Štev. 6. V Mariboru 8. februarja 1883. Tečaj XYII.
List ljudstvu v poduk.
Uhaja TSAk i« l rte k in velja s poitnino vred in v Mariboru > poiilja- po,»»,»,,,« ]{,t« prodaja knjiBar Novak na velikem tr^u po 5 kr. -
Mj.m na dom 11 «le lete 3 »Id., m pol leta 1 (cM. 60 kr.. za r.trt	ltokopl»! ae ne vračajo, neplačani listi »o ne sprejemajo.
I*U »0 ir. — Naročnina se pošilja «pravnistTH v (tijaAkem »cmonilcn	„ ., .... . . , « ,
(Knaben.emlnar). - Deležniki tiskovni*» druitva dobi.ajo list brat	oznanila le pla .uje od navadne vrstice, 5e sc natisne enkrat S kr.,
posebne naročnine.	dvakrat IS kr., trikrat Jf. kr.
Nemški potovalni učitelji pri Slovencih in kmetijske podrnžnice.
(Izv, dopis iz Celja.)
Kmetijska podružnica celjska je imela dne 3. t. m. zborovanje, pri kterem je g. profesor Wilhem iz Gradca prednašal o hmeljarstvu, to pa v nemškem jeziku, ker sicer vrli, učeni za gospodarski napredek vneti gospod slovenščine zmožen ni.
Po dokončanem črez eno uro trajajočem govoru bi bil moral tistega g. Grah v slovenskem jeziku ponoviti. Ker so pa kmetje med dolgim jim celo nerazumljivim nemškim pred-naš&njem zapustili dvorano, ni hotel g. Grah prednašanja na slovensko prestavljati, z gotovo opravičenim izgovorom, da ni več kmetov med poslušalci, tedaj tudi zdaj ni potreba več, slovenski govoriti.
Govorilo se je dalje pri tem zborovanji o novih predloženih postavah zarad davka in je g. Lutz v imenu predstojništva podružnice prednašal ali bolje rečeno prebiral pismeno razpravo o visokih davkih v obče ter h koncu v imenu omenjenega predstojništva stavil predlog, naj bi se gledalo na to, da ne bo kmetski posestnik od novih davkov pretrdno zadet in naj bi se v tem smislu prosila poslanca g. dr. Vošnjak in g. dr. Foregger, v državnem zboru na to paziti.
Po govoru g. Lutz-a se oglasi g. Miha Vošnjak.
Najprvlje omenja, da je sploh neprijetna reč, govoriti o plačevanji davkov, kterih ne plačuje nobeden prav z veseljem in posebno bogatinci ne. Posebej zarad vpeljave novih davkov govoriti je še neprijetniše.
Če se pa pomisli, da se stroški države poplačati morajo in nikakor ne kaže, da bi se zmirom novi dolgovi delali — ne pomaga nič; mora se misliti na vpeljavo novih davkov in sicer takšnih davkov, kteri ne bi zadeli vže
itak preveč obloženega malega posestnika temveč premožne ljudi ?
Gospod Vošnjak govori potem o tistih davkarskih 4 postavah, katere je finančni minister zbornici poslancev predložil in sicer novi pridobitni davek, potem davek naložen pod-vzetjem, ktera so obvezana javen račun polagati, davek od rent ali dohodkov in personalni prihodninski davek.
Gosp. govornik meni. da se ne sme pridobitni davek nalagati tudi na postranski zaslužek kmetov.
Davek, naložen na k pologanju javnih računov obvezanim podvzetjem, kakor bankam, železnicam, društvom na akcije v obče bi pa uže smel ojstrejši biti, t. j. naj bi se ravno od teh podvzetjij prav visok davek tirjal.
Novi davek od rent, to je davek, kteri bi se plačeval od dohodkov kakor so obresti od akcije državnih dolžnih pisem, privatnih posojil itd., ter bi znašal okoli 5"/0, bi naj smel zadeti saino osebe, ktere imajo veliko enakih dohodkov ne pa osebe z le en par sto goldinarjev dohodka na leto. Gospod govornik nikakor ni za to, da bi se obresti nizkih ulog v hranilnicah in posojilnicah obtežile s tem davkom, sicer se pa ni kmetu treba bati tega davka.
Kmet ima prav malokdaj take dohodke in še redkeje pa črez 300 fl. na leto. Manje od 300 11. bi bilo itak po nasvetu finančnega ministra davka prosto.
Kar se tiče tako imenovanega personalnega prihodninskega davka, kteri bi pač vteg-nil tudi premožnejše kmetske posestnike zadeti, — ta davek bi namreč zadel vsacega državljana, kteri ima več, kakor 600 fl. čistega dohodka na leto, tedaj bi "na pr. tisti, kteri ima 700 fl. čistega dohodka, plačeval 2 fl. 10 kr., če ima 1000 fl. čistega dohodka pa 4 fl. 65 kr. itd. Priklade k temu davku bi se po postavnem načrtu nalgati ne smele.
Ce se pa pomisli, da je v naših krajih prav malo kmetov, kterim bi davkarija dokazati
zamogla več kakor 000 ti. čistega letnega dohodka (obresti od vknjižeuih in nevknjiženih dolgov, plačila družini in drugi opravni stroški itd. se bodo vračunili pri odločbi čistega dohodka), tudi ni menda velike nevarnosti za kmeta; vendar pa bi bilo bolje, če se sploh odločno protestira zoper vsaki novi davek kmets-kim posestnikom.
Ker se pa morajo dohodki države vendar le povikšati, je gospod govornik tega mnenja naj se vsaj lestvica (Seal a) za odločen je personalnega prihodninškega davka predrugači, kakor njo vlada predlaga in sicer tako, da bi tisti, kteri ima večje dohodke tudi razmeruo več plačeval.
Po predlogu vlade bi na primer oni s 10.000 goldinarjev letnega čistega dohodka plačeval samo 120 gol d. 50 k r., milj on ar samo 725 goldinarjev, veliko premalo z ozirom na dohodek!
