rKOsVE IA Ig; GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ^ =■ W6£jmIT^ra: WASANSJTtWt CHICAGO, ILL.. TOREK I«. OKTOBRA n>m City. Dall*«...... Ban KrancUco IMem ni treba vzeti oblast -|i dovoljen ja. Ribič, iki je prodat kot (arniar, lahiko zabte-I nivoje blsgo, kar Koče, la-i«produkt oeoH ali posuši in ča-Iflfodrie prilike, da ga proda po fcski ceni. , tidir proda ribe trgovcu, te -•j j* trgovec pod živilsko mpra-•»» mora ravnati po določbah, ljftfdX**wl kongres, da pridejo k r*DUATNI UMOR Danes nekoliko liiaunc lllinoiau (r|ehki aeverozape«! t m vi. >• Solnčnj vzbad ab a 03 aolnčnl zahod ob ft p. m. PJtOBVlTJ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja dnevno raz«n nedelj in preanlkov. f.šSTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE J EDNOTE Cono of lasov po dofovoru. Rokopisi sa na vračajo. N »rudnina: Zedinjene države (izven Chicago) In Canada 98 na lato, 11.(0 ca pol lata In 76c zn tri mesec«; Chicago in inozemstvo $4.60 aa lata; 92.26 za pol UU, 91.13 »« tri maaaca.__ NneUv aa vaa, kar ima atik a lUtom "PROSVETA" 2617 S«. LawndaU Armu«, Cliicaco, lUUoia. "THE ENLIGHTENMENT* Organ of tka Slovnic NatUnal Banagt SacUty. laaued daily except Sunday and Holldaya. Ownad bp tka SUvanU National Benefit SocUtp. B Advertlaing rates on agreement. Kubsrrlptioa: United States (except Chicago) and Canada-93 P«r year; Chicago and foreign countries $4.60 per year. _ Addreas: "PROSVETA" 2667 So. Lawndale Avenue, Chicago, Telefon LawndaU 4635 SI Datum v oblepajii n pr (September 30-17) poleg vaiega |psaa la naalova pomeni, da vam je a tem dnevom potekU aarallaa. Ponovite jo pravolaano, da ae vam ne ustavi list. '_ cijo, ki jih ni nikdar izvršil. Na ta način upa, da si pridobi zaupanje delavskih tovaršev, da potem izvrši naročeno delo, ki ga plačajo podjetniki. Organizirani delavci ne izgube prav nič, če na takega bahača strogo pazijo in se prepričajo, kdo je in kod je prišel, kaj so njegovi nameni, mesto da vzamejo vse za zlato resnico, kar jim pripoveduje. Na tujca, ki pride iz drugega mesta s plačanimi prispevki in ga nihče ne pozna, je dobro paziti, posebno če mu teče jezik o samohvali kakor raglja na veliki petek v stolpu. Ce je vohun v službi podjetnikov, ki je prišel z namenom v mesto, da uniči organizacijo, bo mesto kmalu zapustil, ko opazi, da mu delavci ne zaupajo in ga opazujejo. Odšel bo v drugo mesto, da tam poskusi zasejati razdor med organiziranimi deavci. • / • Privatne detektivske agenture ne najamejo nikdar ali pa redkodaj vohune v tistem kraju, v katerem imajo od podjetnikov nalog, da uničijo organizacijo. V službi imajo navihane in prebrisane ljudi, ki potujejo kot večni popotnik iz kraja v kraj, da ložje sejejo seme nezadovoljnosti organizaciji. Vohuni, ki so bili do sedaj razkrinkani, so se izkazali kot taki ptički in njih taktika pri razdiranju organizacije je bila vedno enaka. Ce je delavstvo na straži, potem tudi najbolj prebrisani vohuni ne dosežejo namena. KDO UNIČUJE DELAVSKE ORGANIZACIJE? Delavske organizacije ne more razdjati nobena sila od zunaj. Vse delavstvu sovražne zveze, ki so odprto in od zunaj napadale strokovne delavske organizacije, niso dosegle uspeha. Ali če take delavstvu sovražne zveze najdejo orodje, ki je pripravljeno rovati v delavski organizaciji, potem se dogodi, da mbčna delavska organizacija postane šibka ali celo razpade, delavci so pa zopet odvisni od milosti podjetnikov. Zgodovina delavskega gibanja to potrdi v polni meri. Na ta način so uničevali delavske organizacije pred 25 in 30 leti v Evropi, dokler delavci niso prišli do spoznanja, da so najbolj nevarni sovražniki delavskega gibanja oni, ki prihajajo v organizacijo in v nji zabavljajo proti vodstvu organizacije ali sejejo prepir in nezadovoljnost med člani na drug način, mesto da uče, da mora biti delavstvo solidarno napram podjetnikom in nastale diference v organizaciji tako izravnati, da ji jie škodijo. Delavci v Evropi so prišli do tega spoznanja, v Ameriki se še danes lahko prepričamo, da delavci, "kaj radi nasedejo onim, ki zanesejo v delavsko organizacijo prepir, tla nastaneta dve frakciji, ki se toliko časa bojujeta druga proti drugi, dokler ni uničena organizacija. Butte, Mont., nam daje v tem oziru lep zgled. Rudarska unija v tem mestu je bila ustanovljena v letu 1878. Iz male organizacije je vzrastla krepka, nepremagljiva bojevnica za delavske pravice in blagostan delavstva. Bila je prava trdnjava organiziranega delavstva, v katero ho se zaman zaganjale podjetniške sile. Bogate rudniške družbe so prišle do prepričanja, če hočejo razbiti to delavsko trdnjavo, da