Delamo
LETO XXIII	1984
APRIL	ŠT. 8
praznik dela
Letos proslavljamo 1. maj v izjemno zaostreni gospodarski situaciji, ko se delavski razred v naši domovini sooča z velikim padcem realnega standarda in ko v družbi obstajajo nenormalni pogoji gospodarjenja. Preko dvajset milijardni dolg v dolarjih pritiska ha naše gospodarstvo, ki le s težavo zmore vse napore, ki jih pred njega postavljajo tuji upniki. V teh zaostrenih pogojih gospodarjenja, za katerega je značilna precejšnja sistemska neurejenost, se nahaja tudi naše železarna in delavci v njej.
Naša železarna obstaja več kot 100 let in v Štorah je že stara železarska tradicija. Ta tovarna je hranila mnoge generacije ljudi iz Kozjanskih hribov v okolici Štor. Marljivost naših očetov in dedov je ohranila podjetje mnoga desetletja. Njihova iznajdljivost in pridnost je ohranjala proizvodnjo pod raznimi oblastmi in ko so se vrstile krize. Čeprav so propadale fužine na Slovenskem, se je v Štorah ohranilo železarstvo, ki se je razvijalo in temeljilo na znanju in žuljih nekdanjih pud-larjev, kovačev, giseijev - in vseh ostalih delavcev, ki jim je tovarna pomenila kruh in smisel življenja.
Danes, ko železarstvo pesti kriza in ko se v naši državi nahajamo pred velikimi gospodarskimi problemi, v štorskih železaijih ostaja ista želja in odločnost, da vztrajamo. Prizadevanja za večjo proizvodnjo, izvoz, večjo produktivnost in boljše gpspodarjenje s sredstvi so odraz želje, da sebi in svojim otrokom zagotovimo prihodnost. Ta prizadevanja so rodila sadove. Danes se lahko pohvalimo, da smo sicer majhna v jugoslovanskem prostoru, a vendar najuspešnejša železarna. Pokazatelji, kot je izvoz preko 20 milijonov dolaijev v preteklem letu ter na podlagi tega tudi izravnava uvoza z izvozom, pomenijo fenomen ne samo v našem prostoru, ampak tudi v Evropi. Produktivnost, ki jo naši delavci dosegajo na zastareli tehnologiji, je občudovanja vredna. Tudi na področju gospodarjenja s financami, na področju inovacij tid. se lahko mirne duše pohvalimo in z optimizmom gledamo naprej.
V teh zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko celotno gospodarstvo pestijo izgube, velika bremena splošne in skupne porabe, problemi z devizami itd, smo se štorski železarji odločili, da napravimo korak naprej in da rešimo probleme, ki so nas zavirali v našem razvoju. Tako smo s sanacijo Tovarne traktorjev uspeli proizvodnjo rešiti stalnih izgub. Trenutno je v reševanju problem Livarne II in prvi rezultati prizadevanja naših livarjev in strokovnjakov se že kažejo. Zavedamo se, da brez dodatno vloženih sredstev v te obrate uspeha ne bo. Glavni porok, da bomo to proizvodnjo izboljšali, predstavlja visoka strokovnost naših delavcev ter njihova odločnost, da z lastnimi silami rešijo probleme.
Odločili smo se, da napravimo odločnejši korak naprej tudi na področju jeklarstva in valjarstva ter sistem zagotovimo perspektivo ne samo za sedanjo generacijo, ampak tudi za prihodnje rodove, ki bodo delali v tej tovarni. Naša domovina potrebuje kvalitetno jeklo in mi ji ga bomo dah. Morda se kdo sprašuje, zakaj sedaj v tem kriznem obdobju silimo v tako veliko investicijo. Toda tisti ne ve, da pomeni zadovoljiti se z obstoječim obsegom in načinom proizvodnje samo životarjenje. Mi pa hočemo naprej. Skrb za bodoče generacije delavcev nas sili, da jim ne zapustimo potapljajoče se barke.
Zato moramo vsi delavci naše delovne organizacije skupno zavihati rokave in uporabiti znanje, da delamo več in bolje. Skupno si moramo prizadevati, da dostojno nadaljujemo začeto delo preteklih generacij in napravimo solidne pogoje za življenje in delo prihodnjih generacij. Pri tem še ne smemo bati sprememb ali omahovati, ampak moramo smelo in enotno ustvarjati in delati.
Ob 1. maju
Štorski železarji si v svoji organiziranosti in aktivnosti močno prizadevamo, da bi bili rezultati dela tudi v zaostreni situaciji čim boljši.
Doseženo stanje je odnos pravega in žilavega dela našega kolektiva vajenega naporov in odrekanj.
Ob bližajočem se prazniku in na sploh naj bi delo bilo tista vrednota, ki daje delavcu-ustvaijalcu ponos in zadoščenje, da si z lastno prizadevnostjo zagotavlja svoj obstoj in krepi našo družbo.
V taki vlogi pa ga je potrebno vrednotiti in spoštovati.
Ob prazniku pa vse čestitke članom kolektiva, obilo uspehov in zadovoljstva v svoji življenjski sredini.
Predsednik delavskega sveta DO Zibret Milan
Živel 1. maj -
Železo žari
Gradimo
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
Včeraj danes jutri
V	torek 6. marca 1984, so nas obiskali predstavniki Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Gostitelj je bila TOZD jeklarna, namen tega obiska pa širša seznanitev z inventivno dejavnostjo v tem železarskem kolektivu.
Delovni team iz CK je predhodno posredoval v našo DO »Usmeritev tematike razgovorov«. Ta del je vseboval vprašanja, o katerih so potekali razgovori in na katera so se pripravili udeleženci. Iz DO so bili to: predstavnik strokovne službe za inventivno dejavnost, predstavniki društva Diati, predstavnik vodstva DO in TOZD jeklarne, inovatorji iz TOZD jeklarne, predstavnik DPO Ž$ in TOZD jeklarne in vodja DS za kadre in splošne zadeve. Tričlanski team iz republiškega komiteja ZK in predstavnike občinskega komiteja ter vse ostale navzoče je pozdravil predsednik društva Diati tov. Haler Ferdo, ing. Poudaril je koristnost takšnih oblik razgovorov.
Kot predstavnik gostiteljev je tov. Manojlovič Gojko, dipl. ing. in vodja TOZD jeklarne, pozdravil vse prisotne s predstavitvijo zgodovinskega razvoja jeklarstva v Štorah in o razvojnih možnostih.
Železarno kot celoto je predstavil podpredsednik KPO tov. Senčic Srečko, dipl. ing., ki je s kratkimi, vendar bogatimi podatki predstavil Železarno Štore kot članico SOZD SŽ in kot kolektiv, v katerem inventivna dejavnost dobiva vse večje razsežnosti. Nadaljnji razgovor je potekal po dogovorjenih usmeritvah. Odgovore, izkušnje in stališča po posameznih vprašanjih so izčrpno podali posamezni tovariši. Tov. Gajser Stene, mag., je govoril o problemih ugotavljanja inovacijskega dohodka in o njegovi delitvi ter o nagrajevanju inovatorjev in delavcev, ki sodelujejo pri uvedbi inovacij. Poudaril je tudi, daje nagrajevanje inovacijskih predlogov premajhno.
O nalogah vodilnih in vodstvenih delavcih v inventivnem procesu je izčrpno poročal tov. Haler Ferdo, ing.
O posebnih priznanjih delavcem za sodelovanje v inovacijski dejavnosti in o oblikah delovanja za usmerjanje in spodbujanje inovacijske dejavnosti, izobraževanju, delu komisij, krožkih za izboljševanje proizvodnje, društvu LT, klubih izumiteljev pa tov. Tratnik Gorazd, dipl. soc., organizator za inovacije.
V	nadaljevanju je predstavil še naloge delavcev v razvojno-raziskovalnih oddelkih, inženiringih, konstrukcijah, tehnoloških strokovnjakov itd.
Potrate Florjan, predsednik konference 00 ZS, je poročal o vključevanju družbenopolitičnih organizacij v razvoj inventivne dejavnosti, tov. Manojlovič pa o uresničevanju nalog samoupravnih organov v odnosu do inovacijske dejavnosti. Kadrovsko strukturo in izobraževanje zaposlenih je pojasnil vodja DS za kadre in splošne zadeve tov. Zelič Franc, ing.
Predstavniki iz CK so se nato vključili v diskusijo. Pojasnili so, da to akcijo vodijo zato, da bi prišli do najrazličnejših podatkov, kako je z inovacijsko dejavnostjo v praksi, saj morajo v ZK doseči enotnost na tem področju.
Podatke bodo koristno uporabili na problemski konferenci o inventivni dejavnosti, ki bo organizirana na republiškem nivoju.
Poudarili so vprašanje problematike inventivne dejavnosti tam, kjer se zaplete, kaj je delovna dolžnost in kaj inovacijski predlog, ki naj bo nagrajen. Drug problem je nagrajevanje poslovodnih organov: razmejitev med delovnimi dolžnostmi in inovacijskimi ustvarjalnostmi.
Predstavniki DO so v svojih poročilih navajali tudi nagrajevanje inovacijskih predlogov. Čeprav je res, daje bilo ob tem poudarjeno, daje nagrajevanje po možnosti odvisno od nas samih v DO.
