PoStnlna platana r gotov!«! .3,* ^ 9X 1934 iŽJŠntzinsli fcdllili ILUSTROVAMI LIST ZA MESTO IM DEŽELO iiBLTUlliii Ttu'11 iBBi n» lil iBi Cena 2 D I a I Izhaja •>*> četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, I . . . _ I Tyrševa (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal štev. 345. I L|UB3ll3tli3. 11. OktObCS 1Q3d I n j Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393 | Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din. za I stpv41 vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franclli I 50 trankov, v Ameriki ln povsod drugod 2 dolarja I Leto VI P&osHtudia Po tolikih fazah, ki jih je pri nas doživelo vprašanje prostitucije, to je javnega prodajanja ljubezni, je 1. oktobra stopilo v novo razvojno stopnjo. Po novem zakonu o pobijanju spolnih bolezni je namreč javna prostitucija prepovedana in z njo vred so odpravljene tudi javne hiše. Res, da je to vprašanje pri nas v Sloveniji že zdavnaj urejeno in ta problem se vsaj na zunaj hvala Bogu v celoti ne nanaša na nas. Vzlic temu menda ne bo odveč, če se nekoliko pomudimo pri njem. Do 1. oktobra t. 1. smo imeli v Jugoslaviji več javnih hiš, in sicer v Sarajevu, Osijeku, Novem Sadu in Subotici. Nekaj jih je bilo tudi še drugod, zlasti po Bosni in Hercegovini, v Sremu, Bački in Banatu. V vseh teh javnih hišah se je prodajala ljubezen po tarifi, v vseh teh hišah so bila gnezda spolnih bolezni, v vseh teh hišah so bile ženske obsojene na človeka nevreden način borbe za obstoj. Obupna beda se je skrivala tu pa tam za bleščečimi kulisami: bili so elegantni saloni in plesalo se je, rajalo in zabavalo, in svila je šelestela, da je bilo kaj. A za kulisami? ... To so bile javne hiše. V Zagrebu na primer ni bilo javnih hiš. Namestu njih so bile tako imenovane tolerirane ženske. Ženske, ki so bile prav tako kakor drugod v javnih hišah podvržene rednemu zdravniškemu pregledu in pod policijskim nadzorstvom. Ce ste šli jiozno ponoči po ulicah, ste jih morali videti. Sprehajale so se po natanko odrejenih jim ulicah od pozne noči do ranega jutra. Tudi tu se je prodajala ljubezen po tarifi, tudi tu je bilo bede in kulis: dragocena krzna, toaleta, šminka in puder. In tudi tu je šlo življenje iz dneva v dan, iz noči v noč, od enega gosta do drugega ... Od 1. oktobra je vse to ukinjeno. I javne hiše i tolerirane ženske. Na podlagi pravilnika o izvedbi novega zakona so vse te ženske policijsko odgnali v občine, kamor so pristojne. Teh žensk je bilo 5000 — beri in piši pet tisoč. Kaj bo zdaj z njimi, je veliko vprašanje. Koliko občin jih sploh ne bo moglo rediti, koliko domačih jim bo zaprlo vrata pred nosom ... Koliko kmetskih sinov in družinskih očetov bo postalo nesrečnih v njihovem objemuI Zakaj naj so bile še tako pod zdravniškim nadzorstvom, mnogo med njimi jih je vendarle bolnih — neozdravljivo bolnih. Toliko o njih le mimogrede. Zakon je res zagrabil javno prostitucijo, ni pa dosegel in ne bo mogel doseči skrivne prostitucije. V nekdanji Srbiji na primer sploh ne jx>znajo javnih hiš, vsaj ne pod tem imenom in ne v tej obliki, zato pa poznajo nekaj podobnega, hujšega. V Srbiji imajo kavarne z natakaricami in pevkami. V njih prodajajo brezvestni gospodarji nesrečne žensko. Samo da z njimi še huje ravnajo kakor po javnih hišah. Tu ni zdravniškega pregleda, tu ni nadzorstva oblasti, semkaj ne seže zakon — in vendar se tu isto prodaja kakor v javnih hišah. Toda tem trgovcem človeškega blaga in tem nesrečnim ženskam nihče ne bo mogel blizu. Zanje zakon ne velja. Velja le tedaj, če dobi policija prijavo, da je katera teh nesrečnih žensk koga okužila. Toda bati se je, da se bo ta metoda skrivne prostitucije razširila poslej na vso državo. Onih 5000 žensk ne bo ostalo v svojih občinah. Po dveh, treh mesecih, kolikor časa bodo pod strogim nadzorstvom občinskih oblasti, si bodo našle v kakšni gostilni službo natakarice ali pevke in bodo še dalje opravljale svoj obrt. Na dlani je, da se bo vse to spet zgrnilo v večja mesta. Samo da bo to pot vse brez nadzorstva. In kaj potem? Upajmo, da bo vsaj Slovenija obvarovana tega zla. Ilnku. Senzacija iz Beograda Poroka z mrtvo lepotno kraljico „Mis Jugoslavija", ki se je mrtva (!) poročila z nekim bogatim Angležem, potem je pa vstala od mrtvih, ker je samo na videz umrla. Nepričakovan razplet Današnji dan, ko brzijo ekspresni vlaki z zapada na vzhod, z juga na sever, ko vežejo kabli in telefonske žice vse celine na svetu in ko tiktakajo ure v radijskih študijih, bi človek mislil, da so časniškim racam zavezane noge. Zgodi se pač, da mlad romantičen časnikar pobarva nedolžno poročilo po svoje, da napravi senzacij željan poročevalec iz muhe slona, toda le redkokdaj bo poročal resen list o senzacijah, ki bi bile kakor strah v sredini votle, ob krajeh jih pa nič ne bo. Toda pred kratkim je natisnil ugledni nemški list »Hamburger Fremdenblattc raco, ki ji ni para. Naj jo priobčimo! Življenje kuje pustolovski roman. — Velika ljubezen mladega Angleža V Hamburgu, po poročilu Iz Beogradu. »Tudi v Jugoslaviji prirejajo lepotna tekmovanja in izbirajo danes »Mis Jugoslavijo«, jutri »Mis Beograd«, tretjič spet katero drugo. Za ta naziv se ne pehajo lepotice zgolj iz nečimernosti, temveč bolj iz pohlepa po darilih, ki se jim obetajo po angaž-manih... Hčerka beograjskega trgovca Dragoviča, lepotica Sonja, se je na klic nekega beograjskega lista prijavila za tekmovanje. Razsodišče jo je izbralo za »Mis« in pričeli so se veseli dnevi zmagoslavja in čaščenja. Sonja se je’ morala razkazovati na javnih prireditvah, dobivala je polne koše darov, trgovci so ji pošiljali dragocena oblačila, časniki so pisali o njej in priobčevali njene slike. Skratka, Sonja je čez noč zaslovela širom svoje domovine in preko njenih meja. Dekle je sija- lo od veselja in navdušenja; zdelo se je, da ji je sreča na stežaj odprla vrata. Odbor, ki je razpisal lepotno tekmovanje, se je pogodil z lastniki velikih dvoran v vseh večjih mestih države, da bo priredil najlepši državljanki poklo-nilne večere. Sonja se je že na moč veselila svojega zmagoslavja. Toda usoda jo jo prehitela. Sestra, ki jo jo Sonja oboževala, je nenadoma umrla. Vsa strta je sporočila prirediteljem propagandnih nastopov, da ne bo mogla na potovanje. Bila je bolna od žalosti in oslabljena od naporov minulih tednov, ki jih je kot »mis Beograd« preživela v veseli in razposajeni družbi, ker veseljačenja ni bila vajena. Prireditelji pa, ki so izdali mnogo denarja za reklamo njenih propagandnih nastopov in so že vnaprej plačali dvorane v omenjenih jugoslovanskih mestih, so imeli za njeno gorje in za njeno bolezen gluha ušesa. Zahtevali so od gospodične Dragovičeve, da pojde na pot, ker je vezana s jiogodbo. In morala se je posloviti. Toda veseljačenje in ponočevanje sta njene itak šibke moči popolnoma izčrpali in zgodilo se je, da so jo po javnih nastopih večkrat morali vso strto odnesti v hotel, da se odpočije. Ljubezen na prvi pogled Zabavo, ki so jo priredili v Kragujevcu lepotici na čast, si je ogledal tudi ravnatelj strojnih tovarn, mladi Anglež Lionel Crudock, ki živi že več let v Jugoslaviji in je zelo bogat. Na prvi pogled se je zaljubil v lepo Srbkinjo in je naprosil prireditelje, da ga po zabavi na ban- ketu predstavijo lepi dami. Gospodična Dragovičeva se je ta večer počutila nekam bolj zdravo, zato je bila vsa srečna, da jo časte z leve in desne. Mladi Anglež, ki je sedel poleg nje, ji je na vse načine izražal svoje spoštovanje in zaljubljenost. Povedal ji je, da mu je všeč, a tudi ona ni skrivala, da ji je simpatični tovarnar po godu. H koncu sta si priznala ljubezen in se kar tam na zabavi dogovorila, kdaj bo poroka. Lionel Crudock se je drugo jutro na vse zgodaj pričel pripravljati, da bo za poroko vse v redu. Svojo zaročenko je spremil še v okoliška mesta, kjer so bile za prihodnje večere že določene svečanosti. Tri dni po Sonjinem srečanju z Angležem se je pa zgodilo nekaj strašnega. Po večerji je spremljal mladi tovarnar svojo nevesto v hotel, ker je bila na smrt utrujena. Pol ure nato ga je obiskal ves zbegan in obupan ravnatelj hotela in mu sporočil, da je našla sobarica njegovo zaročenko mrtvo na postelji. Zdravnik, ki so ga poklicali, je ugotovil, da je nastopila smrt zaradi oslabelosti srca. Mladi Anglež je zdirjal v hotel, ker ni mogel verjeti, da bi mu bilo najdražje bitje umrlo. Ko je videl svoio ljubljenko na mrtvaški postelji, se je zagledal v njen obraz, ki ni bil niti malo podoben mrliču. Trdil je, da mu Sonja ni umrla, temveč da gre gotovo samo za dozdevno smrt. Brzojavil je takoj v Beograd po starše in zdravnika. Hišni zdravnik Dragovičevih se je pridružil Angleževi sodbi, da je deklica samo na videz umrla. Toda po dolgem in vestnem pregledovanju so trije