Mviifea 61 TRST, v torak 2. marca !908 Tečaj XXXIV mu* IjuH^IJA VSAKI DAN -:a:; tS ne.eijah in praznikih oc 5.. cb pcr.adeljkih cb 9. zjutraj. ieiitr stav. s« prodajajo po 3 nvč. (6 sto i.) j umo~ih v-r. rJcarnah v Trsta in okoiici. Gorici. Kranju, Št. Petrn, Sežani, Nabrežiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-«-'.sai, DornbergTi itd. Zastarele ftcr. po 5 nvč. (!0 stot ). \--SLAGI SE RAČUNAJO KA MILIMETRE v sirokosti 1 CElsE: Tigorin^ke is obrtne cgJase po 3 st. rnvt. ■tTcrtnioG, zihvale. poslanice, cgia.se denarnih zavodov po li*? t,t. »;». Za ogjia-e v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka ijuk-Ijna vrsta K 2. 2Tali oglasi po 3 stot. beseda, naj-i*B.nj pa 40 »tet. Oglase sjrejtraa Inseratni oddelek uprav« .iIdii:03U\ — Plačuje izključno le upravi rijdinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V ecSnoatt je modt 2vA30ČNTi£A ZNAŠA za vse lefco 2« K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na as- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Baroeain« k« codal^ko ixda.nje „SDIlfOSTI" (tu* : oelo- ■ l*tno 510, pol lota. 2 SO — Vfii dopisi naj se pošiljajo Da uredništvo lista. Neiranico- vaua pisma se no sprejemajo in rokopisi s« s® vraiajt. Naročnino, oglase m reklamacije je pošiljati na upiavo li»U UREDNIŠTVO: ulica fiiergio 6 alat ti 18 (Narodni d»n) ladajateij in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaife Stoasorcij lista „E&aost". - Natismla tiskaraa konsorclja lista „Edinost" v Trstu, ti. Giorgio Galatti št. 18. FoStno-hranilni&ii ra*un 5L 841 652. TELEFOM 5L 11-57 Brzojavne vesti. Hauch na Dunaja. BUDINPEŠTA 1. Ban Rnucb odpe-tuie popolni no is Budim.nste, fe;er je iroeI pogovor z dr, VVekerle, na Dunai. Jutri ga vs^rejma cesar v avdisenci. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 1. Poslanska zbornica ie oddaljevala specijalno razpravo zakonskega načrta o hiSnx.ni davku. Rizpr&va je bila dc-vzieca, nakar je ! ila zbornica priiela &p£ci-alnc de ~-< to zakonskega Lačcto. o gl»vn;čnem ia rectneai davku. Nato ie bila seja zakiju* cena in cdgudjeaa ca jutri. Ogrska snagnattia zbornica. BUDIMPEŠTA 1. Zbornica je razpravljala zakonski načrt o rekrutnem kontingentu. Žrebanje dunajskih komunalnih srečk od leta 18 74. DUNAJ 1. Giavni dobitek 300.000 K ;'e zade a ar. £845 St. 30, drrgi dobitek — 20.000 K str. 2472 št. 72, tretji dobitek 10.000 ser. 612 št. 26. Po 2000 K ser. 1664 ži. 14, s&r, 1684 št. 45, ser. 1684 št. SO; ser. 2472 št. 78 in ser. 2551 št. 6S. Maroko. FARIZ 1. T, Journai* poroča iz Tangeria, da je sultan Muicj Hafid na pogajanjih z fraeseskim odposlancem Regcasltcm zahteval, da aa&kae Fraccra svoje čete iz Casf.hianke. NemSki državni zbor. BEROLIN 1. Državni zbor ie nadaljeval generalno ćt tato o koloniialnc-m proračune. Stoletnica pruskega vojnega mi-nžsterstva. BEROLIN 1. Povodom 100-Ieti:eg& ob-Fr&aka v o nega nnnifeteri&tva je cesar odlikoval a;nogo o-eb, med temi je vojni min:»ter pl. E;i:eia dobit red čruega oris, Rusi na perzijskem ozemlju, LONDON 1. „Daily Chronide* poroča t s T^^risz, da <-o Rasi p-ek«račili perzijsko a:e*» in prišli do Djaifi, Zasedli so pa samo bilo oad-.tcega riiskcgb konzila. Trst I. G Javno rav r&telj st- o avstrijskega Llovda je prsielo danes iz Srairne in Be]ruta brzojavno vesr, d^ je tudi tam boj-Kct končan in da so ]e pričelo z razklaaa-r.jcm biagm, Glasom došlih porečii sg zdi, da ie bojket avstrijskega blaga v Turčiji ponehal n- vsej črti. Dunaj 1. -a d£.nsšD]*em oočnem zberu nižeavstrijske eskenptne bauk« so b:.i vgpre-jeti predlogi »pravnega s-e^. Sklecilo se ie r», de-iti od či.-tega dobička 5,328.903 dhi-dend:^ 81 t°[9, to je 34 na delnico. Dunaj 1. Japonski pm c Kuni, ki se mudil na Dunaju 03etu dni, ]"e odpotoval v Bod mpe&to. JPraga 1, Danes aa *-e t^kej osnoval deželni odber češkega kraljestva za prvo meiaarc-GO io?iko razstave. Predsednikom e bil per Ecclamationen izvoljen Ernest ^ cf SjiTa-Taroaca. Madrid I. General Linare:: je imencac vojnim m nistroci. Bdrolin I, Danes i i bi! vsprejet v kraiie.*o .boiniSoico Cbcrite nei;. delavec, ki •e oboičl na pravih k o za t; - Savils. 1. Kraij A tonz -e o-lpotoval v Madrid, d;', zaprisege Eovegi vo/negii ministra, secera:a Iiinareza. PODLISTEK. Bilo je uprav grozno videti te tajin-stvene cd nog do glave oborožena po«tiive. Na nebu ie svetil mesec in ie slabo rszsvet-ijerai ckoiico 8 svojimi mediemi žarki. O^enj pa so je kaktr igraje pregibal m metat temne sence po gozdu. Obiečrni oo bili ti ijudje oajrazlič leje. Eni so imeli na sebi naredno obleko, kakoršno nosijo navadno srbski v Stari Srbi;i in Makedoaiji. drugi §o imeli Da Bebi nekako f ancoske cape iz kake židovske tovarne na. Dua« u, aii v Bad;m-p.-štfj tret;i bluze, k: so jib morda vzeli ka-Kemu ubitemu turškemu častniku; eci so ncsiii na gia*i turške fese. drugi kape, tretji »o imeli g'a^e ovite v peškire; četrti celo klobuke, k: jib je morda dobil v svojo prodajamo iii-ziz. kak španjolski Žid v Piisremu, fckop jr 2 .i i^akem drugem malem icske- GOVOR ; dra. Otok. Rybara na javnem shodu političnega društva ..Edinost" v Rojanu dne 28. lebruvarja 1909. Sedanji politični položaj v Avstriji. Kdor bi hotel verno naslikati sedacii ! politični položaj v Avstriji, raorai bi vzeti veliko oive in črne barve, zmešati to in — na-pacati svujo aliko r.a p'atno (Veseio.^t). Vse je megleno zamotano, zaiežano, !e tu pa tam zabkskujajo vme3 kske sti»>l-,e in bajoneti. Celo prvi politiki^ ki že po svojem službenem ! položaiu odločujejo o usodi države, bi prišli ! v zadrego, ako bi se jih vprašalo, kaka useda I vas čaka, ksi nam prinese jutršnji dan ? In ministarski predsednik baron Bienerth sam bi prišei gotovo v večo zadrego, nego vsi drugi. Razmere so vaeprek konfuzne, tako. da ; niti vlada sama ne ve, kako naj bi se r&z-vozljala ta zmešnjava. Volilna reforma ni izpolnila nad. Ko se jc vršil tiati veliki boj za splošno volilno pravico, ee je govorilo, df. ta dovede do zboljšan a političnih razmer ▼ državi. Ras vila se je biia za to politično reformo ; Biina agitacija, ne Dunaja so prihajali dela?