13. številka. Trst. v sredo 16. januvarija 1901 Tečaj XXVI .Bdlaost t~» » eakrat aa 4aa. razun nedelj it p unituT od teto........24 kron za pol leta.........1? . za četrt leta........€ za en me«er ........ 2 krom N amčnm-t je plačevati naprej. Na □»• •o^* Dret ^rnnferr naročnine m> uprav« ae ozira _ Po tohakamah v Trutu prodajajo po-•umor ttevilke po »i stotin k (3 nvč.»; »teti Trata pa po 8 utotink (4 nvč.> f>left» it*. H7I1. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost"1 za Primorsko. v edinosti j« mof. Oglasi %e računajo uo vratah v petitu, /j« 'ed-zratno naročilo s primernim pnpuatotn Poniana. osmrtnice in javne zahvale domači oelani itd. «e računajo po pogo.ib- Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. Nefrankovaui dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in ogla*« »prejema uprnvniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. UredulALvo in tiskarna ne nahajata v ulici Carintia 5tv. 12. IpnmilStvo, Id sprejemanje inaoratov v ulici Molii* piccoio 5tv. 3, II. nad*lt. tJa^at«!1 m dgovarui urednik F rac Oodnik L astnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiakarna konsorcija lista „Kdinost" v Trsta Iz mladočeških krogov. V Pragi, 13. jan. Volitve so t<>rej srečno dovršene in razburjenost volilnih bojev se je (»olegla. Malo-kjć -m bdi ti Jk»ji tako viharni, kakor pri nas. Tukaj se je ta kore koč odločevala usoda novega parlamenta. Ali izid volitev ni bil tako [»»voljen, kakor »o se nadejali voditelji mladočeške stranke. Volitve naj bi bile dale mladočeški stranki stranki sijajno zadoš* en je in zaupnico naro ovo za jmlitiko minolega zasedanja ; iz volitev naj bi bila izišla naša stranka krepka in neoslabljena ; izvoljeni naj bi bili vsi stari poslaoei, kar bi bila ja-»na demonstracija naroda proti vladi in sovražnikom češko-slovanske politike. Naši voditelji so pričakovali trdno, da se to zgodi ; toda pričakovanja se niso izginila. Volitve w> se dovršile tako nepovoljno, da nam nekateri prijatelji naši že za bližnjo pr bodnjost na po1ved ti jejo slično katastrofo, kakor jo je doživela svoj čas staročeška stranka. Da <1 o te katastrofe nikdar ne pride, je zadosten dokaz dejstvo, da ravno rad kalna stranka ni dosegla nobenih vsjiehov in da niti njen znani vodja ni mogel pr« dreti proti našemil kandidatu. Pač pa je bilo izvoljenih šest aerarcev, sedem narodnih H>cijalistov in na Moravskem troje konservativcev. Mnogi odlični možje naše stranke, kakor dr. E o g e 1 in profesor Čelakovsky nieo kandidirali ; nekateri, kakor predsednik deželnega kulturnega sveta, Herman J a n d a, Dvorak in drugi pa so propadli. O novoizvoljenih desidentih se govori, da ne vstopijo v mladočeški klub, temveč, da ustanove svojo posebno zvezo. Če se to v resnici zgodi, tedaj bi bilo to znatno (»slabljenje češke delegacije na Dunaju ; trpela bi ne samo njena številna, temveč tudi njena moralna. moč. Mladoeehom bi bilo v tem slučaju težje nego kedaj poprej, ln»riti se vspe-šno proti vsem nasprotnim frontam. To bi jim bilo tem težje, ker so se najzvestejši zavezniki mladočeške stranke, konservativni veleposestniki in plemenitaši, javno odcepili ml dosedanje mladočeške jx»litike. V svojem volilnem proglasu se sicer i z j a * Ijajo za ves politiški program M I a <1 o e e h o v, a izjavljajo ob enem. dane bodo podpirali nobene obstrukeije, naj pride od koder koli. To je jasen in skoro neulju-den migljaj naših najboljših prijateljev. (Temu nasproti bi povdarili mi, da tudi glede obstrukeije — po našem menenjtt — ni bistvene razlike mej naziranjem Cehov in konservativnega plemstva. V minolosti vsaj so se tudi merodavni Činitelji češki v načelu vsikdar izrekali proti obstrukciji in so po-vdarjali. da nimajo nič proti temu, ako se ukrenejo odredbe, ki za bodočnost onemogo-] čijo vsako obstrukeijo. Ali, dokler bo nemška i obstrukcija veljala kakor nekako legitimirana parlamentarna institucija, kdo bi smel zameriti Cehom, da se tudi oni nočejo odreči temu orožju?! Prav je, da se nočejo vezati na to stran, ker, ako bi se, bi bili na milost in nemilost izročeni — nemški obstrukciji. Op. ured. »Edinosti«.) In naposled je treba omeniti še nekaj. Ne da bi pretiravali simpatije do nemške katoliške stranke in njenega naj-uplivnejšega voditelja, barona Dipatilija, moramo vendar priznati, da odpoved Dipaulija tudi Mladočehom in njih politiki ni na korist. Samo uplivu tega moža se je bilo zahvaliti, da se ob mnogih usodnih trenotkih za časa Badenija in Thuna ni razbila desnica in da se ni osnoval nemški »obroč«. Zdaj pa, pod vodstvom Kathreina in drugih, splava morda tudi nemška katoliška stranka kmalu v široko strugo nemškega državnega ezika in binkoštnega programa. Na zunaj oslabljeni, oslabljeni pa tudi na znotraj ! V našem, po številu že itak redn-ciranem klubu je dvoje popolnoma nasprotnih si struj ; ena je radikalna, intransigentna, druga je zmernejša : prva je za brezpogojno nadaljevanje prejšnje taktike, druga je proti obstrukciji. Ni nemogoče, da se že ob posvetovanjih gledč bodoče taktike klub razcepi in [da se radikalna frakcija loči od zmernejše. Bilo bi samo zgodovinske vrednosti, če bi hoteli razlagati, kako je prišlo in zakaj je moralo priti do teh neugodnih razmer. Važno je zdaj samo, kako se razvijejo stvari v bližnji prihodnjosti. Oh volitvah je radikalnejša češka stranka, kateri je vsaka zmerna in previdna taktika v stud in gnjusobo, in ki je hotela ravno s svojim radikalizmom zadati mladočeški stranki smrtni udarec ter nastopiti njeno dedščino, doživela tolik poraz na vsej črti, kakoršnega niti največji mladočeški optimisti niso pričakovali. Dr. Fort je zmagal igraje proti dru. Baxi. Toda udarec je prišel od drugod ; nena-dejane vspehe sta dosegli ravno stranki, ki v držav nopravnem in narodnostnem oziru temeljita pač na programu Mladočehov, ki pa sta po svojem imenu in bistvu gospodarski stranki in morata biti torej, če se nočeta izneveriti samima sebi, proti obstrukciji in za gospodarsko delo. To je bil za