135. številka.
Trst v nedeljo 15. maja 1904
Tečaj XXIX.
W Izhaja r«Ai dan
t adi ob nedeljah in praznikih) ob 5.~urj* ponedeljkih ob
9. uri zjutraj.	* 1
IUMZM številka ne prodajajo po 3 novi. (6 stotin k) « mnogih tobakarnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, •Iji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, Petru. Sežani, Nabrežini, Novemmeatu itd. i fltM lm naročbe sprejema uprava lista „Edinost", Isa Molln piccoio štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. «M oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale is domači oglasi po pogodbi.
TELEFON 8tv. 870.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je zaod I
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron, pol leta 12 fcrcn, 3 mesece 6 kro«. Na naročbe brez doposlane naročnine as apiava ne ocii«. VBi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefrankevaM
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo llfltft
UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanoa itv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. Is Poštno-hranilnični račun št. 841.632.
(Brzojavne vesti.) V Port Arturju.
PETROGRAD 14. V Port Arturju je sedaj 3G.O;0 mož posadke, trdnjava je preskrbljena, z tsunieijc. Pri toliki popadki Ho a kmalo zmanjkalo svežega mesp, ako se
ne posreči č.m prej dovesti v mesto več klavne
živine in klaje.
PETROGR\D 14. Dne 12. t. m. je zopet dospel vlak iz Port Arturja v Lia-ang, ki je prevozil po noči progo, ki ja bila prej od Japoncev poškodovana. Očividci po Čajo, da je tudi v Port Anurju vsa mirno r se vse pripravlja na bodoče dogodke, •i3p ni?i mar*ir*jo v dveh diviz:jah proti TV iučovu.
Gibanje japonskih čet.
SANHEIKVAN 14. Semsaj dospelo privatno p =mo iz Niučvaoga od 12. t. m. je oročilo, da se nahaja ena japonska divizija i!*) milj jtžio od mesta.
PETROGRAD 14. OJ poaijetakega za iiva so Boorr.č 1 , <'a se je 11. t. m. po noči! v južno ltržečein pristanišču Balada prikazala japonska tirpedovka z mn g mi transportnimi larlijam . Domaeva se, da se kanijo izkrcati Japonci v bi žin VladivoHoka.
PETROGRAD 14. (Uradno). Dne 11.
m. ob s / tu eo začeli Japonci marš rati od , enghvangčecga ca veliki cesti v Liajang. ihjva pra ia a straža, ki se je ponikala . . >ti Sjliudšanu, je obitojala iz enega pol'{u p-bote s 4 Lopovi in enega po ka kon en štva. V Seliudšacu <e bil oddelek kozakov.
Soteska Canzialin je bila zasedena po «1 »*th šotni aK Dva jafioaski kompaniji ste marš ra i proti Ca nz J nu in ena kempan ja j t Sel ud«anu ter so obšle naše desno krilo, i K >zaki fo ottili v Čanrialinu, dokler so vdrli h vražni vojaki v eot^sio ter pretili našemu i-Bcemu krii'j. Potem so zadržavali sovraž-n k a s strrl anjem ter so S3 umakn li najprvo v aeteako Vtfuntun in nato v sotesko, ki je :zo vas Tkuminza, kjer so obstali. V boju a b la ubita dva kozaka in poveljnik ene t* /taije je bil ranjen.
Dne 10. t. m. je sovražnik zapustil Kuan j an?an, katerega so zasedli naši kozaki. — Z rek £ncBciran;em ee je dogcalo, da ni japon- | Si.h čet niti v dolini Tsanho, 50 ki'ometrcv »lžao zapadno o i Saimat^i.
Dne in 10. t. m. se je zapazilo sovražna prenočišča v dolini Unsiamho pri vasi : To; i nt si, 25 kilometrov vztočno cd Siujana in v Sedzekhcgbe.
Dne 10. s» se začele pomikati japonske čete na številu 10.000 mož pehote s 50 do
PODLISTEK.
V lepše življenje!
Novelica. — Nlarko Vilinskv.
I.
Čez nekaj časa je zopet začel: »Tako je končal revež življenje svoje, tako je zakopal v hladni grob svojo prihodnjost in svojo dušo, polno hrepenenja po lepem, po idealih, ki jih je samo slutil, a jih ni (. segel nikdar ... V tem nejasnem hre- j penenju je prišla žensk* ; on se je sklonil je poljubil prah pred njo in šepetal jej udanim obrazom: »Vzemi dušo mojo, ki ■ j • polagam pred tvoje noge ! Vzemi moje ^ce in je odpri s svojimi nežnimi prsti, da : priteče rudeča kri iz njega, in jaz bom srečen do konca . . .« Ona ga je dvignila kvišku z belo roko in kakor kača se je vila krog njega, z lažjo in prevarami v i >rru, s strupom na nežnih ustnah ... In *;akor s psičkom se je igrala z njim, dok-pr se jtrj je ljubilo. In ko se ga je nave- i h< ala, ga je bacnila v stran, kakor kamen na poti . . .
In zdaj sem ga videl mirnega in ti-aega v mrtvašnici. Njegovi črni lasje so v
80 gorskimi topovi, od Salidzaipudza preti ' Siujanu. Ćentaitsi in Takušan sj zasedli Japonci. V okrožju Inkava je bi o 11. t. m. vse mirno.
8EUL 11. (Reuterjevo poročilo). Druga japonska armada 70 000 mež je zjpustila 4. t. m. Činamfo na 83 transportnih ladijah. Le ena divizija sa je izkrcala na poluotoku Liactong, drage čet9 so bile izkrcane v Ta-kušanu. Japonci so napravili srediseem za operacije njihovega brodovja Port Lazi rev ter si zavarovali vhod z minam .
Raska eskadra v Vladivost^ku je tika-rekoe zaprta. Pristanišče ntprenehoma opazujejo japonske lad'je.
Car Nikolaj potuje v Moskvo
PETROGRAD 14. Car Nikolaj se pada v Moskvo ;n v druga mesta moskovske gu-bernije, kjer je zivkazana parcijelna mobili-zacja r(z:rv«».
Podadmiral Skrydlov.
IRKUTSK 14. Podadmiral Skrvdlov je do?pel danes semkaj t r sa odpeljal da je na
boj šče.
Bitka pri Liajangu ?
NIUĆVANG 14. (Reuterjev biio.) Danes so se razširjale vesti, da seje vršila huda bitka v bi ž;ni L'a'anga. Potrdila o tem še manjkajo.
Ruske čete v severni Koreji. SEUL 14. (Reuterjev biio.) Sirijo se neprespano claBovi, da sa zbirajo ruske čete na severu Koreje. Guverner te pokrajine je sp{ r jčil, da je 2000 mož porazdeljenih v tej pokrajini in sicer 450 v Kjengsengu ob morju, 03tsli so pa v notran i d žel^.
Iz Niučvanga.
NIUĆVANG 14. (Kauterjev biio) Romarske (iruhali plenjo v mestni okol ci. Več tukajšnjih bogatih domačinov je bilo odpe-ljanih v svrao, da se izsili od njih odkupnina. D^ japonska armade je prod ral v aeverno-zapadni smtri proti Suz anu. Število ni znano toda mora b ti znatno. Sjdi se, da se umaknejo ruske čete iz Mukdena proti Harbinu. Port Artur je popolnoma z«prt, pretrgana je železniška in brzojavna zveza. Oblas'nije pa izjavljajo, da imajo enkrat na dan br/ojavno zvezj in trikrat na teden pa zvezo j o kurirjih. Rusi eo ztžgali na svojem umikanju vse železniške postaje in živila, katerih niso mrg'.i vzeti seboj ; porušili eo tudi več kitajskih hiš. Zaloge blaga v Niuč-vacgu, ki se nahajajo v kitajskih rekth, so največe v Mandžuriji. Njih vrednost se ceni na 50 milijonov dolarjev v zlatu.
