112. Številka. Ljubljana, v Četrtek 15 maja. XVII. leto, 1884 Uhaja vBak dan tveier, izimli nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avsfcri j sk o-ogo rake dežele za vse leto lf» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 prid., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tu j e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Izimno stanje na Spodnjem Štajerskem. Le razmerno ozka struga Save loči Štajersko od Kranjske, na levem in desnem bregu te krasne reke biva jeden in isti narod, v jednej in istej državi, voli poslance v isti državni zbor in zakoni, ki se iz-davajo, veljavni so takraj in onkraj Save. In vender kolika razlika, če prekorači človek kranjsko mejo in stopi na tla zelene Štajerske! Pri nas svobodno vihrajo trobojnice, v Štajer-8kej oi mesta niti cesarskej črno-žoltej zastavi, kakor nam kaže zli dogodek zadnjih dnij, v Štajerakej je v uradih, po piBarnicah vse drugačna praksa, drugačna pa tudi v javnem in Bocijalnem življenji. Narodnjak, posebno v nekaterih mestih, ni nikdar varen pred napadi in demonstracijami, naši duhovniki se zasramujejo, učitelje miti in bega nemški šnlverein, kmete bujskajo in motijo nemčurski farizeji in pismouki, vsakovrstne spletke se snujejo in izvršujejo proti našej stranki, z jedno besedo, vse je tako, kakor bi človek prišel pod druzega cesarja, v kronovino, v kate rej ni vse tako, kakor bi moralo biti. Kako se čudno postopa v Štajernkejt na to opozoril jo državni posl"nec g. Božidar RaiČvseji v 21. dan marca t. I. Rekel je mej drugim: „J a z opomnim, da se že veliko let nobeno profo sorsko in tudi nobeno ravnateljsko mesto na spodnjem Štajerskem ne razpisuje, ampak „brevi manu" oddaje. Pravi se: Pri nameščenji profesorskih mest bodose posebno ozir jemalo na one, ki so slovenščine zmožni. Kako se bode to zgodio, če se mesta na razpisujejo in ni kompetentov?" Temu dostavlja zadnja „SUdst Post"; Mi ho čemo te besede vrlega poslanca osvetliti, ter glede Mariborske gimnazije dokazati, da bo utemeljene. L. 1875 prišel je g. prof. L mg na mesto g. profesorju Steinwendter-a, 1879 g. prof. Heigl na g. dr. Purgaj-a mesto, 1881 g. prof Caaper na g. prof. Zelger-a, 1883 g. prof. Biberle na g. Jetmura mesto. 1883 g. prof. Krištof, oziroma njegov sup leut, kajti g. prof. Krištof bil je v Celji, nastavljen, Bedaj pa je v Mariboru, a posluje še vedno na dekliškem liceji v Gradci. LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, posloveuil I. P.) (Dalje.) XXIV. Poglavje. P un t razbojnikov. Poldrugo versto od mesta, kjer je bil napaden Mak8im, sedele so tolpe oboroženih ljudij okrog vinskih sodov z izbitimi dni. Kupice in brezove go-lide šle so od rok do rok. Goreče grmade osvetljevale so njih mračne obraze, zmršene brade in razno-obrazno obleko. Bili so tu znani obrazi: Andrjuška, Vjaska iu rudečelasi pevec; pa manjkalo je starega Km-;una. Pogostem so Be ga spominjali razbojniki, nalivajoč in osušajoč kupice. — Eb, — rekel je jeden, — kaj je neki sedaj z našim strijcem? — Gotovo ga raztezujejo in rukajo za brado in lase, — odgovoril je drugi. — A, gotovo nič ne izda starec; še besede ne spravijo iz njega. — Gotovo da ne, če tudi ga raztrgajo na kosce, on ne bode nič izdal. Mi nemarno ničesar proti osobi teb gospodov, nam gre jedino le za uačelo. V Gradci razpisujejo bo redno profesorska mesta, tako v preteklem meseci zopet štiri na 1 c. kr. državni gimnaziji. Govori se, da jedno teh mest dobi profesor iz Maribora, drugo profesor iz Celja. A vsled tega izprazneni mesti se po stari razvadi gotovo ne razpišeti, marveč namestiti zopet nbrevi manu". Zakaj to? Če je za Gradec dobro in umestno, da se razpiše natečaj za izpraznena mest?, zakaj bi isto ne bilo dobro za spodnji Štajer? Zakaj se s slovensko Štajersko inače ravna, nego z nemško ? Zakaj se izključuje na spodnjem Štajerskem vsakeršni natečaj za profesorska mesta? Ima li temu „peda-gogičnih" razlogov, ali..... Načrt organizacije gimnazij določuje v §. 99, d. 2.: „Za izprazneno redno učiteljsko mesto, imajo prosilci . . ." itd. iu §. 101 d. 2.: „Deželni šolski svet odreja razpis mesta v uradnem listu kro-novine in države in določi .... šest tednov za n a-te ča j". Po teh določbah ravnajo se pa v nemškem delu Štajerske, nikakor pa ne v slovenskem. Če spodnji Štajerci od Gradca proč hrepene, če jim je Dunaj bliže nego Gradec, takoj začne ja-dikovanje, da hote „rastrgati deželo". A zakaj se s spodnjo Štajersko drugače ravna, nego z goreujo? Dolžnost štajerskih in sploh vseh slovenskih poslancev bodi, da od vlade zahtevajo pojasnila, zakaj se profesorska mesta na spodnjem Štajerskem javno ne razpisujejo, temveč kar brevi manu oddajajo, dolžnost jim je tudi postaviti se na noge, da se ta nedostatek, ta zloraba odpravi, da se bode redno, zakonito postopalo. Iz državnega zbora. Z Dunaja 14. maja. Levičarji