Predstavnike CK ZK iz teama je zanimalo, kaj motivira delavce za inovacijske predloge, ali materialna ali moralna pridobitev. Na to sta odgovorila tov. Marolt Boris, dipl. ing., in tov. Maček Ivan iz jeklarne, kot inovatorja. Omenila sta predvsem to, da se domačih izboljšav ne ceni dovolj, kar je močno narobe. Sicer pa pomeni inovacijski predlog tako materialno kot moralno zadoščenje, velikokrat tudi prisilo iz delovnega procesa, kot je poudaril tov. Gajser.
Vprašanje teama, kako plasiramo svoje znanje na domačem in tujem trgu, je pojasnil tov. Senčic. Navedel je nekaj jugoslovanskih delovnih organizacij in sodelovanje s Smeltom ter znanje iz hvarskega področja, ki smo ga plasirali v Pakistan in Libijo.
Tudi o neprijetnostih, ki se pojavljajo ob uveljavljanju kakšnega inovacijskega predloga, je bilo nekaj izrečenega. Predvsem je to zanimalo tovariše iz CK. Tu so se v razgovor vključili tov. Marolt, Haler in Mackošek.
Ta delovni razgovor je trajal tri ure. Tovariši iz CK so bili namenjeni še v DO AERO Celje, zato je bil čas omejen in je bilo treba končati prej, kot je zmanjkalo želja in potreb po razjasnjevanju še nekaterih problemov s tega področja.
Vseeno lahko ocenjujemo, da je bilo to srečanje dobro organizirano, vsebinsko zelo bogato, predstavniki republiškega komiteja ZK so se temeljito informirali o vsem, kar jih je zanimalo in kar bodo lahko koristno uporabili na republiški problemski konferenci o inventivni dejavnosti.
Ana T.
Spomnimo se velike delovne akcije
Pred 25. leti, točno 4. aprila 1959, se je v Štorah pričela velika in pomembna udarniška delovna akcija - ureditev Lipe.
Na pobudo tovarniškega komiteja ZK in osnovne organizacije sindikata je delavski svet sprejel potrebne zaključke za ureditev delavskega naselja Lipa. Delovna akcija se je pričela v Železarni, obvezovala pa je tudi krajane. Nemogoče si je danes predstavljati, kakšno je bilo pred akcijo naselje Lipa in marsikdo ne ve, da je bil današnji izgled ureje-
nosti dosežen s prizadevanjem v glavnem vseh zaposlenih. Ta obširna akcija je trajala nekaj let. Vsak zaposlen je moral v letu opraviti 40 ur udarniškega dela, člani ZK pa 80 ur; kdor ni delal, so mu ob izplačilu OD odtrgali določen znesek.
Smatram, da ni prav, da bi na te jubilej pozabili. Prav bi bilo, da ga na nek način objavimo in se spomnimo, koliko samoodrekanja in požrtvovalnosti je bilo potrebno s strani članov kolektiva, da je Lipa dobila današnji izgled.
Tretja seja Izvršnega odbora pri Konferenci OOZS Železarne Štore
V petek, dne 23. marca, se je bila tretja redna seja izvršnega odbora pri konferenci OO ZS Železarne Štore.
Osrednja točka dnevnega reda je bila namenjena obravnavi trenutne gospodarske situacije v Železarni Štore. Tuje bilo ugotovljeno, da so rezultati na tem področju dokaj dobri; pomembno pa je to, da je bil tudi v TOZD livarna strojne litine dosežen določen pozitiven premik na področju količinske proizvodnje.
Doseženi in predvideni rezultati poslovanja za prvo tromesečje so torej ugodni, zato je izvršni odbor podprl predlog strokovne službe glede povečanja akontacije variabilnega osebnega dohodka in obračuna stimulativnih dodatkov.
Izvršni odbor je pozitivno ocenil delovanje družbenega sveta v TOZD tovarna traktorjev, saj je od časa delovanja tega organa prišlo do bistvenih pozitivnih premikov v tej TOZD.
Glede ustanovitve počitniške skupnosti Celje in sprejema samoupravnega sporazuma v zvezi s tem je izvršni odbor ugotovil potrebo po ustanovitvi te skupnosti, zato samoupravni sporazum načelno ne odklanja, vendar bo dokončno stališče oziroma odločitev podal, ko bodo znane finančne obveznosti podpisnikov tega sporazuma.
Izvršni odbor podpira predloge za skrajšanje delovnega časa v livarni od 8 ur na 6 ur, vendarle ugotavlja, da je predlog v trenutni situaciji nesprejemljiv in je potrebno pri tem upoštevati realne možnosti in primer reševati širše v okviru SOZD in republike.
Nadalje je izvršni odbor obravnaval in potrdil program dela komisije za izobraževanje in informiranje, strelski družini Kovinar Štore so bila odobrena finančna sredstva za izvedbo tradicionalnega tekmovanja s serijsko zračno puško in imenoval komisijo za tradicije delavskega gibanja.
Motoh Anton
NAŠ JE IN OSTAL BO NAŠ - TITO
Pred štirimi leti je ugasnilo življenje našega priljubljenega vodje, državnika, ki je simboliziral naš boj in revolucijo, osebnosti, na katero nismo bili navezani le s srcem, temveč tudi s svojim delom in življenjem. Kot organizator in vodja ljudske revolucije v Jugoslaviji in kot odličen državnik v povojni Evropi sije TITO pridobil ugled in spoštovanje v vsem demokratičnem svetu. Poznan je bil kot eden največjih sodobnih marksističnih mislecev in revolucionarnih borcev, zato so ga spremljale posebne simpatije iskrenih socialistov po vsem svetu. Kot najuglednejši človek Jugoslavije je bil obdan z ljubeznijo in spoštovanjem vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, zato je bil 14. januarja 1953 izvoljen za prvega predsednika FLR Jugoslavije in 29. januarja 1954 ponovno izvoljen za predsednika FLRJ.
Tito je bil dosleden komunist, kije že na tako imenovanem »bombaškem procesu« decembra 1928 v Zagrebu pred kraljevim sodnim stolom na vprašanje predsedujočega, ali se čuti krivega, odgovoril: »Ne čutim se krivega, čeprav priznavam tisto, kar me dolži državni tožilec. Toda to sodišče ne štejem za pristojno, ampak samo sodišče Partije«. Te besede so močno odjeknile kot revolucionarni klic in odkrita negacija buržoazne pravice. Tito je koval svoj značaj v borbi za pravice delavskega razreda; niso ga uklonile aretacije, zapori, surova ravnanja in šikaniranja, na katera je odgovoril z gladovno stavko. Organiziral je demonstracije, stavke, vodil komunistično propagando in sindikalno organiziranje. Tudi v najhujših dneh je ostal zvest ljudskim množicam. Tito je zrasel v velikana iz vrst delavskega razreda. Po zmagoslavni vojni je postal državljan sveta. Govoril je: »Status Jugoslavije kot neodvisne in socialistične države je nespremenljiva podlaga naše celotne politike in našega načina urejanja mednarodnih odnosov in problemov.«
Podobno kot je v notranji politiki začrtal linijo boja za uresničitev izvirnih
interesov delavskega razreda in za popolno nacionalno enakopravnost, je tudi v zunanji politiki nove Jugoslavije določil smotre boja proti vsem oblikam izrabljanja delovnih ljudi, proti imperializmu, hegemoniji, neenakopravnosti, proti nacionalnemu zasuž-njevanju, za mir, svobodo, neodvisnost, za enakopravno, miroljubno sodelovanje vseh narodov in držav, ne glede na njihovo velikost in družbeni red. V svetu so spoznali, daje celotno Titovo delo enkraten primer boja za novi svet, svet enakopravnih in svobodnih narodov, prispevek za dostojanstvo človeka in humanejše odnose med ljudmi, za pravico vsakega naroda, da sam odloča o svoji usodi. Tito je dokazal, da unificira-nega socializma, ki bi ga teoretično in praktično dirigirali iz enega centra brez posluha za različne poti razvoja socializma v svetu, torej tudi za specifičnost naše socialistične revolucije, ni bilo mogoče sprejeti, ker bi to pomenilo oviro in zavoro resničnega socialističnega razvoja, zajemajočega navdiha iz ustarjalnega marksizma, kakršen je bil, kot so povsod uvideli in priznali, utelešen v Titovem delu. Ime našega maršala Tita je obšlo pet celin, postal je in ostal bo eden najizrazitejših simbolov te dobe, epohe nacionalne revolucije, obdobja socialne revolucije, epohe nenehnega nemira in skrbi za mir. Tako so pisali o našem Titu po svetu. In še: »Človeštvo bo štelo svoje prihodnje tokove od dneva, ko je Tito pred svojo skupščino izrekel staro parolo: »Tovarne delavcem! Zemljo tistim, ki jo obdelujejo!«
Zavedamo se, da smo izgubili sposobnega voditelja, našega prijatelja. Živel pa bo med nami v svojih delih, na častnem mestu v zgodovini naših narodov, kot človek, ki ga niso zlomila preganjanja, zapori, žalitve in veliko trpljenje; kot človek, ki je v svojem boju vztrajal kot neustrašen in dosleden borec za mir, enakopravnost, neuvrščenost in resnično vsestransko svobodo vseh ljudi in kot tak bo ostal v naših srcih, ostal bo zelo cenjen in spoštovan državljan svete.
Srečanje delavcev Železarne Štore na Tratni
Da bi tudi štorski delavci praznik 1. maj kar najlepše preživeli, je letos prvič organizirano prvomajsko srečanje ob Slivniškem jezeru na Tratni.
Poglejmo, kakšen program nam je pripravil organizacijski odbor:
1. maj
Od 9. do 11. ure se bomo zbrali pri Domu ribičev na Tratnj. Vključevali se bomo lahko v razne športne igre, ki bodo trajale ves ta čas.