Potonula japonska torpedovka.
TOKIO 14. (R-ut rjev biro.) O pogubi | japonske t>rpedovke š;. 48 je bilo nadalje sporočeno: Torpedovka se je pDgreznda, ko
je nadzorovala razatreljavanje min ter odstranjenja drugih ovir v zalivih Talienvan, Kerr in Deep. Bila je navzoča tudi tretja eskadra pod admiralom Kataoka. Torpedovki št. 48 in 49 ste našli veliko podmorsko mino v zalivu Kerr. Več poskusov, da bi jo razstrelile, ni vppelo. Naenkrat je mina eksplodirala in torpedovka je bila pretrgana v dva kosa. Ladija se je v sedmih minutah potopila. ladjice eskaure eo prišle ca pomoč in rešile ranjence. Tri druge najdene mire eo bile spravljene b pota.
Pulantien zopet v japonskih rokah.
PETROGRAD 14. Dopisnik ruske brz. agentuie je včeraj sporočil in Mukdena : Glasom došlili poročil so Japonci zopet za-eedli Pulantien. Zveza s Port. Arturjem je pretrgana.
Ogrska zbornica.
<Brzoja\no poročilo.)
BUDIMPEŠTA 14. Poslanaka zborn ca je imela danes svijo zadnjo sejo ter prekine z ozirom na zborovanje delegacij svoja posvetovanja. V četrtek bo pa zbornica imela sejo, da začne razpravljati o investicijski zakonski predlogi. Zakonska predloga utegne bit: rešena v 2 tli 3 sejah. Pjtem sa snide zbor-n ca še le po dovršenih delegteijek h raz pravah.
BUDIMPEŠTA 14. Finančni odsek poslanske zbornice je vsprejel včeraj v obče soglasno investicijsko predlogo. Specijelno posvetovanje se je vr=i'o danes zjutraj.
BUDIMPEŠTA 14. Med došlimi vlogami je pismo posl. Alberta Apponyija, v katertm prosi z ozirem na Evoje privatne razmere za 4-messčni dopust ter prijavlja, da i ;gi svoj ueltguuijoki iraidat.
Predsednik bo o tem sporočil predsedniku ogrske delegacije v svrho, da se pokliče nadomestni član. Predloga o uravnavi pluč občinskih notarjev je biia sprejtta v tretjem čittn.u, s čemur je bil današnji dnevni red izerpljen. Predsednik je predlagal, naj bi zbora ca imela bodoči f,oaedeljek 1'jrmelno sejo, ta kateri bo poročal odsek o investicijski predlogi; bodoča meritorna seja naj bi se vršila pa bodeči čertrtek zaradi razprave o investicijski predlogi. Zvršetak seje po 11. uri.
dolgih kodrih padali po sencih in skrivali neznatno ranico . . . Njegov bledi obraz je smrtno-miren, le tam krog suhih ustnic se vije črta bolesti, kakor z dletom vdolbena v kamen ... V kotu je brlela oljnata luč in ob mrtvecu je klečala sivolasa starka, ropotala z debelim molkom in šepetala dolge molitve . . . Tako-le umirajo izgubljene duše, tako lež: mrtveci zapuščeni od vsega sveta na trdih deskah, v črnih krstah po mrtvašnicah ... A čemu bi govoril in tožil dalje ! Usoda je usoda, in tudi Krželj se je moral ukloniti njenemu ukazu.«
Sedela sta še zamišljena nekaj Časa; slednjič sta izpila vino tiho ter vstala molče.
Ko sta stopila na ulico, je pršil droben dež iz jesenskih oblakov, ki so krili nočno nebo.
Kakor tisti poletni večer je spremljal tudi nocoj Smrekar Zalesnika proti domu. Dolgo časa sta molčala, dokler ni Smrekar izpregovoril: »A ti Jakob, ti hodiš z veselim obrazom v svet, si li tudi srečen ?« j
»Ne vem skoraj«, se je glasil kratki, odgovor, »a to vem, da me ona ljubi, in ■ to mi je dovolj . . .«
Avstrijska delegacija.
BUDIMPEŠTA 14. V današnji prvi seji avstrijske delegacije je bil izvoljen soglasno predsednikom Ja\vorski, podpredsednikom baron Gautach.
Med došlimi vl< gami ee nahaja interpelacija delegatov Zaflrona in drugov glede izročitve zavoda sv. Hieronima v Rimu sv. Stolici oziroma hrvatskemu episkopatu pot9m interpelacija istih delegatov giede carine na vino v italijanski trgovinski pogodbi.
Delegaciji bodtti jutri sprejeti od cesarja.
Ogrska delegacija.
BUDIMPEŠTA 14. Ogrska delegacija se je sešla ob 6. in četrt v svrho konstituiranja. Predsednikom je bil izbran Koloman Szeli f podpredsednikom grof Julij Sza-parv.
BUDIMPEŠTA 14. Skupni proračun za 1905, ki je bil danes predložan delegacijama pokazuje Bkupno svoto za potrebščine 377 milijonov kron. O J teh odpade na vojno mi-nisterstvo 300 milijonov in sicer za vojsko rednih iziatkov 289 mil, kron, izredn h 19.6 mil. kron, za vojno mornarico 43 mil. kron rednih in 8 milijonov kron izrednih izdatkov.
Med preJlogami se nahaja tudi ena glede kredita 88 mil. kron za nabavo poljskega topniškega materijala in 75,17«>.000 izrednih potrebščin za vojao mornarico, zlasti za gradnjo novih vojnih ladij,
[Ministerski predsednik Koerber.
DUNAJ 14. Ministerski predsednik dr. pl. Koerber je odpotoval danes popoludne v Budimpešto.
Shod kralja Petra in kneza Ferdinanda t Nišu.
UELIGRAD 14. Kralj Peter se je podal da^e3 zjutraj v Niš, kjer Be snide predpoludne z bolgarskim knezom Ferdinandom, Popoludne odpotuje kralj v Vranjo, knez Ferdinand pa na Dunaj. Kralja spremljata na potovanju ministerski predsednik Gruid in minister za zunanje stvari Pas e. V spremstvu je tudi bolgariki diplomatični agent Hesapčev. Listi pričakujejo, da se bodo na jutrajšnjem ekodu izrekle važne zdrpvice.
SREDEC 14. Knez Ferdinand je odpotoval danes zjutraj v spremstvu ministerskega predsednika in ministra zi notranje Btvari v Niš, kjer se enide s srl>3kim kraljem Petrom. Potem sa odpelje knez Ferdinand ca Dunaj in dalje v Mentmo. Ministra se vrneta danes zopet v Sredee.
NIŠ 14. Danes opoludne je dospel semkaj kralj Peter, kmalu potem je prispel dvorni vlak s knezom Ferdinandom. Kralj ia knez sta se presrčno pozdravila.
Ruski poslanik na dopustu.
CARIGRAD 14. Ruski poslanik Sinov-jev misli nastopiti te dni enomesečni dopust. Vse vesti o vzrokih dopusta so neumestne. Sinovjev ni bil že dve leti na dopustu.
Španska poslauika.
MADRID 14. Kralj Alfonz je podpisal deklet, s katerim je sprejet odstop doseda-njega poslanika v Petrogradu Pio de Savoja. Ob eaem je imenavan njegovim naslednikom dosedanji odposlanec v Bruselju vojvoda Arco.
Angležko brodovje v Palmi.
