jati e svojih prltofbeh in sa~ htevah. Rudarji se , smejejo takim "trditvam, kajti preveč dobro Jim Je znano, kaj bi se onemu rudarju sgodOo, ki bi odprto kritiziral kompanije na aeji kompenijeke unije. Moč komjm-nlje je segala celo teke deleč, de je svojim delavcem ukasovsla, kako naj glasujejo ob času dr-iavnih ali lokalnih volitev. lacije postdncev dejal, da jt*no» tirolski Nemci, ki so daj pod Italijo, res .trpe velike penila-nje. Avstrijska sborniea je sa-htevela, da Avstrija apelira na Ligo narodov. ti prihodnji teden, ko se «nlde fašlstovska sborniea. Washington, D. C. — Sena-tor Norris is Nebraska Je ošt-gosal v daljčem govoru sdrufte-nje dveh sistemov uličnih še-leznk In omnJbuške družbe in električnih central ped okriljem North American kompanije v Distrilcta Kolumbije. Rjavil Je, ako se ta načrt Is-vede, tedaj bo North American kompanija zagospodarOa v glavnem mestu nad transportnimi napravami, prolsvajanjem In oddajanjem električne sile. Nor-ris je trdil, da podporniki tega načrta kujejo zaroto za pograb-lenje vodne sile pri Great Psll-su reke Potomac, r Trikrat je senat sprejel Norrisevo predlogo, da vlada sgradi hidro-elek-trlčno centralo pri Great Pallsu, s vselej je kongresna zbornica odklonila to sa ljudstvo isredno važno predlogo. • - • Jenny Lini Ark. — V petek je bila eksplozija plina v premo govniku No. Mame Coal kompanije. Trinajst moš je isgabilo šlvljenje. Trupla se še polütall in prinesli ns dan. V Jami Je bilo 186 moš in ostali so se tešili. NE t NOVIM IMENOM. ORGANIZACIJA KNJIGOVODIJ IZKLJUČILA -88 ČLANOV. JI, kongresniki in drugi visoki ursdnlki hveiljo svesnega eod-nlka Frederika L. Siddonse, ki je pretočeni teden obsodil 81n< la irja la njegovega tovariše v zapor radi taljenja eodišše. Z malimi isjemami so vsi višji uredniki, kateri so bili vpra šanl sa njih mnenje e kasnih. Is-Javili, da je sodnik ravnal pravilne. Hrnator Brookhart la k>-we je dejel, de je Ml to najbolj emfati^en korak, da SS kasnuj«* milijonarak» zl^ince. Sinclair J*» mislil, da ga bode njegovi mltljo nI isvlekti is kaše, kar ee je še večkrat zgodilo, pa se je usezal. Senator Waleh, ki je tako vztrajno vodil preiskavo e oljni bsrup-dJL zaslefti priznanje ameriški» ja% m h. t i sa svoje dele. New Yerk, N. Y. — Tukajšnje lokalna orgsnlzacija štev. 12646 organiascije knjigovodij, •teaografov, računovodij in pisarniških delavcev Je Izključila 28 članov zaradi "slmpatizira-nja s komunisti In rasdlraštva." Skoraj pred enim letom je rav-no ta unija Izključila enako število članov. Ta unija Ima vedno notranje boje In veliko sitno, iti zeradi notranjih bojev, odkar je bOa ustanovljena. En-krat Ji je bU odvzet čartor. ko •o levičarji "zagoepederitr v nji Mlada dekleta, ki se blls sdsj izključena, so Isjgvile. da niso komuniatke in točijo, da odbor-niki unije niso ravnali pravično. Harrjr Rubin, bivši nameščenec Amalgame tod banke, prve new-yorške delavske baake. pravi, da so WM čtoal izključeni, ker .o podpirali nJega, ker Je ze*o-varjal stavbe bančnih usluib™ (Mealee CUr. 26. rtb. — Skof Armors i^Hemaetipaee. Id ee Je prod več %Mnl "tihotapil v Mehiko In vodil propagando proti vladi, Je Wl včeraj odpeljan nazaj ne sevamo mejo r Laredo, kjer mor%sepu»tfti Mehiko. Zvezna ptfftdja je prijela četo moških, k* so oMešenl bet delavci prevešali revolverje in naboje se klerikalne v suše v Jalisca. V spepadu v Oeedelejari sta bila dna vetaša eMta. PROSVETA GLASILO NLOVKNSKE NAEODNI LASTNINA »LOV EN HKS NARODNI POPPOENB iBPNOTB POOPOWIB JBDNOTE Cene oglasov po dogovora. Rokeplst se m vrsiaie. Naročnina: Zedtnjene drtsve (irrtn CMeafa) pel lata: Chicago la Ctc«ro $740 m lato, W.7B n stvo fS.OO. •6.00 ftšš ^3*00 pol leta. te M JI—liv sa fHb kar Im stik s llataai: "PR08VITÀ" 2SS7-S» «au LevaSale A» y-mi? -THE ENLIGHTENMENT" Organ ef Um Bloreae NaUenel B—ef It Seelety. Ownad by tka National Benefit Satiety. Advertising rata« on Subscription: Unitad Stat«« (exespt Chicago) v«r. chic.Ko WIM, and foralg« countriee par year V L MEMBER OF Tttf FEDEEATED PRESS --^- 1M v oklepaja a pe. (Jesu It-It») polag ralags earn |e • toss Éms potekle nareénina. Ponorlta )e 4s s« rasi», stakni._ -GREŠNI KOZEL". "Grešni koiel" v sedanji rudarski stavki je eeveda John L Lewie. Vse kaie nanj, da je on kriv, da se je stavka rudarjev tako daleč zavlekla. 0 tem ni dvoma, da je John L. Lewis napravil veliko napak, ^mpak fakt je tudi ta, da se sam ni tevolil za predsednika rudarske organizacije in si sam ni določil plače, ki jo prejema. Ko s* se vršile volitve v rudarski organizaciji ni samo "Prosveta", ampak ie veliko drugih delavskih listotf raznih jezikov pisalo, da Lewis nima sposobnosti, ki ga, vsposobijo za voditelja velike delavske organizacije. «Takrat je članstvo rudarske organizacije imelo priliko, da je izvolilo Brophyja, njegovega protikandidata predsednikom rudarske organizacije, kajti izvolitev predsednika rudarske organizacije se je izvršila potom splošnega glasovanja. Vsak član rudarske organizacije je imel volilni listek in je lahko glasoval za Brophyja ali pa za Lewisa. Veliko je bilo razočaranje po končanih volitvah, ko je bil priobčen izid volitev in je bil Lewis izvoljen z veliko večino glasov. Voditelji opozicije so takrat izrekli, da je Lewis kontroliral volilni aparat ali maiino in da je zaradi tega bila zanj igrača izvoliti sebe predsednikom organizacije. Dobro! Kako je pa to, da Brophy ni prodrl v svojem lastnem distriktu, v katerem je bil predsednik in ni bil izvoljen distriktnim predsednikom? V svojeta distriktu je tudi on kontroliral volilni aparat Iz tega se da sklepati, da so rudarji podprli Lewisa in Brophyja pa pustili ne cedilu. Med stavkujočimi rudarji so se pojavili neodgovorni agitatorji, ki sklicujejo shpde in pripovedujejo rudarjem, da je zdaj čas, da se Lewis odstavi. Ni tem je toliko resnice, da je zdaj čas sa nje, da agitirajo proti Lewisu, ni p* čas, da se Lewis odstavi. Ti agitatorji prav dobro vedo, da Lewisa sd*j nihče ni more odstaviti, ker ga branijo pravila rudarske organizacije U. M. W. A. Lewis bo pidel Šele pri prihodnjih volitvah, ako bo članstvo rudarske organizacije storilo svojo dolžnost in glasovalo proti njemu in sa njegovega protikandidata. ( , Rudarji, ki so po dvajeet in več let člani rudarske organizacije dobro vedo, da to ni prvikrat, da se je pojavil dirindaj proti grešnem^ kozlu v organizaciji. Zadnjih dvajset let se ja parkrat menjal predsednik rudarske organizacije in njegov naslednik je bU najbolj glasan proti svojemu predniku kot