se dolgo neso mogli zjediniti, kaj bi naj počeli, da se rešijo iz blamaže. Kajti sami so najbolj čutili, da neso imeli nobenega pravega povoda k taki demonstraciji, ki Be le obrača proti predsedniku. Ravno predsednik Smolka pa kaže levici nasproti veliko večjo prizanesljivost, ko proti govornikom večine. Tedaj so mu levičarji storili pravo krivico, ko so izrekli svoj dvom nad njegovo nepristranostjo pri štetji glasov. Danes levičarjev še ni bilo v zbor, da varujejo nekak de-korum, jutri pa zopet pridejo. Predsednik je namreč po njihovej želji ob?alovul, kar se je včeraj dogodilo, ker je ravnal po svojem najboljem prepričanji, v prihodnje pa bode pred vlačim glasovanjem vprašal, ali želi kdo kaj omeniti. S to izjavo bo levičarji zadovoljni, pa žele, da se obravnava o 6. poglavji obrtnijskega zakona, o delavskih razmerah, še le jutri začne, kar se bode zgodilo. Škoda za čas, da se tako nepotrebno trati. Govori se, da bode zakon o zgradbi železnice Liubljana-Kamnik še v tej sesiji predložen. Za železnico od južne železnice do Rogatca pa g. finančni minister Dunajevski nema denarja, da s; g. trgovinski minister priznava potrebo te črte in leži ves načrt izdelan v trgovinskem miuisterstvu. Za gališke železnice pa nikoli oi zmanjkalo denarju. Politični razgled. Notranje* dežele. V Ljubljani 15. maja. IVančno miiil«t<'r**tvo je odbilo pritožbi Niršavske in Duheovske občine proti ustanovitvi čeških šol. kateri je zaukazal ustanoviti eeski deželni šolski svet, ker se je po poizvedbah pokazala potreba teb čeških šol. Državni finančni mlnllter, grof Kallay, podu se tudi letos na inspekcijsko potovanje v Bosno. Kdaj da nastopi svoje potovanje, še ni odločeno, h misli se, da začetkom ]un ja. Kakor „Pol. Corr." javlja, podal se bode finančni minister naravnost v Novi, od tam pa v Bihač in Banjaluko, od koder misli napraviti več izletov na konji v okolico. Od tod poda se minister v Sera je V0, kjer se snide s svoju boprogo, katera odpotuje direktno v Serajevo. Vračal Be bode pa minister čez Mostar. Spremljal ga bode stkcijski svetnik pl. Asboth. Viianj*' države. Llovdov kapitan Krilanovič imenovanje prvim avstro-ogerskim odposlancem za lioulVrenco za-stran Sueškega prekopa, ki se snide 15. maja v Parizu. V Belem gradu se delajo priprave za kraljevi odhod v Niš, kjer se v ponedeljek otvori srbska — Škoda je sive brade l Pa naš ataman je lep! Sam je odnesel zdravo kožo, starca je pa pustil! — Kakšen ataman je on! Mari je to za p.ta-mana, da za kakega tujega kneza gubi svoje ljudi! — Vidiš, 8 knezom sta prijatelja! In zdaj, vidiš, sedita v jednej koči. Nikar ne govori proti knezu, ako bode slišal ataman, potem te pa Bog varuj! — Kaj je, ce sliši; v zobe mu povem, da ou ni ataman. Koršuu je bil, kakeršen mora biti ataman! Čaj te, on je bil Perstnju, kakor trn v peti, zato ga je pa nalašč izdal. — Kaj, fantje, morda je pa on res nalašč izdal Koršuna. Zamolklo šepetanje nastalo je mej razbojuiki. — Nalašč ga je izdal, nalašč! — rekli so mnogi. — Kak knez je to V — vprašal je jeden. — Začem ga drži ? Ali pričakuje zanj odkupnine, ataman, ali kaj ? — Ne, ne odkupnine! — odgovoril je rudečelasi pevec. — Kueza, vidite, razžalil je car, hotel ga je usmrtiti; in knez je ušel od carja k nam, obljubil je: jaz vas sam popeljem v slobodo; jaz t vem, kje je carska blegajnica. Pobili bomo vse ! opričnike in blugajnico bomo odnesli ! — Tako tedaj! Zakaj pa nas ne pelje? Že tretji dan tukaj stojimo! — Zato nas ne pelje, ker je naš ataman baba. — Ne govori tega, Perstenj ni baba! — Če ni baba, je pa še slabši. Morda on nas le slepi! — Morda pa, — rekel je nekdo, — hoče on sam vzeti carsko blagajnico, a mi pa še vohali ne bomo od tega! — Da, da, Perstenj hoče prodati nas, kakor je predal Koršuna! — Pa ni na take naletel! — Ali starca neče osvoboditi! — Kaj bo mi ?anj brigamo! Mi tudi brez njega osvobodimo starca! — In tudi brez njega vzumemo blagajnico; knez naj nas pelje sam ! In zdaj je ugoden čas zato : car je neki šel na božjo pot; v siobodi še polovica opričnikov ni ostalo 1 — Zažgemo zopet slobodo! — Pobijemo vse slobodske prebivalce! — Proč s Perstnjeml Knez naj nas vodi! skupščina. Ministri odpotujejo v petek, kralj pa v nedeljo. Ruski poslanik v Teheranu pogaja se s perzi-Ško vlado zastran urejenja meje, ki be je pokazalo potrebno zdaj, ko je Rusija si prisvojila Merv. — V Petrogradu se delajo priprave za svečiuost polnoletnosti carjeviča prestolonaslednika. Govori se, da bode pri tej priložnosti več političnim prognancem kazen popolnem, ali vsaj deloma odpuščena. Sveča nost bode v zimskem dvorci. Francoski ministerski sovet je sklenil nekBJ Čet iz Tonkiuga počasi domov poklicati. Jednemu polku se je že dalo povelje vrniti se domov. Nek dekret predsednika republike zaukazuje, da se sestavita dva toukiuska domača polka s francoskimi častniki iu