PALMA (Majorka) 14. Prva divizija angležke sredozemske eskadre, ol.stojoee iz 43 oklopnjač, G križark in 10 torpedovk se je vsidrala v tukajšnjem pristanišču. I omenjeni eo bili pozdravni streli. Jutri pride baje druga in v ponedeljek tretja divizija. Vseh ladij bo potem nad sto.
Nemški državni zbor.
BEROLIN 14. Državni zbor je dovršil včeraj posvetovanje o proračunu ter je odobril proračun v tretjem čitanju.
Usta j a llererov.
BEROLIN 14. Cesar Viljelm je imel 12. t. m. v StrassLurgu daljši razgo\or z generalnim lajtenantom pl. Trotha, ki sa v kratkem peda kakor vrlini povtljnik v nemško vztočno Afriko.
MhpsIHOM
Brzojavne vesti.
Vojni kredit.
DUNAJ 14. >Frenadenb'att« poroča, da bo skupna vlada predložila delegacijama predlogo glede novega izrednega kredita v zaesku 88 miiijoaov za nabavo novih topov in 75,176.000 kron za vojno mornarico in s C;r za nabavo novih torpedovk, podmorskih ladijc itd.
Smrekar pa je molčal na to in tudi Zalesr.iku se ni ljubilo, da bi dalje govoril.
Kratko sta se poslovila, skoraj neslišen je bil njun pozdrav.
In kakor tisti poletni večer je Zales-nik, stopivši v svojo sobo, odprl okno in se je zagledal ven v temno noč. A zdaj je bila jesen zunaj ; nebo je plakalo, in doli na ulici se je zablestela zdaj pa zdaj lužica umazane vode, ki se je nabrala od dežja.
In Zalesnik je zopet sanjal o usodi ljudij, pred očmi mu je bil bledi obraz Krželjev obdan s črnimi, mokrimi kodri ; obraz s stisnjenimi ustnami in s smehom miru na njih .. .
A na drugi strani je bil jasen obrazek Marice, katero je danes prvič poljubil, pred katero je pred par urami položil svojo ljubezen ... In vendar se mu je zdelo, da je že cela večnost od tedaj, da med sedanjostjo in med onim srečnim trenutkom leži nekaj groznega, nekaj strašnega in skrivnostnega . . .
(Pride še.)
Vatikan in Loubetovo potovanje v Rim.
RIM 14. »Oeservatore K)mano« prekli-cuje odločno veat, da je papež poslal predsedniku L.oub3tu pismo ter izjavlja, da ni točno priobčen razgovor, ki ga je imel urednik nekega parižkega liBta z državnim tajnikom Meri v del Valom. »O^servatore Romano« deocent'ra tudi to veat, da ste Rudija in Anglija odklonili protest sv. Stolice proti potovanju Loubetovem v Rim. Glede na razgovore z odličnimi osebami vatikanskimi, katere so priobčili razni časopisi, izjavlja list, da papež, ako bi hotel dati kaka pojasnila, ne bo tega storil potem privatnih razgovorov.
PARIZ 14. — Iz Rima so sporočili : Poslanik Nisard je izročil državnemu tajniku kardinalu Merry del Valu noto, v kateri proglasa francozka vlada protest papežev proti potovanju predsednika L mbeta za j ničev in kakor neizdan. Pri vročitvi te note j ni prišlo do nikakega dogoiljaja. Stvar je s 1 tem začasno rešena.
Nesreča na železnici.
NAGY SZOELLOES 14. Osebni vlak z Kiralv Hara in tovorni vlak sta trčila skupaj danes zjutraj ob 7. uri. Dva stroja in 2 vagona sta popolnoma zdrobljena. Eaa oseba je težko, 10 pa lahko ranjenih.
Prepovedana procesija.
CLERMONT-FERRAND 14. Občinski Bvtt je prepovedal iz strahu pred neredi Marijino procesijo, ki b« vrši vsako leto dne 15. maja in katere se udeleži več ššefov in nadškofov.
Stusko-japonska vojna.
Napisal Bes Arabski.
(Dopis iz Ru9ije). »V kolokol, mirno drjemavžij, s naljeta tja-želaja bomba grjanula. S trjeskom krugom ot njejo razljetjelis oskolki. On že vzdrognul — i k narodu mogu čije mjednvje zvuki vdalj potekli, negoduja. gudja i na boj vyzyvaja.
A K. T o 1 a to j.
IV.
Vidite sovražnike Slovanstva ? Kdo nas razjeda?.... Židovstvo s svojim lažilibe-ralizmom! l>aj Bog Rusiji zocage ! No, verujte mi, ne samo SloveDc , ampak vsi zapadni S'ovani, da i am od Rusije ni pričakovati nič razven moralne podpore, dokler se bomo med eebej trgali za lase ! Čitajte prevod pisma Menjš.kova v „Naroiu", ako ga niste čitali. Menjšikov tam pravi, da je že to neumnost, ako evropejska plemena vojujejo med seboj jadi malega koščeka zemlje; a koliko veča ntumno*t je, ako se brat tepe z bratom In kfdo je nam zapadnim Slovanom navezal bratomorne prepire ? Zidje !
IJ;agor narodu, ki še pravočasno spozna tD rak rano na 6vojem telesu ! In glejte, ako-prav ft* Amerika ia Anglja, tako velike prijateljice in Ziš5itn >3 Židovstva, da sta n. pr. lani, ko je Rumunija mnogim svojim zakonom dodala še novih, b katerimi je omejevala pravice svojim Zidom v zaščito svojfga naroda, po3iaii romunski vladi vprašanja, zakaj tako zatira Z.dovBtvo in da veied t« ga zaplavlja s preseljenci tudi Ameriko in Anglijo. Daljše! Kakšen krik na ves svet eo dvignili amerikanski in anglijski Židi po povodu »kisinjovskega pogroma* ! F u ! Amerika je pt ^ ala ruski vladi spet noto! Razvpili so Rusjo kakor zavetišče razbojnikov, z očincev itd., a ruske Žide so proglasili za mučen ke, doc m je anglijski učenjak, katerega s? cavlašč fcemadovali v Rusijo, da bi se prepričal o resa-ci, napisal celo knjigo, v kateri govori med drugim, da se »izvoljenemu Izraelu« n kjer ne more goditi tako dobro kakor v Rusiji. N u, v k 1 j u b temu, da Amerika tako skrbi za Žide, vendar predlaga amerikanski časopis »F. vening Post«, da mora Rusija brez o virov v sprejeti na evoj teritorij teh amerikanskih Zidov, ki se ž e 1 č poseliti v Rusiji, ako hoče (Rusija namreč), da bi se obnovile prijateljske razmere med Rusijo in Ameriko! (Vidite-li, kam pes taco moli ? ..)
»Novoje Vreirja« odgovarja na to : »Ojoj ! Mi še svojih ne vemo kam devati !«... A jaz * »Ojoj, gospoda Amerikanci, meni se vidi, da se vi sami h;.čete iznebiti »večnega Zida«, kajti drugače bi jih ne ponujali Rusiji !...«
V%aki freimet pod božjim solncčm ima cve etraoi : svetlo in temno. Svetla stran rusko-japrnske vojne je: vstajenje aa-
'cijonalne samozavesti. Da, slava Bogu, velikan, ki je dremal, se je probudil in zapazil paraz'te na svojem telesu. Bog v pomoč ! Drugače bi ga bili izjedli do belih kosti. Ej, ta vojna ni med Rusijo in Japonsko. Ta vojoa je med kristijanstvom in ne-kristijanstvom.