naše voditelje jasen »memento«. Četudi smo gospodarsko boljše situirani nego narodi na jugu države, vendar trka že tudi na naša vrata svetovna konkurenca in ne dft se tajiti, da tudi pri nas vsled neugodnih političnih razmer zastaja gospodarski razvitek. Naša doba je doba boja za kruh in za materijalno posest in idealne zahteve stopajo v ozadje. To se je pokazalo pri nas ob volitvah, ko sta že sami imeni »narodno-socijalne« in »agrarne« stranke pokazali toliko privlačno silo. Ti pojavi so napravili velik utis na odločilne kroge mladočeške stranke in gotovo se bo razpravljalo o njih, kadar se bo ob otvoritvi parlamenta »klepalo o novi taktiki. Do sedaj se ni sklenilo še ničesar in kar se govori in piše o bodoči taktiki naših poslancev, so le zgolj ugibanja. Toliko je gotovo, da nastopijo energično in trezno in da ne bodo opuščali ničesar, kar nas more privesti k za-željenemu cilju. Morda so oslabljeni, morda bodo osamljeni, — toda narod je za njimi! PODLISTEK 3 Ena iz množice. Zofka Kveder. O slabem vremenu je {»ostajala pri odprtem oknu samo zato, da okuša ono strašljivo fM>dihta\ anje. kadar je blisk švigal iz pod neba in grom j»otresal zrak. Njej je bila prava rdast. gledati kako se užiga obzor v bliskih, kako osvetljuje horizont v dolgih progah, četudi jej je srce bilo straha in groze. Po enkrat na leto je h<»dila z očetom na malo potovanje. Po večjih mestih je obiskovala najraje muzeje in galerije slik- Pred novomodnimi podobami, na katerih je nebo zeleno in trava modra, je stala najraje in se naslajala ob raznih dekadent>kih umotvorih. Ko je prišla domov, so jej še vedno plava preti očmi utisi iz tujine. Legla seje čanih leno na obmano in leno drsala knjigo v roki, zraven pa mislila, ne bi libila to izl*orna slika, čo bi jo kedo narisal v tej pozituri ? Z dvaindvajsetim letom je jela bolehati, zdravniki so dejali, da ima jetiko. - - Aha, pluča načeta, — je lejala mal<»-marno, prav nič je ni pretresla misel, da morda ne ozJravi nikdar več. Odslovila je svoje častilce, najedla se je bila ljubezni dovolj in se jela po svoje pripravljati na smrt. Polahko je pokašljevala, če tudi jej ni bilo prav sile in z nekim veseljem je opazovala rudeče lise mej slinami. Trudila se je, kolikor mogoče, da je označala trudno hojo in lene kretnje bolnikov. Čitala je še vedno razne moderne romanopisca. Ugajalo jej je, če je ta ali oni pisec v svojih sp:sih opisoval njej podobno žensko Včasih je stopila preti zrcalo, razpletla lase in pustila, da so jej razmeršeno viseli preko obraza. Z dopadajenjem se je gledala v zrcalu in šepetala pri sebi: — Oh, prava dekadentska ljubica. — Bila je lepa s svojimi finimi potezami in bledo, skoro prozorno kožo. Nek<»č je čitala, tla imajo jetični navadno živordeee, ostro obrobljene lise na licih. Takoj je šla in si namazala one lise. — Ah, res p-daj a se mi — nasmehnila se je veselo in odkašljevala v rutico. Igrala si je samo še resno godbo, mrtvaške koračnice in druge take stvari. Neizmerno interesantna zdela se je sama sebi se svojo boleznijo. Mnogokrat je nal»šč dihala prav globoko in nejednakomerno, samo da je videla one pomenljive poglede mej družbo. Na plese je hodila kakor prej. — Naj živim, dokler je čas — odgovarjala je domačim, če so jo nagovarjali, naj se pazi. Ce jej je padlo v glavo, pridrževala Volitve v Trstu in v Istri. ii. Zagreb, 12. januvarja. Pravi greh, da se taka solidarnost ni pokazala v Dalmaciji nasproti misli, da bi jeden dalmatinskih volilnih okrajev izvolil dra. Laginjo. Ta misel je bila jedna najsrečnejih, ki si jo sploh misliti moramo, in povdarjala ter priporočala sta jo živo «< >bzor» in »Hrvatska*. Na žalost: seme ni padlo na rodovitna tla. Pomislite le, prosim Vas, le za jeden hip, da je dr. Laginja, po nevspehih v Istri, izvoljen v 1'almaciji! Mislite si, da Vam je brzojav prinesel to krasno sporočilo. Si-li je mej plesom nalašč sapo, samo da jej je srce bolj bilo in da je njen plesalec skozi tenko obleko čutil hreščanje v njenih prsih. V gledališču je vso zimo ni manjkalo na nobeni predstavi, najbolj so jo zanimale predstave, na katerih so se predstavljali bolni, posebno jetični ljudje. — Kako vendar ta igralka dražestno pokašljuje, kako trudno dviga roke — mislila si je in skušala ona, res bolna in jetična, kopirati gledališčno igralko v njeni ulogi kakor kaka sušična gospa. Prišla je pomlad, a ona je še vedno mogla hoditi okrog. Nekdaj je zašla na pokopališče in od tedaj /je zahajala vsaki dan tjekaj. Hodila je mej križi in postajala mej grobovi ter oblačila vedno dolga krila, da so se jej mogla plaziti po stezah in pomesti kje kak strohnjeni kos lesenega križa. — Kako neokusne spomenike postavljajo ljudje — je dejala včasih in si narisala nagrobni kamen, kakoršnjega naj bi njej postavili na grob. Spočetka je s solnčnikom tipala okrog ležeče človeške kosti, a pozneje jih je večkrat jemala v roko in ugibala, bodo-li njene tudi tako dolge in močne. Nekoč je držala mrtvaško glavo v roki in s svojimi ozkimi finimi prsti tipala jamice, kjer so bile oči in prijemala za čeljust, kjer je stalo še nekaj močnih zdravih zob. morete misliti za Vašega odličnega prvaka veče satisfakcije ? No, tu ne gre za njegovo osebo, čeprav je parlamentarna sila, radi katere ob-žaljujejo vsi Hrvatje, da je ne bo več na Dunaju. Ali si morete misliti sijajneje manifestacije hrvatske solidarnosti, hrvatskega bratstva ? Morete si-li misliti izdatneje lekcije za Vaše irredentiste ? Morete si-li misliti prisrčneje usluge, izkazane posestrimi Istri, tej najmlajši sestri v hrvatskem kolu, in njenim hrabrim boriteljem, nego bi bila ta, ako bi Dalmacija poslala na Dunaj takega umnega in odločnega boritelja za njene pravice. Dr. Laginja je vrlo dobro storil, in je pokazal vnovič, da po svojih vrlinah zaslužuje tisto spoštovanje, s katerim ga narod odlikuje, ko seje odrekel kandidaturi, ako ga ne bi zložno volili narodnjaki in pravaši. O tem pa ni možno zadostuo obžalovati netaktičnost onih, ki so, vzlic temu, glasovali