grešnemu koslu. tudi Lewis je mlatil po svojem predniku in bil vodja oposldje, da Je bil strmoglavljen. "Grešni kozel" v rudarski organizaciji ni torej nič novega. Ta se najde vedno, kadar je daljša stavka., Ako stavka ni hitro končana in rudarji • svojimi druiihami v stavki silno trpe, tedaj se išče grel-nega kozla in U se najde vedno v oaebl predsednika in drugih odbornikov organizacije, dasiravno je fM ali manj krivo tudi članstvo, kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije, pa največ, da so raamere take kakršne so. 2c več kot dvajset let priporoča socialistično časopisje skoraj v vseh jezikih, ki se govore in pišejo v Združenih državah, da se morajo delavci organizirati politično kot razred in si izvoljevati politično moč) ako žele obdržati izvojevane pridobitve na gospodarskem polju in si priboriti novih uspehov. Rudarji so tudi delavci. Ali so rudarji poslušali te nasvete? Ali so se organizirali politično kot delavski rasred? Ako bi poelu šali te nasvete, bi državna policija ne nastopala tako brutalno proti njim in njih družinam, kakor nastopal sedanji stavki. V pensilvanski legislaturi bi sedelo čedno število delavakih zastopnikov kot sakonodajoev in governer bi se pobrigal veliko bolj, da se stavka na premogovem polju hitro izravna. Politična moč delavstva bi bila tako velika, da bi premogokopne družbe ne dobi vale tako lahko sodnijskih prepovedi proti rudarjem. V kongresu bi bila preiskava o vzrokih stavke že zdavnaj pričela, ako bi delavci imeli trideset zastopnikov v kongresni zbornici mesto samo enega. Agitator, ki se ne upa teh reanic povedati rudarjem v obraz, nima poštenih namenov, ampak nJemu gre le sa to, da na meeto Lewiso-ye klike pride drugA klika, h kateri pripada tudi on. Največja ziAaga za vsak razred ali posameznika je ta, ako prizna svoje lastne napake. Kajti kdor premaga samega sebe, mu je lahko premagati druge. Kiular bo delavski razred pričel spoznavati svoje napake, tedaj bo pričel zmagovati, ker se ne bo dal voditi od ljudi a la Lewie aH drugih klikarjev. Za rudarje je važno, da zdaj, ko traja stavka, vzdrže v stavki, za one, ki nismo na stavki pa» da jih. podpiramo po svojih močeh, da vztrajajo v boju za ohranitev organizacije. Kadar bo stavka končana in pride čas, da se napravijo računi, tedaj se pa obračuni z Lewlsem in kon-sorti deset delničarjev ¡ipa popolnoma plačanih 49 delnic. Ostali pa polagoma plačujejo nanje, nekateri redpo z vso natančnostjo, vsaki mesec, in jih bodo v doslednem času izplačali brez posebne občntaosti. Nekaj se jih je izjavilo, fr jih bodo njih In nehanjlh milwauiklh Slo- plačali skupno. Nekateri pa tu- SSoveaski éom napreduje. Milwaukee. Wis. — Po kratkem presledku se zopet nekoliko oglasim v javnosti. Ce bi hotel stalno poročati o vseh deja- venoev, posebno o stvareh tika-jočih se društvenega življenja, ne bi mogel drugega delati kakor samo pisati, posebno še sedaj, ko je opaziti na vseh koncih in krajih prebujanje. Mošje in Žene, ki so pred več leti aavsemali mesta v ospredju pri društvih in so se sa nekaj let nekam zarili in potuhnili, le-žeje polagoma iz svojih lukenj in gredo zopet na delo. Mladina se tudi čedalje bolj udejatvuje pri raznih društvih. Vedno je glasnejša in pogumne j ia. Zanimivo je čitati njih dopise; polni so ognja in navdušenja za svojo stvar. Pevske vrste pri vseh klubih n zborih se jačijo in množe. lavno tako zsdobiva dramatika >oljie lice.' To je vse prav lepo n razveseljivo. Toda, po mojem mnenju bi vse to-Ie novo vrvenje potrebovalo eno razumno glavo in veliko, močno, pravično roko, da uravna tukaj to, tam ono pogladi, in zopet drugje ma-o "okrca," pokrtači, počisti, potolaži in neguje, itd. Sicer se bomo prehitro upehali In zopet zlezli nazaj v zapečke, ali pa z nepravilnostjo zadušili vse, kar je )ristnegs in dobrega in živeli iz samega samoljubja za smešno čast in hvalo osebnosti. Kako pa kaj organizacija Slovenski dom, inc.? Ali je v njej Še vsdno tista živahnost, kakor le je zadnje čase pisalo? Kajpada! In čedalje večja. Si-r je med nami še veliko potuhnjene opozicije in napačnega rssumevanja, d kateri se bo moralo ie rszpravljati, in sicer brez "rokavic." Tudi vremenski bo-govl so se menda zarotili, da zaustavijo ta pohod naprej mil-waulkih Slovencev. Pa so se letos ie dvakrat prav dobro ure-tall. ■ ™ •*;,- Prvič, 20. januarja, ko je bila Sklicana glavna letna delniška seja. Vse dneve je bilo primero-ma lepo vreme, na dan seje pa se je obrnilo, mrzlo in rezka sapa. A vseeno je bila udeležba največja v vsej zgodovini delovanja za Slovenski dom. Bilo je eavzočih 126 delničarjev in zastopnikov od različnih društev. Glavna točka te seje je bila, izvolitev 21 direktorjev. Devet je bOo starih ponovno isvoljenih in 12 novih. Ti direktorji so potem imeli svojo prvo sejo 17. februarja. Kakor nalašč je pričel teg/dne rassajtti sneženi vihar. Ko seri se gredoč na sejo upiral in se boril z "burjo," lovil sapo in klobuk, sem mrmral: "Ce nas bo danes toliko na seji. da bo sklep-čna, bo Ideja sa Slovenski dom na trdnih nogah. To bo ena velika preftskuinja." In glej ga, kleks, samo trije so izostal! od seje in še eden teh se je prej o» pravičU. Teko vidite, da. kljubuje dob-ra stvar vsemu ln gre naprej, «popoln ju je in polagoma sadobi-va pravo zaupanje pri ljudstvu, ki sposnava vedno bolj, da stvar sa katero se nekateri še toliko šasa žrtvujejo, ni le samo koristna. ampak tudi neobhodno potrebna. V kratkem se prične velika ofeiuiva sa novimi delničarji. DlrektorlJ pravi, da bo šel na delo In se ne bo preje oddahnil, da se vse sedanje itevllke ne podvoje. Organizacija Slovanski dom. Inc., šteje doeedaj približno 200 poaamssnih delničarjev, 12 dru-itev delničarjev In Ims podpisa nih sa $12.000 delnic in v blagajni pet tisoč (|6,000). finaintri- di svojo obveznost zanemarjajo Treba je vedeti, da ,ysak, ki delnico podpiše, ima dve leti časa, da jo plača. Naj bi se torej vsak toliko ppbrigal, da to stori, da ne bo pozneje godmanja in kikanja "toliko in toliko sem plačal, se-kdo jih bo več prodal. Velikonočna prireditev v prid Doma obeta biti nekaj velikega. 2e sedaj je razprodanih na stotine vstopnic. Posamezni delničarji kar tekmujejo med seboj, kod jih bo Več prodal. Pripravljalni odbor je z vso vnemo na delu. Trudi se» da vplete v program te prireditve nekaj izrednega, da bo v resnici vredno tiste cene, ki je določšna za vstopnino. Zato naj bi si rojaki in rojakinje vtisnili y spomin, da v nedeljo 8. aprila nikamor drugam* kakor v South Side Turn dvorano. .