Dajte mi zaključiti to pismo z japonsko poezijo! Ruski časopisi so prinesli dobesedno prevedeno japonsko pesem, poklonjeno ruBkc-japonskej vojni : »Brezbožni Slovani, nikomur se vi ne smilite! Vi ste bili strahopetci v bitvah s Kitajci. Vaši kozaki izgiuejo kakor sneg cb vzhodu solnca. Mi gremo na Artur, gremo proti Uralu in poženemo Slovane v moskovske goščave, da bi povsod znali slavo Mikadac.
V Trstu, dne 14. maja 1904.
Mi smo že v prvem početku, ko se je j bil dogodil tisti razbojniški nočni napad na j ruske vojne ladije pred Port Arturom, b li na čistem gledć izida te vojne. Znali smo, da Rusija mora zmsgati. Ali znali smo tudi to, da bo v prvih fazah rusko-japonske vojne Rusija imela velikih težav in vojnih izgub.
To smo zaali. Kajti, Rusija ni hotela vojne. A ker je ni hotela, ni nit; imela to-lifco vojske v Mandžuriji, ki je v obče potrebna za vsako vojno.
Da je Rusija hotela sama poprej započeli to vojno z Japonsko, imela bi bila v Mandžuriji že koncem minolega leti najmanje 400 000 vojakov kopnene vojske. Ona bi bila razun tega koncentrirala v Vladivostoku in v Port Arturju še enkrat toliko vojnih ladij, nego jih je imela početkom februvarja t. 1. A te vojne ladije bile bi vzet9 iz baltiške in sredozemne ruske fljte. Odposlane bi bile v Port Artur in v Vladivostok v prvi in najbolji uniteti ruske evropske flote.
Ko smo konstatirali vse to, obrniti hočemo svojo pozornost na današajo vojno situ-vacijo ruske in japonske vojske v Mandžuriji. Vrhni ruski vojskovodja, general Kuropatkin, rekel je povodom svojega odhoda iz Petro grada v Mandžurijo svojim Rusom : »Rusi ! Imejte potrpljenja ! Čakajte ! Vstrajajts ! Vspeh naše vo;'ne sile v Mandžuriji mora proslaviti rusko ortžje!«
Teh besed generala Kuropatkina B3 danes spominjamo zadtsSenjem, ker nahajajo po trjenja v ruski vojski, namešč.-ni proti Lio-janu in na Mukden-Harbin. Kajti, ni ga ni jeinega praveg* in odličnega vojaka, (naj pripada že kateri-koli narodnosti), da ne bi modre taktike Kuropatkinove strategje uvi-deval in priznava' lojalno in iskreno. V vsaki vojai, ako neprijatelj, ki se je na dolgo roko in skrbno pripravljal, izneaada navajaje na kako državo in njeno vojsko, je logično in neizbežno, da nspadeaa država v prvem početku tega izdajskega napada trpi prve škode in relativne poraze, pa naj je ta napadena država tudi največa država na svetu.
Mala Japonska je bila zvita in brzs. Računala je na nepripravnost Rusije in na malo števila njene vojske v Mandžuriji. — Glavna nada v računu imagin rane zmage Japonske nad liusi je bazirala na dveh glavnih dejstvih : na ogromaem prostoru, ki lo- j čuje evropejsko Rusijo od vztoČao az:jat»ke Mandžurije in na sibirsko-mandžurjki železniški progi, katero so Japonci v svojem stra- 1 tegičnem planu predestinirali za razrušsnje in za uničenje vsikega daljnjega funkcijon: ranja za transport ru=ke vojske in vojnega materijala iz Risje v Mandžurijo. To nam ja^no kažejo razni ia mne gostevilni atentati japonsk h štabo ii oficirjev, ki so (preoolečeni kakor Kitajci) skušali, da takoj po napadu pri Port Arturju z dinsmit >m razrušijo železa.ške mostjve Bibirsko mandžurčke železnice in žnjo obstoječe brzojavne postaje in : brzojavne žice.
Ta dva glavna činitelja sta igrala v japonskem vojnem planu neko fatalno prepričanje, katero se je umetno vcepljalo v ves japonski narod in v vso vojsko: da Japonska mora zmagati na vsak način!
Danes, ko je japonski general Kuroki (ob velikih žrtvah in izgubah Bvojih polkov) prešel s prvo japonsko vojsko reko Jalu, je moral, idoči v Bmeri proti L-aaogu, absolutno razdeliti in razcepiti »vojo prej koncenir.ranu armado, da more obdižavati nekakov jedao l čeo napredek svojega vojnega hoda. V isti Čas pa vidimo, da so za hrbtom njegove voj ske, z leve strani reke Jalu v Kore,i, vskrs nili kakor iz zemlje ruski kozaki, ki so počeli provzoeati sto neprilik japonskim pozi ciiam in posadkam v ietej Koreji, vznemirjajoč1, napadajoči transporte, municije i a živež
rezajoči in uničujoči brzojavne žice; in na-valjujoči v neverjetno hitrih presledkih na pojedine japonske oddelke. Alej tem pa del druge japonske armade, izkrčavši se pri Pi-čevu, ne gre naprej, ampak skuša, da sa med Takušanom in Daljnjem utrdi, gradeči zemljene utrdbe. Okolo Port Arturja je vse mirno. Obrat med L:ajangom in Port Arturjem je še v ruskih rokah. V Njučvangu so še vedno Rus:. Japonska vojna mornarica miruje. Ni Vladivostok ni Port Artur nista bombardirana. Kaj po menja to ? Da li morda Japonci uvidjajo sedaj, da jim predstoji katastrofa ? ! Morda razmišljajo sedaj, da bi se jim moglo, (ako se z vbo razpotoživo kopneno vojno močjo oddaljijo v notranjost Mandžurije) dogoditi ono isto, kar se je dogodilo v Rusiji Napoleonu velikemu in njegovi vojski ! Morda sedaj še le uvidjajo Japonci, da je razun Ru3ov njihov največi neprijatelj ogromni prostor Mandžurije. v katerem S) utegne V3a njihova vojna sila razsipati v brezkontaktne dele !
Zivršujemo: mandžurski prostor, ruska koncentracija in japonska dekoncentracija, to so matematično-strategični elementi, pod ka- | terimi Japonska drago poplača svojo megalo- I mansko azjatsko drzno3t.
To je naša uverjenje. To je zmaga Rusije. To je poraz Japana *)
Adriaticus.
* Te dni nam je b.la prilika, da smo govorili z velikim potnikom Hrvatom, ki se je mudil nekega prazaika v nsši trgovinski kavarni. Ta potnik, ki je Ž9 odpotoval iz Trsta v Italijo, izrazil nam je svoje največe začuje-nje, svoje presenečenje, pripovedujoči nam, da je v rečeni kavarni čul, kako se neki naši Slovenci živahno razgovarjajo o rnsko-japonBki vojni. Začudil se je neizmerno, ko je čul na svoja ltsina ušesa razne izjave obupavanja, kakor da so Rusi že potolčeni d) zadnjega moža in kakor da je rusko-japonska vojna že završena b porazom Rusija. Rsčeni goBpod nam je zatrjal, da se je sramoval pod lastno svojo kožo, ko je čul one čestite tržaške Slovenee, ki so ravno v Hrvatski poznani kakor veliki slovanski patrijotje, ki si v svoji politični borbi za Siovenstvo v Trstu pokazali, da so ljudje bistrega očesa in trdnih mišic : da so ti ljudje v t?m času tako malo-dušni, tako kratkovidni, tako muzelmanski fatalističai v svojem E-rcu in svojem mozgu, pak da morejo le sinjati, (kamo li misliti ali verovati), da bi Rusijo mogla premagati ona Japonska, kateri je bila usoda nje podrejenosti odločena že pred rusko-japonsko vojno!
Opazka uredništva.
t Evgenij Kumičić.