zanj in ga tako vnovič postavili v manjšino. No, če je tudi obžalovati to netaktičnost, vendar je razumljiva in jo je možno opravičevati nekako. Ali narodna stranka? Ne, nje ni možno opravičevati. Mi vsaj ne bi mogli najti zadostno besed, da jo obsodimo, ker ni znala pogoditi svoje moralne in hrvatske dolžnosti. Zopet enkrat je pokazala svojo dekadencijo ter je ponudila nov dokaz, da danes ne zaslužuje več imena hrvatske narodne stranke. Ne, stare narodne hrvatske stranke ni več! Kje je tudi nekdanjf Šupuk ? Kje je oni Šupuk, ki je znal Šibenik iztrgati iz avtonomaških rok, ko je italijanaštvo Šibenika zastopalo najboljo inteligencijo, kakor jo je kedaj štela Dalmacija?! Zulliani, Galvani, Fenzi, Maz-zeleni, Fosco, Frari in drugi, na čelu vsem velikan, kakoršen je bil Tommaseo — to so ljudje, ki so zapovedovali v Šibeniku in mu dajali italijanski značaj, a Šupuk jih je znal vse potolči, vse poraziti! Da je Šupuk našel tudi sedaj toliko moralne sile, da bi se bil odrekel mandatu Laginji v prilog, pokazal bi bil s tem, da v njem ni izumrl stari človek, da v njem še tli nekdanja iskra. Ali tako? Bože, bože: Quantum mutatus ab illo Hectore. V Šibeniku je imel on prilično število glasov, ali vendar ne toliko, da bi nc bilo videti, kako pada in pada. Pred desetimi, — Taka torej bom — mislila je in tr-' kala na lobanjo. HkraLi pa ji je prišlo ua misel, da vendar nima tako oglatega čeia ; zagnala je čre-pinjo v odprti grob in dejala prijateljici, ki je šla ž njo, da jo zelo mika, da bi svoje telo testamentarično zapustila kacemu — zdravniku: — Tako pravilno sem raščena in škoda, bi bilo, da bi moje kosti tako hitro sprli-nele. — Prijateljica se je zgražala, ona pa se je smejala in doma pri obedu pripovedovala — samo, da jim je izpodrla apetit — kako ja bila ona mrtvaška glava čudna, ker so se je na nekaterih krajih držali še čopiči las! — Nekdaj je dala nekemu revnemu dekletcu petak, a tisto jej je moralo obljubiti, da skoz teden dni izmoli oče naš na njenem grobu. — Čez kake tri mesece veš - naroče-vala jej je. Domači so bili v skrbeh radi* njenega čudnega vedenja, vpraševali so razne zdravnike, kaj prav za prav poraenja to njeno stanje, pa vsak je dejal : — Nervoziteta na visoki stopinji. — Nazadnje si niso vedli pomagati in puščali, da je delala, kar in kakor je hotela. Ko je morala leči v posteljo, vsprejemala je kaj rada obiske. — Da mi pojdete gotovo za pogrebom pred [tetimi leti ne bi bil Šupuk mogel niti misliti, da bi kakov protikandidat dobil 14-0 gla<»ov. To je nfNimin zanj. Ali, ako je 011 v Šibeniku dobil toliko glasov, kolikor bi jih Izginja morda ne bi bil dobil, pa bi jih bil ta p -led nji dobil v Staremgradn in Hvaru d-»bil veliko več, neg« jili je dobil Supuk. Ako bi se bilo delalo za tako sijajno inani-fe-ta«*ijo, kakor^nja l>i lulo glasovanje za dra. I^ag nj<», ni Hvar ni Starigrad ne bi bila nudila prizora tolikili abstinen<*ij. Značaj manifestacije bi bil navdušil vsakogar. No, mi hoćemo priznati vendar, da je za mestne skupine «tv. r bila nekoliko kasno, ali ni bila k a s n a za v e 1 e p o s e s t v o. TVm manje je bila kasna. k«-r je bila tu narodna stranka prisiljena kandidirati človeka, prilično nepoznanega v deželi, v hrvatstvu pa povsem nejioznaneg«: človeka, ki se dosedaj ni izkazal z d i kaki m širšim delom ; človeka, ki seje le težko odloČil za kandidaturo; človeka. ki je nedavno branil misel, da bi se narodnjaki morali sporazumeti z Italijani in tem poslednji m n e k o 1 i k o p o p u s t i t i v jezikovnem vprašanju. No, preidimo preko nesrečne pogreške narodne stranke v Dalmaciji. Ta jmgre-^ka je za Hrvatstva veliko veči j»oraz, nego li ne-vspefa v Istri. Vseh nas Injli, ker Laginja ne pojde »a Dunaj, ali končno: jedna legislatura ne traje večno. Istro treba pripraviti za nove borbe, a ini mislimo, da tu noi>ena stvar ne fH.maga I h »lj, nego bratska solidarnost. Vsi se moramo zavzeti za Istro. Kakor veste, je bil na hrvatskem katoliškem, kongresu izbran odU»r. ki ima poskrbeti za ustrojenje |s»ljedelske hnatske banke in ljudskih posojilnih zadrug. Te zadruge bi imele dobivati denar od centralne poljedelske banke, da ga posujejo jm» 4°/w in z vsemi drugimi mogočnimi olajšavami. Ideja posojilnih zadrug je bila sploh vsprejeta nekim oduševljenjem, ne pa ona o |H>ljedelski centrali. Ta je naletela na težave in na neko brezbrižnost pri nekaterih členili odl>ora samega. Setlaj se je stvar premeuila in sedaj misli ves odbor z oduševljenjem, da se j»oljedelska rtanka ima zasnovati. Vse je gotovo in jutri |»ojde deputacija k nadbiskupu s prošnjo, da bi on stavil prvi {»odpis za nabavo delnic. Ako bi naša l>eseda kaj veljala, bi jntložili odboru na dušo, da i>odvoji svojo brigo, in čim Im) banka imela prvi denar, naj se — istodobno z zadrugam; jm» Hrvatski — p>obrii»e za zasnova nje zadrug |m> Istri. Dobro je vprašal neki opozieijonalni lift: Da je v Istri samo dvajset takih zadrug, aii ne bi bili vspehi volitev jMivsem drugačni, vzlic brezzakonitosti in nasilju?! Z zasnovanjem takih zadrug se hrvatska solidarnost naj vs[»ešneje pokaže tudi v hrvatskem narodnem gibanju in Zigreb bo, kakor središče, vršil nasproti Istri svojo dolžnost in svojo nalogo. Dinko Politeo. » Politični pregled. V TRSTU dne 16- jauuvarja 1901. O položaju Dunajski | k »roče valeč » Politike« meni, da je efekt novih volitev edino ta, da se je državni zls»r radikalizirah Hotelo se je. da se narodna vprašanja zapoeta-vije, mesto tega pa se razvijejo še z večo — pretila je in danes jej je moral ta, jutri drugi obljul»iti, da jej da, ko umrje, tak in tak vene«* na krsto, s taci mi cvetlicami in tacimi trakovi. Imela je veti no malo ogledalce pri sebi in če se jej je »delo, da nima dovolj temnih krogov |*»d očmi. morala jej je strežnica prinesti v^ njene lončke in čopiče na posteljo in potem si je sama črnila obrvi in rudečila u t ne. -- Vznemirjati se je ne sme —naročali fo zdravniki, a ona ni mogla živeti brez razburjenosti. Dala si je prinesti v^a