Knjiga, Živimo v svetu tehnologije, v svetu informatike, skratka v svetu, kjer je včasih težko razlikovati resničnost od ne realnosti. Dandanes so mobitel, računalniki in druga tehnološka sredstva zelo pomembna, saj so del našega življenja. Veliko ljudi je zasvojenih s temi pripomočki. Z mobitelom lahko vstopimo v svet, kjer je vse dovoljeno, ni kontrole, vsakdo lahko dela to, kar hoče. Tudi sama rada brskam po spletu, pišem sporočila, slikam trenutke svojega dneva in poslušam glasbo. A to je vse le zguba časa, saj je pravo življenje to, kar se dogaja okoli nas, ne pa v notranjosti pamentega telefona. Že od malega sem rada brala. Knjige so me vodile v svet fantazije, v različna zgodovinska obdobja, v magične planete in realnosti. Knjige so mi pomagale, da sem obogatila svoj besedni zaklad in da sem spoznala več stilov pisanja. S pomočjo knjig sem lahko občutila, telefon? kaj pomeni živeti v obdobju vojne, v lakoti, v depresiji, saj je ena izmed glavnih značilnosti knjig ta, da spoznaš čustva junakov in z njimi sočustvuješ. Knjige gojijo tvoje znanje. To pa ne velja za pametni telefon. Seveda je tudi telefon koristen za nekatere stvari, saj nam večkrat olajša življenje, z njegovo pomočjo lahko komuniciramo, iščemo informacije ali prevode po spletu, slikamo in poslušamo glasbo. Važno je, da ne postanemo odvisni od njega in da ga pravilno uporabljamo, saj nam včasih jemlje veliko časa, ki bi ga lahko bolje izkoristili. Ko pogledam skozi okno in vidim te lepe, sončne dneve, si ne morem kaj, da bi šla na sprehod ali vzela knjigo v roke, se vsedia na balkon in brala ter se sončila. Sprašujem se, zakaj bi morali zgubljati čas v stvareh, ki nimajo smisla in ki niso resnične, ko bi lahko uživali najstništvo in vse dneve svojega življenja. Svetlana Brecelj Average Daily Internet Usage by Device (in hours) 2012 2013 Other n Desk top/Laptop ■» Mobile MOSP/Fotografske delavnice Z znanjem do kvalitetnih fotografij Serija treh Mospovih fotografskih delavnic je mimo in sedaj smo končno pripravljeni, da lahko s fotografskim aparatom ujamemo naše najlepše trenutke. Društvo "Mladi v odkrivanju skupnih poti", točneje njegov novinarski krožek je namreč v mesecu aprilu in maju izvedel delavnice, na katerih bi se mladi naučili in priučili tehnik digitalne fotografije. Prvo srečanje je potekalo v ponedeljek, 10. aprila, na liceju Prešeren. Fotografinji Jasna Košuta in Valentina Cunja sta nam predstavili fotografski aparat in na splošno svet fotografije. Čeprav se nam ne zdi zahtevno pritisniti na gumb, da ustvarimo fotografijo, se v resnici za tem skriva kompliciran proces: luč gre preko leč, ki so v objektivu, do senzorja. Ta z drugimi pripomočki spremeni luč v fotografijo in jo shrani na kartico. Da dobimo dober posnetek, moramo paziti na odprtino zaslonke, ISO, kompozicijo itd. (foto Jasna Košuta) Po tehničnem uvodu smo primerjali razne veje fotografije kot je modna, arhitekturna, pokrajinska in še veliko drugih. V drugi delavnici pa smo se morali preizkusiti z znanjem, ki smo ga osvojili na prvem srečanju. Kolesce na vrhu fotoaparata smo zavrteli na ročen način tako, da smo sami morali določiti čas odprtine zaslonke in ISO. Imeli smo dve uri časa naTrgu Unita vTrstu, da smo besede, ki sta nam jih Valentina in Jasna napisali kot navdih, spremenili v fotografijo. Udeleženci smo ugotovili, da fotografiranje ni enostavno. Čeprav