Tekom minolega tedna je zgubil hrvatski narod tri odločne rodoljube, dra. Bresz-t venskega, Šupuka in (kakor so čitatelji doznali iz zadnje številke), umrl je v petek zjutraj v Zagrebu znani hrvatski pisatelj in politik Evgenij Kumičić. Žajim izginja s pozorišča markantna pojava na knjižavnem in polit čnem obzorju Hrvatske. Kakor pisatelju zavarovana je Kumičlću trajna slava v hrvatski književnosti. Vr!o rano po:lal se je pa tudi na politično polje. Izvoljen je bil narodnim zastopnikom v hrvatskem saboru, kjer je piipadal stranki prava. Ko se je ta stranka leta 1895. razcepila, stopil je v stranko »estihc ter bil zvest pristsš dra. Franka, v zadnji čas je bil tudi predsednik te stranke. Ali o politiku Kum č ću ne moremo izreči iste ugedna sodbe kakor o književniku in človeku. Kumič'e je bil psihologična uganjka v dvojnem pogledu. Sitn najčieteji rodoljub — o čemer priča dejstvo, da ga ni moglo ukloniti Khuenovo nasilje — se je podal v slepo zavisnost ljudi, katerim je hr-I vatstvo kričeča etiketa — brez vsebine. V I drugo je bil Kurničid kasor človek najblažja duša, in vendar je bil proti drugače mislečim politikom netoleranten, oduren in fanatičen nasprotnik! O njem se psč sme reči — kakor o marsikaterem književniku —, d* je bila oenre^a, da je kedaj Btopil Da cpolzlo politično polje. Ali odličen sin svojegfa naroda i« bil ! Slava njegovemu Bpominu !
Nekoliko podatkov o življenju in književnem delovanju pokojnika prinesamo prihodnjič.
Izjava Poljakov.
Tudi poljsko »koloc je j odalo svojo izjavo, v kateri obžaljuje, da je bilo zaee la nje prekratko, ker je bilo s tem oteženo prizadevanje Poljakov m dosego pomirjenja med Cehi in Nemci. Predsedstvo kluba je
pozvano, da nadaljuje s temi prizadevanj:. Poljski klub poživlja vlado, naj konstitucijo-nelnim potom skliče državni zbor, da dovoli proračunski provizorij, kajti vedna raba § 14. utesnuje podlage konstitucijonelnega življenja in je v nasprotju z interesi države. (Ali Poljaki res še ne poznajo dra. Koer-berja ? ! Kar oni to iko obžaljujejo, to rnvno je z~nj življenja vir. Op. ured.) Izjava obsoja eeveda obstrukcijo, ker škodu e moči države, onemogoča kontrolo, izpodkopuje 11-nancijelno gospodarstvo in spravlja v nevarnost koDSticucijonelne svobode. Ali Poljaki ne obsojajo le sedanje češke obstrukcije, ampak načelno — vsako obstrukcijo. Z-ito poživlja izjava Poljakov v svojem zaključku vlado, naj uporabi vsa ered-tva, da dovede do take spremembe zborničnega opravilnika, da bodo osigurane parlamentarne razprave. (Velja zopet gornja opazka. Saj je notorična resnica, da je b:l dr. Koerber ena miBel in ena volja z nemškimi strankami v nasprot-stvu proti spremembi zborničnega opravilnika v zmislu, kakor bi želeli Poljak«. Op. ured.)
Dnevne novice.
XoTe razprodaje »Edinosti«. — Na
občno željo fmo otvorili z današnjem dnem novo razprodajo našega lista v Komnu pri g. Ant". Ravbarju trgovcu/
Nadalje je prevzda novo razproda'o Josipina Eichberger, tobakarnarica v Trstu, na trgu sv. Ivana št. 4.
f Albert Rieger. V noči med 12. in
13.	majem je umrl v Pulju izučeni pravnik gospod Albert Rieger, pastorek dr. M. Laginje in svak uglednega rodoljuba g. Jj. Križa. Pokojnik je bil šele v 2G letu svojega mladega življeoja. Rodbinama Laginja-Križ naše prisrčno sožalje !
Himen. Poročila sta se včeraj dr. Emil pl. Fabrizi, c. kr. namestaiški tajnik in go-apica Ada Seunig.
Volitve v celjski okrajni zastop. — Pred včeraj njim je volila skupina veleposestnikov. Agitecija je Uila s lna, ker od izida v tej skupini je odvisca večina v okrajnem zastopu. S kakimi sredstvi fo delovali Nemo:, priča dejstvo, da so še ponoči razsposlali manifeste, v katerih so nesramno lagal , da ni niČ res, da sta dr. Sernec in dr. Dečko poravnala po Kosmu provzročeno škedo. S tem slepirstvom so res prt motili tri ali štiri slovenske volile?. Tako je bilo na v?aki strani 29 volilcev, žreb pa je odločil za Slovence. Velikim ponosom pa moremo zabeležiti, da te od kmetov-voliicev ni dal ni eden zavesti. Prišli so na volišče vsi in pošteao izvršili svojo dolžnost. Č^sE jim ! I Napredek v tržaškem šolstvu. JDte
14.	junija t. 1. se bo vrš ia v Trstu «prva» okrajna učiteljska koEferenca v smislu na redbe ministarstva za bogoma tje in uk od dne 8. maja 1872., kakor se v deželah, kjer je državni šolski zakon izveden, više redno vtako leto. Torej več utgj 32. let se gori citiiaua ministers&a naredba ni izvrševala v nameni Tr.-tu ; ?e je bilo to v ker st šjle in naobiaibn prebivalstva, noj sodi veak sam ! Jedna izmed raznih dolžnosti teh kontVrecc je namreč: «... posvetovanje o sredstvih za povzd go ljudske šjle...» Celih 32. let t-rjj tržeški učitelji
i niso imeli prilike, da bi izražali svoje mnenje o uredbi ljudske in meščanke šole! Z.laj
i
pa naj še kdo trdi, da je v Trstu š »lstvo normalno razvito in urejeno! — Zininiivo ;e pit to, da bodo dne 14. junija t. 1. v Trstu hlcratu tri konference : 1. za učitelje laških ljudskih in meš5ansk h šol ped predsedstvom mestnega šolskega nadzornika prrf. dr.a H*s sek-a, 2. za slovenske okoliške lju.lske šole pod predsedstvom okrajnega š'lskfg* nadzornika, c. kr. vad. učitelja I. Nekeruiana m 3. za c. kr. državne ljudske in meščanske šole pod predsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika dr.a F. Svride. — Ta zadnja konferenca je tržaški un kum. Kajti učitelj stvo t:h šol spada v vrsto vadn ških uČ leljev c. kr. učiteljišč in v smislu ij. -1. min. naredbe od dne 8. maja 1872. so učitelji c. kr. učiteljišč in s temi združen h vadnic obvezan*, udeleževati se «rednih okrajnih učiteljskih konferenc. To sa pa v Trstu De da izvtšti, ker redni konferenci v okraju sta za učitelje laških oziroma slovenskih šol, tižsžki vadn ški učitelji eo pa učitelji nemških šol ! Dokaz »• upravičer03ti teh nemških šol menda to ni!
Domovinsko pravico t Trstu so zado bili: Jakob Ceglar iz Obrov«, Istra, Josip Benč?.n z Velikega Brda, Notranjsko, J p Kodrič iz R heoberka pri Gorici, Štefan Mer-
iii'k iz Poljen pri Pođgradu in Uršula Gorjan e Ograbega pri Gorici.