svoja pisma in potem je sama kuvertirala {»osamezne kupčke; položivši v vsacega nekaj svojih las, je sama nap r^ila naslove. — Kadar umrem, pa odf»ošlji — je naročala sestri i u le-ta jej je morala sveto obljubiti, da ne |*>zabi njenih naročil. Vse je bilo pri njej izračunjeno in odmerjeno na efekt in še par ur pred smrtjo naročala je, koliko sveč jej mora goreti in kako jo morajo položiti in napraviti, da Ih» boljše in lepše. B'la je pač le hči našega nervoznega, do skrajne meje prenaj>etega, samo senzacije željnega časa. (Zvršetek.) energijo. Rečeni |>oročevalec je inenenja, katero smo te dni tudi mi povdarjali opetovano : bilanoa volilnih vspehov p o m e n j a poraz v l a d e n a vsej črti in je v dokaz o popolni nesposobnosti birokratiškega zistema. Gos|>odarski program, s katerim je silila vlada, se je v volilni borbi ali popolnoma preziral, ali so mu bile narodne parole v odgovor. Volitve silijo parlament z elementarno močjo na rešenje narodnega in jezikovnega vprašanja; noben gospodarski program ne more uspavati razvnete narodne strasti. Nemški radikalci bodo gotovo silili, da se nadvladj« Nemcev vzakoni*. V kolikor je obvsščen poročevalec «Politike*, more reči, da stranke na desni ne bodo ovirale nemških radi kal cev v tem prizadevanju. One spoštujejo načelo veČine. Ako Nemci morejo sestaviti večino, bodo pa stranke na desni pazno sledile tej akciji. Nemci sami za-se pa nimajo večine, tudi če se združijo vse skupine. Državnozborske volitve Trst. Včeraij je bila volitev državnega poslanca za trgovsko in obrtno zbornico. Osipa B a se v i j a, jih je glasovalo lt>, za ekscelenco Teodora pl. K i n a 1 d i n i j a 12, za Alfreda E se h e r j a 3; prazni so bili trije listki. Josip Base v i je torej izvoljen drž. poslancem. S tem so volitve na Primorskem zaključene. Da-si vidimo v Base viju svojega dosedanjega političnega in narodnega nasprotnika, vendar smo zadovoljni, da je zmagal on, kajti Basevi je bil med dosedanjimi italijanskimi poslanci jedini resen mož, jedini pozitiven človek, jedini strokovnjak, ki ume tudi nekaj druzega, nego le drobiti tiste prazne fraze o italijaustvu. Včeraj je bil tudi po drugih pokrajinah dan trgovinskih zbornic. Mimo tega so biii izvoljeni iz skupine veleposestnikov : V Galiciji vsi dosedanji zastopniki veleposestva. Istotako je veleposestvo na C e-š k e in izvolil > blizu vse dosedanje zastopnike, konservativne in liberalne. — Veleposestvo v Zgornji Avstriji je volilo konservativno. Na Koroškem je izvoljen nemški liberalec grof Alfred Khevenhuller, na mesto dosedanjega nemškega nacijonala Millesija. V Sol no g rad u je bil izvoljen nemški nacijonalee. Na ožji volitvi za mestno skupine K o r-n e u b n r g je zmagal socijalist Kari Seitz. Iz državnega zbora ogerskega. V ko nori poslancev se je v včerajšnji seji predsednik Perczel spominjal umrlega ministra za trgovino Lukacsa (ki si je sam končal življenje). Ministerski predsednik Szell je odgovoril na interpelacija Pichlerjevo, ki je hotel vedeti, da li je res, da so se dela za novo narodno gledališče poverila neki dunajski tvrd k i ? Minister je odgovoril, da se je dotični tvrdki j»overilo le izdelovanje načrtov, glede oddaje del pa da se ni še nič ukrenilo. Na to se je grof Zichv dotaknil odprte rane — uprave na Ogrskem. Zahteval je, naj se odpravijo vsi veliki župani, ki simpa-tizirajo s starim zistemom. Dokler se ne zgodi to, se ne zbo.jša uprava po nekaterih komi-tatih. Grof Zichv je zahteval od vlade decidirano izjavo, da položi roko za preosnovo uprave na Ogerskem. Slaba uprava je tudi vzrok izseljevanju. Dokler popolnoma ne likvidirajo z upravnim zistemom iz minolosti, se ne zboljšajo sedanje razmere. Posl. Szinai je predlagal, naj se penzije ministrov in velikih županov odpravijo. Srbska skupščina. Skupščina je soglasno vsprejela načrt adrese v odgovor na prestolni govor. Adresa je, kakor je že to običajno, več ali manje le parafraza prestol-nega govora. Pozdravlja z veseljem, da si je kralj izbral družico za življenje, da je Bog blagoslovil r,a zakon, da je ruski car kuraoval na poroki, da so odnošaji do drugih držav prijateljski in da je kralj Milan zapustil deželo za vedno. Nadalje parafrazira adresni načrt prestolni govor tudi s tem, da se obrača proti prejšnji vladi, rekši : da ves narod proklinja to vlado. znameniti. Prej ni minil v Trstu teden, da bi ne bila počila kje kaka bombica. Ko pa je prišel on, je sklical svoje poredne učence ter jih posvaril očetovski: »Ne tako, bratje! S tem ne dosežete ničesar .. . ! In poleg tega je bombe metati — brutalnost... Postopajte tako-le!« — In poučil jih je, in oni so ga ubogali: postali so na zunaj mirni, zagotovili so si naklonjenost od zgoraj ter uglobiii svoje delovanje na znotraj, poiskali si nove vire dohodkov onkraj luže. Prav za prav : dobivali so pomoč posredno. Kajti zli jeziki govore, da bi se Savojcem slaba godila, ako bi ne bilo... No, saj me umete. Zgodilo se je še nekaj druzega. Po primernem pripravljanju od strani odločilnih krogov je mojster lahko stopil na dan s po nom in da so pozivali »die geehrten deu-tschen Wahler«, naj pomagajo rešiti laško kulturo. Zlasti o nekaterih nemških učiteljih čujemo, da so o volitvi za drugi kolegij strastno agitirali za irredentovskega kandidata. Parola pa je prihajala iz — Sudmarke ! Ker so tudi o dež. sodišča svetniku Pederzolliju menili, da je Slovan, se je glasila parola : Hinaus mit dem si a vise h en Hunde ! Tako nam je sporočila povsem zanesljiva oseba. Nanje same pada — blato! Pišejo nam: Našemu slov. kandidatu je došla po posti tudi razglednica, ki naj bi sramotila naše, — ki pa sramoti le Lahe same. Na razglednici je naslikano tolovajstvo: krvaveč gospod in pa drug »gospod* z gorjačo v nosnimi besedami: Občudujte me krotilca! roki, ki teče na vso moč, nosČ obligacije. Divje mačke sem udomačil, nič divjega ni Torej tolovajstvo, rop proslavljajo! več na njih... In poslal je v dokaz zaboj divjih maček — 5 jih je bilo — v zveri -njak, ki