^F a .i Na drugi glavni letni seji delničarske družbe Slovenski dom, hic., ki se je vršila g0. Januarja, so bili za l^a 1928 ^voljeni sledeči upravitelji (direktorji): Frank Leustik, Joe Matoh, Joe Vidmar, CiriJ Muškatevc, Frank X. Veranich, ^nton Kam-nikar, Jack Stariha, John Kei-gel, Louis Rozman, Lovrenc Perko, Rozie Fon, Anton Vidmar Math Kovačj/», Frank Markelc/ Fany Kolenc, Loyro Mesarič, Victor Miško, (Jera jJelopst, Fr. Maroh, Joe Gorentytek in Anton Kastigar. ,,, f Na drijgi glavni, direktorski seji, ki se je vršil* 17. februarja, so bili izvoljeni v upravni odbor sledeči: Predsednik Fi'ank Lustik, — 298 4th Ave; podpredsednik A. Kamnikar, 460 South Pierce St.; tajnik Joe Matoh, 675 Or-chard St.; blagajnik Ciril Mu-ikatevc, 300 4th Ave.; zapisnikar Frank X. Veranich, 418 Heed St. Nadzorni odbor: Joe Vidmar, Lovrenc Perko in Louis Rozman. Gospodarski odbor: Anton Kastigar, Lovro Mesa-rlč in Louis Rozman. Joe Matoh, tajnik. Komu smo dolžni pomagati? I Wood ward, Iowa. — Dan za dnem prihajajo dopisi is rasnih krajev, ki pojasnjujejo bedno stanje izprtih rudarjev. Človeka kar srce boli, ko čita, kaj se vse dogaja v bogati in svobodni deželi: Vidi se tudi, da se naše ljudstvo odzivlje na pomoč stavkarjem. Le čudno je, da iz Io-we nI nikakega glasu, da bi kje kaj storili za stavkarje, četudi tukajšnji rudniki obratujejo toliko, da ee gibljejo* Nekaj je vendar bolje kot nič. Je pač križ, ker je Bog ustvaril toliko vrst revežev na svetu. Imamo reveže, ki imajo vsega v izobilju, da jim čez glavo sega. pa še gledajo, da izvločejo iz ubogih delavcev do zadnje moči. K tej vrsti revežev spada tudi nenasitna duhovščina, ki je ni sram. izvleči bore oente od reveža, mesto da bi mu ie kak-Žen cent dala. Duhovlčlns ima samo to dobro lastnost, da zna delavce imenitno tolažiti s besedami. da naj le v Boga zsupajo. češ. da bodo že dobili plačilo po smrti nekje na onem svetu, seveda. Torej, ljudje boljl. le v Boga zaupajte pa vam bo od-i*gio. Duhovščina ima že od nekdaj to grdo navado, da tolaži morilce in druge zločince, ko jim daje zadnjo popotnico za krtovo detelo s tem. da naj zaupajo v Boga, da jim on pomaga in olaj- ša frpljenjc, ko jih bo vrv božala okrog vratu. Potem imamo tudi ljudi, ki spadajo med delavce, ki niso ne revni ne bogati, laetujejo eno ali dve hiši. Te vrste ljudje so takini reveži, da bi se najrajše razjokali, tako nazaTensko se sami sebi smilijo. Tem «jede Šele pravi reveži, v resnici potrebni pomoči izmed delavskih vrst. Nikakor ni pričakovati pomoči od bogatinov ali od duhovščine. Ce bi se delavstvo zanašalo na te parazite, bi moralo gladu po-mreti. Citali smo, da je Rockefeller neki oerkvi daroval pol milijona dolarjev. Kdo je bil deležen tega daru? Morda so kaj dobili verniki, ki hodijo molit v omenjeno mošejo, aH je dobilo kaj cerkveno zidovje, ki ne je in ne pije? Kaj ie! Tisti sveti $$$ so padli v požrešno malho duhovščine, da bo lflišta več veselja slepiti ljudstvo s humbu-gom. Duhovščina tudi skrbi, da njeni verniki ne hodijo s praznimi žepi v njih cerkve, kar je poglavitna stvar pri teh postfcvačih. Samo da oni in njihove družab-nice prijetno Žive, reveži pa naj ostanejo reveži do smrti, ako se poprej ne spametujejo in its spregledajo. H koncu dopisa naj le omenim, dasi nisem članica, le čita-teljica tega lista, da sem se namenila pomagati ter olajšati stanje družini, ki potrebuje cfeleke in obuvala in ki je največja po številu, že delj časa zasledujem v Prosveti kaj stičnega. Svoje-časno je sicer nekaj podobnega bilo priobČenega v Prosveti, a ni bilo popolnega naslova navedenega.. ~~ Pozdravljam zavedne čitktelji-ce In čitatelje!—Mary Supan. Za zabavo in Milwaukee, Wie. — Pričetek in zaključek maškerade sv. Jožefov na 66. in National aveniji, West Allls, Wis. Predpripravna seja. Matiček predlaga: "Vsi Jožeti v maškare." Predsednik: "Protestiram! Jožeti bomo imeli dovolj dela v dvorani." Mattfek ponovno predlaga Jožeta v maškare in nekdo podpira predlog. ' • • • Začetni program v dvorani. Predsednik: "Kje so delavni člani?" Andrej "Saj veš, da so vsi maškare." Maškare vstopijo v dvorano. Sledi deljenje nagrad med ma-ikaraml. Matiček: "Prva nagrada spada maikaram-Jožetom." Predsednik: "Protestiram! Pr vo nagrado dobe sv. Micke." Predsednica sv. Mick podpira in pravi: "Vse nagrade bomo tukaj potrošile v pomoč društvene blagajne. Ce ne bo dovolj, pa bomo le kaj dodale/ Podpora. ■ Matiček: "Vse jožaste maškare gremo z drugo nagrado k nečlanu gostilničarju." Podpora. a a a Matiček v gostilni: "Prej pa ne gremo dam, dokler je nagrade kaj." Koncem konca so Jožeti imeli kar dve zabavi v enem večeru; eno vprid društvene blagajne, drugo vprid gostilničarju. Kateri so imeli prav, naj razsodi društvo samo. Pravijo, da kritika je včasih potrebna.—Navadni opasovalec. Zanimive vesti. New Philadelphia. O. — Dne 14. februarja se je ponesrečil poznani rojak in predsednik druitva "Enakopravnost" it 484 8NPJ, po imenu John Ker-žišnik. Ponesrečil se je v rovu. Nanj se je vsulo veliko kamenje in ga popolnoma pokrilo ter mu zlomilo več reber, kar je še huj ie pa je to, da mu je tudi zlomilo hrbtenico. Zdravnik pravi, da bo okreval, a da bo vzelo dol go časa. Upamo, da se okreva-nje uresniči. Ponesrečeni rojak se sedaj nahaja v tukajinji U-nion bolniinici. Je ves v gip«u povit, od prti do kolen. Trpi hude bolečine in vzdihuje po sdrav-HS». Prizadeti rojak je ošenjen; doma je iz Škofje Loke. star je 67 let In se nahaja v Ameriki 26 let, preje pa je bU 6 let v Nemčiji. Že nad 80 let je kopal premog, pa ee mu do-*edaj al še nikdar nič pripetilo Sedaj bi ga pa kmalu na mestu | PONDEUEK, 27. FEBRUARJA. ubilo. Sreča je bila, da je drugi delavec pritekel na pomoč ter ga reiil Izpod kamenja. Rojaki, ki niste pri podpornih druitvih, pristopite takoj. Rojaku Kržišnlku pa želimo vsi in drufitvo skorajšnjega okrevanja. ? Dne 8. februarja je zgodaj zjutraj pripetila tragedija, ko je William Herrons, star 41 let in oženjen, umoril sestro njegove soproge, Violo May. staro 28 let, katero je iz svoje hiše spremljal na dom, kjer je slufi-la že 6 let. Meeto da bi jo peljal domov, pa je zavil z avtom iz mesta ter jo umoril kakšne tri milje od tu. Truplo je nato vrgel v reko Tuscorowas. Gospodinja je po polnoŽi poklicala sestro umorjene, e. V rovih se dela komaj polovico šasa, tovarne pa obratujejo malo bolj-ie. Zato se pa tudi delo težko dobi, kakor je pač navada v zimskem času. Pozdrav vsem! — Michael Fisher. Zshv'aia sasUnesn drsitvn. Odbor prostovoljnega gaiilnefa druitvn je «kl«nil na »voji seji dne 2. febr. 1*28, da sa najartaejle zahvali sa nabrana darova rojakom v Ameriki. Nabral jih Je nai svesti tovariš in nabiralec med svojimi roiaki in prijatelji, Anton BJbich, 928 Alabama Av#„ Sheboygan, Wfs., sa na-še prepotrebno in nadvse koristno društvo, da si po mbinosti čimpreje nabavimo motorno brisgalno.fi Prošnjo je* naš prijatelj razumel in razumeli so jo vsf naši dobrotniki, ki so bili toliko požrtvovalni, da so prispevali sares nepričakovano lepo vsoto, kar nam vsem ¿lanom društva daje temvečji pogum ss »evstrašeno delo, ki nas še čaka pri tem težav nem začetku, da si nabavimo brisgal-no ia izpopolnimo potrebno orodje. Vso pa hočemo tako oraditi, da bi v resnici odgovarjalo Ulji ljudstva Času tozadevne nesreč*. Prejeli smo naslovljeno pismo na nale Prostovoljno gasilno društvo dne 29. Jan., 1928 s vsoto $112, ki jih je nabral ln odposlal nai svesti prijatelj in nabiralec. Kakor v pismu sporoča, so darovali sledeči naši dobrotniki: Po $6: J. Susha, J. S u she, J. Susha, F. Stamcar, J. Kocjan in P. Za vrh; po |2: A. Ribich, J. Urajnar, P. Go-renc, A. PaviiČ, J, Povie, J. Kotnik, C. Planinšek, F. Progar in P. Stru-pek; P. Babič 7ic. Po $1: U Flor-jančič, F. Kastelte, A. Cvetan, F. Bovhan, J. Robek, M. KordesfcB Strojinc, J. Fortuna, A. JBmrkStl Lustik, J. Dragan, A. Skrube, F. Sta-rič, L. Klančar, F. Kos, J. Mrvar, J. Železnike, F. Zupančič, J. Blasich, A Zore, E. Zore, F. Fale, J. Babič, F. Susha, F. Flere, A. Starich, J. Sta-rich, J. Dragan, A. Zupančič, M. Zora, F. Bovhan, F. Saje, J. Saban, F. Go-renc, G. Kranoehek, F. Grdenc, J. Sa bane, M. Dragan, J. Gr*ndJiČ, A. Florijan, F. Remiak, J. Zore, L. Majcen, M. Mekak. J. Kesel, F. Pikal in L. Letina; M. Bovhar $1.50. Po (Oc: F. Bajkovič, J. Cvetan, M. Progar, F. Baje, J. Ersen, J. Jakovec, M. Drei gan, A. Erste, L. Debelak, J. Zorman, M- Dragan. L. Kobal, C. Weiss, F Weiss, J. MikHč, M. Blazich, J. Vi-rant, A. Supan, K. Chuk. Po 2ftc A. Has, J. Zore, M. Penko, 1. Zore, A. Cebasek. M. Knodtš, A. GolobiČ. A. Tomšič, J. Napotnik, J. Zoran, pj Tratar, N. Klančar in J. Jcr.j. Dalje so darovali: F. Modic 60c, J. Yršay $1, Matilda Skrinar 50c, Joe Kovaeic Me, Anton Lindtch $1, P. Ribich $1, Anton Starieh $1. Skupaj $112. Ves denar se gotovo porabi sa nakup motorne brisgal ne ln gasilnega orodja. Odbor in vsi člani društva se vsem našim darovalcem najlepše zahvaljujemo za Ifpo vsoto. Vse dobrotnike bodemo vpisali v člansko knjigo, ki bode vedne s nami kot neisbrisna priča, da so bili prvi naši dobrotniki in pomošni ustanovitelji našega druitva. ki jih hoče-mo imeti za vedno v trajnem spominu. Vse ona naše rojaka in rojakinje štrom Amerike, ki imajo ie kaj srca do star* doma** grude, prosimo. Če Jim količkaj njih razmer« dnpulčnjo. naj nam priskočijo na p sta voljnimi prispevki, ki I daj še nič darovali, da bi. če ie v prihodnje zbrali kakšno veeta na v pomoč našemu drvštvu. Sprejmite naš najsrčnejši pozdrav ir zahvale? Ia eiber: Paar nikar, načelnik. An». Marli, tajnik. Veet iz Rusije J je prišla cenzurirana vest (ia v sovjetski gubemiji Herctm, ni velika lakota. Pravzaprav ta lakota traja že nekaj let, ami»k prokleta boljševiška cenzura k zamolčala situacijo do dane« u parno, da se vest zdaj razširi po godi na Ruskem. Pomagajte! e » e N»*«** bogami' Ce je Amerika največja, ce jL. najbogatejša, če ima največ kapitala, 6e ima največ "železnih ssoi," zakaj bi ne imela največ-je mornarice? Zakaj? povej, Henry! — Cicero Bas. « e e Z TThodneohikkass «aIu__i m* ...........................petja. Prvi stavkar (viha no«): Kaj pa je to? Ali so dihurji kje v bližini? Drugi stavkar: "Najbrž bo ljubljanska srajca, katero je zdaj oblekla slavna žena iz Neff. sa.—Mož i batodpl;Vv a a a Kolekta sa štrajkarje. Kolekta za štrajkujoče advo-kate in mežnarje ni dosti pri-nesla. Apeliram na butlegarje, naj .ne stiskajo srca. Roka roko umivš.—Niek Lopata. a a e Kabinetna kriza. !TJugoslaviji bo kmalu zmanjkalo Sifeov za predsedni-Štvo vlade. Potem Sele pride kri- za .. . a a e S pro- Nepravično razdeljeno. Nekaj za Barikade: Nace, zakaj ne deliš pravično? Zakaj ne daš več nam, ki smo najbolj potrebni podpore? Mi imamo svoj "haus" in dva avta. Boljii Studebaker za trinajst sto je za svetek, plebejska Fordova liza je pa za petek. Komaj se vzdržujemo, da ne gremo med črne ovce. Torej, Nace, zapomni si in drugič se zglasi najprvo pri na» — in ne pri onih, ki imajo velike družine in nimajo kaj djati v usta, za nameček' pa imajo še bolezen ia žepe»suhe kot Sahara. —Maynardska Robida. | • a * ay;j Tudi podpora. Ko so po vzhodnem Ohiu de- lili revnim otrokom podporo, je učitelj vprašal nekega iolarčka kaj bi on rad. "Ostriženje las," je bil kratek odgovor.—Atila. e e a Slromakova filozofija. Stari Kolina je rekel: ."V* pesniki so abnormalni ljudje. Jaz nisem pesnilk, niti ni moj, sin."__¡_ SENATORJI VIDELI TRPLJENJE RUDARJEV. (Nadaljevanje • L strani.) Pri tem je ostalo. Senator Wheeler je potem zahteval vpo'gled v plačilne knjige. Stavkokasi so plačani dvakrat mesečno. V knjigi so vsote: zaslušek $87.52, dol« -$9.40; zaslužek $34.55, dolg -$7.40; zaslužek $18.55, dolg $18.80 { zaslužek $15.98, dolg $20.21 itd. — Nekateri detajli dolgov so bili: kompan. zdravnik $2, stanarina v kompanij»)» hiši $8.87, premog $4.29 in ko»-pan i j ska prodajalnica $84.98. \ seznamu, ki so ga senstorji skrutinirali, so bila Imena » zamorcev in petih belokožcev. ■ Kasneje je odsek posetil kon. panijsko prodajalnieo ln tam j. pregledal knjige ln izprafeval na m c.Venoe. Senatorji so se seznanili tudi premogovno in Mesarsko policijo, ki terorizira stavksrj*. Pittsburgh Coal kompanija ima 110 teh polksijotov. Odsek je ** slišal enega našelnikov. ssržen-ta Akerss. ki je rekel, da ims * blast aretirati vsako osebo v vsakem kraju v okraju ne flede na to. kaj je oseba naredil» >» vprašanje, komu poroča o sre-tacijeh, fte Akers povedal, da «mo premogovniški kompsnU» Državnim oblastem ni odgovoren! Unijaki piket (stavkovni »trs-tnik) Jim Dinsdale je pov*W senatorjem, kake srerine so u policaji, ki so nominalno — P® nekem starem zakonu komando governor ja. toda ns*-ti in plačani so od homp*"" Večjidel so pijaai In pete»" i*'* vajo stavkarje na boj. Vesti iz Jugoslavije (Irrlrno.) Ik„irrad. 