morajo pričeti z rovarskim delom od znotraj. To so izvršile, in v letu 1913 je šla delavska trdnjava na kose. V Goldfieldu, Nev., so rudarji organizali močno unijo. Štela je 5,000 članov, ko je bila na vrhuncu svoje moči. kaj je danes? Unija je pozabljena reč, razdjalo jo je golo orodje podjetnikov od znotraj kot unijo v Buttu, Mont. Trije, štirje delavski vohuni, dobro plačani od podjetnikov, zadostujejo, da uničijo najmočnejšo delavsko strokovno organizacijo, če z njihovimi "radikalnimi" frazami in sumničenji pridobe večje število članov na svojo stran. Velike industrijalne zveze danes najamejo ljudi pri takozvanih privatnih detektivskih posredovalnicah. Ti ljudje vstopijo v organizacijo in se obnašajo navadno tako radikalno, kakor da hočejo vse podjetnike v eni noči vto-piti v žlici vode. Članom natvezujejo, da so njih voditelji nazadnjaški, podkupljeni od podjetnikov, navadni lumpje, ki žive o krvavih delavskih žuljih. Take besede najdejo pri mnogih delavcih dostikrat zelo poslušna ušesa, in organizacija gre rakovo pot. Težko je izslediti take plačane rovarje, ki pridejo v organizacijo z namenom, da jo uničijo. Vendar je pa na njih opaziti znamenja, ki so splošna. Potjetniški najemniki imajo navadno plačane prispevke do centa. Komaj pridejo v mesto, skušajo dokazati drugim članom, da so ljudje izrednih zmožnosti. Prav radi pripovedujejo, da so hili v vsakem mestu preganjani v katerem »o delali, ker so zvesti organizaciji. V tem slučaju rtuli naštejejo več mest, v katerih so bile stavke. Tako napravijo na delavce vtis, da so žrtve, ki so jih podjetniki vpisali v črni imenik. Delavci jih občudujejo kot junake in prvoboritelje za delavske pravice in Bimpatizirajo z njimi. Delavec, ki je res kaj storil v delavskem gibanju, se rad ne baha in tudi ne razobeša svojih dejanj na veliki zvon. Zaveda se, da ga njegovi tovarši poznajo in znajo ceniti njegovo delo, zategadelj je zanj nepotrebno, da se sam baha in išče na ta način simpatije pri svojih tovarših. Nekaj drugega je seveda plačani najemnik. On ve, da ni še nikdar gty)il z mezincem, da |>omaga graditi delavsko organizacijo, ampak je samo razdiral in vohunil, zr to je zanj potreba, da se hvali z dejanji za delavsko organiza- K&rl Marx in balkansko vprašanje. Pred krimsko vojsko, ko ni bilo po celi Evropi najmanjšega razumevanja za Balkanske narode in razmerja z rusko državo, spisal je Karl Marx 21. 5. 1863. za Nju-jorsko Tritmno članek ki ga prL-občujemo, reko Pešta, Belgrad in Ca rigrad, kakor se sedaj namerava, izgrode, mora postati vpliv za Itadne civilizacije in trgovine na jugovzhlodu Evrope še vztrajne j ši. žene plsčsnc le jk> 22 centui uro. Pustile so takoj delo. ADMIRAL MAYO PO&Ofi, DOBREM DELU AMIRUl MORNARICE Washington, D. 0. — M on ški tajnik Dsmieis, admiral H son, šef pomorskih operacij, m umiral Mayo, ki se je r«vnok«r nil h Evrope, so obdržavali »i no konferenco. Admir al Mayo je porohl d meriško brodovje onkrsj At" ka, pod poveljnikvoni «<1"»1 .Stoma, vrši efektrwo delo neanškinTlmHmarinkam. VLAK JE ZDROBIL AVTO MOBIL. Detroit, Mich. -Miehigsn Cenlrsl daril n.*r»M». avtomobil In ** '^J*™ Joseph Pohl. nJeg- « otroka, tnrs njegova dva otroka. ZALOGA MESA V SE J« POMNOflLA C. - P* irak * Waahington. D oktohr* X M® „ stotkov >« kot prtd K" ',.„„; da je v njih eaosvats veliko zabavno in pleano it b u.tju fin ta ul milj »evenw «d Wp, ^p«pu».iti Neuiwu v.bk '{Sk i.bineta Kerenskij % ,Meu» V svoj® roke. i pomor&ake t mortitri-^ io dolžno«1 do rad _ Mit »o zelo poj»ie- T«rf» r««"** 80 P"Pr,Tli®: I^r proti nemiki »vari,. .mko ceno. . ELd, 15. okt. - Vojni u EV petek je sovražnik na otoka Oesel in po-J se n>u je del teritorija, ^eru je bilo opaziti ne® (kolesarje, ki so ae bhiah OH-m vihodni atrani otoka, aik je hotel -napaati pomol ,ku Mun, toda bil je odbit. , sovražnimi četami, ki ao trcale na otoku, se Se nada-. sovražnik pritiska na nafte ovce i veliko močjo in zad-, umikajo v južnovzhodno Včeraj je sovražnik izkrcal jjne čete na Oeselu; okoli*, rie vrfti irkrcavamje, je zava-! i veliko floto bojnih) ladij*. M0 je nemško brodovje , bombardirati naše obrež irije na otoku Dago. Bate .o odgovarjale z ljmtiim og i m potopile štiri aovražne ^ovkc in eno križarko so It, da je obtičala na plitvem. , pa »o bile baterije popol-uničene vsled. silovitega jjrdiranja in sovražnik je itkrcal prve čete na suho. garnizija «e je postaVila i v bran in Nemci so mora vkrcati se nazaj na svo-i Ladje. Naše brodovje uspešno »je sovražne pomorske sile, j jo v vodovje med otokoma m Da go. Izgube v našem v ju so doslej izredlno ma, labrutri topniškega ognja. Av katera imela otroka, so vrgli Ži-atrijske čete so poskušale napasti vega k truplu matere in potem vse $ri Vrhoveu, zapadno od Cepova- skupaj zagrebli. ha, toda Mit so odbite. | Mnoge Armenke so mi poveda- le, da*so rajše pometale svoje o-troke v reko.Evfrat, kakor tint Iz laaienstva. Skrajna drsnost angleškega častnika okt. — Angleški častnik, čigar me Še ni znano, je včeraj izvršil din, s kakršnim se še ne more ponašati mendš nihče v tej vojni. V bojih okrog neke pivovarne v uojin okrog neke pivovarne , r I na robu Poelcappella v Flandriji P*11** fotografije stre- .. snih nneorav. 