mu pravimo dunajski parlament. Ko je ekscelenca tako dovršil veliko delo, so mu dejali: Zamorec, storil je dolžnost. Zamorec, pojdi zdaj ! Značilno pa je, da od pošiljatelj ni premogel niti 3 vinarčkov za znamke. Ravnatelj pisarne je odklonil vsprejem dopisnice. Vnebovpijoče razmere. Iz Skednja nam poročajo, da ako poj de ljudsko štetje tako dalje, ne naštejejo tamkaj niti 20 Slo- In šel je. A ne brez primerne nagrade, vencev. Za dra. Rvbafa pa je bilo tamkaj Zvišali so inu pokojnino od 8000 na 10.000 slovenskih volilcev za III. kolegij 355!! gld. in dali mu povrh tega še mastno službo Ta bo sedaj lepa : v Trstu bomo imeli v upravnem svetu avstri jskega L lovda. Sedaj odslej na tisoče slovenskih volilcev in — nič dobiva mož vsega 30.000 kronic na leto — Slovencev!! vse za usluge, ki jih ima za Avstrijo, ker je Bolj temeljito ni možno dovesti ad ab- ukrotil Italijane. Z druge strani pa je doživel, žal, črno nehvaležnost. surdum ta naš tržaški zistem. Človek res ne ve že, ali naj bi se zgražal, ali smejal, ali imamo sploh še kako javno Učenci so kmalu pozabili na svojega upravo, ali pa — anarhijo. mojstra in niso se spomnili nanj niti o teh V klasičen dokaz, kako pridno in vestno volitvah za državni zbor. Nastala je potreba, so na Iiagem namestništvu pregledovali voda jih je mož sam opozoril na svojo ekzi- |jine ]jđte jn koliko so se brigali, da bodo stenco. In opozoril jih je na več načinov, {ste vestno in pošteno sestavljene, naj služi tako, da bi bil inogel razumeti tudi tepec. j dejstvo, da sta na namestništvu samem dva Najprej je »Avantiju«, ki je ventiliral v;ša i,radnika, ki nista imela volilne pravice njegovo kandidaturo, odgovoril prav ostro, za j)eto kurijo. Kaj se je še le godilo z nada iz takih rok ne vsprejme mandata. Od- šimi „iromašnimi delavci?! govor pa je bil tak, da se je videlo, kako Nekoliko odgovora. «Hrvatsko pravo» se nekomu vendar-le sline cedijo po držav- je l)rjne8lo članek, v katerem razpravlja o nozborskih dijetah, po Ronacherju in drugih vzrokih propadu dr. Laginje v Istri, zabaviščih ponosnega Dunaja... p;8e(, omenjenega članka gotovo ne pozna Potem je mož stavil v loterijo precejšen Istre in njenih razmer, ako piše o liberalizmu znesek. Daroval je namreč prijazni »legi« in klerikalizmu v Istri ! precejšnjo svoto. To bi se seveda pozneje z Mi poznamo prav dobro vso Istro in nje dijetami poplačalo z obrestmi vredi. razmere in moremo na podlagi svojih izkušenj Storil je še več. Zipovedal je svojemu zatrditi z vso gotovostjo, da v [stri ni ne li- sinu, da tudi on žrtvuje primerno svoto na beralcev in ne klerikalcev! V Istri nahajate isti žrtvenik tiste domovine, za katero vzgaja le Hrvate in Slovence! Nečemo razpravljati, mladino glasovita Lega! je-li bilo umestno ali ni bilo umestno, da je Tudi to še mu ni bilo dovolj. Izstopil gospod dr. Laginja šel na katoliški shod v je iz društva »Austria« ter ustopil v Hor- Ljubljano, ker to ne spada tu sem. Vemo ti sovo gardo v društvu »Filarmonica-drama- pa prav za gotovo, da si dr. Laginja se ticac. Mislil je: zdaj bodo vendar prepri- svojo vdeležbo ni škodil in ne koristil, da je čani, da me na Avstrijo ne veže ničesar več, torej omenjena vdeležba — ozirom na vo- razven — penzije! Pa tudi kar se penzije litve — povsem irelevantna stvar! tiče, sem že pokazal, da jo hočem deliti z Kar je zakrivilo padec, je — po našem njimi . ..! menenju — to, d a s e je širom Istre Še en poskus, da b: postal popularen. polagalo premalo varnosti na Bilo je o volitvi za V. kurijo. Eksce- pregledovanje volilnih list — lenea je prišel ostentativno volit, seveda oziroma, da smo se preveč * a na- Hortisa ! Več ni mogel storiti. A vse to ni pe-magalo. Trgovinska zbornica je izvolila — Basevija. šali na c poštenje* istrskih I a -h o n o v ! To je poleg drugih znanih okolnosti v glavnem zakrivilo narodno nesrečo, ki se pa Tako plačujejo Italijani c. k. Italijane, prav gotovo ne pripeti nikdar več! Ono de- Ali ne — ekscelenca baron Rinaldini ?! lavnost, ki smo jo razvijali v volilni borbi, Kdor oltarja služI naj ga oltar redi, bi bili morali kazati že ob času reklamacij oltar domovine namreč. Z drugimi besedami: in danes bi morda mi imeli celo dva poslanca vsaki delavec je vreden svojega plačila. Tako i/ Istre ! so mislili tudi Mauronerjevi demonstranti, pa so prišli včeraj trumoma pred vrata svojega poslanca ter zahtevali glasno, a5 prihajalo na stotine onih, ki niso bili ni zapustila šole, in za nežne prebivalke sta- vpisani v volilne liste, naj jim preskrbimo, rega mesta. kar ^ zamudili iskati, dokler je bil čas! Ljudje so torej imeli popolnoma prav, | Mi lahko rečemo, da je bilo — n. pr. v da so zahtevali svojo nagrado. Mnogo jih je koperskem okraju — izpuščenih dve tretjini bilo mnogo, vsa ulica Malcanton, kjer stanuje naših in v Trstu dobra tretjina!! g. Mauroner je bila včeraj — kakor nam Ako je torej na naši strani kaj krivde |>oroča očevidec — ves dan natlačena takih na propadu Laginje, jo je iskati le v tem, — malkontentov. Slišali so se zanimivi klici, kar smo rekli sedaj. Vsako iskanje krivde v (H) z i vaj oči g. poslanca, naj se prikaže svojim klerikalizmu Laginje in vsako govorjenje o raz- vernikom.... poru v Istri — je neslano početje, izvirajoče, No, g. poslanec je poslal po straži in ali iz popolnega nepoznanja razmer, ali pa doživeli smo vesel prizor, da sta garibaldinca — i'/ zle volje. čuvala 2 avstrijska stražarja, ker noče pla-' Agitator, čati onih, ki so kričali za njegovo izvolitev. Dražbe premičnin. V četrtek, dne 17. Hlnaan mit dem slarisehen Hunde! januvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled Povedali smo že, da so se tudi tržaški Nemci naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- ob teh volitvah udeležili gonje proti Slova- vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Sv. M Magd. spod. 11 o. voz; ulica S.S. Z ozirora na zgubljene mastne dijete se , Peking ter se tam udeleži pogajanja zaradi Martin 10, pohištvo; ulica liisorta 1 B, po- ne smemo čuditi, daje Gambiniju, njegovi ! miru. Tukaj menijo, da Juanšikaj ne izvrši bistvo; ulica Acopoludn* 5.