Po mnenji g. Vošnjaka bi naj ta davek vže rajše celo odpadel in naj se mesto tega vpeljal borzni davek in davek na plin.
Borzni davek bodo plačevali gotovo le sami bogatinci, naloženi davek na petrolej je pa vbožno prebivalstvo plačevati prisiljeno — naj se naloži še davek na plin, kteri bode tudi premožnejše meščane zadeval.
Vobče glasuje g. Vošnjak za predlog pred-stojništva podružnice želi pa dostavek: naj se vpelja tudi borzni davek in davek na plin.
Pri glasovanji ostal je predlog g. Vošnjaka z nekaj glasov v manjšini in sprejel se je tedaj predlog predstojništva podružnice.
Zarad izida o volitvi naj se omeni, da je bil izvoljen kot predstojnik g. dr. Langer in večinoma tudi vsi poprejšnji odborniki. Kot poslanca k občnemu zboru kmetijskega društva v Gradec sta izvoljena g. dr. Langer in g. Lutz. Udje iz Zavca in iz št. Jurija so bili slabo zastopani!
Konečno se omeni, da je g. Vošnjak prosil poslanca k občnemu zboru kmetijskega društva, g. dr. Langerja, naj stori kar je potrebno in priganja, da se sklene postava zoper razdiranje in uničevanja posestev, ktera so v eksekuciji.
Davkarije na spodnjem Štajerskem.
Leta 1SG2 pod štev. 406/pr. izdalo je c. kr. finančno ravnateljstvo v Gradci davkarijam in drugim svojim liuančnim uradom sledeči za-ukaz. Gemäss hohen Fiiianzministerial-Erlasses vom 12. März 1862 Z. 12854—746 wird bedeutet, dass in allen Bezirken mit rein slavischer oder gemischter Bevölkerung nicht nur alle Eingaben in den Landessprachen unweigerlich zu übernehmen, sondern auch den Partheien
die Erledigung in jener Sprache hinaus zugeben ist, in welcher die Eingabe überreicht wurde. Die Unkenntniss der Landessprache seitens der Beamten darf die Buchführung dieser, insbesondere in Steuersachen schon von der Staatsklugheit gebotenen Massregeln durchaus nicht hindern und wird daher nötigenfalls durch Versetzungen von Amtswegen die Vorsorge getroffen werden, dass bei Aemtern in den oben bezeichneten Bezirken wenigstens einer der Oberbeamten auch der nicht deutschen Landessprache in Wort und Schrift kundig sei.
Preteklo je dolgih 20 let in dandanes se na ta visoki ukaz redko kedaj jemlje spodoben ozir. Poreče se, da ni uradnikov, kateri bi slovenski znali in hoteli k finančnim uradom, ni jih, ki bi se hoteli slov. pisave v istini naučiti, v kratkem: ni sposobnih uradnikov. To so ničevi, puhli izgovori. Vzrok, da niso oduašaji v naših davkarskili uradih na spodnjem Štajerskem, kar se tiče slov. jezika in uradovanja, nikakor povoljni, da nikakor ne odgovarjajo tirjatvam navedenega ukaza, jedino je ta-le: Zmožnost slov. jezika v govoru in pisavi še se do sedaj nikdar ni strogo tirjalo, temveč preziralo. Navidezno zahteva se pri tem in onem mestu, ako se izpiše, znanje slov. jezika. Da, vprašamo pa, kje in kedaj dobil je Slovenec radi znanja jezika prednost? Pri vsaki davkariji na Slovenskem moral bi saj jeden višji uradnik biti zmožen slov. uradovanja. To neki tir j a celo državna previdnost.
Besnično, resnično vam povem, da Slovenec uradnik ni taki bedak, da bi kazal in dokazal svojim prednim jezikovne znanosti le za to, da bi ga potem kot narodnjaka — prezirali. V Celji, v Mariboru, na Ptujem, mislil bi človek, morajo biti pri davkarijah nastavljeni uradniki, kateri bi mogli biti pravi cvet slov. finančnih uradnikov. Bilo bi to naravno, ker večja je zmožnost, večje je znanje, tem večje mora biti priznanje, plačilo. Poznam jih dobro davkarske uradnike na spodnjem Štajerskem in dobro znam, da ravno tisti, kateri najhujše nemškutarijo, gojijo največje upanje do boljših mest.
Na vsako slov. ulogo moral bi se dati pri finančnih uradih tudi slov. odlok, to tirja neki tudi državna previdnost (Staatsklugheit). Bože mili, koliko tisuč slov. ulog smo uže rešili in rešujemo - nemški. Saj nadzornik, posebno pa gospod okr. glavar nočeta slovensčiue, slovenščine sama nista zmožna. Saj pri našem finančnem ravnateljstvu ni niti jednega tajnika tem manje višjega uradnika, ki bi le količkaj slovenščine znal. In Boga-mi — nižji uradnik ima dovolj drugega dela. Slovenci nočejo radi v finančne urade in težko nas dobijo, dokler so nam zaprečene stopnje k višjim mestom radi — politične previdnosti, katera še dan daues jako
nasprotuje finančni previdnosti. Opravništvo ločili so od sodnij, ločijo še naj finance od politike, potem pa bo!	Brežičan.
Gospodarske stvari.
Vinograd.
Trta ljubi dobro zagnojeno, peščeno prst, ne pa vlažne ilovice ali gline, ktera dežnice in snežnice ne preceja. Tudi novina se ji dobro prileže.