Jurij Vega. Da bi slovenski narod natančneje spoznal velikega učenjaka in junaka, založila je posojilnica in hranilnica v Moravčah brošuro »Jurij Vegac (predaval Fridolin Kavčič v izobraževalnem zabavnem in podpornem društvu »Zvezda« na Dunaju dne 6. marca 1*J04.) Cena komadu je 20 stot. Cisti dobiček je namenjen Vegovemu spomeniku v Ljubjani. Naročila vsprejema Anton Učakar v Moravčah (Kranjsko.)
Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metodfja pri sv. Jakobu naznanja pevcem in si. cbčinstvu, da ee preseli se svojih dose- i danjih prostorov v nove v ulici Giuliani (nasproti slovenski šoli (v hiši g. StoIfa.Vhod bo iz ulice Montechi. Ob tej priliki se vabljeni vsi, ki bi se hoteli vaditi v cerkvenem in narodnem petju, naj sa zglasijo oh priliki pevskih vaj, ki se vrše vsaki torek in četrtek j od do 10. ure zvečer. Istotako poživljamo ( star še otrok, da bi iste redno pošiljali na vaje, ket nujno potrebujemo dobrih pevskih moči. Ako bi sem katero pevskih društev hotelo pridružiti za procesijo na dan sv. Re-šnjega telesa, naj nam izvoli javiti to, da se ekupno pripravimo za ponosen nastop pred tržaško javnostjo.
Kcnčno javljamo, da bo imel zbor svojo veselico dne 15. junija. Kraj in vspored se priobčita pravočasno. Toliko v opozorjenje bratskim društvom.
Veliko ljudsko Teselieo z razvitjem društvenega prapora in javno telovadbo priredi « Goriški Sok al» dne 12. junija t. 1. Odbor fe resno trudi, da bi bila to narodna slavnost, kakoršne v Gorici že ni bilo, na kateri naj bi se združilo za ta dan iz vse Primorske v bratskem navdušenju in veselju vse, kar slovensko in slovansko misli in čuti. Vsa primorska društva uljudno prosimo, da z vnemo začno delati ta. vdeležbo, ki naj b) velikanska. Oi pevskih društev je želeti, da bi ena nastopila po potrebi z jedno ali dvema pevskima točkama. Posebna vabila in natančen program se razpošlje v kratkem.
ProŠDja. Vsi, ki kanijo vdelež ti se občnega zbora »Slovenskega učiteljskega društva t a koper&ki okraj« blagovolijo nai to, radi obeda, čim prej prijaviti g. Jospu Spa-njoletto, gostilničarju, ali pa g. Josipu toku, nadučitelju v Škofijah, p. Zavije!
Pevs-ko društvo »Danica« na Konto
veiu, naznanja, da priredi v nedeljo dne 12. junj a t. I. veliko vrtno veselico s petjem, isrro in plesoir. Toliko na maževanje sosednim društvom.
Natančni vs^ored se naznani pravočasno.
Nezgoda v pristanišču. Sinoči ob t>. uri in č«trt je remorker »Pluto« pomagal LlcvJovtmu parniku »Euteipe« približati se bregu < b pomolu sv. Karol?. O tem manevriranju je pa preveč približal parnikc-vem;i vijaku. Ker je pa vijak parnika »Euterpe« deloval, j*» vdani ob rtmorkerja s tako h lo, da ga je ob strini prebil. »Pluto« je zisčel puščati vodo, v sle d česar jo moral priti drugi remorker, da ga je reirorkiral v L.!<-ydov arsenal.
Poskus samomora. V hiši št. 8. v ul. Pozz > di Crosada, in sicer v pritličju, stanuje diužna Z., čije člen: so: Ang?)j, oče. Svetka, mati, 1(5 letna L5i E-oilija in 10-letni sin Oior n. Družica Z. je prišla pred tremi let« v Trst :z svojega rojstnega kraja, Ro-vigo v Italiji, ter se tu siromašno preživlja se za^iužsom svojega glavarja Angeija, ki je podajač.
Včeraj popoludne, okolu 5. ure in pol se je Svetka Z., kater, je 54 let, *prla z neko žensko, ki stanuje v iBtej hiš in s katero je bila že d je čas* v prep ru. Ta prepir e pa žen co tako grozno razburil, da je sklenila odpotovati v ono deželo, z katere =e ni p ivrcil še nikdo. Šla je v svo,e stano-van e ter zaloputnila vrata za seboj. Dve Irugi ženski, Lucija Pere in Justina Longhi, vidši, tako da je Svetka Z. razburjena, sti pa ta^o; začeli sumiti, da bi rrcgla ta po slednja v svojej razburjenosti storiti kaj ne spametnega. Po kratkem posvetovanju mej seboj, e?e šle obe za Svetko Z. v njeno stanovanje. A ko ete vstopile ste jo našle že viseti z vrvjo okolo vratu na nekem debelem žeblju v zida. V isti hip, ko ste one dve vstopile, se je pa žebelj. vsled prevelike t že ^zruval iz zidu, » Svetka Z. je padla na tla. A ti ni še prepričalo blarno ženco, da ni -a dešel /a njo čts odhoda n* oni svet. — Omi tala si je vrv okolo vratu ter se sama davi a s tt m, da je z rokami vlekla vrvi.
Justina Longbi in Lucija Peric sti izkušali iztrgati jej konca vrvi iz rok, a videče, da je njujin trud zaman, ste začeli klicati na pomoč. Slučajno je šel ob istej uri tam mimo nadzornik policijskih agentov Schubert, kateri je slišal klicati na pomoč. Prihitel je takoj ter tudi on skušal iztrgati Svetki vrv iz rok. A niti njemu ee ni to posrečilo. Da pa vendar reši ženski življenje, je vzel nož in z istim prerezal vrv ter jej jo naglo od motal od vratu. Svetka je bila že vsa črna v obrazu. Poklicali eo zdravnika s pomožne postaje društva »Igeac, kateri je podelil ne srečnici prvo pomoč.
Slednjič Be je Svetka umirila. Kake pol ure pozaeje je dejala proti ljudem: ki so bili pri njej: »Kaj bo dejal moj ubogi mož, ko pride domov io, mesto da bi našel gorko polento, zve to mojo neumnost!«
Trgovina.
Borzna poročila dne 14. maja. Tržaška borza.
Napoleoni K 19.0ti 19.08, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239.40 239.t*5, Francija K 95.30—95.50, Italija K 95 10 —95.35, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.20—117.40, nemški bankovci K---—
avstrijska ednotna renta K 99.40—99.70, ogrska kronska renta K 97.20—97.50, italijanska renta K 100.75 101.25 kreditne akcije K 633.— — 635.— državne železnice K 633.- - — 635.—, Lombardi K 78.— 80.—, Lloydove akcije K 6±0— 645.—. —
Srečke: Tisa K 321.---325—, Kredit K 465,—
do 475. Bodenkredit 1880 K 297 — 307.—, Bo-denkredit 1889 K 292.— 300 —, Turške K 127.— do 129.-— Srbske —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2. uri popol.:
včeraj danes
Državni dolg v papirju	100.— 100.—
„ v srebru	100.— 100 —
Avstrijska renta v zlatu	118 60 118.40
„ „ v kronah 4°/e	99.56 99.50
Avst. investicijska renta 31/,*/«	90.50 90.55
Ogrska renta v zlatu 4°/,,	117.45 117.30
„ v kronah 4°/,	97.45 97*35
renta 31/,	88.90 88.85
Akcije nacijonalne banke	1604.— 1605.—
Kreditne akcije	639.25 6:>4.25
London, 10 Lstr.	239 42 l/, 239.421/,
100 državnih mark	117.27»/, 117.30
20 mark	23.46 23.47
20 frankov	19-07 19.08
10 i tal. lir	95.20 95.20
Cesarski cekini	11.31 11.32
Parižka In londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — francozka renta 96.90, 5°/0 italijanska renta 102.75, španski esterieur 82.55 akcije otomanske banke 574.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrij'ska državne železnic —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 82.80 menjice na London 251.05, avstrijska zlata renu 99.60 ogrska 4°/0 zlata renta 99.25, Lftnderbank —.— turške srečke 121.25, parižka banka 11.—,
italijanske m^ridijonalne akcije--, akcije R»o
Tinto 12.96. Trdna
London. (Sklep) Konsolidiran dole 9(»1/8 Lombardi 31/, srebro 253/4, Špaiska renta 823/4, italijanska renta 1021,'1, tržni diskont 2.—, menjice na
Dunaju--dohodki banke 13.000 izplačila bank'.