6. Jan. — Vseobina Let Je ¡n tu^ ne bi bilo nlÉ ne imele svojil* dpiiov. V !in kapitalističnem družabnem u j€ pač tako, da ja denar veta vladar, da s« bojujejo ladajoèi razredi za premoč, za ______ da obstoja med narodi vraštvo, ki he včasih potencira .0 daleč, da izbruhnejo vojne da se kulturno in civilizirano veštvo pokolje med eeboj. Ni na svetu države, ki bi bila lnoma neodvisna od svojih lov, pa tp niti v političnem, manj pa v gospodarskem o-j. In zato se ne smemo čuditi, 0 se Jugoslavija nahaja v v sličnem položaju in da je 1 Jugoslavija ena ismed onih |v, ki ima ogromne državne ilgove v tu in inosemetvu. Jugoslavija je po svojem poku še jsko mlada' država. endar ps ima kljub temu radi vetovne vojne jako visoke dr-vne dolgove, ki delijo velike rokavice prebivalstvu, posebej 5e delovnemu ljudstvu, kajti §io je, da bo moralo v glavnem plačati dolgove le delovno ljudstvo. Ti dolgovi — niso majhni. O remenjajo vse poslovanje dr-vne in privatne uprave ter na-ijo tudi velike skrbi finanč-krogom v državi. Kajti zna-je, da je velikokrat odvisno anje posojilo tudi od sploS-a gospodarskega stanja de-velikokrat pa tudi od sta-[nja državnih dolgov. Zato je eno izmed najvažnejših vprašanj v vsaki državi, da se vprašanje tWavûlh dolgov »pravi na dnevni red in da se to vprašanje toliko časa obravnava, dokler se rit najde dobre in pozitivne rešitve. — To spoznanje je trajalo v Jugoslaviji jako dolgo časa: celo več let in ie vedno se niso oglasili mero-dajni činitelji, ki imajo ne samo dolžnosti nego tudi popolno pol-nomočje, da bi vpraŠdnje jugoslovanskih državnih dolgov kon-èno reêili. Vsaka vlada v Beogradu je bila složna glede tegà vprašanja, ali složna samo v tem, da je vedho in povsod odklanjala nujnost rešitve tega problema in se te pereče zadeve niti dotaknila ni. Je pS« ravnala vsaka kraljeva vlada po narodni prislovici s "Ima joŠ vremena." Seveda od tega ni trpela vU-(la kot taka, saf jo bila dane« ta. jutri druga. Ali pri vsem t< m je trpelo državno gospodarno in s tem vsi državljani. Vsaki vladi se ni zdelo vredno ukvarjati se s takimi posli, kajti /a take posle v Jugoslaviji marsikateri minister ni Zrel . . . I>» državni dolgovi niso majhni, dokazuje zadnja statistika, M je bila pred dnevi Izdâna v Beogradu. In sicer pravijo službena poročila, da so v zadnjem čapu ZOpet narastli državni dol-»ovi. Stanje državnih dolgov {* J« naslednje: Pokrajinski dolgovi: 16,365,719 dinarjev, msdvoj-ni dolgovi: dvajset milijard in milijonov ter 298,962 di-nar.M'v, dolgovi ujedhijenja: "2.201,638 dinarjev, novi dol-Jugoslovanske države: 12,-114,926.» dinarjev. Skupaj vnašajo torej vsi /drlavni dol-*>vi 56 milijard, 84* milijonov, %?> tisoč in 932 dinarjev. Za jugoslovanska razmere naravnost ogromno število 1 Kolikor idilične morajo torej b>ti gospodarske razmere v Ju-< i ji »e da razvideti iz teh Mat kov. Nihče v Beogradu •Waj ne uvidi nujnosti rešitve h finančnih zadev. In šele sert* i. ko "menda že voda v grlo t«ff." »o prišli nekateri krogi na JO, ds te to vprašanje likvidi-r* * čim prejšnjo ureditvijo dr-^nih dolgov v Jugoslaviji. X. daleč smo še tu pri naa: K" bi m* vendar tako lepo In ne-r«vno»t idealno dalo sa mal de »»r. z malim kapitalom ali s umnim gospodarstvom izrabljs-{i naše velike in ogromne Jugo-'taaatfm naravne zaklade, bi v Jugoslaviji vse drugačno boflle. Tako pa nas ženo gospodarstvo tira skoraj obup in nas davi gospodarska kriza, ki le počasi pojenjava. Sicer pa vladajo ne samo v jugoslovanskem delavstvu * oziro-ma sploh delovnem ljudstvu slabe razmere, temveč tudi v jugoslovanskem meščanskem razredu. Kot je politično nezrel do-Iavski razred v domovini, tako je nezrelo naše gospodarstvo in meščanstvo. Ironija leži poleg tega še v tem, ker trpi največ le delovno ljudstvo. Kongres delavskih kulturniki organizacij v Ljubljani. V nedeljo 22. januarja se je vriil v Ljubljani v delavskem domu kongres delavskih telovadnih in kulturnih organizacij "Svobode," ki imajo po vsej Sloveniji važne postojanke in katere so obenem tudi marksistična šola za slovensko delovno ljudstvo. Nkj važnejše delavske kulturne in telovsdne postojanke se nahajajo v Ljubljani,Mariboru, Celju, Mežici, Dravogradu, Jesenicah, Tržiču, Litiji, Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Muti, Šoštanju in drugod po industrijskih odnosno rudarskih revirjih. Važno pa je tudi delovanje marksističnih kulturnih organizacij tudi v krajih, kjer niso v pretežni večini industrij* ski delavci. Delovanje teh orga* nizacij je sicer pomanjkljivo, a-11 treba je vendar tudi uvideti, da je med nedelavci kulturno marksistično delo silno otetkoče-no, zlasti vsled nerazumevanja širokih ljudeh mas. Ali letošnji kongrss slovenskih delavskih kulturnih ifa telovadnih organizacij je pokazal, da se delavsko gibanje tudi na tem polju širi in da se delavstvo zaveda, kaj je treba delati in kje je treba pričeti orati ledino za socializem. Delavstvo se danes na vseh poljih združuje dobro vedoč, da je le v solldaroostf in le v proletarski vzajemnosti mol delovnega ljudstva, proletarske-ga razreda. Kongres sam pa je pokazal tudi slabe strani. Je pač tako, da se v vsakem gibanju dobe ljudje, ki hočejo z vsemi sredstvi uveljaviti svojs načela, pa to bodisi da so za razmere dobra aH ne. Tako se je videlo tudi na tem kongresu, ds so delugati v tem prav različnih naziranj. Eni so Se odločno postavili na stališče, da bodijo delavske kulturna organizacijo odločno samo soeiallr stične in da jih naj vodi socialistična stranka, drugi so bili *s to, da naj bodo te organizacije nadstrankarske, naj se nahaje-jo v njej socialisti, komunisti alt druge delavske struje, kajti delavske kulturne organisaclje naj izobrsžujejo delovno ljudstvo le v marksizmu in končno se je do-bila tudi strujs, ki je zahtevala, da se delavske kulturne organizacije porasdele v ljubljenko ln mariborsko oblast, kar bi pome- čajne in mnogokrat neplodne, ss je odobrila srednja Unija, katero so prsdlsgsle delavske stro-kovne organizacije In sicer tako, da naj bodo delavske kulturne in telovadne organizacije fte nadalje nevtralne hi da ne smejo biti še socialistično, ali eventualno tudi komunstično strsn-karsko opredeljene. Vsi delega-(i so se potem strinjali s tem predlogom, čeprav se je m dal nagibal po svojem mišljenju drugače. Zborovanje je vodil predsed nik zveze delavskih kulturnih in telovadnih organizacij l>ode", sodrug dr. Turna. Poda je lep pregled 0 delovanju Svobode v preteklem poslovnem letu. Naglasi! je. da v teh organizacijah še vedno ni dovoljpra-vega razumevsnjs ta proletar •ko kulturo In da še ni dovolj onih pravih In odkritih borcev za Tajniško poročilo je podal sodrug Brst ko Kreft. Poročal je o notrsnjem poslovanju delavskih kulturnih organizacij in ugotovil, da v tem gibanju