imamo s sedanjo tehnologijo več možnosti za fotografiranje, to ne pomeni, da smo lahko vsi fotografi, če znamo samo pritisniti na gumb. S tretjo delavnico pa smo odkrivali postprodukcijo s Photoshopom. S tem programom smo naše fotografije preoblikovali bolj umetniško, se igrali z barvami, dodali druge fotografije, spremenili luč, dodali filtre itd. Udeležila sem se vseh treh delavnic fotografije in sedaj lahko preizkusim svoje znanje s svojim aparatom. Pred delavnicami sem se ukvarjala s fotografijo, a nikoli se nisem udeležila posebnih tečajev na to temo. Končno pa lahko svoj aparat uporabim na primeren način, da dobim dobre fotografije. Zahvaljujem se Jasni in Valentini, ker sta mi dali dobre nasvete in napotke! Veronica Piredda Slovenci iz Benečije, Koroške, Trsta in Reke V Albaniji seje v obmorskem mestecu Golem od 7. do 13. aprila odvijal velikonočni seminar »Gradimo mostove«. To je bila druga izmed letošnjih pobud v izvedbi krovne organizacije mladih pripadnikov evropskih manjšin - YEN (Mladina evropskih narodnih skupnosti). Prvi seminar z naslovom »Trenirajmo arhitekte« so v februarju gostili Mladi v odkrivanju skupnih poti (MOSP) - oziroma slovenska manjšina v Trstu. Tokrat pa so se v vlogi organizatorjev preizkusili Vlahi iz Albanije. Velikonočni seminarje eden izmed največjih YEN-ovih dogodkov. Letošnjega se je udeležilo 98 mladih manjšincev iz cele Evrope: Frizljci iz Nizozemske in Nemčije, Vlahi iz Srbije, Albanije in Makedonije, Nemci iz Rusije in Danske, Gradiščanski Hrvati iz Avstrije in Madžarske, Kašubi iz Poljske, Lužiški Srbi iz Nemčije, koroški Slovenci ter Slovenci izTrsta, Benečije in z Reke, Retoromani iz Švice, Krimski Tatari, Južni Tirolci. YEN si prizadeva, da bi združil različne manjšinske glasove v boju proti stereotipom, predsodkom in vsem vrstam diskriminacije do etničnih in narodnih manjšin. YENo-va politika temelji na prepričanju, da raznolikost povezuje: na to temo je bil Izoblikovan tudi celoten program seminarja. Našlo v »Gradimo mostove« se nanaša na idejo, da so lahko manjšine zaradi svoje dvojne stvarnosti most med različnimi kulturami. Udeleženci so preko interaktivnih delavnic obravnavali področja prava, javnega nastopanja, političnega dialoga, učinkovite komunikacije ter na splošno utrjevali znanja, ki so koristna za delovanje znotraj katerekoli organizacije. Med delavnicami so delili izkušnje manjšinske problematike ter iskali odgovore na skupna vprašanja. Odkrivali so, da obravnavane težave ne zadevajo le omenjenih manjšin, temveč so prisotne tudi v vseh okoliščinah, kjer prihaja do stika med razičnimi kulturami in primanjkuje medkulturnega dialoga. Takih okoliščin je predvsem v Evropi vse več in čuti se potreba po iskanju primernih rešitev. Na tem področju se prav iz manjšinskih stvarnosti lahko črpa marsikateri primer dobre prakse. Obenem so udeleženci med delavnicami izoblikovali resolucijo o ključnih problemih evropske mladine. Spremljevalni program je omogočal, da so udeleženci bolje spoznali tudi manjšino Vlahov v Albaniji. Vključeval je tudi obisk zgodovinskega mesteca Berat, degustacijo albanskih vin in olja ter tematske večere. Najbolj priljubljen Izmed teh je »exchange market« (izmenjevalna tržnica), na katerem se vsaka manjšina predstavi s tipičnimi jedmi, pijačami in glasbo. Kar daje seminarju poseben čar, je prav spoznavanje in navezovanje