1'etiiulvaiset mili bi Britiška fronta v Flandriji, 15TU*U08t . .. . - .. Kn vii ----- - - —---•'••»»! jih nesle seboj v turški tabor. Na stotine Žensk je izvršilo samomor, ker so šle rajše v smrt kakor v Ko smo dobili vest, da so Turki masakrirali veliko število armenskih beguncev v okolišu llurputa, smo poslali dva Američana, da stvar preiščeta. Ob svojem povrat« dimo in zabavamo urah. Zadnjo nedeljo so naa oblaksli rojaki iz Clevelanda in Collliv wooda, ki amo jih z veseljem apre->11. Prihodnjo nedeljo jih zopet pričakujemo. Poštne pošiljat ve ae nam dostavljajo dvakrat nI dan. Željno pričakujemo piaem od svojcev in prijateljev, ker se ne moremo po govarjati ustmeno, ai pišemo pisma. # Pozdrav Slovencem po Ameriki John Matjazich. so se Nemci odlikovali pe axjpji stari barbarski navadi s streljanje^ na nosače ranjencev, čeprav ao imfeli zastavo Rdečega križa. Co je na ta način padlo sto nosa-čev izmed 250 mož v službi Rdečega križa, je bilo omenjenemu častniku že preveč. Pograbil je zastavo Rdečega križa in ^sam-cat odkorakal naravnost proti riižnji poziciji od koder so frčale, nemške krogle., Nemci so presenečeni gledali in v svojem presenečenju so pozabili na puške, častnik je pa obstal na robu grabna pred njimi in jim čital levite v ognjeviti nemščini. Edino avinje, ne ljudje, so zmožne kaj takega, kar počenjate vil" je kričal. Nosači tamkaj pobirajo trpeče ranjence iz blata, vi pa zahrbtno streljate na nje. Svinje ste, divjaki in barbari, ne pa ljudje 1" Ko je bila pridiga končana, ae je Častnik obrnil in smelo odkorakal nazaj na svojo linijo in Nemci so gledali za njim — pre vzeti nad toliko predrznostjo, a medtem so pozabili, da imajo puške v rokah. Velika porcija drznosti, kakršne nima vaakdo, je čast niku rešila življenje. šilih prizorov. Petindvajset milj daleč ob cesti sta videla najmanj 40.000 razmesarjenih trupel. Bile so brez uialegu same ženske iu o-troči in večjidel so bile prebodene z bajonetom. Vaa ta strašna mori-tev se je izvršila v dolini kakih petnajst milj od llarputa. Begunce so poslali v dolino v spremstvu vojakov. Od prve partije, ki je stopila v dolino in ki je štela H00 I fiav, je ostal živ le en mladenič, kateri je ušel morilcem. DotiČnik je povedal preiskovalcem, da so Turki oddelili moške in jih vse postrelili, dočim so ženske in de-co gnali dalje. Katera je med pot-jo oslabela vsled hoje, lakote in iieje, so jo enostavno prehodil i mjonetom in brcnili truplo s ee ste. Zrak v Harputu je bil napol njen s smradom, ki je prihajal od gnilih trupel Iz okolice. Ponoči, dasiravno je bilo vroče, sem mors zapreti okna, ako sem hotel zaspa pred dušečim smradom. Če smo se podali iz mesta, so vsak trenotek planile k nam razcapane žene z o-troci kakor gladne volkulje in se nam zvijulc pod nogami, proseče truh a.' Nemčija je pridelala komaj 40% žita. London, 15. okt. — Po informa cijah iz zanesljivega vira je kan celarjeva cenitev letošnjih polj skih pridelkov v Nemčiji dognala, da je pridelek žita dosegel komaj Štirideset odatotkov normalne produkcije. Ves letošnji pridelek pšenice in rži znaša 7,500.00 ton, «• . , . • Imedter ko je bilo leta 19J3 pri- I upad ne, južnozapadne in rur deline 13,000.000. Obnesel se je -ke fronte, ni nič novega krompir, sadje in reja klavne lin čez Won, 15. okt. --Llvine Goveje 2lvine 80 zredili too poročajo, da sta nem*ka lav ve5 kot lani, in sicer ariea in armada pričelli z o- o{jo junake krme, ki so equal proti močno utrj«ie- *Qm večinoma v Nemčijo. V inakemui otoku Oesel, ki JRumunlji 80 pridelali tudi veliko •utok v Finski zaliv. Ko je bi- Jr rftzne zeienjave, skoraj* Morje počiščeno mki ob ru- ' to 15,000 oseb, je precej močan odddelek odšel pred velik hotel, is katerega so prilnajali klici: •Doli s kapitalisti!'