podčastniki. Švicarski zvezni svet se sedaj posvetuje o zakonu proti onim, kt ubeže v Švico zaradi umora kakega uladarja. Danes pojde nemški državni zbor na počitnice. Mej počitnicami bodo pa delovale posamične komisije, posvetovale se o raznih predlogah, ki potem pridejo pred državni zbor. Po Binkoštih pride na vrBto v državnem zboru zakou o zavarovanji de-lalcev proti uesrečam, nekateri celo mislijo, da pride v tem za^edauji še delniška postava na vrsto, kar pa ni gotovo. Brzojavke iz Madrida poročajo celo vrsto atentatov na železnice v raznih krujib na Šnanjskcm. Na železniške) progi iz Reusa v Tarragono so bile potrgane šine, in v Kataloniji pri postaji Villanueva sti dve osebi prijeti, ki sti imeli pri sebi 36 diua-mituih datrou. Nek telegram pa poroča, du je pod vozovi vagona, v katerem je bil predsednik mmi-sterstva Cauovas del Castillo, se razpočila dinamična patrona. V nekaterih krajih se že baje opazuje gibanje Karlistov. Predposvetovaoja mej Anglijo in Francijo zaradi egiptovska konference se na boljši obračajo. Anglija je neki vedno voijnejša ustreči francoskim željam, da se razširi program konference. Turčija misli ueki tudi priznati to, kar se bosti Anglija iu Francija dogovorili, iu nekaj odjeujati od Bvojih želj. Dopisi. Od Drave 14. maja. [Izv. dop.] (Ferdinandova s e v e r u a železnica in južna železnica.) Komur so razmere, nahajajoče se pri južni želemici, znaue, priznati mora, da so jako podobne onim severne železnice. Toda, zadnje se razpravljajo dandanes vsestransko iu jako živahno, o onih južne železnice se molči. Tarifi južne železnice so povsem jako podobni onim severne železnice; na promet osob so tako visoki, da višji biti ne morejo, za tovore so skoro jednaki, deloma jih celo prekosijo, kar more marsikateri tovarnar in trgovec ob južni železnici dokazati. Zakaj se tedaj o tem molči V Ako Dunajski listi molče o krivicah, katere prouzročujejo pojedine železnice uarodom, imajo zato znane uzroke; pisati ne morejo, ker so jim z zlatom usta zamašili, kakor je trdil Schiinerer po vsej pravici. To pa ne velja .0 slovenskih časnikih. Nas Slovence zanima pred vsem južna železnica, ta je oua, ki nts iupi iu guli s svojimi tarifi, proti postopauju te so naperjene naše pritožbe. Sicer se piše, da bode tarif za promet osob znižan za 40°/o> O 2nižanji tarifov za tovore še govora ni! Kaj pa bode s temi? Ali se bode ljudstvo še zanaprej tako neusmiljeno odiralo, kakor dozdaj ? Kaj pa bode z osob jem južne železnice? Ali bode vodstvo vender jedeukrat začelo gledati na to, da se tisti uradniki in služabniki, ki poslujejo v Slovencih, uauče alovenščine? V tem oziru se smelo trdi, da neso kulantni, ampak da so predrzno nesramni. Evo dokaz! Gospod M. pošlje voznika s sodčkom vina na kolodvor v Ptuji. Napravi naslov tako-le: G. Fr. M . . . ., posestnik na Ilotuuji, pošta Ponikva. Železniški sluga ni vsprejel pošiljatve, ampak je odpihal: Bitte die Atresse Deutsch arzugeben. Mit Achtung F. v. Klumb. Magazins-Aufaeher. G. M. ustreže deloma zapovedi železniškega sluge in napiše naslov tako-le: G. Fr. M., posestnik na Hotunji, poŠta Ponikva (Ponigl) južna železnica. Pa zastonj, tudi ta naslov ni uašel milosti! Odpisali so možato : Die Amtssprache ist hier die deutsche und ersuche ich Sie gef. eine deutsche Adresse zu seuden. Achtungsvoll Neubauer. Ali ni to „recht gemutlieh"? Kaj bodo gospodje rekli, ko bomo -začeli terjati, da kondukterji imena postaj tudi slovenski kličejo v Slovencih, da se napravijo v Slovencih tudi slovenski napisi poleg ! nemških ? i a Kočevja 12 maja. [Izv. dop.] Ako danes \7. našega mesteca poročam, zgodi se to radi tega, da se častiti bralci „Slov. Naroda" v novic preprirnjo, o čemer se je nedavno že pisalo. O času novačenja dospelo je v naše mestice par sto mladeuičev, slovenskih in Kočevskih. Ne da se tajiti, da so prvi kaj lepe rasti iu živega, veselega obnašanja, dočim so drugi jednaki zaspancem okolo lazili. Morda je bilo to temu uzrok, ker uesmo smeli žganja piti, ker je si. glavarstvo našim kramarjem za omenjene dni ga prodajati prepove-| dalo. Toda bodi si ta stvar, kakeršua si že hoče, i fizično so Kočevarji zelo zanemarjeni, slabotni, vidno * je, da po deželnem šolskem nadzorniku g. Pirkerji uasvetovano radikalno sredstvo za zboljšanje plemena še ni v rabi. Ali uas druge to malo briga, veliko več nam je na tem ležeče, da se e. kr. okrajno glavarstvo na njega naravno določeni, pravi kraj t. j. v sredino Kočevsko-Itibniško-Laškega okraja preseli in sicer v Ribnico. Da je tam njega pravi sedež, se ne razvidi le iz geografičue lege okrajnega glavarstva, ampak tudi iz žive potrebe, ljudstvu denarnih Btroškov prihranje-vati. To se slednji vsak trenutek lahko prepriča, ako le količkaj razumnega kmeta, obrtnika ali omikanca vpraša, vsak bode britko pritoževal se zaradi prevelike daljave