—    255    —
Novičar iz austrianskih krajev.
Xq. Iz Ormoža na Staj. 1. augusta. Tudi pri nas, to je, Da doljaean dravskem in murskem polju,, je žetev dokončana in veliko žita je že omlačenega, ker manj premožni so že teško pričakovali novega pridelka. Hvala Bogu! da smo veliko več pšenice in reži naželi, kakor smo pričakovali, razun tistih krajev —> in žali-bog, da jih je dosti — ktere je toča potolkla. Slame je manj, kot preteklo leto, zerna pa več in kaj lepo je; kopa daje letos drevenko z verhom, ko je lani še le troje kop drevenko dalo *). Tudi ječmen je dobro ple-njai, še bolje pa obeta oves, kterega se nek že 20 let ni toliko naželo kot letos; čudo! da pogostoma se na-rajmate v enem olusku po dve zerni. Koruza kaj lepo stoji, po dvoje in troje veličin steržev nosi eno steblo. Zgodnji krompir je bil čisto zdrav, pozni pa je začel na perja čemeti se in trohneti. Sena se je veliko manj nakosilo kot lani, pa je veliki lepši od lanskega. Sadja, kakor sem že zadnjič omenil, ne bomo imeli nič; tista trohica sliv (češpelj), ki je bila na drevju, je še zelena odpadla. Vina bo malo, morebiti komaj desetina lanskega pridelka, amod in pikec sta popustila prazne petlice, — na  braj-
*) Ena kopa (Schober) ima 2 kopici, ena kopica 30 snopov, 1 snop je 15 liber težak. S tem popravim na opomin častitega* gospoda pomoto v 71. listu lanskih „Novictf.                  Pis.
dah pa pokončajo tertna bolezen grojzde. Pravijo, da prezgodnji mraz v jeseni in soba barja konec mesca januarja sta škodovala. Tudi kuhinskih sadežev se je obilo pridelalo; omenim tu le čebule, ktero kmetje iz okolice dor-navaske voz za vozom že neprenehoma skozi dva dni na horvaške sejme vozijo in s »kupljenimi dnarci v va-raždinske toplice zahajajo.
Veseli ta dopis pa, Bogu bodi milo! moram skleniti z žalostnim naznanilom, da nagla smert nam je vzela izverstnega domoljubja, za kterim vsa okolica serčno žaluje — gospoda Ju rja Kajni č-a, župnika pri sv. Bolfangu v Višu, ki je za mertvudom v naj krepkejši starosti umeri. Bil je rajni zares mož po volji božji, ves udan svojemu poklicu je bil učenik neutrudljiv, to-lažnik žalostuim, svetovavec in prijatel revnim in za-pušenim, podpornik šolam, v versti doraorodcov pervi! Kjerkoli je bival, je zapustil blage spominke delavnosti svoje, in leta in leta bojo cvetele — njemu v spomin — mnoge vertne zasadišča, ki jih je napravil na Humu in okoli Huma.    Bila mu žemljica lahka!
Iz Železnikov 3. aug. J. L. Pač čudno je, da dosihmal še nihče ni spomnil novih orgelj farne cerkve v Krajnu, ker so vendar hvale vredno delo o glasu in unajni ličnosti. Po mojih mislih si je mojster, pod-breški orgljodelec P. Roje, s tim delom očitno hvalo zaslužil; kako tedaj je to, da celo krajnsko mesto nima ne enega moža, ki, izveden v orglarstvu, bi bil le za pol ure pero v roke vzel, in pohvalil, kar je hvale vrednega? Razglasujmo dela in imena umetnikov, da jih svet pozna! Gotovo se „Novice" nikdar ne branijo jemati pohvalnih spisov v svoje liste, ako je hvala zaslužena in zadeva domače reči.
Iz Ljubljane- Častiti gosp. J. Le vi čn i k iz Železnikov nam je te dni dopisal, naj oznanimo sledeči predlog po ,3Novicah": „AIi bi ne bilo prav, da bi se naši prerano umerli Josipini Turnogradški s tim spominek postavil, da bi se vsi njeni spisi v eno delice natisnjeni na svetlo dali? Gosp. dr. Toman ima gotovo obraz rajnke, ki naj bi se tudi ti knjižici pridjal, kakor bi tudi njeni nape vi se lepo podali ti zberki (njeni „občutkiaso bili posebno dobri in bi tudi bili vredni natisnjeni biti). Življenjepis bi gotovo naj bolje napisal gosp. Lovre Pintar. Po mojih mislih bi se to delo, ako bi se ga posebno kak izversten pisatelj lotil, prav lahko spečalo deleč in deleč, ker nje ime je slovelo, kjer koli se čuje mili slavski glas. Tudi bi se imeli naročniki nabirati in potem njih imena natisniti. Razglasite to moje mnenje po wNovicaha! — Radi vstrežemo častitemu domoljubu, kterega blaga misel res zasluži, da bi se izpolnila. Al izpolniti jo zamore le mož njeni, gosp. dr. Toman, ker po našem mnenju se noben drug ne sme prilastiti njene slovstvine zapuščine; pa tudi v vsakem drugem obziru bi gosp. dohtar zamogel naj bolje vrediti omenjeno knjižico.
—   256   —