mestni zdravniki ugotovili nedvomno smrt in podpisali mrliški list. Toda Anglež je izjavil, da se hoče in mora za vsako ceno poročiti z mrtvo Sonjo Dragovičcvo. Prijatelji in zdravniki so mu resno odsvetovali tako početje in ga prepričevali, da oblasti itak ne bodo dovolile poroke z mrtvo nevesto. Toda nesrečnež se ni dal pregovoriti. Tovarnar je telefoniral v Beograd po najboljšega odvetnika, ki se je pripeljal že čez nekaj ur z avtomobilom. Ta mož je dokazal gosposki, da ni nikjer zakona, ki bi prepovedoval ženitev z mrtvo nevesto, če je drugače predpisom ustreženo. Nato je prijavil poroko pri cerkveni oblasti in jo določil čez dva dni. Svečenik je tudi dovolil, da se pokojnica pokoplje šele dan po fToroki, ker sploh ni bilo opaziti niti najmanjših znakov raz-krojevanja. Poročni obred je opravil svečenik v mrtvašnici. Ženin je komaj stal pokonci. Obred v tem nenavadnem prostoru je bil tako ganljiv, da so vsi prisotni na glas ihteli. Pokojnica vstane od mrtvih Mladi mož z mrtvo ženo je odšel kle-cavih kolen in ves bled v svojo hotelsko sobo in se zaklenil ter naročil služinčadi, da ga ne sme nihče motiti. Toda sredi noči je nenadoma zapel telefonski zvonec. Inženjer je planil pokonci, segel po slušalki in ves razjarjen zavpil v mikrofon, da si želi miru. Toda v slušalki je slišal glas nekega moža, ki ga je ro-til, naj ga vendar posluša. Ubogi Anglež se je vdal in prisluhnil. Klical ga je čuvar mrtvašnice; sporočil mu je, da se jc pred nekaj minutami mrtva lepotica dvignila v rakvi, zakrilila z rokami in nekaj zavpila. Precej na to je spet omedlela, toda zdi se mu, da še živi. Presrečen je mladi tovarnar oblekel suknjič, stekel po zdravnika in se odpeljal v mrtvašnico. Zdravnik je takoj ugotovil, da kaže »pokojnica« nedvomne znake življenja. Brž so jo prepeljali v hotel, poklicali še drugega zdravnika in pričeli z oživljanjem omedlele žene. Pol ure kesneje je mlada Sonja odprla oči in nekaj spregovorila s slabotnim glasom. Pri njej je ostal samo mladi mož, zdravnika sta pa odšla v sosednjo sobo in čakala, če bi ju potrebovali. Mladi mož je pa med tem nežno božal svoio ženico in ji pripovedoval, da sta zdaj pred Bogom in pred ljudmi mož in žena in da se ne bosta nikoli več razšla. Takoj drugo jutro so odpeljali mlado presrečno ženo v neki beograjski sanatorij, kjer se zdaj zdravi in krepča. Ko bo popolnoma zdrava, pojde pa z možem na ženitovanjsko potovanje na Angleško. Sreča je le, da je bil mladi Anglež tako trdoglav in se je poročil z »mrtvo« nevesto, kajti sicer bi jo bili že dva dni prej živo pokopali.« * Taka je torej ta čudna povest. Kdo bi si mislil, da nasede tak resen list, kakor je »Hamburger Fremdenblatt« njega dni bil, na take fantastične limanice. Spet dokaz, da je na tem grbavem svelu vse mogoče in da so časih še tako iz trte izvite senzacije dobro došle.., če zmanjka gospodom časnikarjem gradiva. In kajpada fantazijo morajo imeti, brez nje ni nič. Menda je odveč zapisati, da je vsa dogodivščina z umrlo in spet od mrtvih' vstalo beograjsko lepotico — od začetka do konca izmišljena. Ako Vam na! list ugaja, ga pokažite svojim prijateljem in ga pošljite kot tiskovino svojim sorodnikom v Francijo, Nem-čijOj Ameriko in druga* Kako živi sir Bazil Zaharov eden izmed naibogatejših ljudi na svetu in eden izmed največjih delničarjev raznih orožarn. Po rodu je Grk iz zelo revne družine. Danes živi sam zase na gradu Balincourtu, skrivnostno, kakor je bilo skrivnostno vse njegovo življenje. Za telesno stražo ima šest Indijcev. Svoje velike finančne operacije pa opravlja preko majhne francoske vaške banke .V Parizu, oktobra. Zadnje čase se spet oglaša po časnikih ime sira Bazila Zaharova, enega izmed najskrivnostnejših ljudi v Evropi. Imenujejo ga v1 zvezi z raznimi mahinacijami tovarn orožja. Pred kratkim so na seji ameriškega senatnega odbora za razorožitev prebra- li neko pismo Bazila Zaharova. Kajpada je pjfedmet tega pisma trgovina z orožjem. Pismo razodeva neverjeten cinizem. Glasise: — Dostikrat je težko zadeti pravi ton pri pogajanjih z zastopniki raznih vlad. Toda petdesetletna izkustva- so mi pokazala, da se da s taktom mnogo doseči. Vselej kadar je moja tvrdka imela kakšne težave z vladnimi delegaciji, .spni odpoklical svojega zastop-,, nika in poslal koga drugega. Tako sem delal vse dotlej, dokler nisem našel človeka, ki je bil sim-i paličen drugi pogodbeni stranki. Sir Bazil Zaharov prebiva v Beauvai-su blizu Pariza v gradiču Balincourtu, ki stoji v prijazni dolinici. Park gradiča je ograjen z visokim zidom, vsem poraslim z zelenjem. Zid je tako visok, da ne more nihče - čezenj. Velikanska železna vrata so šo podnevi zaklenjena, za njimi stoji pa čokat vratar mračne zunanjosti, ki spusti noter samo ljudi, ki povedo geslo tistega dne. * Gradič je sezidan v francoskem slogu 18. stoletja. Ima prostoren srednji del in dve manjši krili. Tudi vrt je urejen v francoskem slogu. Tam je več umetnih jezer z lepimi marmornimi kipi na bregu. Eden izmed vodnjakov je okrašen s topovskimi cevmi. Slučaj je nanesel, da rje gradič Bazila Zaharova imel te vojne ambleine že mnogo prej, kakor ga je ta najgenialnejši zastopnik orožne industrije leta 1916 kupil od baronice Vaugai-nove. Ko je v gradiču še prebivala prejšnja lastnica, so se veselice in zabave v njem kar vrstile — pripovedujejo ljudje iz okolice. Novi lastnik pa no mara hrupa; res da sprejema mnogo gostov in obiskovalcev, toda hoditi morajo neslišno. Pravijo, da je med njimi tudi mnogo generalov, ministrov in celo vladarjev. Toda bučnih sprejemov jim domačin ne prireja. Sir Bazil Zaharov mrvi bučnost, češ da pomeni samo zapravljanje denarja. Avto Bazila Zaharova je vse prej ko bogataški. Na modernem spodnjem delu je nameščena staromodna karoserija, kakršne poznamo iz prvih začetkov avtomobilizma. V kotu voza sedi, ali bolje, ždi sir Bazil Zaharov. Ogrnjen je zmerom v težko zimsko suknjo. Klobuk mu malone zakriva oči. Na njegovem porumenelem obrazu mu čepe kakor bele pege sivi brki in brada. Zraven njega sedi zmerom neki mlad mož: njegov osebni zdravnik. Njegov šofer ima resno in grozečo zunanjost. Tudi on je član proslule telesne garde, o kateri toliko govore v okoliških vaseh, ki se pa le redko pokaže izza debelih zidov. Neki gostilničar iz sosednje .vasi pripoveduje: — Sira Bazila straži šest Indijcev, ki stoje noč in dan na straži. Nihče ne inorc izmamiti iz njih niti ene besedice. Kakor da so mutasti. Delajo sc, ko da ne bi razumeli francoski. Z nami se sporazumevajo s kretnjami, s prsti pokažejo jedi in pijače, ki bi jih radi kupili. 'Avto sira Bazila Zaharova vozi zmerom Silno počasi. Le kadar se od kod pokaže kateri časnikar, požene šofer z največjo brzino. Za časnikarje je skrivnostni sta-*ee nepristopen. * Sir Bazil vstaja ob sedmih zjutraj. Nato ge odpelje na kratek sprehod po vrtu v fmajhnein električnem avtomobilu, ki so pnu ga napravili na Angleškem po njego-jvih načrtih. Pota v parku morajo biti brezhibno negovana. Zaharov ne prenese niti najmanjšega kamenčka, kadar se vozi s svojim malim avtom. Neke noči je divjala strašna nevihta. V parku je voda drla v potokih. Oskrbnik gradiča je moral najeti 80 delavcev, da so do pol devetih zjutraj očistili ves park. Ko se je Zaharov peljal na svoj jutruji sprehod, ni bilo nikjer niti sledu o nočnem viharju. Na sprehodu spremlja Zaharova njegov mladi tajnik, ki dobi pri tej priliki navodila za korespondenco tistega dne. 82 letni starec še zmerom silno živahno spremlja dogodke v poslovnem svetu in neprestano dobiva poročila iz svojih neštetih podjetij. Z vseh strani prihajajo dan za dnem pisma, brzojavke in ltabla-grami v gradič Balincourt. Tako je ta stari in mirni dvorec postal središče mednarodne trgovine z orožjem in vojnega materiala. Po jutrnjem sprehodu se Zaharov odpelje v vas Meribes. Tam ima neka veli- V Budimpešti, septembra. Budimpeštansko okrajno sodišče je te dni sodilo in presodilo zadevo neke raz-poroke. Žena zelo bogatega ravnatelja neke bu-dimpeštainske banke. dr. Emila Kalnaya je zahtevala od sodnikov, naj ločijo njen zakon in obsodijo njenega moža na plačevanje vzdrževalnine. Na sodniji je ta lepa in zelo mlada gospa pripovedovala vse, kar je v tem »strašnem« zakonu doživela. Meseca maja se je seznanila z dr. Kal-nayem na Semmeringu pri Dunaju. Čeprav je bil bančnik prilično obilen, je bil vendar zelo eleganten gospod. Takoj pri večerji ji je gospod dr. Ka!oay na vse pretege dvoril, tri dni potem je pa že izfjavil, da ne bo mogel več živeti brez nje. Sama se ni upirala poroki, pač pa je bančnega ravnatelja napotila k svojim staršem, da si jo izprosi. Komaj so starši ugotovili, da ima mož poleg ravnateljske plače še 300 juter zemlje in da ni prav nič zadolžen, so objeli dr. Kalnaya kot svojega ljubega zeta. Po poročnem potovanju sta se mlada zakonca vselila v razkošno in udobno stanovanje v Budimpešti. »Na poročnem potovanju,« pripoveduje nesrečna žena, »nisem pri svojem možu opazila niti najmanjše hibe. Ko sva sc pa vrnila v Budimpešto. mi je postalo življonje z njim neznosno Skupno z njim sem preživela samo enajst dni, toda ti a« bili tako strašni, da se še sedaj zdrznem, če se jih spomnim. Vso noč je moj mož tako neusmiljeno dreto vlekel, da nisem niti za sekundo zatisnila trudnih oči. Prvo jutro mu nisem nič rekla, ker sem mislila, da je morda slabo ležal. Drugo noč sem pa morala spet od desete zvečer do ranega jutra poslušati njegovo neubrano in glasno smrčanje. Prosila sem ga, naj se odvadi te grde in neznosne muzike. Na mojo prošnjo ni odvrnil niti besede, a ponoči ni storil ničesar, kor bi le kazalo njegovo dobro voljo. Četrto noč sem ga od časa do časa dregnila, da je vsaj za hip prestal žagati, naposled sem ga pa prebudila. Takrat me je nedostojno nahrulil in se obrnil v stran ter mirno smrčal dalje. Peto noč sva se prepirala do jutra. Potrpežljivo sem legla šesto noč, toda spremembe ni bilo nobene. Po enajstih pre-čutih nočeh sem pobrala šila in kopita ter se vrnila k staršem.