V mokri, hladni ali mrtvi zemlji stoječa trta ne more prav roditi, in še ono grozdje, kar ga nerado priraste, ne bo nikoli prav sladko, ne more dati pitnega vina. V vinogradih mora biti zemlje na debelo; v plitvi ne dobivajo razne korenine zadosti živeža. Kako ji ugajajo suhotna vulkanska tla, to kaže vino, ki raste okrog ognjenika Vezuva v Italiji. Za-rad posebne izvrstnosti dali so mu ime: Kri-stove solzice. — Dalej se prilega trsu južna, t. j. solnčna, najbolje poldnevna lega, da ga morejo solnčni žarki celi dan in od vseh strani ogrevati. In če je vinograd tudi v varnem zavetji pred hudimi, mrzlimi vetrovi, zlasti pred severom in krivcem, potem se tudi pozébe ni toliko bati.
Naši spredniki so to gotovo dobro vedeli, ker so trsje le po solnčnih gričih, goricah in hribih zasajali. Mile Slovenske gorice na pr. so, zlasti po južnih straneh, vse s trto obraš-čene. Ce reče kdo pri nas, da gre v goro, gorico, gor'co, — ne misli Slovenec s tem sploh male gore (gorice), ampak vinograd, goro ali gorico s trto zasajeno.
a)	Trtna plemena, iz kterih se po Slovenskem najizvrstnejše belo vino nareja so: 1. Rivček beli. 2^ Traminec rudeči. 3. Traminec beli. 4. Žlahtna mušica ru-deča. 5. Habšovina bela. 6. Sipón ali (Mos-ler). — Ljutomerske, Radgonske, Kapel-ske, Crešnjevske in Mariborske gorice, ktere slové tudi zvunaj štajerskih mej, so po večjem s šiponom in belim rivčekom zasajene.
b)	Plemena druge vrste: 1. Rivček beli ita-ljanski. 2. Plaveč rumeni.
c)	Plemena tretje vrste: 1. Žlahtna mušica bela. 2. Klešec rumeni. 3. Zlahtnina ru-deča. 4. Mušica zelena.
d)	Plemena za rudeče vino prve vrste so: 1) Žlahtna mušica modra ali plava. 2. Kavka modra. 3. Klešec modri. 4. Kadar-ka modra.
e)	Plemena druge vrste: 1. Portugizec rani modri. 2. Laški moder. 3. Tičnik črnikasti.
t) Plemena, ktera v najboljših legah, naj-žlahtneje vino dajo in ob enem času do-
zorijo, so sledeča: I. Rivček beli. 2. Rivček beli italijanski. 3. Sipon. 4. Habšovina bela. 5. Kavka modra. 6. Klešec modri. 7. Kadarka modra.
g)	Plemena, kterih grozdje precej zgodaj dozori, in se tudi v srednjih krajih in legah še dobro vino prideluje, so: 1. Traminec rudeči. 2. Traminec beli. 3. Plaveč rumeni. 4. Klešec rumeni.
h)	Plemena, kterih grozdje zgodaj dozori, celó v mrzlih krajih in neugodnih legah, pa vendar milo vino daje, so tale: 1.
Žlahtna mušica rudeea. 2. Žlahtna mušica modra. 3. Žlahtna mušica bela. 4. Arbst modri.
i)	Plemena, ktera v vročih letinah grozdinke (civebe) storijo in se iz njih sladin dela, so:vl. Traminec rudeči. 2. Traminec beli. 3. Sipon itd.
Pomniti je: Po Slovenskem še vedno jako razširjena belina, lipovšina bela in rudečkasta, zelenika, javor, šopatna, peles itd. so trte, ktere, zlasti zadnja tri plemena, bo treba skoraj z boljšimi spodrinoti.
Pravi ëas si sušljenkov ali žlahtnih cepičev narezati-
Zopet se je povrnil čas, v kterem se mora umni sadjerejec ogledati, da se za zimsko in spomladansko požlahtnovanje preskrbi s potrebnimi sušljenki ali žlahtnimi cepiči.
Najboljši čas za to delo je zimska doba od meseca novembra do sred meseca februarja. Narezavajo se cepiči ali z ostrim nožem ali pa primernimi drevesnimi škarjami. Vrezati pa se morajo tako, da še nekaj starega lesa na cepiču ostane.
Pogostoma zlasti med kmetskimi sadjerejci se še nahaja krivo mnenje, da se cepiči ne smejo narezati, ampak treba jih lomiti. Ali s takim lomljenjem se na maternem drevesu dostikrat veliko škode naredi.
Odkrhnjena veja na drevesu se ne zaraste in mnogokrat je tak lom kriv marsiktere bolezni in da se cela krona prej lepemu drevesu po takem potu popolnoma pokvari in celo drevo uniči, kakor se je pisatelj teh vrstic v veliko škodo pri mladi črešnji prepričati imel neljubo priliko.
Ako se vrezan sušljenk v hranitev v zemljo ali prst vtekne, tako se tak cepič delj časa svež in zelen ohrani od onega, ki je bil ulom-ljen, ker gladka prirezana ploskev vlago po-sreba, nalomljen konec pa gnjiti začne.
Cepiči, ki so za požlahtnovanje najbolj pripravni, naj so debelosti gosjega peresa. Ce so tanjši ali slabejši, se ne primejo radi.
Od črešenj naj se sušljenki posebno na mladih in krepko rastočih drevesih narežejo,
ker imajo na starejših drevesih mladike preveč cvetnih ok.
Varovati se je tudi. sušljenkov si narezati od dreves, ki imajo rakovo bolezen ali krone uši. Ko bi se pa to moralo zgoditi, tako je pa treba cepiče prej v vinskem cvetu oprati. Hra-nujejo se najbolje na senčnatem prostoru na vrtu ali pa v zračni kleti v vlažnem pesku.