c. kr. okrajnega glavarstva. Tako smo se sedaj prepričali, ko so bili slovenski fantje v našem mestu, kako so se britko pritoževali zaradi velikih stroškov, katerih jim je novačenje prouzročevalo. Vsak moral jih je s tem tolažiti, da jim je boljšo prihodnjost obljuboval, to je o zračnih gradovih govoril. Se ve da KoČevarjem bi to kaj nemilo bilo, ako bi se si. c. kr. okrajno glavarstvo iz njihovega mesta preselilo, to bi jih kaj sklelo, ko bi ne mogli več tistih novcev služiti, katerih c. kr. politični uradniki skupiti dado; toda njim v potolažite? in nam v žalost moramo reči, da so naše želje, želje slovenskega ljudstva v tem okrajnem glavarstvu, akoravno sti dve tretjini vsega prebivalstva, višjim oblastvom le kaplja vode v morji. Domače stvari. — (V Hrenovih ulicah) sedaj c. kr. erar na svoje stroške dela, oziroma poglobuje kanal, katerega je bilo že davnej prej treba poglobiti, ako se je hotelo, da ne bi stala zmirom meter visoka voda v kletih novega porotnega poslopja. A doslej bil je g. Gerčer še predsednik deželne sodnije in kar so inženirji in strokovnjaki rekli, ni veljalo ničesar, kajti umirovljeni predsednik Gerčer bil je jako grčav ter v jedno mer trdil, da mora Ljubljansko mesto poglobiti kanal, kar slednjo ni hotelo, ker je ujemu zadostovala dosedanja globina kanala. Taka trmoglavost g. Gerčerja sicer ni posušila vode v kletih novega poslopja za porotnike, pač pa bode posušila dokaj več novcev davkoplačevalcev, kar bi, da se je kanal globil o pravem času, treba ne bilo! — (Uzor prave Slovenke.) — „Savinj-ski Sokol" v Mozirji poslal nam je naslednje pismo s prošnjo, da ga priobčimo v „Slov. Narodu:" „Slavni ^Savinjski Sokol"! Ćula sem podpisana, da nameravajo tukajšnje Slovenke omisliti si trak ter ga pripeti v dan blagoslovljenja Vašej zastavi. — Akoravno do mene ni prišel eastni poziv, v ta blagi namen česa darovati, mi vendar poguma ne manjka sveto dolžnost slovenskega dekleta iz lastnega nagiba še pravočasno izpoluiti ter priloženih 5 gld. za trak „Sokolske" zastave darovati. — Ljubi Bog daj, da bi prelepa zastava Sokolovce vedno budila h krščanski slogi, pospešila društveni razvoj, izurjenost iu omiko ter narodno zavest; očvrstila „Sokola" orjaški pogum v obran mile naše domovine in narodnih naših pravic. — Ne vzemite mi za zlo, — Kar čutim, to povem, da vsigdar reči smem: „Sloveuka sem!' — Slavnemu društvu vedno udana J. P. Mozirje, dne 9. mnja 1884. — (Za istrski deželni % b O r) bodo dopolnilne volitve namesto ovržeuih gg. Šterka, Spin-čića iu Križanca v 7. dan junija. Prvotne volitve Be pa pritno že v soboto, 17. t. m. in bodo 25. t. m. dovršene. Preverjeni smo, da bodo naši tamošnji prvoborci in vsi narodnjaki storili vse, da bode naša zmaga zopet sijajna. — („Narodni dom") na Ptuji dobil je kljubu ugovoru nemčurskega mestnega zastopa koncesijo za kavarno in krčmo. — (Učiteljske zadeve.) G. Fr. Lavrič imenovan je definitivnim učiteljem v Škocijanu na Dolenjskem. — Zrelostni izpiti na Ljubljan- — Knez na) nas vodi! Knez naj nas vodi! — zaslišalo se je od v »-h strani). Kakor grom valile so se te besede od grmade do grmade, došle do najoddaljnejših grmad, vse se je uzdigutlo, vse je zakipelo, in vsi so obstopili kočo, v katerej je Serebrjani sedel in goreče razgo-varjal se s Perstujem. — Kakor hočeš, knez, — rekel je ataman, — jezi se, ali ne jezi se, a jaz te ne pustim! Jaz te nesem zato rešil iz ječe, da bi ti zopet nesel glavo na morišče! — S svojo glavo smem storiti, kar sam hočem! — odgovoril je knez nevoljen. — Ćemu si me osvobodil iz ječe, ko sedaj moram tu v nesvobodi sedeti. — Oh, kuez, čas je veliko vreden. Car se utegne premisliti, car utegne umreti; kaj se vse more zgoditi; ako mine nevarnost, pa pojdi z Bogom, kamor hočeš. — Kaj se hoče, — pristavil je videč, naraščajoči gujev Serebrjanega, — morda ti je že bilo pri rojstvu zapisano, da bodeš še Živel na svetu. Ti si jako krutega nrava, Nikita Romanovie, a tudi jaz se trdo držim svojih mislij; vidi se, da je kosa zadela na kamen. To trenutje so se glasovi razbojnikov razlegli prav blizu koče. — V slobodo, v Blobodo! — kričali so pijani razbojniki. — Spustimo rudečega petelina v slobodo! — Spustimo celo čedo rudečih petelinov! — Osvobodimo Koršuna! — Osvobodimo našega očko! — Izvalimo sode iz kletij! — Pograbimo zlato! — Pobimo opričnike! — Pobimo vso slobodo! — Kje je knez? da nas pelje! — Knez naj nas pelje! — Ako neče, pa na trepetliko ž njim! — Na trepetliko ž njim, na trepetliko ž njim! — S Perstnjem tudi! — Na trepetliko tudi s PerBtnjem! Perstenj je skočil s svojega sedeža. — Kaj že zopet hočejo! — rekel je: — jaz že dolgo slišim, da se nekaj tam razgovarjajo. Lej, kako bo se razvneli, ti vražji ljudje! Zdaj jih sani zlodej ne ukroti! No, knez, nič Be ne da storiti, zgodilo se je po tvoje; zdaj te več ne držim: svo- bodnemu