Leto XXVI.
ItSUtrčS*" Ljubljana, lO. avgusta 1944
Stev.if
DOMOVINA
in KMETSHI LIST
Vervvaltung and SctuUtleitung • Uprava In aredništvo i Pucclnljeva 0 — Tel. 81-82—31-26 — Erschelnt tvOchentllcb ■ Izhaja vsak teden
beetbezugspreia jabrUch - Naročnina tetno L.U £4 — Einzelverkaufspreis • Posamezna Številka Oent 80.
Lep življenjski praznik g. prezidenta Leona Rupnika
Lep življenjski praznik praznuje danes naš pre-lident, gospod divizijski general Leon Rupnik. 64 let mineva, odkar se je rodil v ugledni družini V Lokvah na Primorskem, v najlepši vasi na trnovski planoti, čvrst rod prebiva tam ln lahko Se reče, da so v prezidentu Rupniku zbrane najznačilnejše vrline ondotne naše krvi.
	
	1HM - ■ ; ^
	Rt,
HanHr	1IŠ 1 JMB
	\Jm
■ : • . ' '' ■	fPi
	fmRJB^M
	
Odločnosti in marljivosti poln je bil njegov življenjski vzpon. Sole je obiskoval v Idriji, v 6t. Pavlu in v Ljubljani, nakar je leta 1895 vstopil V pehotno kadetsko šolo v Trstu. Avgusta 1899 je bil že dodeljen kot kadet-častnik varaždinske-mu pehotnemu polku. Leta 1907. je bil pozvan v vojno šolo na Dunaju. Do srede leta 1911. je opravljal, potem ko je že napredoval do stotnika, službo po četah najrazličnejših polkov. V svetovni vojni je bil premeščen kot major v generalni štab feldmaršala Hdtzendorfa. Julija 1918. je bil imenovan za šefa štaba v Boki Kotorski. Naslednje leto je bil prevzet v jugoslovansko vojsko, v kateri je napredoval do divizljskega generala. Poleg številnih drugih odlikovanj je nosilec . železnega križa II. stopnje, ki ga je prejel leta 1917., ko se je udeležil bojev s četami Keren-skega. Ko je sam spoznal, kakšne so sile razvrata, je postal Rupnik odločen borec zoper komunizem, kateremu je zato že dolgo časa trn v peti. To se je pokazalo zlasti septembra 1941, ko so komunistični zločinci izvršili nanj napad, pri katerem pa se je srečno rešil. Dne 3. junija 1. 1942. je postal ljubljanski župan. To častno in odgovorno mesto je zasedel v času, ko je bila usoda Ljubljane in Ljubljanske pokrajine odvisna ' od čvrste roke ln od treznega ln razsodnega vodstva vse javne uprave. Prav posebno velika, zgodovinska naloga pa mu je bila poverjena lani po badoljevski izdaji. V času, ko je nemška vojska rešila Ljubljano in pokrajino pred komunističnim razkrojem, je bil g. general Leon Rupnik slovesno vmeščen za prezidenta Ljubljanske pokrajine. Odtlej ga vidimo v delu pomlajenega, nezlomljivega, vedno mladostno čilega pri delu v vladni palači, pri nadzorstvu javnih del in kot jedrnatega govornika na manifestacijah, ki se nedeljo za nedeljo vrste po naših lepih krajih, kjer se bolj in bolj izpričuje odločna protikomu-nlstična zavednost slovenskega prebivalstva. Kre-menitost, odločnost in delo g. prezidenta Rupnika so odprta knjiga. Nikoli ni bila njegova posebna želja, da bi posegal v politično življenje. Stopil pa je na plan, ko je to zahtevala zapoved usodnega časa. Prevzel je veliko odgovornost, za katero pa lahko čuti zadoščenje s tem, da Co-
Slovenci in židovstvo
Slovenci smo med tistimi redkimi ljudstvi, kjer se židovstvo ni moglo zakoreniniti. Na to dejstvo smo lahko ponosni, obenem pa je to dokaz, da smo siromašno ljudstvo, kjer židovstvo ni moglo najti pravih virov za izkoriščanje. Toda v teku zgodovine smo Slovenci Imeli dovolj priložnosti, da smo opazovali pogubno početje židovstva med drugimi narodi. Zato nam je odpornost proti židovstvo tako rekoč prirojena. S tem, da židovstvo pri nas nima ugodnih tal, pa seveda ni rečeno, da bi bilo ono nasproti nam brezbrižno. Nasprotno, od nekdaj smo Slovenci žldovstvu trn v peti. Danes, ko vodi židovstvo usodno borbo za zavojevanje Evrope, je nujno potrebno, da smo tudi Slovenci kar najbolj oprezni. Pogubo-nosno vlogo židovstva v razmerju do Slovencev je na izredno učinkovit način orisal naš prezident general Rupnik, kl je preteklo nedeljo iz-pregovoril na velikem ljudskem zborovanju pri Devici Mariji v Polju.
Za uvod kratko opisujoč zgodovino židovstva na Slovenskem, je gosp. prezident navedel, da je okrog leta 1500 cesar Maksimilijan izpolnil našim prednikom prošnjo, naj izžene Žide te bele Ljubljane. Cesar je tedaj Izdal ukaz »za večno odpravo Židov«. Naši predniki so že morali natančno vedeti, zakaj so se s tako prošnjo obrnili na cesarja. Od takrat Židov pri nas ni več bilo. Ce se je kak Hebrejec hotel pri nas naseliti, je prišel spretno prikrit kot pripadnik enega izmed naših sosednih narodov in največkrat že katoliško krščen. Ni še bilo slišati, da bi se kdajkoli kak žld priznaval k Slovencem. Pa tudi oni židje, ki so se k nam prikradli kot pripadniki sosednjih narodov, pri nas niso mogli vzdržati. Naš narod jih je kmalu izvohal In morali so odšve-drati. Ti dve činjenici pomenita, da je naš narod navzlic svoji številčni neznatnosti v jedru vseskozi zdrav, 100 % evropski človeški rod.
Zaito torej nas židje od nekdaj ne morejo trpeti ln so našli priliko, da so se nam maščevali. Približali so se po ovinkih, da so lahko spustili na nas svoje sovraštvo. Z lažjo, prevaro in zlatom so ujeli del naših politikov in izobražencev. Vsakomur izmed teh naših topoglavih kalinov so na svoj način obljubljali bodoči raj na zemlji in jih navajali, da so narod zapeljali na stranska pota In v nered. Tako je Židom po ovinkih uspelo, da so naš mali narod razbili na kopico političnih strank ter povzročili, da je bil stan nahujskan proti stanu.
Prezident Rupnik je pred nami takole razgrnil žalostno sliko prejšnjih razmer: Pod zaščito takega političnega In družabnega reda so vsi vprek lagali in ščuvali drug na drugega. Razpihovali so strasti, tako da so slednjič čisto pozabili, da smo narod, da smo predvsem Slovenci. Niso ne videli ne slišali, še manj pa slutili, kar se je godilo po svetu okoli nas. Niso opazili, da se nam z velikanskimi koraki približuje konec, če bo šlo tako naprej. Namesto da bi storili vse, da bi se v
sledno zorijo njegovi načrti. Ob lepem življenjskem prazniku zatorej veljajo gospodu prezidentu najtoplejše čestitke in želje vsega treznega slovenskega prebivalstva, da bi nam bil ohranjen do skrajnih mej tak, kakršnega gledamo ln spoštujemo na .njegovem visokem in odgovornem mestu v službi domovine.
zadnjem trenutku rešili najhujšega, so nas naši politiki izigrali v vojno, naša Inteligenca pa pahnila v pogubo, ker je bilo takrat, ko Je usodna
ura nastopila, vse presenečeno ln zbegano. Med tem pa Je žld, ki je bil skrit v neredu, kateregai je sani spretno organiziral, zbral sebi poslušne pokveke v »komunistični partiji Slovenije« In p režal na trenutek, ko je lahko te zveri v človeški podobi spustil lz njihovih skrivališč nad Slovence,
Ta trenutek je prišel. Slovenski narod je l>il po bliskovitem porazu Jugoslavije razčetverjen in obupan. Tedaj pa se ga je lotil žldovstvu zapisani boljševik tam, kjer je bil najbolj občutjiv. Hinavski komunist je Izrabil njegovo domovinsko ljubezen ln svobodoljubje. Prav ti tlve kreposti, ki ju je pre^ propp°*!n zelo uspešu-j tlačil, je sedaj zločinski komunist prikazoval narodu kot vse-odrešujočo sredstvo. S to satansko zamišljeno prevaro je pridobil toliko dobro mislečih ljudi na svojo stran, da je lahko takoj presedlal na drugo prevaro, na organiziranje OF, ki jo danes težko preizkušeno slovensko ljudstvo s krvavo pravico Imenuje — organizirana farbarija.
In spet je prezident Rupnik z nekaterimi trpkimi potezami orisal posledice komunističnih zločinov, nakar je naglasll: To njihovo bi-snenje, ki mu je botrovalo židovstvo, bi 'le inalodaue do popolnega uničenja našega narodnega bistva Tedaj pa se je še pravočasno zbuuii zdravi smisel našega ljudstva. Dobili smo Slovensko domobranstvo ln danes je večji del pokrajine varen pred roparskimi in morilskimi tolpami. Lahko pa bi bilo pri nas še boljSe, če bi bili vsi tako enotni in če bi vsi držali tako skupaj, kakor naši težko preizkušeni kmetje. Pomnimo! V tem največjem svetovnem viharju je naš mali narod podoben drobceni ladjici, ki pleše na viharnih valovih. Ce ladja ni dovolj trdno sestavljena, *e viharju ne bo mogla upreti. Zavejino se že vendar tega! Skrajno potrebno je, da prenehamo s politično razcepljenostjo. Raj$i se trudimo vsak po svojih zmožnostih, da bomo naposled premostili vse prepade med posameznimi stanovi. V edino uspešni, krepko skovani protikomunistlčnl slovenski skupnosti pripravljamo z vsemi poštenimi silami prav posebno pogoje za stalni mir med delodajalci in delojemalci.
Izredno pomembni govor prezidenta Kupnika je izzvenel v naslednji poziv, ki naj ga upoštevajo vsi trezni Slovenci: Prav sedaj, ko so židje vpregi! vse pomočniške narode boljševizma in Jih nagnali v poslednji naskok na staroslavno Evropo, ki je zibelka, ustvariteljlea In braniteljica vse človeške kulture in civilizacije, ni le potrebno, da smo res samo krepko strnjeni Slovenci, marveč se moramo kot pravi Evrope! zbrati okoli svojega hrabrega domobranstva za glavnini branilcem Evrope, nemškim vojakom. Če bomo vzdržali v zvestobi ln se izkazali v težkih dneh, l>o zmaga Evrope tudi naša zmaga. To pa bn pomenilo nastop srečnejše bodočnosti vseh Slovencev v novi Evropi.
PREGLED VOJNIH DOGODKOV
Po 20. juliju Je nastopilo v nemški vojski popolno očiščenje ln ves narod je v popolnem prerodu in sredi najbolj žilave organizacije, da se upre vdiranju sovražnikov v Evropo. Nemška vojska odstranjuje izdajalce. Sporočila je Fiih-
rerju željo, da se želi zaradi takojšnje obnove svoje časti čim hitreje z brezobzirno očiščevalno akcijo rešiti tudi poslednjih zločincev, ki so se udeležili napada na Fiihrerja. Poseben častni odbor je preiskal krivdo posameznih osumljencev, ki jih je delno že doletela kazen, drugI pa todo
v kratkem prišli pred ljudsko sodišče.
Fiihrer pred predstavniki nemškega naroda
Nemški vodlteljskl zbor lz vse države, kl Ja zadnje dni zasedal v Berlinu, je bil ob zaključku sprejet pri Ftihrerju. Fiihrer je zbranim možem lzpregovoill o 20. juliju ln je naglasll, da Je pomen njegove rešitve v tem, da bo lahko nadalje vodil najodločnejšo obrambo Nemčije. Fiihrer ne pozna besede kapitulacija, marveč je trdno pro-
prič&n, da bo nemški narod s požrtvovalnostjo vseh svojih zbranih sil kljub sedanjim težavam na koncu dosegel zmago.
Organizacija vse obrambne sile v Nemčiji
je bila Kakor smo poročali, od Fiihrerja poverjena poveljniku domovinska fronte ministru Hinunierju in ministru dr. Goebt>elsu kot opolno-močenemu za totalni poseg v vojna Ni dvoma, da sta biia izbrana za velike naloge najsposobnejša mcža Stopila sta pred javnost s svojimi izjavami ln povelji, medtem pa se že v Nemčiji vsepovsod opaža novo snovanje in zbiranje sil za obrambo domovine. S sovražniki se ie pričela tekmi za čas. Sovražniki bi na nreč radi zadali nemškemu orožju usodne udarce preden ho Nemčija popolnoma na novo oigarizirnra za odločilni capaa. Toda nemška vo.jKa je na vseh frontah pri svoji okretui obrambi dovolj močna, na prepreči kake usodnejše sovražne nakane vse dotlej ko booo sovražnikom zadani tisti udarci, katere zdaj nemško vodstvo skrbno pripravlja.