Konjerejceni na znanje. Licenciranje privatnih žrebcev vrši se letos meseca februarja in marca, namreč v Gradci dne 22. februarja ob 10. uri predpoldnem, Liebochu 23. ob istej uri, Koflach 23. ob i!, uri popoludnfe, Feldbach I. marca, Hartberg 3. marca, Wildon 5. marca v Cmureku 5. marca ob 4. uri popoludne, Mah-renbergu 6. marca ob 9, uri dopoludne, v Mariboru 6. marca ob ! 2. uri, v Ptuji 7. marca ob 10. uri predpoldnem, v Ljutomeru 8. marca ob 10. uri, v Celji 9. marca ob 9. uri in v Sevnici 10. marca ob 9 uri predpoldnem, naposled v Liezenu 12. in Muravi 13. marca t. 1. Kdor hoče svojega žrebca za pleme rabiti, mora ga pred komisijo postaviti, da se mu licencija da. Brez tega ne sme spuščati, sicer bode kaznovan. Žrebca pred komisijo postaviti morajo tudi tisti posestniki, katerim se za vzdrževaje žrebca subvencija (podpora) daje.
Sejmi. 9. febr. Konjice 10. febr. Vozenice 12. febr. Gomilice, Ponkva, 13. febr. Ljutomer, 14. febr. llače, Sevnica, Žavec, 15. febr. Gradec, Brežice, Tržiše, 16. febr. sv. Miklauž v Susilak.
Dopisi.
Tz Lembalia. (Nesreča in hudobija.) Slabo navado imajo fantje po nekod v konjiškem okraji, da hodijo pod okno prežat in gosto-vanjščakov dražit. Tako smo brali v zadnjem Slov. Gospodarji. Pa ne samo tam, ampak tudi drugod je ta slaba navada, ktera veliko hudega stori, kakor se je tukaj zgodilo v sredo, 31. januarja. Bila je v Lembaški vesi poštena gostija, pa ponočni prežarji so jo sebi in drugim v žalost in sramoto spremenili. Prišli so v mraku pred hišo M. Pš., kder je bila ženitnina, prežat, se začeli med seboj pehati in kavsati in vin-carski sin, Jakob Sabelnik, od tovaršev razdražen, se zagrozi: „danes še bo eden zmed vas mrtev", zapusti tovarše in se vrne okoli desete ure z nabito dvocevko, ktero brez pomislika med fante sproži. S prvim strelom zadene Jakoba Repa v trebuh, da se k priči zgrudi, zdaj pa še enkrat ustreli in rani več fantov. Se ve, da je sedaj bilo vsega prežanja konec, pa tudi strašna hudobija storjena. Jakob Kep f-mrtno v trebuh ranjen, je vkljub hitrej pomoči moral na Svečnico ob 5 uri v neznanih mukah umreti. Pokojni je bil
nadepolni sin postaranega očeta, in bi imel v kratkem gospodarstvo prevzeti, ter je že sedaj pridno očetu pomagal, se tiho in spodobno obnašal ; pa prišel je po nesreči med ponočnjake in prežarje in čeravno nedolžen, je vendar moral prezgodnje smrti umreti. Kakor priden mladeneč se je lepo na smrt pripravil, svojemu morivcu odpustil in hude bolečine voljno prenašal. Kdo pa popiše žalost dobrih starišev, ki so po taki poti zgubili svojega dragega sina? Oh naj bi bila ta žalostna dogodba svarilen glas vsem ponočnjakom in prežarjem, da opustijo to ostudno in nevarno navado! Noč ima vselej svojo sovražno moč posebno za mlade ljudi, ki se v takošni hudičevi šoli lehko popolnoma spridijo. — Kaj pa je z morilcem? Ta je malopridni sin premehkih starišev. Oča je gluh, mati pa slepa od napačne ljubezni do otrok ; za mlada je sinu vse prepuščala iu si izredila razbojnika. Že pred nekaterimi leti je pomagal nekega vincarja moriti in je zavoljo tega sedel dve leti v ječi, sedaj pa je dozorel za vislice. Bodi Bogu potoženo ! velika napaka v tukajšnem kraji je, da, kar si vincarski sin ali hčer zasluži, to vse sme hraniti pa tudi zapraviti. Zato pa se vincarski sinovi tako lehko spridijo, ker zgodaj v krčme zahajajo, smodke kadijo in težko zasluženi denar zapravljajo. Posebno žalostno je, da stariši tudi male otroke s seboj v krčme jemljejo in jih z vinom napajajo, ter tako sami pohujšavajo. Bodi tedaj ta žalostna pri-godba potreben nauk za stariše, da svoje otroke zgodaj strahujejo, da jih ne puščajo med društva, kder se lehko pohujšajo in spridijo, sicer bodo prepozno bridke solze točili, kakor jih zdaj točijo — pomilovanja vredni — Lembahžani.
Od sv. Miklauža pri Slov. gradci. (L i s-jak.) Naglo prisopihal je v pisarno občinskega urada iz Marenberške pošte celjski „Kmetski prijatelj". Ta list pa v resnici nima zastonj imena „lisjak" ker tako skrit in zavit je prišel, da niti repa ni bilo zaslediti, po nosu njega pa tudi ni poznati, ker je imel nos še bolje dobelo zavit z lesičjim gnjezdišem, ker je menda po poti besede vdihal tako le: „Slavni občinski predstojnik! Prosim, berite pridno „Kmetskega prijatelja" posebno pa dopis iz Mahrenberga in ravnajte se po njem. Potem mislim, da Vas gospod Dr. Suc ne bodo več v koš dobili. Zdravo." Podpisa pa ni bilo. Naznaniti morem, da ta lisjak ni najšel prostora v naši pisarni, ter je mogel oditi na stranisče. Vi Marenberčani! pa pustite nas pri miru na naši slovenski zemlji, ter nam lisjaka ne porivate. Ako bi bili rep lisjaka zagledali, bi ne bili razrušili ležišča, ter bi njemu s sledečimi besedami pokazali pot. „Gehe zuriick, von wo du gekommen bist"!" Slovensko pa se lisjaku ne sme ukazati, ker ta levna stvar bi znabiti slovensko ne razumela. Kar pa zadeva koš č. g. dokt. Šuca
morem omeniti, (la mi, kar nas zadeva, brez vseh tujih svetov sklepamo, č. g. dr. Suca pa kot vrlega narodnjaka i poštenjaka spoštujemo i čislamo, ter vedno želimo, da bi nam Bog tega gospoda še mnoga leta, kot boritelja i buditelja našega naroda, ohranil. Vašega kmets-kega prijatelja p. d. „lisjaka" i pa vaših nasvetov iz Marenberga pa tukaj ne potrebujemo.