* "Dajte nam svobodo govora!" "Živijo HU1-quistl" POLITIČNA KAMPANJA V TA BOBIAGIH. Waahin'ton, D. 0. — Vojni de partment je dovolil, da amejo za atopnlki političnih strank obdršu vati shode v vojaških taboriščih, Če ne rujsjo proti disciplini. Ta določba velja za "suhe" ln Mmo-kre." Slmnki lirrtm Ditaaavljeaa I. aprila mo4. Pidpirii JidROti Iskorp. IT. JailjS 1S07 . V drl. Illinois. Parr, Oolo. m- Znani skebaki kolovodja Udovič, ki si je toliko trudil pokončati vse, kar je unij-skega v tem okoržju in ki je v ča su zadnjega velikega štrajka pre-ganjal, Chas. Pogorclca, ker je ta imel nalog od glavnega odbora u-rediti razmere v društvu naše jednote v stavkovnem okrožju, se je, Uko pravi poročilo, uatrelll. Omenjenega Udoviča je jezilo ker je družba pripoznala unijo (U. M. W. of A.) in zapostavljala skebe, vsled tega si je pognal dve svinčenki v sebe. Poročevalec. UMORJXN Df VttŽEN V RBKO. South Bend, Ind. — Mletni Kd-warxl Cutnsnine je kglnll pred e-nim tednom iz doma. lakali so ga povsod in končno našli mrtvega v reki Ht. Joseph. Mrliškoogledni. ška porota je dognala, da je bM u-darjen s topim orodjem ali kamenjem na glavo in potem šele vržen v reko. . . Vzrok umora je rop. «———— t * NE DAJAJTE OTBOKOM STRELNEGA OEOŽJA. Chicago, IU. — Na Stotfitiajati cesti so ae otroci igrali z nabitimi samokresi. Posledica te igre je bl-le, da je 141etni Sigfried Phean-der sprožil samokres iu je krogla zadeU sedemletnega Roy Norena nad srcem. Deška so težko ran je-•nega prepeljali v bolnttpieo, vendar pa zdravniki upajo, da ga o-hranijo pri življenju. SLAVNI 8TAN: M57-W 80. LAWN DALI AVB, OUIOAOO, 1LL1NOIA UPRAVNI ODBOR: Prsdaadaik i Joka Vogrt«, boz 290, U Bslle, IU. I PodpraiUadniki J. llrstkovi«, H. V. D. 4, boa M, Olrard, Kana. II. PodprodMdalk: Jolaf Kukflj, 949» Kwlpg Ava., Bo. Oblesfo, III. Taj mik s Joka V«rdarbar, ITOI Bo. Lawndale Ava., CkUngo, III. Blagajnik: Anton J. Tarbovw, P. O. Boa 1, Claero, 111. \ ::» Zapltalknr: Jokn Molak, 4001 W. Bltt Bt, Chicago, Ul. hadsorxi OD8RK: Jolt Ambrollf, 8S1 hoa, Oanonaburg, Pa. Paul Borger, 741 — IU Bt., La Bali«, IU. P. B. Tauektr, «74 Akaajr Ava., Rocksprlnga, Wyo. porotni OD8RR: Aatoa Hrast, 111 — Mth Ava., Naw Dulutk, Mlaa. Jo«* Radirk, boa 4S8, Binltktoa, Pa. Badolf Platariak, 410 bos, Bridge v UU, Pa. Jakob MlklavM«. L. Bos 8, Wllloek, Pa M. Patrovlak, 14818 Hala Ava., OolllnwoCd, O. UREDNIK "PROBVBTR"! Jolo Zavartalk. VRHOVNI BORA WIS: P. J. Kara, M. D., 8808 8t. Olalt Ava., CltvaUad, Oklo. V8B D1NABNR ZADEVE) IN BTVABI, kl N MoJo gl. uprsvuega odbora la 8. N. P. J. naj ao pollljajo aa nailovi JOHN VBBDEBBAR, 8887—88 Bo. Lawadala Ava., Okleago, 111. PBITOtBB OLBDB QBNBBALNBOA POBLOVANJA ao pollljajo aa naalov i JOŽE AMBKOŽlC, Doa 881, Oanonibarg, Pa. ZADEVE PBHPIBLJIVB V8EBINB, kl tU jlk talili p»va in druga ln atanea, aa pollljajo na nnalovi ANTON UBA8T, 111 — 88th Ava., Now Dulutk, llinu. VBI DOPISI, »aspravo, lUnkl, aaaaaalla itd. aa "Pratvota" ao pollljajo na aaalovi UBEDNlftTVO "PROBVETB", 8887-88 Bo. Lawalala Avo., Ohleago, IlllnoU. VBB UPRAVNlftKH BTVABI, aarslnlna, oglaal, aa.pollljajo na naalov« UPBAVNlftTVO "PBOHVBTB", 8887—88 Bo. Uwadala Ava., Okleago, Ul. V koroaaoadenal i taJnUtvo« B. N. P. J., urodnlltvosi ln upravolltvon. '1 Proav«h"* no rnblto Iman uradnikov, .narvel uaplAlto analov, ki ja tu navaden, ako lollta, da bo vanka atvnr bltro relena. Baja glavnega upravalga odboaa •« vrlljo vaako prve srado la trotjl latrtak v maaacu. Zalotak ob aai url popoldne. NAPREDEK *' Prosveta" pile za blagostanje ljudatva. Ako ae atrinjaš z njenimi idejami, podpiraj trgovce, kl oglašajo v Prosveti. V zalogi Imam vae za vsakdanje potrebščine po zmerni ceni. ANTON SOBOTE, HermiRie, Pa. BESSEMER OARAOE. I Ako se vam pokvari hora, aH če imate konje za podkovanjo, obrnite se do nas. Ml popravimo vse v najboljšo zadovoljnoat. A, STBAftllAB ft KUBETI0H, 1909 Baat Abrlendo Avenue, Pueblo, Oolo. Hiig te pripravlja ia no- vine, kar dokazuje, da primanjku-ve napade. je železa za vojne potrebščine, rolon, 15. okt. — Na krva- Privatna poraba železa je ustav-flaiidrskem bojišču se je zo- ljena ln vsakdo mora prositi za oglasila, kanonada. BritiAke dovoljenje, preden išče železnino ije bruhajo tone jekla na o- na trgu. f nemške pozicije v bribihi ju- - - . od Broodseinda. Nemfika ar- PoUttČRB krila na Svedakem. ija je tudi aktivna v tem oko- Stockholm, 15. oktobra. — znači, da se v kratkem beralec Widen, kateremu je kraij tp okt. — Vojni sten j J " navadnih topfftfkih bo-J?