« Ob sklepu svoje obtožbe je predlagala sodišču, naj se o resničnosti njenih izjav prepriča pri ostalih najemnikih v hiši, češ da se pogosto razburjajo zaradi neznosnega smrčanja doktorja Ivaluaya, ki so sliši tudi v so- ka mednarodna banka svojo podružnico. V tem neznatnem vaškem denarnem zavodu, spravljenem v nekaznem poslopju med majhno špecerijsko trgovino in vaško krčmo, opravlja svoje transakcije eden izmed najbogatejših ljudi sveta. Ko opravi svoje posle v banki, se Zaharov vrne v gradič in zajtrkuje v družbi svoje pohčerjenke madame de Bour-bonove. Popoldne odide sir Bazil Zaharov na svoje veliko posestvo. Skoraj vse okoliške vasi so njegove. Nekatere občine so mu prodale celo svoje ceste. — Zadovoljen sem kakor kralj, reče dostikrat sir Zaharov svojini nameščencem na posestvu, ko se vrača domov na svoj gradič. V gradiču morajo vsi zgodaj spat — vsi razen starega Zaharova, čigar okna so razsvetljena še pozno v noč. Časih stoji po cele ure pri oknu in strmi v mrak zamišljen v bog ve kaj... Tudi on, eden izmed najbogatejših ljudi na svetu, ima svoje skrbi in težave, samo da jih nihče ne pozna. — — — sedna stanovanja. Zgodilo se jo tudi že, da so najemniki terjali od hišnega gospodarja, naj bančnemu ravnatelju zaradi miru v hiši odpove stanovanjc, drugače se pa izselijo. Obtoženega moža so sodniki zaslišati. Dejal je, da bi morala njegova žena že v naprej vedeti, da debeluliarji smrče v spanju. »Nisem je jaz poslal k staršem«, je izjavil dr. Kalayn, »temveč ona me je zapustila. Če smrčim, pač smrčim, toda v tem ne vidim vzrokia, da me žena po enajstih dneh zapusti, še manj pa da toži za ločitev in zahteva vzdrževalni no.« Predlagal je sodišču, naj zavrne ženini zahtevi po ločitvi in vzdrževalnim, ker pač ni sam kriv, da ga je narava kaznovala s tako napako. Ko so sodniki zaslišali še sostanovalce iz hiše in so se njihove izjave ujemale z navedbami mlade žene, so razglasili, da je ziakon ločen, vendar pa žena nima pravice do vzdrževalnine. Vlwa veda V Newyorku, oktobra. Amerika! Dežela čudežev, dežela nemogočih stvari; kajti če bi ne bilo tako, bi bila tudi ameriška vseučilišča slična našim — pa niso. Za naše pojme so tudi profesorji ameriških vseučilišč »usekani«, najbolj pa menda profesor Meran Thomson, ki je pred nekaj dnevi nabil na črni deski razglas, da bo predaval o »umetnosti, kako si najde ženska moža«. Z vseh vetrov Amerike se je prijavilo toliko ženitve željnih deklet, da je moral univerzitetni svet dodeliti profesorju Thomsonu največjo dvorano za njegova »človekoljubna« predavanja. Banka Barucri 15, Rtie Lnfayettc, PARIŠ Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenhurgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bru- xelles; Holandija: št. 1458 66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št. 5967, Lusemhurg. — Na zahtevo pošljemo brozplačno naše čekovne nakaznice. Grof Motite Cristo n ©122 (£02 Napisal AleUsandec bur.zas 07. nadaljevanje | »Ubogi Maksimilijan!« zamr-I mra Valentina. | »In zdaj sem tu. Odgovorite mi, | Valentina, povejte mi in vaše be-| sede mi bodo življenje ali pa g smrt; kaj mislite storiti?« | Valentina molče pobesi glavo. | Ni Lila zmožna besede. | »Poslušajte me,« povzame | Morrel. »Danes ni prvič, ko IB tehtava najin položaj. Resen je in ne pripušča več odloga. Mislim, da se v tem trenutku ne kaže vdajati neplodnemu obupavanju; to je le za ljudi, ki uživajo v svojem trpljenju in se s prekriža- Inimi rokami vdajajo v usodo. Tudi taki ljudje morajo biti; bog jih bo na drugem svetu poplačal za njihovo potrpežljivost. Toda kdor čuti voljo v sebi za boj, ne bo izgubljal dragocenega časa in bo vrnil milo za drago. Povejte, Valentina, prišel sem, da vas vprašam; ali ste se pripravljeni postaviti zli usodi po robu?« Valentina vztr . eta in srepo pogleda Morrela. Svojemu očetu naj se upre? Svoji babici in vsej rodbini? To ji dot!_j še na um ni prišlo. »Kako govorite, Maksimih jard D j to imenujete? Recite rajši brezbožnost! Zapovedim svojega očeta, želji umirajoče babice naj se postavim po robu? Izklju- Ičeno!« Morrel se zgane. »Preveč plemenitega srca sle, da me ne bi razumeli. Tako dobro me razumete, ljubi Maksimilijan, da mi nič ne odgovorite, borim naj se? bog me obvaruj! Ne, ne, vse moči so mi potrebne za boj proti sami sebi! Da žalostim svojega očeta, da grenim poslednje trenutke svoji babici, — ne, nikoli!« »Prav imate,« reče mirno Morrel. »O bog, kako mi to rečete!« vzklikne Valentina užaljeno. »Rečem vam kakor človek, ki vas občuduje, gospodična,« odvrne Ma‘ .imilijan. »Gospodična!« vzklikne Valentina. »Gospodična! O, vi sebič-než! Vidi. da sem vsa oburana, pa se dela, kakor da me ne razume!« »Motite se, prav dobro vas razumem. Nočete se postaviti gospodu Villefortu ne gospe markizi po robu, in zato boste jutri podpisali pogodbo, ki vas bo združila z vašim bodočim možem.« I»Moj bog, ali mi ostane kaj drugega?« »Tega ne smete mene vprašati, gospodična, zakaj v tej stvari sem slab sodnik in sebičnost me dela slepega,« odgovori zamol- Kdcp smvči ni za žeaaižev To ni ameriška raca, temveč resnica Iz Budimpešte kIo Morrel in krčevito stisne pesti. »Kaj bi mi pa predlagali? Morda bi lahko sprejela vaš predlog. Govorite! Ni dovolj, da mi rečete: ,Slabo ravnate;' morate mi tudi svetovati!« »Ali resno mislite, Valentina? Ali naj Vam res svetujem?« »Seveda, dragi Maksimilijan, zakaj če bo vaš svet dober, se bom po njem tudi ravnala.« »Dajte mi roko, Valentina,« vzklikne veselo Morrel. »To mi bo dokaz, da ste mi moj srd odpustili. Sami vidite, kako sem zmešan; že celo uro mi švigajo blazne misli po glavi. O, če boste moj svet zavrnili...« Deklica vzdihne. »Prost sem in neodvisen,« povzame Morrel, »in dovolj premožen za naju oba. Pri Bogu vsemogočnem se vam zakolnem, da se moje ustnice ne bodo prej do-teknile vašega čela, dokler ne boste moja žena.« »Groza me je vaših besed!« zajeclja Valentina. »Pojdite z menoj,« vzklikne goreče Maksimilijan. »Popeljem vas k svoji sestri, ki je vredna biti sestra tudi vam. Potem se pa odpeljeva v Alžir, na Angleško ali v Ameriko, če ne bi hoteli kam na deželo in tam počakati, dokler se ne poleže odpor vaših ljudi, potem se pa spet vrneva v Pariz.« Valentina zmaje z glavo. »Bala sem se, Maksimilijan, da mi boste tako nespametno svetovali; toda jaz bi bila še mnogo nespametnejša, če vas ne bi pri priči zavrnila z edino pravo besedo: .Nemogoče, Morrel, nemogoče!'« / »Torej se hočete brez odpora vdati v svojo usodo?« vpraša mračno Morrel. »Da, pa če bi morala umreti.« »Prav, Valentina. Še enkrat: prav imate. Res sem bedak, sami ste mi dokazali, da strast za-sleplja duha. Hvala vam, ki znate presojati tako mirno in brez strasti. Stvar je tedaj urejena: jutri boste nepreklicno zaročeni z gospodom Epinavem, in sicer po lastni volji.« »V obup me spravljate, Maksimilijan. Zakaj drezate z nožem po rani? Kaj bi pa vi storili, če bi se vaša sestra ravnala po nasvetu, kakršnega mi dajete?« »Oprostite, gospodična,« odvrne mladi mož z grenkim usme-vom, »sebičnež sem, kakor ste sami rekli, in kot sebičnež ne mislim na to, kaj bi drugi napravili v moji koži, nego samo na to, kaj moram sam storiti. Mislim na to, da vas poznam leto dni in da je od tistega dne, ko vas poznam, vsa moja. sreča v vaši ljubezni; mislim na to, kako ste mi nekega dne rekli, da me ljubite, in da sem od tistega dne videl svojo bodočnost v vas, zakaj vi ste mi bili življenje. Zdaj ne mislim ničesar več; govorim si samo, da sem upal, da si pridobim blažen-stvo, pa sem ga izgubil. Saj se vsak dan zgodi, da kvartač ne izgubi samo tega, kar ima, temveč tudi ono, česar nima.