svobodo, hodečemu pot! Pojdi k njim, reci, da jih pelješ v slobodo ! Serebrjani je vzdibnil. — Da bi jaz vas peljal v slobodo? — rekel je: — rajši se pustim vam na kosce raztrgati. — Ah, kuez, vsaj na videz pokaži, da si pripravljen. Pijani so, jutri se streznejo in Bpametujd ! — Knez! — kričali bo glasovi: — pridi ven, kličejo te! — Pojdi ven, knez, — ponovil je PerBtenj, — ako udero v kočo, bode še hujše 1 — Dobro, — rekel je knez, odhajajoč iz koče: — hočemo videti, kako me bodo silili vesti jih v Blobodo! — Aha! — zakričali so razbojniki: — prilezel je ven! — Pelji nas v slobodo! — Atamanstvuj nam, če ne nataknemo ti zaujko na vrat! — Tako, tako! — rjoveli so glasovi. — Pokorno se ti priklanjamo! — kričali so drugi: — bodi nam ataman, če ne, te pa obesimo ! — Za Boga, da te obesimo! Perstenj, poznajoč nagli nrav Serebrjanega hitel je ven. (Datfe prih.) skem možkem in Ženskem učiteljišči prično se v 9. dan junija s pismenimi nalogami. — Na Štajerskem imenovan je g. Mihael Levstik učiteljem pri sv. Mhaelu nad Mozirjem, g. Fran Derujač pa podučiteljem v Slovenskej Bistrici. — »Slovensku učiteljsko društvo za Koperski okraj" ima 29. t. m. ob 9. uri zjutraj v Klanci občni zbor. — (Vabilo.) Dne 8. junija t. I. ali na Svete Trojice dan, razkrila se bode v Št. Vidu nad Vpavo krasna spominska plošča slovenskega pisatelja, vikarja MatijeVertovca, in to po sledečem dnevnem ■poreda: 1» Zjutraj slovesna sv. maša. 2. Po maši razkritje plošče s primernim govorum in petjem. 3. Položi se lavorikov ventc na Vertcvčev grob. 4. Banket. 5. Beseda, katero priredi Šeutvidsto bralno društvo „Sloga". Spored besedi se še objavi. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor za postavljenje M. Vertovčeve spominske plošče. — (V Dekanih-Pasji vasi) pri Kopru, kjer zboruje danes skupščina za Koprsko posojilnico in pa politično društvo „Edtuost", suuje se Čitalnica. — (V Škocijan) na Krasu prišlo je pre teklo nedeljo iz Trsta več gospodov obiskat slavno jamo in vosit se po pod zemljo tekotej Reki. Go-Bpodje neso znali posebno dobro ravnati z ladjico, zadenejo ob skalo in pri tej priliki pade neki gosp. Manili' v vodo. K sreči je ta gospod dober plavalec iu ko vidi, da je deroča voda odnesla ladjico, plava za njo in pleva tako dolgo, da dospe do neke skale, na katerej se ustavi. V tem svojem nič posebno pri j rinem položaji spomni se na lovski rog, katerega je imel seboj. Zučne trob.ti in tako dajuti znamenja prijateljem, kateri naposled tudi pridejo do njega iu ga vzamo seboj. Sreča je bila, da je Ma riuič znal plavati, še večja sreča pa, da je imel lovski rog seboj. — (Požar.) V Strasgoujcih ua Ptujskem polji pogorelo je v noči od 12 na 13. t. m. devet kmetskih poslopij. — ( „S e r a j 8 v s ki list") piše o nemškem kulturtriigerji zloglasnem Heydu: V uaših krajih iu V javnosti pozuato je ime tega nesrečnega človeka, ki je v kratkem času prišel na jako slab glas. P. T. Heyde prišel je pred nekoliko leti iz Nemčije, kjer je veliko novcev nabral za nekak samostan „Sioa" in s temi novci kupoval v našej deželi v Maglaji zemljišča, a tudi sam živel od teb novcev. Kar je brez dovoljenja predstojeće duhovne oblasti hotel snovati nov duhovni red iu ker ni hotel o nabranih novcih položiti računa — ustavil mu je že lansko leto nadškof Stadler duhovno delovanje. Z odlokom Serajevskega sodišča seglo se je po njegovem imetku, proti njemu samemu pa se je pričela kazenska preiskava, katera pa se je zarad pomanjkanja dokazov naposled ustavila. Heyde pa mej tem ni miroval. Lani zakrivil je zločiu na pravoslavne) cerkvi v Romanovcih, s svojim odurnim obnašanjem proti civilnim iu duhovnim oblast-vom, s svojim besnim fanatizmom izzazival je vedno bolj javno razdraženost, ter vzuemirjal ves narod v okolici. Deželna oblast tega ni mogla trpeti iu ko je prestal kazen zaradi zločiua pri Romanovskej cerkvi, odredila je, da se Heyde iztira iz Bosne. Heyde je proti temu uložil pritožbo, a mej tem zakrivil novo nasilstvo. Vzel je zarubljeno živino prebivalcev v Mrčevici in na čelu nemških naseljencev napal hiše nekaterih prebivalcev v Mrčevici in razbil jih. Okrožno sodišče v Banjaluki pričelo je vsled tega novo preiskavo proti Heydu, ta pa sluteč, da bode obsojen, popihal jo je iz Bosne. Izdala se je zaslednica („tjeralica", Steck-brief), do sedaj brez uspeha. Taki so nemški kulturtriigerji v Bosni! Nemška naselbina ,,Windhorst" v Bosni je prava „šiba božja" za vse sosede, ki neso nikdar varni pred nasilstvom nemških naseljencev, kateri nemajo pravih pojmov o imetku in lastnini, katerim je nepoznata sedma božja zapoved. Sosedjo pravijo, da bi bilo najbolje, ko bi se vsa naselbina Windhorst tako ogradila, da bi nihče iz te ograje ne mogel, potem bi zopet mirno živeli. — (Oskrba ubogih v Avstriji.) Poročilo, izdano po statistični centralni komisiji, naznanja, da so števila