*' Aimie in pred Verdu »nfanterijakih bojev včeraj m Camp Sherman, 0. — Dne 12 oktobra smo dobili tu prvi sneg Padlo ga je le toliko, da se je vi delo, da bo tudi letos imel belo barvo. Vse tiste vojake, ki imajo sa mo prvi pari, se je vprašalo, če hočejo v Francijo. Brez drugega papirja se jih ne bo sililo čez morje, pač pa bodo ostali v vojni služ« ,i v ti deželi. Vprašani smo bili, h kateremu polku želi kdo spadati. Jaz sem prosil, da me dajo k ortileriji in bom najbrž poslan v Alabamo. V taborišču se še vedno grade nova poslopja. Do bližnjega mesta Chillieothe imamo tri milje. Mesto je majhno, toda še dosti čedno. Za red in mir skrbe le vojaki. V taborišču nam večkrat zmanjka električne aile. Vzrok je, da nam jo preskrbuje mestna elek-trarna, ki pa proizvaja le malo več kot za mestift potrebe. Vsleil tega so vojaške oblasti ustavile vso električno razsvetljavo p<> meat nih ulieah in trgovinah, da na ta način dobimo dovolj elek trične aile za razsvetljavo v talm- ru. Pritoževati ae nimamo, ker nam godi dobro. Hrane iu počitka imamo dovolj. V bližini je mnogo Hloveneev ln ae lahko vedno vi eaditb txllbtan oioabb. Unljako Izdelane Xbykni Oigare ........ "Lb Oaaera" Oigare......10o toucan oioab 00. AUBORA, MINN._ NORTH SIDE STATE BANK HOCK. ST1U/IGS, wyo. IMA KAPITALA IN SEZBaVE HS,NM« SLOVSNC?. MrLmWAd«^. Ml mHIwm 4mm vMkk MtJatoUeai t NM lianlii »o eajailg* aaaab. nTe«|sago« oBslotae MmMM MOCNA. lOMIiaVATIVIIA IN NArBBDMA IM8TITUCIJA. bad bi zvedel za rojaka Frank KbtU-b. Imam mu poročati zelo važne atvarl. Do. ma je Iz vaai Merče blšna št. JM, pri Sežani na Primorskem. Ce kdo Izmed rojakov ve za njegov naalov, proaim, da mi ga naznani, za kar mu bom selo hvaležen, ali pa naj ae mi asm javi na naalov i Andrej Skrinjal*, 5M0 Carry Ave, Cleveland, 6hio. («> [Dr. Koleri SLOVENSKI ZDRAVNIK nttsHrgk. Pa Or. K«Uv fr MJ.UM14I ale- EFUto iitovE krTaK«l a li-fi-ii'Si Potrebu|emo 200 delavcev dol«o delo dobra plaža Austin Company Edgewater Steel Co. Oakmont, Penna. bllEo Plttaburgh, Pa. IUiijamko bojiMe IV okt. — Vojni stan po-artilerijskih bojik od Htel-I:" H»na N« RanjMei m ^ . !o r '* Irian ii* krvi let ar oblati In lolodea v pravem alanj«. ^k.V%ado, J. je nadvae .ude.no adr.vle okmaujoJe ,1.11*?" r»leaa avHa v Um llolgarake« Krvnem i, kl rso PREMOCARJI POZOR! Ako niste zadovoljni, k>r delat«*--*^ Ako ne zaslužite dovoli— Ako ne zaslutite vsaj do $10.00 dnevno-Ako vaA bos ne ravna z vami kot s človekom Akdkvam družba zaračuna preveč v atom—( Ako so kare prevelike— Ako delate kjer Je premog prenizek— Ako je Um voda, kjer delste— Ako je plin v premo|(orovu— Ako je vaAe sedanie delo preveč nevarno in , m »i re M*« oe U *t««Uk«i z4,.. i«. Ako je Um voda, kjer m« ~ n jt u< «w i*.« •— ■ — • . lite prifmenlU nabolŠI projrtor. kjurlehko iwlu-HUvrt cienurj*—kjer ImkIo ravnali t vami M j cl«iveAk(» -kjer j« |>r«-m<)K 8 fcvlkv vtaok-kjer ni vod«, ne *krlevine. ne kamna ali zemlje ||<>U'm pa nam piSiU- na naalov Mr. MaU Sv^ .ckh, •topnika Taylor Co.1 S C-k. Co., S.ar.lKta P.. alh)a pridite oaebno na Kornli naalnv ali |»a na 806 H»uw Bldf, Pittaburgh, Pa. slovenec - glavar indijancev. Povost • zUtottkalcih. — Spisal F.S. T**W. "Videl »i k«, d* je padel, to je vne. — On ni umrl, dani je več let živel mrtvo življenje..." in natančno je razložil prijatelju - odvetniku avojo žalostno povest. "Tako, zdaj nem prišel po plačilo za te dolgove. Prišel sem k tebi, ker »o ti razmere in okol-ščine bolj znane kot meni. Ne boj ne za plačilo, imam dosti zlata — več kot si moreš predstav-Ijati, h katerim ne bom prav nič varčeval, — naj veš kaj mislim...t Zdaj me poznaš, kdo in kaj sein, zato te prosim, ne izdaj nikomur, kdo nem iu odkod prihajam; nikomur ne pravi — niti moji ženi ne sineš povedati tega, — bo že zvedela, ko bo čas za to . . . Pred svetom sem in ostanem "Misterijozni Zlatar," dokler ne pridobim svojemu pravemu imenu bivšo čast in poštenje. Ali mi hočeš pomagati v tem težavnem poslu?" In pričakoval je odvetnikovega odgovora. Anderson je skočil kvišku in ga prijel za roko. "Ah! seveda, seveda bodem!" je vskliknil, "toda kako naj pričnemt Dvoboj sem sicer videl. — To vem, da nisi bil ti vzrok razpora in pretepa, toda kako naj dokažem tvojo nedolžnost, ne da bi lagal in s tem sebe spravljal v nevarnost?" "Poslušaj," je rekel Pavel, ter mu na dolgo in široko razložil svoj dobro premišljen načrt. Več ur sta tako sedela in se pogovarjala, kako ugonobita premetenega Orilla. Ko se je pričelo temniti, se jc Pavel poslovil od odvetnika in mu še enkrat zabičil, da ne sme nikomur izdati skrivnosti. Nato je odšel in obljubil, da ga v kratkem obišče. Anderson je bil ves iz sebe, toliko ne pričakovanega je doživel v tem dnevu. "Da mu pomagam? Seveda mu bom, na to se lahko zanese!" je govoril sam sebi. "Njegovo ftelžčrpijivo bogastvo v zlatu bo pogazilo vse zapreke; posrečiti se nama mora na vsak način ! Pomagal mu bom, seveda — in to z vsemi svojimi močmi." Zapalil je tobak in stresel