še vedno ni odkritih sodrugov, ki bi povsem nesebično vodili delavsko kulturno gibanje. Vzrok tem nedostatkom leži v strarikarstvu ln zagrizenosti nekaterih sodrugov iz desne, kskor tudi iz leve strani. Perspektive delavskega kulturnega gibspja pa so dobre in je tudi razredna zavest delovnega ljudstva že tako velika, da je pričakovati v bližnji bo-dočnosti lepših uspehov. Kongres ni v bistvu ničesar preukrenil položaja. In to ne v tehničnem, ne v ideološkem o-siru. Položaj sicer še ni rasve-seljiv radi tegk. ker ni povssem dober, toda razveseljiv, ker se it od zadnjih časov v tolifcg lz-premenil, ker se je obrnil na boljše. Novi odbor, ki je bil izvoljen na tem kongresu in ki ga tvorijo dr. Turna, dr. Likar, Franjo Aleš, Bitežnik, Vrhove ln drugi M ima zadostne garancije, da se ¡►o delavsko kulturno gibanje v Sloveniji. Še povečalo in ideološko še bolj izkristaliziralo. Po-itlčni položaj Slovenije sploh pa bo vplival na to gibanja Še to» iko, da se bo to gibanje snslo obrniti v ono smer, ki bo realnejša in uspešnejša za uspešno >orbo slovenskega delovnega judstva proti domačemu ma* ščanstvu in velesrbskemu kapitalu. ' &-Scu ,:,r; :..V ., strankarskih bojev med šodru* iz leve in sodrugi iz desne. T«> neprestano in neum^tno trenje mora petem slabiti delavsko gi banje in mora zavirati tudi vsako politično gftanje. Vendar pa je bilo tekom zadnjega leta op« žiti, da razmere v tem pogW jK izprttainjajo in sleer na »Milje. sko ali recimo tudi jugoslovansko državo, v tem oziru namreč. Povsod stoje na vodilnih mestih, na upravnih meftlh plačanci, ki delajo ne v svoje interese, nego v interesu gospodar-ev, v interesu posestnikov in lapitalistov. Nikdar pa ne dela-o v svojem laatnem interesu, ne v korist delavcev, uradnikov nameščencev, kmetov ali sploh delovnih slojev. .J . Ker so pa balkaneke države v splošnem selb malo* gospodarsko razvite, se v njih ponavljajo od časa do časa ostre ekonomske krize, ki imajo vodno za posledico poslabšanje delovnih in so-cijalnih razmer. V takih sluča- bi trg v zunahjem svetu, da na račun drugifi narodov dobiva dobiček In pk da zmanjšuje de- aveem plače, nalaga neznoana tako je majhna, skoraj ni vred- tudi kleveta šteta sa greh ln Zaradi nsvečnsgs zakonskega Življenja v smjN»^ Metlika. — V nedeljo, 5. februarja, je našel posestnik Marko 5etrjc iz Bpjanje vasi v gozdu "Vukaševcu" med vasjo Radovi-o In Slamno vasjo obešenega na hraštu SSletnega posestnika An-tono Kondo iz Badovlce št. 20. V zadnjem času je Konda 41-vel s svojo ženo v stalnem prepiru. Očital jI je, da ne gospodinji dobro in da mora on plačeva-J dolgovi. Počutil se ja prav nesrečnega in je večkrat dejal, da si bo vsfl življenje. Na Sve&pico je Konda odšel od doma ter se bržkone že te-¿a dfte' Obesil. Pri obelencu so našli pismo, naslovljeno na ženo raznimi očitki in poslednjim obupnim vzklikom: "Kdo bo skrbel za moje otroke? Nesrečnež js nspisal to poslovilno pismo s novjm svinčnikom, ki so ga pri njsm našli. Ker ni imel noža pri sebi, gs je nsostril kar s zobmi. . . Konda zapušča dvoje nepreskrbljenih otrok. Kakor pripovedujejo, je pokojnik prinesel Iz Amerike, fcjer je preživel dolga leta, lepo vsoto denarfa, ki je pa VJigt-kem času skopnela. Županstvo občine Radovica Je truplo nesrečnega samomorilca dalo prepeljati v Radovlco, kjer je bilo ftokepno. * ~ " "T" / _ v ftiirtn® ft^if^^A v k®®®®®®®®®®* V Gornji PoUksvi se je pripetila smrtna nesreča. Dva ln trideset let staretfa posestnika fttefana Brušnoca je v kamnolomu zasul plaz. PonesreftenOa so mrtvega Akilja za zfeViii)t i balkanskih držav (Isvfrns.) Balkanske države se močno trudijo, kako bi. si zsvsr>vale svoje meje proti sosednjim dr lavam in tako preprečile, 4a bi al mirno ne bi mogle urediti svojih notrsnjlh političnih razmer In ugodno rešile svoja aktualna gospodarska vprašanja. Vss države imajo neko odločno stremljenje naprsvltl konec notranjim homatijam in koaasli-dfrstf svojo drlavo. Ali je pač tako, da dane« živimo v kapitalističnem družabnem redu, kjer Imamo hlapce Ig gospodarje. ki izkoriščajo, kolikor pač morejo — tiste, ki delajo In meščanske države delajo prav tako. Na vladi so oni, ki ismos-»iviio delovno ljudstvo, ki odi- pravo proletarsko stvsr. fte ved- . ljudstvo no je preveč ««stih preoetrih jjj km#u|lj ^ in ki es mo ns to, ds poberejo čim več od delavstva. V tem odru so si vse melčnn-tko . kMpitalistične države vsem an*ka. Nobene izrazite prilike ni na primer med Jugoslavijo in Bolgarijo, nnhm* rasli ki ni o Kočljiva vpraiaaja bolhi, bacilu. kralju davidu in druga Nobene reči ni na svetu, da bi bila na svetu samo zarsdi sebe. Oh, kako je to res! Resnico te resnice sem premišljal te dni po praznikih, ko me je od praznikov bolel trebuh ln nisem bil za drugo. Sleherni reči na vesoljnem svetu Je namenjen višji namen, le človeška glava ga včaal ne razume.. N. pr. vzemimo umetnost. Neksteri umetniki so včasi mislili, da je umetnost ssmo zaradi umetnosti. Toda so se ske- ih stremi vlada sa U»n». da do- Mu in odnehali ln so napravili davčna bremena ln s tem še bolj poslabša socljalnl ln gospodarski položaj delovnega razreda v državi. ' V*T Jugoslavija na primer je v taci goepodarski krizi, ki se sicer že nekoliko osdravlja, ker se razmere v splošnem normalizirajo, vendar pa se kriza ozdrav-ja le na račun delavcev, uradnikov in kmetov. Pa tudi pre-Čanskl (Slovenci ln Hrvatje) prebivalci v tem pogledu niso dosti na boljšem. One pritiska grosovlt davčen aparat in jim s tem jemlje tudi možnost gospodarskega napredka. Toda je Še nekaj, kar daje položaju na Balkanu veliko nevernost in nestalnost: to je vojna nevarnost, ki preti od strani fašiatične Italije. Italija je nam» reč deftela, v kateri Je meščanski rssred tako visoko razvit in tako ekatremen, da si ups javno vsemu svetu v obraz povedati, da Ima gotovo poželjenje na Balkan in sploh na vse balkanske države, slasti pa na Jugoslavijo. Italija namfeč tudi dobro pozna odhošaje med balkanskimi državami, ki niso prsv nič prisrčns in prijateljske in ker ima kot vstka kapitalistlčns država gotoVa imperialistična stremljenja, te uprla svoje poglede na Balkan. Dobro je, da se balkanske države taga aedaj zavedajo, kajti ako se ne bi zavedale, bi skoro gotovo imele nekega dne prav li po presenečenje od strani Itali je. Jugoslavija se je proti italijanski vojni nevernosti prav dobro zavarovala. Sklenila je pri jateljski pakt s Francijo in obe dve državi sta, si dali obljubo, da bosta skupaj v slučaju morebitnega napad+ branili druga drugo. Za ohranitev miru