Občinski urad.
Od sv. Benedikta v Slovenskih goricah. (Priden Slovenec pokopan.) Blizu nas je kraj Trstenik imenovan; od ondot je čez Šavnico in Nasovski vrh pri treh križih malo uro proti Apačam do nemške meje, ktera se ne da prav določiti; blizo 50 let, kar starejši ljudi pomnijo, se ni nič premeknola. Trstenički kraj spada k mali občini „Sv. 3 kralji". Tukaj prebivajo sami pridni narodni stanovniki; ni jed-nega nemškutarja dobiti; le škoda, da niso v moči za svojo krasno cerkvo više skrbeti in da tamo ni župnije. Na vse strani so lepi vrhi videti, posebno lep je Trsteniški vrh. Tam na konci stoji zala, bela kmetiška hiša med sadu-nosnim drevjem skrita, ktero so tudi Nemci dobro poznali. Ko stopiš v tisto hišo, je vse čedno, po izbi so lepe podobe razobešene. Koj spredej je videti v lepih mavričastih barvah tiskani „Peter Dajnkov očenaš", kterega morebiti nikjer več ne najdeš. Prebivalci so priljudni, slovensko gostoljubno. Vsakega sprejmejo. Ali žalostni dnevi so prišli za rodbino. Očeta in mater tote hiše smo v kratkem pokopali. V tem domu so bili vredni kmetiški štarši, pridna slovenska mati Mica in oča Franc ^ Vakaj. Oča ni bil žlahnega stanu, vender je veljal za Trsteniškega očeta. Imel je žlahne lastnosti. "Bil je pošten, veren, pobožen, potrpežljiv. ''Nikdar ni bilo kakega prepira pri sosedih, pravico sta skazovala vsem ljudem, čislana bila povsod. Spomina vredno je to, da je oča veliko barantal z Nemci pa ni znal nemški, ne pisati, ne citati. Nemci pa so imeli zaupanja do njega. Nikdar ni godernjal, da ne zna nemški. Lehko je prodal veliko volov, vina, žita, drv itd. Ni trebalo kakega tolmača: zdaj pa marsikteri zna nemški brbljati pa nima kaj prodati, ne reši nobenega zveličavna nemščina. Hudoval se je oča Trstenički edino nad nekdajnimi šolami, iz kterih si je komaj nemški podpis ohranil; on reče: „Glejte, kteri smo takrat v šolo hodili, posebno pri sv. Ani, kder so nam samo nemščino v bučo tlačili, ne znamo nič, kakor jaz, Zemljič, Rajšp, Kranar, Kurnik, Senekovič, Berič, Supe, Praindl, Žižek, Klobasa, Vajngerl" itd. To slišite, ljubi Slovenci! Ko bi takrat že slovenski učili, bi morda bolje razumeli, kaj je ljubezen do maternega jezika ?
Od sv. Martina pri Slov. Gradci. Dne 27. p. m. prejmem neko pismo s poštnim pečatom „Mahrenberg", ktero takoj odprem, pa za-
gledam „Kmetskega prijatelja" z dopisom: „Prosim, berite „Kmetskega prijatln", posebno pa dopis iz Mahrenberga in ravnajte se po tem. Tedaj mislim, Vas ne bo več dr. Suc v koš dobil". To je meni preveč, kajti mi smo ponosni, da tako zvestega ravnatelja na čelu imamo, ker č. g. dr. Suc ravna vse pri okrajnem odboru, kakor tudi hranilnici in ima vse v naj-večem redu. Dalej me vender briga kaj neki ta list ima koristnega v dopisu iz Marenberga, pa ko ga prečitam, se začudim bedarijam. To si je v skrbi za nemščino pa saj te nikdo ne zatiruje; uči se še po šolah kakor se je pod-učevalo. Na dalje so pisatelj jezi in obrekuje „Slov. Gospodarja". Ali vsaka stran Prijatelja kmetskega je polna jeze in sovraštva do slovenskih narodnjakov. Citam dalje, kako da ta mož po dvakrat gre v cerkvo menda tam, kder se z glaži ali kupicami vkup zvoni, sicer bi mogel kaj pametnega pisati. Zanaprej prosim tedaj tistega dobrotnika iz Mahrenberga, naj pušti nas št. Martinčane pri božjem miru, mi smo zmožni sami časnike naročiti, kterih pože-limo, in tudi vemo kaj je storiti, kaj je za opustiti, in ne potrebujemo v teh Jzadevah od vas nobenega sveta. Zdravo!	W—n.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Iz Gradca so šli deželni odborniki Neupauer, Herman, Schreiner, Kotulinski pa graški župan k cesarju vabit k 6001etniški svečanosti dne 1. junija, ker je isti (len 1. 1283 cesar Rudolf svojemu sinu Albrehtu podelil deželo štajersko. Cesar so pritrdili vendar djali, da se svečanost naj preloži na 11. den julija t. 1. ker bodo takrat potovali k ti-stej svečanosti v Ljubljano. — Cesarjevič Rudolf govori spretno češki in se je v tem jeziku nedavno pogovarjal s češkim voditeljem dr. Rie-gerjein. Ta je svoje veselje izrazil povdarjajoč srečo češkega naroda, ki dobi kedaj cesarja, ki njegov jezik govori in spoštuje. — Poljski poslanci so lani dosegnoli, da se v Gališkem poprečna železnica postavi na državne stroške, za 21 milijonov. Državni zbor in še posebno tega železniški odbor, je ministrom naročil, naj vlada sama stavi železnico. Vkljub temu je poljski poslanec Kaminski vedel ministre napotiti, da so stavljenje železnice podelili Judu Schwarzu, ki je poslancu za posredovanje obe-čal 625.000 11.. ker se pa Jud brani toliko plačati, toži Kaminski iu tako se je cela umaza-nost zvedela. Naši poslanci so vsled tega jako hudi, poljski pa so Kaminskega in prijatelja mu Volskiga kar izbacnili, da sta odložila poslanstvo. — Brambovski minister nasvetuje postavo, po katerej se ima ob času vojske pokli-cata 138.000 brambovcev, ki so tudi dolžni red-nej vojski iti na pomoč, ako bi sila bila. Tudi
vrši se veliko posvetovanje vseh ministrov na Dunaji, naših in ogerskih. Posvetujejo pa se pod predsedništvom samega cesarja o tem, katerih železnic hi še trebalo postaviti, da bi se hitreje vojaki prevažali na meje proti sovražnikom! — Ogerskih poslancev je mnogo napravilo zavezo med seboj, da bodo nevarnemu naraščaju Judov nasprotovali. V Oseku je nek Jud sodnik. Nekemu trgovcu je v železniških vagonih na poti od Broda v Osek 150 svinj se zadušilo; lastnik toži in pozove nekega g. Pfei-ferja za pričo. Ko sodnik Jud tirja prisego, odbije Pfeifer zahtevanje rekoč: kot kristijan ne prisegnem pred Judom.