glede oskrbe ubogih v Avstriji v zadnjih desetih letih poskočila skoro za 50 perceutov, kar ali kaže, da je uboštvo naraščalo, ali pa, da je pomnožila se delalnost pomaganja. Oskrbnih zavodov je bilo dne 1. januvarja 1873 leta 1059 8 27.539 ubožci, dne* 1. januvarja 1883 pa se jih je štelo 1515 s 35,348 vzprejetimi; ubožnih zavodov število je poskočilo v tem desetletji od 7659 na 10 052, podpirancev pa s 160 215 na 207.542. Deleži, ki jih posamezne kronovine imajo pri javni dobrodelnosti, so jako različni. V Voralb^rgu pride jeden oskrbovanec na 85 prebivalcev, v Solnogradu ua 106, na Češkem na 913, na Kranjskem na 2281 in v Galiciji še le n;» 4737 prebivalcev. Poprek pride v Avstriji sploh na 622 prebivalcev jeden pod-piranec v oskrbnem zavodu, na vsacih 106 jeden podpiraaec v ubožnem zavodu. V isti meji so poskočili tudi troški v primeri pred desetimi leti. Na vsako glavo našega prebivalstva odpade 11 kr. kot letui donesek za oskrbne zavode, in 17 kr. za ubožne zavode, vsega vkupe torej za oskrbo ubogih 28 kr. v primeri pred desetimi leti, ko je na leto prišlo 23 kr. Jedno in drugo je malo, in ne moremo reči, di nas Avstrijce ubožna butara preveč tare! Sicer pa je v te| statistiki glavna napaka ta, da ne loči razmer po velikih mestih in razmer po deželi. — (Južna železuica.) Računski sklep južne železnice za leto 1883. kaže 1,795.024 gld. čistega dobička (v primeri t. letom 1882 2,260.805 gl.) Dividendo se je določilo na šest frankov. — (Razpisana) je služb:i uč U-lja ob jed-nem šolsk-ga vodje na jednorazrednici v Draščicah. Plača 400 gld. iu stanovauje. Učitelja na dvoraz-rednici v D/agatuši. Plača 400 gld. in stanovanje. Druzega učit. rja na dvorazredtiici v Vinici. Plača 400 gld. In stanovanje. Prošnje do 10. junija na okr. šol. svet v Črnomlji. Telegram „Slovenskomu Narodu": Dunaj 15. maja. „Wiener-Zeitunga objavlja mnogo odlikovanj kot priznanje osobam, ki so bile pri cesarici Mariji Ani. Mej temi je dobil, grof Saracini veliki križ Leopoldovega reda, dvorni svetnik Ehmig red železne krone druge vrste, vladni svetnik Emminger, profesor Gussenbauer, sporednik Belgrado red železne krone tretje vrste, duhovnik Giovanetti vitežki križ Fran Josipovega reda itd. Razne vesti. / * (Pravoslaven — vitez zlatega runa.) Podeljenje zlatega runa rumunskemu kralju Knrolu, je prvi slučaj, da jo ta red dobil nekatolik. Ruinuliski kralj bil je sicer s prva katolik, a ko je postat rumunski vladar, prestopil je k pravoslavnoj veri. Avstrija dosle ni podelila zlatega runa nobenemu nekatoliku, zaradi tega niti cesar Viljem ni vitez tega reda. — Španjska, ki ima tudi pravico oddajati zlato runo, ni bila toli kočljiva, kajti mej spanj-skimi vitezi zlatega runa uabaiamo 11 protestantov in dva muhamedanca. * (Močan potres) razrušil je streho pravoslavne cerkve v Krevasi na Turškem in podrl več maguciuov v Paudermi. Tudi v Carigradu so se čutili mučni BUoki. * (D v a vlaka vkupe trčila.) Na kolo-dvoru 8andy ua severuej trancoskej železnici sta vsled neprevidnosti železničnega 080bja trčila tovorni in osobni vlak, jeden mašiuist je mrtev, 31 oseb lahko ranjenih. * (Površje morja.) Atlansko morje zavzema 79,721.274, indijsko 73,325.872. južno morje 161,125.673 □ kilometrov. Severno ledeno morje meri 15,300 000, sredozemsko morje 2,885 522, baltiško 400.000, rudeče morje 450.000 kilometrov itd. Površje vsega morja na zemlji znaša 374 057.712 □ km. površje kopne zemlje pa samo 136,056.379 Q kilometrov. dom&na krone. Že takrat im^li so znanje o podzemeljskem prirodnem bogastvu in Že takrat se je izaai ukaz za pridobivanje petroleja, vendar se je pričela trgovina v mestu Bakli še le 1. 1813. Is tistega časa našli so celo v arhivu v Tifl su uarisau po kmetu Paninu Basiljevu Dubininu izumljen stroj za čiščenje (rafiuovanja) petroleja. A kljubu temu, da so že takrat bile bistre glavice, ki so nameravale v velikih dimenzijah pričeti pridelovanje, vendar ni prišlo do pravega energičnega dela, in pridobljeno olje izvažalo se je večinoma le v Perzijo, ker se na vse predloge in nasveta na merodajnem mestu ni oziralo. Trgovec Merzojev jemal je leto za letom pitrolej v zakup in ker je imel na ta način nekak monopol v rokah in se mu konkurence ni bilo bati, bil je zadovoljen, ako je na leto 25 000 do 60.000 sodov surovega petroleja dobival in mu ni bilo treba troškov za uove naprave in stroje. Tudi. ko so 1859. 