« Morrel je govoril te besede popolnoma mirno. Valentina ga je gledala nekaj sekund s svojimi Se nadaljuje na 4. strani u 4. stolpcu Ženo jo prodal na obroke V Newyorku, oktobra. Na zatožni klopi nekega newyorškega sodišča je sedel tridesetletni Richard Rost, ki je prodal svojo mlado ženico za 750 dolarjev, pa še to na obroke. To lepo mlado plavolasko je kupil od Rosta neki Paul Hermann, ki je skraja točno plačeval dogovorjene obroke. Lepega dne, ko je ostal Rostu še 250 dolarjev na dolgu, je prekinil plačevanje in se ni niti zmenil za Rostove opomine. »Vzorni« mož se je pa razjezil na »nesramneža« in ga meni nič tebi nič tožil zaradi kršitve »pogodbe«. Sodišče se je seveda prav živo zanimalo za zadevo in h koncu obsodilo kupca in prodajalca. Vsak morata plačati po pet tisoč dolarjev globe. Po končani razpravi je stekla dična ženica v naročje Paulu Hermannu ter izjavila, da se nikoli ne bo več vrnila k svojemu pravemu možu, ker ljubi samo Paula in hoče živeti samo v njegovem objemu. * Zobnemu zdravniku so pobegnili vsi bolniki______________________________________ V Glasgovvu, oktobra. V Glasgowu se je znan in priljubljen zobni zdravnik preselil v drug okraj. Ljudje so trumoma prihajali k njemu kakor poprej, toda vsak pacient, ki je sedel na zobozdravniški stol, je hip nato ko je položil glavo vznak, vstal in brez besede izginil iz zdravnikove ordinacij-ske sobe. Zobni zdravuik še medtem niti utegnil ni pripraviti vseh potrebnih klešč ne brizgalke za injekcijo. Vestnemu zdravniku to ni šlo v glavo in si je dan za dnem moril možgane z vprašanjem: Zakaj? Šele njegov prijatelj, ki mu je potožil svoje gorje, mu je svetoval, naj sede vendar sam za po-skušnjo na operacijski stol in naj se ozre na vse strani, morda bo vendar kje kaj opazil, kar navdaja boječe paciente s strahom. Zdravnik je pohitel domov in storil po nasvetu svojega prijatelja. In glej! Komaj je položil glavo vznak, je opazil skozi okno na nasprotni strani ceste velik napis v kričečih barvah: »Misli na smrt; vsak trenutek utegneš stopiti pred obličje božje!« Ta napis je blestel nad vhodom v dvorano »armade rešitve«. Zgodba je tako resnična, kakor je natisnjena. Za resničnost je porok britanska zbornica zobnih zdravnikov, ki je pravkar imela svoj letni občni zbor v Dundeeju, kjer je nesrečni zdravnik potožil svoje gorje. Mrlič narekuje oporoko_______________________ V Vilni, oktobra. Nedavno so odkrili v Vilni nenavaden primer ponarejanja oporoke. Lastnik velikih posestev in silno bogat gospod je pred nekaj tedni umrl. Ko je notar razglasil oporoko, so se sorodniki začudeni spogledali, kajti tik pred smrtjo je zapustil pokojnik vse svoje premoženje in vsa posestva svojemu bratu, čeprav si nista nikoli bila nič kaj dobra. Dedič je seveda takoj uveljavil svoje pravice in postal na mah bogat in ugleden posestnik. Nekateri nezaupljivci so pa brskali in stikali tako dolgo, dokler niso končno dognali, da oporoka ni pristna. Stvar je pa takale: Bogati posestnik je ležal sam samcat v svoji sobi na postelji. Nenadi »la je zahropel, hlipnil — in njegov;i duša se je preselila na boljši svet. Njegov brat je bil v tisti uri edina živa duša v hiši. Videč, da je brat izdihnil, je dvignil njegovo truplo in ga skril v omaro. Sam se je slekel, si obvezal glavo in roke in se vlegel v bratovo bolniško posteljo. Čez kakšno uro je prišla gledat v sobo služkinja, ki se je vrnila s polja in slišala težko hropenje »svojega« gospoda. Prevare seveda ni spoznala, ker si je prefrigani brat tako močno ovil glavo, da je bilo videti edinole oči. »Bolnik« je 7. muko in naporom izdavil nekaj nezveznih besed. Služkinja je razumela le toliko, da si želi notarja. Stekla je ponj in ga privedla v sobo »umirajočega«. Bolnik je bil videti v poslednjih vzdihljajih in je s pojemajočim glasom narekoval notarju oporoko. H koncu je naprosil notarja, naj potrdi oporoko, ker je sam preslab, da bi se mogel podpisati, a tudi roke ima vse obvezane. Notar je seveda njegovi želji ustregel. Toda pota božje pravičnosti so čudna. Po raznih znamenjih in okoliščinah so sodili sorodniki, da je pokojni umrl prej, preden je narekoval oporoko notarju. In njihov sum je bil upravičen. Tako dolgo so iskali, da so prevejanega goljufa razkrinkali. Odlikovan z — letalom V Sydneyu, oktobra. Pred tednom dni je prejel avstralski zdravnik dr. Karl Fenton od vlade v Sydneyu sporočilo, da uiu bo poseben odposlanec-pilot izročil v odlikovanje letalo, s katerim bo lahko na državne troške obiskoval bolnike v oddaljenih pokrajinah. Povod za to nenavadno odlikovanje je tak: Zena nekega samotnega farmarja v Betalu (v srednji Avstraliji) je pri porodu pričela tako močno krvaveti, da so ji domači že prižgali svečo. Zdravnika ni v tistih zapuščenih krajih nikjer, da bi ga poklicali na pomoč. Obupani mož se je v tej strašni stiski spomnil svojega oddajnega aparata na kratke valove in je v božjem imenu klical na pomoč, čeprav je bil prepričan, da ne bo nihče slišal njegovih slabotnih klicev. Prav ob tistem času je sedel dr. Fenton pri svojem radijskem aparatu in prav slučajno prestregel obupne klice »umirajočega v puščavi«. Spomnil se je, da je prav dan prej bral v sydneyskem dnevniku oglas trgovca, ki je ponujal svoje letalo v nakup. Brž se je odpeljal z avtomobilom k trgovcu in ga prosil, naj mu posodi letalo, da poleti v Betalo k umirajoči porodnici. Trgovec mu je z veseljem ustregel in sfrčal sam z zdravnikom proti Betalu. Pičlih 50 minut po prejetem klicu »na pomoč« se je spustil v bližini farmarjeve hiše na travnik in stekel k porodnici. Tako ja. še v poslednjem hipu rešil mater in otroka gotove smrti. * Uspela šala V Čikagu, oktobra. Predsednik nekega damskega kluba v Cikagu je znižal »caddijem« plače. »Cad-diji« so fantiči, ki prenašajo igralcem golfa tolkače od luknje do luknje. Od sile važni »funkcionarji« so, vsaj tako se sami sebi zde — pa so zategadelj tudi uporno odklonili znižanje plač. Igralke, skopulje od nog do glave, so se pa naposled zmenile, da si bodo rajši same prenašale žakljiče s tolkači, namestil da bi se s to poniglavo svojatjo pogajale in jezile. Ta sklep stiskaških dam seveda »caddijem« spet ni bil všeč, zato so sklenili hudo maščevanje. Komaj so se drugo jutro pojavile prve igralke golfa na športnem igrišču, že se je izza prvega grma pokazal prvi do golega slečen »caddy«. Prestrašene so dame zavpile in se zardele od sramu obrnile proč, toda tisti hip je pribežal nov nagec z desne in tretji z leve, še četrti in peti, dokler niso bile navdušene športnice obkoljene s IGO golimi postrežniki. Obupane dame so se morale h koncu udati taki premoči. Vse izčrpane so se podale v svoje klubske dvorane in po odposlancih sporočile »caddijem«, da so pripravljene pogajati se, če bodo fantiči dostojno oblečeni... Beli slon in dvajset lepotic V Bangkoku, oktobra. Holandski trgovec Fabricius je občutil na lastni koži, da tudi kraljeva milost ni zveličavna. Gospod Fabricius je že dolgo vrsto let v Bangkoku, kjer ima lepo hišo, a še lepši vrt; in na tem vrtu goji prekrasne golobe vseh pasem in barv. Siamski kralj, ki strastno ljubi golobe, je nekoč obiskal gospoda Fabri-cija in je bil nad lepoto njegovih go- CIKORI1A Bagg——-s—----------------- Naš pravi domači izdelek! lobov tako navdušen, da je odlikoval Holandca z redom belega slona, najvišjim siamskim odlikovanjem. Drugo jutro je opazil gospod Fabricius, da so se kakor nalašč sestale pred njegovo hišo najlepše mestne gospodične. Komaj je stopil iz hiše in odšel po ulici po opravkih, so ga jele z leve in desne pozdravljati mlade dame in ga gledale tako zapeljivo, da mu je bilo kar nerodno. Gospodu Fabriciju, ki ni bil več mladenič, je to silno ugajalo in laskalo, toda ko je opazil, da se z dneva v dan množi kopica mladih oboževalk, mu je postala zadeva neprijetna in čudna. Tri si je glavo, zakaj neki se lepa dekleta toliko ženejo zanj. Šele njegov sluga mu je pojasnil to nenavadno spremembo. Vsak moški, ki je odlikovan z redom belega orla, ima pravico do dvajsetih zakonskih žena. Gospod Fabricius je poslal takoj služabnika pred hišo, naj sporoči zakona željnim damam, da je že poročen in da ima dovolj križev z eno svojo ženo in si ne želi prav nobene več. Mladih dam se pa to pojasnilo ni nič kaj prijelo, kajti gospoda Fabri-cija so še dalje obsipavale z nežnimi in zapeljivimi pogledi. Zdi se, da je tudi v Bangkoku stiska za može. Ubogi Fabricius je že ves obupan; njegovi prijatelji si pa šušljajo, da se bo priletni Hoiandec menda končno udal in si uredil pravi pravcati harem. Ko bo premagala 200 bikov ... V Madridu, septembra. »Šele takrat, ko bom premagala