-I cki batalijoci pred parlament in serijabo-j demokratični govorniki so govorili na shodih i o bodočnosti kakor da se nam bliža mal raj. | Prenehajo da se boji, ki so dotlej vihrali v dstriji je 8, a v oni drugi polovici monarhije še madjarka narodnost. Vidimo pa, da ^lada ne postopa jednako z : vsemi temi narodnostmi, čeprav imamo te-: meljne zakone, ki določajo princip jed-'nakopravnosti. (Hrup.) Da, sakon j določa vsem jednako pravo, ali v prak3i je | to drug iče. Nemški narod se ponaša, da je ! on ustvp.ril to državo in na to trditev opira svoje Z3h*eve. Nemci si sieer ne upajo trditi, da je ta država nemška po svojih prebi^al-■ cih, pač pa zahtevajo, naj se naredi nemšks, iker niim da pripadajo predpravice in gospod-| stvo (Bučno vsklikaoie). Nemci zahtevajo za-se privilegijev (Ponoven hrup). Ker Nemci nočejo priznavati dmzih na-rodo?, a t: poslednji se ne puščajo več tlačiti, — zato je prišlo do tako ojstrih pre- • pirov- Zgodovina nas uči, da ie naša menar-: hija navstaia iz treh velikih držav; to pa ne ; po dogodk k na boinem polju, ampak vsled • pr g .deb. Te tri države, ki tvorijo današnjo i : monarhijo, so : dežele češ^e krona, dežele ogrske krone in takosvsne dedne dež«le Hababuržancv. Te držive pa niso bile nemške. Kraljevstvo Oeško je še daneđ če-ko po ve iki večini. Dežele krone ogrske tvorijo Madjari, Srbi, Slovaki, Hrvatje, Romuni in po nekem odstotku tudi Nemci. A tudi takozvane dedne, »li planinko dežele niso samonemšks. Južao Štajersko je slovensko, tretjina Koroika todi; kaj pa naj rečemo o Kranjski, o našem Primorju, ali celo o Dalmaciji?! Vidimo torej, da je trditev Nemcev, da &o oni ustvarili to monarhijo, drzna zgodovinska falzifikacija. (Viharen aplavz, vskiikame). Premisa, na k&teri zahtevajo Nemci privi ieg:je, odpsda torej ; a Če ne velja premisa, tudi njihov zaključek ne more veljati. (Tako je!) Ali Nemci nikakor nočejo odstopiti od svojih zahtev. Oni zahtevajo dalje in neizprosno, naj se le njim prepusti gospodstvo v državi. V tem je vzrok, da je prišlo do tolikih prepirov in bojev! (Vsestransko odobravanje). Kakor sem rekel: upalo se je, da se nasprotst7a v parlementu ublažijo in da se bo mcgel ta baviti več s soeijalnimi vprašanji. Ali Nem?i ne dopoščajo, k e r n e pri-vošča^o drugim pogoj za obstanek in razvoj. (Frenetično odobra-; vanje). Volilni red. Tudi v našem volilnem redu je vzrok, homatijam v parlamentu. Tudi čb bi bili v vseh slovanskih okrajih izvoljeni sami zavedni slovanski poslanci, bi imeli v parla-I mentu le večino 3 glasov. Da se a tako neznatno večino — tudi če bi bsli vsi složni — ne more sigurno in v3pešno vladati, je menda jasno. Aii v mnogih slovanskih okrajih so bUi izvoljeni poslanci, ki ne stoje na narodnem sta'išču. V Galiciji n. pr. je bilo izvoljenih neka; takozvanih zioniitov, ki bo na stališču, da Žid]e tvori-o svojo posebno narodnost — to bi bila 10. narodnost v držav?. V mnogih čeških in nekaterih poljskih okrajih so b.li iz-oljeni socijalni demokratie. Priznati treba sicer, da so češki socijalni demokratje v zadnjih časih ob narodnih vprašaniih stali v i«ti vrsti z drugimi češkimi strankami. Ali sicer hodijo oni svoja p.ta. Zakaj ne more priti do večine ? Ob takih razmerah ne more priti naš oarlament do najpotrebnejšega, do — stalne večine. In to ne do večine, ki bi jo ^stavljale narodne skupščina in ne do večine iz i političnih iatomišljesikov raznih n a- j rednosti. V vaaki narodnosti obstoje namreč razne • politične stranke. Vsaki narod ima po več • nolitičaih frakcij. Nemci jik imajo vie polno, Čehi menda 7, a tudi Poljaki, so sa ža začeli deliti. T«ko so tudi msd Slovenci poli-; tičee razlike in med Italijani tudi. Iz sorodnih političnih elementov bi se J morda mogla sestaviti večina. Ali do tega ne; more priti radi narodnega vprašanja., Ekhtanten izgl-d za to imamo na nemških« krščanskih soc:?a;cih, ki skušajo celo prekašati dru^a nemške stranka v narodnem radi- ; I kalizora. Nemški krščanski socijalci so prišli n. I pr. z znano lei Aiinan, po kateri bi smel i biti na vseh šolsn na Niže-Avstrijskem le • nemški jezii učni jezik, da-&i je na ma držati na italijanski in ruski meji znatne vojne sile. Isti list naglaša v drugam članku, da j mora Avstrija vsled nespretne svoje balkanska ! politika radi turškega bojkota plačati neštetih ; milijonov škode. Te vesti beležimo — odkrito bodi poie-j dano — z nekakim zadoščenjem. Ali ne z * , ! ker je monarhija zaala v tako nsprijeten po-i ložai, marveč la zato, k?r bo Aehrenthaiova ; eiasila po progiaSeni anek.iji proglašala majdane za veleizaajalca vsakogar, ki bi ni p.i ; družil njihovim f»lavospevom ia ko so govorih ; kako besedo za kociliiantm, pomirljivo pol:-|tico tudi na;prcti Srbiji. Danes pa višino, da so se je!e pridruževati kritikom tidi struci kjer gotovo ni iskati no panslavistov in ne agentov Srbiie. Danes ie ja^ao, da so Oai, ki so sv^riii, bolii raSunarji z realnostjo in zato tmdi bolji in koristneji — patrijotje. Z 0'iiiiBll za SVODOiO. Povest iz makedonskega življenja. — Piie Niko Ninić. donskem mestu, potem, ko so isti preš'i že j &kozi štiri, pet ali še več konkerznih ma= k;e j v Av«triii, na Ogrskem, ali kari dragi za- j i padni državi. Na nog .h so nosili nekateri ene j vrste opank, drugi druge vrste, nekateri j čevlje, nekateri celo škorn.e, ki so jih morda i dobili od kakega sorodnika, k: je delal pri j kaki železnici, v kakem rudniku, ali na ka-: kem drugem slienem dela v Srbiji, Bolgariji,; ' ali v Avstriji. Bilo je tu sivih starcev, mož v najbolj- j I ?ih letih, mladeničev v rosni mladosti. Vsa te ljudi pn, kclik^r }ih je bile iu zbranih, je prignala med komitaše kaka nesreča ali obup. > Starci so pribežaii med ustaše, kar so jim bili pobiti sinovi; možje, ker so jim bile onečaščena žene; mladeniči, ker oO jim bila oskrunjene neveste. Vsi ti ljudje so hrepeneli le po maščevanju. Tudi njihovega vrivodo je prignala nad uvtašo lastna nesreča. B»1 je to vo]v-jda Savo Trajkovič, eni. ki je prišel prvi na trato jn se razgovarjal z Lazo in Petrovičem. Sa: jako itlad je imel svo-o ljubico, s katero bi se moral poročiti v kratkem. Ko sa je nekega dne povrnil v svoje »eio, našel je isto v pepelu. likal je najprvo svojo zaročenko. Našei jo je, plakajočo ne daleč od sela. Pokrivala si je obraz z rokami. Kaj ia je zgodilo, draga ? i Mesto odgovora je začela jokati še prs-treal i^eie. Povej vendar, kaj se je zgodilo. Zgradimo si nove hiš?, to ni tako »eiika nesreča. Ne tr-ba plakati radi tc-ga. Ubij me, Savo ! A zakaj ? Prosim te, ubij me Savo ! Pri Bogu in vseh s etnikih, devojk£, go-' vori! Kaj pomenja 7se to ? Ni umel, kaj je govorila. Sploh ni go-: vorila, nego ponavljaia v enomer med neprestani jj, v arce segajočim ihtenjem: Savo, ubij me, nisem vredna da živim ! D^vojka, povej vendar, iraj nai pcmenja vse to ? A ona se je vrgla na tla, objela njegovi, nogi in zaklicala zopet s srca pretresujoč:m j glasom: - [ Ubij me, Savo, a cdpusti mi! Tedaj so mu je kar naenkrat nekaj zasvetilo v glari. Z^odilj se ie žo opetovan.*-, da eo srbska de.