stikov z mladimi z najrazličnejših okolij, kijih združuje razgledanost, odprtost in želja, da bi tudi sami pripomogli k spremembam za složno sobivanje. V četrtek, 13. aprila, je potekal YEN-ov občni zbor, na katerem so bili izvoljeni člani novega upravnega odbora; med njimi je tudi tržaška Slovenka Nastja Slavec, članica MOSP-a. Martina Jazbec in Neža Kravos (obiščite našo FB stran - "MOSP - tudi mi smo YEN") "Stojnica" MOSPa in BAZOVICE - Slovenci z Reke Mladi pripadniki evropskih manjšin za medkulturni dialog k© Vsak dan načrtuj vnaprej. Napiši si dnevni, tedenski plan. > Postavi si vprašanja, kot so: »Kaj je najpomembnejše?«, »Kaj daje smisel mojemu življenju?«, »Kaj bi rad/a bil/a, delal/a v življenju?«, »Katere so moje vloge v življenju (prijateljica, hčerka, dijakinja/študentka ...)?«. > Določi si naloge po stopnji pomembnosti. > Vsako jutro, ko preveriš seznam dogodkov, se vprašaj: »Kaj je glavni dogodek današnjega dne?«. Najpomembnejše naloge se loti in jo opravi čimprej. > Pri postavljanju ciljev naj bodo le ti natančno določeni, merljivi, stvarni, časovno omejeni in naj vsebujejo akcijo. Vire za ta članek sem črpala iz bloga mojpogled.com Valerie Kraševec in iz zanimivega predavanja »Kako učinkovito programirati čas in delovne navade za dosego ciljev brez stresa«, ki gaje imela na Opčinah Irena Deželak (njen poklic lahko bolje spoznate v intervjuju z njo), in sicer v okviru predavanj društva Finžgarjev dom o kvaliteti in polnosti življenja v vseh starostnih obdobjih. Urška Petaros * specifične komunikacijske veščine (spremljanje, dober stik, kalibriranje, aktivno poslušanje ...), * zavedanje strukture procesa pogovora, * znanje o postavljanju ustreznih, učinkovitih in »delujočih« vprašanj, ki imajo najbolj pozitiven in »močan« učinek za stranko. Veščine in kompetence, kijih mora imeti coach lahko pridobite z udeležbo v programih za licencirane coache. Običajno trajajo leto dni ali več. Formalni programi izobraževanja za ta poklic se ne izvajajo, vsaj kolikor je meni znano, nikjer na svetu. Torej ne morete pridobiti poklica, lahko pa pridobite licenco. * * Bi svetovali mladim ta poklic, oziroma kaj je potrebno za uspeh v tem poklicu? ■ Uspešnega posameznika odlikuje celovita, vsestranska in zadovoljna osebnost, kije poklicno uspešna, ima urejeno zasebno življenje, se polno vključuje v družabno in kulturno okolje ter skrbi za svoje zdravje in rekreacijo. Toda naglica današnjega dne je posamezniku odvzela možnost, da bi sam uspešno obvladoval vsa področja svojega življenja. Ravno to je vzrok, da vse več posameznikov in organizacij išče sodelovanje, pomoč in podporo coachev.To neizbežno dejstvo pa že narekuje vlogo in veljavo coacha kot enega izmed vodilnih poklicev prihodnosti. Coaching absolutno svetujem, ker so že sami procesi za pridobitev licence tako kvalitetni, da izjemno vplivajo na osebno in profesionalno rast vsakega posameznika. Coaching je način življenja. Če čutite, da ste poklicani, da pomagate drugim ljudem, je to lahko prava pot za vas. Pri coachingu je namreč najpomembnejša stranka in ne mi, coachi. Če zmorete delovati tako, da sebe popolnoma odmislite in ste res 100% skoncentrirani samo na klienta in zadeve, ki so njemu pomembne, boste v tem delu lahko tudi uživali. V praksi pa opažam, da je coaching eden izmed poklicev, kjer sivina v laseh pomeni prednost. Prednost skozi izkušnje, spoznanja, mogoče modrost. Najbolj cenjeni coachi na svetu so v povprečju starejši od 50 let z zelo uspešnimi karierami na svojih profesionalnih področjih. Veronika Bordon m J Ai i c to fi j e Priporočena na literarnem natečaju SKK- MOSP 2016 L: enina mama je vedno trdila, da se nekje na Zemlji nahaja Južni otok. .»Kaj je Južni otok, mama? Kje je?