dve sto bikov, se bom lahko možila«, je dejala časnikarjem lepa Juanita Cru/.ova, sedemnajstletna Španka, prvi ženski tore-ador v Španiji. V poslednjih letih so se ženske uveljavile že na vseh mogočih poljih in v vseh mogočih poklicih in so skušale s teni ovreči očitke, da niso pripravne in sposobne za vse posle, ki so jih doslej oprav-liali edinole moški. Juanita Crusova se je prav odločno postavila na noge, ko je dokazala, da se ženska lahko celo z biki bori. Vse torej kaže, da je ženska zmožna tudi pogumno in brez strahu stopiti v areno in se uspešno boriti z razjarjenimi biki. Zdi se, da je časih celo hrabrejša in spretnejša od moških toreadorjev. Bržčas bi se ženska nikoli ne borila z biki, če bi ne bilo take krize, če bi ljudjs imeli dovolj denarja, da bi hodili gledat običajne bikoborbe. Toda obisk v arenah postaja z dneva v dan šibkejši, impresariji z dohodki ne krijejo več izdatkov iu prav zategadelj so si morali izmisliti neko novotarijo. Ta novotarija je postala ženski toreador: Juanita Cruzova. Pri prvi bikoborbi, ko se je Juanita pokazala občinstvu v areni, je bila taka gneča, da nikoli tega. Juanita je v dveh in pol urah premagala štiri velike bike in je s tem kakor je kesneje objavila Zveza španskih ženskih društev, spet točno in jasno dokazala, da se ženska lahko prav v vsaki stvari uspešno kosa z moškimi. Kesneje so oblasti Juaniti prepovedale javne nastope v areni, toda tedaj se je špansko ljudstvo postavilo po robu. Kmalu nato je šla Juanita spet v boj z biki. £epo{a Vas privede do uspeba, vztrajno negovanje pa do lepote. O pravilnem negovanju obraea Vas pouči izuč. kozmetičarka DSnilkfl VclOVSČ* Ljubljana, Gradiš?« 4 Novela „Družinskega tednika** doplačana po^fenosl Ko sem se pred kratkim peljal čez Trg Sloge, sem nenadoma zagledal Provinsa, kako je stekel čez trg in se vrgel pod tramvaj. Voznik je pa še o pravem času zavrl in Provinsu se ni nič zgodilo. Okoli siromaka se je na mah zgrnila množica ljudi. Provins se je z nerodnim smehom otipa-ival po životu, toda očitno se mu ni nič hudega pripetilo, zakaj ko si je neki redar z resnim uradnim obrazom utrl pot med radovedneži, je Provins zbežal. Enostavno zbežal. Rekel sern svojemu šoferju, naj vozi za njim, in kmalu sem ga dohitel. »Za božjo voljo, kaj ti pa je? Bil sem priča dogodku na Trgu Sloge in bogme, zadišalo mi je po...« »Samomoru! Da, prijatelj, hotel sem si vzeti življenje!« »Nesrečnež, najbrže ti je žena...?« »Amelija? Ne, ona je nedolžna. Poslušaj. Našel sem denarnico. V njej je bilo tisoč dolarjev in nekaj stotakov v frankih.« $In zato si si hotel vzeti življenje, nesrečnež?« »Našel sem jih na Haussmannovem bulvarju in jih, kakor se spodobi, takoj nesel na okrajni policijski komi-sarijat. Stražnik me je peljal v komisarjevo sobo. Uradnik je spal. Za-hrkal sem, zakašljal, trkal na vrata, drsal s čevlji. Mož je mirno spal da-'lje. Naposled mi je pošlo potrpljenje in sem zavpil: ,Gospod komisar!1« Tedaj je počasi odprl oči in me očitaje vprašal; ,Hudiča, zakaj me ne pustite pri miru spa... premišljati, ravno sem hotel razrešiti skrivnostni umor s Haussmannovega bulvarja!' ,0 Haussmannovem bulvarju sem tudi jaz hotel z vami govoriti. Denarnico sem našel!' Nezaupno me je pogledal ,Našli?' ,Menda, na cesti. Stopal sem tja-vendan in jo zagledal na tleh!' (Tako, hm! Meni nič tebi nič je ležala na cesti?' ,Da, na pločniku na Haussmannovem b"Ivarju!‘ ,Pravkar ste rekli na cesti, zdaj pa že na pločniku. To so protislovja, ki jih morate pojasniti! Kje je denarnica? Ali ste. pogledali, kaj je notri?' ,Menda! Tisoč dolarjev in...' ,Gospod! Pravite, da ste našli denarnico s tisoč dolarji v njej — meni se kaj takega še ni zgodilo — potem ste pa še tako-predrzni, da jo pregledate. Saj bi bila lahko v njej piflina, ljubavna pisma ali pa državne skrivnosti. Zelo sumljivo, gospod, zplo sumljivo. Pravite, da je bilo tisoč dolarjev v njej. Sedem sto pet in štirideset frankov pa niti z besedico ne omenite, najbrže ste jih hoteli utajiti!' ,Saj me sploh do besede ne pustite, gospod komisar!' ,Česa se ne predrznete?! Še očitke bi delali? človek, ki ga v tako sumljivih okoliščinah privedejo na policijo...' ,Prišel sem vendar kot pošten najditelj... sam... takoj...1 ,To je vseeno. Vaše ime?' ,Fran?ois Provins.' ,Ali lahko dokažete, da vam je Franfois Provins ime?' ,Evo, tu so moji dokumenti!‘ ,Tako, tako. Dokumenti so v redu! Očividno ste se dobro pripravili na zaslišbo. Čudno! Kaj ste pa počeli na Haussmannovem bulvarju? Brez vzro- Francoski napisal Georges Courteline ka nihče ne hodi po Haussmannovem bulvarju!' ,To -je menda pač vseeno! Našel sem to denarnico in jo oddal pri vas. Na najdenino se pokašljam. Zbogom!' Na, takrat bi moral videti komisarja! Iskre so udarile iz njegovih oči in ves rdeč od jeze je zavpil: ,Da se mi ne ganete! Triboulier, zaprite vrata! Zdaj pa glejte, da mi takoj odgovorite na moje vprašanje, ali vas pa pri priči pošljem v zapor!' ,Bil sem... nu, pri svoji ljubici sem bil.' ,Ali ste oženjeni?* ,Žalibog!‘ ,Pa imate ljubico?' ,Hvala Bogu!' ,Na, to so mi lepi nazori! Ali ste bili že kdaj kaznovani?' ,0prostite!...‘ ,Ali ste že bili kaznovani? Da? Ne?‘ ,Ne!‘ Pritisk na gumb in prikaže se neki podrejen organ. Moral sem povedati vse svoje podatke, ime, starost, poklic, vero, šole, kdaj so me cepili itd. Potem je šel. Čez nekaj minut se je spet prikazal in podal komisarju neki listič. Komisar me je zmagoslavno pogledal. ,Rekli ste, da še niste bili kaznovani?' ,Drži!‘ ,Pred dvema letoma so vas obsodili na deset frankov globe, ker ste ponesnažili cesto.' ,Vrgel sem tramvajski listek na tla!' Mrtvi igralec je s ponižno skromnostjo stopil pred obličje Gospodovo in se vrgel pred podložnikom njegovega prestola na tla. Ko je dobil dovoljenje, da sme govoriti, je začel brez ovinkov: »Oče, prosim te, da bi pojutrišnjem dobil prosto.« »Prosto?« se je začudil Gospod. »Ne zameri, prosil bi te dovoljenja, da bi smel za nekaj ur na zemljo.« »Kaj bi rad doli na zemlji?« »Pojutrišnjem odkrijejo moj spomenik, pa bi rad...« »Aha, radovednost te žene,« mu je skočil Bog v besedo. »Kdaj bo odkritje?« »Pojutrišnjem ob desetih dopoldne,« je odgovoril igralec. »Kako dolgo traja takšna spomeniška slavnost?« »Kakor pride. Nekatera je v desetih minutah opravljena; odkrivanje mojega nagrobnega spomenika utegne trajati kakšno poldrugo uro.« »Dobro, lahko greš na zemljo, toda točno o pol eni moraš biti spet nazaj. Če bi prekoračil dovoljeni ti rok, si boš zapravil večno izveliča-nje.« Igralec se je spustil na zemljo in se neviden pomešal med ljudi, ki so prišli k slovesnosti. Vse je bilo jako lepo in jako veličastno. Cela gora vencev je pokrivala ploščad spomenika in slavnostni govorniki so slavili pokojnega igralca v pravih slavospevih. K odkritju so bili prišli zelo odlični ljudje, med njimi predsednik znanostne akademije in več književ- ,To je vseeno! Zakaj sle to kazen zamolčali?' ,Oprostite, nisem vedel... nisem mislil, da... Še na um mi ne bi bilo prišlo zamolčati jo, če...' ,Ne jecljajte, saj od zadrege ne veste, kaj bi. Da, da, dragi moj, zelo sumljivi ste. Najprej se zapletate v protislovja, utajite del najdenega denarja, potem pridem na sled vašemu pregrešnemu življenju in naposled hočete še svojo kazen zamolčati!' ,Gospod komisar, že dve uri sedim pri vas, važen sestanek imam in ta zaslišba me začenja dolgočasiti!' ,Kaaaj? Gospod se dolgočasi? Gospod je nezadovoljen? Sestanke ima? Ali nemara vaša žena kaj ve o tem? Ne bojte se, ji bom že sporočil vašo aretacijo...' ,Aretacijo?' ,Da, aretacijo! Tudi oči ji bom odprl, kako živite. V obraz vam povem, da ste to denarnico — morda tudi še druge reči — ukradli. Vi ste tisti, ki imate na vesti vlom na Haussmannovem bulvarju. Ali vas nič ne peče vest zaradi umora nesrečnega zlatarja Laubeta? Prebledeli ste? Torej priznate...?' Če ne bi bil ravno takrat slučajno vstopil moj znanec višji komisar Combet, mislim, da bi me bil spravil še pod giljotino. A če bi še kdaj kaj našel, takrat...« krat...« Nisem se mogel premagati in sem prasnil v grohot. Kako neizrekljivo smešni znajo biti zastopniki gosposke in postave. niških veličin. Tudi gledaliških ravnateljev ne nekdanjih tovarišev ni manjkalo. Ko je padlo zagrinjalo s spomenika, so vsi sneli klobuke in tako izkazali v bronu vliti podobi velikega igralca svojo čast. Ob enajstih in tri minute je bila spomeniška slavnost končana in sredi med izgubljajočo se množico se je oddaljila tudi nevidna postava nekoč slavnega igralca. Toda bilo je že zdavnaj pol ene, eno je odbilo in dve in v nebesih so še zmerom zaman čakali. Devet zvečer je že bilo, z lovorjem ovenčanega igralca pa še zmerom ni bilo od nikoder. Tedaj je poslal Bog, ki so mu stvar sporočiii, nadangela Gabrijela na zemljo: »Poizvedi, hlapec! Moralo se je zgoditi nekaj prav izrednega, če se je ta komedijant dirznil prekoračiti dovoljeni mu rok. Menda si vendar ne bo hotel zapraviti večnega izveli-čanja?