Posledice letečih bomb »V 1«
so v Londonu ln v južni Angliji vedno hujše. Pred nekaj dnevi je angleški ministrski predsednik Churchill Izjavil v spodnji zbornici, da so nemške leteče bombe v kratki dobi poldrugega meseca porušile 17.000, poškodovale pa 800.000 hiš. Udarci, ki jih prejema sleherno uro Liondon, so pač res pretežki ,da bi jih bilo mogoče prikriti. So pa tem hujši, ker proti letečim bombam skoraj ni obrambe. Toda po Izjavah ministra dr. Goebbelsa je uporaba skrivnega orožja »V 1« šele uvod v uvedbo cele vrste novih nemških orožij, ki bodo postavila sovražnike pred popolnoma nova dejstva. Ob znani molčečnosti nemškega vrhovnega državnega in vojnega vodstva je lahko svetovna javnost prepričana da bodo učinki ln posledice novih vrst orožja tako veliki, da bodo bržčas dali sedanji vojni povsem novo Bmer.
Turčija na nevarni poti
Pretekli teden je Turčija na angleški pritisk prekinila gospodarske ln diplomatske zveze z Nemčijo. Podlegla je spletkam in sili, saj ji Nemčija nI dala nobenega povoda za sovražni nastop, marveč je vestno Izpolnjevala prijateljsko pogodbo. Zdaj je samo od zunanjih činlteljev, ki se jim je Turčija podvrgla, odvisno, ali bo šla Turčija v vojno ali ne. Vsekakor se je izpostavila vsem nevarnostim moderne vojne.
O trenutnem stanju na bojiščih
je podalo nemško vojno poročilo v torek naslednji pregled:
Fiihrerjev glavni stan, 8. avg. Vrhovno povelj-ništvo oboroženih sil javlja:
Po večurnem bobnečeni ognju je pričel sovražnik v današnjih jutranjih urah znova z napadom južno in južnovzhodno od Caena. Razvili so se siloviti boji.
Zapadno od Orne je Izvršil nasprotnik posamezne močne napade, ki smo jih razbili.
Južnozapadno oa Virea in vzhodno od Avran-chesa so nadaljevali Severnoameričani na široki črti ter z največjo uporabo materiala in letalstva svoje probojne napade. V težkih bojih, ki so trajali do večernih ur, so bili z izgubami zavrnjeni pred drugo črto naših postojank.
Dalje proti jugu so vrgle oklopniške divizije vojske ln vojaške SS ob obeh straneh Mortaina kljub ogorčeni obrambi sovražnika nazaj proti zapadu. Sovražnikovi protinapadi so se izjalovili.
Na področju vzhodno od Lavala je nasprotnik ojačil svoj pritisk.
V	Bretanjl so naše zaščitnice razbile sovražnikove napadalne kline ter so se nato na povelje odmaknile na odseka Brest in Lorlent. Za St. Malo divjajo ogorčeni boji.
V	noči na 7. avgust je bil v Seinskem zalivu s torpedom težko poškodovan neki sovražni ru-šilec.
Nad Normandijo in nad zasedenimi zapadnimi ozemlji smo sestrelili v letalskih bojih 19 letal.
Na francoskem ozemlju smo v boju uničili 80 teroristov.
London in njegovi zunanji okraji so nadalje v močnem motllnem ognju »V 1«.
V	Italiji včeraj nI bilo nikakih večjih bojev.
Na vzhodu so se severnozapadno od Mielca izjalovili ponovni sovjetski naoadi. Severnozapadno od Baranova je vdrl sovražnik z močnimi silami v naše postojanke. Rezerve so takoj prešle v protinapad. Težki boji so v teku.
V	Litvi smo razbili severno od Memela ponovne sovjetske poizkuse proboja ter uničili 60 sovražnikovih oklopnikov. Severno od Biržaja ln severno od Dvlne je obrambni boj naših čet z vdrlimi sovjetskimi silami še v teku, dočim so se na ostalem bojišču do Pskovskega Jezera krvavo izjalovili vsi boljševiški napadi.
Severnoameriški bombniki so napadli včeraj nekaj krajev v gornji Šlezijl.
V pretekli noči so preletela sovražnikova moti lna letala južnovzhodno Nemčijo.
Nemške ln madžarske protiletalske obrambne slie so sestrelile 28 sovražnikovih letal.
DomaČe novice
*	Uprava policije v Ljubljani opozarja občinstvo, da od vseh policijskih organov ob priliki kakršnih koli nastopov zahteva da se policijski organi legitimirajo. To se pravi, da vam morajo pokazati svoje službene legitimacije, iz katerih je razvidno njihovo Ime, služba in čin ln podpis starešine oblastva.
*	Bivši bojevniki iz prve svetovne vojne se opozarjajo, da bo v nedeljo 13. t. m. ob 8. url na Rožniku običajna sv. maša v spomin padlih in umrlih bojevnikov lz prve svetovne vojne. Sv. mašo bo daroval bivši vojni kurat p. dr. Ha-drljan Kokolj. Po maši bodo molitve za umrle tovariše iz prve svetovne vojne. Bojevniki pevci se naprošajo, da pridejo na kor, ostali bojevniki pa naj napolnijo cerkev.
*	Popis živine. Kmetijski oddelek pokrajinske uprave je začel po občinah in kmetijskih referentih zbirati statistične podatke o stanju živine, perutnine in čebelnih panjev. Popis nima nič skupnega s predpisi o oddaji živine in tudi ne bo služil v take namene. Vrši se zgolj po predpisih zakona o pospeševanju kmetijstva. Zaradi tega naj rejci živine ne bodo v skrbeh ln naj nihče ne zmanjšuje stanja svoje živine!
*	V Novem mestu je umrl 1. avgusta prof. dr. Alojz Tur k. Rodil se je 6. junija 1893 na Verdunu pri Stopičah. Gimnazijo je študiral v Novem mestu, univerzo pa na Dunaju in v Zagrebu. Po vojaščini je najprej služboval na novomeški gimnaziji, pozneje tudi v Ptuju in Gospl-ču, od koder pa se je za stalno vrnil v Novo mesto, kjer je zaslovel kot odličen vzgojitelj in slovstveni pisatelj. Za časa internacije v Italiji je mnogo pretrpel in se je šele konec leta 1942 bolehen vrnil v Novo mesto, kjer je zdaj izdihnil. Zapustil je najlepši spomin.
*	V visoki starosti 81 let je umrla v Zagorju ob Savi gospa Marija 2eleznikova, ki je zapustila sorodnike tudi v Ljubljani.
*	O preskrbi z mlekom so Diii objavljeni natančni predpisi v »Službenem listu« 29. julija in so s tem dnem stopili v veljavo. Celotna proizvodnja mleka v Ljubljanski pokrajini je pod zaporo in na razpolago »Pievodu«. Pro:zvajalci mleka morajo ne glede na stanje družine oddati
v mlekarskem letu uajmanj: pri eni kravi 250 litrov, pri 2 kravah 900 litrov, pri 3 kravah 1500 litrov, za vsako nadaljnjo kravo pa po 1200 litrov mleka več. Mlekarsko leto traja od 1. marca do zadnjega februarja. Mleko je treba oddati zbiralnicam, ki jih določi »Prevod«, ali zbiralcu, ki je od »Prevoda« pooblaščen.
*	Opozorilo sadjarjem. Leto je bilo doslej precej vlažno, zato je koristno izvršiti še naslednje škropljenje sadnih dreves (marelice in breskve so izvzete): prvič v začetku avgusta, drugič konec avgusta ali v začetku septembra. S tem bi preprečili ali uničili poznega zavijača (črvivost), ker je možno, da se pokaže še en zarod, kak >r je bilo leta 1943. Preprečujemo oziroma omejujemo pa s tem tudi škrlup, posebno na plodovih. Proti razširjenju škrlupa škropimo okrog drevesa od vrha do tal temeljito ln nato se postavimo k deblu ln tu škropimo navzgor in navzdol, okrog in okrog v krošnjo škropimo pa z 2-od-stotno žveplenoapneno brozgo. Pri drevesih, kjer je že zdaj nastopila črvivost, ali kjer ni opažati škrlupa, pa to škropljenje ne bo moglo več pomagati.
*	Nove katastrske mape. Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča je nedavno prejela nove mape za katastralno občino Zgornjo šiško, trnovsko predmestje ln karlovško predmestje. Slednja dva katastra obsegata v prvi vrsti obsežno ozemlje barjanske ravnine na obeh straneh Ljubljanice.
*	Vsem železniškim upokojencem sporoča železniška direkcija, da se 43% poviška pokojninskih prejemkov za letošnjih prvih 7 mesecev Izplača v začetku avgusta, za mesec, julij, avgust ln september pa v teku septembra. To delitev narekuje nastop novega proračunskega leta s 30. junijem.
*	O porabi plina v Ljubljani je g. šef pokrajinske uprave odredil za čas od 3. avgusta do 20. septembra naslednji urnik: oddaja plina z normalnim pritiskom je dnevno od 6.30 do 7.30, od 10. do 13. ure ln od 18.30 do 20.30. V tem času smejo stranke, kl rabijo več kakor 30 m8 plina, trošitl največ 60% množine plina, kolikor so ga porabile v Istem mesecu lansko leto. Ko-
palnice ln sobne peči pa se sploh ne smejo uporabljati. Mestna plinarna je pooblaščena, da sme kršitelju za določeni čas plin odključiti.
*	Drvarji so potrebni. Mestni preskrboval ni urad ljubljanski je vabil vse moške od pričetega 19. do končanega 60. leta, kl so sposobni za gozdna dela, da so se do pretekle sobote prijavili mestnemu županstvu za drvarje. Zanimivo je, da so se na poziv takoj priglasili trije gozdni delavci, 4 akademiki, 2 zasebna uradnika na razpoloženju, en brezposelni profesor in en njegov tovariš, kl je v službi.
*	Veliki kazenski senat v Ljubljani je v četrtek v 4-urni razpravi obravnaval nesrečo, ki se je lani 7. septembra, torej dan pred Badoglije-vim Izdajstvom, primerila pred gasilskim domom na Dobrovi. Tam je bil lz vojaške puške na razdaljo 15 korakov ustreljen France Bizjan, ki je stal v družbi treh prijateljev. Zločina je bil Obtožen 20letni samski železniški delavec P. B. Ker je obtoženec starejši mladoletnik, je bila razprava tajna Obtoženec je bil obsojen zaradi prestopka usmrtitve iz malomarnosti in sicer na dve leti strogega zapora. V kazen se mu je vštel doslej prestani preiskovalni zapor od lanskega oktobra.
*	Huda nesreča pri kopanju štorov se je primerila 561etnl hišnici Uršuli Pajkovl. V četrtek popoldne je kopala na šišenskem hribu borove štore, se nevarno usekala v desno nogo ln je močno krvavela. Z reševalnim avtom je bila prepeljana v bolnišnico.
*	Uradni telefonski imenik za mesto Ljubljana za leto 1944. Poštna direkcija objavlja, da pripravlja izdajo telefonskega imenika za mesto Ljubljana ze leto 1944 in da je zato treba vsaj do 15. avgusta t. 1. pismeno prijaviti vse spremembe, ki se nanašajo na besedilo in ki so nastale po zadnji izdaji telefonskega Imenika. Naročniki, pri katerih je bilo besedilo v prejšnjem imeniku za leto 1942 (italijaasko-slovenska izdaja) napačno natisnjeno, ali pri katerih so bile ulice medtem preimenovane, naj izvolijo to pismeno sporočiti. Ker bo novi telefonski imenik dvojezičen (nemško-slovenski), morajo vsi tisti naročniki (uradi, ustanove, tvrdke in dr.), ki imajo svoj naziv dvojez:čen (nemško-slovenski) predložiti točno besedilo v nemščini in slovenščini. Tudi ostale telefonske naročnike prosimo, da nam pošljejo nemški prevod besedila, ki ga imajo poleg svojega imena; v nasprotnem primeru bo prevod oskrbela direkcija sama. Da ne bi bili v imeniku objavljeni tudi umrli naročniki, naj javijo svojci tudi morebitne take spremembe. Vse te vloge lahko oddajo naročniki na glavni pošti ali pri poštni direkciji. Teh vlog ni treba kolko-vati. Telefonična pojasnila daje telefonska številka 36-50.
*	Novi čitatelji »Domovine«, ki hočejo zasledovati veliki roman »Lov za zlatom, lahko še dobe številko od preteklega tedna, v kateri je roman začel izhajati. Priglasite pa se čim prej, ker je zaloga le majhna. Naročnina na »Domovino« od 1. avgusta do konca leta je samo 10 lir, kar zmore pač vsakdo, kl želi teden za tednom čitati romane in druge podlistke.
*	Roman »Divjina cvete«, o katerem smo nedavno kratko poročali, da je izšel v knjigi, je takoj zbudil zasluženo pozornost na slovenskem knjižnem trgu. Dobite ga v vseh knjigarnah, vezan izvod po 40 lil, broširanega pa po 25 lir. Naročila po pošti naslovite na upravo »Jutra«, kjer lahko naročite tudi odlično mladinsko knjigo »Brzonožec in Puščica«. Obe knjigi sta zajeli vsebino iz .Amerike, ko so tam še gospodarili Indijanci.
„2ivto Stalin, Jože reši nas!"
V januarju je bu zadetv od komunistične krogle Bertoncelj Franc, tovarniški nameščenec, na poti lz cerkve proti domu. V februarju je bil ustreljen pred svojo hišo, ko se je vračal z dela domov, tovarniški nameščenec Arnež Peter, bivši jeseniški podžupan. V istem mesecu je bil ustreljen na stanovanju vpričo svoje žene ln enomesečnega otroka Valentar Karel. Dne 8. julija pa •> ja padel zadet od komunistične krogle Volčini Heliodor.
Vsi štirje so bili zaposleni v jeseniški tovarni Vse ima na vesti komunistična OF. Morilec Petra Arneža je znan komunist, ki je že v mirni dobi kričal po jeseinških cestah: »2ivio Stalin, Jože reši nas!« Zdi se nam, da je vsak komentar odveč.