~wjke poitale žrtva požiriaia-nih Arn&vtov. Sadaj je torej zadela enaka useda tudi njegovo oboževano Jeilco ? Oči so mu zabliakale, roka se je ktčevuo oklerila puške, ki mu je vi?eia preko ramena iu vprašal je s strašnim glasom : Torej so te Arnavti.... &o?Gri nesrečna devojka! Prosim te, ubij me, a odpusti mi, | Savo ! Zagrabil je puško ia jo nameril svoji zaročenki naravnost v SiC«. Pokleknil je poleg mrtve deve, pogladi jo po laseb, poljubil na čelu. Potem je vsial, si etri solzo iz oči vrgel puško čez ramo, dvignil tri prste proti nebu ter prisegel : Gospod, meje življenja ina sedaj samo še en cilj, in taje. osveta za moje uničeno življenje!! Napotil se je v gore, kjer se je prija il pri vojvodi Spiro Trifaoviču, ki je bil v oai dobi v fctrah in trepet vsem sovražnikom srbskega zmana. Kaj i'češ ta, mladič, ga ie vprašal vojvoda Trifeovič. I Osveto in smrt, mu je odvrnil Trajkovič. Dobro, mu je odvrnil vojvoda, takih ljudi treoa meni. Tako je poatal Savo Traikovii sralc-a četnik pol vojvodo Spiro Triffcovičem. Odslej ni izvršiia četa vojvode TriKc-viča nobenega nevarnega podjetja, na dt hi bil Trajkovič poleg. Kier je bilo treba predrznosti, poguma in neustmšenosti, izbral je Trifaovič goiovo Savo Trajkoviča, (Dalje.) Stran II »EDINOST« Stev. 61 V Trd tu, dne 2. marca 190& DOGODKI NA BALKANU. SRBIJA. DUNAJ 1. „Montags Rerue" javlia iz Sarajeva, d* je neka srb3ka banda udria v novipazursk; sandžak in zasedla neko pozi- ciio. — BELI GRAD 1. Vest, da je Turčija prepovedala preT&žrnie orožja v Srbijo, ozna-čajo ca merodajoem me~*tu kakor neresnično. Vest je bila prouzročila v Beleingradu neugoden ntis. BELIGrRAD 1. — Vsi liati so objavili vtakni komunike, v katerem se opozarja prebivalstvo, na- ne veruje vestem, ki se pojavljajo. Čeravno jo Avstro-Ograka ukrenila razne vojaške odredbe, bo vendar cdnošaji med Srbijo in Avstrc-Ogrsko pravilni in vlada želi, da se c hranilo take tudi v bodočnosti. Bojazni o : a vazi; i Srbije in o zasedbi Belega-srada so neutemeljene. Srbija popolnoma zaupa Evropi. BELIGrRAD 1. Dane a je vlada isdala j sledeči oficijozni komunike: Ker je mednarodni položaj na balkanskem poluotoku ne- j prestano skaljen in ker je pričakovati, da se; ta polcžaj razjasni, je seseda naravno, da 89 j na vse strani razširja množica vznemirjajočih j in izzivajočih vesti. Kraljeva vlada je v polni sresti svoje odgovornosti prevzela težko misi O, da skrbi za koristi in pridobitve srbskega naroda. Dau na dan dela korake, da se porodom pogajanj o mednarodnem položaju na balkanskem poiiiofcoku čuje pred evrop. sodiščem tudi srbike želse iu da o istih razpravlja. Oprti na dosedanje od Evrope priz&ano popolnoma pravilno vtdfenje, zaupa kraijeva vlada neo-»aj&no na pravičnost Evrooe in na nje dobrohotnost nasproti Srbiji. Vlada je namreč prepričana, da je Srbije s svojim vedenjem ugodila pričakovanjem Evrope. Istočasno pričakuie kraljeva vlada od državljanov, da bodo s popolno reservo vspre-jemali različne vznemirjajoča vesti, ki prihajajo večkrat iz vrlo sumljivih virov, izlasti ker zamore biti vlada prepričana, da kraljeva vlada pozorno zasleduje razvoj dogodkov. — Čeravno je sosedna monarhija ukrenila resne vojaške priprave in kretnje na meji, je bila Srbija doslej v pravilnih cdnošajih in kra-I e?ft vlada želi, da ostane tudi v bodočnosti. Vse govorice o napadih na meji iz Belegagrada in iz drugih obmejnih krajev so brez pomena, dokler ni Evropa, v katero popolnoma zaupa Srbija, povzdignila svojega glasu. Zatr. se naproša občinstvo, da ne veiuje t neresnične vznemirjajoče vesti. — Kraljeva vlada ie pred Evropo odgovorna za korektno vedenje ob mejah in zato se od vedenja vsakega pričakuje, da bo odgovarjalo srbskim koristim in da bo kraljevo vlado v sedanjem resnem trenotku v vsakem oziru podpirel z besedo in dejanjem in e popolnoma korektnim vedenjem. DUNAJ 1. „N. Fr. Presse" poroča iz Belegagrada, da vlada tam veliko razburjenje proti Rusiji radi vesti, da je Rusija pristala na prediog francoako-nemškega posredovanja. Skoraj vsi listi govore o novem izdajstvu, ki ga ie izvršila Racija na srbski strani. „Politika" pravi, da ni prvič, da pušča Rusija Srbijo na cedilu. Srbija bo morala izbojevati boj aa ž.vljenje in sairr. Glasilo napiedniakov „Pravda", ki je »aje v zvezi z ministerskim predsednikom No-vakovićtB pravi, da ni Rusija storila diuzega, nego je da'a prazne obljube prestolonasledniku in Pa^ eu. Sedaj ne preostaie druzega nego voina za čast in ugled dežele. LONDON 1. „Dsily Mali" piše: Pričakovati je. da predloži Srbija v kratkih dneh noto komueozacn, ki jih zahteva. LONDON 1. „Dailj Teiegraph" piše: Želja Srbije po svobodnem potu do Jadranskega morja se mora vsem njej naklonjenim ljudem zdeti izvedljiva tudi brez teritorijalne kompenzacije. Med Sibijo in Ćrnogoro se zgradi lahko železnico v svrho trgovinske zveze in se jo postavi pod kontrolo Avtiro-Ogreke, al* pod izrtčnimi določbami, da se ne sme Avstro-Ogrska mešati v promet med Srbijo in morjem. Ako bi bila Avatro-Ograka pripravljena v to priroliti in zapričeti pogađan a nii tel podlagi; ut~gne priti do trgovinskega dogovora, ki postavi Srbijo na zdravo gospodarsko podle^o in cmogoči monarhiji, da se častno umakne iz položaja, ki je poln nevarnosti. Grof Forgach se povrne v Bel igra d. BUDIMPEŠTA 1. Avstroogrski odposlanec v Belemgr^du grof Forgach se mudi sedaj v Budimpešti. Čim mu poteče dopust, se povrće v Beligrad, TURČIJA. CARIGRAD 1. Razun poročila iz Soluna, da je tamkai bo kot končan, so dospele semkaj t»di konzularne brzojavke iz Skadra, Mitrovice in Janine, ki pravijo, da ie bil proglašen konec bojkota. Sličnih poročil je pričakovati z drugih konzularnih krajev. Največ težav jo pričakovati v Bejrutu in v drugih sirskih pristaniščih, kjer je postalo nižje ijud-si.o vsled oslabljene državne &vtorite-.e jako razposajeoo. i CARIGRAD 1. Francoski list^S araboul-41 »eni, da sporazum med Avstro-Ogrsko in; Turčijo pomenia skoraj gotov mir na Vztoku.; List ie mnenja, da se ohrani mir, toda vspričo j „ri^tih agitacij so možna presenečenja. —j „Le*aote Herald« čestita Turčiji ter Avstro-, Ogtski in nje državnikom, da so tklemli spo« razum, koriste® za obe državi, — Mladoturški \ „Šurai Unaet" konsfratuje. da je rešitav srb-i bk:ga vprašani a v Petrogradu. CARIGRAD 1, Ob razkladanj L!oydo-i vega parnika „Bukovina" je prišlo do prija-Iteijskih manifestacij med turškimi pristanišČ-j ni mi težaki in posadko parnika. D^lo so pri-; čeli z vskliki „Živila Avstrija!" „Živila Tur-■ čija 1" Parnik in prevozne ladije so bile v j zastavah. CARIGRAD 1. Vsprejena, ki so ga pri-! redili na Dunaju ministru za unanje stvari i Rifaad naši, je napravil v vseh turških krogih dober uti3. Avtonomija Albanije. Iz Soluna javljajo: Albanski prvaki Albert Ghika in Ghini Kaatrijota poplavljata } vso Albanijo z letaki, v katerih poživljata albanski narod na skupno akcijo za avtonomijo Aibanijo. Obojica dela na to, da se pop-neta na albanski prestol. Narod in albanski odbori ae vedejo nasproti temu jako hladno. Albanci proti grškemu patrijarhatu. V vilajetih Bitoije, Jaaina in Skadar se opaža med pravoslavnimi Albanci neko gibanje, ki gre za ten, da se v Makedoniji | zmanjša upliv carigrajskega grškega patrijarha. \ Znano je, da so si Albanci takoj po progla-1 šen^u U3tave prizadevali, da svojemu jeziku j pridobijo večo vrednost in spoštovanje. In če- ] ravno je albanski jezik uveden v šolo kakor : učni jezik, je vendar v cerkvi ostal v uporabi' grški jezik, in je bil albanski celo prepoved n. Albanski odbor v Korici je pričel akcijoj in so sed^j vse pravoslavne občine zahtevale j od vlade, da zamGrejo na službi božji elu-: žiti spojim jezikom. Povsem gotovo je, da pa-trijah uloži pri turški vladi svoj veto, toda Albanci ne odjenjaio od svoje zahteve, da se albanski jezik uvede tudi v njih pravoslavne cerkve. KOLIN 1. „Koln. Zeitung" poroia iz Belegagrada, da zabrani Turčija vsled protestov Francije prevažanje za Srbijo namenjenega vojnega materijala. BOLGARIJA. DUNAJ 1. Bolgarski car Ferdinand je včeraj prispel semkaj iz Pčtrograda. DROBNE POLITIČNE VESTI. Dalmatinsko jezikovno vprašanje. Dalmatinski listi poročajo, da je deželni odbor potom namestništva poslal mini-sćerakemu predsrdniku obrazloženi protest radi zateganja z rešitvijo jezikovnega vprašanja. Dalmatinski namestnik Nar-de ili odpotuje, kakor poročajo iz Zadra, te dni na Dunaj, da poroča o svojem zadnjem potovanju po južni Dalmaciji. Nova češka stranka. — Pizenski „Obzor" javila, da je zveza čeških malih posestnikov imela »hod, na katerem je sklenila OiGOvati stranko povsem svobodno in neodvisno od socijalnih demokratov ter osnovati organizacije po vseh delih češke kraljevine. Zveza, ki ima baje 5000 členov, se je najodločneje izjavila proti agrarcem. Husov spomenik v Pragi odkrijejo 6, julija 1915, na petstoti dan, ko ie bil Hus v Koitnici sežgaa na gromadi. Spomenik bo stal na starcmestnem trgu. Minister Abrahamovicz člen gospodske zbornice. Govori se, da bo poljski minister Abrahamowicz po svojem odstopu imenovan dosmrtnim Členom gospodske zbornice. General Klobučar — glavni poveljnik v vojni Jp roti Srbiji? Madjaraki listi lavljajo, da bo v slučaju vojne Avstro-Ogrske proti Srbiji vrhni poveljnik OD3racij3ke vojske avstroograke generai pehote Klobučar, sedanji glavni poveljnik ogrskega domobranstva. Dnevne vesti. Gg. odborniki polit, društva »Edi-nostc se uljudno vabijo, da se udeleže današnje redne odborove seje ob 7. uri zvečer v pisarni dr. Gregorina in dr. Sla-vika. Predsedništvo. Civilno-sodni depozitni urad. Pravosodni minister je imenoval predstojnika civilno-sodnega depozitnega urada v Trstu Frana Korenčana ravnateljem depozitnega urada ad personais. Iz sodno-kancelijske služba. Imenovani ao : C. k. jetniški paznik Tomaž F 1 e g a r kanceliiskim ofici-alam v R >viniu, kaacelijski cit^ijal ▼ Aidovščini Anton Petri č kanco-ii-itom t Podgrad'j, kaacelijski praktikant I Fran S m e c c h i a kancelijskim asistentom v Trstu. Moderni pedagogi — v Avstriji. Ubogi I miai?tri v Avstriji! Ta vsklik mi fiii iz ust ! vsakikrat, ko odpiram katarikolisibodi list. Vse vaa tepe in gra^a! Naštevajo vam vse grehe, ki ste jih naredili in jih Š9 delate ; očitajo vam vse možne slabe lastnosti, ki jih imate. Karkoli naredite — ni nikomur po volji. Toda poiolažite >e ! Zagotovljeni bodite, da, če vam nikdo v državi ni hvaležen, sem vam vendar jaz toliko bolj. Z .sledil sem na vas lastnost, ki je menda nikdo ni opazil. Vi ste namreč najpopolnejši pedagogi in vzgo-jevatelji pravih državljanov. Vporabliate vsako sredstvo, ki je imate na razpolago, samo da ž njim oirečujete svoje srečne sodržavljane. Kaj so proti vam politiki drugih držav ? Nič. Saj ti ne znado še, kako 'sa pridobiva državi pokornih, patrijctičnih in zvestih državljanov. Da so vaše zasluge do države neprecenljive, sem prišel do prepričanja, ko sem Čital v „Edinosti" članek »Slovenci . veleizdajalci". Ali z ironijo na stran! Naš slovenski narod (tako je čitati v Članku) je nailojalneiši in najvdanejši v mo-Inarhiji. Da ja bilo temu res tako, ne bom zanikal. Da pa bi moglo priti kedaj drugače, je tudi res. Saj delate vi na to z uprav : rafinirano iznajdljivostjo. Nam Slovencem in Slovanom sploh prikrajšujete vse, kar nam je | potrebno, da bi se izobraževali in napredovali. In mi smo vendar tudi ljudje. Ali ni-j mamo tudi mi pravice do obstanka, do življenja, do napredka? Vi nam to pravicD odrekate. In kakor da ni to dovolj, nas hočete še preganjati po vrhu. Zdi se, da tudi pri nas hočete začeti z gonjo, ki ste je uprizorili na Hrvatskem in Češkem. Vi ne poznate politike ljubezni. Vaša hčerka je politiki preganjanja, politika sovražtva! Ali pa zahtevate morda od nas. da bi se mi večno ravnali po izreku : „Če kdo tebe s kamenom, ga pa ti s kruhom 1" Sovraštvo ne more roditi liubezni, Tudi mi ne moremo vam vračati ljubezni za. sovraštvo. No moremo in nočemo. To j e! edino vaše delo! Take ste nas naredili vi! In s tem sem vam. dragi gospodje, .ministri, pokazal — ako niste še prej tega ! vedeli —. da imate vendar na vašem delu za; blagor države ras velikanske „vspeheV Basta ! Opazovalec - „veleizdajnik", i Torej — bojkot! Moža, ki je prvi naf | naši materi zemlji uporabljal to sredstvo, bi i kar poljubil. To vam je moral biti ženij ! j Saj vidite! Če nam je Sena skuhala slabo! : kosilo, jo bojkotiramo. Če nam ni kdo po j j volji — posebno naši preljubi sosedje „Ita.i-' J jam" —f pa jih bojkotiramo, če imamo hudo; ojstro zimo, pa jo tudi---ah, pardcn!- Le proti naravi nam ne pomaga to olje Ali proti neki novotariji iz zadnjih dai bi je jaz priporočal. Menim brezpotrebno italijansko mašo pri Sv. Ivanu ! Čemu bi hodili k tem mašam, ko imajo Svetoivančsni svoie stare običajne službe božja ?! Italijani ne bodo gotovo zahajali v našo župno cerkev, nas ne bo — in dokazana bo ad ocutas ne-potreba te rnaš^. Radi tega pa ostanemo isti dobri kristijani, kakor smo bili doslej. Pika. Upam, gospod urednik, da vas no postavijo na „index" radi teh vrstic. Vernik. Iz Sv. Ivana. V nedeljo popoludae 6e je vršil tukaj pogreb Rikota Koren, ki ga je f»mrt ugrabila roditeljem v najlepšem cvetju življenja. Udeležba je bila ogromna. V počeščsnje spomina predragega Rikota Korena podarila sta Vera in Miian Ponikvar ženski podružnici sv. Cirila in Metcda 4 K. Svoji k svojim 1 Prejeli smo: Tržaški Slovani imamo v svoji sredi prvi in edini eiektro-fotografski atelje. Gospod Anton Jerkič pa ni le edini slovanski fotograf, ampak priporočati se ga more vsakomur, ki želi imeti res umetno icde aue blike po jako nizkih cenah. Največe važnosti pri fotografiranju je navadno primerno vreme ; toda ta pogoj odpada pri našem Jerkiču, ker on slika le cb 1 električni razsvetljavi. Pisec teh vrstic se je dal slikati že pri raznih tržaških fotografih, a tako dovršene slike, kakor mu je napravil g. Jerkič, ša ni dobil. Vkljub veliki umetnosti, ki io ima Jerkič in vkliub temu, da v Trutu nimamo d:uzega našega fotografa — se naše ljudstvo še vse premalo poslužuje tega narodnega podjetja. Zapomnimo si torej enkrat za vselej, da je in bodi naš fotograf edino le g. Anton Jerkič ulica delle Poste štv. 10, I. nadstropje ! Pojdite tja vai, ki želite imeti lepih slik in prepričajte se, da je Jerkičevo podjetje re* vredno, da ie podpirano vsi ! Svoji k svoji « ! Vodomer. — Izum Slovenca. Nudila se nam je prilika, da smo si v Rojanu ogledali in proučili neko novo iznajdbo, katera je napravil Ivan R e n č e l j, c. kr. višji oficijal ina deželnem 3odišču. Ta izum je nove vrste, I vodomer, ki je že pateatiran v Avstriji, i ! Franciji i« Be'g; i po tamošnjih povlastuin-'skih uradih. Razuu tega je prt-dložen v patentiranje še nekaterim drugim državam. Ta no~i vodomer je važen zato, ker se pritok iz iztok tekočine giblje s pomočjo ta •ljičaatih porival (kolbenschiaber), katere premica hipno razpenjajoča se pero v smeri njihove dolžinaks oai. Pero napenja valjek v i svojem vzdigovanju, ki pro jzroč» pritisek vode. Tekošma, ki prehaja skozi aparat, se m=ri po količini, to je po množini, ki je v listini skozi pretekla. Vsaki vzdig valieka je prenesen n«* merilo, katero aasnača količino iizgaane vod3. Voda iahko teče iz aparata najpočasneje, ali pa tudi z vno silo. ne da bi to uplivalo na točnost merjenja. V blučaju, da se je delujoči aparat radi katerega-koli vzroka vstavii, na more več voda skezi in odjemalec voda ie naravno primoran, da to prijavi vodo-oskrbujočemu zavodu, ker drugače bi ostal brez vode. Aparat je pripraven za merjenje tudi drugih tekočin, ki sa nakajajo pod primernim pritiskom, ker ns delovanfe aparata nima ni-kakega vpliva prememba tlaka tekočine, ki jo je meriti. Aparat deluje isto tako natančno tudi pod največim tlakom, seveda v kjlikor to dopušča odgovornost njegovih aten. Radi svojih lastnosti more biti aparat vsprejet po merosodnem uradu. Kakor tak bi si kmalu našel pot v tovarne š >ir:ts, r»fi ;e-rije petroleja, tovarne piva itd. Aparat je tako zgraien, da se more brez ovire združiti z vodovodn mi covmi na mesto sedaj rablieaih vodomerov. Tak je torej ta novi vcdoiner, ki ga je i.'umil g. Ivan Renčeli. A poglejmo seda , je-li i*ti bjlji ii praktičneji od s'Janjih vodomerov turbin-ikega sistema ? Vodomeri na turbino merijo količino p rabljeno vode po brzini njenega iztoka. Ti vodomeri ne mznauajo porabo vode, če teče v tanki niti in na tem se zna okoristiti marsikatera gospodinja. Dalje, ako se tek vodomer vsta?i, prehaja voda nezudižano skozi in odjemalec vode ni prisiljen tega prijaviti. — Prdinemba tiaka v vodovodnih ceveh tako zelo vpliva na te aparate, da meroaodai urad izdaja svoja spričevala z izrečno navedbo pritiska, pod katerim jo merjenje aparata Še zanestjko. Pritisak v ceveh pa ue more biti nikdar stalen, ker je odvisen od količine porabljene ved-j. Drago nam je, da moremo naglasiti, da je g, Ivan Renčelj, irumitelj novega vodomera, ki umo ga gori ophali, Slovenec. V svojem Evobodnem čaiu; izven službenih ur, sa posvečuje g. R:nčelj povsem samouk raznim tehniškim in mehciniškim proučavanje« ter si je vredil na svojem sta ao vanj u v Rjianu celo mehanično-tehnično delavnico. Nabavil si je jako lepo knjižnico, v kateri smo videli , naj nr veji h knjig najmoderneje tehnike. V svoji j delavnici se uči in dela kakor pridna mra7lia. ! Sedaj se bavi s popolnitvijo nekaterih drugih ; svojih izumov, ki jih obelodanimo o svojem ! času. Za sedaj opozarjamo naš industrijski ! in trgovinski svet na gori opisani novi vodo-: m?r ter priporočamo, naj bi se nalel kateri j icdastrijalec ali kapitalist, ki bi mogel in hotel spraviti ta izum v trgovino. Zahvala. Podpisana se tem potom naj-uljudneje zahvaljuie vsem onim, ki so na kakršen ibed način priDomogli, da je nje ples na pustno soboto 20. t. m. v>estca:i3ko dobro v&pel. Posebna zahvala bodi izrečena gg, iz jurije, plesovodji g. Josipu Bizjaku in sploh vsem vdeležnikom plesa. Vstopnino so preplačal: dr. Mandić, in N. N. po 2 K. — Srčna hvala ! Šentjakobska mladina. Tflaiks maia kronska. „Piccolova" farbarija- Včerajšnji „Pic-colo" je imel senzacionalno ve it o n^keoi novem poskusu tajin^tvenega mnri'.ca kočija-žev. Vse je odgovarjalo znakom znaaih treh zločinov: kočija, koči.iaž, kraj iz.en mesta, mlad človek, širok meh?ik klobuk in — „Pic-coIova" fantazija. Vsa stvar se namreč reducira na bolne živce kooijaža, ki g* je imel b:žkone tudi p-jd kapo in potem na razne „Soče", ki so jih izmislili v „Piccolovi" re-dakaciji. Odmev nezgode. Mornar Svetko Kur.ć, st»r 16 let, iz Zadra, ki je, kakor smo poročali, padel na parniku „Argentinia* z vi-soSine 8 m, je v boinišaiši umrl vshd nastalega pretresanje možganov. Kolizija med tramvajem in kočijo. Pred-sinočnjem zvečer okolo ure in četrt je j kočiaž Andrej Peštl vo:il s svoio kočijo štv. i 68 gor po Korzu v smeri proti varijetnem gledališču „Eden". V isti »o sj nahajali šef pomorske vlade, miniaterijalni svetnik Dal es in d*a druga go-poda. Ko ie kočija prišla do ul. Pjnterosso, je troil s kofciio tramvaj*ki voz proge ul. KandJer—ladiedelnica pri Sv. Marku, ki je prihajal v veliki hitrosti doi po Korzu. Voznik istega Colotnbin, ki se nah«m ! še-le 8 dni v službi, ni dajal nobenega zna menja z zvončkom na ovinkih ulice. Po sunku je tramvaj šel še za kakin 30 metrov naprej. — Kočijaž Peštl je vsled sunka padei a kozla in dobil veliko bunk. Kočija je bila znatno poškodovana ; tudi konj je bil ranjen na spredn.i nogi. Na policiji se je potom prič dognalo, da je krivda le na tramvaj-tkem kondukter;u Colouabini. Tramvajska draiba — generozaa kakor vedno — noče pripoznati poškodb, provaročemh po nespretnosti njenega uslužbenca. Kočjftž Pešti pa je odločen nastopi;:, če treba, tudi pravdno pot. Hud prelep. V gostil ai „Ali" Anti ca Ssr-della" v ul. Capitelli št. 3, ki jo vodi Alo z Zachett^, so se nahajali včeraj zvečer tudi ko tla i- Lovre Ca isan. star 23 let iz Pule, ter kositarja Anton Kraus, star 26 let iz Trsta in Emil Riszetti, dalje Nikolaj Scar-nelio in Biscio Nadillo. Ko je priš a ura zapiranja gostiln se isti niso hoteli oddal iti. Gospodar jih je prisilil v to, ali Kmus je planil proti njemu ia ga ranil z nožom na ' vratu ; potem je zbežal skupaj s svojimi to-I variši. — Ob 1. uri popoiunoči je Kr*'is ! vstopil s svojimi tovariši v kavarno rAtl?Ea-ropa Pelice", "»ii kmilu za njimi je prišel tudi redar, ki jo Krauaa aretiral. Kraus se je prt tem vr*;ei na tla, dočim so njegovi tovariši planili ur.a rodirja, da rešijo arntiranca. Najbolj besno se je pri tem vedel Clevisan. Po prihodu družil redarjev so Kraus* in C!e-visana odpeljali v ul. Tigor. Koledar in vreme. — Danes: Sim-! plicij pap. — Jutri : Kuaigunda. Kvaterna V Trsta, dne 2. marca 1909 »EDINOST« štev. 61 glas camestništva, pogoji pod katerimi so se imeli konji kupovati, kakor tudi agitacija, ki se je bila v ta namen razvila po deželi; so bili vzroki ki so pridobili konjerejce in njene prijatslie rekli bi, iz vse naše dežele v Gradiško. Ta si vidi! konje iz Furlanije, Goriške okolice, iz Ajdovščine, iz Kobarida, iz Tcl-mina, iz Brd i. t. d. Vseh konj je bilo baje okoli 200; pa če tudi je bilo nekaj manj vrednih ali noosobnih. vendar je bilo dokaj lepih konj. Uradna komisija pa ni sprejela ali kupila nobenega. To je bilo spiošoo razočaranje. Ta strogost komisije nam je v resnici nerazumljiva in ne vemo si kako raztolmačiti njeno postopanje. Zatorej dvomimo zelo če bo vlada e takšnim strogim, lahno rečemo neopravičenim postopanjem svojih organov oziroma komi,re dosegla pravi namen spodbuditi našega kmetovalca na zboljšanju konie-reje na Goriškem, ki je žalibig tako bkzo splošnega propada. Najboljši konjerejec, ki je imel do eedaj še količkaj veselja do konjereje mora ga gotovo zgubiti. I»tega dne so se oddajali kmetovalcem, ki go ye bili za to p-igla^-ili erarični konji v rabo pod zelo ug« dnimi pogoji. Vesti iz Istre. Občinske volitve v Vodnjanu. Namest- n štvo "e razve)jiviio zadnje cbčinhke volitve v Vc dejana, na katerih je zmsgaia krščansko-socijaliia stranka. — Italijanski liberalci se volitev niso vdeležili, ker so trdili, da so bile predpriprave za volitve nekorektne. Nove društvo. — C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : »Hrvatska čitaor.ica" v Vfelanu (na Cre3U). Tujci v Opatiji. Oi 1. januarija do 24. februari;a 1909 je obiskalo Opatijo 3363 oaeb. Od 18. do 24. febr. 1909 je na novo došlo 789 gostov. Dne 24. febr. 1909 je bilo cavzcčih 2582 oseb. Vlom v občinski urad v Sanvinčenti. V noči od sobote na nedeljo so neznani lopovi ulemili v občin »ki urad v Sanvinčentu. prevrtali blaga no in odnesli ves denar. Razpisano je do 15. t. m. mesto občinskega zdravnica za Buzet in Roč s sedežem v Buzeta. _______ Vesti iz Kranjske. Shod voiilcev v Ljubljani. V „Mestnem domu" se je vršil v nedeljo dopoiudne shod volilce". ki ga je sklical državni poslanec Ivan Hribar. Shod je bil dobro cbiskau predsedoval fmu je občinski svetnik Kozak, vlado je p i zastopal polica tudi pred!"g eovo-nikn glede tretje želežniSke zvezo s Trs^.m in z Gorico. Govornik je trd 1, da Slovenci niso v parlamentu te le ničIo surovo in kuhane, vino, pivo in likerji v bateljkaa Itd. Specijaliteta praških in S X>t.nJ< i&kih grijati. Poštno poailjatve po zmernih oenah. IUflN POLfiTO Velika zaloga manifaktur- nonss hInna ur* °GledaL slik in po IRHjci UUVJd meri izdeicfiih oblek po najzrr.ernejših cenah. Plačilo na mesečne ali tedenske obroke. Pisarna : ulica JKadonnina It. 34 l. nadst. PRODAJALNICI ŠVICARSKIH DR JiSIP OPPENHEIM L| urar in Izdelovatelj časomerjev t £rst Corso štev. 5 (blizu knjigarne Vram) BOGATA IZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Stenske ure z modernim zvonilom. PRSTANI, UHANI. VERIŽICE Itd. pcTzmernih oenah. PopraTljauje se izvrši po đog. cenab in z carancljo ■ Kaši] a ni ireč! Pastiljke za prsi so edino sredstvo proti kašlju prehlajenju. hripavosti in vsakemu vnetju v sapn.h organih, škatlja z navodilom stane 70 stot. ter se dobiva samo v lekarni =- PRAXMARER (Ai due mori) Trst, Piazza Grar.de - Mestna palača. - Tel. 377 Nova prodajalnica ur in dragocenosti G. BUCIHER (ex drug Drag. Vekjeta) j COHSO Stev. 36 — TRST lssprstl prejisj! prodajal. I/RAB 7EKJET. Bogati izbor zlatanine, srebrnlne, dragocenosti In žepnih ur. Kupuje in zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema narotbe In popravlja vsakovrstno, srebrnlno in žepne ure. Gene smerno. PEKARNA in SLADClCARNA VINKO SRERR, Trst, ni. flttjuEdotto 15, podružnica ul. Niramare 9 V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa £ specijaliteto za čaj. Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni._Spoštovanjem_V. SKERK. Javna zahvala. . Podpisanemu je umrla hčerka. Ob tej priliki mu ie Podporno pogrebno društvo v Bazovici hitro iu točno izplačajo po pravilih določeno podporo. Zato smatra za svojo dolžnost, da se temu društvu javno zahvali in priporoča vaščanom, naj se oprimejo tega velekoristnega društva. BAZOVICA, 28. februvarja 1909. _ ANTON LEBAN. Trgovina z manifakturnim blagom A nt. Sanziii pok. Frana TBST — ulica Barriera vecchia štev. 11 VELIKA IZBERA: barvanega fuštanja in lavantenircd-tava cirkusa Besini. Ta cirkus je na dobrem glasu za izza, lan.ke^a let^, ker ima d>bre moči toiiko za; proizva aa e telovadue v zr^ku kolikor na tleb. Ravnatelj družbe gosp. R. Bedni pa je, tudi pokazal, d- je razsoden mož. Vsled so-; botiie d monttracije, ki smo jo bili objavili v. n*;del ski številki, ie že i*ti dan prepovedal; nastop dotičnih dveh amazonk v italijanski; inilormi, ai je izz-ala v soboto taksen odpor! cd s traci občinstva, ki ni »oglašalo a takim j provokatoričiiim nastopom. j GLEDALIŠČNA DVORANA ulica Domenico Rossetti 4. ilarijoneti-tJČna družba. — Danes (torek) predstava ob 5. j m pol. _____j Društvene vesti. Pevcem pevskega društva „Kolo4 se naznanja, da bo jutri (sreda) točno ob . uri zvečer pevska \a.ia za moški zbor.^ Vj petek ta?no ob isti uri bo vaja za mešani j zbor. — Pevci in pevke bo saproSeni, da r>ride o tofno ob določeni uri k peviki vaji. j TELOVADNO DRUŠTVO rTRZ. SOKOL41 uljudno vsbi ra s^oj IV. družabni večer, ki se bo vršil v, 3cbct:>, dne 6. marca v veliki dvo-: ■ rani „Narodnega doma4* s prijaznim i sodelovanjem režiserja slovenskega I gledališča brata Verovška, gleda-liščnega igralca gospoda Veble-ta, drustve- ■ nega ! e^esra zbora in godbe pešpo-ka št. 93, Mej progiamoOi bo sodelovala šaljiva pošta ; ( po izvršitvi istega se bo vršil pies. Na zdar 1 Veselični cdsek. i%J> O a r q v U Za Svetoivansko podružnico družbe sv. C;rii* i a Met idija ao nabiali Matički v Ne-godet-vi hiši, praznujoč pustni četrtek K 4*12. Zu opravo otroškega vrtca na Vrdeli je darovalo Gospodarsko društvo na Frdeniči o priliki občnega zbora K 20"—. V i$ti namen je nab al g. Kral, finančni rcspicifent pri Bvci:h prijateljih K 7 60. Hvala vsem darovateljem. — Ob enem na7nan a c:;, da so nabrani denar vlaga v „Trž. posojilnico ia hranilnico" in sicer za podružnico sv, C:rila in Metodija posebe, iu za epra^o otroškega vrica na Vrde'i po«ebe. Za veliki Ciril-Metodov ples zdužene s'ov n^k-f iniadme aopos a' je gosp. Štefan Beringa učitelj na Občinah K 4, isti za 42 sr^ček K 8'40; Josip Uičakar, ravnatelj „Tež. posoj. in hrao.B ▼ T-rstu K 2; Bralno iu pevsko druševo „Zvon" na Opčinah 5 kron. — Vstm vrlim rodoljubnim darovateljem iskreča hvt.l>. Nsdaljne prispevke proei se dopošiijati na ugl. „Jadran-ko bafjkoM v Trstu Mli na g. Viadko Ternovec t. č. bIa;a»Gik Trst Fontana 4. Za podružnico družbe sv. Cirila in Met v Škedjju se je nabralo v veseli družbi v gosti ni „Kons. druš;vau K 418 stot. ^ar. dsiav. organizacija Jutri, dn3 3. t. m. ob 7. uri zvečer se >o vršil zaupni sestanek železničarjev državne zc južne železnice. Ker so na dnevnem redu zelo važile stvari, *o naprošeni vsi členi železničarji, da se tega sestanka v velikem številu udeleže. Odborniki koasumne zad-uge so napro-Tcni, da se polnoštevilno udelcža odboro*e stie, ki se vrši danes zvečer ob 8. uri v I-»i o štorih N, D. O. Vesti iz Soriške. Novo društvo. C kr. mimest&išfvo je v7-Io ta znauje pravila r.cvega društva : ,Kmečko izebrarevairo društvo Bukev" v Trnovem (pol. r krfcj T.Jmit). V Štandrežu pri Gorici bi se bila zgodila xm&!u velika nesreča pri motorju na bencin. Štiri osebe, ki so gledalo v zaprtem lokalu k ko motor teče, padle sovbo ena za drugo v omeđi°vico. — Iz smrtne nevarnosti jih *e šiitt deklica, ki je pi:š a tudi iz radovednosti gL'dat novi stro1. Slovenska Čitalnica v Gorici. Iz Gorice: ° > m—tu kreži ve»t, da ]e ves cdbor slov, Jitdnice odstopil. Poved teinu koraku je h>.je zadnji slabo *speii predpustni ples. Sicer priobčujemo to z vao reier^o. V Biljanu je umr! Jak. Kožiio, obč. it: res ia ia vrli rodoljub. Pogre b se je vršil v ned 1 o, dne 28. februvariia ob veliki ude-.ežbi občinstva. Pevsko druStvo ^Lipa^ t r^i^ana au je pelo ob krsti običajne žalo-Oifinke. N. v. m. p. ! Vojaške vaje so pričele po B:d h in bo tam cb meji k nceotriranH vsa brigada. Remontni semenj v Gradiški. Iz Gcrice: Kakor je biio po časopisih razglašeno, vrsii S3 ie minelo soboto doe 27. m. m. v Gradiški cb Soči remontni semenj. Dotični raz- IV »EDINOST« ster. 61 V Trstu, 2. marca 1909 lavnic v Ljubi ani, ki 30 ie tjo s^m eupcra <2 segel pri prejšnjem ir.iniutru Berschatti. I ' j da ucvdo že prihodnje leto da jale dela ti?cč:m dcifcvcev. Gleče bojkota p goromik omenil, cte so z istim zaieli Nemci, ko ee o tem Slovencem še ni sanjalo. Oa protestira proti krivic Bazornm, češ, da niso Nemci * LjuMjaci v,.rni življenja. Go?ornik je nada»ja obljubil, da r.a razpravi o rekrutnern kontingentu pridejo dogodki 20. septembra do korenite rasprave. Zaključenje parlamentarnega zasedanja smatral je govornik kskor posledico u.ianjeea položaja. Preganjanje na Ćeskem da ?e popolnoma ponesrečijo, čefifci narod na da bo *laćo kvitirai a trm, dr- pride Kicfač r prihodnjo zbornico z najmanje 40 pristali. — llinisferski predsednik Bienertbt ki ie v 87ojo miniaterbtvo pcz^al slovancžrca Siiir^Lha in H: henburgerja ima prav za prav največ zasluge na tem, da so se slovanske stranke združile v „Slovansko Jednoto", ki sme no j\iavtb pol]:kega kluba računati tudi na njegovo podporo. Gevornik je za redno poslovanje parlamenta, ne pa pod vsako ceno. Nasproti sedanji vlfcdi smo v opoziciji, če bo treba so ne bomo uatrsšiii niti obitrukcije. § 14 in zaključenja zbornice se L-i treba bati, kajti uoanji politični poležaj, kakor tudi kredit države zahtevata delavni parlament. Le potom prsvičoe narodnostne avtonomije je možna srečna bodočnost v Avstriji. Ta avtonomija bi sicer dovfdia do federalizma, ali ta je, kakor kaže Švica, nara.nost, idealen sistem. Govortik *e je nato bavil z unanjo politiko, izpraznienje no?:pazarsk€ga sandžaka je označil kakor nerednost, ki jo js pripisati berelinskemu vplivn, da bi sanažsk prišel nazaj v turške roke, ne pa v srbske, k:.r bi seveda pomenjalo jez „Drargu"* proti vzteku. Parlament mera izlasii skrbeti za:o, da ne pride do vojte. ki bi utegnila postati svetovna. — Najprej pa je za monarhijo potrebno soglasno, na enakopravnejša sljne'e scbuasje vseh naredov. (Živahno cdobravan;e in ploskanje.) G. trg^v^.c Rozman ;.e pren!ag*l resolucij p, s katero se državnemu poslaccu Hribar u izraža zaupar;e, ee prciestira preti sestavi no? ga ministerstva, proti katerem naj pcslanec zavz&me n&jstrožio opozicijo in ee konečeo pozdravlja r.ovo .Slovansko Jednotoa. Resolucija je bila er ogl&sno vsprejeta in shod zaključen. Umrl je v Ljubijani odvetnik dr. Albin Kapua v debi 42 let. — Bil je rodvm iz Cel a. Vesti iz Štajerske. Na Lisci pri Celju so nsžli premog. —j Lestnica rudosleda je družba, ki je do c€- j davnega kopala pr&m^g v Pečcvniku. Gospodarstvo. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu svečanu 1909 je 248 tnrank vložilo KI 62.130 99 156 Strank vzdignilo K 4«.168|75, 8 Ft^aakhm i?p!sča:o se je hipot. posojil K 18 900. Siac>e branikih vleg K 1,744.485*16, Hipotcčnih pr.sc.ii K 1.268 114'19. Detarci promet K 323 288 20. Reforma kmetijskega kredita, Dr. Grab-je tIgž'1 v go«pod>ki zboraici iivoje-č".snc predlog, * katerim sa vlad« pczivg, na; č mprej vlt-ži v poslanski zbornici zakon - ki na>rt za r<:f ruio kmečkega krečit*. — Specijalna koaiisija e }o posv tovuia u načrtu, ki ga ie te;zadevno 6r-stav;i prediagatelj sam, ia je izdala poročilo. — Gla-ne točke Griibmfcyrje''Cg-i predl^gn ao: 1. zastavn« pravica L-a poij-kib in go-dcih posestvih te smejo ustanoviti le za neod poved-ii?e, v najdalje 60 letih v anuit t:-h cdpličljive terjatvo, 2, Terjate, ki y.h imajo na poljskih is g-.zds h pose -tvik kr d tni zHvodi, darezin) n,i javno polaganje račuuov. *e imaic, če ec: že se^aj na cč iime.o v a .uitetab. spremeniti v anuiteto* d: g ve, in s^ ima-o odplačati n&jdal-e v bO iet:h : dolžniku pa se j»'ora t«ati ir.i žno-t, da to d.,bo tudi skrajša. 3 P i vseh pri iln 11 prodajali po-jskih in jezdnih pisestev moiajo posredovati javni navedi (deželni hipotečni ravoči) v svrhi, da o&fctiju potega v»eh cdpovedljivih h potek, ki se ne da:o amortizirati. 4. Deželni zakono-dtjri zastopi nhi odločijo termine, kdaj fciopi ta krediSna reforma v vti aro. Razne vesti. Hrana lastavice. Ako se rf-čuna, da leta okiOg iasts»v:čji par cd 4. ure zjutraj do 8. ure zvečer, tcrei 16 ur na dan, a v3jko uro sanjo 20 kr.at hrapi svoje mladiče, sta biia Itra 640 krLt na dan pri gnezdu, V^ak nrmese vselej 10 do 30 žuželk. Ako računamo vselej 8;-mo 10 žuželk, da to skupaj *i408 žuždk. Za svojo lastno brano rabita sttra gotovo 600 žuželk, muh itd. Tako p«-rabi la3tsvičj<» cbiteij r.a dan 7000, na metec oa 210.000 žuželk. Ako porabita stara pr~; jnesec, k) s*a se sama, 30.000 žuž-ik, je tffch^ za lastavičjo obitelj s tedmimi glavam: za c-lo leto 576.000 žužeik. torej več nego pol nnli'ooa. Ako je v vasi ssmo sto parov; laatftvic,'pojedo ti s svojim potomstvom nad 57 mil. žuželk. Alkoholizem in slepota. Po dr. Hippelu, proiekoijs in zdravniku za očesne Dolezm Htidilbergn, je bilo 1. 1899 t celi Nemški ;39.."y9 i»iep\:ev, Oi teh ie bilo 16°/®=6633 i I siepiii t v* rojstna, a pr. 20°/o==7559 slepcih j vzrek sle^-cti ctt",'n.i;a (očesna bolezen novorojena dee^). SUpoio. ki ie nustopila! r starSi dobi &rovzro!;ii je alkoholizem pri 40,/»='15.118 «Iepcib. To jo cdtt-otelr, ki se je mcgel d~gnhti z ,30 s:gurnoatjo, a v J re-3iJc: bode Se več;*. To je tore.i tiko. kakor | pri KJabonmnih in idioti, pri katerih se je , tudi dognalo, da je 40 do 60#/a teh revežev; potorrjcev alkchoiičnh roditeliev. Senzacljonelen proc83. Iz Ciiricha po-j ročajo : Pred tukajšnjem porotnim sodiščem, se bo v kratkem vršila zanimiva razprava.; Bivši nadvojvoda Wolfling- toži nekeg-a, tukajšnjega lastnika lista, ki je izdal j roman o njegovem življenju. Na to raz-, pravo bodo pozvani kakor priče bivša saksonska prestolonaslednica Luiza, Viljel- j mina Adamović in več dvornih ličnosti. : Pomanjkanje žensk. V bogati Ameriki! opaža se še vedno pomanjkanje žensk,' dočim jih je pri nas še preveč. Ali to je povsem naravno. Vsako leto se izseljuje tjakaj iz vseh krajev sveta več moških; nego žensk. Tako kaže statistika, da sc je leta 1900 naselilo v Združenih državah 160.000 več moških nego žensk. V državi Montana bi vsaka žena morala vzeti po dva moža, ako bi sc hoteli ti ženiti. Se slabše je v Aljaski, kjer prihaja na vsako žensko po 11 moških. Razume se, da se tamkaj ženske zelo spoštuje ;n jim je lahko izbirati. : MALS OGLASI : Se računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se ra?una!o enkrat več. NaJmanjSa pristojbina stane 40 stot!nk. —*—— Plača se takoj. — — — Ahcniuimn gimnazijec daje pouk v si oven-niiOUl Vli ali £ lit. naprej. Anten Kette O:.čine ^tev. 1_^_14. |XAp qa izurjenega praktikanta papi-uate stro-Scub 5)15 ko za trgovino papirja. Ponudbe ;>od r Praktikant" na Edinost ^ I nnn r-r»hn meblirano. odda slovenska dru-LcpO Jt UUU žina. Via Fornace 1 A, I. nad. vrata štev. 10._______360 fpf^n in baio Podaja k G3RI iKk Sili Vincpnc DuSa, Trst. ul. Sao Lazz;.ro 5tev. 22. no 88 stotiak liter, in belo po 72 stotin k. — Za gostilničarje in krčmare dogovor' e cene.___2003 |Xpn oa Llauec, vešu tudi v trtereji. - Pertot, loLC Koj'an l-1*. 304 Zaloga obuvala in lastna deialnlca f m\ Vissntliii, ln\ ulica Giosue Carducci 31 , aia 3gm Velika Popra- g, SOI zbera ve se mM S možkih IzvrŠB- jj i In žen- jejo to- I S skih eno in X i čevljev solidno ■ j__|Sfl H BJB^I p« zmernih cenih Mirodllnlca: Apturo Castelregglc nasledniki G. MIZZAN — Trsi, Campo 3. Giacomo 2. - Tel, 12-2 Um ilroi - Mrv in m : Petrolej in špirit. Mrežice za Auerjevo fuč. (znamka zvezda) po 30 stolink. Bogomil Wmo mi arar t Sežani ima svojo noiro prcdti-lalRko v ur _», o ; - »-t T—' u?. Vinc. BellfrJ 13 nasproti cerkve svet. Antona novega Vsakovrstne verižic po pravih tov. cena V novi prodajalnics ==™ F. COSTANTINi ' | T^ST, ulica S. Liazzaro 15 oh strani cerkve sv. Antona novega — se prodaja — izvrstno olje po 88 stoimk. .T ^ 21 3> S, x k ========= skladliišče c^blek sa ssiošk^ ia dečku Trst; via S. Giovanni 15; I. n, fzr»ven Eestavracije Coopcrativa ex Ilaeker) sia 3lš leds^ske obroke obleka 83* {sowi«šii£ke za perilo i> t d- * f4a^ciogovornejše ©ene. aar Odprlo se je novo veliko sMadičče ia ts.petarlj * PAOLO GASTWIRTH v ui»ci Stadion št. 6 z veliko zbero popolnih sob vsakega s?oca in modsrr.9 risbe ter popolnih oprav za stanovanja. — Zadnje novosti te stroks. jgr Zamere si vsa&a ogleM, iis ga isi Pil prlmcras lqhm npn h Irkip Mmn lXn h MfiI LlUiu^U U" *M lil liil* \ u Prodaja ^cai keruzno perts Za posielje ^ vž -i f ulica Lfi n ft Pžjgtfta i (spi W Corc cr. ^^ ® ž S & §1i- mehanična delalnica Trst — ulica dei Trionfo 1 i.iTrSuje vsakovrstna kovaška in mehaniška deta eakor tu di aifcelovaijja. prvi urad u revizijo prizive ia injc nr- v davčnih zadevah — Trst, ulica, dell'Istituto S.O, IIS«, S. Spreiema sestavljanje pol za hišni, rentni- obrtni in osebni davek; preskrbuj« ' prizive proti pretiranim odredbiaam in potresenim klasifikacijam Uni js slerajao zmsm In tajen, _ Odprto od d. ure prcip, 801 s moro pogrelo p©d pisarita in prodajalna Uia Uircciizo Bdlinl st, 13. Telefon Št. 1402 Cpoleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon Št. 1402 Zalega oprave uiiea Mej^^^j Azegiio št. 23 i Prireja pogrebe od najpr ^/j^^^najelegantnejše vrste v odprtih, kakor ind zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo v3sh potrebščin z* mriiče, kaJtor: kuviaaste in i-.po okrašeno le^en« rakve; čevlje, vence iz nmetnifc cvetiiC. kovine, porcelana m peri. Begata zaloga: VOŠUENI2 SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Zu slučaj potrebe se uljcano priporočajo HENRIK STIBELJ in dragi. yirturo pstruzzl pok. ^nt. kcvač-iaehasi k za strojo in an- torjo TovarRa štedilnih peči (SPARHERD) TRST, ulica Pondares 10. Telefon 971. ANON REPENŠEK kivji^ovaz v Tratu, via Carilla 3 priporoča slavnem« občinstva svoj3 moderno urejena delavsko. t kateri te izvržujejo vsa ▼ to stroro jtsih, milo itd. r -— Pošljsjo se poštne pošiijatva cd 5 kg naprej. Umetni zoo-e .v. Plombiranje zobov. Izdiranje zobav orez m m vsake bolečine v zobozdravniškem kaofnetu ^r. 3, Čermak in §. tiische r i T RS T ulica deila Ca3errua štev. 13, II. nadst. Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marij© mi:: i Ponte della Fabra 2 i ul. Poste fsufcvs (vogal Torrente) Alla citta di Lord . Velik izbor izgotovlienih oblek zn mo-ke in oV se ko.-tunii za otrt)ke. FovrSciki, močne jope, kožuh i i« rarnih pa!eto;ov. Obleke za dom in delo. De1a-,ake obleke. Tirolski lo^en. Nepremočlji^i plašči (pr.-.rr. aiel"5ki) Specijaliteta blago tu- ir. inozen:-kih t j varil. Izg0t0v'ja'(0 se obleka ;»o mari po L.aj;v- ij j i ^očno, solidno iu elegantno po nizkih cer.u PRVA irf SUINA pisarna v vojaški stvari « ^ - konceaijocirana od »i«. «. k. uimc.-cin.i ulica Bachi št. 22, II. nad. TJHOD POD PREKODI3ČKM. Da;a nasvete in informacije o vsem. kar se tiče novačenja in vojaSke »lužoe. Izdeluje in o '. a vđako vr-^to prošenj vo-ja*keg:i značaja — oproŠćenje oil vojaških vai i.i kontroltiili ?liodov, enoletno dobro-volj3tvo, že:iTtbe. do zakonitih ugod- nosti glede prezenćue niužbe, vaprejetja v voj.iske 5ole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami. Posredoje v najtežavuejth slučajih. — Reševanje hitro in točno URADNE US£; Ob delavniki li od 9.-IA predp. in 4.-7. pop. Ob ned Ijah in praznikih od 10.-12. opol. ____________ | Nova izdelo* ahiicii gl&sovirjev :: C- Olivo, Trst ul. Felico Verezian 13, v 1. Madonaa del 3Sare (pritličje) ' GlasuTirji ia Planini - Oriestr^i zaisjili noTosn Prodaja — Menj&va — Pesojuje ! UglaSanja in popraTljanja. — CENP: /MEtLNi:. i p. Pertot . ormr I. v.rste rn ni fir lp Pn^iP Q • i .ol. i:;. <«0 > U'VtJ a Slavnemu obclustvu se priporoma 1 kavarna MINERVA v iil'ci deir Acquedotto 22 XaJSIcejši likerji po najzmernejSilt cenah. — POSTREŽBA TOVNA. Nn ruzpolajru f« gostum razni slovenski, itulijau.ski ln neD>ški tukajšnji ln ... zunanji časopisi, kakor tudi ... NAJ BOLJE ILUSTRIRANE REVIJE