Vitanje države. Francozi so res sklenoli vse prince iztirati; vendar nova postava še ne obvelja precej, ker starešinstvo nasprotuje. Zaprti princ Napoleon je zbolel pa izpustiti ga nečejo. Moral bode zagovarjati se pred sodnijo. — Nemški cesar Viljelm in njegov Bismark bolehata pa vkljub temu se močno zanimata za politične in vojaške reči. — Ruski car naznanja v posebnem pismu do naroda ruskega, da bode so dal maziliti in kronati s cesarico vred v Moskvi dne 27. maja. Okolo Varšave delajo pripravo, da precej spomladi lehko začnejo šance navažati. Papež so pisali nemškemu cesarju, da radi vse storijo in dovolijo v dosego cerkvenega miru na Nemškem, vendar tirjati se ne sme, česar naslednik sv. Petra dovoliti ne more. Za katoličane na Ruskem potrdijo papež kmalu več novih škofov. — Srbski kralj osnoval je nov red za odlikovanja (orden). Imenovan bode: red belega orla. — V Carigradu so vojaki silno nevoljni, ker uže dolgo niso prejeli nobene plače, 2000 bab, večjidel vojaških vdov, pa je napalo hram finančnega ministra in kričaje in razsajaje tirjalo podpore. Moralo je vojaštvo s policaji nad zdivjane ženske in odpoditi, se ve brez podpore. Slišati je tudi o zarotnikih, kateri hočejo sedanjega sultana odstaviti ali celo ubiti. — V Arabiji razsaja kolera, posebno v Mohamedovem mestu, v Meki.
Za poduk in kratek čas.
Jezik v ljudskih šolah na Slovenskem.
(Odkritosrčna beseda slovensk. kmetu.)
Zapisal dr. Jon. Scmoc.
111. Dobro v materinščini izšolani ljudje lehko dobijo povsod službe, če tudi se v malih šolah niso učili: ich gehe, du gehst itd. V nemškem Gradci, v gornje-štajerskih rudah je veliko tisoč slovenskih hlapcev, dekel in delavcev. Mnogi si zaslužijo dokaj denarjev, da si potem v zmi-raj ljubljeni slovenskej domačiji kupijo kakšno posestvo. Veliko naših ljudij si lehko tudi na slovanskem jugu. na Hrvatskem, Srbskem, Bol-
garskem dobi služeb pa jim ni treba znati nemški. Dosti je, če so v ljudskih šolah se dobro izučili.
Tedaj pri vseh tistih otrocih, ki z 12. ali 14. letom popolnoma izstopijo iz male šole, ni treba več, kakor da so v slovenščini vajeni in podučeni o vsem potrebnem. Kamorkoli jih potem postaviš, povsod si bodo vedeli pomagati, in če bo jednemu ali drugemu pozneje treba, da zna nemški, vsaj se tega v pol letu od samega sebe nauči. Za to mu ni treba ljudskih učiteljev, da izve, da je hiša po nemški „Haus", pes „Hund", itd. Tega se v vsakdanjem življenji lehko in gotovo nauči. Za to praktično učenje nemškega jezika ni treba ljudskih učiteljev, niso za to plačani!
Kaj pa je s tistimi naših otrok, ki grejo po dokončanih ljudskih šolah v latinske ali v realne šole ?
Tudi na to je lahko odgovoriti. Šole so osnovane zavoljo otrok, ne pa zavoljo profesorjev. Tedaj morajo profesorji tako učiti, kakor je otrokom najkoristneje in najleži.
Ce tedaj otroci v slovenščini in v vseh predmetih ljudskih šol dobro podučeni pridejo v srednje šole (gimnazije, realke), jih morajo podučevati slovenščine zmožni profesorji ne pa tujci, ki niti slovenski ne znajo, niti nimajo srca do našega ljudstva, in pogrešajo ljubezni do naših šeg, do našega jezika.
Slovenskim, mladim dijakom ali študentom se morajo dati slovenskega zmožni in Slovenca ljubeči profesorji in zdaj še le začne tisti čas, ko se bolje doraslemu otroku tudi lahko več naloži. V teh srednjih šolah naj se poprimejo tudi nemščine, ali pri Terstu in Gorici italijanskega jezika.