Upoštevajte predpise
o letalski zaščiti
Javna zaklonišča služijo te onim, ki jih zateče alarm na cesti in ne morejo doseči svojega hišnega zaklonišča, ter onim iz najbližjega sosedstva, kjer v hišah tz tehničnih razlogov zaklonišča sploh nI možno napraviti. Nedopustno je, da se v javna zaklonišča zatekajo osebe lz hiš ali celo uradov, ki Imajo lastno hiSno zaklonišče.
Iz Divače v Sežano
■*»«*><■?? v* os*«« .,*> ' ^.»jjgr Omr&z ^ - $£ i %


Prehodno središče od Tržaškega Krasa k Pivskemu Krasu je prijazna Divača, naselbina Solidnih trgovcev, marljivih obrtnikov ln skrbnih kmečkih gospodarjev. Stara Rimska cesta je peljala tod mimo. Posebna zanimivost v Divači ln vsem okolišu so tako zvani »jusarjl«, v Divači sami Jih je 27. Pri »jusarjlh« se na zelo poučen način združuje načelo skupne in zasebne lastnine. Tako imajo skupno gmajno. Davek skupno odplačujejo in tudi sečnja Je skupna Uporaba in razdelitev slonita na načelu skupnosti, načelo zasebne lastnine pa Je upoštevano pri vknjižbi. Vsak je zase vknjižen. So pa v divaški okolici tudi primeri skupne lastninske vknjižbe.
Divaško okolico krasijo razne zgodovinske posebnosti. Nad Povirjem so razvaline nekdanjega »Tabra«. Na školu so grajske razvaline. Lokev se ponaša s »Taborom« lz leta 1485. Lokvo je podelil oglejski patriarh leta 1118 templovcem. Leta 1307 pa so jo dobili vitezi sv. Ivana. Lokev je bila nekoč središče vsega okoliša. Tukaj je bila žitnica. V poznejšem razvoju pa je stopila na njeno mesto Sežana, kl se je sijajno razvila.
Toda najdivnejši prirodni okras Divače ln vse
njene okolice so številne kraške Jame. Komaj nekaj minut od železniške postaje je Kačja jama, j globoka nad 300 m. Sosedna Kokševa jama je še globlja. Omeniti je Divaško jamo, ki ima lepe kapnike, razen tega še Golobovo Jamo in Risnik. Toda najveličastnejša med njimi je znamenita
Škocjanska Jama. Dostop v to jamo je lz Mata-vuna, kl leži ob vznožju škocjanskega hriba. Škocjanska jama ni prostor grobne tišine. Buči in bobni kar naprej na dnu, kjer opravlja izpod-jedajoča Reka svoje delo. Votline, brezna, globine, vodopadi, prehodi in mostički si sledijo v divnih slikah. Mimo teh nadaljuješ pot, ki lahko traja tudi tri ure, dokler ne prideš do jezera smrti, kjer prodre Reka v kraška tla, da se po dolgem teku zopet pojavi kot Spodnji Timav. V obsegu škocjanske jame slovijo Michelangelova jama, Mala dolina, Velika dolina, Tominčeva predzgodovinska jama, potem Schmidlova, Rudol-fova, Svetinova dvorana in Tiha jama z lepimi kapniki.
Iz Divače, kl je bila v avstrijskih časih posebno pomembna zaradi svoje železniške zveze s tedanjo avstrijsko vojno luko v Pulju in ki je v novih prilikah pridobila na svojem pomenu, te pripelje cesta mimo Matavuna v prijazno Naklo. Kakšne pol ure hoda od tod pa se odpre pred teboj dolina, kl je poleti in jeseni tako slikovita ko da si v raju. To je sloveča Vremska dolina, kjer ajda obilno obrodi, pa tudi pitna »vrem-ščlna« lepo dozori. Tu je dolina jabolk in sliv. S prijaznimi, mikavnimi vasicami sta posejani Vremska dolina ter njena hribovita okolica: Gornje in Dolnje Vreme, Vremskl Brltof, Famlje, škofije, Podgrad, Vareje, Vatovlje ln Barka- Nad Famljami so razvaline Starega gradu. V bližini je bil nekoč premogokop, kjer so pričeli v za-
Adalbert Stifter:	g
Storslet Uri s Hit
(Konec)
Na Srednji planini niso bili preveč oddaljeni od domače vasi. Doli v vasi so lahko poleti skozi okna gledali na zelena pobočja, na katerih je stala siva koča s stolpcem in zvončkom. Niže ^spodaj pa je bila navpična stena, ki je visela več sežnjev nizdol in po kateri se je dalo poleti priti le z derezami, pozimi pa nisi prišel čez njo. Treba je bilo torej napraviti ovinek čez preval, da pridejo mimo znamenja v domačo vas. Spotoma so prišli na tiste pašnike Srednje planine, ki so domači vasi še bližji in od koder so že lahko videli okna v domači vasi.
Ko so šil čez pašnik, je zvonko in jasno donel zvon domače cerkve sem gor ln je oznanjal praznično službo božjo.
Gospod župnik je bil zaradi splošne vznemirjenosti, ki je zjutraj nastala v vasi, odložil službo božjo, ker je sodil, da se bosta otroka spet pokazala. Ko pa le ni bilo nobene vesti, je naposled le moral stopiti pred oltar.
Ko je donenje seglo sem gor, so vsi, ki so stopali čez pašnik, zdrsnili na kolena ln so v snegu klečč molili. Ko pa je zvonjenje ponehalo, so spet vstali in nadaljevali pot.
Čevljar je večidel nosil dekletce in Je poslušal, kar mu je pripovedovalo.
Ko so že prišli proti gozdu prevala, so našli sledove, o katerih je čevljar rekel: »To niso stopinje od čevljev mojega izdelka.«
Ta reč se je kmalu pojasnila. Najbrž prlvab-ljenl od mnogih glasov, ki so se oglašali, so prišli nasproti nekateri možje. Med njimi je bil stari barvar, od strahu je bil kar pepelneto siv v obraz. Stopal je na čelu svojih hlapcev, pomočnikov in nekaterih tržanov.
»šla sta čez ledenike in nad prepadi, ne da bi vedela,« je čevljar vzkliknil svojemu tastu.
»Tak tukaj sta — tukaj sta — Bog bodi za-
hvaijen!« je odgovoril barvar. »2e vem, da sta bila tam gor, ko je tvoj sel ponoči prUsl k nam in smo z lučmi preiskali ves gozd, pa nismo ničesar našli — in ko se je zdanilo, sem opazil na poti, ki drži od rdečega znamenja levo na Snežno goro, da so bile tam, kjer prideš od znamenja, sem in ta modtrgane vejice in vršički, kar pač otroci radi delajo, ko gredo po svoji poti — in tedaj sem vedel. ta. smer ju ni "?č izpustila. ker sta šla med skalami in ker sta prišla na goro, ki je levo in desno tako strma, da nista mogla z nje. Morala sta naprej. Ko sem bil to op.Lzil, sem takoj poslal sla v vašo vas, toda drvar Miha, ki je šel tja k vam, je rekel, ko se je vrnil in nas je našel že blizu ledenika, da ste otroka že našli, zato smo se spet vrnili.«
»Da,« je rekel Miha,« tako sem rekel, ker rdeča zastava že plapola na Strmcu in ker so va-ščani spoznali to znamenje, kakor je bilo dogovorjeno. Rekel sem vam, da morajo po tej poti vsi priti doli, saj čez steno nihče ne more.«
»In zdaj poklekni, zet, in na kolenih zahvali Boga,« je nadaljeval barvar, »da ni bilo vetra. Sto let bo spet minilo, ko bo vnovič tako Čudovito snežilo, da, ko bo snežilo prav tako, kakor da bi viseli modri trakovi od palice. Ce bi bil potegnil veter, bi bila otroka izgubljena.«
»Da, zahvalimo Boga!« je rekel čevljar.
Barvar, ki po poroki svoje hčerke ni bil več onkraj v vasi, je sklenil, da spremi ljudi v vas.
Ko so se približali rdečemu znamenju, kjer se je pričela gozdna pot, so čakale sani, ki jih Je bil čevljar za vsak primer naročil semkaj. V nje so posadili mater in oba otroka, obilno so jih obložili z odejami in kožuhovino, kar je bilo v saneh, in so veleli pognati naprej proti vasi.
Drugi so sledili in so prišli popoldne v vas.
Tisti, ki so še bili na gori in so šele po dimu spoznali, da se morajo vrniti, so drug za drugim tudi prihajali domov. Poslednji, ki je prišel šele zvečer, je bil sin pastirja Filipa, kl je bil ponesel rdečo zastavo na Strmec in jo je tam zasadil v sneg.
V domači vasi Je' čakala babica, kl se Je bila semkaj pripeljala.
četku 19. stoletja kopati rjavi, razmerno zelo dober premog. Toda poplave premogokopnlh naprav so se ponavljale in so morali 1. 1930 ustaviti obratovanje.
Nadaljujem vožnjo. Naslednje postajališče je Sežana, prestolnica Zgornjega Krasa. Sežana slovi po burji, mešetarjih, furmanih ln teranu.
Popotnik.
Življenje pršic
Gosenica prihaja zibaje se po travnem strnl-šču — lagotno, kakor bi plavala. Drobna, zemeljsko rjava živalca, ki se jd nekam mudi, čudno zgrbljena, pičlo porasla s kocinami, z zalitimi svetlimi progami po hrbtu; njena glava spominja na slike devetdesetletnega Rockefellerja.
Čudno, zakaj se gosenica pri belem dnevu iz-prehaja, kajti te živalce se navadno čez dan po-skrijejo; šele v mraku, ko pade rosa, se pojavijo iz skrivališč, da se napasejo trave.
Ko imam živalco naposled na krožniku, zvito kakor mrtvo, mahoma razumem nemir, ki Jo je nagnal iz njenega skrivališča. Po trebuhu in na straneh je posuta z otočki — svetlosivimi pikicami, ki jih ni moči odtrgati; te pičice so pršlce.
Neveščaku pršice navadno ne zadajajo prevelikih skrbi. Uvršča jih med mrčes kakor bolhe ln uši, ki jih je treba z nohtom pobiti, kjer ti pridejo na pot. Zakaj in čemu, mu je tuje, iz nekega instinkta nemara, iz nerazumljive bojazni pred nejasnimi slikami iz daljnih dob, ko je človek še spal na prostem in mu je bila vsaka žuželka zlodej, ki se mu je hotel splaziti skozi odprta usta v telo, kadar je človek ležal in smrčal. Prirodoslovcem pa zadajajo pršice še zmerom velike neprilike. Ker hodijo na osmih nogah skozi življenje ln jim je glava zrasla s prsmi, gledajo prirodoslovcl v njih posebno vejo na drevesu pajkovcev, kl se je »gotovo že v prastarih časih«, kakor pravijo, ločila od njih. Toda vestnim duhovom med znanstveniki postane pri teh besedah tesno, zakaj razstoj med drobcenim! poljskimi, gozdnimi in travniškimi palčki pršlčnega rodu In med orjaškimi, do dva metra dolgimi raki z mogočnim oklepom iz silursklh morij, od katerih baje izvirajo, je neizmeren. Edino, kar je v teh okolnostlh zanesljivega o prSicah, je dejstvo, da so. One so ena Izmed mnogih oblikovnih ln slikovnih skupin iz rodu mnogoterosti, v katere se je priroda, kakor pravi Goethe, razkrojila, »da uživa samo sebe«.
Tudi svetlosiva pršica, ki se je v majhnih kolonijah naselila na telesu metulja gosenice, Je poklicana, da razpove o najnotranjem ustroju prlrode nekaj čisto posebnega.
Proces se zač ie s tem. da jame prašek, ki Ima
»Nikoli, nikoli več,« je vzkliknila, »ne smeta otroka svoj živi dan pozimi čez preval.«
Otroka sta bila kakor omamljena od vsega vrveža, Dobila sta še nekaj pod zobč, potem so ju spravili v posteljo.
Pozno zvečer, ko sta si dokaj opomogla, ln ko so se v hiši zbrali nekateri sosedje ln prijatelji, da bi se pomenkovali od dogodku, je mati stopila v kamrico k Sanlnini posteljici Ko je hčerkico božala, je reklo dekletce:
»Mamica, jaz sem nocoj ponoči, ko sva z bratcem sedela na gori, videla Jezusa.«
»O, ti moj Zlati, ljubi, srčkani otrok!« je pritrdila mati. »On ti je tudi poslal darila, ki jih boš kmalu dobila.«	i
Zavojčki so bili kmalu na svojem mestu, svečke so bile prižgane, odprla so se vrata v sobo in otroka sta ugledala vsak s svoje posteljice zapoznelo, razsvetljeno, prijazno božično drevo. Kljub utrujenosti ju je morala mamica nekoliko obleči, da sta lahko prišla v sobo, prevzela darila, Jih občudovala in naposled z njimi zaspala.
V vaški gostilni je bilo ta večer živahneje kakor kdaj koli. Vsi tisti, ki ta dan niso bili V cerkvi, so bili zdaj tu zbrani, drugi pa tudi.
Vsak je pripovedoval, kar je pač bil videl in slišal, kar je storil ali ugibal ini kakšne pripetljaje in nevarnosti je doživel. Zlasti pa so nar glašali, kako bi se bilo lahko vse napravilo drugače ln bolje.
Ta dogodek je prinesel spremembo v vaško zgoJovino, o tem se je dolgo, dolgo govorilo in govorili bodo še leta ln leta, kadar koli ob jasnih dneh posebno razločno vidijo goro al! kadar pripovedujejo tujcem o njenih posebnostih.