1. v Pensilvaniji razkrili petrolejeve vrelce in je Amerka s tem novim proizvodom pričela velikansko obrtoijo in svetovuo trgovino, ni se vznemirjal, temveč mirno gledal, kako so podjetni Amerikanci veduo dalje segali in celo v sveto Rusijo prodrli iu tam zavzeli stališče, katero bi bilo moralo že davno Bakli zavzemati. L. 1862 dobili so v Bakli 50.000, v Ameriki pa 2 50o 000 sodov, tedaj petdesetkrat več. Kolika izguba narodnega premoŽenja, če primerjamo samo ti številki! Ruska vlada, ki ima v gospodarskih zadevah jako pazno oko, vendar ni prišla stvari na dno, še le pozneje, uvidevši, da je amerikauski petrolej uničil poprej toli cvetočo trgovino z lojem, začela je postopati energično, ter I. 1872 trgovcu Merzojevu odvzela monopol. O i te dobe navstal je nov red. Vse ozemlje, kjer se nahija |>etrolej, preiskali so strokovnjaki ter našli, da je to ozemlje petkrat toliko, kakor otok Wight. Večina je carjeva, ki je 270 oral podaril zaslužnim dostojanstvenikom, tako 10 oral generalu L izarevu, pernatemu po slavnem in nečuvenem naskoku na trunjavo Kars. Jedva bil je odstranjen monopol, že se je pričelo živabneje delovanje, iu leta 1872 se namesto 62.500 že dobili 212.000 sodov. Oisebdob pa se je pridobivalo čim dalje več petroleja. L. 1875 že 850 000, potem 1,400.000, 2,000.000, 2 500.000, I. 1879 tri milijone, 1. 1882 pa 5 milijonov sodov, kajti petroleja je tolika množina v zemlji, da je, ko so jedcu vrelec navrtal , na* stal 40 čevljev visok vodomet. Kakor kažejo navedene številke povzdignila se je produkcija v velikanskej meri, baš zaradi tega pa so uavstale druge ovire in težave. Kako spra viti toliko množino te tekočine ua trge v Rusiji in po Evropi? Ogromni stroški za prevoz podražili so Ba-kuški petrolej tako silno, da v Peterburgu ni mogel tekmovati z amerikanskim, Treba je bilo tedaj misliti, kako olajšati prevoz, promet. A kakor je že v tacib slučajih, večina držala se je starega kopita, izjema je bila jedna sama firma bratje, Nobel, zmej katerih je Ljudevit Nobel izumil in načrtal ugod-neji način prevažanja. A ko se je obrnil do druzih producentov v Bakli, na „Parobrodno kaspiško družbo," na železnično družbo Griuze-Curicin odrekli bo mu vso pomoč, dasi jim je ponujal veliki delež čistega dobička. Rugali so se njemu in njegovej ideji, primoran je bil tedai začeti ua svojo roko. Zi njegov načrt trebalo je 10 milijonov rubljev. Jeden del te glavnice dal je sam, ostalo dobil je od kapitalistov, ki so pozueje ž njim sklenili delniško društvo. (Prvotni kapital so v teku preteklega meseca zopet pomnožili za 15 milijonov rubljev.) Ko je bil denar vkupe, šel je ne delo. A k temu trebalo je več let. Sedaj je dovršeno in tako izvrstuo, da nikomur več ua um ne pade, rogati se. (Konec prih.) Narodne-gospodarske stvari. Petrolejske mesto Baku. Do novejšega časa bili smo vajeni, kadar je bil govor o petroleji, misliti na prostrano Ameriko, na bogate vrelce kamenega olja in še bogateje tako zvane „petrolejske barone,, in slednjih mnogobrojne milijone dolarjev. V zadnji čas pa se naša pozornost deli mej Ameriko in Rusijo, in ž'» skoro danes, ako pa to ne, pa vsaj v jako kratkem času bode Evropa lahko pogrešala petroleja od onkraj antlun-skega morja, ker se jej od strani Rusije bliže in ceneje ponuja. V divnem često opevauem Kavkazu, zasledili so že začetkom tega leta petroleja vrelce, a stoprav sedaj razvila se je obrtuija s tem zemeljskim proizvodom tako mogočno, da je mesto Bakli postalo za rusko trgovino mesto izredno važnosti, da je nekdaj mali, neznatni kraj povzdignil se v svetovno imenitno tržišče. Čujmo tedaj, kaj in kako piše o tem mestu angleški politik C. Marvin v svojem najnovejšem delu: „The RusBians at Merv aud Herat aud their Power of invading India." Ruska provincija v knterej je Bakli, pripadala je do 1723 1. perzijskej državi, Še le Peter I si jo je podvrgel, a cesarica Aua dala jo je 1. 1735 Perziji nazaj. L. 1806 prišla je pod Rusijo ter postala Gg. pevci Ljublj. Čitalnice! Podpisani odbor nujno prosi vse gg. pevce, kateri se o Binkoštih udeleže velike narodne svežanosti v Mo-zirji, pevske vaje polnoštevilno obiskovati. Vaje so vsak torek in uri zvečer v Čitalnici. Na zdravje! petek točno ob Pevski odbor. Umrli so v Ljubljani: 11. maja: Aleksander Tavčar, slikarjev sin, 3s/4 leta, Gradišče št. 11, za vodenico. — Emil Suiukavec, absolvi-ran slušatelj višib šol, 22 let, Sv. Petra cesta št. 42, za jetiko. — Justina Škof, mizarjeva hči, 6 let, Sv. Petra cesta št. 6, za vnetjem možganov. — Jakob Rozman, umirovljeni c. kr. uradnik, 82 let, Mestni trg št. 3, u oslabljeni em. 12. maja: Karol Roitz, gostilničar, 30 let, Gradišče št. 7, za otrpnenjem možganov. — Leopold Kavčič, sin c. kr. pristava, 3l/t leta, Sv. Florijana ulice št. 10, za vnetjem Bapnika. — Josip Renko, delavec, 33 let, Kolodvorske ulice št. 33, za jetiko. 13. maja: Marija Anžič, šivilja, 18 let, Koujušne ulice, za bramorko. — Jožefa Vukotie, zdravnikova vdova, 70 let; Rožne ulice št 9, za vodenico. 14. maja: Julija Ledenik, soduijskega svetnika hči, 18 let, Špitalske ulice št 7, za jetiko. 15. maja: Cila Janežič, mesarjeva hči, 20 mesecev, Poljanska cesta št. 25, za božjaetjo. — Anton Dietz, krojai zdaj prisiljenec, 31 let, Poljanski nasip št. 50, za srčno napako. V deželuej bolnici: 9. maja: Marijana Zatler, delavka, 21 let, za jetiko. — Auton Lončina, delavec, 43 let, za prisadom v črevih. 