na Balkanu pa Js tudi potrebne zveza balkanskih držav. In ostale balkaaipjja drŽave sedaj u videvajo, da je status quo na Balkanu nujno potreben. Zato snujfJo nekakšen balkanski lokamo po vzorcu francosko - nemlkegs lokama lz leta 1928. Kajti vse država so mnogo intersslrane na tem, ako se posrsčl Italiji, da prodrs na Balkan ali za enkrat tudi samo v JugoslavfJo. Tegs ps balkanske države ne žele in bodo poskušale prsprsčitl vsak naval od strani Kalijsnskegs fašizma. Incijativo za vss to balkansko gibanje, sa zbllžanje balkanskih držav proti fašistični l-talij i pa misli dslptl sama Turčija, čeprav ja je Jako malo Še ostalo na Balkanskem polotoku. Ona uvfdeva resnost italijanskih aspiraeij na Balkan In Jugonla vljo In zato je mnenja, da Je ssmo zbližan je balkanskih držav edina pametna akcija proti Italiji. Ce je sama Turčija uvidela to dejstvo, tedaj je sigurno, da balkanske drŽave ne bodo šle preko turškega pozive kar tako. Js ps seveda tudi nasprotno mogoče. Ce sa bodo BalUhci zavedalL da je edino balkanski lokamo rpotfirfa fronta proti Italiji, ta-daj se bo mnogo izboljšalo na Balkanu na korist meščanskega razreda balkanskih narodov. Proti zbližan ju balkanskih dr-lav pa bo seveda Italija naperila vsa svoje Sile, kajti ona je ž« odnoSa j i med balkanskimi državami niso bill nil kaj prisrčni ln prijstrijskl. božični semenj po znižanih cenah. Ali pa če vzamemo bolho na peresa. Toda smo se učili v šoli. Tudi bolha služi višjim ciljem, ustvarjena je vspodbudo lenim deklam, ki bi se drugače do južine valjale na slami, gr-dobe grde» in se ne ve, kdo bi potem kuh*t južino, ko gospa vstanejo šele ob pol 12. In vsemlmo Še moj trebuh! Lahko bi kdo vprašal: "He, kje tlčf v trebuhu višja modrost, da ga svija, he?" In bi se posmeh* IJIvo namrdnil. Toda brez skrbi! Tudi trebuh ne boli zastonj in kar tako.» Nego če ne bi bolel. ne bi moje pero prlcntšljalo te reči in je ne bi zapisalo ln tako ima res vsaka rsč svoje pametne vzroke In cilje, le poiskati Jih ja treba. v V? Pa me resnično veseli, da je sedaj še za davek postalo očitno, Čemu da je in kakšna mu Je višja naloga. Davek ni zaradi davka, nikakor ne; tudi ne zaradi budžeta in kanonov in kredita — to so ssmo posvetne nočimurnoeti . Nego je prišlo ns dan, da js davek zaradi neumrjoče duše, v prid njenemu večnemu zveliča nju ln zato, da se satira greh. To je tisto. Obdavčen naj bo greh! Davka se boji vsakdo, pa so bo vsskdo bal tudi greha, ko bosta oba eno: greh Hi davek. Cim hujši bo kdo grešnik, tem večji tnu bo zapisan davek ln'ke bo potem videlo v davčnih buk vah, kdo je najhujši grešnik, ln bo vsakogar sram, da bi bil, in bo vsakdo skušal, da ne bo. ln bo potem raj. ' Tsko bo davek jsko hvalevreden vzgojitelj in tako rekoč nove sorto katohet. Seveda, ali ss bo davsk še naprej pobiral na davkariji ali ga bodo odslsj pobirali v spovodni-csh, se na ve. Greh je raznovrsten in ni vsakdo tako podko-vsn v grehu, da bi vedel, aH Je ali nI ln pod katero tarifo spe- Neka tat mil «0 v nekateri škofiji greh, koj čes most v drugI pa niso. Ali so dsnee greh, jutri pa niso. N. pr. piše Vslvssor, da so njega dni šteli ljubljanski «o-spodje Jesultje za smrten greh kopanje in plavanje ln je celo Janez Jakob Haller, ki je bil baron, pri spovedi dobil "euho", k<-r jo preplavsl Dravo, da uide Turkom. Sedaj kopanje In plavanje nI več greh, kvečjemu če Je v Retečah. Pač pe sedaj ples Jako spads pod greh In davek. V starem tesUmentu je kralj David lahko brez davka in greha plesal prsd skrinjo zaveze. Danes, kdor bo hotel plesstl pred skrinjo zave-«e, ne mezinca na bedrfh ne bo smel vzdigniti brez oblastne bo-i<og drugačni. Ne le bacilov nr utirajo, nego Še goje jih v bohotnih kulturah po rokah in na lUih. In vsako jed. prodno jo neeo v usta, Če le morejo, jo najprej povabljajo po rokah ln zabelijo z bacili. Pravijo, ds so bacili dobri. Skratka: bacilov se ne boje. Pač pa se boje grehe ln je tako prav. Pa so se jim zaradi greha vzbudili pomisleki in so vprsšali teto, ali so bacili meana jed, da se bodo za naprej bacilov vzdrževali ob petkih in zapovedanih l>oatnih dneh. Kdo ve, kako bi davkarija razsodila to reč zastran bacilov I Mislim, da bi jo razsodila tako, kakor bi kazalo, da bo več davka. In sem jako radoveden, ali bo ¡¡u Skrit jsisHskl u Koncem osemnajstega stoletja ao Imeli Jesultje ns osemlju današnje Bolivije, ki je tedaj kot zgornji Peru spadala pod špansko oblast, obširne zlate In dljamantne rudnike. Izkoriščali so jih s pomočjo indijsnskih su-nje v, pridobljeno bogastvo pa so vporsbljall sa šlrjsnje svojega reda v Evropi. I Španska vlada je hotela imeti od teh rudnikov svojo korist ■ je zahtevala od Jesuitov is-vestni delež kot pristojbino ss rudniško koncesijo. Enajst let so trajala pogajsnjs med špansko vlado ln Jssuiti, dokler s« nišo Spanci naveličali in pognali očete jesuite čes mejo. Vlada je mlsllls, ds se bo na ta način posatlla ogromnih zakladov, ki so med Romunijo in Grčijo, i "ff*» ^ZL^'älkLm * A,< * »"d1 V \ razlike ai med ,M|'l ^ družini imamo skrbno teto, ki nestrpnost in korupcija in korito — ti dsvki bi nesli precej. To so jskp kočljiva vprašanja in so tydji zanimiva ln ne rečem, da ss moje pero ne bo še kedaj pečalo z njimi, kadar bi se primerilo, ds ga bo sot>et bolel trebuh, Vsekako J4 Želeti, da bo novi davek rodil asšeljeni sad in bo čimpreje istipbljen greh in s grehom davek — sa to smo vsi, Morebilt itfoje paro še doživi srečni dan, N* bo stopil gospod blagajnik pred gospoda predssd-nika in mu, navdušeno javil: Gospod predsednik, nič ne vem, od kod vam naj izplačam me-sečno nagrado ~ ne ptškave pare ni v blagajni, hvsls Bogu!" Ps bo tudi) gospod predsednik precej navdušen in bo ukazal nov davek irf se bojim, ko ne bo greha, ga be ukazal na dobra dela ki druga krščanake čedno* s ti,' Kajti ^ bo dejal čad nost gor, čednost dol — brss davka ss nI ds Žlvsti I ÜLACKMKR FRKJRL OUNB ^|0NDK »larkmer js dobil ITftIMM ki mlstsri iuxnviru «klada, le is javil njegov odvetnik. Waaklagtoa. D, C. — Henry M. H lack m er, bivši predsednik Midwest Refining kompanljs, ki je pobegnil v Evropo, da izogne zaslišanju o oljni korupciji, je prsjsl $750,000 Iz mlete-rijosnega tri milijonskega akla-da Continental Trading kompa» nlje. To izjavo je pretočeni teden podal pred senatnim odborom sa javna zemljišča Kari C. Schuyler Biackmerov osebni odvetnik.