Otroka sta od tega dne dalje postala prava last vasi. Zdaj nista več veljala za tujca, marveč za domačina, ki so ju rešili z gore.
Tudi njuna mati Sana je zdaj veljala za domačinko.
Otroka pa ne bosta pozabila gore ln jo bosta poslej še bolj resno ogledovala, kadar bosta na vrtu, zlasti še, kadar bo — kakor prejšnje čase — lepo sijalo sonce, ko bo dehtela lipa, Šumele čebelice in ko bo gora tako lepa In sinja kakor blago nebo, ki se vzpenja nad njo.
spredaj klešče za grizenje, na koreninastih nogah potovati po travi in nekaj iskati — nekaj, kar se takisto svobodno izprehaja po prostem v obliki metuljeve ali hroščeve ličinke. Včasi je prSlcl iskanje zelo dolgo, da, zgodi se, da ji je nekaj takega kakor potniku v puščavi, ki ne najde vrelca in mora v pesku od žeje poginiti. V splošnem pa sme pršica računati s tem, da pride prej ali slej po Isti poti eno Izmed onih debelih, simpatičnih goseničjlh bitij — m tisti mah je rešena Nemudoma se oklene dobro došlega gosta in se varno zasidra z bodečimi kleščami v zadnjo plat njegovega života.
Tako si je pršica našla svojo krušno mater ln poslej se uravna na njej čisto rastlinsko. Kakor seme, ki je našlo plodna tla, se vsesa v goseničjo kri in jame kaj naglo izpreminjati svojo vna-njost. Zadnji del telesa, dotlej prazna kožnata vreča, se napihne v kroglo in postane naposled vsa žival podobna onim kratkovratnim steklen-kam za kolinsko vodo, ki so na eni strani splo-ščene, da jih lahko tudi tja položimo. Žival je zdaj petkrat do šestkrat tolikšna kakor prej, a vendar ne večja kakor na primer makovo zrnce.
Kmalu se pokaže, da je ta goseničjl jezdec samica, kajti kakor hitro se je žival s hrano opomogla, jame roditi. Doslej nismo še ničesar videli o kakem samcu ali paritvi, vidimo samo, da primejo žival na gosenici Krči in da se zaključijo z rojstvom mladiča, ki mu kmalu slede drugI, popolnoma razviti. Cim toplejše je, tem bolj se čuti samica razpoložena za roditev. V takih primerih — znanstvenik Herf jih je štel — se v 24 urah rodi do 36 mladičev. Medtem pa hodi gosenica mirno okoli ln gloda travo.
A kaj počno mladiči?
Mladiči čutijo navadno najprej lakoto in kadar se dovolj osamosvoje, začno iskati prilike, da si dobe kaj za pod zobe. Teh misli pa niso ti prvorojenci pršice. Namesto tega store nekaj zelo nenavadnega; zbero se okoli zadnjega dela telesa matere v nekak klub, ki nečesa čaka.
In tedaj je že začelo delovati ono nagonsko, mogočno, vedoče, nadosebno »ono«, ki se rodi hkrati z živalmi, oni instinkt, ki natanko ve vse, kaj se v kratkem zgodi s samico. Rodila je že dvajset, trideset mladičev, a je še zmerom okrogla — ni čuda; goseničji sokovi ji takorekoč sami od sebe lete v usta, njej je treba samo požirati. Toda njena okroglost ima še drugi vzrok: še zmerom je namreč nosna in v naslednjih šestih, osmih dneh bo rodila še cele črede mladičev, do tri sto — kar sicer še ni nikak rekord v plodo-vitosti, a nekaj je vendarle.
Za gosenico, kl mora vse to prenašati kakor zemlja ljudi, bi bilo prijetneje, če bi vsaj oplojeni mladiči ostavili njeno telo. Res zdaj pa zdaj posamezne samice odpadejo in postanejo potujoče pršice, ki čakajo kje v travni džungli na srečanje z novo gosenico. Večina pa, kakor kaže, so mnenja, da si lahko te neprijetnosti prihranijo. Za-
kaj bi si Iskali nove paše, ko pa je Imajo tu dovolj? Le gosenici, ki mora vse te neplačujoče najemnike rediti s svojo krvjo, postane stvar
Nad vse zanimiva, čeprav poljedelstvu zelo škodljiva rastlina je predenica (Cuscuta). Spada med slake ln izvira cd rastlin, ki so bile že od nekdaj potrebne opore. V neznani dobi v razvoju naših slakov se je moral dogoditi skok na stranpot. Tipajoče vltice, ki so segle neposredno v sočno meso svoje sosede, so se od tega dotika čudno vznemirile, bilo jim je, kakor da morajo postati eno s polnokrvno sosedo, kl je stala tako trdno in ravno na svojem mestu. In nekega dne je naša predenica razvila morda na mestih, kjer je čutila sočno in zeleno sosedino telo, tenke, ploske oprijemalne ploščice, s katerimi se Je prilepila nanjo. Pozneje je zrasel iz sredine teh ploščic rožičast podaljšek, kl se Je zabodel do cevnih povezkov, skozi katere so se pretakali redilni soki v telo podpirajoče prijateljice.
Tako je podpirajoča rastlina polagoma postajala gostiteljica, slak pa se Je spreminjal v da-
vilca, kajti nič več si ni izdeloval svojih listov, da bi si z njimi pripravljal hrano, saj je to srkal enostavno iz cevovodov svoje žrtve. Pred tem je okrnela tudi predeničina korenina, rastlina je postala čudna rastlinska nakaza iz samega ste-blovja in cvetnih klobčičev, iz oragnov, ki predstavljajo njene priprave za gibanje, žrtje in množitev. Tako si lahko zamišljamo nastanek pre-denice od uživalke sirove hrane z zelenimi listi in lastnimi koreninami do degenerirane zajedavke
sčasoma neprijetna. Takrat se spusti pri belem dnevu v beg ln bega brez cilja po travi, sluteč svoj konec.
v današnji obliki. Mrtvih rastlinskih delov se predenica ne loteva, samo živa rastlina ji povzroča tisti dražljaj, ki jo pripravi do tega, da se za-grize vanjo. Na prvi pogled je videti čudno, da daveča rastlina na svoji poti preko gostiteljice od zadaj odmira. Toda to Je umljivo, če pomislimo, da njeni zadnji sesalni organi sčasoma ne dobe več hrane, ker žrtve pač odmirajo. A povsod tam, kjer natančneje pregledamo zmešnjavo predeninčih stebel, lahko opazimo, da so se na mestih, kjer je eno teh stebel zadelo ob drugo, stvorile zaradi dotikalnega dražljaja sesalne bradavice, tako da je predenica ne samo zajedavka na tujem, temveč tudi zajedavka na lastnem telesu!
BALTIŠKI PREGOVORI
Ena zagozda izbija drugo.
Razdajajočemu ostanejo samo prsti. Ta čas, ko se dolgin pripogiba, pobira majhen človek jagode.
Bolje Je biti bosonog, kakor hoditi v raztrganih čevljih.
En dan uči drugega.
Za mizo človek ne sme biti bedast.
Hudo je, da moramo Izposojeno vračati.
Narava je neizčrpna lekarna
Ce te boli zob, glava, če se ti napravi najmanjši Izpuščaj, že hitiš k zdravniku, v lekarno, da za drag denar kupiš tekočino, prašek, obliž. Naše stare matere in očetje so tudi hodili pogosto v lekarno, zatekali so se k zdravniku, a v lekarni, kl so jo obiskovali oni, je bilo vse zastonj, blago je ležalo na policah, treba je bilo le seči po njem, si ga vzeti in oditi. Zdravnik je bil travnik, gozd in hrib. Obliži, praški, kapljice leže tu v neizčrpnem bogastvu ln čakajo, da sežemo po njih in si olajšamo bolečine.
Zdi se, da so naši stari bolje vedeli kakor mi, da je vsaka trava, ki je živini za krmo, zdravilo, bodisi za ledvice, jetra mehur itd.
Iz mrtve koprive napraviš čudovito hladilo za prisad na nogah in za opekline. Koprivo kuhaj dve uri in jo pusti, da se uleži. Nastala bo tako gosta ln spolzka žolica, da je ne boš mogla razrezati. žolico uporabljaj kot hladilo za prisad ln sploh vročino.
Gorčičin obliž je splošno znano zdravilo, ki hitro izvleče bolečine, zato ga ne bi smelo manjkati v nobeni domači lekarni.
Vse rastline, ki imajo v sebi Jedek sok, imajo moč, da izvlečejo bolečine. To so česen, čebula, korček, surov krompir, jaščerica, sveže odrezan peteršilj itd.
Zoper čebelji pik je dobro zdravilo slez, kl ga zmečkaš in navežeš na boleče mesto. Prav tako hitro pomaga tudi mokra prst.
Tudi zoper krvavenje lz nosa, ki je včasih tako sitno in nikakor noče prenehati, je v veliki lekarni prirode nekaj učinkovitih sredstev. Krvavitev se mahoma ustavi, če navežeš na vrat pest zelene plevelke, ali pa tudi navadne zelene trave.
Tudi gpila jabolka niso brez vsakršne koristi. Ce jih narežeš in navežeš na prehlajena ušesa, bodo bolečine kmalu ponehale, če imaš gnojne oči, priveži nanje narezanega gnilega jabolka ln kmalu bodo oči čiste.
Zajedavka lastnega telesa
Doživljaji Komatarjevega Antona
Naslednje historije so resnične. Napisal sem Jih točno po spominu, kakor sem jih slišal pripovedovati od drugih. — Dolgo je že, kar je Komatarjev Anton živel in mogoče so že pomrli vsi tisti, ki so ga poznali.
Komatarjev Anton je bil iz Male Loke na Dolenjskem. Na Mali Loki je tudi grad, kjer je dandanes gospodinjska šola, toda Komatarjev Anton je bil doma v vasi, ki se imenuje Mala Loka. Pravijo, da je bil Komatar zelo velik in močan človek, toda dobrega srca. Imel je to napako, da je bil zelo lahkoveren, prčcej je vsakemu verjel. In potem je včasih napravil kakšno nerodnost in — halo! — ljudje so ga že imeli v jezikih, da je avšast. Povejmo na primer tisto,
kako je Komatarjev Anton splel listni koš
Tistim, ki listnega koša ne poznajo, moram povedati, da je listni koš brez vrzeli in pa večji, kakor je gnojni koš. V listnem košu so vozili listje iz hoste, zato se tako imenuje. Torej tak listni koš je hotel splestl Komatarjev Anton. Bilo je nekoč po zimi, ko ni posebnega dela, pa se ga je lotil. »Zunaj Je mrzlo, v hiši je pa gorko!« je modro presodil pa je spravil v izbo vse potrebščine: osnove, drenove kovce in leščevo protje. Veliko je dela za sam listni koš, toda Komatar je splel prav lepega in velikega kakor malokdo, tako se je bahal. Ko pa je hotel odnesti koš iz hiše, ni šlo. Obračali so koš na vse plati, pa vse zaman — koša niso mogli spraviti ven. Da bi pa zaradi koša — ln še pozimi — steno podrl, tako neumen Komatarjev Anton ni bil; ampak hudo jezen je bil. Vzel Je Bekiro ln sesekal koš na drobne kose, potem pa ga je v peči sežgal.
Kako je Komatarjev Anton zaklad kopal
rok, bi bil rad obogatel na drug, lažji način. Nekdo mu je bil povedal, da je — prav gotovo — na Ilovcih zaklad zakopan. Videli so, kako je cvel, opazili so nekakšne plamenčke. Tako je bil kraj že določen.
»Seveda zaklada ne more dvigniti vsakdo, a prav ti, Komatarjev Anton, bi ga lahko!« Tako je bilo dognano. Anton je bil takoj pripravljen, da pojde. Saj denar, ki je kar takole zakopan, je že vragova last. Da bi šel krast, tega Bog varuj, tega se naš človek ne bi lotil. Ampak zaklad izkopati, ki ga samemu vragu vzamemo, to je še dobro delo, le korajže je treba.
In je šel Komatarjev Anton na sam kresni večer, da izkoplje zaklad. S seboj je vzel orodje, ki je potrebno, motiko, kramp in lopato. Fantje iz okolice so vse to vedeli. Saj tisti, ki je Komatar ja najbolj nagovarjal, naj gre kopat, je bil navihan. Komaj je Komatar dobro prekopal rušo, že je zaslišal Izza bližnjega grmovja lomastenje, žvižganje in tak hrum, kakor da prihaja sam vrag. Pustil je Anton kopanje in je bežal, kolikor je mogel. Pozneje, ko je vsa okolica vedela o tem dogodku, pravijo, da je Komatar rekel: »Gor smo nesli orodje težko, nazaj pa v hlačah mehko!«
Kako je Komatarjev Anton vraga poklical
Z zakladom torej ni bilo nič. Komatarjev Anton pa je poskušal še na drug način obogateti. Saj vemo, da ima vrag dovolj denarja. In vrag sam prinese človeku denar, le človek mora znati vse prav narediti. Kako se to naredi, je Komatar že slišal. Takole: iz treh farš. je treba prinesti blagoslovljene vode, ln to tisti dan pred svetim večerom. Pa vso to vodo mora znositi en sam človek. In kdor nosi blagoslovljeno vodo, ne sme nikjer med potjo iti čez potok. Potem je treba dobiti dva prota iz cvetnonedeljske butare in še dve sveči.
Na Veliki Loki pri Temenici, tam nekje, kjer
je danes kolodvor, tam je stala njega dni zapuščena bajta. In to bajto si je bil izbral Komatar za svoj posel. Prinesel je blagoslovljene vode iz treh fard, pripravil je šibe in sveče. Ko se Je naredila noč, je šel v bajto. Zlil je blagoslovljeno vodo v škaf in prižgal obe sveči, s šibama je začel mešati vodo v škafu, vmes je vneto molil. Nato bi vrag moral prinesti denar, tako je bilo rečeno. Fantje so za vse te čarovnije vedeli, kaj ne bi, saj so Komatar ja sami učili; Komatar jI mislil, da je to njegova skrivnost. Ko je tort;., Komatar v bajti nekaj časa mešal vodo in molji pri prižganih svečah, tedaj — o, križ božji — j"e zunaj zaropotalo po leseni steni: vrrr, vrrr, kakor da sam hudič praska s kremplji. Nato se je pri okencu pokazala kosmata šapa in se začela iz-tegovati proti Komatarjevemu Antonu. Strah je reveža prijel, da je vse pustil in zbežal skozi zadnja vrata na prosto in domov.
Fantje so se smejali, da bi skoraj od smeha popokali. Pozneje so šaljivcl povraševali Antona, zakaj ni počakal, saj je vrag prišel. Toda zakaj vrag denarja ni prinesel, tega Komatar ni vedel. »Mogoče, da ni bilo vse prav pripravljeno«, je rekel. »Voda je bila blagoslovljena, šibe tudi, toda sveče ... ? Ali so bile ali bi morale biti sveče blagoslovljene ali ne, tega ne vem.«
Kako je Komatarjev Anton sadje straži!
Komatar je imel okrog doma sadni vrt. Jezilo ga je, če je kdo tresel sadje. Da bi svoje sadje bolje varoval, je spal pred podom, to pa proti jeseni, ko je sadje zorelo. Pred podom je povsod napravljen podstrešek. Tam je v gnojni koš dal sena in udobno ležal v njem. Imel je trdno spanje, v spanju je glasno smrčal, da se je kar razlegalo po okolici. Fantje ponočnjaki so ga lahko slišali in falotje so si Izmislili posebno pustolovščino, Tam na vrtu je bila luža. čez tisto lužo so položili dve žrdi. Prenesli so smrdečega moža V košu tn ga zrinili na žrdi nad lužo. Potem so se poskrili ln začeli razgrajati. Komatar v košu se
Tam, kjer pridelujejo čaj
Poleti Je C sls, ko si moramo za zimo, a v glav« nem tudi za vsakdanje uživanje pripraviti raznovrstne čaje. Najbolj priljubljen je lipovec, a pri-roda nam ponuja Se marsikaj drugega, v čemer smo v »Domovini« že večkrat pisali. Na pristni Čaj sploh ne mislimo več. Menda niti med črno-borzijanci ni posebnega zanimanja zanj. Poučno pa je vendarle, kako drugod pridobivajo ln pripravljajo čaj.
Na Kitajskem je prava čajeva pokrajina,
in sicer so to hribovite dežele obrežnih pokrajin, posebno province Hupe ob Jangtseklangu, Kvang-si, Kvantung, Fukien in Ceklang. Izrazito čajeva mesta so Fučou, Ningpo in Sauhtog; v njih okolicah so neizmerni nasadi čajevca. Razen na Kitajskem pridelujejo čaj tudi na Japonskem, na otoku Ceylonu, v Indiji, na predgorju Himalaje. Na otoku Javi so ga začeli saditi šele leta 1828. Skušali so čajevec nasaditi tudi v Braziliji in Kaliforniji, vendar ni uspeval. Za bodočo čajevo deželo velja južna stran Kavkaza, kjer Je podnebje prav primerno za rast čajevca.
Za odgojo čajevega grmičja-čajevca
uporabljajo lepa, zrela semena, ki jih spomladi posejejo. Zemljo pognoje s tekočim gnojem. Tretje leto, v marcu in aprilu, dobijo prvo letino; drugo že istega leta v maju ln juniju. A že julija se grmič je tako obraste, da v tretje obrodi; časih pa še v četrto, konec avgusta in v začetku septembra. Dober grmič daje po pol kilograma zelenih lističev. Potrgajo lističe ln konce vejic, a treba je pri obiranju velike pažnje in zlasti — snage, saj vprav od snage zavisi kakovost čaja. Najfinejši čaj je tisti, ki je iz lističev, ki so se pravkar razvili lz popkov.
Obrano čajevo listje sušijo na razne načine, pri čemer je važno to, ali bodi čaj — črni čaj ali zeleni čaj. Za črni čaj lističe po predpisauln in strogo določenih navodilih pražijo in svaljka-Jo na ognju, kar je silno oprezno delo, ker se listje ne sme pripaliti, niti premalo posušiti. Sušijo ga tudi na soncu v posebnih stavbah. Pri proizvajalcu zelenega čaja pa odpade sušenje in praženje. Liste takoj po obiranju v veliki vročini parijo. Da pa se zelena barva ne Izgubi, mora biti vse ravnanje z listjem čim bolj urno. časih pa lističev ne parijo, ampak jih z rokami mešajo In nato pražijo in svaljkajo ko črni čaj.
Da ima čaj čim lepši vonj, mu dodajo raznega dišečega cvetja (jasminovega, magnolije). Namesto cvetja pomešajo med lističe tudi korenine vijolic. Na Kitajskem poznajo 12 načinov za te mešanice, v Indiji pa ie pet.
Razen črnega ln zelenega čaja, ki ima spet
je zbudil, planil Je lz koša pa čof v lužo! Zgodilo se mu sicer nI nič, moker pa je le bil. Saj si lahko mislimo: takole lz sladkega spanja pa v vodo, nI prijetno, in koliko smeha Je bilo, ko so pripovedovali o »budnem« stražarju! Od takrat Komat ar ni nič več spal v košu pred podom.
Kako je Komatarjevemu Antonu hudič hruško tresel
Se eno šalo so napravili ponočnjaki s Komatar-jem ln njegovim vrtom. Bila je nekoč topla in tiha mesečna noč. Svetlo je bilo kakor podnevi. Fantje so dobili vrvi in jih zvezali. Eden izmed fantov je zlezel na hruško, ki je stala blizu pred hišo, ln privezal en konec vrvi za vrh hruške. Ko je ta zlezel s hruške, so se vsi poskrili za živo mejo in začeli z vrvjo tresti hruško. Komatarja so zbudili in pritekel je lz hiše z gorjačo. Hud je bil. »Ali boste šil!« je zavpll. Pa se je razgledal in videl, da ni nikogar. Hruška se je pa vedno tresla. Se na hruško je vpil: »Boš šel dol! Boš Sel dol!« Ko je hodil okrog hruške, je v svojo grozo opazil, da m nikogar na hruški. »Križ božji! Jezus! Marija! Saj jo sam hudič trese!« je vzkliknil in se pokrižal; toda korajže še ni Izgubil. Stopil je brž v hišo in prinesel blagoslovljeno vodo. Kropil je okrog ln okrog proti hruški navzgor. Hruška se pa le ni nehala tresti. Ko je videl, da tudi blagoslovljena voda ne pomaga, mu je upadel pogum, da je kar zbežal v hišo. Zdi se ml, da je bilo rečeno, da je Komatar tisto hruško precej naslednji dan posekal, češ: »Hudič je ne bo nič več tresel!«
Sodim, da so bile vse takele potegavščine nekakšne igre. Dandanes ln po mestih si pisatelji igre izmišljajo in jih napišejo. Potem se igralci vloge nauče pa jih igrajo na odru gledalcem v zabavo. Po deželi, na kmetih, pa je bilo drugače. V našem primeru s Komatarjevem Antonom je bil tisti fantovski kolovodja — režiser, drugi fantje so bili igralci ln gledalci obenem. Ubogi Komatar je moral igrati glavno vlogo.	A. Z.
Številne razvrsti, Imajo na Kitajskem Se opekarski čaj, v obliki opeke, ki tehta poldrugi kilogram. Tu je čaj tako stlačen, da ga je treba žagati. Po okusu je ta čaj dober, a ni za naš okus in ne prihaja na evropski trg. V Evropi največ kupujejo v mirni dobi čaj znamk: Pecco, Sou-hang, Caper in slične.
Japonski čaj ima jako prijeten okus (aroma), vendar je kitajski boljši. Tudi Indijski čaj se glede na aromo ne more meriti s kitajskim. Toda v Indiji traja čajev grmič po 6 do 7 let in obrodi 14- do 16krat, česar kitajski ne premore.
Najdragocenejša snov čaja Je teln.
V	dobrem čaju ga je od 2 desetlnk odstotka do 8 celih in 5 desetink odstotka; slabejSe vrste g« vsebujejo več. Kitajski čaj ima manj telna in je torej manj Škodljiv. Koliko teina vsebuje kaka vrsta čaja, zavisi največ od starosti čajevih lističev. Mlado listje prve »žetve« vsebuje manj teina ko poznejše. Spomladi nabrani lističi čaja vsebujejo največ teina, jesenski pa najjnanj, ker se množina telna s sleherno »žetvijo« zmanjša. Seveda se tudi pripeti, da se spomladanski lističi pomešajo z jesenskimi in tako nI moči dobiti izbranih vrst čaja. Zato pa Kitajci, kot najboljši, poznavalci čaja, posebno pazijo na to, da spravljajo poedine »žetve« zase. Važno je tudi, iz katerih delov čajevca pripravijo kako vrsto čaja.
V	vejicah je le 75 stotink odstotka teina, v svežih zrnih ln luSčlnah ga je 2 odstotka, v koreninah pa le 12 do 24 stotink odstotka, a cvetovi ga sploh nimajo. Lističi imajo toliko teina ko vejice.
Vendar ne zavisi vonj ln kakovost čaja le od količine telna, marveč tudi drugih snovi, zlasti eteričnih olj ln predvsem čreslovlnastih kislin. Vprav čreslovinasta kislina je ena Izmed najvažnejših snovi za kakovost čajevih razvrsti Kak dober čaj Ima poldrugi odstotek teina ln 11 odstotkov čreslovinaste kisline.
Caj ponarejajo že na Kitajskem, a tudi y Evropi.
Predvsem ga umetno barvajo, kar je najlaže dognati. Ponarejajo pa čaj tudi s tem, da ga mešajo s čajeviml lističi, ki so bili že uporabljeni, ln to se na videz kar nič ne pozna in je moči le kemično dognati, da je bil čaj tako ponarejen. Tretji način ponarejanja je ta, da primešajo listje drugih rastlin. Na ta način zlasti v Sovje-tiji ponarejajo čaj, kjer raste posebna rastlina, ki je podobna čajevlm lističem. V Leningradu so preiskali zdravniki nekoč 100 vrst čaja ln — so bile skoraj vse ponarejene. Ponarejanje je sicer lahko spoznati, že z navadnim povečalnim steklom moreš to opaziti, vendar je brezskrbnost in zaupnost do trgovcev navadno večja ko spretnost ponarejalcev.
Da ho več zelenjave
že večkrat smo poudarili, da je zaradi vojne postalo pridelovanje zelenjave tudi na kmetih mnogo važnejše, kot je bilo v mirnih časih. Treba je namreč pridelati čim več hrane za dom, pa tudi domači trg je za domače pridelke hvalež-nejši odjemalec kot včasih.
Letošnje leto, ko so zadele našega kmeta vse neprijetnosti vojne, pa je pridelovanje zelenjave za kmete še posebno važno. Tu ne mislim le pridelovanja zelenjave na zelenjadnih vrtovih, ki so na deželi Itak zelo majhni. V mislih imam pridelovanje zelenjave na njivah, kakršno je zlasti letos, ko ne primanjkuje vlage, brez nadaljnjega mogoče.
Letošnjo pomlad marsikje ni bilo mogoče posaditi in posejati tiste ln toliko zelenjave, kot bl bilo glede na sedanje razmere potrebno. Zaradi neurejenih razmer n. pr. ni bilo mogoče nabaviti semena oz. sadik, mnogo družin pa je bilo tedaj sploh odsotnih ln se šele sedaj vračajo na svoje domove. Za te je zelo važno vprašanje, ali in kaj morejo še sedaj sejati in saditi, da bi si pridelale po možnosti čim več hrane za zimo. Zato podajam nekaj kratkih navodil, katere vrste zelenjave lahko sedaj še sejemo ali sadimo, da bomo imeli pridelek že v jeseni ali vsaj v zgodnji spomladi.
Sejte rumeno kolerabo!
Posebno vrednost rumene kolerabe za človeško prehrano vidim v tem, da je najbolj primerna za nadomestek krompirja, ki ga bo letos oz. prihodnjo zimo marsikje manjkalo. Računati moramo namreč s podpovprečno letino in pri tem še upoštevati, da so bile posajene manjše ploskve kakor v normalnih letih, marsikje so uporabili slabo seme, slabo so gnojili, obdelovali itd. Da torej zlo vsaj nekoliko omilimo, bomo sejali rumeno kolerabo, in sicer kar med repo, ki jo bomo sejali kot strniščno setev. V tem primeru ne bo potrebovala nobene drugačne nege kot repa, ki jo že tako precej skrbno okopi jemo (opleve-mo) ln ji po navadi tudi dobro gnojimo. Naj nas ne moti, če pridelek ne bo tako obilen kot pri pomladanski setvi, bodo pa plodovi zato tem nežnejši in kot nalašč za človeško hrano.
Sejmo več črne redkvice I
Prav tako kakor rumeno kolerabo lahko sejemo med strniščno repo tudi črno redkev. V tem primeru bomo dobili flnejše sadeže kot pri pomladanski setvi in pridelek v ugodnih razmerah tudi manjši ne bo. Črna redkvica nam daje vso zimo ln še zgodnjo pomlad izvrstno solato m se zlasti fižolu odlično prilega. Glede spravljanja je nekoliko občutljivejša kot druga korenstva; priporočljivo je, da jo vložimo v klet, ki seveda
na jesenskem vrtu
ne sme biti premrzla, v suh pesek ali sipo. Ce jo pustimo kar tako na kupu, -ada postane puhla.
Poskusimo tudi še z rdečo peso!
Kdor ne more dobiti sadike rdeče pese, jo do srede avgusta brez skrbi sadi to v ugodnih razmerah bo pridelek vsaj še srednji. Ker pa je računati z možnostjo, da sadik ne do dobiti, seme je pa še na razpolago, bl bilo poskusiti tudi še s setvijo — v dobri zemlji in zavetni legi seveda. Razume se, da bo pridelek manjši kakor po navad!. Lahko pa računamo, da bodo plodovi ».elo nežni to okusni. Tako peso, tudi najdrobnejše plodove, s pridom vložimo v kis in tako počaka do pomladi, ali pa jo vložimo v pesek v kleti, kakor smo to omenili že pri redkvici.
Če bo zmanjkalo kislega zelja
Letos spomladi marsikdo m mogel posaditi zelja, kolikor bi ga bil rad. Temu priporočam, naj posadi — čimprej/seveda — nizek stročji fižol; v poštev prihajajo vrste Alfa, Delikates, Triumph, to Konserva z zelenimi stroki ter rumenostročna Dvorni svetnik Koch. Z nekaterimi tu imenovanih vrst sem ponovno dosegel najboljše uspehe. Tak fižol bomo jeseni obrali to stlačili v sode ali če-bričke kakor zelje. (Natančnejše navodilo za ki-sanje bomo dali ob priliki.) Dasi se tak fižol dejansko nekoliko drugače pripravlja kakor kislo zelje, nam vendar kislo zelje najbolj nadomešča to se tudi odlikuje s svojo trpežnostjo. Čital sem, da ga ponekod pred vlaganjem v kadi ali čebre na drobno zrežejo kot n. pr. zelje. Pri nas o tem načinu še nimamo praktičnih izkušenj, zdi se pa, da bl bilo vredno tak poskus napraviti.
Predvsem pa veliko solate!	■
Najbolj razširjena to gotovo tudi najbolj hvaležna jesenska solata je in ostane endivija. To je solata, ki je v resnici nI nikdar preveč to nam zlepa ne gre v izgubo, kakor nam n. pr. poletna glavnata uide v cvet. če je le za silo zavarovana, nam traja skoro do božiča, če pa jo skrbno vložimo v kleteh ali dobrih podslpnlcah, pa še dlje. Zato Izkoristite vsak prostorček ter sejte in sadite endivijo n. pr. za zgodnjim in srednje zgodnjim grahom, za zgodnjim fižolom, za zgodnjim zeljem, zgodnjim krompirjem, za čebule — skratka, vsako krpo zemlje, ki smo jo izpraznili tja do Malega šmarna, je vredno posaditi z endivijo. Kdor ne more dobiti sadik, naj si nabavi seme; če Jo sejemo vsaj do Velikega šmarna, bomo še zmeraj dobili dovolj krepke sadike. Pri tem izrecno pripominjam, da je baš pozna endivija, ki nam morda ne daje tako razvitih glav kakor agodnja endivija, zelo pripravna za vzlmljenje,
Pravilno sušenje zelenjave
Gospodinja, ki se loti suSenja te ali one zelenjave, želi, da bi pripravila tak shranek, ki bi po kakovosti čim manj zaostajal za svežim pridelkom.
Glavni namen sušenja je, odstraniti odvlšno vlago ln ohraniti hranilne snovi, barvo in okus pa čim manj spremeniti Pri nas Se nl vpeljano sušenje v industrijskih obratih, suSt se le v malem, vsaka gospodinja sama zase ali v pečicah, na štedilniku, mogoče tudi na plinu.
Omisliti si moramo najprej lese. Na približno 25 do 50 cm dolge ln široke ter 5 do 6 cm visoke lesene okvire nabljemo žično mrežo, ki ne rjavi. Kot podstavek vzamemo enako velik okvir, visok kakih 30 cm, in ga znotraj in zunaj vsaj do polovice obijemo s pločevino. Ta del postavimo na ploščo štedilnika. V njem se zbira toplota in prehaja na lese, ki smo jih naložili druga na drugo.
Za sušenje v pečici radi uporabljamo kovinske lese, ki jih ima društvo na zalogi.
Na plinskem štedilniku napravimo nad plamenom pločevinast pokrovček na 6 do 8 cm visokih nogah. Ta preprečuje prihod neposredne toplote v sušilnico in jo tudi bolj enakomerno porazdeli. Na pokrovček postavimo najprej s pločevino obit okvir, nato lese.
Temperatura pri sušenju zelenjave je spočetka med 60 ln 70°C, pozneje se lahko zniža. Za nadzorstvo je potreben termometer.
Zelenjavo nalagamo v tankih plasteh od zgoraj navzdol. Zelene dele rastlin in fižol v stročju sušimo vzdržema, pri koreničju sušenje lahko prekinemo.
Suho zelenjad razložimo nekaj dni na suhem prostoru, ki je zavarovan proti soncu ln mrčesu, nato jo šele poberemo v papirnate vrečice, pločevinaste škatle, porcelanaste, steklene posode in tudi v vrečice lz redkih tkanin. Hranimo jo na čistem, suhem, zračnem prostoru. Po meglenih in vlažnih dneh jo je umestno pregledati, ako bi jo bilo treba presušitl.
Sušena zelenjava ima pred svežo to prednost, da je vedno pri rokah, n! izpostavljena mrazu in nadomešča mnoga druga živila, ki jih je v sedanjem času težko dobiti.
Suhe zelenjave računamo za eno osebo približno takole: za juhe 15 do 20 g, za prikuhe 25 do
30 g, za enolončne jedi 30 g. 1000 g sveže zelenjave da približno 100 g suhe.
Pred uporabo jo je treba oprati, novejše izkuA-nje so pokazale, da lahko namakanje izostane, če ga pa ne opustimo, vode ne smemo zavreči.
Priprava za sušenje. Odbrati je le svežo in zdravo, primerno zrelo zelenjavo m dobrih vrst. Nagni ta, orumenela, stara in olesenela ne sme priti v poštev. Sušimo takoj, ko jo naberemo, le-žanje manjša kakovost .
Pri zelenju odstranimo stebla, osmukamo liste, pri zelo žilnatlh listih še celo žile. Fižol obre-žemo ln raznitkamo, koreničje zrežemo na tanke rezance aH ploščice.
Pozorno ln vestno jo operemo, najbolje s tekočo vodo. Preden jo denemo sušit, jo osušimo na rešetih ali košarah.
Skoraj vse vrste tudi obarimo, to se pravi, za nekaj minut jo vržemo v vrelo vodo, poberemo ven ln odcedimo.
Flžolovo stročje parimo 5 minut. Priporoča se zlasti nekoliko bolj razvito narezati na rezine po dolgem in zelo mlado stročje brez zrn sušimo celo. Sušimo 4 do 5 ur vzdržema pri temperaturi 60 do 70°C. Ko je stročje že zelo osušeno, vročino znižamo. 5 kg stročja da približno % kg suhega.
Spinača. Osmukamo liste, odstranimo stebla, spočetka sušimo pri 70°C, nato temperaturo znižamo. 5 kg sveže da 30 dkg suhe špinače.
Zelje. Izločimo storž m debele listne žile. Parimo 7 do 8 minut. Sušimo kot šplnačo. Rdeče zelje, polito z okisano vodo, obdrži barvo, 5 kg svežega da 3.50 dkg suhega.
Nadzemeljska kolerablca. Liste obravnavamo kot špinačo, glavico zrežemo na % cm debele ploščice, pa tudi rezance. Prevremo, sušimo kot koreničje. 5 kg svežih da 40 dkg suhih. Enako kot s kolerablco ravnamo z zeleno.
Korenje, podzemeljsko kolerabo, peteršiljeve korenine zrežemo na tanke rezance, parimo 5 minut. Sušimo pri temperaturi kot fižol. 5 kg svežega pridelka da 60 dkg suhega.
Sušimo še lahko paradižnik, vendar so bolj priporočljive mezge s soljo ali vkuhan v steklenice.
Pri ostalih vrstah se le ravnati po navede"11* primerih.
V avgustu ln v prvi polovici septembra sejmo tudi zimsko solato, bodisi na stalno mesto, bodisi da jo presajamo kakor poletno solato ali endlvljo. Ce jo presajamo, priporočamo saditev v majhne jarke, ker je solata pozimi tako zavarovana pred mrzlimi vetrovi. Nekatere vrste, četudi spadajo med zimske solate, pri nas slabo prezimijo. Znano ml je pa, da se je dobro obnesla vrsta Nansen.
To bi bilo nekaj navodil, kako naj si tisti, ki spomladi nl mogel posejati m posaditi, kar bi rad, skuša sedaj pomagati, da bo pridelal vsaj nekaj. Pripominjam tudi, da se semena vseh v članku omenjenih zelenjadnih vrst Se dobe v ljubljanskih trgovinah s semeni.
Tako nas poučuje g. I. Benko v zadnji številki »Kmetijskih novic«.

™ Ženski vestnik
„Za ženo ne plačam"
Večkrat čitamo v časopisih inserat:
»Opozarjam, da za svojo ženo Marijo N., sta-nujočo v Lj.... (točen naslov), ne plačam nobenih dolgov. — Janez H., soprog.«
Inserat, ki naj bi rešil soproga vsake obveznosti ln svaril javnost, je prav za prav drag šport bojazljivega moža. Tlstan je debelo, na zelo vidnem mestu, tako da ni ušel pozornosti bralcev. Torej tudi ne pozornosti gospe Marije N., za katerim psevdonimom se skriva seveda druga oseba.
žena je najprej tožila zaradi netaktnosti svojega moža, s katerim je bila v stad'ju ločitve. Sodišče jI je dovolilo za dobo spora alimente v precejšnjem mesečnem znesku, ker je mož dobro zaslužil, ln ker je bila krivda le pri njem, je sodišče tudi ženi dovolilo, da sme drugje stanovati.
Ker vztrajni mož nl prenehal tiskati omenjenega inserata ln ga je skoraj vsa okolica gospe N. čitala in o njem govorila, se je žena odločila za skrajnost. Vložila je proti svojemu možu tožbo zaradi prestopka zoper varnost časti ter priložila besedilo inserata. V tožbi je navedla vse okolnostl, ki dokazujejo, da je res v očeh javnosti ponižana in da je besedilo inserata res prestopek zoper varnost časti.
O tožbi je razpravljalo okrajno sodišče. Zaslišalo je tudi nekoliko prič ter izdalo razsodbo, v kateri je obsodilo moža zaradi prestopka zoper varnost časti na 48 ur zapora in na povrnitev stroškov pravdnega postopanja. To obsodbo je j utemeljilo takole: »Mož je po občem državljan- ' skem pravu dolžan preživljati svojo ženo. V soglasju s to dolžnostjo jamči tudi za nakupe za skupno gospodinjstvo, ki jih je opravila njegova žena zase ln zanj. Njegovo jamstvo je omejeno do zneska, ki ustreza njegovim pridobitnim in premoženjskim razmeram. Več za ženo ne jamči. Ker pa zakonca živita ločeno in dobiva žena provizorično vzdrževalnino, bi mož, tudi če bi napravila kak dolg, za plačanje dolga po veljavnih predpisih ne jamčil. Besedilo inserata temelji zato na resničnem prestopku zoper varnost časti; in to tem bolj, ker je hotel obtoženi soprog svojo ženo ponižati pred javnim mnenjem.«
Toda ko bi tudi zakonca N. sploh ne prišla pred ločitveno sodišče, bi ne mogel svarilni inserat oprostiti moža dolžnosti, da plača dolgove, ki bi jih gospa Marija res napravila za skupno gospodinjstvo. Ta razglas .bi bil čisto brez pravnih učinkov in bi nikogar ne opravičeval, ker ne more na glavo postaviti natančnih določb državljanskega zakona o vzdrževalni dolžnosti soproga m očeta rodbine.
Zato se nikar ne menite za razglase v dnevnikih. Ti so pravno neučinkoviti m bi lahko prinesli avtorju za nagrado kazensko postopanje, stroške in zapor.
•
Drobni nasveti
' Pik mrčesa natrimo takoj s česnom ali čebulo.
Porcelanasta skleda v pečici- ne bo počila, če jo damo na pločevino, potreseno s soljo.
Pranje perila: pridajmo vodi nekoliko kapelj glicerina; voda se omehča ln umazanija se laže Odstrani.
Obešalnik se pri težki obleki rad pretrga, ako Je samo lz traku. Zato zavij v trak po vsej dolžini v vrvico zvit koSček usnja od stare, nerabne rokavice in prešij na šivalnem stroju. Se trpež-nejša Je vrvica, ki jo kupimo kar narejeno.
V sobo, kjer mnogo kade, obesi mokro gobo, ki .Vsrka mnogo dima. Dobro Je, da gobo večkrat izpereš ln IztlsneS.
Sol v solnicl ne postane vlažna, če jI prldamo Jiekollko zrn riža. To je važno zlasti za zaprte Bolni4p, lz katerih slpljemo sol skozi luknjice na pokrovu.
Ozebline vratno
Bolehni ljudje, ki trpe na nepravilnem In oslabljenem obtoku krvi, mnogo hitreje ozebejo nego zdravi. Prav na onih mestih, kjer se zaustavlja kri, se ob hujšem mrazu pojavljajo ozebline. To je navadno na nogah in rokah; včasih pa zmrzne celo nos, kar je zelo neprijetno, ker postane zlasti na hladu rdeč ln višnjev.
Ozebline prav lahko dobimo, a težko jih odpravimo. Pametno je, da se jih varujemo, ko še ni prepozno. Paziti moramo, da ne nosimo pretesnih čevljev, da nas ne zebe v noge ln roke. Kakor pajčevina tanke nogavice v ostrem mrazu ne povzročajo samo ozeblin, marveč tudi trdovraten revmatizem in še celo vrsto resnih bolezni v spodnjem delu telesa.
Mraz otežuje in zavira obtok krvi, in najpogosteje so prav noge tn roke tiste, ki po njih kroži premalo krvi, zato so vedno ledeno mrzle, kakor da nenehno stoje v mrzli vodi. Zelo neprijeten občutek, ki ima često še neprijetnejše posledice, namreč ozebline. Te ozebline se ob resnejšem napredovanju izpremene v otekline ali celo v boleče gnojne raen. A tudi če bolezen ni še tako huda, ima ozebljenec često ob vsaki sto-
Vkuhavanje sadja
Gospodinje so že pred vojno često izražale željo, da bi se našel postopek, ki bi omogočil za vku-havanje nižjo uporabo sladkorja. Saj poleg tega, da je sladkor bil že v miru razmeroma drag in je nižjim slojem omejeval konservlranje sadja, tudi vsakomur ne prijajo sladki proizvodi. Da se sadje ohrani za daljšo dobo, je nujno potrebna določena množina sladkorja. Vendar pa je tudi z manjšo količino sladkorja možno v mirni dobi konserviratl sadje, n. pr. 20 dkg sladkorja na liter vode. Samo da moramo v tem primeru zliti na vsak polliterskl kozarec sadja polno žlico čistega špirita ali poldrugo žlico ruma ali sllvovke. Tudi je treba tako prirejeno sadje kuhati v sopari namesto 12 do 15 minut 20 do 25 minut, števši odtlej, ko voda zavre. V vojni pa si pomagamo, kakor vemo in znamo.
Cestokrat uporabljamo za konservlranje sadja z manj sladkorja razna kemična sredstva., najbolj pogosto sallcll. Pomniti je treba, da smemo za polliterskl kozarec sadja porabiti samo pol grama prečiščenega sallclla, ln nič več, sicer bi utegnil zdravju Škodovati. Dojenčki ln bolniki pa
zdraviti že poleti
plnjl občutje, kakor da so noge vse v ranah, da~ se navadno moti in so ranice še prav neznatne, toda pečejo m skele in povzročajo zato skrajno slabo razpoloženje.
Da spravimo pozimi kri v pravilen obtok, se moramo mnogo gibati na svežem zraku, vztrajno hoditi, se drsati, sankati in smučati, a tudi mahati oziroma telovaditi z rokami, ako so nam otrple.
Dobro domače sredstvo proti ozeblinam je mazanje s petrolejem. Koristne so menjajoče se mrzle ln vroče kopeli nog; pri tem imamo noge vedno dalje časa v topil kakor v mrzli vodi. Tudi otiranje s snegom je priporočljivo. Pa umivanje z galunovo, z vodo razredčeno raztopino. Tudi kopanje nog v zavrellci hrastovega listja utrd; kožo in zabranjuje ozebline. A to je treba delati že poleti! Odprte rane ozeblin zavežemo preko noči s platneo krpico, ki smo jo debelo namazali z ihtiolovlm mazilom. Podnevi pa namastimo prizadeta mesta narahlo z borovim vazelinom. Ako hočemo za stalno odpraviti ozebline na nogah ln rokah, se moramo vztrajno ln sistematično gojiti Na zmrzel no® večkrat polagamo krpice, pomočene v bencin. To omili rdečico.
ne bi smeli uživati kompota, prirejenega s sali-cilom. Zdravim ne škoduje, pač zato, ker je količina njegove uporabe zelo majhna.
Ako Imamo patentne kozarce ln aparat za raz-grevanje (sterlliziranje), je vprašanje uporabe sladkorja docela nevažno. Saj je znano, da bi se potom razgrevanja prirejeno sadje ohranilo nepoškodovano, tudi če bi ga zalili s samo čisto vodo. S sladkorno raztopino ga zalivajo zato, ker daje sadju boljši okus in lepšo barvo.
Pri prirejanju sadnih mezg ali marmelad si lahko prihranimo 20 do 50 % sladkorja ln nam mezde tudi nl treba tako dolgo kuhati, ako JI umetnim potom pomoremo, da se hitreje strdi. Ko je že precej kuhana, primešamo na 1 kg marmelade 4 do 5 listov brezbarvne, v vinu raztopljene ln precejene želatine. Vina sme biti samo par žlic. Potem smo marmelada samo še kratko zavreti. Pri sadju, kl nima skoraj nič pek-tina (to je klejaste tvarine, ki pospešuje strje-nje), lahko vzamemo do 8 listov želatine, ki Jih najprej na hitro pomočimo v vodo, jih nadrobno zrežemo s škarjami ln Jih nato namakamo na toplem kraju Štedilnika v vinu.
LOV ZA ZLATOM  
2
»Nič ne bo, Peggy,« je odvrnil mož, ki ga je bila imela za Malo-nyja. »Saj ne morem od tod.«
In zašepetal ji je še: »Nažel sem mesto, kjer vem za gotovo, da je zlato. Samo dovolj globoko nisem mogel kopati, ker nisem vzdržal. Premrzlo je bilo in preveč vetrovno. A če bom spomladi mogel zopet ven...«
»Vsi govorite tako. Kaj spomladi! Niti za enega ne vem, ki bi ne trdil za gotovo, da je bogatemu zakladu na sledu. A vendar je vse samo prevara. Pa če bi tudi bilo tako, ti vendar do spomladi čakati ne moreš. Zima te ugonobi. Idi od tod in se vrni poleti; ako že res veruješ v svoje zlato.
Ce ti rečem, Peggy, da to ne gre! Prvič nimam denarja za nepotrebno pot, in potem tudi ne bi mogel biti pravi čas na mestu; začeti moram namreč čim se bodo otalila tla, ako hočem kopati do trdega kamena. Prej tako nikdo ne more vedeti, da tam ni zlata. Saj poznaš rdečega Hansena, tistega Danca. Mesece in mesece je kopal s tovarišem in pustil delo, ker jima ni dajalo več kakor skromno mezdo; za njima pa so prišli neki Kitajci, kopali naprej, in našli zlato.«
»Ti pa ne boš kopal, Pat Malony,« je pomenljivo rekla Peggy.
»O, saj zima ni tako huda,« jo je miril mož, »ako se da tako lepo sedeti na toplem kakor bom jaz. Mc AUister mi je obljubil, da me obdrži vso zimo za klavir. In ta čas hočem porabiti za zdravljenje. Indijanski vrač mi je dal zeli, to se pravi menjala sva. Dal sem mu boba, on pa meni zeli. Teh se lotim sedaj. On se je tudi sam z njimi ozdravil, ko so mu bili zmrznili vršiči pljuč, da je pljuval kri.«
»Zapomni si, kar ti pravim, Pat Malony,« je trdilo dekle svojo. »Ni zeli za tebe proti zimi tukaj ob Klondikeu. Pomisli na ženo, kaj je nimaš?«
Mož je okleval z odgovorom, potem pa rekel:
»Mrtva je,« in s hripavim glasom je pristavil: »vsaj za me.«
»Oho, tako je? A drugače nimaš nikogar?«
»Pač, hčerko imam v San Franciscu. Za njo sem tukaj in zavoijo nje ostanem. Vem, Peggy, da dobro misliš, a vidiš, ne gre drugače. Zakaj pa se ti ne vrneš? Cisto drugačna si kakor one; saj sem videl. Preveč te je škoda, da bi si tukaj sikvarila življenje.«
»Saj je že davno skvarjeno!« je izjavilo dekle in bridka poteza se ji je zarisala okoli ust.
»Naše življenje ni izgubljeno, dokler si tega sami ne priznamo,« je rekel mož in sedaj prvič vzdignil svoj obraz k njej.
Videla je njegova ka/kor pepel siva lica, na njih odražajoče se rdeče lise, in gledala oči, ki so žarele kakor v tihi vročici.
»Peggy, nimaš več staršev?« jo je dodatno vprašal.
Precej je minilo, preden mu je odgovorila. Potem pa je rekla z zadušenim glasom kakor on poprej:
»Mrtvi so, vsaj za me.«
A takoj je besedo popravila tako: »Ne, po pravici hočem govoriti: jaz sem mrtva — za nje.«
Razgovor je prekinil tujec, ki je burno odprl vrata, da je zaplalo mrzlega vetra v sobo. Človeku se je videlo, da prihaja z zlatih poljan in da nosi važne novice.
II
VL1LIKO ODKRITJE
Za pogled je bil mož še mlad, kar pa se je dalo spoznati samo po temni barvi njegovih izpod debele kape valovečih las in kuštrave brade, ki mu je pokrivala skoraj ves obraz. O njega mladosti so pričale tudi močne in odločne kretnje vsega telesa. Oblečen je bil kakor zlatokopi sploh: od muklukov, iz tjulenjega usnja napravljenih nepremočljivih škornjev, do vrha kape je nosil sledove cele dni trajajoče hoje po pusti divjini brez stez, čemur pa ae tukaj ni nihče čudil.
»Halo, Davy Evans!« mu je veselo zaklical strežnik od točilnice. »Dober si; pomisli, tvoja mati, Bog ji daj dobro, bi svojega sinka komaj spoznala.«
S »halo, Davy!« so ga pozdravljali tudi drugi in mu prijazno stiskali ro(ko, potem pa se je začelo spraševanje in odgovarjanje, čemur je novinec napravil konec s tem, da je vrgel na mizo točilnice težko mošnjo zlatega prahu.
»Girls and boys,« je zaklical, »danes ste mi vsi gostje. Samo izbirajte si, kaj bi pili! Jimmy, odtehtaj nam! Najprej za sto dolarjev. Ce ne bo tega dovolj, imam pa še več. Kaj stane sploh Alaska?«
»Kaj te pa briga Alaska!« se je oglasil od one straini človek z igro. »Saj smo vendar ob Klondiku, in ta je, če kaj vem, še v Kanadi.«
salonu. Bilo je kakor da je priletela bomba z novicami v enolično življenje tega mesta pionirjev, vsi so bili prepričani, da se bo moglo kaj izvedeti od Davyja Evansa, kakor so klicali novega gosta.
»O, tistih par milj do meje Alaske pa res nič ni!« je prešerno odvrnil Evans. »Pa vseeno, koliko hočete za klondiški distrikt z Alasko vred?«
»Nimam Se naročila, da bi to prodal,« je suho odgovoril mož z Igro, ki je že tudi pristopil k točilnici.
»Mister Murphy bo vedel,« je zaklical nekdo iz množice, in po* kazal na gosita, ki je bil vstopil po Evansu. Murphyju je moralo biti kaikih trideset let; imel je inteligenten obraz, a videlo se mu je, da se ne brani whiskyja. Od drugih se je še posebej odlikoval s svojo precej zanemarjeno mestno nošo, imel je celo ovratnik, sicer res ža močno zamazan.
»Jezični dohtar!« se je nekdo posmehniL
»Samo dobrikati se mi ne smete, gospoda,« je odgovoril z dostojanstvom in kakor bi vezal otrobe, »če ne, vam prihodnjič zagodem, da boste vedeli, da sem Murphy, izgubljeni sin svoje matere. Res, če vas prihodnjič zopet povabi sodnik predse, da bi bih za nekaj časa gostje v železnih kletkah kanadske vlade, vas pustim tam tako dolgo, da se vam bo zdelo, da so podgane v zaporu bele miši. Saj zaslužita to pošteno. Z bridkostjo namreč opazujem, da po večini s svojimi brezbožnimi razvadami ogrožate poštenje naše krepostne skupnosti, Ker pa ste že apelirali na mojo modro razsodbo, no, naj vam bo: Tukajle je mister Davy Evans, ki ga vsi osebno poznamo. Zdi se, da bi rad kupil Alasko in klondiški distrikt po vrhu. Ker je previden človek — na zdravje, ladies and gentlemen — bi pa rad prej vedel, kolika je cena. in, gospodje porotniki, z ozirom na dejstvo, da so Združene države, ko so bile leta 1867 kupile Alasko od Rusije, plačale zanjo sedem milijonov dolarjev, mislim, da je cena danes, zlasti z dodatkom Klondika, višja kakor bi jo mogel plačati mister Evans.«
Vsi so se zasmejal) in zopet se je začel dirindaj.
Točaj se je trudil ustrezati gostom na vse strani in je vzel mošnjo z zlatim prahom, da bi po računu šestnajst dolarjev za unčo odtehtal vsega za sto dolarjev. Potem je vrnil Evansu načeto mošnjo.
»Kdo pa pravi, da ne morem plačati Alaske in Klondika?« jo zaklical Evans.
Besede so urezale kakor strela, dasi je položaj, ki je bil napet že od njegovega vstopa, pripravil navzoče na nekaj nenavadnega. Globoka tišina je zajela za trenutek ves prostor. Vsi so strmeli v na videz podivjanega človeka, ker so čutih, da njegove besede niso prazno hvastanje, in da mora kljub očividnemu pretiravanju v njih biti vendar toliko resnice, da poslušalcem po pravici jemlje sapo.