10. maja: Janez Turšič, delavec, 38 let, za jetiko. 12. maja: Anton Lampe, delavec, 28 let, za jetiko Tujci: dne 14. maja. Pri Nloun t Schiiller z Dunaja. — Kontni k iz Trnovega. — Blau z Dunaja. Pri .timII*I: Hammer z Dunaja. — Schweighofer iz Brna. — Podeprel iz Grade«. Pri avatrlJsUem eeaarji : V (t, z pl, Reckeuschuss i Dunaja. Meteorologično poročilo. I Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. a »—i 7. zjutraj •2. pop. 9. zvečer 737 04 na. 735-2« ■■. 734 70 .um. + 14-2'JC + 266JC -f-17-BoC si. vzh. si. jz. Bl.jZ. jas. jas. d. jas. 0-00 ni. Srednja temperatura ■+- 19-4°, za 5 6° nad normalom. dne 15 maja t. 1. (Izvirno telegrafifino porodile» pHjuriiH reri a ......... 80 gld. Srebrna »enta .... ..... 81 Zlata ren..........101 6°/o marčna rim ta.........90 Akcije narodnu banke.......H54 Kreditne akcije...... . • 319 London ...... 121 Srebro ........... — Napol............. 9 C. kr. cokini........ Nemške marke...... .59 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 frld. 124 Državne Brečke iz 1. 1864. 1O0 gld. 173 4°/„ avstr. zlata renta, davka proBta. . 101 •»-iska ziata renta 6°/.......122 i0' .... 92 „ papirna renta 5°/0..... ■ ■ :-tajerBke zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zeudj. obč. avstr. 4'/," „ zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, želozuice Pri a kohII, ettra in klavirje in druge njih dela; poprave se tudi točno in ceno izvršujejo. (320—2) S spoštovanjem A!b. Roncetti. špecerijska, prod.ajstlrn.iosL na debelo ln drobno, l(zur blauen Kugel", Maribor, Magdalenino predmestje, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega špecerijskega blaga po kolikor mogoče nizkih cenah s zagotovilom so- S lidno postrežbo. (316—2) Ii Trata 7 Hovi-Jork in Braulijo. Dražba flotaH instrumentov na sapo. V soboto dne 17. maja z|li< rtt) Ob O. url se na dvorfiel maglM rut nega poslopja več dobro obranjenih godbenih instruuientov na sapo po javnej dražbi prod« in se bodo oddali največ pouujajočemu proti takojšnjem plačilu. (321—3) Kateri žele kaj kupiti, se prijazno vabijo. Št 2059. Razpis. (325—2) Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejumajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Brltaunla", 4200 ton, v 15. dnu maja. „ „Saet j^-Ki-g-lla", 3400 „ v 10. „ junija. Kajuta za potnike SCOO — Vmesni krov OO gia. Zaradi vožnje blaga obrne nuj so na Emiliano d' Ant. Poglayen, generalni agent. Potniki naj so. pu obrnejo na J. TERKUILE, generalnega paaalriega agentu, Via deli'Arsenale Nr. 13, Teatra Comunale, v Trstu. (291—8) Z-t nekatere preuaredbe v deželni prisilni de-lalnici v Ljubljani se razpisuje pouudbeoa obravnava do vfitetega *<*.**. maja 1994. I. Preračunjeiio je: a) Btavbeno delo na . 1166 g). 24 kr. vžtevsi železu*no z 492 „ 15 „ iu kamnarsko delo z 4 n 50 n gkupaj na . . . , . , . , 1662 gi. 89 kr. b) steklenarako delo na ... . 32 , 98 , c) lončarsko delo na.....140 „ — „ d) malarsko delo na..... 50 „ — „ To delo se bode oddalo proti plačilu po jed-notnib cemh za dovršeno delo ali vse vkup jednemu samemu podvzetniku, ali pa vsako /a-se po obrtnih Bkupinab (a d). Črtež, proračun in pogoji so ua razgled v deželnem dvorci v gospodskih ulicah št. 2 od 9. do 12. ure dopoludne v pisarni deželnega stavbenega urada ali v ekspeditu deželnega odbora. Ponudniki Laj svoje ponudbe vsaj do 23. maja t. I. do 12. ure opoludne pri uložnem zupisniku deželnega odbora ulo?e. Ponudbe morajo biti kole kovane iu zapečatene s sledečim napisom na z vitku: „Ponudba za.........delo pri predelavanji deželne prisilne deiatnice v Ljubljani". — Vsaki ponudbi se ima priložiti 10°/0nH jamčevina (vadium) z« vBako vrsto dela postavljene svote, bodi s v gotovini, bodi-si v knjižicah kranjske hranilnice ali pa v avstrij>kih državnih ali tem jednakovrednih papirjih. Vsak ponudnik ima v ponudbo izrečuo postaviti, da pozna delo in vse črteže iu pogoje ter da se tem pogojem pravokivpuo podvrže. V Monudbe e treba s številkami in besedami zapihati ponudne zneske v jul notnih cenah in za koliko odstotkov pod jednotno ceno se prevzame d»do Deželni odbor si pridržuje pravico, izbrati ai po svoji volji podvzetuika brez ozira na cenejšo ponudbo, ali [ta (udi po okolščinah obravnavo še je-denkrat razpisati. Oziralo se bode le na pismene, v določenem obroku uložene ponudbe. V1ZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" v LJubljani. 4 < 4 4 4 4 4 4 4 4 proti škodi po ognji: poslopja in premakljivo llago, 4 proti zlomu ali razpoki: zrcala in zrcalne šipe, in i (326-D živenje človeško i. t. d. ^ VHakovrstne Škode ae tako) in prav dobro plačujejo. ^ Razjasnila daje in naročila vsprejema ter točno izvršuje 4t Franc Drenik, slavni opravnik I'ešlanskcga zavarovalnega društva. o