Trdna.
Tržna poročila 14-. maja.
Budimpešta. PAenica za maj od 8.08 do 8.09 za oktober 8.2u do8.2i. Rž z* oktober 6.7fi do 6.77. Oves za maj Iv 5.32 do 5.33, za oktober K 5.61 do 5 6/* Koruza za maj K 5.01 do 5.02, za julij 5.14 do 5.'5.
Pšenica : ponudbe srednje; povpraSevani* omejeno, trdno — Prodaja 25.000 meterskih stot, za 5 do 71 s stotink zvijanja. — Rž in oves za 5 8t zvišanja. Vreme : mrzlo.
H a v r e. (Sklep.) Kava Santo« good rage za tek. mesec po 50 kg 40.— trk, za sept. 41.—.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos gocd average za maj 321 ,, za september 3J1/,, za dec. 34' j, za marec 35, mirno. — Kava Rio navadna loco 32—34, navadna reelna 35—37, navadna dob's 6S—A0.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za maj 18 40, za jul j 18.70, za sept 18.85, za oktober 18.ti5, zj» dec. 18.65, za marec. 18 bO; stalno. Vreme: lepo.
London. Sladkor iz repe surov 93/lc Sh Java 8.101 . Sh Stalno
Ker Li bil občni zbor 14. msja t. leta sklepčen vabi »Tržaška posojilnica in lira• uiluicac rtgietro\aoa zadruga z omejenim poroštvom na drug
XII. redni občni zbor j
kateri bo vsled zadružnih pravil
v nedeljo, 29. maja ob 10. uri zjutraj j
v prostorih posojilnice („Čitalnica") i
ulica Sau Francesco št. '2.
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev č stega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Razni predlogi.*)
;>. Volitev načelniitvn. <>. Volitev nadzorništva.
K obilni udeležbi vabi
Nacelništro. TRST, dne 14. maja 1904.
*) «S 56. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, katerj niso na dnevnem redu.
O tem predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh v/amejo v pretres, ali, če se morajo izročitj pasebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načglništvu, da se o njih poroča v do-dočem zboru. Ti predlogi se morajo potem postaviti na pevni red bodočega občnega ^bora.
Dr. N. Fertilio
specijalist za bolezni nosa, grla in ušes.
Ul. Torre liianea 45
(vogal Torrente).	TRST.
ORDINUJE: od 9—11 predp.: 3—4 pop.
od 4—5 pop. brezplačno.
ZOBOZDRAVNIK !
Uni? Med Dr Makso Brillant j
v TRSTU	I
ulica S. Antonio it. 9. H. nadstr.
Izvršuje zadelanje z emajlem, porcelanom j
srebrom in /latom. Iv deluje posamezne umetne zobove kakoQ 1 tudi celo zobovje.	|
ORDINIRA od 9.—12 predp., 3.-5. popol
Knjigovodja in korešpondent
se išče za večjo lesno trgovino v Gorici. Isti mora biti v lesri trgovini izvežban, vešč slovenskega, italjanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Prosilci srednjih let t. j. od 30—40
leta imajo prednost Ponudbe pod „LEsNA TRGOVINA * na upravo lista „Edinost".
-i
orrtn cku> L-ve Cc?cis!e s Cf:^iei«n,ren
«. j-wS l.fcbt. !U hu.u
^-•t-K'JS-iTE • KN	Vjc-sd ć'arsvc -no.
* Ji.-J	C.-Jil.kj — K ta h Irance.
r.
•j.—"„DOFvlA C i PRIJATELJ"
»ic/r cJ,srr-.A~»:r. i^tun^	me^uc*.*
Zjćrcia {tišme /i/ae tsč? rsrcj:-\ :il.
Zaloga tu- in inozemski! vin, špirita in likerjev
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST|
Via deii'Acque št. i2. (nasproti Kalle Centrale).
Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Bur-gunder. renskih vin, Mosella in Chianti. — Rum fcODjak, razna žganja ter posebni pr stni tropinovec slivovec in brinjevec. — Izdelki J. vrste, došli iz dot;čnih krajev^ Vsaka caročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej.
j	Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
- ulica Tesa št. 52. A. =
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
i ^^^^ Cene, da se ni bati nikake konkurenca.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Ha k trovan ognile l>r?zpl&5no ln (!r»cko.
Marija vdova Cokeij
priporoča svojo dobro založeno prodaj aliiico |
kuhinjskih =! == posod
po uizkili '"'»ali.
Piazza Ponterosso st. 7.
mr Zaloga -•i
izvozno-marčne (Ejiport-Marzen)
in vležane (Lager)
== Pive =
v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi
= Kvasa =
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu, zaloga jVlattonijcvc Qicsshubler
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
j ANTONU DEJAK junior
;	TRST
i Via degii Artisti št. 9 in 10.
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s strojevnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo poiiištira
prej ANTON ČERNIG0J
yia isi Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - Ul cerkve St. Petra v liši Marenzi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
ST Vsaka konkurenca je izključena. "^B Rlbum pohištva pošlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
Omnibusi na prodaj,
Podpisana prodaja vsled smrti svojega soproga pet omnlbiisov 111 štiri žarđinjere po jako nizkih cenah,
Ana vd. Enei
ul. Miissimn D' Azeglio št. <S. (prej Solitario).
Nh j boljše obuvalo ee vdobiva po ugodnih cenah v
čevljaraiici Julij-a Eomaiielli Trst, corso st. 12.
rumeno obuvalo za vezati za moške od gld. 3.30 črno	»	»	»	» ->.10
bi vo	>	*	»	»
Nizko obuvalo vsake vrste za ženske od gl. 1.—. Specijaliteta : obuvala za otroke.
I Fo visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom
radnicom
čista alkaličko-muriatička
fip a I o v ačk a kiselica
nije samo najbolje i najzdravije stolno piće. veo je i naj-
koristnija i najglasovitija lieLcovita voda, koja je ud ptvili liečniOldh autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti želudca, pluća, grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca. hemeroida (zlatne žile), natekiih i zrnatih jetara, žgaravice i raznih !
ženskih bolesti.	1
Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. ' „UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAČKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. 17.	1
Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restavracijama i 1
gostionama.	j
-prejema zavarovanje člove škega iiv-jenja po najraznorrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlaeti je ogodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
„SLAVIJ A"
= vzajemna zavarovalna banka v Pragi.	=
Rezervni fond 29,217.694.46 K Izohčane odškodnine: 78,324.623 17 K Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-naroduo upravo.
VSA r< »JArSNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarn« v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine p:Oti požarnim škodam po najnižjih cenah Jkode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Hitra razprodaja!
4 fiitre čevljev za 2 gld. 50 nve. i
Vsled nakupa ogromne mntžine obuvala,
razpošilja se ie malo časa po t-j umazani ceni1 1 par za gcaporie, 1 par čevljev za vezati,! 'iijave ali črne za dame; čevlji so močno' ».*. biti t: r z močn mi podplati; nadalje 1 p*r ; '" f^pode, 1 par modi.ih Čevljev za darne. * - 4 pari čevjjev s» krasni t*r lahk;, veli k..=,1. po ca, stanejo pa s!. 2 50.