mačka za rep, da je milo zamijavkal. Opravil se je in se napotil proti svojemu stanovanju, veselo puha-joč goste oblake dima v prijetno večerno ozračje. Naslednje jutro je bilo vse mesto razburjeno radi novice, da je Misterijozni Zlatar vložil pet miljonov dolarjev v Jim Orillovo banko. Denar je poslal po svojem zastopniku, odvetniku An-dersonu. Kaj več o tem ljudje niso zvedeli. "Mora že biti en lep osel," so rekli trgovci med seboj. "To Grill ni prav nič poznan med nami. Nov človek, nova firma, brez javne zaupno-sti. Ta misterijozni bogatin se bo nekega dne brit ko kesa!,' in stresali so s svojimi glavami. Misterijozni Zlatar je kmalu postal predmet dnevnih pogovorov. — Posebno še, ko je pričel graditi največje in najlepše poslopje v mestu, katero se je ločilo od vseh ostalih zgradb. V svoji hiši je prirejal koncerte, bankete, plese in druge zabave; in vse to povabljenim na ljubo zastonj. Večer za večerom so se zabavali v njegovi hiši; vsak se je hotel z njim docela seznaniti in postati njegov najboljši prijatelj. Neka stvar je delala vsem največjo preglavico, katere niso mogli ne pogoditi, ne zapo-pasti. On je vedno plačeval svoje račune z zlatom; vsako stvar, ki jo je kupil, je takoj plačal z zlatom ali pa z denarjem. Nikomur ni bil dolžan centa, bogate zabave in gostije jc pa prirejal vsak večer, na bankah je imel vedno več denarja ... Revežem je rad pomagal. Vsak dan se jih je /glasilo večje število, in vedno je rad pomagal potrebnim. IiC-ti so ga obožavali in hvalili po vsem mestu; rekli so, da je sree tega tujega gospoda blago iu še iz čistejšega zlata sestavljeno, kot so njegovi cekini. In tako je Pavel Brcgar zavzel prvi korak k oMveti in maščevanju . . . 18. Misterijozni Zlutar jc bil tajna zagonetka vsem, s katerimi je prišel v dotiko. Izvzetimi Andersons, ga vrestilei ni nihče poznal. Bil je pri-jatelj in pomočnik vsem, toda spoznati se ni dal nikomur. Bil je mož, ki je skušal kaznovati in zatreti zlobneže in izkoriščevalce in pomagati zatiranim; zato je pa med prebivalci vlival ugled in nplošno zaupanje. "Od kje neki je vne njegovo bogastvo?" so ne vpraševali. Nekateri so bili mnenja, da je bogat inozeniNki princ, ki potuje ' inkognito;' drugi zopet no rekli, dn mora biti kakšen bogat špekulant; slišati jc bilo še razna druga ugibanja. Todu leto za letom je šlo v prošlost — in nihče ni vedel več o Misterijoznem Zlstarju, kot so vedeli, ko so gs videli prvič. Res je špekulirul. Posojevsl je denar vsem novim podjetjem in jim dajnl navodila in nasvete. Opaziti je bilo več novih trgovin, bank in to-varn v bližnjih mestih, o katerih hc je Čulo, ds i-inu Misterijozni Zlstsr največjo glavnico "vlo-ženo. Opažati je bilo, da ho nekatere podjetja zelo dobro napredovala, dočitn ho druga šla rakovo pot. Vne to »e je mehanično vršilo po vplivu ln volji Misterijoznega Zlatarju . . . Pavel hc je poslu Žil nsjprsktlčnejšegs sistema purani in sigurno uničiti svojega sovražnika. . Motri gu je uničiti finančno, ker je vedel, da bo |M»tem ležal nt rt pred njegovimi nogami. . . J i in Orill je tudi špekuliral, ne le s nvojint denarjem, pač z vsem, ki no gn naložili ljudje v njegovo bsnko. Vlagnl je velike nvote denarja v vsa podjetja, ki so bils pripornana po Misterijoznem Zlatarju. Temu človeku je Orill več zaupni, kot vsem drugim strokovnjakom v Ameriki. Bil je mnenja, da oni mora biti že dober ape-kulant, nicer bi ne bil tako *elo bogat, Zsto je bil on, kot so bili tudi val drugi v D—, popol-noma prepričsn, ds je us|m«Ii va«povaod, kjer se Miaterijosni Zlstsr le priksžc Tisto jutro ko je odvetnik Anderson prinesel v banko pet miljonov in jih vložil na ime Misterijoznega Zlatarja, je Grill komaj verjel svojim ločem, da mu zaupa tujec toliko denarja ; toda denar je vkljub temu vzel, — se bom vsaj lahko udeležil večjih špekulacij, si je mislil. Ko je spravil denar, je rekel odvetnik: "Vlagatelj izroča denar v tvoje roke, da ga hraniš, ker ga ne potrebuje za nedoločen čas. Dokler ne bo potreboval, ue bo zahteval vloge, niti obresti." Grill je izpraševal odvetnika, kdo je pravzaprav ta tako čudno imenovani bogataš, toda brez povoljnega uspeha, Anderson je samo rekel: "On je moj klijent in me je vprašal, kje bi najvarneje naložil svoj denar. Jaz sem mu priporočal tebe, ker sem slučajno zvedel, da si postal bankir. Vedno rad pomagam svojim znancem in prijateljem . . ."In pomenljivo mu je kimal, opazujoč ga skozi bakrene omrežje. Tako je Griirprišel do velike svote denarja in ga rabil po svoje. Špekuliral je drzno in delal s tem take dobičke, da se je sam sebi čudil, da ima tako srečo. Po odvetniku Andersonu