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 776.0. — Danes plima <»b —.— predp. in ob —.— pop.; o«eka ob —.— predpoludne in ob—.— popoludne. V opomin Anke Bogdanovl<-eve. Povodom prve obletnice nenadomestoe izgul>e, ki ga je zadela po smrti nepozabne »»proge mu Anke, je gospod Ante Bogdanovi«? jm>-daril žen«ki podružnici družbe sv. Cirila in Meti sla 20 K. Krna in Srečko Bartel, da [»očastita spo- ul ica družini in prijateljem zavrela kri. Gambini sin je zaradi tega — v zaporu. Sinoči, po zaključku lista, je prišel iz Kopra mož, ki nam je sporočil naslednje : Dva dni se že tepeta v Kopru sovražni stranki : Polesini in Gambini. Polesinijevemu pristašu, milijonarju Midonizzi so Gambi-novci pobili vsa okna in tudi sicer poškodovali poslopje. Koper je |K»doben Pakingu za časa boksarske ustaje. Okr. glavar je zahteval stotnijo vojakov. Z druge strani slišimo, da g. Schaffen-hauer dosedaj ni dobil vojaške pomoči, to pa rnenda z ozirom na dejstvo, da je v ko-perski kaznilnici itak na razpolago močen vojaški oddelek. Najlepše pa je to, kar nam je prišel i - - * i poročat baš naš reporter. Po Trstu so nara- min svoje sestre, oziroma svakinje, Anke f * n i w i l * x m . ■ • reč podle duše raztresle vest, da so slovenski B<»gdan"vplakajoea o prvi obletnici pre- " . . . j i • i - • • kmetje napadli koi>ersko gosp6do. Koper da britke izgulte, sta |K»darila isti podružnici ji i ^ i r ukaza. PEKING 15. (K. B.) »Reuter« javlja : Francoski železniški inženirji so dali včeraj napraviti vrzel v zapadni del mestnega obzidja, da napravijo todi železnico iz Paoting-fua v kitajsko mesto. Progo iz Tientsina . napravijo do utrdeb tatarskega mesta ; kolo- I dvor bo stal pred vrati »voda«, kjer so svoje dni udrli Angleži v mesto. Vojna v južni Afriki. LONDON 15. (K. B.) Reuter javlja iz Tiketsberga z dne 14. t. m.: Močen agležki oddelek je prispel semkaj. Glasom zadnjih vesti Buri ne napredujejo v Calomiji. — Isti urad javlja iz Kimberleva : Tukaj so nastanili kakih 170 sumljivih oseb iz Vrvburga. V kratkem pride semkaj še 800 oseb. — Iz Capstadta javlja Reuter: Za rudnika v Oranju se ustanovi straža 250 mož. LONDON 16. (K. B.) Glasom vesti v Trgovinske vesti. Budimpešta 15. Pšenica za april K. 7.54 do 7.56 Pšenica za oktober K. 7.65 do 7.66 K. Rž za oktober K. .— do .— Rž za april K. 7.37 do 7.38 Oves za oktober K. .— .— Oves za april K. 5.92 do 5.93 Koruza za september .— tlo .- - Koruza za oktober .— do .— Koruza za maj 1901 K. 4.97 do 5.98 Pšenica: ponudbe zadostne,-- povpraševanje slabo medlo, m. st trdno. Vreme : mrzlo Hamburg; 15. Trg good average za december Prodaja 11.000 za kavo. Santos 31*25, za maro 32.25 za maj 33.— za september 33.50 Denar. Ha vre 15. Santos good average za december po 50 kg. Frcs. —.—, za april po 50 kg Frcs. 39.25 Dunajska borza dne 15. januvarja. včeraj Državni dolg v papirju 98.30 „ „v srebru 98.15 Avstrijska renta v zlatu 117.15 kronah 4°/0 98.30 je oblegan in zato da pojde tjekaj stotnija listu »Daily Mail« iz Pretorije z včerajšnjega Vzajemno podporno društvo za to- I»espolk». j dne so Buri pri Renosterkoopu zaplenili an- jaške veterane. jmmI pokroviteljstvom Njeg. , .. i * LT1 c i- j bila, da sporoči po e. in kr. visokosti nadvoj. rrana rermnanda r r d* Kste, nam je dop<»sUdo nastopno vabilo: Dolžnost c. kr. okrajnega glavarja bi gležki voj z 12 vozovi. Spremstvo, 23 mož, kor. birou resnico: da se italijanski bratje tepejo med V kratkem času svojega ol»stanka je to patrijotićoo društvo večkrat dokazalo svoje plodon<>*iio delovanje ter zadostilo svojemu sel*»j ! X I z Opatije. Glasom zadnjega imenika z dne 12. t. m. je bilo v Opatiji od 1. se ja udalo. Dva izmed njih sta bila mrtva, 11 pa ranjenih. Buri so spremstvo zopet izpustili. Glasom brzojavke v »Standardu« iz Durbana z včerajšnjega dne so imeli v ne- Kreditne akcije London 10 Lsr. . 20 mark . . . Napoleoui . 100 italijanshih lir. Cikini .... 663 75 240.60 23.53 19.17 90.75 11.37 danes 98.35 98.15 117.25 98.30 661.— 240 60 23.53 19.16 90.75 11.36 jK.klicu: podpirati primerno obzira vredne L 2759 8trank °*iroraa 47501 deljo trije eskadroni pešcev konjenikov iz oseb. Dne 9. januvarja je bilo v zdravilišču Johanesburga z Buri bitko pri Holfonteinu, 646 gostov. X Darovi. Na upravo našega lista je vojake veterane. Da bi se moglo še lx>lj raztegniti društveno delovanje, je vodstvo sklenilo prirediti dne 2. februvarja t. 1. prvi društveni ples v gledališču »Armonia«, katero l»o krasno razsvitljeno, s sodelovanjem c. in kr. vojaške godl>e. Namen tej veseliei ni samo, podpirati vojake veterane, ampak tudi ta, da se ustanovi fond za društveno zastavo. Podpisano p«>čašča si vabiti Vaše Blagorodje na uHeležlM> tega človekoljubnega |w»djetja s prošnjo, da blagovolite pridržati si privite ustopnise ter priporočati m nogo- brojen obisk svojim prijateljem in znancem, škrlatico 16 otrok, 7 odraslih in 43 Otrok je od Svingsa proti severju. Pet Burov je bilo mrtvih, med njimi poveljnik Van der Le- došlo K 3.80 za Ciril-M^tddovo družbo za wen. Več Burov je bilo ranjenih. Angleži niso imeli nobene zgube. Vodstvo. Za moško podružnico sv. Cirila in Metoda je nabrala gos p i ca Emica Abramova v veseli družiti na Silvestrov večer 15 kron 68 stotnik. Istro v proslavo ustanovitve nove fare (grško-katoliške) v Ricminj.h, nabranih v občinski seji v Dolini dne 12. jan. 1901. Ta znesek odpošijemo blagajništvu ime- Kni"l7PVnn<;t in limptlMSt novane družbe v Volosko. Živeli darovalci ! IU1JKBVII05I in UmtUVlUbL »Slovenka«. Zaradi obilega dela v naši tiskarni o priliki volitev se mora »Slovenka« zakasniti ter izide še le okrog 25. t. m. * a , , . . . Prva številka bo obsegala mej drugim * Skrlatica se nevarno si rt v politio- . . . " . zanimivo študno prof. Mer barja o rre- nem okraju Kranj. D.»sedai je umrlo za i* 1 „ . „ _ _ , šernu, več krasnui črtic L »lice K veder . . . pod naslovom: »Daj nam danes naš vsak-otrok m 4 j . ... . .. danji kruh I«, pesmi priljubljene nase pesni- Vesti iz Kranjske. 