| Bondl so bili shrsnjsnl več ko dve leti v shrambah Equity Trust kom pan i Je v New Yorku. Odkritje, ds Je Blsckmer prejel omenjeni ^densr, pokssujs, da Je skupns vsota is nsd trlmilljon skega sklada narasla na $1,019, 600. Ta vsota vključujs $900,000 ki Jih Je prijel Jsmes 0'Nsll, Albert Fsll $180,000, $70,000 je dobil Nsrodnl odbor republlkan ske strsnke. pienry Bpilth Osler, kanadski predsednik Continental kom penije jf prejel $61,000Š Schuyler J« Ispsvll, da Je Iz-ročil Bleckmar njemu bonde Montrealu In da Jih je potem on vložil v Eqülty Trust banko. Dejal Je tudi,'da ga Je Blackmer brzojavno pooblastil, da naj to izpove pred kanalnim odsekom ki preskrbuje zsdevo zglnulih bondov Contlnuntsl kompsnije. I 'dl i Rudarji dobili prvo bilke. Pittsburgh, Pa. — OrgaaisaJ djs 1'MVVA je dobiis prvo bitko nad operatorji na polju mehke-gs premoge v zaslišanju, ki ga vodi posebni senatni odbor. | Preiskovalni odbor ja apeliral na lastnike premogorovov, najl umaknejo začasno prepoved, ki Je vsebovsla ns red bo, ds niso smtli unijski uradniki stopiti na zemlJUka ln v šotore na linijskem UriU>rlJu In opera-torjf ao nato pristaiLI Na nsdnii.| Gospodična svojemu plesalcu t| Tek sierite Že enkrst tyjmasaJ ne rokavieel — flaj to so vendar moje ro-kel e tU atmk as #adi.| Zorica: MAUk kako si takrst prsv sa prav poročil mamico ?" | 'tfet "Mi vidiš, ž-^a, o- lr<4 m* < 11(11, luVo I«' i»»'» gel vzeti , i ," njs nakuplčlll poboftnlm Matorjem. : Prebrisani jesuitjeirf oo pred odhodom poskrili ssklade v opuščene rudniške rove ob raki lil camboya. Načrt teh rovov Jf p-den izgnancev, pater Clregorip. sdal svojemu bratu, ki je W >refekt v meetu Callao. Ta ga Je sspustil svojemu sinu, posnej-šemu predsedniku republika Pe-|>i]pi predsednike je Isročila )ropls teh načrtov Angležu Cedil Hubertu Prodgersu. i ntročl-om, da preišče, kaj Je na «tvft-rl. Prod^ers Js ssčel s Izkopavanjem leto 1916 In Je ¿ikopftl srebrno raspslo in skrinjico S pergsmentom, kjer se greti s prokletetvom vsakomur, ki bi nadaljeval izkopavanje, Prodgers je bil toliko nepreviden, da je o tem prokletstvu pri-povodoval domačinom, ki SO noto odpovedali dalo. namerava nadaljevati dalo s fv-ropMkiml delavci In je v ta m-men ustanovil delniško družbe, koje delnice so v Londonu pridno podpisujejo. Zaklad js vreden baje dva milijona angl, * Od tega dobi lastnik 4A odstotkov, ostanek pa čarji, ki se jim obete na delnico po ft funtov mestna vldsnda 760 funtov. fkiiiililli v višrIiIš KMpVVIVIJI f ilfPlfJ» I ob stoletnici rojstvs Ju lesa Vemejs, ki Js predvideval moš-nost polsts na |mesee ln o tem tudi spissl zanimivo knjifo, je tO v prašen je lopet postalo jHš tualno. S temi načrti se še dlje časa rssno bavijo rasni astronomi in letalci, kt jim naše «emlja sa rekorde ne sadostuje vaš. V tem pravcu sta nejkmlj napredovala profesorja W. Oodard član Bmlthovett Inutl^e v A-merikl, In profesor - Oberth v Nemčiji, Pri načrtih slednjega sodeluje fraitcotki leMp m Astronom Vaul^r, pomoč pa ja obljubil tudi letalec in grtdltolj zrakoplovov Udet, Znana frsncosks graditelja aeroplanov Esnault - Pelterler in Andr« HlrsCh sts podsrlla francoski astronomski družbi Š tisoč frsnkov kot nagrado ' sa najboljša učenjsško delo o problemih poleta v vsemlrje. Odbor, ki bo ocenil taks dele, je sestsvljsn is najodllčnsjših posebnosti dsnašnjegs učenjaš-koga sveta Praneije In priči, de ee Prsntozi slino rssno bevijo s idejo, ki Jo je sprožil Julss Vsr-ns. V U-m odboru so zastopani Bo-reau, predsednik društva francoskih inženirjev, Maurnin, dekan framoske univerzi, profesor lo-sny s Concourtovs sksdemij« Julss llallsud fcjlot, podpredsednik sstronom. društva Francija, dalje general Kerrlar in trije šla-ni francoskega instltuU Deelau-dree. Urbain In Kabry ter ravnatelja strasbourške zvesdaras Kskngon. Gre tedaj ošividno ia podjetje čisto resnega snadaja. ČLANI IN DSUarVA BNPJ. Na rekak Imame it nskaj la-Umikov i. Rodas bfvi»ä)s BNPJ In ker jeeedajsHitlaras prava a pravIBk BNPJ m beda* it keavsMlje» je tela «pft» prilika, da el aabaritf to Pülie tat Ilalira HNJP, M7 H. . j. •i , MHDEEJgR. gfttEBRrAlii ^ Ki* JE /jfl^fc »■ j,, »'t i aeni M Uu i9i| I b» Sta- k4f*1 ¥ %ki»*flle, P* pjJ nor ni- «W* če kdo f», kje »J aaheX da ari »porode QjJ , «e ki «aalov, *** *»ain nekaj d W ^ ,oeečeti- — Joseph sJ «m Bmd 2» 8t, Loriin, oŠ roUkl planinski ko« tik AI Ja-^jpn^do^f VnrtOL ,Wa tomé «miti § «NMn s« zdrs vila T J'?." • f «v. r36ttffl*Jat dpt4MnM Mi bcanjovki. pOfciltvom, pofckbi kurniki la a viaakhni me-hovi V kratkam Je bilo vee urojenai Berjek-tarji eo dvlgaftl aeienoevilene zaeUve praroko-ve In le Je tagiaila prodnja «ato v pralnem ob-laku. Nemudoma |» krenili tudi drngi oddelki pecaati Id a« Je pela kakar lok protl envara. Konjanlki ao aglali a vleoko dvignjenimi ko-M po mmmm legi v giobokik sedlih na me->ih doigogrhmtlk konjih. Id ao bili vajea! sle-blh potov, aknlevja ín Jarkov. V JntranJih lar. Mh ao ee bliakali In poekakaval krM handlar-Ji. sulice s zetoaimi zaitavfcami roliki lok i. polWee v tuUk ad lisiCavta<; okrogle taríe eo ae «vetUe kakor ntajhru solnca. Palto eo ImeS! le malokateri. V péaani Mole vial eo aa g*»li rdeíi. beH In salini tarbea!. Dirjali ao po trije. «UrJI vMrlc In ü providao og.hali novaran, gn moévirja. ki Jg eagalo prav do coala. Pro. etralene od roil janJa oroftja I ad grmolaga to. pou tiaoferih konjeklh kopit eo aad mabov-Jem hrume¿ la lumal viletavale neltete Jato dlvjih labodov, CapeU. MorkelJ, goai rae ia lar-Jnvov ter krM prosednle na travnike la vrot-Ja. tupatam varavo pokHU a tanko skerje In-¡^lotnik mahov in mnogolaeov. » MJem tai nüjem. s algami okrnlrf ia aeinobarvalml MIS ' (Iklk MftAM 1 citen, nemškem, angleškem jeziku in -—-- VODSTVO TISKARNE APELIRA ČLANSTVO &N.P.J, DA TISKOV NAROČA V SVOJI TISKARNI dejal hlsáaodetno; "Koran veli: Caettte le ABaka samega ia ne slavite altear poleg nJega ia bedite dobroOJlvI do starlev. do sorodai-kov, de sirot, de alreroakev. do sns «da svojega. prarovernega ali krlrorgi nega do zveetih pri-inteljev, de popotnikov Ia do robov svojih, aa* kaj ABak ae ljub. oholih ia olebnOi ... Zato bolamo okrajleti slabotnim trpljenje Ia jkn dovoliti da m praimr Glave v kolere, da ee J^prvvielB vee. ko eo ee poalavljall ne smrt <*«! Mati! Moj sin! MoJa hčerka! Ok. moji otroci r AB kmalu ae l*Ue okrutne roke mola ad Iona. otroke od starlev. prijatelja ad prijete. IJa Zdajci pa sta dvignila lea pala ia Useir aga mašm glave. Blllala sU petje odea-dod. kjer eo kleCali duhovniki Tako ubranih, tako vdaaik glaeov le nieu bila čute nikoli ni-- jer i'ohii- \ u<> Je pela « ajiml krtfnih« mno-Ika, svečano Uko, kakor s drugih sveto*. Do- S. N. P. J. PRINTERY Ai É rAá)