Od 11. do 11.20 ure bomo poslušali kratek kulturni program, ki ga bodo izvedli pihalni orkester Štorski železarji, Amatersko gledališče Železar in drugi.
Od 11.20 do 13. ure bomo imeli malico.
Od 13. do 19. ure bo zabavni program s plesom, v katerem bosta sodelovala narodno-zabavni ansambel in pihalni orkester. V popoldanskem času bo po zmernih cenah možno kupiti razna jedila in pijače.
In kako je s prevozi?
Avtobus bo vozil iz Celja z obveznimi postanki v Štorah in Šentjurju od 8.30. pa do 11. ure in popoldan nazaj od 17. do 19.30. ure.
To informacijo smo sicer objavili že v Štorskem informatorju, ker pa želimo, da se prvomajskega praznovanja na Trami udeležimo v čim večjem številu, so v našem Železarju vest še enkrat objavili.
NA TRATNI SE DOBIMO!
Ana T.
Železarna Store bo predstavljena v INDOK
V prvomajski številki INDOK informacij bo nekoliko širša informacija o Železarni Štore. S predstavnikom INDOK centra tov. Vrečkom in njihovim sodelavcem-novinarjem tov. Božičem smo se dobili v Štorah na skupnem pogovoru, v katerem so sodelovali še predsednik DS DO tov. Žibret Milan, predsednik konference 00 ZS ŽŠ tov. Potrata Florjan, vodja področja za samoupravna razmerja in informiranje tov. Oto Pungartnik, dipl. pol. in tov. Ana Tomažin, org. obv.
Pogovarjali smo se o našem kolektivu, jim posredovali ustne in napisane podatke o zgodovinskem razvoju tega kolektiva, o poslovanju in proizvodnih rezultatih, o samoupravni organiziranosti in delovanju itd.
Gosta sta si nato ogledala naš TOZD elektroplavž in livarno valjev, kokil in ^metalurške litine, se pogovarjala z de-alavci ob delu na delovnih mestih.
Torej bomo v prvomajski številki IN-DOKA lahko brali o naši železarni.
Karli, pomagal pa mu je tov. Kolar Milan.
Tov. Pungaršek Karli nam je povedal, da je že od leta 1969 na tem delovnem mestu, da to delo, čeprav je naprono, opravlja rad, da ima sicer kar v redu osebni dohodek, da pa bi lahko bil glede na pogoje dela višji. Na premestitev na kakšno drugo delovno mesto ne misli, saj bi zaradi tega, ker nima kvalifikacije, zagotovo imel mžji osebni dohodek.
V livarni valjev, kokil in metalurške litine sem zmotila pri delu tov. Koren Franca, kurjača.
Tov. Koren je dve leti pred upokojitvijo, zato ne razmišlja, da bi zamenjal delovno mesto. Kot kurjač to delo obvlada, res pa je nevarno, če bi kje izpuščal plin. V službo se vozi iz Zagrada. Dela samo dopoldan. Z osebnim do-hodkom je kar zadovoljen.
Ob poti nazaj smo se ustavili še v mehanični in tudi tu napravili posnetke ob
Kurjač Koren Franc (foto Arzenšek)
Ob spremljanju predstavnikov INDOK centra po že navedenih temeljnih organizacijah sem se mimogrede pogovarjala z nekaterimi delavci.
Na elektroplavžu nas je do delovnih mest prebodarja spremljal tov. Janžekovič. Tu smo napravili nekaj posnetkov ob izpustu železa iz peči. Izpust sta opravila prvi prebodar tov. Pungaršek
brusilnem stroju. Tov. Javornik Milan je ravno brusil ohišje za reduktorje.
Tov. Milan je v ŽŠ šele pol leta. Zaenkrat je zadovoljen z delom in z osebnim dohodkom in pravi, da bo na tem delovnem mestu tudi ostal.
Ko smo se odpravljali iz mehanične delavnice, so nas medse povabili kovači. Tudi tu smo napravili nekaj zanimi-
Z razgovora s predstavniki INDOK Centra (foto Arzenšek)
vih posnetkov, kovač Godicelj Alojz pa je povedal, da dela včasih na izmene. Za osebni dohodek pravi, daje bolj slab; si-' cer pa je priučen delavec.
Poslovili smo se, z našimi gosti smo se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju
in si voščili najlepše ob bližajočem se prazniku - 1. maju.
Čestitke teh tovarišev veljajo tudi vam, spoštovani sodelavci.,
Ana T.
Oblikovanje panoškega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke
V naši družbi je vse bolj prisotna tendenca uresničevanja politike delitve osebnih dohodkov, da za enako delo ter rezultate dela delavec dobi približno enak osebni dohodek. Zato smo se v panogi črne in barvaste metalurgije lotili skupnega modela za pripravo Samoupravnega sporazuma dejavnosti o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Tako smo se sestali s predstavniki črne in barvaste metalurgije (Železarne Ravne, Jesenice, Štore, Impol, Mariborska livarna, TGA Kidričevo ter Tovarna dušika Ruše) pri Mlinarjevem Janezu na delovnem sestanku. Obravnavali smo naslednje segmente samoupravnega sporazuma panoge:
Za ugotavljanje uspešnosti oz. učinkovitosti delovne organizacije smo izbrali za temeljni pokazatelj neto dohodkovno mero, ki je izražena v razmerju med dejansko doseženim čistim dohodkom ter normalnim čistim dohodkom.
Obravnavah smo skupna metodološka izhodišča za oblikovanje razvida del in nalog. Osnova za delo so bile Strokovne podlage ter 52 tipičnih nalog. Pri oblikovanju metodologije smo najprej obravnavali temeljne terminološke pojme, nato pa smo izdelali metodologijo, za katero menimo, da je najbolj
primerna za obstoječe stanje v črni. in barvasti metalurgiji. Naslednje področje dela je bilo vrednotenje zahtevnosti nalog. To področje je bolj zahtevno, pa tudi v posameznih delovnih organizacijah so metode za vrednotenje nalog različne. Zahtevnost nalog smo razčlenili na posamezne sestavine ter naredili analizo obstoječih sestavin zahtevnosti v delovnih organizacijah. Delo na tem področju bomo nadaljevali na naslednjem delovnem sestanku.
Sestavni del samoupravnega sporazuma panoge naj bi bilo tudi nagrajevanje na podlagi minulega dela, saj je uspešnost delovne organizacije v veliki meri odvisna tudi od minulega dela. Na sestanku smo obravnavah predlog vrednotenja minulega dela tov. Cetin-skega ter nanj nimamo bistvenih pripomb.
Pri oblikovanju samoupravnega sporazuma panoge pa moramo izhajati iz dejstva, da morajo biti delavci seznanjeni z rezultati, ki so podlaga za delitev, ter da bodo ti rezultati jasni ter objektivni. Ti rezultati pa morajo delavce prvenstveno stimulirati za takšno upravljanje, ki se bo odražalo v večjem dohodku oz. večji akumulaciji.
Horvat Tereza
Na kratko
Predavanje v Valjarni II
O novostih na področju obdelave kovin je v Valjarni II predaval Mackošek Matjan, dipl. ing., delavcem - članom inovacijskih krožkov, vodstva TOZD valjarne II in kalibrirskega oddelka. Tema predavanja so bili CNC stroji in novi materiali za rezilna orodja. Podobna predavanja, ki so obhka stalnega izobraževanja, bodo organizirali tudi v TOZD Mehanska obdelava in drugih zainteresiranih delovnih sredinah.
Težave pri gradnji nove jeklarne
V Zenici nameravajo graditi elektro-jeklarno z zmogljivostjo 300 tisoč ton kvalitetnega jekla in se že na začetku srečujejo s celo vrsto težav. Predvsem imajo probleme s finančnimi sredstvi. Za zaokroženje finančne konstrukcije jim primanjkuje 2,4 milijarde din. Po ocenah iz leta 1982 je bila naložba ocenjena na 5,5 milijarde dinarjev, pri tem pa je še vedno odprto vprašanje 15 milijonov dolarjev za potrebe uvoza tuje opreme.
Predstavljamo vam nove člane samoupravnih organov na nivoju delovne organizacije
ČLANI DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE
1. Janžekovič Srečko	TOZD Elektroplavž
2. Sedlar Bojan	TOZD Elektroplavž
3. Maček Ivan	TOZD jeklarna
4. Bračun Peter	TOZD jeklarna
5. Cesar Janko	TOZD valjarna I.
6. Cizej Jože	TOZD valjarna I.
7. Kapel Franc	TOZD valjarna II.
8. Kaučič Franc	TOZD valjarna II.
9. Cehner Stane	TOZD jeklovlek
10. Čater Stane	TOZD jeklovlek
11. Pirš Rafko	TOZD livarna I.
•12. Šlatau Jože	TOZD livarna I.
13. Godicelj Stane	TOZD livarna II.
14. Šuster Maks	OZD livarna H.