« Utrinek — in že je bil nadangel Gabrijel na zemlji in kmalu spet nazaj. Podal je poročilo: »Umetnik sedi v kavarni in vneto prebira poročila popoldanskih časnikov o njem in o dopoldanski svečanosti.« »Ničemurnost niti s smrtjo ne umre,« je rekel Gospod. Zdajci se je pa zaslišal pred nebeškimi vrati silen trušč in ogorčeno zabavljanje. »Ta nesramni zakotni listič!« je rohnel igralec. »S tremi vrsticami me je odpravil!... S tremi vrsticami!...« GROF MONTE-CRISTO Nadaljevunje 4 3. strani velikimi nedolžnimi očmi, skušaje skriti svoj nemir. »Kaj mislite storiti?« ga vpraša nato. »Zbogom vam bom rekel, gospodična, in vam želel tako mirno in srečno življenje, da ne bo v njem prostora niti za spomin name.« »O!« zaječi Valentina. »Zbogom, Valentina, zdravi ostanite!« se prikloni Morrel in se obrne. »Kam odhajate?« krikne deklica in pograbi skozi ograjo mladega moža za suknjič. Le predobro je vedela, da je njegov mir samo hlinjen. »Potruditi se hočem, da ne bom več kalil miru v vaši hiši in da dam vsem poštenim ljudem, ki pridejo v moj položaj, dober zgled.« »Preden me zapustite, mi vsaj povejte, kaj mislite storiti!« Mladi mož se žalostno nasmehne. »O, govorite, prosim vas, govorite!« »Ali se je mar vaš sklep izpre-menil?« »Ne more se izpremeniti, sarrr dobro veste!« zaječi deklica. »Zdravi bodite, Valentina!« Deklica jame tresti ograjo z močjo, ki ji je ne bi bil nihče prisodil. Morrel se je že odpravljal, tedaj pa pomoli nesrečno dekle obe roki proti njemu in obupno zavpije: »Kaj hočete storiti? Vedeti hočem, kam greste!« »O, ne bojte se,« odvrne Maksimilijan in se ustavi tri korake od vrat. »Nimam namena koga drugega kriviti krutosti, ki jo stresa usoda nad menoj. Kdo drugi bi vas morda strašil z grožnjami, da pojde h gospodu Epinayu in ga izzove na dvoboj. Toda to bi bilo blaznor Kaj more Franc za vse to? Davi me je videl prvič v življenju in zdaj že več ne ve, da me pozna; ko so se vaši in njegovi starši dogovorili zastran vajine poroke, še vedel ni, da neki Maksimilijan Morrel sploh živi. Ne, z njim nimam opravkov; prisežem vam, da se nad njim ne mislim znašati.« »Nad kom pa? Nad menoj?« »Nad vami, Valentina! Bog me obvaruj! Zenska, ki jo mož ljubi, je sveta.« »Tedaj nad samim seboj, nesrečnež!« »Ali nisem mar jaz. edini krivec?« * »Maksimilijan, o Maksimilijan, pridite nazaj, hočem, da pridete!« Maksimilijan se ji približa s krotkim smehljajem. Da ni bil njegov obraz tako bled, ne bi pač nihče slutil, kako neznansko trpi. »Poslušajte me, moja ljuba, moja oboževana Valentina,« reče mehko a resno, »ljudje kakršna sva midva, ki nisva nikoli v 24 URAH barva, plisira In kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice 1.1. d. Perc, suši, monga in lika domače perilo tovarna IOS. REICH LJUBLJANA Odkritje spomenika Madžarski napisal Julius Czermely spočela misli, zaradi katere bi morala zardeti pred ljudmi, pred svojimi starši in pred Bogom — takšni ljudje bero drug drugemu v srcu kakor v odprti knjigi. Nikoli nisem igral romana, nikoli se nisem delal sentimentalnega junaka. Brez besed, brez zatrjevanj, brez priseg sem bil svoje življenje zgradil na vas. Vi tega niste storili; in prav imate, če tako ravnate, to sem vam že rekel in vam vnovič ponovim. Toda če bi vas popolnoma izgubil, bi me stalo življenje. Brez vas ostanem sam na svetu. Moja sestra živi srečno s svojim možem; nihče na širnem svetu me tedaj ne potrebuje. Poslušajte torej, kaj mislim storiti: čakal bom do poslednje sekunde, dokler se ne poročite, zakaj odreči se nočem niti najmanjše trohice nade, ki mi utegne še ostati... Gospod Epi-nay lahko dotlej umre, v trenutku ko boste stopali pred oltar, ga utegne zadeti strela z jasnega ... kdor je obsojen na smrt, veruje v čudeže. Čakal bom tedaj do poslednjega trenutka in šele tedaj, ko bo moja nesreča neizpodbitna, ko bo zatonil moj poslednji up, šele tedaj mislim napisati zaupno pismo svojemu svaku, drugo pa policijskemu prefektu, nato si pa poženem kroglo v glavo — kakor gotovo sem sin najpoštenej-šega moža, kar jih je kdaj živelo na Francoskem!« Silen drget strese Valentino. Njene roke izpuste ograjo in ji mrtvo omahnejo ob životu, po licih ji pa spolzita dve debeli solzi. Mladi mož je z mračno odločnostjo stal pred njo. »Oh, bodite usmiljeni!« zaječi deklica. »Iz usmiljenja ostanite pri življenju!« »Ne, gospodična!« odvrne trdo Maksimilijan. »Sicer pa — kaj je to vam? Ostane vam zavest, da ste storili svojo dolžnost.« Valentina se zgrabi za srce in omahne na kolena. »O, Maksimilijan, prijatelj moj, moj brat na zemlji in moj pravi mož nad zvezdami, prosim te, zaklinjam te: stori kakor jaz, živi in trpi, dokler naju neki dan ne združi smrt.« »Zdravi ostanite, Valentina!« ponovi mirno Morrel. »O, Bog!« vzklikne deklica m dvigne obupno roke proti nebu. »Videl si, da sem vse storila, da ostanem tvoja pokorna hči; molila sem, rotila ga in jokala, pa ni poslušal mojih prošenj in moje solze ga niso ganile. Tudi prav,« povzame nato z odločnim glasom in si otre solze. »Rajši umrem od sramote, kakor da bi me pekla vest. Živeli boste, Maksimilijan, in jaz ne bom nikogar drugega kakor samo vaša. Ob kateri uri? Takoj? Govorite, zapovejte, pripravljena sem.« Morrel se je bil že obrnil, da odide; zdaj se je spet vrnil in vsa kri mu je izginila iz lic od brezumnega veselja. Iztegnil je obe roki proti Valentini in vzkliknil: »Zakaj tako govorite z menoj, Valentina, prijateljica moja — ali ne čutite, da mi zadajate smrt ? Zakaj naj bi vas s silo dobil, če me ljubite, kakor vas jaz ljubim? Ali me pa samo iz usmiljenja li-rate v življenje? Če je tako, že rajši umrem.« Se naduljuje na 6. strani v 4, stolpcu 99 Kleopafm 44 v lači največjih evropsltili in ameriških dnevnikov Nedavno smo natisnili poročilo berlinske revije »Liclit-Bild-Buhne« o krstni predstavi »Kleopatre«. Danes prinašamo pohvalni kritiki »Daily Newsa« in »New York-Americana«. »Daily News« piše: V Paramountovem gledališču je bila snoči gala-premiera Cecil B. de Milla senzacionalnega filma »Kleopatra«. Ta m znani režiser, ki je ustvaril že več zelo uspelih zgodovinskih filmov, je v tem svojem novem filmu vse še bolj izpopolnil. Čeprav se filmski prizori ne ujemajo popolnoma z zgodovinsko resnico, je v celoti vendar jasno in točno orisano Kleopatrino življenje. Njeno srečanje s Cezarjem je prav zabavno, njen prihod v Rim sijajen. Prizor, ko umira Cezar na stopnicah senata, je podan nad vse dramatski. Srečanje Marka Antonija s Kleopatro na njeni galeriji v Tarsu je nekoliko komično, dočim so Antonijev boj z njegovo lastno vojsko, njegova in Kleopatrina prostovoljna smrt vseskoz dramatsko efektna. Dialoge, ki so sestavljeni prav duhovito, sta napisala Waldemar Young in Vincent Lavvrence. Zgodovinski dogodki so posneti po gledališki igri Barletta Cormacka. Claudette Colbertova je v vlogi egiptovske kraljice zelo privlačna, toda de Mille je ni pokazal kot grešno in stiskavo žensko, kakor so jo slikali zgodovinarji, temveč je vtelesil v njej zgolj kraljico, ki je ljubila svoj narod bolj kakor samo sebe. Njeno razmerje z Antonijem je sad njene velike ljubezni. Warren William je sijajen Cezar, a Henry Wilcoxou, prišlec z angleškega odra, se je z vlogo Antonija prav postavil. Gertrude Michael je dovršeno podala vlogo ljubeznive Kalpurnije, Cezarjeve žene, dočim so Jan Keith, C. Aubrey Smith in Joseph Schildkraut v popolno zadovoljnost odigrali zanimive vloge Oktavijana, Enobarbusa in kralja Herodeža. »New York American« pa piše: V filmu Cecila B. de Milla »Kleopatra« se nam na platnu odkriva vsa veličina starega Rima in ves sijaj Egipta. Veliki mojster režije je vdelal v svojo mojstrovino prizore prelestne lepote, mučeniške veličastnosti, sladke romantike, skratka strnil je pustolovščine, dramatičnost, resnično življenje, ljubezen in smrt v vezano celoto. Zgodovina Kleopatre je itak vsem znana, zato je ne bomo premlevali. Vsa čuda, vsi dogodki in vsi ljudje, ki so jih opisovali pisatelji in opevali pesniki, oži-ve v filmu pred našimi očmi. Zdaj gle- JUho- Moste V razgovoru s filmskimi funkcijonarji kina »Moste« smo imeli priložnost slišati par besed o programu za sezono 1934/35. Kino je odprl sezono v soboto 6. t. m. s filmom »Pesem z neba« z Janom Kiepuro in Marto Eggerthovo. Prinašal bo lepe in izbrane filme produkcije za bodočo sezono. Med njimi so filmi M. G. M.: »Eskimo«, »Črna krila«, »Bela sestra«, »Fra Diavolo«, »Carica Kristina«, »Prodana Venera«, »Skrivnost Madame Blanche«, »Pesem Orienta« in drugi. S Paramountom je kino zaključil filme: »Kleopatro«, »Carico