je dobival vse informacije, kje nalaga svoj kapital Misterijozni Zlatar — in tja je tudi on postal ves denar sproti, kar ga je dobil v svojo banko. To je bila njemu premišljeno nastavljena past, dočim se je sam smatral za zelo previdnega špekulanta. Tako je šlo dve leti, popolnoma po načrtu Bregarja in Andersona. Nekega dne so se začele širiti po okolici govorice, da je ena napredujočih in zelo na dobrem glasu se nahajajoča korporacipja napovedala bankrot. Čulo se je, da je Grill zgubil radi tega veliko svoto denarja, dočim je od ostalih Misterijozni Zlatar pokupil vse delnice prejšnji dan. "On je moral zgubiti miljone," so govorili med seboj ljudje; toda po tem finančnem polomu je Misterijozni Zlatar še bolj trosil denar kot prej. Niso se mogli načuditi njegovemu čudnemu obnašanjeu in veselemu razpoloženju. Kako vse drugače je zadel ta udarec bankirja Grilla. Ko je Grill zvedel, da Misterijozui Zlatar kupuje delnice one firme in jih odplačuje s precejšnim dobičkom za delničarje, je on začel delati lato, kar mu je povzročilo tem večje izgube. To je bil njegov prvi neuspeh v bančnem in špeku-lativnem poslovanju, zato ga je tem težje prenesel. Napil se je tako, da ga je O'Brien, ki je zdaj pri njem delal, le s težavo spravil domov. To pa tudi .ni bil zadnji slučaj. Korporacija za korporacijo je bila razpuščena, in ob vsaki taki priliki so doletele Grilla težke finančne is-gube, tako da je postal skoraj divji. Začel je pi-jančevati tako, da ga je bilo grozno gledati, ko je hodil omamljen in s krvavimi očmi po ulicah, pijan, da je le s težavo stal na nogah. V takem položaju ni mogel več trezno misliti. Večkrat je imel priliko kupiti dobre delnice, pa se je tako vdal pijančevanju, da je popolnoma zanemarjal svoje dolžnosti. Tako je hitro in sigurno šel proti uničujočemu prepadu . . . O'Brien je vse to opazoval z velikim zanimanjem. Večer za večerom ga je spravljal domov in ga položil na posteljo kot otroka. Nasmehnil se je pogostokrat in ue spomnil prejšnjih časov . . . O'Brien je bil zdaj popolnoma drug človek. Pokusil ni niti kapljice alkoholne pijače od o-nega Časa, ko ga je Grill tako grdo ozmerjal in še celo tepel. Zaklel se je tisti dan, da ne bo nikdar več pil, in svojo besedo je tudi držal tako natančno, da se je sam sebi čudil. O'Brien ni nikdar pozabil, niti odpustil Grillu onega sirovega nastopa. Kadarkoli se je spomnil na to, se je vzbudilo sovraštvo do Grilla v njegovem srcu. 'Že takrat je sklenil, da se maščuje nad Gril-lom in zdaj jc čakal samo še ugodne prilike, da mu z obrestmi vred vrne vse krivice, ki jih je od njega prejel kot zavržen pijanec . . . Videč, da postaja Grill vsak dan bolj moralično uničen in da zanemarja svoje posle vsestransko, se'je na tihem veselil in pripravljal za izvršitev svojega maščevanja, medtem ko je Gril trgovsko in moralno — padal, globje in globje . . . Nekega jutra je sedel O'Brien pri pisalni mizi v uradu Grillovc banke in globoko premišljeval. Pero je odložil in podprl glavo z obema rokama. Premišljeval je o finančnih polomih, ki jih je doiivljal Grill dnevno. O teh ihislih ne je spomnil tudi Misterijoznega Zlatarja, katerega glas se mu je zdel tako domač; a vkljub temu se ni mogel domisliti, da bi bil tega človeka že kdaj prej videl. Medtem premišljevanjem so se vrata hrupno odprla in odvetnik Anderson se je pojavil med njimi: »Stopil je hitro k njemu in ga stresel za rame. • "No, not stari moj prijatelj O'Brien! Kako se še kaj počutiš, no?" je smeje se govoril in ga tresel tsko, da je oni skoro s stola padel. "Ali še veš, kako smo se včaaih v šoli učili in si izbirali rasne poklice, katere smo pripisovali sebi v bodočnosti? In kot se vidi, nisva midva baš slabo isbrala. Sicer nisva posebno velika gospoda, vendar se pa lahko prištevava srednjim slojem, če Še tako delimo nsše ljudstvo . . . Umrli pa tudi še nismo, — vedno je Se čas za napredovanje, dragi moj O'Brien!" O'Brien se je otresel njegovih rok in mirno odgovoril: "Ne verujem, Anderson, da bi kaj prida napredoval. Jaz setn uničil svoje zmotnosti v mladih letih, zato ne bom nikdar posebno napredoval. Poboljšal sem se toliko, da sem boljši človek kot nem bil v mlsdosti." • "Res je, O'Brien," odvrne advokat, "in jas sem zelo vekel tega. Ti si uničeval ognjeno vodo kar na debelo tsm gor v prospektih," in smejsl ne je na ves glan O'Brien je globoko vzdihnil. "Pijača je bils moje iivljenje, brez nje sem bil bolan in otožen," j« rekel O'Brien. "Bil nem v brezupnem pololaju ..." (Daljo aledU \..... Oskar Wilde: Učitelj Od svojega detinstva je bil navdahnjen s popolno znanostjo 0 Bogu. Ko je bil še mlad