39 sodnije svetnik Pavel Juvančič v Kranju in sodnik Jan. Pogačnik v Krškem menjata svoji mesti. * Za osuše nje doline Loškega potoka je k že prej dovoljenim 2000 K podfiore poljedeljsko ministerstvo dovolilo še Vesti iz ostale Primorske. Trpeli bodo radi tujega greha. Te dni je sedelo na zatožni klopi v t* . i i..........i • i j pri manj kujoč ih 1000 K. 1 rstu 4 oiH-marji iz \ eprinea, kjer vlada ' . ... ,- i i-.- j- * Nežna nega v topljene a so našli uphv glaw«»vitega Krst ca. Državno pravdni- " ' J ■ , . i i . ... . dne 14. t. m. v Ljubljanici na Fužinah. Mo- štvo jih je tožilo, ker so na dan volitve za- i-. . i , i • . i» - i • ral je biti že Je,|en za žut,rm cer' čati račun za drugega! kev v triha,i« Hrvatskem in jeden a odo • ♦, . s .„:„„• k v Martinacu v Bosni. Tako torej Slovani na- X Kdor seje veter, žanje vihar. J •-p t i n v- - i^i , .„ lajajo svoj denar v banke, ki imajo namen Tako v-klika »Nasa Sloga« z ozirom na upor J J * J Žejancev, nahnjskanih ml p rosi u lega Krstča, proti ljudskemu štetju. Odkar je prišel ta pr<»danec v okraj Voloski, zginila sta mir in re»i ; |M»lnjanja in pretepi so na dnevnem redu. Za vse to je vedela in ve politična oblast v Volo kem, ali ni ganila uiti s prstom, da bi se v posta vili red in mirni odnošaji. Kakor do uničiti jih gospodarski. Brzojavna poročila. Poslano*) Gospod urednik ! Blagovolite sprejeti v Vaš velecenjeni list na mojo odgovornost sledeče vrstice : Neki brezsrainui obrekovalec trosi okolo o meni infamne laži, da bi se moral pogrez-niti v zemljo od srama, če bi bile le količkaj resuične. Zaradi tega vabim s tem omenjenega obrekovalca in lažnika, naj mi v teku 8 dneh dokaže svoje laž«, ali pa iste javno prekliče. Dokler ne stori tega, smatral ga bom prostim in brezsramnim obrekovalcem in tatom tujega poštenja in dobrega imena. V Trstu, 14. jan. 1901. Josip Stantlć, Čevljarski mojster. *) Za Članke pod gornjim naslovom uredništvo ne odgovarja. ozdravelo; bolnih je 2daj še i K j rasli. ' * . .... . ™ kinje Vide, poročilo Dra^ »tina L o n č a rj a Menjani službeni mesti. Pra- t .,..., c, 01 _ ,, ,„: vosodni minister je dovolil, da gg. deželne o slavni knjigi dr. KI. Blackwtillove »o spolni vzgoji*, prispevke iz peresa prof. Š t i f-tarja v Kalugi in prof. Hostnika v Rilsku na Ruskem, članek ge. Danice, o slovenskem ženskem društvu, prevod znamenite ruske novele, bogat listek itd. Prosimo p. n. somišljenice in somišljenike, da v prijateljskih krogih vzbujajo zanimanje za edini slovenski ženski list, katerega vrednost in pomen priznavajo ne le bratski slovanski narodi, marveč tudi — Nemci. Naročnina znaša za vse leto le 6 kron, za pol in četrt leta razmerno. Prva sloi. alia iilki S n n n $ n K Konkurenca nemogoča, ker je blago ^ S iz prve roke. KKKKKKKKXKKK**KX iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a se nahaja v Trstu, Via Fiazza vecchia (Rosario) št. 1. ^ (na desni strani cerkve sv. Petra). ^^ Trgovina in promet. Izkaz po posebnem odseku c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva odprtih nevročljivih postnih pošilja te v, o katerih se ne ve, kdo je iste odposlal in sicer: (Z vrše tek.) Philipp Herman Johannesbu»*g, Cecilia de Rittmuver Trst, John A.Johnsen Novi-York, Ivan Iinschitsch Zader, L. Broner Drohobje, Luzzatto Budimi*eita, Kaiserliches Postamt TiH s, Antonija Kepa Toplice, Luigia Scharuarice 23 Prihodnje računsko leto, kakor ^ Bembort Celje, Anton Wook Obio, mi rja nannl po okrdju. Siromašni Žejanci ^ 3« mornarski odeek krnice repre- Giovanni Verzegnassi St. Pavel, Elisabeth bi«io žrtva tega hujskanja. Ljud-ko štetje se izkazuje izdatkov 77 milijonov Urbany Kamena, Katarina Ziložnik St. Le- izveo«lo oni, neuki ^tu povečali za 11 ■ffijiiir. Zgra- Z(>tter Staritrg, Hinnibal M aker Buzjt, Ma- in Milini, morali odgovarjati na sodiššu, a hočejo dve oklopnici in dve križarici. ^ Stam mesCltf VVohnungs Bureau Pich- <>ni, ki jih je nahujskal, se bo smejal v pest Kriza v bolgarskem ministerstvu. ler Line, Ferdinand Jant Zidan inost, Ilena njihovi ne^rei^i. Občinska oblast v Pdal ostavko. Ni še go- binje, Josef Bizjak Leskovec, Josefa H irej sramot , da bi se njeni odposlanci napadali tovo, da-li bodo tej sledile še ostavke «lru- Aleksandrija, Francesco Zulieh Trst, Gni- in izganjali. Popis ljudstva v Zejanah naj iz- gib ministrov. seppe R »sig Buenos-Ayres, Ludwig Kovic vede ona oblast, ki je dopuščala, da je pro- Ustaja na Kitajskem. Kimpolung, Helene Czucza\va Leopoli, Janez danec slolx»dno huj^kal narml. Ona je dopu- BEROLIN 15. (K. B.) \Volff javlja: Jenko Ztrklach, R»salia Mosler Otočac, Un- ščala, da ta človek s^je %-etcr, sedaj pa naj Grof \Valdersee javlja iz Pekinga: Kolona faH Versicherung Trst, August Sterki So- ona sama žanje vihar! Pavel seje vrnila iz glavnega mesta Oan- iothurh. Matija Sraj Clevelancl Ohio, Josef x Italijani med s e b o j. V Kopru hua, kamor je bila d >*pela. Oddelek pod ma- Havrelkovi Praga, Ladislau Hartmaier Bu- so bili včeraj viharji. Kakor znano, sta bila jorjem Thienugom je odkorakal iz Tientnina dunpešta, Franc Lenarsic Bad Vellach, Jože v istrskem veleposestvu dva kandidata. Ita- v 2f» milj proti jugu ležeči Cang, kjer so se Terskan Cleveland, And. Surkas Raun, Ig- lijansko p- .litično društvo za Istro je kandi- pojavile roparske čete. natz Horoschez \VTesthausen, Daniel ILijako- diralo Polesmija, ki je tudi voljen; na svojo LONDON 16. (K. B.) »Standard« ja v- vic Tbomas V. W., Matija Sustersic S. Pavel, roko pa je kandidiral bivši državni poslanec lja včeraj iz Shanghai a. da je guverner v Kakjo Trautenau, Ancelj Janez Lengenfeld, Gambini. Santungu, Juanšikaj, dobil ukaz, da pojde v Giacomo Sensovich fu Michele Pazin. Zalop i tovarna IC pohištva vsake vrste Alessandro Levt Mira i Trsti Piazza Rosario 2. (šolsko poslopjs). Boirat izbor t tapstartjah, zrcali b Id slikah. Ilastriraa eealk gratis ia fraako fiikeaa na zahtev«. Cene brez konkurence. Predmeti ttarlj* m aa brod ali iolo-znico brez da bi se sa to kaj zaraianao. OBUVALA! PEPI KRAŽEVEC e irt ctrkrl it. rstn (Plaua Koiario pol llidiio Uit) priporoča tvojo bo^to zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Fofitne naročb« izvrše t tistem dnen. Od pošiljate v je poltnioe prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobaa ter izvrfiaje iate s največjo natanjČnoatje h točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnofobrojM anročbe m priporoča Josip Btantid H), ■•jat« Velika zaloga nlifliep uMn in tanecarll OOOOOOO Od OOOOOOO Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Giovaunl hit 5. (hiša Dlana). Absolutno konkurenčne osne. 