vseh Rusov«, več filmov Mae Westove, »Bolero«, »Džunglo smrti«, »Areno strasti« in nekatere filme Doroteje Wieckove. Z Jugofilmom: nove Kiepurove filme, »Zmagovalce Mont-Blanca«, filme v reliji Willyja Forsta: »Maškarado«, »Mo-;artov rekviem«, »Clo-clo«, Louisa Gra-reurja »Valček za tebe«, filme Gustava ■rbhlicha, Marte Eggerthove in Magde Schneiderjeve. Z Avalo: »Zvoke mladosti« z Josefom Ichmiedom, »Charlyjevo tetko« s Paulom vempom, Trenkerjev film »Izgubljeni in«, »Poljsko kri« s Svetislavom Petro-'ičem in Anny Ondro ter več filmov s Frančiško Gaalovo. Razen tega so na programu »Devil Tiger«, filmi Liliane Harveyeve, »Princ •ajskih otokov« z donom Josejem Mojico, iVolga v plamenu«, »Paganini« s Sveti-ilavom Petrovičem, »Ne zaljubi se na Siciliji« s Clairo Fuchsovo in še več dru-rjh filmov produkcije 1934/35. Razen naštetih filmov si je Sokolski vino »Moste« zagotovil tudi mnogo krat-dh filmov, kulturnih in zabavnih. Tudi r tej sezoni bo pri vsaki predstavi nov Paraniountov zvočni tednik, filmi z Mibko priporočamo. Haka Primeriaite ceno in kakovost našega blaga, odločili se boste za nakup zimskega plašča in perila pri tvrdki 2>j ?a$ge>gcrup ® C©. LJUBLJANA, Tyrševa cesta 14 (Dunajska cesta) damo Kleopatri v obraz, zdaj Cezarju, Kleopatri, boginji Nila, Cezarju, muče-niškemu zmagovalcu, rimskemu maliku Marku Antoniju, Cezarjevi potrpežljivi ženi Kalpurni, plamenečemu Oktavi* janu. Prava posebnost tega filma je modernizacija davnih dogodkov — in to se je de Millu tako sijajno posrečilo, da ne utrpi film niti malo zgodovinskega ozadja. Značaji so človeški in preprosti. Cezar, čeprav je oblečen v togo, je poosebljen delavni politik, Antonij lep, ponosen in' odločen mož, ki je vsak čas pripravljen na borbo, Kleopatro pa najdemo sto in stokrat poosebljeno v sodobnih sirenah na pariški Rue de la Paix. * , Ut va 1939-135 Micky in razni drugi kulturni filmi, domači in tuji. Predstave v Sokolskem kinu »Moste« imajo običajno dvojni program, ki traja skoraj , tri ure. Tudi zvočna aparatura je dobra. Našim čitateljem obisk toplo Vlovi fi'itni HcunOHO Vldn/Occa Po uspelih koncertih v Nici, Parizu in Londonu se je vrnil Kanton Novarro spet v Ameriko. V svoje filnte namerava vplesti vse pesmi s svoje koncertne turneje, ki so občinstvu najbolj ugajale. Poslednja filma priljubljenega in odličnega pevea-igralca sta »Matura ljubezni« in »Pesem z Jutrcvega«. Občinstvo je navdušeno nad pesmijo in igro Ramona Novarra; toda pevec je tudi nevsiljiv šaljivec^ ki se mu nasmeje staro in mlado. Zdaj filma »Melodijo srca.« Dejanje se vrši v Parizu. Zensko glavno vlogo igra Jeanette MacDonaldova, godbo in popevke je pa zložil najznamenitejši skladatelj iz Hollywooda, Herbert Stothart. Lepe dekliške prsi dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, čo se masira s čudežnim eliksirjem Eau-dc-Lahore. 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40-—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 34. Nov film s Frančiško Gaalovo • Karl Lamač je prevzel vodstvo filma1 »Peter«, ki so ga začeli vrteti v Budimpešti. Partner Frančiške bo Hans Jaray, zanimiv in nadarjen igralec. Ostale vloge; je podjetje zaupalo Ludviku Stoesslu, Hildi v. Stolzovi in Anionu Pointnerju. Amerika. Metro-Goldwyu-Mayer se pogaja z Greto Garbo za leto 1935. V načrtu sta dva filma, ki bi zanju prejela po 300.000 dolarjev, dočim so ji plačali letos »samo« 250.000 za film. Ko bo njen film »Pisani pajčolan« dovršen, se bo odpeljala na Švedsko, kjer se bo do januarja 1935 odpočila od trdega filmskega dela. * Križanka štev. 16 FffHH 1L 1b 1* H rf8---- dl Romeu besed: Vodoravno: 1. starorimski politik, 4. kdor nima v glavi, ima v njej, 7. ce- nejši od Vardarja, 8. prikuha, 9. prebi- valec dela Jugoslavije, 11. del dneva, 12. rod, 16. barva, 17. osebni zaimek, 18. mesto v Albaniji, 19. bog ljubezni. Navpično: 1. hrib v Sloveniji, 2. del čevlja, 3. srbski knez iz prejšnjega stoletja, 4. ženska, ki je rekla »da«, 5. raj, 6. moško ime, 10. nižava, 12. droben pesek, 13. brazilski pridelek, 14. osebni zaimek, 15. arabski knez. Rešitev križanke štev. 16 Vodoravno, po vrsti: klej, kino, ravan, narev, ib, kovač, re, mulat, ramon, deca, tren, n, t, muha, krom. mohor, redar, oz, motiv, nu, jesen, želod, oger, žena. Tragedije ^_senci_j)reeitolov £/ube^en$ikz poznan avstrijskega nadvojvode Johana Salvalcvja Bela vrana na avstrijskem dvoru: romantični nadvojvoda, ki se navdušuje za revolucionarne ideje in ljubi pustolovščine Po zapiskih nadvojvodovega komornika -TEDH*- Rumeno pleine ograža svet. Francoski učenjak Richet pravi, da bo, če se bo prebivalstvo tako množilo kakor zadnja desetletja, Evropa narasla do leta 1944. samo za 20 milijonov, Amerika za 40, 'Azija pa za 120 milijonov. Ob tej napovedi se moramo nehote spomniti prerokbe nekega drugega Francoza, pesnika Charlesa Crosa, ki je okoli 1. 1900. dejal: permani bodo zavladali nad Romani, nad Germani pa Slovani (Rusi), dokler tudi le-teh ne bodo podjarmili rumenokožci, ki bodo potem vladali na zemlji. To se bo zgodilo, preden bo stoletje okoli. — Prvi del prerokbe se za zdaj še ni ob-istinil: Germane so leta 1918. ukrotili. A za kako dolgo? ■ Vino na uro. V Romuniji je letošnji vinski blagoslov tolikšen, da po gostilnah in restoranih vina ne prodajajo na litre nego na ure. Vsakdo ga lahko spije, kolikor ga hoče. Ena ura vinskega pitja stane 5 lejev (2 dinarja). ■ Zverina. Kmet Legoff iz Quiberona v Bretanji (Francija) je pred tremi leti zaprl svojega štiriletnega sinčka v pasjo hišico, ga priklenil na verigo, mu dajal za jesti samo meso in odpadke iz kuhinje in ga celo naučil, da je lajal, kadar se je oglasil kak tujec. Ta »dresura« se mu je tako imenitno posrečila, da so celo sosedje mislili, da ima res psa pri hiši. Le po golem naključju je prišel zločin živinskega očeta na dan. Legoffa so zaprli, nesrečnega otroka pa spravili v blaznico. Oslepeli zastonjkar. Ko so železničarji na lyonski postaji v Parizu ondan pregledovali neki tovorni vlak, so zasačili na osi nekega vagona mladega Arabca, ki se je brez listka pripeljal iz Marseilla v Pariz. Prebil je celih deset dni v tem mučnem položaju in je bil od izčrpanosti bolj mrtev ko živ. Ko so ga spravili v bolnico, so dognali, da je nesrečneža premogov prah na obeh očeh oslepil. Vse sveto pismo mislijo spraviti v film. Tak film je pri neki angleški filmski družbi naročila anglikanska cerkev; sklenila je namreč, da bodo potem duhovniki v cerkvi najprej predvajali film o aktualnem svetopisemskem dogodku, nato šele bodo o njem pridigali. 0(1 lakote je umrlo v prvih devetih mesecih tega leta na vsem svetu 2 mili j. 400.000 ljudi. Tako so izračunali pri Zvezi narodov v Ženevi. V istem razdobju si je zaradi lakote in pomanjkanja vzelo življenje več ko 1 milijon ljudi. Nov Zeppelin je napravil dr. Eckener. Ima 200.000 m3 prostornine in je dvakrat tolikšen kakor največji dosedanji zrakoplov. V njem bo razen za posadko prostora še za 50 potnikov. Zeppelin bo letel s hitrostjo 130 km na uro. 20 držar je na svetu, kjer je še dovoljeno suženjstvo. (Po statistiki Zveze narodov.) ■ Na španskem so imeli spet revolucijo, to pot 80cialistično-anarhistično. Središče upora je bila Katalonija. Vlada je po hudih bojih buno zalrla. Več sto ljudi je ubitih. 100 miliamperjev lahko ubije tudi najmočnejšega človeka. To je razmeroma majhna električna jakost, toda mnogo ljudi ne ve, da teče tako jak tok dostikrat v notranjosti radijskih aparatov. Zato svetujejo strokovnjaki, da se nikoli ne dotikajte aparatov z levo roko, ker bi po njej tok prišel naravnost skozi srce. Primorja je v Zagrebu izgubilo proti Oradjanskemu 0:i, ker je nastopilo s 4 rezervami. Zaradi tolikšnega poraza je v klasifikaciji svoje skupine padlo na 2. mesto, 1. mesto je pa zasedel Hašk, Ilirija je definitivno izpadla, Gradjanski se pa mora za vstop v ligo še kvalificirati s splitskim Hajdukom. VI* »Srečno pot...