deček, so prihajali svetniki ln svete žene,.ki so stanovali v svobodnem mestu njegovega rojstva, in strmeli nad globoko modrostjo njegovih odgovorov. In ko so mu( starši dali moško obleko ln prstan, jih je poljubil in zapustil; po svetu je odšel, da bi svetu govoril o Bogu. Zakbj tisti čas jih je bilo mnogo, ki niso vedeli za Boga ali pa je bilo njih znanje nepopolno in so oboževali malike, ki so stanovali v gajih fn se niso menili za svoje častilce. In svoje obličje je okrenil proti jolncu in potoval. Brez sandal je hodil, kakor je videl svetnike, in na svojem pasu je imel usnjeno 1 orbo in steklenico iz žgane prsti. ' In ko je hodil po deželni cesti, ga je obšlo veselje, izvirajoče od znanosti božje, in brez prestanka jc prepeval pesmi Bogu na slavo; in čez nekaj Časa je dospel v čudno deželo, kjer je bilo mnogo mest. In enajst mest je prehodil. Mnogo mest je ležalo v dolini, druga ob bregu velikih rek in- zo pet druga na holmih. In v vsakem mestu je našel učenca, ki ga je ljubil in mu sledil. In tudi velika množica ljudstva mu je sledila v vsakem mestu in nauk božji se je širil po vsej deželi in mnogo via dajočih oblastnikov se je izpre-obrnilo in svečeniki v svetiščih, kjer so stali maliki, so videli, da so ob pol dobička. In če do opoldne udarjali na boben, ni prihaja lo nič več ali pa le prav malo lju di s pavi in mesnimi darili, kakor je bila pred njegovim prihodom navada v deželi. Ampak čim več ljudstva mu je sledilo, čim večje je bilo število njtgovih učencev', tem večja je bila njegova bridkost, In sam ni znal, zakaj je bila njegova bridkost tako velika. Vedno je govoril le o Bogu, zajemajoč iz bogate znanosti o Bogu, ki mu jo je podelil Bog sam. In nekoč zvečer se je napotil iz enajstega mesta, mesta v Armeniji, in njegovi učenci iu velika ljudska muožicu so mu sledili; in šel na goro in sedel na skalo vrh gore in njegovi učenci so ga oddajali kroginkrog in množica je klečala v dolini. In svojo glavo je sklonil na roke in se razjokal rekoč v avoji duši; "Zakaj sem poln bridkosti in strahu in zakaj mi je tako, kakor, da je sleherni učenec moj sovražnik?" In duša njegovu mu je odgovorila rekoč: "Bog te je navdahnil s polnim znanjem in to znanje si izročal in oblačilo brez šva Ki raztrgal na kosce. Kdor izroča modrost, ordpa samega sebe. Podoben si tistemu, ki daje svoj zaklad razbojniku. Ali ni Bog modre iši od tebe? Kdo si, da razna-šaš skrivnost, ki ti jo je Bog razodel? Nekdaj sem bila bogata in ti si me osiromašil. Nekdaj sem gledala Boga in zdaj si mi ga za-kril." ln znova se je razjokal, zakaj vedel je, da je duša njegova resnico govorila in da je drugim izročal znanost božjo in da se je o-prijemal oblačila božjega in je njegova vera v tej meri pešala, kakor je raslo število tistih, ki so mu verjeli. Sam sebi je dejal: "Nič več ne bom govoril o Bogu; kdor oddaja modrost, oropa samega sebe." In čez nekaj ur so prišli k njemu učenci in se mu priklonili do tal, rekoč; "Učitelj, govori nam o Bogu, popolna je tvoja znanost o Bogu in razen tebe nima nihče te znanosti." In on jim je odgovoril, rekoč: "O vseh rečeh v nebesih in na zemlji bom govoril, ampak o Bogu vam nočem govoriti. Ne sedaj in ne pozneje vam ne bom govoril o Bogu." Pa so se razljutili in mu dejali: "V puščavi si nas peljal, da te poslušamo. Ali nas gladne zapodiš, nas in veliko množico, ki ti je sledila." In jim je odgovorilr rekoč: ".O Bogu vam ne bom govoril." . ( Konec prihodnjič.) Ne vodno. Zdravnik: "Ali šc vedno jeclja vas sinček?" Mati: "XC ve^o, boče govoriti!" samo NOVA AMERIŠKA I2*a Washington, 15. 0kt _ riski znanstveni ženi j i* Pripravo, ki prejkou* oiuog let nad Berlin v viiini £ nad zemljo V tej višini M ški eroplani i„ UpQvi bo proti letalcem bre* 1 o višino bo mogoče doj voiznajdeniin motorjem | imenujejo "Libertv motor" kovnjaki ao molor pr,izkll našli, du je popolnoma pru za tako visok polet. Kdin statek je bil, da avijatik v vi šest ili milj pride v redek vri zahteva hitro dihanje in vsle napornega dela pluč j«, ,H nemogoče obstati. 1)(, zdaj letalci dvignili dve milji i„ že v tej jriaočini so naleteli like težkoče z dihanjem. Toda tudi ta nedostatek j< odpravljen. Prvi iznajdbi takoj pridružila druga v ol,| parata za umetno shrambo k ki ga avijatik težko dobi v čini šestih milj. l/.nujdlia j? priročna, da letulec ne obču benib ovir. Aparat jc pričv tako, da avtomatično zalajn tika z zrakom. Obe iznajdbi sta rezultat kegu napora in eksjieriiiii izvedenci v eroplansker zdravniškem oddelku ameriAl made. Tukujšnji vladni eki kakor tudi zavezniški izjav da s temu dveniu iznajdba« rešeno zadnje vprašanje: )>