15. Veber Zoran	TOZD livarna n.
16. Šeliga Zdravko	TOZD MO
17. Šramel Alojz	TOZD MO
18. Drobne Igor	TOZD TT
19. Vovk Datja	TOZD TT
20. Gozdnikar Mirko	TOZD vzdrževanje
21. Ramšak Marjan	TOZD vzdrževanje
22. Selinšek Janez	TOZD vzdrževanje
23. Skale Aleksander	TOZD vzdrževanje
24. Jazbinšek Janko	TOZD energetika
25. Majer Jože	TOZD energetika
26. Galuf Stanko	TOZD transport
27. Hochkraut Jože	TOZD transport
28. Jeršič Metod	TOZD KK
29. Žibret Milan	TOZD KK
30. Jelen Franc	TOZD GKSG
31. Vrhovšek Franc	TOZD GKSG
32. Plankar Tinka	TOZD DPS
33. Sokoli Pavel	TOZD DPG
34. Pukl Kristijan	DS EO
35. Žekar Bogdan	DS IR
36. Verbič Mihael	DS IR
37. Lipovšek Franc	DS za finance
38. Glavan Slavica	DS za kadre
39. Mackovšek Marjan	DS komerciala
Predsednik DS DO:	Žibret Milan
nam. predsednika:	Šramel Alojz
ODBOR FINANČNE SLUŽBE	
1. Zapušek Jože	TOZD EPA
2. Bračun Peter	TOZD jeklarna
3. Verbič Stane	TOZD valjarna I.
4. Kaučič Franc	TOZD valjarna H.
5. Hemaus Emil	TOZD jeklovlek
6. Jevšnik Peter	TOZD liv. I.
7. Šuster Maks	TOZD livarna II.
,8. Povalej Leopold	TOZD MO
9. Jevšnik Marta	TOZD TT
10. Mastnak Franc	TOZD vzdrževanje
11. Žohar Drago	TOZD energetika
12. Horvat Milan	TOZD transport
13. Doberšek Štefka	TOZD kontrola kakovosti
14. Vrhovšek Franc	TOZD GKSG
15. Plankar Tinka	TOZD DPG
16. Skupni delegat za delovne skup:	no-
sti Roženičnik Jože	DS priprava proizv. DS ekonom, in organiz. DS investicije in razvoj DS finančne posle DS za kadre in spl. zadeve
ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE	
1. Kovačič Anton	TOZD EPA
2.	TOZD jeklarna
3. Kostanjšek Stane	TOZD valjarna I.
4. Kroflič Zdravko	TOZD valjarna II.
5. Čavš Stanislav	TOZD jeklovlek
6. Marzek Roman	TOZD livarna I.
7. Simovič Dragan	TOZD livarna II.
8. Makuc Vili	TOZD MO
9. Planinšek Ivan	TOZD TT
10. Vrešak Anton	TOZD vzdrževanje
11. Plazar Zdenko	TOZD energetika
12. Zupanc Jože	TOZD transport
13. Butinar Darko	TOZD KK
14. Šeliga Karl	TOZD GKSG
15. Camloh Eva	TOZD DPG
16. Zore Jože	DS KK
17. Kragelj Jože	DS EO
18. Kovač Franc	DS IR
19. Horvatič Zvone	DS komerciala
20. Vrečko Stanko	DS za finance
21. Ocvirk Franc	DS za kadre
Predsednik se bo določil na prvi seji	SDK
DISCIPLINSKA KOMISIJA DO	
1. Jošt Marjan	DS za kadre
2. Bužan Rado	TOZD TT
3. Gaberšček Katja	TOZD valjarna II.
4. Vrhovšek Franc	GKSG
Predsednik:	Jošt Marjan
Namestnik:	Bužan Rado
KOMISIJA ZA GOSPODARJENJE	
Predsednik komisije: Veber Zoran, TOZD livarna II. Namestnik predsednika: Verbič Stane, TOZD valjarna I	
1. Fon Zvonko	TOZD elektroplavž
2. Leskovšek Branko	TOZD jeklarna
3. Gajšek Mirko	TOZD valjarna II
4. Butinar Milan	TOZD jeklovlek
5. Lešnik Edi	TOZD livarna I
6. Lah Jože	TOZD MO
7. Sivka Drago	TOZD TT
8. Petrušič Srečko	TOZD vzdrževanje
9. Basle Ivan	TOZD energetika
10. Pavlič Alojz	TOZD transport
11. Zavšek Branko	TOZD KK
12. Kropušek Alojz	TOZD GKSG
13. Bobera Marija	TOZD DPG
14. Drofenik Marjan	DSSS
KOMISIJA ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE
Predsednik komisije: Heber Jože, TOZD KK Namestnik predsednika: Drofenik Ivan, TOZD valjarna II
1. Sedlar Bojan	TOZD elektroplavž
2. Lorger Alojz	TOZD jeklarna
3. Goršak Stane	TOZD valjarna I
4. Cehner Stane	TOZD jeklovlek
5. Jazbec Jože	TOZD livarna II
6. Tomlje Janez	TOZD livarna II
7. Štefanič Vlado	TOZD MO
8. Mahne Daniel	TOZD TT
9. Kroflič Silvo	TOZD vzdrževanje
10. Krajnc Srečko	TOZD energetika
11. Mimik Pavel	TOZD transport
12. Sumej Franc	TOZD GKSG
13. Ožek Franc	TOZD DPG
14. Korent Rado	DSSS
KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE
Predsednik komisije: Pungartnik Oto, DS za kadre in spl. zadeve Namestnik predsednika: Žuntar Drago, TOZD GKSG
1. Mastnak Lidija	TOZD elektroplavž
2. Diaci Ciril	TOZD jeklarna
3. Pušnik Alojz	TOZD valjarna I
4. Arh Anton	TOZD valjarna II
5. Hemaus Emil	TOZD jeklovlek
6. Brilej Angelca	TOZD livarna I
7. Judež Ivan	TOZD livarna II
8. Kolar Mirko	TOZD MO
9. Voga Anton	TOZD TT
10. Gračner Olga	TOZD vzdrževanje
11. Vesenjak Marjan	TOZD energetika
12. Canžek Janez	TOZD transport
13. Haberman Hugo	TOZD KK
14. Povalej Jože	TOZD DPG
KOMISIJA ZA INVENTIVNO DEJAVNOST	
Predsednik komisije: Božiček Bojan, TOZD valjarna II Namestnik predsednika: Ramšak Marjan, TOZD vzdrževanje	
1. Bračun Peter	TOZD jeklarna
2. Drofenik Marjan	DS PP
3. Mackošek Marjan	DS PP
4. Vodeb Jože	TOZD livana I
5. Jazbinšek Janko	TOZD energetika
6. Šuster Maks	TOZD livarna II
7. Rojc Martin	TOZD vzdrževanje
(Nadaljevanje na 5. strani)
(Nadaljevanje s 4. strani)
UREDNIŠKI ODBOR GLASILA
KOMISIJA ZA VARNOST V CESTNEM PROMETU	
Predsednik komisije: Kumperger Anton, TOZD transport Namestnik predsednika: Ulaga Janko, DS PP	
L Šarlah Franc	TOZD transport
2. Šepetave Marjan	TOZD GKSG
3. Pisanec Štefan	DS za kadre in spl.
4. Kline Anton	TOZD vzdrževanje
5. Lišanin Mihajlo	DS inv. in razvoj
KNJIŽNIČNI ODBOR	
Predsednik odbora: Stepanič Erih, TOZ vzdrževanje Namestnik predsednika: Tucič Vasilij, DS PP	
L Leskovšek Leon	TOZD energetika
2. Veber Miran	TOZD energetika
3. Hebar Jože	TOZD KK
4. Zapušek Damjan	TOZD MO
5. Verbič Stane	TOZF valjarna I
6. Markovič Zvone	DS IR
7. Čanžek Vlado	TOZD jeklarna
KOMISIJA ZA BENIFICIRANO DELOVNO DOBO	
Predsednik komisije bo imenovan	na prvi seji.
L Janžekovič Srečko	TOZD elektroplavž
2. Potrata Florjan	TOZD valjarna I
3, Selič Franc	TOZD valjarna II
4. Burič Alojz	TOZD jeklarna
5. Šuč Jernej	TODZ livarna I
\6. Banjevič Miodrag	TOZD livarna II
’7. Felc Ivan	TOZD vzdrževanje
8. Hochkraut Jože	TOZD transport
SVET ZA INFORMIRANJE	
1. Lorger Zvonko	TOZD elektroplavž
2. Tomažin Dominik	TOZD jeklarna
3^ Goršak Stane	TOZD valjarna I
4. Pajek Mirko	TOZD valjarna II
5. Kroflič Zdenka	TOZD livarna I
6. Tomlje Janez	TOZD livarna II
7. Hribernik Anton	TOZD MO
8. Božič Olga	TOZD TT
9. Zidar Slavko	TOZD vzdrževanje
10. Andrenšek Franc	TOZD energetika
11. Horvat Milan	TOZD transport
12. Jeršič Metod	TOZD KK
13. Šepetave Marjan	TOZD GKSG
14. Drobnak Stanka	TOZD DPG
15. Povalej Slavko	DS PP
16. Subotič Vjekoslav	DS IR
17. Žolnir Gabrijela	DS komerciala
18. Cmok Lada	DS finančne in rač.
19. Tomažin Ana	DS za kadre in spl.
predsednik sveta: Marolt Boris, TOZD jeklovlek Namestnik predsednika: Roženičnik Jože, DS EO
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU IN HUMANIZACIJO DELA IN EKOLOGIJO
Predsednik odbora: Šumej Stane, TOZD TT Namestnik predsednika: Selič Edi, TOZD valjarna II