V 8. letih srednje šole mora se pa otrok ali mladeneč popolnoma naučiti nemščine, ker nobeden ne bo tajil, da mora tak , ki postane uradnik ali duhovnik ali profesor v Av-strijanskem cesarstvu, tudi nemški znati popolnoma. —
Tako potem dobimo na zadnje samo takih uradnikov, duhovnih in posvetnih učiteljev, kteri so popolnoma zmožni slovenskega jezika, in nobenemu ne bode več na misel prišlo pošiljati med slovensko ljudstvo nemške tožbe, nemške razsodbe in ukaze. Nobeden nemški razglas se ne bode več nabil na tabli pri županski pisarni v slovenskej vasi, nobeden ne bo več hodil z nemškim dekretom od Poncija do Pilata, dokler ne najde kakega tolmača, ki mu krivo ali resnično raztolmači tuje besede, nobeden protokol ali zapisnik ne bode več se pisal pri uradih v drugem jeziku, kakor v tistem, v kterem stranka sama govori, in vsaka priča bo potem vedela, kaj podpiše, če se jej prečita slovenski zapisnik, vsak, ki podpiše dolžno pismo ali
kupno pogodbo, bode poznal vsako besedo, ktera stoji v dotičnem pismu.
Vsaj veste vsi, kolikor zinotnjav, nesreče pa tudi goljufije se je že zgodilo, da je Slovenec podkrižal ali podpisal nemško pisanje, koliko krat se čuje v pravdah, da se je Slovencu tlrugače v slovenski jezik pretolmačilo dotično pismo, kakor se je glasilo v nemščini t
Razvijati se more narod samo, če se mu poda dušna hrana v maternem jeziku. Srečen isti narod, ki ima dovolj mož, ki mu pišejo dobre knjige in časnike v svojem lastnem jeziku. Srečen narod, v kterem najvišji in naj-ubožniši rad sega po knjigah in časnikih za svoj poduk in za oblaženje svojega srca!
Uže zdaj se vidi velika razlika med takim slovenskim kmetom, ki dosti kaj bere, in tistim, ki nič ne čita. Kakor se prvi uči gospodariti, varčno živeti, in se ogibati grdih besed in grdega obnašanja, tako ostaja drugi surovina, razuzdanec in zapravljivec.
Kolikokrat divjajo naši fantje po vaseh, se pretepajo, ubijajo iu kako britko je potem slišati, da je ta ali oni vrli fant ali ubit, ali tako ranjen, da ostane za vse življenje nesrečen ! •— Drugi vrli fantje pa morajo v ječo zavoljo hudodelstva težkega telesnega poškodovanja ali zaradi uboja, pa morajo tam živeti v tovaršiji s tatovi in tolovaji, kjer se gotovo nič dobrega ne učijo.
Navadimo pa fante v šoli toliko, da vsak rad v prostih urah bere dobre knjige in časopise, bode jih kmalu sram obnašati se kakor divjaki in grdo govorjenje in hujskanje med njimi bode začelo ponehavati.
Vse to kaže boljšo prihodnost našim otrokom, ako se pametno v malih letih podučujejo v vsem koristnem in dobrem, kar je pa mogoče le v maternem jeziku. To bode zdaj vsakemu dovolj jasno. Občna omika prodere v naše kmečke in mestne hiše le, če nas podučujejo naši slovenski učitelji v našem premiiem maternem jeziku.
Naš narod je po duhu in telesu od Boga prav obdarjen, posebno dosti bolje obdarjen, kakor nemški narod. Ako dobi še svojo naravno hrano, to je če bode ves poduk in pa vse uradovauje opravljajo se v slovenskem jeziku, potem bodemo pravi biser v cesarskej kroni avstrijskej.
Znanje, umno gospodarstvo, varčnost, treznost, blagostanje in pravi krščanski duh se bo nahajal v vsaki hiši in bajti. Vsaki bode ponosen na to, da je Slovenec. Ohranili si bodemo svojo naroduost iu s tem pa tudi svoje čednosti in celo svojo prihodnost.
Ljubi slovenski očetje in matere! Prev-darjajte te besede! Iz njih se vidi, česar je treba Vam iu Vašim otrokom, iz njih se vidi kdo je vaš pravi prijatelj, namreč da so Vaši
pravi prijatelj le tisti slovenski gospodje, kterih nikolini sram, izreči pred vsem svetom, da so Slovenci, in kterih ni strah potegovati se za pravice Slovencev, akoravno imajo zavoljo tega trpeti veliko hujskanja, napadov in obrekovanja od strani naših odpadnikov in nekterih nam sovražnih Nemcev. Vsaj nebi radi in neu-strašljivo preterpeli vseh teh britkostij, če ne bi vedeli, da se borimo za bodočnost krepkega, bistroumnega pa dozdaj nesrečnega naroda slovenskega, kteri narod se pa bode in mora okrepčati v vsem, če le povsod spozna svoje prave prijatelje svoje prave učitelje!
Smešnica 6. Lovec čepi za prelazom in čaka lisjaka pa ga ne more dočakati. Nevoljen vzdigne se, da bi čez prelaz skočil, paojoj! tudi lisjak hoče od one strani ravno tam čez prelaz mahnoti in trčita obadva z nosovi tako močno vkup, da se vsak na svoji strani pogubi.
Rodoslav Rižnar.
Razne stvari.
•s
(Mi 1 os t lj i ve mu knezu in škofu) najponižnejšo zahvalo izrekajo čč. gg. župniki v Rušah, na Ptujskej gori in pri čč. oo. mino-ritih v Ptuji za darovani denar, kateri so dne 18. januarja t. 1. vestno razdelili med ubogo rodbine.
(J a v n a z a h v a 1 a.) Preč. g. Lovro Potočnik, dekan v Gornjemgradu, blagovolili so šolsko bukvarnico v Vočni pri Gornjemgradu z zdatno zbirko podučljivih knjig pomnožiti. Presrčna zahvala ! — Bog povrni !
Vočua, dne 3. svečana 1883.
PeterStrmčnik,	B. Dedič,
kr.ijul šolski ogleda.	učitelj.
(Mariborska čitalnica) začne v nedeljo 11. febr. postne jour-rixe. Prvič govori č. g. dr. Mlakar o glasovitej judovskej knjigi : Talmud !