« Toda vožnja ni bila srečna: strašen vihar je divjal tiste dni na oceanu. Razjarjeni elementi so se igrali z jadrnico kakor z orehovo lupino. Strgalo je jadra na drobne kose in lomilo jambore. S Hornskega rtiča so z daljnogledi opazovali neko ladjo, ki se je obupno borila z elementi: v njej so spoznali »Santo Margareto«. Toda pomagati ji niso mogli, ker je morje kipelo kakor v kotlu in je bil vihar tako strašen, da bi se sleherni poskus reševanja izjalovil. Tudi s svetilnika na Hornskem rtiču niso mogli dolgo zasledovati obupni smrtni boj »Sante Margarete«: iznenada je začelo liti ko iz škafa in ladjo je zagrnil gost pajčolan... Kaj se je potem zgodilo s »Santo Margareto«? Od tistih dob je niso več videli. Od tistega dne so izgubili njen sled. Ali se je potopila? Najbrže. Ne samo najbrže — prav gotovo! V boju na življenje in smrt med ladjo in razjarjenimi elementi je delo človeških rok moralo podleči. * V Avstriji so s pridržanim dihom čakali glasov o usodi »Sante Margarete«. Zelo vznemirjeni so bili tudi v cesarskem gradu. Tudi tam jim ni moglo biti vseeno, ali napravi Johan Salvator žalosten konec, čeprav ga nihče ni maral, čeprav so ga zmerjali s pustolovcem. Zakaj bil je kljub vsemu s krvjo zvezan z dinastijo Habsburgov. Francu Jožefu se je zdelo dolžnost, da vse stori, da ga reši — če je rešitev sploh še mogoča. Poslal je križarko, da poišče »Santo Margareto«. Toda križarka je preplula ocean v vseh smereh, a brez uspeha: nikjer nikakega sledu o ladji. Izpraševali so kapitane trgovskih ladij, ki so plule tam okoli. Dejali so, da je nemara vihar vrgel »Santo Margareto« na obrežje enega izmed neštetih otokov v bližini Cila. Ker pa ni žive duše na tistih otokih, so morali potniki »Sante Margarete« od lakote in žeje umreti. Skoraj mesec dni je križarka iskala »Santo Margareto«, toda našla je ni. Ocean je spravil svojo skrivnost. * Ali se je Johan Orth res potopil z ladjo vred? Nihče se ni upal več o tem dvomiti. Celo mati Johana Ortha, nadvojvodinja Margareta, je bila prepričana o sinovi smrti in ga je objokovala. V mračni kapelici starega Ortho-vega gradu je neka stara žena vsa v črnem cele ure preklečala na kame-nitih tleh. To je bila nadvojvodinja. Njen obraz je bil voščeno bled, objokane oči je upirala kvišku in roke je sklepala proti nebu. V zapuščeni kapelici je bilo tiho ko v grobu. Rahli vetrič, ki je pihal skozi okno, je gibal plamen voščenk, da je kapal vo- * Gl. štev. 36, 37, 38, 39 in 40. sek od njih kakor bele solze. V večernem mraku, ki je obdajal kapelico kakoir 'L gosto tenčico, so se odražali črni obrisi moleče matere. Molila je za svojega sina, molila za pokoj njega, ki je bil obsojen na zemlji na toli nemirno življenje. Molila je, da ne bi njegovega večnega sna kalili strašni duhovi... Molila je, kakor more moliti le ljubeča in trpeča mati. * Več mesecev je minilo. Tedaj je prišel v Avstrijo neki mlad častnik, član posadke, ki je zapustila »Santo Margareto« v Laplati. Prinesel je veselo novico: Johan Orth živil Kakor električna iskra je udarila ta novica po vsej Avstriji: »Johan Orth živi!« Princesa Luiza Toskanska je vsa srečna zapisala v svoj dnevnik: »V Salzburg je prišel prvi častnik »Sante Margarete« in mi povedal, da je prepričan, da Johan Orth še živi in da se nikoli ni vkrcal za Valpa-raiso. Pravil je, kako je pri odhodu stara posadka gledala, ko se je ladja izgubljala v večerno meglo, in povedal, da oseba v sivem plašču, ki je stala ogrnjena do ušes na ladijskem mostiču, ni bil Johan Orth sam, temveč nekdo drugi, ki je igral njegovo vlogo. Ta posadka se je vrnila v Trst in vsi so bili prepričani, da so prav videli v Laplati in da njihov kapitan ni utonil na morju...« »Živ je! Živ!!!« Vsi so bili zdaj o tem prepričani in bolj kakor vsi drugi stara nadvojvodinja Margareta. In spet je klečala na mrzlem kamnu v kapelici, dvigala sklenjene roke k Bogu in prosila in ječala: »Vrni mi ga! Vrni mi ga —■ —!« Že je mislila, da sliši za seboj toli znane ji korake. Glasno so odmevali na kamenitih ploščah in oboki kapelice so dvakrat in trikrat vračali odmev. Nadvojvodinja se je zdrznila, plaho se je ozrla okoli sebe, gledala in iskala — nikogar! Temna in prazna je bila kapelica... In spet je obupno zaječala; »Vrni mi ga! Vrni mi ga !« * Toda minevali so dnevi, tedni, meseci in leta — Johana Ortha pa ni bilo od nikoder. Od časa do časa so prodrli glasovi o njem v Avstrijo: nekdo je prišel iz Južne Amerike in zatrjeval, da je videl Johana Ortha v nekem samostanu in da ga je tudi v meniški obleki takoj spoznal. Na zunaj, je dejal, se je Johan Orth zelo izpremenil: dobil je asketski obraz in pognala mu je dolga brada. Toda izraz njegovih oči je baje ostal ne-izpremenjen in le po njih bi bilo moči spoznati nekdanjega nadvojvodo: še zmeraj so mu žarele tako vročično razburjeno, še zmeraj so gorele s tako mračnim leskom... Očividno je opazil^ da ga je oni izpregledal, zakaj z nervozno kretnjo si je naglo potegni! kapuco čez obraz kakor masko... Se nadaljuje v prihodnji številki GROF MONTE-CRI ST O Nadaljevanje s 5. strani »Oh, prav ima,« zamrmra Valentina sama pri sebi. »Kdo me sploh ljubi? On. Kdo me je tolažil, kadar mi je bilo hudo? On. Na koga sem stavila vse svoje nade, h komu se obrača moj zbegani pogled? K njemu. Kje najde ulehe moje krvaveče srce? Pri njem, pri njem in zmeraj pri njem. Da, prav imaš, Maksimilijan,« povzame na glas, »za teboj pojdem. Vsemu bom dala slovo, svojemu očetu, svojemu domu, vsem. Oh, jaz nehvaležnica,« zaihti nesrečno dekle, »še svojega dobrega deda bom zapustila, da pojdem s teboj!« »Ne,« odvrne Maksimilijan, »ne boš ga zapustila. Sama si rekla, da gospodu Noirtierju nisem neljub. Zato je prav, da mu vse poveš, preden ga zapustiš, in njegov pristanek bo blagoslov najini zvezi. Ko bova poročena, pa vzameva še njega k sebi, in na-meslu enega otroka bo imel dva. O, Valentina, kolnem se ti, name-stu obupa, ki naju je čakal, ti obljubim srečo in blaženstvo.« »O, vidiš, Maksimilijan, kolikšno moč imaš nad menoj; skoraj bi verjela, kar mi govoriš, in vendar je gola blaznost. Zakaj moj oče me bo preklel, predobro ga poznam, nikoli mi ne bo odpustil. O, poslušaj me, Maksimilijan: če bi z zvijačo, s prošnjami ali kaj vem kako mogla to poroko odložiti — kaj ne da boš čakal?« »Prisežem ti, če mi tudi ti pri-sežeš, da se ta strašna poroka nikoli ne bo vršila, da boš pred oltarjem, če bi te tja s silo prignali, rekla ne!« »Prisežem ti, Maksimilijan, pri najsvetejšem na svetu, pri spominu na svojo mater.« »Tedaj počakajva!« »Da, počakajva,« pritrdi Valentina in se oddahne. »Zanesem se nate, Valentina. Vse kar boš storila, bo dobro; a če te ne bi poslušali, če bi tvoj oče in gospa Saint-Meranova zahtevala, da pride gospod Epi-nay, da podpišeta pogodbo ...« »Mojo besedo imaš, Maksimilijan.« »Namestu da bi podpisala ...« »Pridem k tebi, da skupaj zbeživa. Toda dotlej ne smeva izkušati Boga, dotlej se ne smeva več shajati, zakaj pravi čudež je, da naju ni še nihče zasačil. Zakaj če bi naju dobili, bi bilo vse zapravljeno « »Prav imaš, Valentina, toda kako naj izvem ...« »Po notarju, gospodu Dechamp-su.« »Poznam ga.« »In po meni sami. Pisala ti bom, zanesi se! O, Maksimilijan, misel na ta zakon ni meni nič manj osovražena kakor tebi.« »Hvala ti, moja oboževana Valentina. Tedaj bi bilo vse v redu. Ko dobim glas, prihitim sem, ti pa skočiš čez ograjo v moje naročje, ne bo ti težko; pred vrati naju bo čakal voz, in odpeljem te k svoji sestri. Pokazala bova ljudem, da se ne dava zadušiti brez glasu kakor dve jagnjeti.« »Kakor boš napravil, boš dobro napravil. Ali si zadovoljen s svojo ženico?« vpraša žalosino deklica. Pazite na svoje zdravje! Jetrna hrana m slabokrvne »Oboževana Valentina, če re- I čem ,da‘, bom zelo malo rekel.« 1 »Vseeno reci!« Valentina približa svoje ustne § ograji in Morrel začuti njih sladko vonjavo, čeprav je železna mreža branila, da bi se njune ustnice strnile v poljub. »Do svidenja!« šepne deklica in se iztrga iz sanj. »Do svidenja!« »Ali mi boš pisala?« »Bom.« »Hvala ti, draga! Do svidenja!« * Mladi mož se je vrnil domov. Ves dan je čakal, in še drugi dan, toda dobil ni ničesar. Šele tretji | dan okoli desetih dopoldne, ko | se je že odpravljal k notarju De- | champsu, mu je pismonoša pri- I nesel drobno pisemce. Čeprav ni § poznal Valentinine pisave, mu je I vendar neki instinkt dejal, da je od nje. Pismo se je takole glasilo: Ne solze ne prošnje niso pomagale. Včeraj sem bila elGtv8l2i zvezi Zahtevajte prospekt. Priložite znamko za odgovor. Dopisna šola Nemščino, esperanto in slovenščino poučuje pismenim potom Jezikovna dopisna šola na Jesenicah (Gorenjsko). Učnina nizka. >u s Od dobrega k najboljšemu! ste se napotili, ako greste izbrat blago za obleko, plašč, kostum in manufakturo sploh k tvrdki NOVAK, LJUBLJANA Kongresni trg 15 ■ pri nunski cerkvi Naše nove znižane cene: Flanela za perilo ...» a Din 8*— Barhent za obleke ... a Din 10" —14"-Volneno blago za obleke & Din 22’—. 35'-Volneno blago za plašče & Din 72'—, 98’- i. f. d. Ogromna izbira nn Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega Hubertus-sukna Ker nikomur ne prodajamo Hubertus-sukna, dobe se samo pri nas vsem znani Iti. ubevtusi katerih nepremočljivo sukno izdelujemo po patentu št. 7644/31. trosimo pazile J Samo s patentnim zaščitnim znakom naznačeni Huber-tusi so pravi TL 1 W €SL V fflElfoc&tusi iz garantirano nepremočljivega sukna Tiv«z? ob2e&e Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. % Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0, Mihalck, vsi v Ljubljani.