'Vfl Moje pohištvo donese mrmdo. Dunajska filjalka vloge na knjitioo m 4%. borzno posredovanje, posojila na vretl-papirje, menični eakompt, vinkuliranje ia razvinkuiiranje obligacij. Živnostensk* banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Glavnica v akcijah 20.000.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 K. Centrala v Pragi. v Podružaioe v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Beneiavi, Iglavi, Moravski Ostravi. Poslano. knjiga narodni irrelii' do- biva v Trstu pri Janku Troštu. V nobeni slovenski hiši ne hi smela manjkati ta kujitra. l iz katere s»* m<»remo učiti, kako živeti res, slovenski in kako se ogibati narodnih gre hov. Bas sedanje volitve po obmejnih slovenskih fs ikra i mah so zopet pokazale, kako fMitrebni smo še narodnega pouka. Zatorej Slovenci, ne izogibajte se tej prekoristni knjigi in naročaju? si jo! Cena knjigi je 50 st., fMi jM»šti 5 st. več. Mednarodni 4. O <> O O o o panorama TKST Borzni tri: U TRST A'urost S l* prvič rastavljeno ! .lako /aiumivo pitovanje v — — Kalifornijo (Amerika) Svetovnoznani slapovi reke Nja-gara Luna v različnih časih. Izhod in zahod solnca na ocejanu itd. 5 O podob 5 O C, PROTI kašlju/grlobolu. bripavosti. katanu. upadanju glasu. itd. itd. zahtevaite vedno Prendinijeve paštilje Čudovit nč nek pri pevcih, govornikih, prepoved- r.ik h učiteljih itd. Dobivajo *e t >katljioti v Pretidinij«*f i lekarni v Trptu in v vneh Tukajšnjih belilih lekarnah kakor tudi po celi Kvropi Skatljica stane €0 stotink. F l L I J A L K A c. tir. m avstr. Rređilneaa zavoda za trrovino in obrt t Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevm i*kax i* »»-dnevni odkaz 30- _ 3» 3-meseerir. Saaz in Solnoprad. brez troikov. Kupnja in prodaja bitku 1#M provizije, laka«« v«teh vr*i pod naj um1 min jžimi poboji. Predujmi. JaanVvn** h-tine po dogovoru. Kredit na dokumente v Loui'i|Miroča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor ti-.
  • <> ž«'li, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstnega pohištva najfineje in nečuveno nizki oetii se dobi za samo 2 gfl. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov i n Hicer : 1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tudi ]>osrel»r.) z lepo razrezljanim pokrovom, točno urejena s 3 letnim jamstvom in škatljieo. 1 krasna goldin ali n i kljasta okropna verižica s privesom. Parižki sistem. 1 goldin igla. za kravate z imitir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »Oiarantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r. 1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih pred-metov z uro Anker-Remont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. H povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ K rakovo - Stradom 17. - K rakovo Neodgovnrjajoče .sprejmem v H dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec ni kakega rizika. Bogato iiuntrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupee vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s lf) razgledu i ram i mesta K rakovo. Zaloga pohištva in ogledal RAFAELA ITALIA TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohiStva za jedilnice, spalnice in ■prejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence. Razsežno jamstvo Javljam slav. občinstvu, da sem odprl krčmo v znanem prostoru pri Lovrencu, sedaj »pri Zvezdi« v Sežani. Točil bodem izvrstni teran, vipavec in prosekar. Za postrežbo bode na razpolago vedno izborna kuhinja po primernih cenah. Dobivajo se tudi vsaki čas spalne sobe, kakor tudi hlevi za živali. Za obilni obisk se priporoea udani Ivan Lisjak „pri Zvezdi" v Sežani. Malo stanovanje, eno ali dve sobi s kuhinjo išče narodna družina brez otrok. Najrajši pri Sv. Ivanu. Prijazne ponudbe na uredništvo „Slovenke". Trst. ulica Belvedere st. 23 II. Otvoritev prodajalnice. Z dnem 14. t. m. sem odprl fi-1 jal ko moje prodajalnice v ulici Bastione št. popred proda jalniea Paternostova, na novo prirejeno z vsemi vrstmi jestvin in kolonijalnega blaga, samo dobro blago po nizki ceni. Zlasti priporočam testenine tovarne Znidersič in Valenčič v II. Bistrici. Pri poručuje se si. občinstvu beležim s spoštovanjem. Jakob Kosmerlj. Tovarna zn lesene izdelke na vodno moč v gozdnatem kraju na Kranjskem blizo železniške postaje, se proda pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se pošljejo pod : „Lesni obrt" Ljubljana, poste restante. Iiudovik Borovnik tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Boro vi je (Ferlaeli) Koroško priporoča evoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemov in kalibrov. Znamenite in ojatroatrelne puške za šibre, risanice, lovske kratke puške in dvo-cevke za cele krogle iz dobrega kovanega materijala, najsolidnejse puAkarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjani ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri najsolidnejšem delu o o o o o o zmerne cene. o o o o o o Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brez plačno in franko Tim-obrtna registroma Mm z neomejenim jamstvom. T GORICI, semeniška ul. st. 1., I. nadstr. - Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 'r>°/o» na~ vadne po 47i°/o in vloge na Conto - eorrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje za