------   75  ------
4
Miloserčnost do otrok!
S temi versticami, ljubi bravci, vam oznanim žalostno prigodbo, ktera se je velikonočni pondeljik v Šiški poleg- Ljubljane zgodila. Pisatelj tega je ob 6. zvečer ravno memo neke gostivnice šel, kjer seje deklice pri 6. letih na cesti prav blizo hiše igralo, kar en voz, na kterim je pijan kmet s svojo ženo in hlapcam sedel, skoz imenovano vas pridirja in se nanaglama prek te gostivnice zaverne, de ni deklice nič več časa imelo, se vogniti, in tako ubogi sircti kolesa čez obe nogi pridejo. Na moje vpitje se konj ustavi. Iz gostivnice pijan hlapec prileti, in namesto de bi ubogimu otroku pomagal, se je še z menoj prepiral, in togotil, de se otroci povsod pod nogami valjajo, ter v svoji div-josti še kerčmarico pokliče en polic vina kmetu na voz prinesti. Pijan kmet na vozu pisatelju s pretepam žuga, in vsimu temu pa kerčmar venec sirovosti na glavo postavi, ker sam pijan, mi prigovarja: de za otroka bi ne bilo nič škoda, ker ni zakonske matere!? —
-------    76   -------
V serce me je zabolelo, take besede slišati; ža-lostin sim se od ondod podal. Pričijočim mestnim in kme-tiškim ljudem pa in svojim bravcam prepustim presoditi: ali se tako govorjenje spodobi kristijanu? — Ali gosposka ne kaznuje tacih pijancov, kteri ob nedeljah in praznikih, kader se velika množica ljudi vsih stanov blizo mesta na cesti prehaja, kakor divjaki se skozi vas vozijo, de se skorej ogniti ni mogoče? — Ali je povožen človek z nekimi goldinarji plačan, ki celo svoje življenje siromak ostane?— Ali nedolžen nezakonski otrok ni tudi božja podoba?— Ali ni zadosti revež, če dostikrat starišev ne pozna in brez praviga varha v divjosti rase, nobene domovine nima in tako ob vse spoštovanje pride. — Za take ljudi, ki tako ravnajo in govorijo, so černe bukve premalo, njih ime bi se moglo na černo tablo zapisati in na cerkvene vrata nabiti, de bi jih vsak človek poznal in se jih varoval. —        p.