(Goljufanje ubogih reservi sto v) očitajo županu Matijecu v Skomrih in Vitanj-skemu pisaču Prauuseisu. Bila sta uže pred sodnijo celjsko poklicana, pa sta prišla drugi dan zopet domov nazaj. Soilnijska preiskava se toraj ne vrši z njima v zaporu, ampak bila sta po prvem zaslišanji domov pušČena. Praunseis se je baje na potu prehladi 1 in zbolel.
(Siročja ves) pri Ljutomeru dobila je narodnjaka za župana; tem leži bodo pozabili nemškutarja, ki je rekal sosrenjčauom : „tumer pauer". Zastrau računov pa zavračamo dopisnike h dotičnim gospo3kam.
(Od sv. llja pri Vele nji) pišejo č. g. župnik, da jim ni bilo znano, kar je učitelj Kunstič na koru uganjal pa da pride kmalu vse v najbolji red. Želijo pa, da se kaj takega vselej najpoprej Jim naznani.
(Prestavljen) v Brežice je okrajni sodnik Cautoni, na njegovo mesto v Slov. Gradec pride dr. Fohn iz Celja.
(Mariborski župan) dr. Duhač je od cesarja potrjen.
(Volitve za okrajni zastop) bodo 26. februarja (veliki posestniki), 28. (obrtniki), 1. marca Maribor in sv. Lovrenc, 2. marca kmetske srenje.
(Notar v Šoštanj i) baje bode nekov Finžger, kojemu je profesor Macun v Gradci spričevalo napisal, da uže pre slovenski zna. Celjski okrajni glavar Haas pa je prihodnjega notarja svak.
(Pr u s k o - n e m ški ptič) J. Ihne, ki je v Ojstrem prusko zastavo razvil, v Hrastniku fabriko imel, jo baje užgati da.1, g. Sarga oškodoval in zaradi tega pri celjskej sodniji tožen bil pa smel vsled dovoljenja viteza Waserja prosto okoli hoditi, je zbežal in (smuknil v Ameriko. Škoda, da ni vzel svojih celjskih prijateljev seboj. Imeli bi nekoliko rogoviležev, prusakov in .Tudežev menje.
(Umrl) je č. g. Janez Mohorčič v Celji, 70 let star.
(Graški dijaki) so napravili ples — Nemci — ter ondi podobo orožane „Germauije" postavili. Ko so bili uže dovoljuo okajeni, poslali so nemškim dijakom na Nemškem telegram s podpisom: „Germania irredenta". Tako gadjo zalego izdajalcev redijo na vseučiliščih, za katera avstrijski davkeplačilci plačujemo, da uže omagujemo.
(V Središči) snujejo bralno društvo. Dobro !
Listič uredništva: Dopis od »v. Ija v Slov. goricah nismo objavili, ker bi poročilo o pijanem šuopsarji reč žalilo, nego koristilo: p rodimo drugič kaj! Mnogo dopisov odloženih jo za prihodnji list.
Loterijne Številke:
V	Trstu 3. februarja 1883 : 15,80,68,34, 2.
V	Linci	„	„ 64, 60, 27, 65, 32. Budapešt „ „ 68, 38, 75, 72, 3.
Prihodnje »rečkanje: 17. februarja 1883.
m
Pri farni cerkvi sv. Martina na Ponkvi poleg južne železnice bodete orglarska in mež-narska služba o sv. Juriji tekočega leta spraz-njeni, in se oddajete.
Nastopiti se imajo tudi o sv. Juriji. Proš-niki za ti dve združeni službi se naj do velike-noči osebno pri podpisanem farnem predstoj-ništvu z dotičnimi spričevali oglasijo.
Farno Dredstojnišlvo sv. Mariina na Poiikri
dne 3. februarja 1883.
v Poukvi IV. plačilnega razreda je razpisana. Prošnje se naj vložijo do 15. febrauarja 1883 pri krajnem šolskem svetu v Ponkvi.
Okrajni šolski svet Šmarijsft 29. januarja 1883.
Predsednik: Haas.
Kupiti zeli
nek župnik malo posestvo s pripravnim stanovanjem in potrebnim gospodarskim poslopjem blizu farne ali podružne cerkve, najljubše v slov. bistriškem ali konjiškem okraji.
Ponudbe se naj adresirajo opravništvu „Slov. Gospodarja".	1—3
Pri trgovca J. Martlnou v Mariboru te dobiva novo izišli
Venec poiiožiiiti molitev in svetili pesmi,
za četrti natis priredil preč. g. L. Her£, kan., olmcga na 45 lepo tiskanih polah ali na 720 straneh obilno pobožnih molitev in 319 svet. pesmi.
Velja v usnje vezan se zlatim »lire/.koui 111, «0 kr.
H» pol „ ,, „ „ „ I „ 45 „ v „ „z barv, „ I „ 50 „ 1»«1 „ „ „ ,. 1 „ 55 „ Nevezan............. 75 „
Kdor voč iztisov ob enem vzemt), dobi nadavek.	1—o
Udatelj in založnik tiskovno katol. društvo. Odgovorni
1-3	Zaloga	|
W. Blanke-ja v Ptuji.
„Marija žalostna mati",	i
najbolj priljubljena in najceneja izmed	jt
vseh molitvenih knjig z mnogimi pes-	(
mami in lepimi molitvami. Velja v pa-	?
pirji vezana 50 kr., v usnji vez. 90 kr.,	7
s poštnino vred za J 0 kr. več.	$
V isti zalogi se dobč:	'(•
„Fr. Hubad", Pripovedke za mladino 7 I. zv. velja 20 kr., s poštnino vred 25 kr. k
„Ječarjeva hči", benečanska pripoved- ''/ ka, velja 15 kr., s poštnino vred 20 kr. >)
urednik Antou Rrože. Tisk Janez I.eou-a v Mariboru.