L Kamenik Slavko	TOZD elektroplavž
2. Strašek Rudi	TOZD jeklarna
3. Antolič Stanko	TOZD valjarna I
4. Vodeb Martin	TOZD jeklovlek
5. Kovač Franc	TOZD livarna I
6. Dornik Alojz	TOZD livarna II
7. Oprešnik Alojz	TOZD MO
8. Zupanc Rajko	TOZD vzdrževanje
9. Rebernik Marjan	TOZD energetika
10. Pejičič Bogdan	TOZD transport
11. Marčič Anton	TOZD KK
12. Kolšek Rado	TOZD GKSG
13. Plankar Tinka	TOZD DPG
14. Gorjup Filip	DSSS
KOMISIJA ZA UVELJAVLJANJE ZZD	
Predsednik komisije: Zelič Franc	
L Burnik Dušan	DS inv. in razvoj
2. Marovt Ivan	DS kadri in spl. z.
3. Pungartnik Oto	DS kadri in spl. z.
4. Mastnak Olga	DS kadri in spl z.
5. Potočnik Albin	DS za komercialne
6. Knez Peter	DS ekon. in org.
7. Posedel Alojz	DS ekon; in org.
8 Potrata Florjan	TOZD valjarna I
9. Haler Ferdo	TOZD valjarna II
10. Ramšak Marjan	TODZ vzdrževanje
Glavni urednik Pungartnik Oto
1. Tomažin Ana	DS za kadre in spl.
2. Verbič Stane	TOZD valjarna I
3. Kragelj Jože	DS EO
4. Marolt Boris	TOZD jeklovlek
5. Andrenšek Franc	TOZD energetika
6. Kocman Vojko	TOZD KK
7. Renčelj Vlado	upokojenec
8. Grosek Rajko	DS PP
KOMISIJA ZA USMERJENO IZOBRAŽEVANJE	
Predsedni komisije: Pišek Alojz	TOZD TT
1. Haler Ferdo	TOZD valjarna II
2. Tomlje Janez	TOZD livarna II
3. Leban Jože	TOZD livarna I
4. Zelič Franc	DS za kadre in spl.
5. Vrečko Borko	DS za kadre in spl.
6. Senica Martin	DS za komer, posle
z.
z.
Srečanje žena
Prijeten je občutek, da se nekdo spomni nate, čeprav gre za 8. marec.
Tako kot vsako leto, so se tudi letos organizatorji spomnili na praznik žena in pripravili vsem aktivno zaposlenim železarkam ter upokojenkam prijetno praznovanje.
Dne 9. marca smo se v ne dovolj polni dvorani Kulturnega doma Štore zbrale delavke in upokojenke, da prisluhnemo in pogledamo program, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Štore ter mešani pevski zbor Železar—Štore.
Pohvaliti je sicer treba izvajalce; toda, če jim je bil cilj podariti nam nekaj ob Dnevu žena, potem to ni bilo v celoti doseženo. Namreč, v programu je bilo veliko točk, toda le nekatere so nosile v sebi neko sporočilo ženam za njihov praznik.
Po enournem programu smo se s posebnim avtobusom odpeljali v tovarno lahke obutve TOLO, Šentjur, kjer smo si ogledali proizvodni proces ter nato tudi tovarniško prodajalno.
Kasneje smo se vse skupaj zbrale v Merxovem motelu v Šentjurju. Po obilnem kosilu so za veselo razpoloženje skrbeli glasbeniki ansambla Kavalirji, ki so ubrano igrali vse do 23.00 ure. Kljub rekordnemu številu udeleženk, bilo nas je namreč 220, dobre volje ni manjkalo. Tudi prostor, namenjen za ples, je bil ves čas zaseden do zadnjega kotička in nobena od udeleženk se ni pritoževala, da je utrujena.
Prav spodbudno je bilo dejstvo, da je bila najstarejša udeleženka - Ana Cvir-nova — tudi med najbolj razigranimi in živahnimi udeleženkami. Deležna je bila skromne pozornosti in za »solo ples« si je zaželela dunajski valček, ki ga je prav lepo zaplesala s svojo hčerko.
Prijetni razgovori, lepe pesmi in vedro razpoloženje je trajalo do poznih večernih ur in ni je bilo udeleženke, ki bi rekla, da ne bi še ostala. Torej, za prijetno praznovanje Dneva žena se organizacijskemu odboru še enkrafprav lepo zahvaljujemo.
Lada Cmok
ANA CVIRN -
NAJSTAREJŠA UPOKOJENKA NA SREČANJU ŽENA
To v. Ana Cvirn, najstarejša upokojenka ŽŠ, ki se je udeležila srečanja ob Dnevu žena je bila, kot je že omenila kolegica Lada, res prav Židane volje.
Ko smo ji udeleženke izkazale skromno pozornost s podaritvijo bomboniere, kot najstarejši udeleženki, mi je ob razgovoru povedala:
»Tako srečna sem bila, da sem komaj zadrževala solze«.
Ob prašanju, kako se počuti, kadar sprejme povabilo za takšno ali podobno prireditev, je dejala, da je presrečna in da se vsakemu vabilu, za katere pravi, da bi jih lahko bilo še več, rada odzove.
»Letošnje srečanje je bilo res enkratno in nepozabno. Vsa zahvala gre tudi organizatorjem.«
Tov. Cvimova ima 84 let. Upokojena je 34 let in še vedno pri dobrem zdravju. K zdravniku gre le občasno na kontrolo pritiska, drugače pa se še izvrstno počuti.
Kako vam to uspeva?
»Vedno sem vesela in rada zapojem. Moj dan se začne z dobro voljo, vsakodnevna hišna opravila postorim sama. Tudi pozabljiva še nisem; če je dovolj svetlo, lahko berem brez očal.«
Kaj naj pripomnimo k temu? Morda to, daje »dobra volja najbolja«, kot pravi star pregovor. Tov. Cvirnovi je ne manjka. Te ji želimo še veliko, predvsem pa zdravja, ki ji do sedaj tako dobro služi.
Torej tovarišica Cvirnova, na svidenje, če ne prej, pa naslednje leto ob 8. marcu!	Ana T.
Nov urednik
Štorskega
železarja
Dosedanji urednik glasila Storski že-lezar in vodja področja za samoupravna razmerja in informiranje, tov. Franc Kavka, je odšel iz delovne organizacije na druge delovne obveznosti. Njegovo mesto je prevzel, tov. Pungartnik Oto, dipl. pol.. Opravljal bo dolžnosti vodje tega področja, hkrati pa bo tudi novi urednik glasila Storski železar.
Pogovarjala sva se predvsem o delu uredinika našega internega časopisa.
Tov. Pungamik, povej prosim, za naše bralce, kako si zamišljaš svoje delo kot urednik?
»Uredništvo tega časopisa sem prevzel že nekako po službeni dolžnosti, pa tudi iz lastnega veselja do pisanja. Že v času svojega šolanja sem se seznanil z osnovami novinarstva, vsaj toliko, da si lahko predstavljam, da to nikakor ne more biti lahka naloga. Upam, da bom skupno z uredniškim odborom in ostalimi sodelavci našega Štorskega žele-zaija uspel ohraniti nivo, ki ga ima ta časopis in njegovo priljubljenost med bralci. Prizadeval pa si bom tudi, da bi bil časopis čimbolj pester in zanimiv. Zato bomo skušali vključiti v posamezno številko čimveč člankov, predvsem takšnih, ki bodo kratki in jedrnati, saj so takšni bolj zanimivi za bralce. Skušali bomo vključiti čimveč novic iz tehničnega, predvsem železarskega področja, saj smatramo, da je koristno, da se sodelavci seznanjajo z najbolj aktualnimi dogajanji na področju železarstva in tehnike, tako v naši domovini kot v svetu.
Skušali bomo sproti obveščati o najbolj aktualnih dogodkih v železarni s tem, da bomo obveščali tudi o tistih drobnih dogajanjih, ki morda nekako prehitro gredo mimo nas. Želimo si, da bi obveščali tudi o aktivnostih, kijih delavci opravljajo izven dalovnih mest«
Kako bomo to dosegli; ali si razmišljal o tem, kako pridobiti več dopisnikov?
»Vsekakor je nemogoče, da bi samo peščica ljudi lahko obveščala ostale o vseh teh dogodkih. Narejeni so že bili določeni koraki v sindikalni organizaciji, kjer zelo uspešno deluje Komisija za izobraževanja in informiranje in ki je
dala pobudo, naj bi v vsaki TOZD in DS v OO ZS deloval posameznik, ki naj bi skrbel za obveščanje iz svoje sredine. Prav tako upam, da se bo nadaljevalo sodelovanje z obstoječimi dopisniki, predvsem pa se bomo trudili, da k sodelovanju pritegnemo čimveč naših strokovnjakov, da bi tudi preko našega glasila obveščali o gospodarskih gibanjih, poslovanju naše delovne organizacije, o novih tehnoloških rešitvah, itd.«
Delavski svet delovne organizacije je imenoval nov uredniški odbor. Povej, kaj misliš o sodelovanju z novimi člani tega odbora?
»Uredniški odbor predstavlja morda posebnost med organi, ki jih je imenoval delavski svet, v toliko daje poleg aktivnega sodelovanja članov pri kreiranju glasila potrebna tudi njihova aktivna vloga pri dopisovanju v glasilo. Odgovornost za kvaliteto glasila je tako v bistvu kolektivna. Konkretno si predstavljam sodelovanje z uredniškim odborom tako, da se bomo vsaj enkrat mesečno sestali, proučili vsebino posameznih številk in potem sprejeli konkretne zadolžitve, kaj mora kdo storiti za nadaljnje delo pri oblikovanju časopisa. Smatram, da tovarniški časopis ne sme ležati na plečih samo enega človeka, ampak smo pri oblikovanju dolžni vsi sodelovati«.
Tov. Pungartnik, hvala za razgovor in obilo uspeha pri tvojem urejanju!