Pošilja po povzetju ali predplačilu
A. Liban
izvoz obuvala Krakov 21 Zamena dovoljena aH pa povrnitev denarja.
1 Karla Muschik 1
TKST. ul. Sette fontane 32, L
MIZARSKA DELAVNICA
ulica Sette fontane štv. 34.
Zaloga pohištva in tapetarij.
Velik izbor ogledal, okvirjev, ur za na zid kakor žepnih (zlatih in srebrnih).
Popolne spalne in obedovalne sobe polštirane in meglene.
Velika rastava manufaktur. platenin, bomba-ževln in pregrinjal. Snov za ženske obleke. Izgotovljene moške obleke kakor tudi po meri
Proti takojšnemu plačilu ali plačevanje i tedenskih ali ttefreenih obrokih.
Ugodne cene.
Dečka
ki je zmcžtn slovenskega deloma tudi itfcli januketr jezika ta vsprejme v prodaj iln.ci UHtvf. Pnnndb« na tiskarno »E linost«.
Išče se j
po' delavca za t*pe arijo. VeČ se izve v li-karni nsčeg* lista.
Naznanilo.
Kapelnik H. 0. Vogrič
se naseli s 15. majem t. i. stalno v Trstu.
Slavna glasbena in pevska društva v Trstu in okolici kakor tudi sasebniki ki žele pouka v petja, jjlasovirju blagovole noslati doiične ponudbe n.i upravo lista >EDlXOST«.
Varr * vena znamka: SIDRO.
LTNEMENT. CAPSICICOIP.:
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva o" po ' 80 stot., 1.40 K in po 2 K po I vseh lekarnah.	(
Fri vkupovanju tega povsod pr- t ljubljenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalni < steklenice v zavitkih z nain va' | Btveno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je < gotovo, da se sprejme originalni i izdelek.
)
> licltalen leiarna pri slatam levn ? Pragi
1. EUiabsUae ti II d e 5
IVAN SCHINDLER Dunaj III |1
pošilja že veliko let dobro znane
stroje vsake vrste z a poljedelske in obrtne potrebe, mline za sadje in grozdje, stiskal-niee za olje in grozdje, škropilnice za trte, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnice, vitlje, trijerje. čistilnice za žito. luščilnice /a koruzo, slamoreznice, stroje za ribanje repe, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, se-aaljke za vodnjake in gnojnice, železne cevi, vodovode itd. itd. od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah ravno tako vse priprave zi kletarstvo, sesaljke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, stro.e za sladoled, i priprave za izdelovanje soda vode in penečih ee vin. mline za dišavo. kavo itd., stroje z i delanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog. steberske tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseli sestavov, orodja iu stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, sedlarje, pleskarje svinčene cevi itd. itd.
vse pod dolgoletnim jamstvom, po najagodnejih plačilnih pogojih, tudi na obroke! Ceniki z več kot 400 slikami he z platno in franko. — Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku.
Prekupci in agenti se iščejo.
Piše se naj naravnost: Ivan Schindler, Dunaj III. Erdbergstrasse 12. ;
S o yj i k svojim!
M. AITE — —
velika zaloga z manifakturnim blagrom
ul Nuova fit. 36 vogal ul. Lazzaro, s podružnico ul. S Lazzaro št. 5.
dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svoj-zalogo kakor tudi povečala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico *®ic, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcev.
V obeh prodajalnicah dobiva se razno .blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za mo*ke in ženske obleke, srajce, ovratnike, < vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih traiov za društvene znake.
Sprejema uaročbe za moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatančneje po cenah, da se ne boji konkurence.
Kupljeno blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih zadrško v.
Poskušati zu se prepričati !
Kleparska delavnica
VALENTIN LUZNAR
TRST - Ulica Belvedere štv. 24 - TRST
priporoča svoje kleparske izdelke za stavbe in gblanterijo.
Posebnost: žlebovi od počrnjenega kositra.
Svojim ceDjenim rojakom, posebno pa sfavbinskim mojstrom
se toplo priporoča.
Cene zmerne.	Postrežba točna.
podpirajte družbo Cirila in jfietoža!
Amerikanska ara ail plugu M
Genfska remont, ura od pla<[ue zlata je
§ edina krasna ura pozlačena s 14 karat, zlatom. Tako uro teni vsak na 50 gld. V resnici stane pa z cdskočl jivim po-krcvcem, bogato gravirana, z jamstvom, da ostane 14 karat, zlati trpežno ter preciznost le kron 10.—, na sidro, reparirana. 3 pokrovci kron 14.50- Priznat rebrna remonterka na sidro, 15 kame-nov. priznano najboljša ura s 3 masivno in boeato eraviranimi pokrovci kron 15-50, za gospe kron 12.—, 14 kara*, zlata ura za dame kron ; jako elegantne moderne verižice od pla<[ue zlata za gospode in gospe kron 4, 8.
Ridi preobile zaloge neke c. kr. priv. tovarne za kovinske izdelke oddajam ^ ^ sledeč h 32 predmetov cd pristnega sre- figi M, bra „Gloria" po izredno nizki tovarni- t? f| ški ceni kron 13.— in sicer o komadov » Sf K žlic, « komadov vilic, 6 kom. nožev, 12 fcJ fig kom. žliČic za kavo, 1 zajemainik za B	g
mleko in 1 zajemainik za juho. Skupaj Lj J\ Ti o2 komadov za kron 13. Te vrste srebro fc	HS
ne stemi i, zi kar se jamči.	tj^l đmi
^^^^^^ iS kroni 14 karat, tj W lili
zlati prstani
za ^urne gospode ojačeni s pristnim srebrom. Vsak / * ^	prstan nosi pečate, kr iinančnega
urada. Trpežnost se jamči. / jako bliščečimi biseri ali liarvanimi kamni kron 2.—, poročni pritani K 2.25, Za meri zadostuje papirna'.i oJrtzek.
K^zpostljauie sa vr^i po povz^.ju potom tvrd k e 31. K L" N DBA KI X, Dunaj, IX., Licliten-steiustrasse -3.
^zgotovljene ® # @ # obleke
za moške in dečke
v velikem izboru
tlia prsata S
S!®?" vogal ul. Sapcne "^Pffi
Fran Kalasch
Cenika na zahtevo franko.
SU O a oio	slovenska zaloga in tovarna
fl^ajolClI Djoa pohištva Andreja Jug v Trsti , ulica S. Lucia 21. (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno po) a tirnega poišhtva.
Narodna gostilna !
Podpisani javlja td. obč.DStvu, <U je pre-! vzel dobro poznano go-jtilno, nahajajoč.* se v hiši „L\grel>nega druetvt" na \Trdeli (prej „Milabesjo" na vihu u'ie? S102I0) v katari tuči najboljša istrska vinu ia Dreherjtvo pivo r. vrste. (.r)sU)ru m» tudi na razpolago vsakovrstna gorka in mrsla ediia.
S ep Štovanjem udani
Josip Šverca,
bivši krčmar v Kolonji (Pri starem Matevžu.
Grand Restaurant Hacker
Sv. Ivana trg- štv. 5.
= Otvoritev vrta je bilo včeraj,-
Nalašč pripravljena večerja za čas, ko končajo gledališke predstave.
SV Cene zmerne!	3W~ Največji konfort!	Postrežba točna!
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena, znamka.
Nriiicht-ovo sledilno milo
z znamko „JELEN"
Ono je BV* zajamčeno čisto H in brez vsake škodijive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perjlu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN4'. J U Kl SiHRHT, ISTJE na LAHI.	Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju.
Udobiva se povsod!