« je vedno spraševala Lena. Matiji ni nikoli odgovorila. Vedno se je izogibala hčerkinih vprašanj Pred enim mesecem je Lenina mama umrla. Leni je pustila pismo o skrivnosti Južnega otoka. Lena je trepetaje brala, kot bi se ji skozi bisere solz lesketala mamina prisotnost: »Južni otok se ne nahaja na nobenem zemljevidu in nima imena. Vsakdo lahko odkrije svoj Južni otok, a ga večinoma pozabi. Ti pa nikar ne pozabi, kateri je tvoj Južni otok. Vem, da zdaj ne razumeš, a kmalu ti bo vse jasno. Južni otok ni otok. Je pa zelo različen od sveta, ki te obdaja. Ko se ozreš okrog sebe, lahko vidiš vse, kar Ni Južni otok: vojne, ki se začenjajo zaradi različne vere, denar, ki vlada svetu, denar in oblast. Namesto človeške topli' ne stroji, računalniki, mobilni telefoni, a nihče se ne ustavi, da bi se ozrl v nebo, objel drevo, našel mir srca sredi zelene ljubezni trav in modrega ščebeta ptic. Kdo bo povedal mladim, da obstaja Južni otok, da ne bi izbrali smrti namesto življenja, ker bi mislili, da niso dovolj lepi ali pamenti? Ljuba hčerka, kako lepo si je gledati v oči in si zaupati skrivnosti srca ...Tako tudi vi, ki ste mladi, ne pozabite na prijateljstvo, ki ga hrani pogovor. Noben stroj ne more nadomestiti iskrenega objema in pogleda, bledice solz in sočutne bližine. Ko si bila še deklica, sem si želela, da bi znala potešiti svojo otroško radovednost. A kako naj se približam otroški duši s tako veliko skrivnostjo? Zdaj pa si že skoraj odrasla in boš morda lahko zaslutila, kar sem ti želela povedati z vsem svojim bitjem do zadnjega diha: Južni otok si ti, sem jaz ... V morju človeštva smo vsi le otoki, ki se ne dotikajo več. Vsak živi le zase. A to ni pravo življenje. Ustvari si pot do drugih otokov, mostove in čolne, prepusti se vetru in veslom, bodi pogumna. Le tisti, ki v sebi odkrije Južni otok, najde pot iz sebe do drugih ... da ogreje ledeno morje sveta.To si ti, moja ljubljena hčerka.Ti nisi in nikoli ne boš robot. Tvoje čuteče srce je zasidrano v Južnem morju, kjer plima in oseka odkrivata nesluteno osamljenost otokov... in med njimi boš našla koralne grebene nad prepadi morij... Bodi južni otok, ki bo kot svetilnik sijal iz tvoje duše, tudi ko bo temna noč... Bodi človek, sočuten, ljubeč človek med otoki ledenega morja ...« Lena je prebrala mamino pismo ... Obrisala si je solze in odprla vrata. »Ne, ne bom osamljeni otok. Ne bom brezčutni robot. Človek bom, mama...« Stekla je na ulico, se ustavila sredi pločnika in pogledala v nebo. »Južni otok je ...« Ljudje so strmeli vanjo in hiteli na delo. »Južni otok je ...« »Ne, ne bom robot. Človek bom, jaz to, kar sem, ljudje, počakajte... Kam se vam mudi? Ali ne veste, da...« Toda nihče ni ustavil, da bi ji pogledal v oči: bile so rosne, a sijoče od toplega vetra z Južnega otoka, ki je vžigal ogenj njenih sanj... Biti človek ... biti jaz ... da bi odplula do obale ranjenega otroka - tebe... mladinska priloga i ; • ul. donlzettl 3,34133 trst • rast.urednlstvo@gmail.com • tisk grafika soča d.o.o. - nova gorica