Ana T.
Izobraževanje članov samoupravnih organov -disciplinska komisija delovne organizacije
Na podlagi programa izobraževanja članov samoupravnih organov, ki ga je pripravila Komisija za izobraževanje in informiranje pri KOOS, so bili v četrtek, dne 5.4.1984, povabljeni na izobraževanje člani in namestniki skupne disciplinske komisije delovne organizacije. Udeležba je bila zelo zadovoljiva, saj so se izobraževanja udeležili skoraj vsi člani in namestniki disciplinske komisije iz temeljnih organizacij in delovnih skupnosti. Na izobraževanje so bili vabljeni tudi predsedniki izvršilnih odborov osnovnih organizacij zveze sindikatov, vendar je bila udeležba teh znatno manjša.
Namen izobraževanja je bil v tem, da se člani disciplinske komisije seznanijo
z vlogo, ki jo bodo imeli pri odločanju v zvezi s kršitvami delovnih obveznosti delavcev, seznanijo z disciplinskim postopkom in s problemi, s katerimi se srečuje disciplinska komisija pri svojem delu.
Člani oziroma namestniki disciplinske komisije in vsi ostali prisotni so se najprej seznanili z normativno ureditvijo odgovornosti delavcev za kršitve delovnih obveznosti. Obrazložena so bila določila pravilnika o odgovornosti delavcev v združenem delu, določila pravilnika o delovnih razmerjih TOZD-DS iz poglavja, kjer so določene odgovornosti za kršitve delovnih obveznosti. Pri tem je bilo posebej poudarjeno to, v katerih primerih se lahko izrečejo po-
samezni disciplinski ukrepi. V nadaljevanju je bila podana obrazložitev disciplinskega postopka. Posebej je bilo poudarjeno, naj bi v prihodnje predsednik in namestniki predsednika samostojno vodili seje disciplinske komisije, kar bi odvrnilo delavce od mišljenja, da je strokovna služba tista, ki največkrat samostojno odloča o disciplinskih ukrepih. Strokovna služba je za-1 dolžena za pravilno in zakonito vodenje postopka, to pomeni, da izvede pripravljalni postopek, v katerem zbere vse potrebno gradivo tako, da so seje krajše in kvalitetnejše. Na sami obravnavi pa strokovna služba v konkretnem primeru predlaga ustrezen sklep, ki je po pravilniku odgovornosti delavcev v združenem delu predpisan. V ostalem je disciplinska komisija povsem samos-
tojna in odloča po lastni presoji. Nadalje so se vsi prisotni seznanili s stanjem delovne discipline v delovni organizaciji, ki ni zadovoljiva, kar se da razbrati iz poročila o delu disciplinske komisije v mandatu 1982-1984. Poudarjena je bila tudi zelo pomembna vloga sindikata za izboljšanje delovne discipline.
Po končanih izvajanjih strokovne službe in predsednika disciplinske komisije so delegati postavljali vprašanja v zveži z delom disciplinske komisije in s problematiko velikega števila kršitev delovnih dolžnosti delavcev. Sprejet je bil sklep, da se poročilo o delu disciplinske komisije s prejšnjega mandata posreduje V obravnavo osnovnim torga-nizacijam zveze sindikatov.
Jošt Matjan, iur.
Pred tretjo premiero
Po dveh uspelih premierah našega gledališča ŽELEZAR se članstvo tega društva pripravlja na tretjo premiero, ki bo v sredo 25. aprila. Po uspeli uprizoritvi otroške igrice VOLK IN SEDEM KOZLIČEV in po gledališkem delu NI ČLOVEK, KDOR NE UMRE je gledališče kljub raznim obveznostim in gostovanjem vseskozi aktivno delovalo v pripravah na študij tretjega gledališkega dela v tej sezoni. Z otroško igrico VOLK IN SEDEM KOZLIČEV smo se letos prvič predstavili tudi na prireditvi NAŠA BESEDA, kjer smo naleteli na zelo ugodne kritike. Med drugim so kritiki na tej predstavitvi ugotavljali, da smo s tem delom napravili velik korak naprej v mladinskih predstavah, da je sporočilno bogata in zanimiva, a igralska izvedba naših najmlajših članov kvalitetna in prisrčna.
Zadovoljni smo s tem uspehom, hkrati pa se zavedamo obveznosti za v naprej.
Za študij tretjega dela z naslovom VESELI BERAČI smo za režijo povabili znanega celjskega gledališkega igralca Bogomira Verasa. Tov. Veras ni poznan samo kot poklicni gledališki igralec, ampak tudi kot dober sodelavec-režišer ljubiteljskih gledališč.
Režiser »Veselih beračev« Bogomir Veras (foto Ščurek DLT)
Na eni izmed naših vaj za gledališko delo VESELI BERAČI me je zamikalo, da ga predstavim tudi vam, delavcem železarne in vsem simpatizerjem našega gledališča.
ŽELEZAR: Tov. Veras, kot dolgoletni gledališki igralec se že vrsto let ukvaijaš tudi z režijo v ljubiteljskih gledališčih. Kaj te motivira, da si v tem ustvarjanju zadovoljen in voljan opravljati tako pomembno dodatno delo?
Tov. VERAS: Sem zadovoljen z amaterji, sam s sabo pa nisem nikoli povsem; zato vedno iščem nove možnosti, nove prijeme v delu z igralci in v smislu adaptacij tekstov za igralce. Poleg vsega je moje delo v ljubiteljskem gledališču neke vrste višja šola za delo v profesionalnem gledališču. Zakaj? Ob delu z ljubitelji gledališkega ustvarjanja se dostikrat znajdem pred težkimi odločitvami, kijih moram rešiti sam in to je tisto, kar človeka izobražuje in dograjuje. Vedno znova se veselim, ko gledam po uspelih predstavah srečne in zadovoljne ljudi, ki so ustvarjali neko predstavo in zanjo goreli.
ŽELEZAR: Ko si se odločil za delo v našem gledališču, seveda na našo prošnjo, si gotovo pomislil, kako boš z nami ustvarjal, saj nas kot igralce poznaš le nekaj?
TOV. VERAS: Delno sem res poznal vaš ansambel, delno pa ne. Mogoče sem v tem pogledu malo posebneža, da neomajno zaupam v ljubiteljske igralce in vase. Pri moji metodi dela zaupam v sebe in ljubiteljske igralce kot ljudi ustvarjalce. Ko se iščemo kot ljudje igralci in ko se kot ti v tem iskanju ob rojevanju rezultatov najdemo, se prej ali slej rodi predstava, ki zagotovo ni brez kvalitet. Ta moj optimizem se že med delom kaže, da je upravičen.
Na to, kar sem naletel v našem gledališču, moram reči, da sem prijetno presenečen nad vašo zavestjo in voljo do dela ter disciplino tako igralskega kot tehničnega kadra.
ŽELEZAR: Gledališko delo VESELI BERAČI je gotovo nekoliko specifično; tako po tekstu kot po ostalih zahtevnostih, ki so prisotne. Vemo, da si to delo zelo uspešno režiral pred devetimi leti v drugem gledališču; ampak vendarle bi te vprašala, kako to, da si ga izbral za naše gledališče? (Nadaljevanje na 7. strani)
Pred tretjo premiero
(Nadaljevanje s 6. strani)
TOV. VERAS: O tem sem imel nekaj razgovorov s predstavniki vašega gledališča. Nekaj podatkov sem imel, da ste ansambel, ki tudi poje, da so igralci, ki obvladajo tudi igranje na instrumentih. Zato sem vedel, da boste kot taki obvladali takšen koncept režije, kot sem si ga zamislil.
Nekoliko težko sem se odločil za režijo VESELIH BERAČEV prav iz tega razloga, ker sem to delo že režiral.
Težje delo je zato, ker se moram izogibati viziji prejšnje predstave in moram glede na nove ljudi in nove razmere razmišljati in rojevati nove prvine v predstavi ter nove kreacije in z vsem tem ustvariti takšno predstavo, ki ne sme biti enaka prejšnji.
Sicer pa je bila tudi vaša želja dati na oder na povsem drugačen način popestreno gledališko delo.
Zadnja navodila pred vajo na odru (foto Ščurek DLT)
ŽELEZAR: Samo še to, kako se počutiš med nami?
TOV. VERAS: Dobro, prima, super!
Spoštovani bralci! V tem času, ko je ta zapis nastal, smo s študijem že čez polovico. Premiero smo načrtovali za sredo, 25. aprila in naj že ta zaključek velja kot povabilo na našo premiero:	^na j
Nekaj o pomenu in navadah lovcev
Lovci v kraju Store organizirano delujejo že od leta 1946, vendar je družina vse do enega ali dveh let nazaj nosila pečat določene skrivnostnosti oziroma zaprtosti. Na svoji letni skupščini predlanskim so lovci sklenili, naj bi se to spremenilo. Ta članek ima namen pobliže seznaniti krajane o namenu, pomenu, pravilih jjn šegah lovstva.
r	Imamo Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč, ki pred-
vsem zahteva od lovcev varstvo in gojitev, šele nato sam lov. Seveda potemtakem ne more biti pravi lovec tisti, ki nima čuta do lovske pravičnosti, torej je brez lovske vesti, kar dalje pomeni brezčutje in neplemenit odnos do narave in njenih živih bitij. Sleherno mučenje živali je tuje pravemu lovcu, zato se npr. ranjena žival ne pokončuje z nožem, temveč z usmrtilnim strelom. Tako kot človek tudi žival čuti strah. Lovec z etiko ne bo streljal na živali ob solnicah, krmiščih, visokem snegu in podobnih situacijah; rajši jim bo pomagal v stiski. Seveda je odstrel potreben, če gre za bolno ali pohabljeno divjad. Divja perutnina se strelja le v zraku (v letu); nelovsko je utreliti lisico, a pustiti mladiče brez matere. Kot pomoč pri lovu se uporabljajo psi čiste pasme, ki so izurjeni za določeno zvrst lova.