Mož pri klavirju se doslej ni udeleževal niti pozdravljanja novega gosta niti zabave, v katero se je živahno vmešavala tudi Peggy z obema drugima dekletoma. Sedel je na stolu kakor da ga obhaja slabost. Sedaj pa si je menda že opomogel kajti približal se je, da pozdravi Evansa.
»Halo, Pat, si tudi tukaj? Se videl te nisem, pa me veseli, da si tukaj. Vrag me vzemi, če nisi še bolj suh kakor zadnjikrat. Spominjaš me na strašilo, ki ga je postavljal doma na polju oče. Tako strašno je bilo, da so vrabci od groze drhteli in hitro vračali žito, ki so ga bili pokradli. Pa nič za to, stari krevelj; pojdi, popij z menoj čašo šampanjca! To ti poživi razklopotano Anatomijo. In novico imam zate, pa še prav dobro.«
Človek pri točilnici je že postavil čašo pred klavirista in Evanfl jo je napolnil iz svoje steklenice.
Sedaj se Malony pijače ni več branil. Menda mu je bilo treba poživitve; zato je izpraznil čašo na dušek.
Evans, ki je videl, da so oči vseh še vedno na njem, se je sedaj obrnil k drugim
»Torej, dekleta, pa vi stari kvasi in čikeki*, poslušajte, kaj vam povem! Z jutrišnjim dnem prideta Alaska in Klondike na zemljevid. Zgodovina Alaske se šele začenja. Kar je bilo prej, sploh ne šteje.<
»Si kaj našel?« so ga vprašali nekateri hkrati
»Našel?« je zaničljivo ponovil Evans. »Rečem vam, da je dežela tako polna zlata kakor tisti leseni konj, ki so ga bih nekje itesali, bil poln oboroženih ljudi Hoteli so namreč zavzeti Jeriho, če na menda Ninive... K!er niso mogli drugače v mesto, so si naprayill konja z mogočnim votlim trebuhom; in ponoči so vojščaki, ko so meščani konja .zavzeli' in ga spravili v mesto, zlezli iz njega tn odprli mestna vrata. Vi seveda tega ne veste. Ne, to je itak samo Ta učene ljudi, kakor mene in nemara tudi za našega častivrednega gospoda Murphyja. Zadevo imam iz lepo poslikane knjige; od mladih nog namreč se že ves navdušen za študije.«
Jasno je bilo videti, da gre za tem, da bi spravil potrpežljivost poslušalcev čim bolj na natezalnico.
»Nehaj vendar s svojim bedastim konjem, Davy!« mu je zato zaklical nekdo iz množice. »Saj sploh mislim, da se motiš. Kajti tisto je moral biti velik osel. Povej nam rajši, kaj si našel. In kje?«
VALILNI STROJ
»Pomislite, prvi piščanec, ki se je zvalil v var lilnem stroju, ima štiri noge. Kaj pravite k temu?«
»I, kaj, pregledati je treba valilnl stroj.«
KOLESARJEVA JEZA
Ko se je Janez zaletel s kolesom v brzojavni drog, preklinja to napravo ln godrnja:
»Zakaj niso rajši Iznašli brzojava brez drogov namesto brzojava brez žic!«
NEKOČ IN DANES
»Zakaj pa hodi gospod Iskalec naokoli s pa-lico-bajanico v roki? Ali išče kovine?« »To je minilo. Zdaj išče — čike.«
NJEGOV UR
»Moja žena se uči klavir, hči pa gosli!« »In česa se učite vi?« »Potrpljenja!«
NAGLICA
»Ali bi se gospodična, poročili z grdim, starim, toda zelo bogatim možem?« »Prosim, koliko pa imate?«
OBUPANA GOSPODINJA
»Kosilo se mi je prismodilo, Micka si je s tvojo britvijo lase obrila, Janezek je tinto izpil, pes je vtaknil rep v mesni stroj in sem mu ga odrezala, — zdaj pa še ti prideš pol ure prezgodaj domov in vprašaš, kaj bo za obed!«
PRAKTIČNO DARII.O
študent Cene: »Svojemu bratu bi rad napravil za god veselje, pa nimam denarja, da bi mu kupil kako darilo.«
Tovariš: »Nič lažjega; pelji se k njemu za nekaj dni na obisk, pa boš videl, kako bo vesel, ko boš odšel!«
Križanka štev.
Vodoravno: 2. domneva, prepričanje, ki temelji na indicih, 5. velika pokrajina v Afrilci, 9. mesto in reka v Nemčiji, 13. italijanski spolnik, 15. reka v Sibiriji, 17. posebnost muslimanskega orienta,
19.	otok na Jadranu, 21. mestece v Dalmaciji, 23. hrana za prašiče, 25. pripadnik azijatskega nara-da, 27. presen, neobdelan, nekuhan, 29. nočna ptica, 30. mesto v Angliji, 32. osojskega je oveko-večil Aškerc, 34. mesto v Južni Srbiji, 36. otok na Jadranu, 37. v vojnem času pogosta jed, 39. spodnj; del Njemena, 41. hrana za prašiče, 43. kvartaški izraz, 44. velika posoda, 46. zanimiv, privlačen, 48. pogodba, ki se sklepa ob oddaji stanovanja, 51. naslov egiptskega podkralja, 53. mera za tekočine, 55. mesto na Češkem, 57. vzklik, 59. izraelski duhoven, 61. civilna sodna razprava, 63. slovenski igralec, ki je dolga leta deloval v Zagrebu, 65. vrsta premikanja, 67. gora na Primorskem, 69. električna napeljava, 71. glavno mesto starogrške Beotije (danes se imenuje Thiva; fon.), 72. posledica besednega čaranja, 74. neresničen, izmišljen, 78. kakor, podoben, 78. reka v Egiptu, 79. ofenziva, ataka, 81. stalen, urejen, 83. tekstilna tovarna v Varaždmu, 85. v kočiji, 86. povelje, ukaz, 88. država južnoafriške unije, 90. bog grškega podzemlja, 93. prislov kraja, 95. reka v Afriki, 97. umetnik, 99. španski spolnik, 101. povelje. 103. mesto v južni Srbiji, 105. droben, suh, ozek, 107. športna igra, 108. moško ime, 109. važno zdravilo, 110. predlog.
Navpično: 1. moško ime, 3. medmet, 4. šahovska smrt, 5. sokrvica, krvna sirotka, 6. nenaraven, 7. znak za kemično prvino, 8. del obraza, 9. na štajerskem pravijo tako kolinam, 10. ne-naporen, prijeten, 11. kratica za trgovsko družbo, 12. umetnost (lat), 13. obrtnik, 14. nadut, ohol, 16. hrvatski teniški igralec, 18. alkoholna pijača,
20.	utežna enota v vzhodni Evropi, 22. neumen, 24. kraj na Koroškem, 26. turški reformator, 28. izraz p.i taroku, 31. švedski kemik, 33. del turistične opreme, 35. tržaški mestni okraj, 38. zelo mrzel, 40. tiskovina, 42. prvi nastop, poskus, 45. tekmec, 47. vrsta vina, 49. silen, trpežen, 50. pristanišče na Balkanu, 52. nekdanja denarna enota, 54. neuglajen, osoren, 56. obmorski obrtnik, 58 urednik »Zgodnje Danice«, 60. žalosten, 62. cerkvena posoda, 64. jeklo (srh.), 66. drag kamen, 68. francosko mesto ob Meusl, 70. glej 13. navpično, 73. sredstvo za razmnoževanje (množ.),
OGLAS
Imeniten ženitni oglas je bil zadnjič v dnevniku:
»Takoj se poročim — z nekadilko!«
DVOMLJIV REKORD
Tone: »Kaj si tudi ti letos zaključil kopalno sezono?«
2ane: »Ne, letos me je pa Dore posekal, kajti ko se Je šel letos prvič drsat, je bil sam bolj trd kakor led.«
DEDNO OBREMENJEN
A: »Moj sin je dobil oslovski kašelj,« B: »Ce le ni dedno obremenjen.«
ZBADLJIV EO
Odvetnik: »Danes je prisopihal k meni v tretje nadstropje neki klient...«
Prijatelj (mu seže v besedo): »Brez dvoma si poskrbel za to, da je doli šel laže.«
ALI ŽE VES?
Da se zelenjad mnogo hitreje skuha, ako jo kuhaš brez soli?
Da so sveže kumare težko prebavljive, če jih osoliš ?
Da treba gobe soliti vedno na koncu kuhanja, sicer so trde in težko prebavljive ? Da velja isto tudi za fižol in drugo sočivje?
PRISEBNOST
Po neki bitki je Friderik Veliki pregledoval enega izmed zmagovitih polkov. Vojaki so stali strumno v vrsti. Nenadno je izstopil neki grena-dir, pomolil kralju kos papirja ln dejal:
»Veličanstvo, prosim za eno besedo!« Kralj je zavoljo tega nevojaškega nastopa ne-voljno nagubal čelo in rekel:
»Dobro, toda samo eno besedo! Pri drugI vas dam obesiti!«
»Podpišite!« je odgovoril grenadir. Kralju je ugajala prisebnost, s katero se je vojak zmazal, prečital je vlogo, s katero ga je vojak prosil, da bi ga povišal za častnika in je dejal:
»V tem primeru hočem nenavadni prošnji ugoditi, kajti prepričan sem, da si bo znal mož, ki je tako priseben, pomagati tudi v trenutku nevarnosti.«
IZ MIRNE DOBE
2ena: »Ne morem razumeti, kako moreš pritt ob dveh ponoči domov!«
Mož: »Dolgčas ml je postalo v gostilni, pa sem zato prišel še pred jutrom domov!«
TAKO JE
»Moja ženitev je bila nekaj posebnega! Povozil sem dekle, čez mesec dni sem jo pa že po« ročil!«
»Ce bi vsak avtomoblllst tako napravil, bi prenehale vse avtomobilske nesreče!«
SODOBNA
»Zakaj ležlja ta pisma v jedilni shrambi?« m čudi milostljiva.
»Ah, dala sem jih tja, da bi se malo naparfo. mlrala. So namreč odgovori na ženitne oglase!« je odgovorila kuharica.
NAPREDEK ZNANOSTI
»Gospod doktor, že dolgo ne morem spati; kaj naj počnem?« »Preden greste spat, použijte kako malenkost!« »Ali lani ste ml zabičali, da pred spanjem na smem nikdar jesti!«
»Dragi gospod, vam se niti ne sanja, kako je med tem znanost napredovala!«
DANAŠNJA MLADINA
»Pripoveduj mi zgodbo z Davidom in Golja-tom,« je dejal katehet Dragcu.
»To Je bilo torej takole,« je začel Dragec. »Imela sta match in v prvi rundl sta si bila po točkah enaka. Toda v drugi rundi je zmagal David s knock outom!«
DOBRO SREDSTVO
»Milka, o tvojem možu sem zopet nekaj slišala!«
»Anica, daj, reci ml hitro, kaj veš — želim st namreč kupiti novo obleko.«
TOLAŽBA
»2e pred letom sem ti posodil dve sto lir. Upam, da ta srečni trenutek še doživim, ko mi vrneš denar.«
»Seveda, saj si še v najboljših letih.«
75. olajša gorenje, 77. vsiljivo hvaliti, 80. dohodek, 82. hiter, brz, 84. ne pozna šale, 87. primitivna pot, 89. oseba v »Sneguročki«, 91. reka na Poljskem, 92. število, 94. posledica žalosti, bolečine, 96. pregovor, 98. del živalskega telesa, 100. francoski spolnik, 102. egipčanski bog, 104. oblika
pomožnega glagola, 100. podredni veznik. »
REŠITEV KRIŽANKE ST. 31
Vodoravno: 1. vera, 4. obed, 7. soja, 10. plaz, 13. tlaka, 15. oboi, 18. ellsa, 20. no, 22. Ita, 23. slovar, 24. tri, 25. um, 26. obl, 28. plitek 30. vsa, 31. ido, 33. stas, 34. vas, 36. pro, 37. sla 38. pek, 40. ln, 41. beton, 43. trg, 45. ko, 46. letak, 48. Ibar, 50. mah, 52. ar, 53. kos, 54. prekaren, 57. meč, 58. tt, 60. sem, 62. Omar, 63. noreo, 65. up,
66. Ane, 68. Kolpa, 70. Or, 72. sin, 73. Spa, 74. ako, 75. Lea, 76. snet, 78. sto, 79. SLS, 81. pribor, 83. ari, 85. lo, 86. Uri, 88. precep, 89. Iva, 91. Ir, 92. Inenl, 94. Izak, 95. sloga, 97. baza, 98. glad, 99. avto, 100. arak.
Navpično: 1. vino, 2. rt, 3. ali, 4. Oka, 5. la, 6. doli ti, 7. slak, 8. Je, 9. alt, 10. psi, 1L la, 12. zima, 14. ata, 16. botanika, 17. oves, 19. Ira, 21. obilo, 23. SLS, 25. Usora, 27. Ida, 29. Pat, 30. vrt, 32. let, 34. veren, 35. som, 37. skuta, 88. pesek, 39. kap, 41. bar, 42. namen, 44. grupa, 4«. los, 47. Kropa, 49. baronica, 51. hec, 59. tnalo, 61. mol 64. Rim, 65. upori, 67. eks, 69. lej, 7L Rebeka, 73. sta, 76. srez, 77. top, 79. slab, 80. ure, 81. prid, 82. evo, 84. Irak, 86. Una, 87. Ing, 89. Ilo, 90. aga, 92. iz, 93. 11, 95. st, 96. ar.