OBREDI LOVCEV
V rabi pri nas so zadnji grižljaj, ki ga lovec vtakne v gobec uplenjeni divjadi, perjadi pa v kljun (vejica drevja); sebi za klobuk zatakne vejico, oroseno s krvjo. Po skupnem lovu se zberejo lovci in postrojijo, nakar zatrobi lovski rog. Lovovodja se odkrije in spoštljivo pozdravi mrtvo divjad z besedami: »Za lovski blagor - hvala!« Vsi lovci mu v zboru odgovorijo: »Hvala!«
Posebej pazljivo in varno mora lovec ravnati z orožjem. Puško nosijo lovci na levi rami s cevjo navzgor in jo polnijo kot tudi praznijo na stojišču. Seveda je prepovedano vstopiti v lokal z nabito puško ali pa le-to usmerjati v ljudi. Pozabiti orožje na nekem mestu, dajati ga v roke otrokom ali nositi ga v vinjenem stanju, še posebej nabitega, mora biti lovcu tuje.
Če umre član lovske družine, mu lovci priredijo pogreb, ki zahteva poseben obred. Svojega tovariša iz zelene bratovščine pospremijo lovci na zadnji poti v lovskih oblekah z zelenimi vejicami na levi strani klobuka. Pred samim pogrebom mu držijo častno stražo brez pušk. Štirje lovci pokojnika položijo v krsto in ga pospremijo do groba, vsi ostali lovci korakajo pred krsto in nosijo prapor, pokojnikova odlikovanja in prelomljeno njegovo puško, kar simbolizira konec pokojnikovega lova. Če gredo v cerkev, se tam ne odkrijejo. Nad grobom povesi praporščak prapor trikrat, prav tolikokrat zatrobi lovski rog in potem izstrelijo častno salvo.
Z modernim orožjem bi lahko človek iztrebil živalsko vrsto, tega pa zavedno ne naredi. Predvsem lovci se zavedajo pomembnosti ohranitve živali in prirode ter ravnovesja v njej. Trofeja mora lovcu pomeniti spomin na žival in uspeh v merjenju na partnerja v boju, ki ima odlično razvita čutila. Nezdravo tekmovanje, kdo bo imel boljšo trofejo ali več trofej, vse to je izkrivljanje kulta trofej, nekakšna tro-
fejomanija. To počenjajo streljači, ki jih je malo v lovskih vrstah, pa vendar so. Po načelih lovske pravičnosti je to graje vredno, greh proti naravi, greh proti divjadi in greh proti svojim sotovarišem. Pravemu lovcu so rožiči srnjaka gumbarja (potrebnega za odstrel) kot trofeja vredni prav toliko, kolikor rogovje srnjaka - ka-pitalca.
Na krmišču
ŠIRŠI POMEN LOVSTVA
V naši ožji domovini je nastala lovska organizacija v času prebujanja naroda in odigrala svojo vlogo proti ponemčevanju Slovencev. Svoj pravi pomen je organizacija dobila šele po II. svetovni vojni, ko so se tudi kmetje in delavci lahko včlanili vanjo, česar prej niso mogli. Vse lovske družine imajo svoja lovska območja tirevirje. Družinska lovišča so nato razdeljena še na manjša območja, gojitvena območja z organizirano čuvajsko službo. Lov se izvaja posamično in skupinsko v skladu s strogo določenimi zakoni in predpisi. Poznavanje krajev in terenov ima seveda velik pomen v sistemu narodne obrambe in zaščite. 44 lovcev, kolikor šteje lovska družina Bojansko-Štore, dobro oboroženih, ki dodobra poznajo vsak kotiček svojega 4100 hektarov obsegajočega revirja, je dejstvo, na katerega je treba računati ob eventualni drugačni situaciji. V obsežnih gozdnih površinah pa so še voda, kotanje, so drva in je živalstvo - hrana.
Uravnavanje naravnega ravnovesja z odstrelom dela divjadi po zakonih narave (slabotnejše živali, neenakost spolov, številčnost) lovskim družinam oziroma celotnemu gospodarstvu zagotavlja kar lepe vsote deviznih dinarjev, kajti v tujini je meso divjačine bolj upoštevano kot pri nas.
Pri pisanju tega članka me je vodila želja približati lovstvo cenjenemu bralcu Železarja z druge, manj znane plati. Kajti biti, še prej pa postati lovec, danes ni več čisto lahka stvar. Dve leti trajajoče pripravništvo z mnogimi delovnimi, ožje strokovnimi in drugimi akcijami teija celega človeka z nespornimi moralnimi kvalitetami. Poleg dejstva, daje ta šport zelo drag, zahteva tudi mnogo odrekanja, česar ni čutiti v premnogih »vicih«, ki krožijo o lovcih med ljudstvom.
Toda o tem morda kdaj drugič!
Jok
Spomnimo se
Zgodaj zjutraj 6. aprila 1941 so Nemčija, Italija in Madžarska brez vojne napovedi z 51 divizijami napadle Jugoslavijo. Nad Beograd, ki je bil tri dni poprej razglašen za odprto mesto, je priletelo 734 nemških bombnikov in lovcev, ki so stresli svoj smrtonosni tovor na spečo prestolnico. Med bombardiranji, ki so trajala še dva dni, je umrlo okrog 12.000 ljudi, uničenih je bilo več kot 2000 stavb, ruševine pa so pokopale tudi neprecenljive umetniške in kulturne spomenike. Nemško in italijansko letalstvo je bombardiralo tudi druga jugoslovanska mesta in pomembnejša prometna vozlišča. Ta vojna je za kraljevino Jugoslavijo trajala 12 dni, saj vodstvo države ni bilo sposobno voditi obrambe. Enote jugoslovanske armade so razpadale in se prepuščale ujetništvu, še preden so prav stopile v stik s sovražnikom. V vojaških in političnih vrhovih države sta vladala strahopetnost in izdaja. Že 17. aprila so predstavniki vrhovnega poveljstva podpisali brezpogojno kapitulacijo, kralj in vlada sta pobegnila iz države. Vendar razkosana Jugoslavija ni bila premagana, njeni narodi so se odzvali pozivu KPJ, ki je ob napadu na Jugoslavijo izdala ukaz, da vsi
člani partije, ki so bili vojaški obvezniki, odidejo v vojsko in na fronta in tam delujejo med vojaki v duhu partijske linije. KPS je po vdoru okupatorjev skupaj z nekaterimi drugimi domoljubnimi organizacijami začela zbirati prostovoljce za odhod na bojišče. CK KPS je izdal razglas, s katerim je pozval slovenski narod k obrambi domovine: vojaški obvezniki naj se odzovejo mobilizaciji, drugi naj se prijavijo v prostovoljne ljudske bataljone narodne obrambe, ženske pa naj v zaledju opravljajo svojo dolžnost. Ban Dravske banovine Marko Natlačen je na posvetu s predstavniki slovneskih meščanskih strank ustanovil narodni svet, kije takoj zavrnil zahtevo CK KPS, da bi vključil v svojo sestavo tudi predstavnike KPS. Narodni svet in zlasti njegov predsednik sta vodila kapitulantsko politiko. Sabotirala sta ukrepe jugoslovanskih vojaških oblasti in 10. aprila izdala razglas kapitulantske vsebine. Po zgledu Nezavisne države Hrvatske je nameraval Narodni svet prevzeti vrhovno oblast v Sloveniji in je hotel po kapitulaciji Jugoslavije dobiti za to dovoljenje od Nemcev in pozneje od Italijanov, kar pa so eni in drugi odbili.	K C.
Kadrovske vesti
V mesecu marcu 1984 so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Plevnik Alojz, NK delavec - livarna II; Jurkošek Jože, KV tapetnik - valjarna II; Komerički Milan, NK delavec - valjarna II; Zavšek Jože, NK delavec - valjarna II; Kampošek Drago, NK delavec
-	valjarna II; Gajšek Milan, NK delavec
-	valjarna II; Obreza Peter, NK delavec
-	valjarna II; Planko Branko, NK delavec - valjarna II; Uršič Darko, NK delavec - valjarna II; Golež Rudi, NK delavec - valjarna II; Brečko Slavko, NK delavec - livarna H; Šket Janez, NK delavec - livarna H; Blaj Erih, KV rezkalec teljeklovlek; Drobne Saša, SS medicinska sestra - ambulanta prve pomoči; Špes Srečko, KV monter ogrevalnih naprav - mehanična delavnica; Škoberne Jože, PK strugar - valjarna I; Mikolič Franc, KV str. kalupar - livarna II; Šega Edi, SS gradbeni tehnik - jeklarna; Ogrizek Franc, NK delavec - valjarna I; Zobec Janko, NK delavec - transport; Zorc Franc, KV strojni ključavničar - livarna H;
Iz JLA so se vrnili:
Hemavs Julijan, KV prodajalec - TT skladišče; Sladovič Marjan, KV strojni ključavničar - TT obdelava; Kantužer Anton, PK varilec - mehanična delavnica; Ristič Mladenko, KV strojni ključavničar —.¿mehanična delavnica; Rozman Darko, KV strojni ključavničar - mehanična delavnica; Cvijanovič Goran, KV valjavec valjarna II; Sehur Franc, NK delavec-jeklovlek; Žaberl Branko, NK delavec - jeklovlek; Kolman Peter, NK delavec - jeklarna; Vodušek Janez, KV strojni ključavničar-mehanična delavnica; Eminič Hikmet, KV strojni ključavničar-jeklarna; Vlahovič Stanislav, PK plamenski rezalec - valjarna II; Vlahovič Antun, NK delavec - livarna II; Lisec Zdravko, PK varilec® mehanična delavnica; Polajžer Zvonko, NK delavec
-	MO litina; Kovačič Stanko, KV strugar - TT obdelava; Jošt Slavko, PK varilec - valjarna II; Belak Jože, KV strojni ključavničar -^mehanična delavnica; Artnak Alojz, KV strugar - MO litina; Burger Peter, KV elektroinstalater . elektroobrat; Jutriša Ignac, KV strojni ključavničar - mehanična del.; Žibret Matej, SS vrtnarski tehnik - kemijski laboratorij; Košir Silvester, KV strojni ključavničar - mehanična delavnica; Bukovšek Franc, KV strojni ključavničar - valjarna II; Drobnak Milan, KV pek in žetjavovodja - jeklarna; Lorger Rafael, KV strugar - MO valji;
Zaradi kršitve delovnih obveznosti so odšli:
Jurše Vladimir, NK delavec - valjarna II; Rojc Vojko, KV avtomehanik - TT montaža; Nesufovič Hajrudin, NK delavec - jaklama; Koštomaj Branko, NK delavec - valjarna I; Dolšak Avgust, NK delavec - livarna II; Palir Matija, SS gradbeni tehnik - komerciala; Čuček Josip, PK varilec - jeklarna; Antolič Miroslav, KV zidar - jeklarna;
Sporazumno s podjetjem so odšli:
Vuk Željko, NK delavec 7- livarna II; Bajrič Fehim, NK delavec - valjarna II; Kavka Franc, metalurški tehnik - DS za kadre in splošne zadeve;
V poskusni dobi so odšli:
Samardžič Slavko, NK delavec - valjarna I; Nezič Mirzet, NK delavec - li-
varna II; Nezič Ekrem, NK delavec - livarna II;
Z rednim odpovednim rokom je odšel:
Konda Zdravko, NS uslužbenec - DS priprava proizvodnje;
Upokojeni
ŠTEFANČIČ Ivan, rojen 23.9.1929, stanujoč Teharska 112, p. Celje. V naši delovni organizaciji je bil zaposlen preko 36 let. Najprej je opravljal dela livarja v livarni L V istem TOZD je opravljal še dela izmenskega delovodja Leta 1977 je bil premeščen v DS za kadre in splošne zadeve na dela in naloge v zvezi z SLO, CZ in LO. Ta dela je opravljal vse do upokojitve.
3. 3. 1984 je bil redno upokojen.
LESKOVŠEK Stanko, rojen 28. 10. 1928, stanujoč Štore, p. Štore. V Železarni Štore je bil zaposlen 34 let Najprej je delal v TOZD MO kot strugar. Leta 1957 je bil premeščen v valjamo na dela in naloge ključavničarja. Leta 1975 je bil zopet premeščen in to v mehanično delavnico kot skupinovodja izmen vzdrževanja strojnih naprav.
31. 3. 1984 je bil redno predčasno upokojen.
Kadrovska služba
Zahvala
Vsem sodelavkam in sodelavcem, ki ste na mnogo prerani zadnji poti, pospremili ljubo ženo in mamico DANICO ŠUMEJ, darovali cvetje in vence, ali kakorkoli sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih, se iskreno zahvaljujemo. Posebno hvala društvu ljudske tehnike Železarne Štore za prelep venec in godbi na pihala za poslednje melodije.
Žalujoči mož Stane z otrokoma
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega očeta JOŽETA KRIŽNIKA, se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD livarna strojne litine za darovano cvetje in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
sin Tone
Zahvala
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta PRISTOVNIK IVANA
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so
Štorska osnovna šola se s svojim učiteljskim kadrom pri usmerjanju učencev delno »naslanja« na zunanje sodelavce, ljudi iz kraja in Železarne ter tako bogati svoj vsebinski koncept programa izobraževanja. Trdimo lahko, da je OŠ tesno vraščena v naše krajevno okolje, njeno delo se odraža v vseh razvojnih usmeritvah tega okolja: v kulturnem, samoupravno-političnem, socialnem - to vse v prid vzgojnim vplivom na učence, bodoče delavce - samoup-ravljalce. Moderni pouk v skladu s šolsko reformo ne poteka več zgolj na šoli. Vzgojno-izobraževalni proces štorske osnovne šole se odvija vzporedno tudi na štadionu, poligonu, v tovarni in na zemlji; skratka v akciji šole - pouka za življenje.
O šolski zadrugi smo se.pogovarjali že vse preteklo leto in tako dokončno prišli z oblikovno in vsebinsko jasno zamislijo do ustanovnega sestanka. Po zadolžitvi odbora za delo s pionirji sem sprejel nalogo pritegnitve »zunanjih« sodelavcev iz kraja in Železarne v novoustanovljeni SVET ZADRUGE. Pri tem sem bil deležen popolnega razumevanja in pomoči tovarniškega sindikata, predsednika KPO in vodje DS za kadre, tovariša Halerja iz društva DlATI idr. V Svet pionirske zadruge OŠ Štore so bili delegirani iz Železarne in KS sledeči tovariši: Jovanovski (ŽŠ), Gradišnik (sindikat), Čagalj (samouprava), Ramšak, Kavčič (DIATI), Kelenc (ŠKIMC), Žohar (KS), pa še mentorji šole Raušnikova, Kranjčeva, Liparjeva, Rumpfova, Orehovčeva, Košele. Svet bodo sestavljali še pionirji - vodje raznih sekcij ter predstavnik mladine.
Vesti
Zahteve po skrajšanem delovnem času v železarnah ZRN
Tudi v Zvezni republiki Nemčiji seje pričela modernizacija železarstva, ki je usmerjena na leto 1986. Predvidevajo se veliki odpusti delavcev v nemških železarnah. Sindikat nemških železar-jev IG Metal je pričel akcijo, s katero skuša zmanjšati odpuste, in sicer zahteva 35-umi delovnik. Ta zahteva je sprožila močno reakcijo pri delodajalcih, ki trdijo, da bi skrajšanje delovnega časa ob istih plačah še bolj znižalo nemško konkurenčnost.
z nami sočustvovali, pomagali v najtežjih trenutkih, stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti ter za darovano cvetje in vence ter č. g. duhovniku za opravljen obred.
Posebna hvala godbi na pihala Železarne Štore za vso požrtvovalnost in ves trud. Tov. Gradišniku Janezu za govor ob odprtem grobu, tov. Knez Jožetu za vso pozornost, sindikatu Železarne Štore, vsem še enkrat iskrena hvala žena Marija hčerki Olga in Irena z družino ter ostalo sorodstvo.
Delo ZADRUGE bo potekalo po sprejetem PROGRAMU. In kakšna je začetna zamisel te dejavnosti, ki naj bi se nenehno dopolnjevala in izpolnjevala, zaradi česar sestavljajo SVET zgoraj navedeni tovariši, ki naj bi pomagali obogatiti delo z idejami?
Na njivi ob telovadnici šole je pod pridnimi rokami pionirjev in budnim očesom mentoijev že lani zraslo precej zelenjave in zdravilnih zelišč. Pridelek pionirji prodajo in sredstva porabijo za razširitev svoje dejavnosti ali pospešitev premnogih šolskih aktivnosti. Zemlje ob šoli je kajpak premalo, zato je morda v kraju še kakšen človek dobre volje, ki bi bil pripravljen odstopiti večji ali manjši kos parcele za pionirsko kmetijsko dejavnost! Tudi krajevna skupnost je obljubila pomoč. Poleg kmetijstva se bo ZADRUGA ukvarjala še z drugimi dejavnostmi, tako npr. teh-nično-raziskovalnimi, industrijsko-pro-izvodnimi (v povezavi s tovarno) in podobnim. Železarna Štore ima patronat nad osnovno šolo že od ranih povojnih let, kot dokazuje ŠOLSKA KRONIKA. Tovarna je najpomembnejši zunajšolski dejavnik OŠ Štore, saj s svojimi delavci-zastopniki pomaga vzgajati kader, ki bo nekoč njihov lasten, in to v pretežni meri. Privzgojimo torej temu kadru delovne in samoupravne navade, vključimo se v delo PIONIRSKE ZADRUGE V ŠTORAH!
Odpusti železarskih delavcev v Franciji
Po letu 1986 bodo v Evropski gospodarski skupnosti prenehali veljati sporazumi, ki so urejevali cene železarskih izdelkov. S tem se je v zahodni Evropi začela velika bitka za čim večjo modernizacijo železarstva. Ta modernizacija bo zahtevala ogromna finančna sredstva v Franciji od 20 do 30 milijard frankov in tudi precejšnje odpuste delavcev, približno 25 tisoč. Predvideni odpusti delavcev so močno vznemirili že-lezarje v pokrajini Lorenne, ki so množično demonstrirali proti predvidenim ukrepom.
ŠTORSKI ŽELEZAR-glasilo OZD Slovenske,železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Andrenšek Franc, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20.2.1974)|gtisk Aero Celje - TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.
Pionirska zadruga
Predsednik Sveta za delo s pionirji: Jože Kragelj